plaćana ▼ gotovini.
Leto LXVm., št. 114
Ljubljana, ponedeljek 20. maja 193$
Cena Din L-
-zjičLja v.-xi.. aan popoldne, izvzemši aeaelje in praznike. — inserati do 30 petit rrat ft Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din a>, vecji mseratJ petit rata Din 4.-. Popust po dogovoru, Ln.seratni davek posebej. — >Skrrensta Narode »elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
tJEEDNMTVO CN UPRAVNTdTVO LJUBLJANA, Knmfljeva sttem ste*, ft
Telefon: 3122. 3123. 8124, 8125 to 3126
Podružnice: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c~. telefon * at. 25. — CELJE: celiako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 6b, podružnica uprave: Kocenova a lica 2, telefon 9t 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st 10.351.
Zrnaca demokracije v ČSR
Češkoslovaške stranke so v glavnem ohranile svoje pozicije — Pre-gmpacija Nemcev — Henlein Je pobral 6$ odstotkov nemških glasov — Male nemške stranke so izginile — Vladna večina brez Nemcev
Praga, 20. maja. Včeraj so se vršile na Češkoslovaškem volitve v poslansko zbornico in senat. Za volitve je vladalo ogromno zanimanje. Udeležba je bila velika, ker obstoja na Češkoslovaškem volilna dolžnost. Za zaupanje volilcev se je potegovalo 16 strank in skupin. Volitve so potekle v redu in miru brez vsakih omembe vrednih incidentov.
Uspeh češkoslov. strank
Po dosedanjih znanih rezultatih izid volitev ni omajal položaja dosedanje vlade. Na strani češkoslovaških strank so napovedane in deloma tudi pričakovane velike izpremembe izostale. Kakor naglasa današnji »A-Zet«, je pri včerajšnjih volitvah na vsej Črti zmagala demokracija. Manjkajo še rezultati iz nekaterih oddaljenejših okrožij. Že dosedanji rezultati pa dajo spoznati, da so se demokratične stranke zelo dobro držale in najbolje odrezale.
Najmočnejša stranka ostane še nadalje češka agrarna stranka. Češkoslovaški socialni demokrati so ohranili svoje pozicije, češkoslovaški narodni socialisti (stranka dr. Beneša) so v Pragi sami sicer nekofiko nazadovali, zato pa so si zelo opomogli zlasti na Moravskem in v ostali Češki. Tudi češkoslovaška ljudska stranka (klerikalna) je ostala več ali manj neokrnjena, Dosedaj opozicijska stranka češkoslovaških obrtnikov in srednjega stanu je dosegla ve»ik napredek v Pragi in praški okolici. Vse kaže, da bo ta .stranka
pritegnjena v vladno koalicijo.
Narodna zajednica dr. Kramara in
Stribrnega, ki je šla z- velikimi upi v volilno borbo in je upala, da bo dosegla toliko število glasov, da se bo povzpela na tretje ali celo na drugo mesto najmočnejših strank, ni niti v Pragi, kjer je njen glavni tabor, dosegla omembe vrednega uspeha ter si bo jedva priborila eden aH dva mandata več, kakor jih je imela dosedaj in bo ostala na sedmem ali osmem mestu. To je vsekakor razveseljiv uspeh češkoslovaških strank.
Komunisti so dobro branih svoje postojanke. Fašistična stranka bivšega generala Gavde je dosegla nekoliko uspehov na Moravskem in bo morda dobila er ali dva mandata.
Nepričakovan uspeh Henleina
Na nemški strani je stranka Henleina pobral? 65 odstotkov vseh nemških glasov in s tem dosegla uspeh, ki presega vsako pričakovanje. Poleg nje bodo samo še nemški socialni demokratke in nemški klerikalci prišli v parlament s prav neznatnim številom mandatov. Nemški agrarci, ki so bili doslej v vladni koaliciji, so naravnost izginili in se obupno bore vsaj za temeljni mandat, a je še dvomljivo, če bodo sploh dosegli količnik. Vse ostale nemške stranke, to so nemški klerikalci, in druge manjše nemške skupine so izginile.
Formalna ostavka vlade
Vlada Maljpetra bo danes popoldne po objavi definitivnih rezultatov podala formalno ostavko in bo poverjena do sestave nove vlade z vodstvom državnih poslov. Ker se računa z vstopom češkoslovaških obrtnikov v vladno koalicijo, bo zadostovalo dosedanjih pet češkoslovaških strank za sestavo nove vlade, ker bodo imele same brez sodelovanja Nemcev potrebno večino v obeh zbornicah. Kljub temu pa obstoja namera pritegniti vlado tudi zastopnike Nemcev. Obstoja predlog, naj bi se imenovali namesto parlamentarcev za ministre nemški strokovnjaki.
Izid v Pragi
Definitivni rezultati bodo objavljeni v teku današnjega dne. Izid volitev v Pragi kaže, da je tu narodna zajednica Kramar—Stfibrny porastla za 14.500 glasov in dobila skupno v Pragi 140.000 glasov ter je tako v prestolnici najmočnejša skupina. Vendar pa ta prirastek glasov nikakor ne odgovarja pričakovanju, ker so mislili, da bodo zlikvidirali vse ostale češke stranke. Druga najmočnejša stranka v Pragi so narodni socialisti, čeprav so v Pragi izgubili okrog 10.000 glasov. Največji prirastek glasov beležijo v Pragi komunisti, ki so porastlf za 20.000 glasov m dobili v Pragi skupno 69.700 glasov. Tudi socialisti so pridobili 11.500 glasov ter jo 79.700 glasov.
lili
Studa
i spor — dikušnja za DN
Angliia predlaga nenapadalnl pakt, Italija pa smatra spopad za neizbežen in grozi z izstopom iz DN
London. 20. maja, TR. Angleške politične kroge vedno bolj zanima stališče, ki ga bo v italijansko-abesinskem konfliktu zavzela Ang-lija. Kakor se sedaj potrjuje, je angleška vlada na svoji zadnji izredni seji v soboto dopoldne po zaslišanju rimskega poslanika sira Ericka Drummonda sklenila, prepustiti rešitev tega konflikta svetu Društva narodov. Eden je dobil svobodne roke z nalogo, da se zavzame za čimprejšnjo točno določitev abesinskih meja zlasti napram italijanskim kolonijam, da se na ta način spravijo s sveta vsi povodi za nove spore. Angleški vladni krogi se razen tega zavzemajo za to, da bi svet Društva narodov pozval Italijo in Abesinijo, naj skleneta ne-napadalni pakt, ki bi trajal najmanj dve leti. Na ta način bi se zmanjšala sedanja napetost in preprečil oborožen konflikt, ce-gar posledic se v Angliji zelo boje zlasti glede na položaj Društva narodov In glede razmer v Srednji Evropi.
Minister Eden, ki bo zastopal Anglijo na zasedanju sveta Društva narodov, je bil včeraj v dveurni avdijenci pri kralju, kateremu je podal obširno poročilo zlasti o italijansko-abesinskem sporu.
Pariz, 20. maja. TR. Francoski tisk posveča največjo pozornost razpletu italijan-sko-abesinskega spora. »Temps« piše v zvezi s tem, da bo angleški delegat Eden na seji sveta Društva narodov zavzel odločno stališče proti Italiji in njenim agresivnim namenom ter izraža bojazen, da bo to do-vedlo do novih neprijetnih zapletljajev. Italija slej ko prej odklanja tožbo Abeslnije in vztraja na tem, da se spor reši Izven Društva narodov. Obenem grozi, da bo objavila vse gradivo o postopanju Abesinije in raznih drugih držav, ki jo podpirajo v njenih namenih proti Italiji. Ce tudi to ne bo zelegio, bo Italija izstopila iz Društva narodov. »Temps« napoveduje, da bo to eno najviharnejšib zasedanj sveta Društva narodov, ker ne gre za spor med malimi, marveč za konflikt med velesilami. Kako bo končno rešen italijansko-abesinski spor, je zaenkrat docela negotovo.
Črni madež civilizacije
Rim, 20   maja. TR. Italijanski listi so
vselej izbrisati. List na koncu dodaje, da se Italija v skrajnem primeru ne bo plašila sklepati tudi o svojem nadaljnjem sodelovanju v Društvu narodov. Zahtevo po izstavitvi vojnih priprav Italije smatra Ust sa ironijo, če se pomisli, da druge države pošiljajo v Abesinijo ne samo vojni materijal, marveč tudi vojaške strokovnjake, ki vodijo abesinske vojaške priprave sa napad aa Italijo. Spričo takega postopanja je po mnenja lista vsaka mirna poravnava nemogaea in oborožen spopad neizbežen.
bodo zastopali Francozi
London,   20.  maja. TR.    Po ves tih m
Addis Abebe je afcesansfca vlada obvestila sJa* italijansko viado, da je poverila ssstop- ta o stvo svojih interesov v rsasodisču, ki naj
razpravlja o obmejnem intidonta pri Usta
ssa, francoskima jaristoma Adler de la Perderu in Pitman Benjamin Teloku.
Novi italijanski transporti
Rim, 20. maja. tr. Včeraj so sili iz Napulos novi štirje transporti čet delavcev an vojnega materijala v Vzhodno Afriko. Sploh je opažati, d« je Italija pospešila svoje vojaške ukrepe v Vzhodni Afriki. Za jutri je napovedan nov transport, e katerim bo došlo 2800 vojakov ra 1000 delavcev.
Najbolj kritičen
teden po vojni
London, 20. maja. r. Skoro vsi Msti pišejo obširno o mednarodnem položaju in podčrta vajo, da pričenja danes najbolj kritičen teden povojne dobe. Na dnevnem redu je zasedanje sveta Društva narodov, ki bo morda usodno za nadaljnji obstoj te mednarodne ustanove, drevi bo govoril v državnem zboru nemški kancelar Hitler, a v obeh angleških zbornicah se pričenja velika deba-oboroževanju, torej sami dogodki, od katerih je v veliki meri odvisen na-daljnj razvoj dogodkov v Evropi.
Marsejski proces
šele meseca oktobra
Izjava Panl Boncourja beograjskim novinarjem — Preiskava je v glavnem končana, toda potrebne so Se razne
Beograd, 20. maja. TR. Bfrvši ski ministrski predsednik te mn*nji minister Panl Boneour, Id je na glasu enega najboljših francoskih juristov, se mudi že tri dni v Beograda. Kakor snovno, bo na procesu proti mai sejanj m zločincem zastopal interese Nj. VeL kralji, ee. V teku svojega bivanja v Beograda je imel razgovore z ministrskim predsednikom Jevtioem, Nj. Vis. knezom namestnikom Pavlom in je bil sprejet tudi v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Novinarjem je izjavil, da ni infor-zelo ozlovoljeni nad sklepom angleške vla-    miran   kakQ daleč je napredovala pre-
de, ki ga tolmačijo za podpiranje Abesinije »Giornale d' Italia« se zelo razburja nad vestmi, da bo Eden nastopil proti italijanskim predlogom. Italijanska vlada bo predložila svetu Društva narodov nepobitne dokaze o tem, da je Abesinija dežela suženjstva In da so njene moralne in politične ustanove take, da predstavljajo Črni madež, ki ga mora evropska civilizacija enkrat za
iskava, misli pa, da je v glavnem is končana. Kljub temu pa se proces ne bo mogel vršiti pred poletnimi sodnimi počitnicami, ker je treba izvršiti se razne formalnosti. Zato bo glavna razprava proti marsejskim atentatorjem razpisana najbrž Sele oktobra. Včeraj je Panl Boneour odpotoval na
Opitu l, kjer &e je poklonil na grobu pokojnega kralja Uedinitelja. Ljudstvo ga je spoznalo in ga presrčno pozdravljalo. Popoldne je pose ti 1 tudi sokolsko veseSoo v Mladenovcu.
Budimpešta, 20. maja. TR. Zunanji minister Kanya je včeraj odpotoval v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. Prod svojim odhodom je imel dolg razgovor z ministrskim predsednikom Gombosom. V madžarskih političnih krogih pričakujejo, da bo na tem zasedanju sveta Društva narodov definitivno likvidirana marsejska afera, kakor označujejo obtožbo zaradi marsej-skega atentata. Zaradi tega je osebna navzočnost madžarskega zunanjega ministra v Ženevi neobhodno potrebna. Razen tega namerava Kanya pri tej priliki stopiti v stike z zastopniki vseh onih držav, ki bodo sodelovale na podunavski konferenci v Rimu.
Po smrti Pilsudskega
General Sosnowski bo kot vojni minister postal tudi na političnem polju naslednik Pilsudskega — Konec
germanofilske politike
Pariz, 20. maja. AA. »Petit Parisien«, ki pise o notranjem političnem položaju na Poljskem po smrti maršala Pilsudskega, naglasa, da je Poljska tik pred smrtjo znamenitega državnika in vojaka dobila ustavo, ki dopušča močni in odločni osebnosti, ki bo prevzela velik del odgovornosti za državne posle, obsežno polje de4a. V zvezi s tem vprašuje list, ali se bo po smrti maršala Pilsudskega našla osebnost, ki bo pripravljena ki dorasla nalogam, ki jih zahteva nova ustava. List poudarja, da je novi inspektor poljske vojske general Rvdz-Smiglv brez dvoma velik vojaški talent, da pa nima posebnih političnih nagnjenj. Zaradi tega je verjetno, da bo za ministra vojsko imenovan general Sosnowski. ki velja za sposobnega ki odločnega moža. Če
se bo to pričakovanj« uresničilo, bo gene-raJ Sosnowski kmalu lahko postal predsednik ministrskega sveta. Ni izključeno, pravi list dalje, da bo ta general celo kandidiral z«, državnega poglavarja, ako bodo jeseni volitve novega predsednika republike. To mesto je važno, ker mu daje poljska ustava v gotovih časih diktatorsko obLi t
O posledicah smrti maršala Pilsudskega na nadaljnjo orientacijo pnjjske politike pise list med drugim:
Vse kaže. da se je končada doba germanofilske zunanje politike v Varšavi.
List vprašuje na kraju, ali bo sedaj Poljska kot zaveznica Francije vendarle sprejela rešilni vzhodni pakt. ki ii ga bodo predložili v novi popravljeni obliki.
Laval - Goring
Triurni razgovor po pogrebu Pilsudskega — Priprave za neposredne razgovore med Parizom in Berlinom
Krakov, 20. maja. AA. Predsednik pruske vlade general Goring se je s noč i vnovič sestal s francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Njuni sestanki v teku včerajšnjega dneva so trajali skupno tri ure. Razgovor, ki mu je prisostvoval deloma tudi maršal Petain, je potekal v iskrenem in prisrčnem razpoloženju. T3ovorila sta v vseh splošnih vprašanjih m ožjih problemih med Francijo m Poljsko. Po sestanku je Laval odklonil vsako izjavo. Goring je snoči odpotoval v Berlin. Laval pa v Pariz.
Pariz, 30. maja. AA. Listi pišejo z velikim zanimanjem o razgovorih, ki sta jih imela Laval in Goring med pogrebnimi svečanostmi v Krakovu.    Ker nimajo po-
drobnih podatkov o njih, se * sedaj vzdržujejo podrobnih političnih komentarjev. Samo »Petit Journal« pravi, da so imeli ti razgovori svojo osebno stran, da pa jih je treba navzlic temu smatrati za dobro znamenje v sedanji napeti situaciji. Če upoštevamo, pravi list dalje, da tolmačijo na merodajnem mestu Lavalovo misijo na način, ki dopušča sodelovanje vseh in ki ne zapira vrat pred nikomur, potem je treba računati, da po odstranitvi sedanjega prehodnega napetega stanja niso Izključeni v bližnji prihodnosti neposredni ra/.govori med Francijo in Nemčijo Včerajšnji sestanek v Krakovu kaže, da so ti upi snovmi
Nemška armada
Pariz, 20. maja. TR. »Ere Nouvelle« objavlja najnovajse podatke o nemškem oboroževanju. Brez upoštevanja oddelkov SS in SA šteje nemška kasorniraraa armada, ki je takoj na razpogato. 900.000 mož. Kakor hitro pa bo uveljavljena vojaška dolžnost, ki je bMa proglašena 16. marca, bo Ime ta nemška armadi 550.000 relchsvvehra, 100.000 policije, 100.000 starejših letnikov in 300.000 mot tako zvanih delovnih oddelkov. Hitlerjeve rjave čete tvorijo posebno rezervo nemške oborožene sile In štejejo tudi okrog 500000 mož.
Obisk grške mornarice
Atent 30. maja. AA. Atenska agencija poroča Oddelek grške vojne mornarice bo odplul v ponedeljek na kižarjenje po Sredozemskem morju in po Jadranskem morju. Poveljeval bo admiral Sakelarides Grške vojne ladje bodo obiskale pristanišča Grčije, Albanije in Jugoslavije.
Nova zima v maju
Po lOO letih največji mraz v maju
London, 20. maja TR. Četudi napovedujejo vremen oslov ci za prihodnje dni toplejše vreme, traja v vsej Angliji še vedno nenavaden mraz. Tako hladnega maja ne beležijo v Angliji že 100 let. Nocoj ponoči &o »beležili 6 stopinj pod ničlo in je vse zelenje pomrznilo. Sadja v Angliji letos sploh ne bo, ker je vse uničeno. Na Škotskem je zapadel včeraj nov sneg in to v taki množini, kakor ga vso rimo niso imeli, železniški in avtobusni promet so morali na nekaterih progah popolnoma ustaviti.
Pariz, 20. maja. TR. Mrzli val, ki prihaja s severozapada, je včeraj dosegel Francijo. Danes zjutraj je na mnogih krajih padal sneg, ki pa je kmalu zopet »kopnel. Mraz je povzročil mnogo škode po vrtovih in sadonosnikih. Tudi vinogradi so precej prizadeti.
Upor kmetov v Italiji
Rim, 20. maja. tr. Po uradnem poročilu je prišlo v Tricasi, na jugu ApuHje, do kmečkega upora. Vlada je poslala tjakaj nekega komisarja, ki naj bi vodil preiskavo o osnovanju tamošnje kmečke zadruge. Kmetje pa so se temu uprli ter pričeli revoltirati. Več sto kmetov se je zbralo pred občinskim domom in zahtevalo, naj se komisar takoj odstrani Ker tega ni hotel storiti, so vdrli v občinski urad in komisarja pretepli. Naposled je nastopila policija, ki je z orožjem razgnala upornike. 15 kmetov
je bilo težko ranjenih, trije pa so bili ubiti. Izmed ranjenih so trije podlegli poškodbam.
Nenavadna nesreča
Lyon, 20. maja. m. Na železniškem prehodu pri Toursn se je pripetila včeraj popoldne nenavadna nesreča. Tovorni vlak, ki je trčil v tovorni avtomobil, na katerem so bile naložene železne bombe, napolnjene s plinom. Pri trčenju se je več bomb razbilo. V hipu je nastal požar, ki je zajel tudi tovorni vlak. Šofer avtomobila, strojevodja in kurjač so dobesedno zgoreli, pet drugih železničarjev pa je dobilo smrtno nevarne poškodbe.
Po suši povodenj
Newyork, 20 maja p. V Texasu in Oklahomi, kjer je vladala dosedaj katastrofalna suia. ki je uničila večino poljskih pridelkov, so nastale včeraj zaradi Silnega deževja in hudih ploh velike poplave. Po dosedanjih vesteh je 20 mrtvih In 70 ranjenih, škodo, ki jo je povzročila povodenj, cenijo na 30 milijonov dolarjev.
Prihod bolgarskih pevcev
Bolgarski pevci pridejo jutri v torek ob 13.45 v Ljubljano. Občinstvo se vabi k sprejemu na glavnem kolodvoru. — Skupno prispe 80 pevcev in pevk.
Vremen.«'*«) nanoved
Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Podnevr jasno, dvig temperature.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (z všteto premijo 28.5 od&toL). Amsterdam 2977.12 — 2991.72, Berlin 1766.08 — 1769.95, Bruselj 742.85—747.92. Ourih 1421 01 — 1428.08, London 215.85— 217.91, Newyork 4362.54 — 4398.86. Pariz 289.60 - 291.03. Praga 183.06 — 184.16. Prst 361.71 — 364.79. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 9.10 — 9.20.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 20. maja. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15.225. Newyork 309.5, Bruselj 52.326, Miran 25.50, Madrid 42.225. Amsterdam 209.50. Berlin 124.40, Dunaj 58.—, Praga 12.89. VarSava 58.30, Bukarešta 305.
Kupa} domače blago!
Stran 2_
♦SLOVENSKI NAROD«, dne 20. maja 1935
RHH ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danca ob 4^ 7*y4 in 9,y4 premiera sijajnega velefiima
POT IDO SIRCA
CHABLOTTA S USA — HAN S SoHNKER — KUKT VESPSBMANN
To delo je polno razkošnega veselja, smeha, zabave, petja in sale Dopolnilo: Paramoontov tarnal prinaša svečanosti v Londonu in zaključek svetega leta v Loordo. Miška SOcky
Zborovanje nezaposlenih
Nezaposleni hočejo postati zopet konzumenti in
pravico do zaslužka
Ljubljana. 20. maja.
V naših predmestjih, ki sicer niso izrazito industrijska ter v splošnem nimajo tistega posebnega značaja, ki je tako značilen za velemestna predmestja, kjer je beda izredno očitna, se vendar zadnja leta zelo čuti in kaže vpliv slabih časov ter nezaposlenosti. Zlasti letos je prezadeto sezonsko delavstvo, ker se se vedno ni mnogo razmahnila stavbna sezona in nezaposleni se pač moraja zanimati za svoja eksistenčna vprašanja, zato je v njihovih organizacijah v predmestjih, v podnifrmcaii >Dek> in eksistenca« precej živahno. Nezaposleni razmišljajo sami, kako bi prišli vsaj do skorjice kruha, iščejo izhod iz obupnega položaja z vero, občudovanja vredno, da pridejo boljši dnevi, in kljub vsemn živo streme, da bi mog-li koristiti družbi z delom ter zdaj neizrabljenimi silami.
To je pokazalo tudi zborovanje nezaposlenih, prirejeno pod okriljem poverjeni-štva 3>Dek> in eksistenca* na Viču, v soboto v gostilni Zadnikarja na Brdu- Zborovalci so z izredno živim zanimanjem sledili govorom in pokazali za pereča sod jama vprašanja takšno razumevanje, kakršno pač lahko le opaziš pri nezaposlenh, ki živo čutijo na lastni koži, kakšno zlo je beda.
Prvi je govoril Iv. Skubic, ki je poljudno in obširno orisal program društva nezaposlenih, društva, ki ima nedvomno najtežje in tudi najplemenitejše naloge, Nezaposlenim je treba pomagati takoj, ker ne morejo čakati na odrešenje, dokler se ne bodo uresničile teorije teh aH onih teoretikov« ki re-
Mokra nedelja
Ljubljana, 20. maja.
Letos ne moremo otvoriti nobene sezone. Smučarji eo čaka£ do srede pomladi, da bi otvoriii svojo sezono, zadaj pa kaže, da bodo čakaK rrfetmki do sreda poletja na svojo 6exooo. Nekateri meščani, ki gledajo vse s filoz-ofskim mirom in na vse z ljubljanske perspektive, pravijo, da je vse v najlepšem ercki, cea, ob nedeljah naj lije, da se veaj turati ne bodo u4y*ja& in kopalci ne utapljali.
Včeraj torej nismo mogii otvori ti kopalne sezone in niti Šmarna gora s Turn-cem ni bila na dnevnem redu. Promenirah smo v galosah in od časa do časa je bilo treba vedriti. Na nekaterih u&cah so stali ljudje pod kapovi v gostih špaHrjih ter se radovali vprav meirifestativno lepega po-mdadnega vremena. Vsi srrw iagdbiii orijentacijo m najboljši izhod je pač, da stopiš z dežja pod kap. Kaj pa naj počne tfbrjgi meščan v nedeljo, ko ga niti nihče ne sili opravljati razne fatrftome dolžnosti, ko ne more na izlet ki ko >e celo sprehod pod Rožnik tvegan? GledaMoče je še tik pred pocitnicaim in sp4oh vse se pripravlja na počitnice, a zaradi vremena se nam mešajo vsi računi in meščani so zoipet v velfki nevarnosti, da jih bo kdo dolžil fi-lT^trstva, ki je zdaj zanj tako ugoden »teren* ob nedeljah pod odejami.
Prav lahko 6previdite, da je kaj težko oceniti včerajšnja plemenita prizadevani i, dejanja in nehanja meščanov, saj vendar niso mogH podpirati tujskega prometa niti v najožjem smislu. Samo vedrili so ves dan, česar jim pač ne more nihče šteti v zlo. Sezona prireditev je minila, vse druge sezone so še godba bodočnosti, scnaacij in škandalov zadnje čase tudi ni baš na izbiro in Človek mora brti končno res vesel, da se lahko bavi vsaj z vremenom ter da imamo cb nedeljah tako imeniten dež. Kar priznajmo si, da ie najboljši nbod biti f:-Ifeter in se posmehovati pod dežn&om vsem problemom, ki tako gladko splavajo po vodi, ko v Ljubi jam' dežuje!
Pri Mihi Malešn
Ljubljana, 30. maja.
O otvorrrvi retrospektivne razstave Mihe Maleša smo po otvoritvi že poročali. Vse drri je bilo zanimanje s strani naše javnosti vedsko in je Miha Males lahko zadovoljen. Kakor smo že poročaH, je imel g. dr. Lož ar zanimiv razgovor pred mikrofonom z Malešem, v katerem se je dotaknil precej deHkatnih strani.
Zakaj je postal Miha Male* grafik?
rVepričan, da ta način Hkovnega izražanja njemu zelo ustreza, čeravno se je že opetovano odk>čevai, d« ga bo povsem opustil, ker pri nas nt pravega razumevanja za grafiko. Prenehal je ie paikiat, pa se je znova oprijel...
Malei v grafiki?
Grafiki pripisuje ti*dl to prednost, da je ona resnična beležnica tistega žrv4jenja, ki gre -včasih tako hitro mimo nas — če ujame vsaj nekaj tistega življenja, ki je vidno samo notranjim očem — z linijo ali barvno plastiko — je srečen ...
Maieš o sodobni umetnosti.
Sodobna umetnost mu je zelo blrz-u: govori in poje DHL Zanimivo je, da mudi ono ugaja, kar splošno občinstvo odklanja. To ga ne mori. Če bi tehnično moral posnemati stare šole, pravi, da bi najbrže — opustil to obrt. Več o tem bodo povedale njegove slike.
Umetnik in kritik.
Resnični umetnic se kritika in kritike nikdar ne boji, saj je dobra kritika, pa naj bo še tako stroga — vzgojna. Pač pa kritiku često zameri, če ni dosleden. Naloga kritika je tudi, da umetnika opozori, če zaide zaradi hitrega dela ali drugih okolnosti na   stranpot*.   Pokazati mu mora pravo
šujejo socijalna vprašanja samo v besedah.
Društvo pa samo tudi ne more mnogo storiti, ako se ga ne oklenejo vsi, ki so najbolj potrebni organizirane zaščite in ako ne sprevidi jo oni, ki odločajo, da je to društveno delo potrebno v splošnem interesa ter da nezaposleni zahtevajo samo, kar jim gre po naravnih, človeških zakonih — eksistenco. Nezaposleni nočejo postati zopet konzumenti in terjajo pravico do zaslužka. Dobro se zavedajo, da trpi tem bolj splos-nost, čim večja je nezaposlenost, toda tega se mora zavedati tudi sploenost, t. j. družba, njeni zastopniki. Trpljenje nezaposlenih je v mnogih primerih nepopisno, toda nezaposleni se nanj ne sklicujejo, nočejo vzbujati usmiljenja, temveč terjajo, kar jim gre: delo! Nezaposleni se zavedajo, da se ne bo zboljšal položaj zaposlenih, delovnih slojev, kmeta in obrtnika, dokler ne bo dovolj zaslužka za vse nezaposlene. Zato streme po zboljšanju razmer — ne le zaradi sebe — in zato se v društvu organizirajo tudi pripadniki raznih stanov, vsi socijalno čuteči.
Iv. Robida je govoril o usodnem vplivu nezaposlenosti na delovni trg. Zdaj, ko je toliko nezaposlenih, se zdi skoraj naravno, da so delovne moči tako cenene, toda izkoriščanje nezaposlenosti sili misliti, kajti zlo je, ki vpliva silno na vse družbeno življenje. Kaže se potreba po organizaciji širšega okvira, kakršna je »Delo in eksistenca«, ki se bo borila proti vsem socijalnim pojavom.
Končno je govoril še zastopnik centrale Pr. Zupane, ki je tudi dokazoval, kako silno je potrebna organizacija.
Umetnik m pubfika.
... sta stasa znanca. Včasih drug drugega zatajita — kar je povsem naravno. V vseh panogah umetnosti do konfliktov z občmstvom. Vsi pa žive kt so drug drugemu potrebni. Tako je že od nekdaj, tudi v bodoče bo teko, saj je to tudi potrebno...
«
Kdor je ta teden podrobno ogledal razstavo in si v duhu priklical pred oči razna Maleseva dela iz preteklih let, je moral sam sebi priznati, da Maleš napreduje tako zadovoljivo in vsestransko, posebno pa nam bo lahko v monoripijah, ki prevladujejo na razstavi, še mnogo lepega nudil.
Razstavo je obiskalo že mnogo dijakov ljubljanskih šoL ki so z zanimanjem sledili vodstvu umetnika. R. K.
Pedagoška centrala v Mariboru
Maribor, 19. maj*. Včeraj dopoldne se je vršil na mariborskem učiteljišču občni zbor Pedagoške cen-trade v Mariboru, katerega je počastil s svojo udeležbo tudi odlični pedagog fin filozof univ. prof. g. dr. Karel Ozvaid iz Ljubljane, ki je bil deležen toplega pozdrava.
Občni zbor je vodil predsednik prof. Srirh. ki se je s toplimi besedami spomnil tragične smrti našega kralja, katerega spomin so navzoči stoje počastili. nato pa vzklikali mlademu kralju Petru II. Po običajnih uvodnih formalnostih je podal predsednik g. prof. Šilih poročilo o delovanju Pedagoške centrale ter povdarjal, da se opaža kriza in neka apatija v pedag >skih strem1 jen jih. Centrala v Mariboru bo delovala zlasti v pravem koncentracije pedagoškega dela v vsej državi in sicer ali v pedagoškem društvu, kakor ga predlagajo pedagoški krogi v Beogradu, ali pa v pedagoški matici, kakor ga predlaga JUU.
Tajniško poročilo jc podala učiteljica Mlačnikova, ki je v svojih izvajanjih podcrtavala pozitivno delo predavateljev med društvi na deželi. Predavali so zlasti prof. Šilih, dr. Poljanec, prof. Klopčič. Koprivec, Vrane, Miačnikova in Senkovič. Iz blagajniškega poročila g. Viktorja Rodeta jo razvidno, da je Pedagoška centrala v finančnem o žiru aktivna.
Knjižničarja Koprivec in Mlačnik sta poročala, da poseduje mariborska Pedagoška centrala 1256 knjig. Lani je pridobila 72 novih knjig, polog tega pa ima še 14 strokovnih časopisov.
Zanimiva je bria zlasti debata o posameznih poročilih, katere so 39 udeležili zlasti undv. prof. g. dr. Ozvaid, direktor Kadunc, nadzornik Senkovič, prof. Daisin-gerjeva. Vrane, Koprivec. Posebno je podcrtavati predlog g. V ranca za kooperacijo pedagoškega dela z Ljubljano. Tuda je bil zanimiv predlog, da naj bi ustanovila Pedagoška centrala v Mariboru 3 nove odse: ke: studijskega, odsek za knjižnico in muzejski odsek. Studijski odsek naj bd skrbel za. pregled sedanjega stanja domačega šolstva, zlasti pa bi se naj brigal za šolske reforme. Rezultati tega dela naj bi se objavljali, tako da se tudi javnost pouči O pedagoških smernicah. Prirejali naj bi se rudi posebni diskusijski večeri o pedagoških vprašanjih. Študijski odsek naj bi tudi zasledoval pedagoške članke in i«*sti v dnevnem časopisju ter o njih razmotrivši. Knjižnični odsek naj bi pomagal pri deru knjižničarjema, ki sta itak potrebna pomoči, če hoče imeti centrala vzorno knjižnico, muzejski odsek pa bi naj skrbel za bodoči muzej. O vseh predlogih bodo sklepali na odborovih sejah.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Šilih, podpredsednik dr. Podjanec, tajnika ga. Mlačniko-a, blagajnik Viktor Rode, knjižničar Haber-man; odborniki Kadunc, Juvančičeva, Alt, \kaoc, Koprivec in Žerjav; nadzorni od-
bor: Bračičeva ra Podgormk, kooptirani odborniki pa so: Senkovič, Feinik, Mlačnik, prof. Sila, prof. Klopčič, TomaJič in Gole*.
Pri slučajnostih so razpravljali o pripravah za vaeslovanaka pedagoški kongres, ki se bo leta 1937 vršil v Beogradu. Ob zaključki* uspelega občnega zbora se je predsednik zahvalil ravnatelju Kaduncu za njegovo veliko ustreiJjivoat, ki jo vedno izkazuje pedagoškim stremljenjem in Pedagoški centrali v Mariboru.
Težave krojaškega stanu
Ljubljana, 20. maja. Včeraj se je vršil v zeleni dvorani hotela Union občni zbor Združenja krojače v, krojačie in sorodnih ob rtov v Ljubljana. Kot zastopnik Zbornice za TOI in Okrožnega odbora obrtničkih združenj se je udeležil skupščine r>odpredse*kiik Okrožnega odbora g. Iglic. Predsedoval je občnemu zboru dolgoletni predsednik združenja g. Ivan Keremč. G. predsednik se je v uvodu s toplimi besedami oddolžil spominu viteškega kralja Aleksandra L Navzoče članstvo je stoje počastilo spomin kralja o» cenika.
G. predsednik je izčrpno poročal o poslovanju združenja v preteklem letu. Splošna gospodarska kriza tudi krojaškemu stanu ni prizanesla. V preteklem letu so se razmere še poslabšale. Konsum je padel na minimum, tako da so mnogi člani zaposleni komaj nekaj mesecev v letu. Posledica tega je venomer naraščajoča brezposelnost in šušroarstvo. Na drugi strani pa se preplavlja trg s cenenimi izdelki oblačilne (stroke) industrije, ki resno ogroža nezaščiteni krojaški stan. Zaradi splošnega pomanjkanja denarja namreč ljudje ne gledajo več na kvaliteto in preciznost izdelave, temveč le na ceno, v kateri pa članstvo, ki ima radi finejše izdelave mnogo več stroškov, ne more konkurirati z oblačilno industrijo. V nič manjšem obsegu pa je trpelo krojaštvo zaradi prevelikih davčnih bremen.
Združenje je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da se obupno stanje njegovega članstva vsaj malo zboljša. Ostro je nastopalo proti šusmarjem in opozarjalo oblastva na pogubo, ki jo prinaša nezaščiteni krojaški stroki oblačilna industrija. Z vsemi močmi jc stremelo za tem, da se članstvu prevelike davčne dajatve čim bolj znižajo. Pa tudi v vseh drugih vprašanjih je skušalo za svoje članstvo doseči čim več ugodnosti, kar se mu je v mnogih primerih tudi posrečilo. Iz statistike je razvidno, da ima Združenje 499 članov. Obrt je prijavilo v preteklem letu 20, odjavilo pa 37 članov.
V nadaljnem poročilu je g. predsednik podal računski zaključek za preteklo leto in proračun za 1. 3936, kar oboje je bilo soglasno odobreno. Končno je opozoril članstvo na razne obrtne predpise, na plačevanje v posmrtninski fond in sprožil predlog glede dokiad za tekoče leto, ki je bil soglasno sprejet.
Sledila je mestoma precej živahna, a vseskozi stvarna debata. Med drugimi je bil tu sprejet predlog, da članstvo v bodoče ne bo kreditiralo niti pri blagu niti pri izdelovanju oblek, ker mora tudi ono svoje obveznosti poravnati proti takojšnjemu plačilu. Po končani debati je pozval g. predsednik vse prisotne na skupno prizadevanje, da se položaj krojaške stroke čim prej zboljša, potem je pa zaključil zbor.
Zvočni kino Ideal
Samo še danes ob 4., 7. in 9l/4 uri
NORMA SHEARER v prekrasnem filmu
Na ljubezen obsojena
O tem filmu govori vsa Ljubljana. Vstopnina Din 4.50 in 6.50
gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 20.: zaprto.
Torek, 21.: Žalujoči ostali. Gostovanje v
Celju. Sreda, 22.: zaprto.
Četrtek, 23.: Idealni soprog. Izven. Gostovanje   mariborskega   gledališča. Cene
običajne.
Petek, 34.: Kvadratura kroga. Izven. Gostovanje mariborskega gledališča. Cene običajne.
Zadnji dan pred prodaje vstopnic za gostovanje mariborskega gledališča je danes, zato opozarjamo p. n. občinstvo, da si pravočasno rezervira sedeže za to izredno zanimivo gostovanje, ki se more vršiti samo. če bo pokazal današnji zaključek predpro-daje, da je prodanih dovolj stopnic, ter se je tako nadejati kritja rezijskih stroškov. V nasprotnem slučaju se bo moralo gostovanje odpovedati. Zato ponovno opozarjamo obiskovalce gledališča, da pripomorejo s čkn številnejšim obiskom do gostovanja maribon/ega ansambla. Prvi večer bodo igrali Wildeovega »Idealnega soproga« v režiji Vladimirja Skrbinška, drugi večer pa Kata j evo »Kvadraturo krogac, ki jo je zrežiral mg. arh. Bojan Stupica. Predpro-daja se vrši od 10. do 1. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Pokažimo, da znamo ceniti kulturno delo mariborskega gledališča. OPERA Začetek ob 20, url Ponedeljek, ».: zaprto. Torek, 21.: Zemruda. B.
V sredo bo premiera de FaMove opere »Kratko življenje (1* vida hreve) in Stra-vinskega balet »Petruška«. Muzikalno vodstvo obeh del je v rokah ravnatelja Poliča. Opero je zrežiral prof. Sest. Koreografija baleta pa je Golovinova. V operi nastopi v vlogi Salude ga. Lela Brolihova iz Zagreba, ki prihaja kot dramatičn« sopranist-ka v poštev za angažma. Njen partner bo
g. Marčec, nadalje sodelujejo dame: Golo-bova m Španova, ter gg.: M. Rus, Petrov-črč, Janko. Dejanje opere se gori v Španiji ter slika nesrečno ljubezen ciganke Salude. Idejno osnovo baleta pa tvori zamisel, da imajo tudi lutke svoje dušo in svoje življenje Pozor išče je marijonetno gledališče na Ssjnatskem trgu v Petrogradu.
I Dr. Stane Tavčar |
Ljubljana, 30. maja.
V soboto je po kratkem trpljenju v splošni bolnici umrl znani zobozdravnik dr. Stane Tavčar, eden m:-h prvih športnikov, dolgoletni član SK Ilirije in artiljerijski kapetan v rez.
S pokoja kn Sta netom leže v prerani grob markantna osebnost našega življenja, saj je »Janeza«, kakor so ga splošno klicali, poznala malone vsa Ljubljana, zlasti pa starejša generacija nših športnikov in ljubiteljev nogometa. Ze pred vojno je oblekel športni dres Ilirije in bil je tudi med enajstorico, ki je odigrala zgodovinsko tekmo proti praški Slavij i, ki je pomenila mejnik v razvoju našega nogometa. Vojna furija mu ni prizanesla in moral je na bojišče, a po vojni ga spet najdemo v ilirijanskih vrstah. ki so posečali pred leti nogometne tekme, se ga gotovo spominjajo z navdušenjem, saj je vedno igral s takim zanosom in nezlomljivo voljo, da ga je bUo veselje gledati. Poleg tega je bil vodno fair, kar danes pri športnikih zelo pogrešamo.
Iz Ljubljane je odšel v Zagreb, kjer je nadaljeval studij medicine in se tam vpisal k Hašku. Tudi pri zagrobnih akademikih je kmahj postal steber moštva in marsikatero zmago je Hašk odnesel p <■ njegovi zaslugu Takrat je bil Tavčar kot športnik na višku in leta 1920. je šel na olimpijado kot član jugoslovanske nogometne reprezentance — med nogometaši doslej edina >iovenec, ki ga je doletela ta čast. L>a se izpopolni v svojem strokovnem znanju, je odšel še v Prago, kjer je z uspehom dovršil studij, a mimogrede se je udejstvoval pri Slaviji, kjer je večkrat nastopal v prvem moštvu, stalno pa v njegovi drugi garni-
turi.
Osebno je bil Stane izredno ljubeznjpv in simpatičen, odkritega, vedrega značaja, v občevanju takten in družaben. V zobo-zdravtniški praksi si je kmaki pridobil najboljši glas. Njegova nenadna smrt pomeni za vse hud udarec, zlasti pa za SJK Ilirijo, kjer je sodeloval zadnja leta tudi v odboru.
Pogreb pokojnika, za katerim Žalujejo soproga, starši in bratje, bo danes ob 16. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva mirno, žalujočim naše globoko sožalje!
Iz Celja
— Smrt celjskega podžupana. V Gradcu je včeraj podlegel posledicam težke operacije g. Ivan Ravnikar, veletrgovec in dolgoletni podžupan v Celju. Pokojnik jc bil star 62 let in rojen Ljubljančan. V Ljubljani se je izučil trgovinske stroke in postal poslovodja tvrdke Perdan, nato pa se j« preselil v Celje, kjqer se je kmalu osamosvojil in razvil svoje podjetje do veletrgovine. BU je tudi dolga leta član mestnega sveta, podžupan mesta Celja, predsednik Združenja trgovcev v Celju, član upravnega odbora celjske Mestne hranilnice ter raznih društev. Po prepričanju je bil vedno odločno narodnega mišljenja. Za njim žalujejo soproga ga. Amalija, sin Božidar, ki bo prevzel očetovo dedščino, in hčerka Pavla, soproga ravnatelja cinkarne g. Lazareviča. Pogreb odličnega pokojnika bo v torek ob 17. iz mrtvašnice tukajšnjega mestnega pokopališča. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše sožalje!
—e Ivan Ravnikar f. V nedeljo dopoldne je prispela iz Gradca vest, da je tam umrl znani in ugledni celjski podžupan, ve le trgovec g. Ivan Ravnikar, M je pred dnevi šel v Gradec Lakat leka svoji dolgotrajni bolezni. Na magistratu, Celjskem domu in poslopju Celjske mestne hranilnice so izobešene žalne zastave. Truplo bodo prepeljali v Celje, čas pogreba pa še nI določen. Pokojnik se je rodil 24. julija 1873 v Ljubljani. V svojem rojstnem mestu se je izučil v trgovski stroki, pozneje pa je bil poslovodja tvrđke Perdan v Ljubljani. Leta 1901 se je preselil v Celje in v teku let ustvaril s temeljitim strokovnim znanjem ter izredno marljivostjo in solid-nostjo ugledno narodno trgovsko podjetje. Ril je priznan gospodarski, narodni in napredni delavec. Hodil je v arrljen^i vedno ravno pot in se tudi v najtežjih časih ni strašil kazati svojega odločno narodnega prepričanja. Bil je dolgo let Član celjskega mestnega sveta in podžupan mesta Celja, podpredsednik Združenja trgovcev za mesto Celje, član upravnega odbora Celjske mestne hranilnice ter agilen član mnogih narodnih in kulturnih društev. Zapušča soprogo go. Amalijo, sina g. Božidarja, ki sledi očetu v vodstvu podjetja, to hčerko go. Pavlo, soprogo ravnatelja cinkarne g. Lazareviča. Plemenitemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
—e Ljubljanska drama gostuje v torek dne 21. maja v Celju z duhovito in zabavno Nušičevo komedijo »žalujoči ostali« v Bratko Kreftovi resi ji. Ta efektna, satirična igra se dogaja v kro£» rodbine, ki žaluje rn pričakuje dedščino po pokojnem sorodniku. Nušič je v svojem doln s skopimi, toda učinkovitimi potezami ožigosal grabežljivost žlahte ter s tem ustvaril igro, ki daje dve uri priliko za prisrčen smeh. Sodelujejo dame: Na-blocka, Vida Juvanova, Polonca Juvano-va, Rakarjeva, Medvedova m Marija Vera ter gg. Cesar, Lipah, PTat, Gregor In, Pianecki, Kralj.
_c Društvo privatnih  in avtonomnih
nanieščencev v Celju se je osnovalo v petek zvečer. Za predsednika je bil izvoljen g. Aleksander Veble, dani odbora so gg. Faganen, Medvedek, Munda, inž. Pipuš, C. Sadar, Vilhar, Witzmann in Zalokar ter gdč, Milka Lojkova in Marica Zormanova. Namestnika sta gg. Prelovec in Prodan, člana nadzornega odbora pa g. taž. Krulc in gdč. Milica Lojkova.
—c SK Olimp : SK Jugoslavija 3:2 (1:2). V nedeljo popoldne je bila na Gla-ziji ob prisotnosti okrog 300 gledalcev odigrana med Olimpom in Jugoslavijo zaključna drugorazredna tekma za prvenstvo   v celjskem   nogometnem okrožju,
Oifanp je zasluženo zmagal in dosegel 10 točk, ravno toHko kakor SK Atletik. Zaradi boljše razlike golov pa je SK Atletik postal okrožni prvak. Tekma je bila živahna in napeta, a na obeh straneh preostra. Olimp je igral tehnično to kombi-natorno nekoliko bolje. Jugoslavija je igrala zlasti v prvem polčasu smo tren o in požrtvovalno ter že vodila z 2:1, po odmoru pa je Olimp igral učinkovitejše. V 17. minuti prvega polčasa sta trčila desna zveza Olimpa Grga Tvrtko vic in levi krilec Jugoslavije Nikolić s tako sUo drug v drugega, da si je Tvrtković zlomil desno nogo in so ga morali odnesti v bolnišnico. Olimp je nato igral samo z 10 možmi. Goli za Olimp so padli v 26. rnin prvega ter v 6. in 9. min. drugega polčasa, gola za Jugoslavijo pa v 20. to 25. min. (lastni gol Olimpa) prvega polčasa. Tekmo je sodil g. Veble točno in objektivno.
—c Volilni imeniki za mesto Celje so razgrnjeni na mestnem poglavarstvu v sobi št. 2. Vsakdo lahko med uradnimi urami zahteva popravo volilnega imenika.
—c Umrl je v petek v Celju (Aškerčeva ulica 10) v 66. letu starosti znani mestni zidarski mojster in posestnik g. Franjo Nerad, bivši odbornik okoliške občine ter vseskozi značaj en in odločno napreden mož. Pokojniku blag spomin, iodbini naše iskreno sožalje!
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek 20. maja katoHBa-ni: Bernardin, Milodar.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica:  Pot do srca.
Kino Ideal: Na ljubezen obsojena.
Kino Dvor: Nor za denarjem.
ZKO: »Tihi Don< ob 14.30 v MattO.
Kino Šiška:  Pesem pomlađk
Ljude k a  univerza:  predavanje  dr. Ho-raka ob 20. na Trgovski akadean4JL DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mr. BakarčV., »v. Jafeoba t*m 9, Ramor. Miklodičeva cesta 24, Gartos, Moste, Zaloška cesta.
— Občuten hlad je savtanai danes 90
v<6era}šnji mokri nodeljl. Mesarji na stojnicah so morali spet oblečfi taplejAe jo ploe, branjevke na trgn 00 se tuoM šarile v toplejše obleke. $}utraj je kana* toplomer samo 4 stopnje C in tudi dopoldne je bBo zelo hladno. Občuten hlad Js zavladal dirom dežele, k sreči pa vendar ni bilo zopet e&aoe. — PoQs je, rasen žita. še vee mrtvo, na dan noče ne kTomptr. ne fSkA. kot U kmet Msl. Poprej se trave zaradi pomanjkairjn moče nd mogla rasraetf to je ostajala redka, adaj pa sarađri Madta ni rastSa. Danes je barometer spet močno poako£fl to menda se bo vreme polagoma rf>oTJftaao.
Iz Maribora
— Uamrtrte se brerpcseftaHil Maaabor-sfce industrijalce to droge premodne sloje prosi 210 delavcev Pomožne akcije, da se jih namftfijo to store svojo moramo dolžnost ter prispevajo k Pomodbm, akciji. Pomožna akcija je aaposttla letos SrS brezposelnih delavcev. 2al pa so Pomota: akciji sredstva podla in Je ktjnfe najboljši volji primorana delavce odpostMa. Tako Je v petek dobtto odpoved se SO delavcev. Zgodilo se bo, da bo vseh Ste delavcev na cesti brez sttac£be ki sredstev za vsakdanji kruth, in to samo zaradi tega, ker je Pomožna akcija letos dobna 300.000 Etin manj kot druga lata. Ta primanjkljaj je predvsem iskati pri neka-tenib mariborskih industrijskih podjetti. ki se prošnji se doslej meo odsvaH ter se niso zadoetiai svoji momku dottooetn Mariborčani industriji, še je čas, 210 delavcev reveiev Vas proei, usmilite se!
— Se nocoj Js čas, da si rezervirate vstopnice za gostovanje ljotoljaneke (Sleme, ki upriaori v četrtek 23. t. m Linhartovo znano koeneddjo »-Matiček se ienU. Rezlja dr. Branka Gavetta; zasedba: Na-blocka, Levar, Sancm, Cesar, Kralj. Danes, Crn ob ori, Potokar in Mungelj. V petek 24. t. m, pa uprizore Zweigovo trapi komedijo »SAromakovo jagnje«. Režira Bratko Kreft; zasedba: 9tar4čeve, Ha blocka, Levar, Debevec Herman. Garego-rin. Senc in, M. Skrb&nsek. Pianeotet, Potokar in Cmoborl. Dejanje se suče okott Napoleona, ko je bfi general v I&giptu Nedvomno bo Maribor pokazal svojo kulturno zavednost in rmungrMi tako Tftfcnn gstovanje, ki naj bo začetek prepotreb-nega medsebojnega dela obeh gtoveaua.ni umetniških zavodov.
— Mariborski —aa avtonomni «a-meačenci so imeli pretekli petek svoj redni občni zbor, katerega je vodU predsednik g. Franjo Mikiavič. Zbcu-ovanja se je adelezil tudu zvezki delegat g. dr. Jenko Kosti iz LJubljane, ki Je podrobno orisal delovanje Pokojnanekega zavoda ki Trgovske bolniške blagajne, Z odobravanjem so navzoči sprejeti vest. da ho Pokojninski zavod v Maribora zgredal moderen sanatorij. Porodaa tonkciJoDarjev so pokazala živahno oeMvnost Društva zasebnib m avtonomnim nameščencev v Maribora in pa raanenevanje marfborrsktti se ne organiziranih nameščencev, ki pa ob pogledu na intenzivno društveno delovanje pridno vstopajo v organfeacljo. Pri volitvah je bfi ia^oijup za prentoens*-ka g Tomo Trop.
— ValUca tađvtaa v 'Jirrlj-inalnl WmmM odkrita v Mariboru. Te dni Je mariborska policija dobila ovadbo zopet na neko Amalijo K., biveo garderoberko v Krepe-Sevi restavraciji ta kavarni Bvezda v Ljubljani. Amalija je osumSjena, da je v Zvezdi kot garderoberka nkradOa okrog 300 krožnikov, mnogo jedtinega pribor* in več preometov, katere so pozabi« ljudje v garderobi. Policija je zaplenila več krožnikov, steklenic in jedHfaiega pribora z vtisnjenim žigom lastnika. Ama«jo Je rada! njen mož Matija, s katerim ee je sprta. Preiskava se nadaljnje.
SPORT
—   Kolesarska    podzvaza »Ljubljana«
ima jntri ob 20. glede na organrsaoijo mo-tokolesarsklh tekem na »Hermesorecn* dirkališču za oHmpljBkl dan 2. junija važno sejo prđ »Amerikancu«. Prisotnost vseh odbornikov nujna.
Kopnite domače bSogo!
Stev. 114
♦SLOVENSKI NARODt, dne 20. maja 1936
Stran S.
c9&fi* čokolada      kakao bonboni
DNEVNE VESTI
— Romanje Ćehoalovakov na Oplenac
Ve ako leto potuje v Jugoslavijo mnogo Oehosk>vakov, da se okrepe in odpočije jo na našem Jadranu. Letos hoće ČJ liga omogočiti poset Jugoslavije in groba kralja mučenika na Oplencu. V ta namen priredi v sporazumu i našim oficijelnim tujsko prometnim uradom v Pragi na Vidov dan 28. junija romanje e posebnim vlakom na Oprtenac. Udeleženci romanja se razde le po tem v več skupin in ee odpeljejo v Južno Srbijo, na solunsko fronto, na Jadran in v večja mesta Jugoslavije.
— Koogree jugoslovenakih zdravniških sindikatov. Včeraj se je nadaljeval v Beogradu kongres jugoslovanskih adrav-nadkth sindikatov. V glavni upravni odbor je bH te. vol jen med drugimi predsednik Zdravniške zbornice v Ljubljani dr. AJija Košir, in sicer za pod-p r e dsedn! k a. Zdravniki so razpravljali tudi, da bi brezposelni zdravniki in stažisti ne plačevali članarine. Slednjič Je bila sprejeta resolucija o raznih etrokovnfih vprašanjih.
— Burno zborovanje privatnih nameščencev. Včeraj je imela zagrebška podružnica privatnih nameščencev občni zbor, ki je bil pa zelo buren in ga je zastopnik oblasti končno razpustil. Iz poročila o delovanju podružnice v preteklem letu je razvidno, da preživljajo tudi privatni nameščenci zelo težke čase. Ker njihove plače niso urejene z zakonom, so padSe na minimum, tako da zaslužijo nekateri privatni nameščenci 200 do 300 Diai, po nekaterih podjetjih pa morajo delati več let brezplačno, da dobivajo potem 500 do 600 Din mesečne plače. Vprašanje prejemkov privatnih nameščencev bi bilo treba urediti k zakonom. Med odborom in opozicijo je prišlo do tako ostrega prerekanja, da je moral aastopnik   oblasti  zbor  razpustu ti.
— Naša industrijska in obrtniška podjetja bodo na XV. ljubljanskem velesejimi od 1. do 11. junija 1335 zopet stopila pred javnost, da pokažejo e ado ve svojega pridnega dela, marljive vztrajnosti in življenjske sile. Dokazali bodo, da ee ravnajo po geslu življenja »V delu je moč«. Letošnji ljubljanski velesejem bo revija uspehov, doseženih v težkem boju za obstanek, bo praznik neumornega in neustrašenega gospodarskega dela našega človeka. Na veleseknu bodo zastopane vse glavne panoge industrijske in obrtne proizvodnje. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih iadelkov, preprog, usnja, čevljev, galanterijskih izdelkov, poljedelskih strojev, avtomobilov ki najrazaičnejšjh praktičnih novosti. V okviru (letošnjega pomiadanskega veie-sejma bomo imeli tudi Stini posebne razstave: gasilsko, gospodinjsko »žena in obrt« z veliko modno revijo, razstavo domače volne in razstavo domačih maKh iivaK. Obiskovalci imajo 50% popust na železnicah. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tutdš rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Na velesejmu dobe potrdalo o obisku, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povra-tek.
— Zadnja prireditev Jadranske straže
je še veem v živem spominu. Saj je dokazala, kako globoko je že prodrla njena misel v najširše plasti našega naroda, kako močno je objela srce naše mAadBne. Tej nepozabni manifestaciji bo siedoH jeseni mogočen kongres Jadranske straže, ki ee bo vršil v dneh od 5. do 9. septembra v Ljubljani in ki bo s pisanim, naj-6krbneje izbranim sporedom pokaeađ prizadevanje enega naših najidealnejfetti Amater.
DOLENJSKE TOPLICE
železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Kopeli direktno na vrelcih 38 stopinj Celzija, zato izredni uspehi zdravljenja revmatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd. — Izkoristite izredno znižane cene za predsezono do 15. junija. — 20 dnevna pavšalna penzija (soba, izvrstna hrana, kopeli, enkratni zdravniški pregled, vse takse in ves komfort) Din 1100.-. — Zahtevajte od uprave prospekte, od izhodne železniške postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ki vam ga da, če ostanete v Toplicah najmanj 7 dni 1708
— Hladilne naprave, vodne tunbine, beneške žage, orodne stroje, stroje za obdelovanje lesa, poljedelske stroje in še mnogo drugih izdelkov naše domače strojni e industrije v najmodernejši konstrukciji bomo videli na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. jmnšja. Kdor si namerava nabaviti kakršnekoli stroje aft orodje za svoj obrat, mi j si prej ogleda razstavo strojne tndnetrtje na velesejmu. Tu bo zamoct . primerjati izdelke posameznih tovarn ter ei tako nabaviti kvalitativno najboljše, pa vendar po nizM ceni.
— Namestu venca na krsto pokojmega
upravnega svetnika Jugoslovens-ke teks-tfilne tvornice itautn^r d. d. v Zagrebu Dekleve Josipa so darovali člani šolskega odbora pri državni tekstilni soli v Kranju SOO Din za podpiranje siromašnih učencev tekstilne šole v Kranju.
— Otvoritev brzojava in telefona Sv. Jurij ob ščavniol. Dne 27. aprila je bil pri pošti Sv. Jurij ob ščavnici otvorjen telefon, ki opravlja tudi brzojavno službo.
— Zveza gospodinj prireja v okvirju letošnjega spomladanskega veiesejma v Ljubljani od L do 11. jun. svojo razstavo pod naslovom: »Žena in obrt«. Razstava ima namen pokazati, kako se je naša žena praktično uveljavila v raznih poklicih in pa razgrniti pred nami stremljenje današnje žene, s čim manjšo uporabo časa ln energije doseči čim večjo popolnoat, annanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek vse razstave sploh pa bo modna revija.
— Vreme. Vremenska napoved pravd, da bo precej stalno, deloma oblačno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Rogaški    Slatini. Naj-
višja temperatura je znašala v Skoplju 24, v Beogradu in Splitu 22, v Zagrebu 19, v Mariboru 17, v Rogaški Slatini 14, v Ljubljani 1.8. Davi je kazal barometer r Ljubljani 768.3, temperatura je znašala 5-2.
— Tekstilna industrija je pri nas tako napredovala, da že docela krije vse potrebe našega trga. Vse surovine, ki jih potrebuje, najde pri našem kmetu najceneje, zato je tudi cena tekstilnim proizvodom padla za 50 in še več procentov. Na letošnjem XV. ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija bomo imeli posebno tekstilno razstavo. Največ bo manufakture in konfekcije. Dalje bodo razstavljene najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine, čr'pke. Domača ročna dela bodo zastopana iz vseh tipičnih jugosloven-skih pokrajin in krajev, tako slovenska, hrvatska, bosanska, dalmatinska in srbska. Tudi doma tkane preproge ne bodo manjkale. Posteljno perje, puh, bombaž in žima bo na razpolago v vseh kakovostih. Pletilna industrija bo pokazala vse vrste izdelkov od finega pletenega perila do kompletnih moških in damskih oblek. Vrvanska industrija bo podala popolno sliko svojih proizvodov od najnovejših niti in tkivo do najmočnejših in najtrpež-nejših vrvi. Vse, kar bo obsegala tekstilna razstava na velesejmu, bo samo domač  hišni   in   tovarniški izdelek.
— Vlom v Skaručni. V petek ponoči je neznan tat vlomil v mlekarno na Skaručni in odnesel iz sobe m lekarn a rja kovčeg s 1200 Din gotovine. Na prostem je kovčeg odpri, pobral iz njega denar, nato ga je pa vrgel na vrt, kjer ga je drugo jutro mlekarnar našel.
— Samomor mlade služkinje. V soboto ponoči se je zastrupila v Zagrebu 191et-na služkinja Ivka Margetič. V poslovilnem pismu pravi, da gre v smrt prostovoljno. Na koncu je pa pripisala: Vinko, če me pozabiš, te bo pozabil bog.
Iz Ljubljane
—lj Na naslov mestnega   načelstva v Ljubljani!    Stanovalci    Poljanskega in Sv. Petra  nasipa    stojimo    zaradi zaprte etrage Ljubljanice zopet pred uživanjem  neznosnega    smradu. Stranišča vsega  centra   Ljubljane   se  iztekajo pri Sentpeters-kem mostu v strugo.   Vsa ta nesnaga pa se ne odteka po strugi navzdol, ampak se razteza nazaj od šent-petenskega do Zmajskega mostu v vedno plitvejši  obliki  in  tod  rzhlapeva. Stanovalo! obeh obrežij naj bodo vse poletje tega smradu deležni!  In to prav po nepotrebnem. Z  malo  dela in malenkostnimi stroški bi se vsa ta nesnaga odvajala po strugi navzdol na ta način, da bi se pod šentpeterskim mostom napravil začasni jez. Mestni fizikat se je sicer lani Izjavil, da uživanje tega neznosnega smradni oh izhlapevanju vse nesnage polovice mesta ni zdravju škodljivo. To nam je po eni strani nerazumljivo, če pomislimo, da kmet ne sme peljati voza svežega gnoja po mestu, ne da bi bil voz pokrit. Po drugi strani pa to vprašanje ni le vprašanje higijene,  temveč  vprašanje smradu samega. So pa tudi drugi vidiki, ki narekujejo nujno potrebo, da ee ta nedostatek z malimi stroški odet rani od centra mesta.
SKUŠE (SCOMBRI)
po 6.— Din kilogram
jutri v trgovini OGRINC, Gradišče — in na stojnici, Pogačarjev trg.
—|j Poseben sport se je začel razvijati v LJubljani, namreč plezanje po spomenikih. Nekaj vsakdanjega je že, da se mnogi počutijo povsem domači tudi na zgornjih stopnicah Prešernovega spomenika, odkar ni več ograje. Pač pa se ni nihče plezal po Valvasorjevem spomeniku, ki stoji sredi ograjenega travnika, kar so včeraj poskušali znani otroci, ki jih poznamo kot zelo agilne berače. Ker smo že pri plezanju, je še treba pripomniti, da smo s noči opazovali ter občudovali tri junake — eden je bil ženskega spola — ki so se udejstvovaM na etrehi giavne pošte. Ta streha ni ravna ter seveda ni niti govora o ploščadih, ki so namenjene na strehah modernih hiš za aomčenje in podobne namene, zato nikomur ni šlo v glavo, kaj delajo ljudje na
—Ij Cestni valjar bi radi videli še na
eeetah ob novem parku med Groharjevo 4n Tržaško cesto. Cestišče so sicer temeljito popravili, škodovalo bi na tudi ne, če bi grobi nasip se utrli z valjarjem. Prav tako bi bilo treba zgladiti cestišče v a.p -'.njem dedu Groharjeve oeate. Na to menda ne bodo pozabili, saj je premična
kurilnica za valjar še vedno na Groharjevi costi. Zdaj je valjar v akciji na Bttei-
wet&ovi cesti.
—I j V Ljubljani so umrli od 10. do 1)6. maja. Prek Neža roj. Žerovnik, 78 let, vdova izvosčka. Peruzzi Marija roj. KraL S4 let, žena fin. uradnika v p. Kambič Ivan, 72 let, šolekl upravitelj v p. Zemljak Anton, 75 let, kurjač mestne elektrarne. Vadnal Marjeta roj. Vilhair, 87 let, vdova železn. Ebrlih Tomaž, 79 let, žel. sprev. v p. Medica Vanda, 31 let, bivša učiteljica. — V ljubljanski bolnici so umrli: Gegiar Feliks, 2 leti, sin skladiščnika, Stična 16. Lederer Marija, 23 let, Žena rudarja, Rettfe 36, obč. Trbovlje. Prosen Franc, 75 let, delavec žel. v p., OLrčiČe 6, obč. Predoslje, srez Kranj. Klemenčič Marija, 13 let, hči posestnika, št. Vid 40 pri Litiji, Zavrašek Stanko, 32 let, gostilničar, Hrastnik 1. Kobal Ivan, 70 let, delavec, Aleševčeva ulica 24. Lo-zej Frančiška, 62 let, žena vpok. paznika uoh. urada, Cegnarjeva ulica 4. Likar Svetosar, 19 let, akademik, Beethovnova ulica 1«. Tokan Jaroslev, 90 let, uradnik, Čopova ulica 1. Jonke Adolf, 70 let, bivši trgovec, Sv. Petra nasip 52. Oanrsu Ivan,
pek. pom., Poljanski nasip 22. Kokec Anton, 62 let, obč- ubogi, Gor. R1bče pri Kresnicah. Pestotnik Anton, 60 let, delavec, Podgorje 24, občina Komenda. Rok Mihael, 80 let, utitkar, žerovnica 20. Kramberger Vera roj. Roškar, 48 let, blagajn idi rk a, Woh*ova ulica L Terpotes Valter, 23 let. tng. pomočnik, Kočevje. Ahačič Anton, 46 let, drvar, Putrhof 109 pri Kranja.
—lj Romanje na Oplenac Gospodarska, kulturna in prosvetna društva Trnovskega okraja v Ljubljani prirede one L junija t_ L romanje na Oplenac, da se poklonijo smrtnim ostankom svojega Viteškega kralja Aleksandra I. Zeoiniterja. Odnad Iz Ljubljane bo z večernim brzim vlakom v soboto dne 1. VIL 1935 ob 20. uri. Povratek dne 4. V5. 1986 ob pol 1L uri. Vožnja za osebo stane tja in naaaj vštevši avtobus 225 Din. Ob poklon i t vi se bo položil na grob kralja junaka krasno izdelan i slovenski svečnik »Steber« s apo-mineko knjigo. Prijave za romanje se sprejemajo v gosti-LrJ Sokliča Matkota, Pred konjušnico, do vštevši 26. maja 1935. Vse članstvo trnovskih društev in njih prijatelja se vabijo, da ee prijavijo v čim večjem Številu za romanje. Pripravljalni odfbor.
Za čiščenje krvi
uporabljajte znani
Planinka-čaj Bahovec
Pristen   je   le v plombiranih paketih.
Reg\   br.   76 od 5. H. 1932.
—ij   Poziv  Kola juooslovenskih sester.
V torek dopoldne ob pol 11. prispe v Ljubljano bolgarski mešani zbor iz Ruse. Da bo sprejem dragih nam gostov, ki so prvič v Ljubljani, čim veličaštnejši, poziva Kolo jugoelovenskih sester vse lastnice narodnih noš, da se v istih udeleže tega sprejema. Enako želimo in prosimo, da bi biie zvečer pri koncertu naše žene in dekleta v narodnih nošah. Upamo, da bo tudi to pot ljubljansko narodno žen-stvo pokazalo vso svojo gostoljubnost napram sestram in bratom z vzhoda. Pokažimo, da so nam dobrodošli v beri Ljubljani.
—Ij Predavanje, ki bo zanimalo tudi širše občinstvo ter bo zato tudi prirejeno pod okriljem lju.de ke univerze dre vi ob 20., bo imel ur/Iv. prof. dr. Jifi Horak, ki sicer o vplivu srbske narodne pesmi na slovanske literature. Jlfl Horak Je znan kulturni delavec in raziskovalec slovanskih literatur ter ee bomo čutMI počaščene, da bo stopil med nas od katedra, med širše občinstvo. Tudi v drugih naših mestih, ki jih je obiskal na svoji preda vatel jeki turneji, ni govoril samo pred strokovnjaki. Univerzitetnih profesorjev, ki bi hoteli s svojo učenostjo to iasftedfci smžiti tudi laikom ter se jim približati, ne da bi se čutili ponižani, ni mnogo m upamo, da bo naše občinstvo znalo oceniti pomen predavanja. Predavanje bo v srbohrvaščini na trgovski sfci akademiji na BIeiweiepvt cesti. Vetop prost Jutri bo pa dr. Horak predaval v zbornični dvorani univerze o T. G. Masa-ryku in slovanskih literaturah, in sicer ob IS.
—ij častniki v rezervi, ki doslej še niso položili ustne prisege Nj. Vel. kralju Petru II. in stanujejo v Ljubljani, naj se najkasneje do soboto 36. maja t. 1. zglase za naknadno zaprisego v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba 1. — Vojaški obvezanci, ki stanujejo v Ljubljani in še niso prisegli! Nj. Vel. kralju Petru II. ter se doslej tu-dti še niso priglasili za vojaško zaprisego, se morajo najkasneje do sobote 26. maja t. L zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-L soba 4, da prejmejo pri glasnico za naknadno zaprisego. Oni, ki že imajo tozadevne pri glasnice v rokah, naj se ne javljajo v vojaškem urada, temveč naj pridejo k naknado* »prisegi v vojašnico vojvode Mišica na Taboru v nedeljo dne 26. junija t. L ob &. ura zjutraj.
—ij Bratske bolgarske pevce bomo (Smeli zopet v svoji sredi jutri. Koncert ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Dirigent Sorokin je gojenec moskovske glasbene akademije in na glasu kot eden najboljših ruskih zborovskih dirigentov. Pred svojim prihodom v Ruse leta 1929 je deloval kot zborovodja ruskih zborov z isrednimi uspehi v Franciji in prejel na rasnih tekmovanjih vedno prve nagrade. Rus enak i mešani zbor je izvežbal do take viHne, da velja v svoji domovini kot DaJboljM mešani zbor. Na svojem jutrišnjem koncerta bo izvajal celo vrsto bolgarskih in ruskih narodnih in umetnih ■borov. Slišali bomo venček bolgarskih narodnih pesmi, venček ukrajinskih narodnih pesmi, znano rusko narodno pesem Erj, uhnem. balado o dvanajstih razbojnikih ter vrsto bolgarskih umetnih zborov. V celoti je spored izredno zanimiv in raanoličen, izvajanje pa prvovrstno. Občinstvo vabimo, da zasede unlonsko dvorano ter tako jasno pokaže naše simpatije za bratski bolgarski narod. Pretprodaja vstopnic v knjigarni GNasoose Matice.
—đrj »V fiaati ob iskanja v slikah« bi lahko imenovali fotografije iz Gregorinove Igre, ki Jo sedaj igrajo v ljubljanski drami. V izložbenih oknih Foto T ou ris ta na Aleksandrovi cesti je razstavljenih do 50 povečanih, mestoma tudi v formatu 13 X 18 cm, kS nam v sliki predstavljajo vse faze lepe igre. Posnetke je napravil Raj-ko Kos s Lsico (Burnar 14) med predstavo. Povečani portreti vseh nastopajočih poleg lepih skupinskih olik vzbujajo spiošoo pozornost.
—IJ Pretep na luni v sliki. Zadnjič smo poročali, da so se vinski bratci step".' v Lasanovi gostttnfl v 6«ki. G. Le san je pa nam prišel povedat, da pretepa ni bilo v njegovi gostilni, temveč v VVeisovi. Danes so nam pa prišli iz Weteove gostilne povedat, da pretepa ni bilo pri njih. Ugotavljamo torej, da je bil pretep na hinl, ki je bila tisti večer padla v Šiško.
PRIDE! PRIDE!
ROSI BARSONY
v sijajni opereti
LJUBEZEN JE
TREBA RAZUMETI
Katastrofa
največjega letala sveta
V soboto se je razbilo orjaško letalo „Maksim Gorki44 — Katastrofa je zahtevala 48 človeških žrtev
Iz Rusije prihaja žalostna vest o katastrofi največjega letala sveta, ponosnega »Maksima Gorkoga«, ki se je v soboto razbilo in zgorelo. To je ena največjih letalskih katastrof, kar jih je doživelo dosedaj letalstvo, saj je uničeno orjaško letalo najmodernejše konstrukcije, ponos ruskega letalstva in vse Rusije. Letalo se je baš pripravljalo na rodno zračno pot, dvignilo se je nad moskovsko letališče in ko je bilo okrog 300 m visoko, so je zaletelo vanj športno letalo, ki je
letelo s hitrostjo 450 km na uro.
Pod razvalinami orjaškega letala je našlo smrt 48 ljudi, in sicer 11 članov posadke in 37 potnikov, od teh 8 žensk in 6 otrok.
Po poročilih iz Moskve je imelo letalo s seboj tudi poseben odkester, ki je baš oddajal koncert po radiu. Športno letalo najmodernejšega tipa je delalo zračne akrobacije in se pri tem zaletelo v zračnega orjaka. Nastala je silna eksplozija bencinskega rezervoarja, tako da je odneslo člane posadke in potnike
visoko v zrak in jih razmesarilo
tako, da so padali rx>edirii deli njihovih trupel na tla. Športno letalo se je seveda raafcilo.
»Maksim Gorki« je bil 300 m nad zemljo, ko se je zaletelo vanj lovsko letalo. Orjaško letalo se je kmalu po usodnem udarcu razklalo na troje, rep in krila so se odtrgala od trupa, 11 članov posadke in 36 delavcev ter nameščencev glavnega aerodinamičnega instituta je poginilo obenem s pilotom lovskega letala, ki se je zaletel v »Maksima Gorkega«. Piloti zračnega orjaka so ohranili do zadnjega trenutka mirno kri Poskušali so spraviti letalo na tla, toda kmalu se je »Maksim Gorki« raz-klal in padel na bližnjo vas. Obenem s kosi razbitega letala so padale na tla roke, noge in drugi deli trupel ponesrečencev.
Vso Moskvo je vest o strašni katastrofi močno pretresla, pretresla je pa tudi vso Rusijo. Žrtve katastrofe bodo pokopane danes na državne stroške, njihovi svojci bodo pa dobivali državno pokojnino.
Katastrofa se je pripetila v soboto ob 12.45 nad moskovskim predmestjem Sokol. Moskovska »Pravda« poroča, da so našli v plamenih strašno smrt najboljši ruski strokovnjaki na polju letalstva, kar pomeni še večjo škodo, kakor izguba letala. Država namerava zgraditi še več takih letal, kakor je bil »Maksim Gorki«. Ko se je zračni orjak prelomil, da so začeli rx>edini deli padati na zemljo, sta bila pilot Zurov in Mihejev še toliko prisebna, da sta izključila motorje, da ni eksplodiral rezervoar z bencinom. Preiskava je dognala, da je zakrivil katastrofo pilot športnega letala Blagin, ki je prekršil izrecno prepoved, delati zračne akrobacije v bližini orjaškega letala.
Strašno smrt je našlo več odličnih sovjetskih pilotov in mehanikov, med njimi Mihejev, M je veljal za najboljšega sovjetskega pilota, dalje šefpilot, slavni letalec Nikolaj Žurov, inženjerji Ma-trosov, Kravcov, Fomin, Bunin in De-gam, inženjerka Dimitrijeva, mehaniki Matvejenko, Visnovati, Medvedjev, La-kuao, Vlasov in drugi.
»Maksim Gorki« je bil namenjen iz Moskve v Leningrad in nazaj. Večina potnikov je pripadala aerodinamičnemu institutu. Vlada je hotela s poletom nagraditi skupino tehnikov in inženjerjev za vzorno delo. Drugim letalom je bilo strogo prepovedano približati se »Maksimu Gorkemu izpod 700 m. Pilot športnega letala Blagin je pa to prepoved prekršil in je delal zračne akrobacije v neposredni bližini zračnega orjaka. Napravil je srečno prvi hrping, drugi lu-ping je pa postal usoden. Ko se je hotel ponovno pognati kvišku, je zadel ob krilo »Maksima Gorkega« in športno letalo je obviselo na njem. Zračnemu orjaku se je odlomilo krilo in v trupu je nastala velika odprtina,
skozi katero je padlo 20 potnikov. V naslednjem trenutku se je Bračni orjak preklal na troje: krili sta odleteli vsako na svojo stran, trup je pa ostal sam. In že so se začule silne eksplozije, iz osmih motorjev so švignili plameni. Posadka in nesrečni potniki so v letalu živi goreti.
Eno krilo je padlo na neko hišo v vasi Sokolniki, kjer sta bal pila dva stanovalca čaj. Hiša se je vnela in oba sta zgorela. Tako je naraslo število žrtev na 50.   51, žrtev je pik* Blazin, ki je pod
svojim razbitim aeroplanom kmalu izdihnil.
140 km na uro
»Maksim Gorki« je bil pravo oudo moderne tehnike. Kdor je videl tega zračnega orjaka od blizu, ni mogel razumeti, kako more to leteče uredništvo in tiskarna letati po zraku s hitrostjo 240 km na uro. Mislite si 64 m široka krila v obliki trape ca s površino 460 m2. Pri trupu so bila krila debela 2.15 m, na konceh pa 28 cm. Trup letala je bil dolg 35 m, torej približno tako, kakor dva Pullmanova vagona. Letalo je imelo dva para debelih koles, vsako kolo je merilo v premeru 2 m.
6700 konjskih sil
Da se je mogel pognati ta zračni orjak s svojimi 7000 kg tovora, kolikor ga je lahko dvignil, v zračne višave, je imel osem motorjev, šest v krilih, dva pa nad trupom. Motorji so razvijali 6700 konjskih sii, toliko, kakor dve lokomotivi brzega vlaka. Rezervoarji za gorivo so bili v krilih in letalo je Lahko vzelo s seboj toliko pogonskih snovi, da je preletelo 2400 km, ne da bi se spustilo na tla. Notranjost je močno spominjala na notranjost najmodernejšega hotela, obenem pa najrazkošnejsega preko-oceanskega parnika. V letalu je bil salon, buffet, potniške kabine, velika uredniška soba ter posebna soba za radio in za tiskarno. Površina vseh prostorov v letalu je znašala 100 ma.
Za prosvetno propagando
»Maksim Gorki« je bil namenjen v prvi vrsti prosvetni propagandi in je bil temu primerno urejen. Njegova oddajna radiopostaja je imela akcijski radius 2000 km. Poleg tega je imelo letalo posebno radiopostajo za kratke valove in megafone za ojačevanje ^lasu. Sprejemna radiopostaja je lahko sprejei: vesti tudi med poletom. Letalo je imelo poseben aparat za sprejemanje vremenskih poročil ter majhno električno centralo s 15 kw, obstoječo iz dveh motorjev in dinama, ki je dajal izmenično napetost 1.20 voltov za razsvetljavo in pogon raznih aparatov. Električna centrala je bila v desnem krilu. Poleg tega je imelo letalo močan reflektor 2 milijona 800.000 sveč in manjši reflektor, ki ga je rabilo, kadar se je ponoči spuščalo na tla,
„Glas neba44
Pod krili orjaškega letala je bil pritrjen tako zvani »glas neba«. To so hili ogromni megafoni, močni tako, da Fe je slišal glas iz letala 12 km daleč navzlic brnenju osmih motorjev. Naj razločne jc se je glas slišal, Če je bilo letalo 1000 m nad zemljo. V letalu je bil tudi fotografski atelje in kompleten kinematografski laboratorij, tako da so lahko iz njega fotografirali, obenem pa projeci-rali na zemljo filme, ki so jih nosili s seboj, in sicer na 10 m visoko in 10 m široko platno. Letalo je imelo dva rotacijska stroja, težka 250 kg, ki sta lahko natiskala vsako uro 4000 letakov velikega formata.
Posebna kovina
»Maksim Gorki« je bil zgrajen iz posebnega kolčug aluminija. To je zlitina, zadnja novost sovjetske kovinske industrije, čvrsta skoraj tako, kakor jeklo, toda trikrat lažja, saj znaša njena specifična teža samo 2.80. Tudi spojke so bile narejene iz posebnega jekla, ki ga izdelujejo samo v Rusiji. Letalo je bilo zgrajeno s pomočjo prostovoljnih prispevkov in stroški so znašali nad milijon zlatih rubljev. Zgradil ga je slavni ruski konstrukter inž. A. N. Tupoljev. Šefpilot »Maksima Gorkega« je bil eden najboljših ruskih letalcev Mihail Gromov. Letalo je bile šele lani 8. avgusta oficijelno uvrščeno med rusko zračno brodovje in je bilo vodilni avijon istoimenske zračne eskadrile.
Pilotiranje
Letalo je imelo posebno napravo za avtomatično pilotiranje, tako da je lahko pilot med poletom počival. Vsa povelja so se oddajala električnim potom. Motorje je upravljal pilot, v vsakem krilu je bil pa staino mehanik, ki je nadziral njihovo delovanje. Motor je pognal na tleh avtomatično pnevmatski starter. Kako orjaško je bilo to letalo, je pričalo že nižinsko krmilo,' ki je imelo 55 m2 površine, kar pomeni, da bi lahko služilo dvomotornerou letam za krila.
Govornik pred mikrofonom,
.... in lahko rečem, ne da bi se bal, da mi bo kdo------
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 20. maja 1935
Stev. 114
Ludvik VVolff:
BOGINJA DOBROTE
ROMAM
Silna žeja ga je napotila v delavsko kantino. Tam je sedelo nekaj mizarjev in pleskarjev v zakajeni pivnici. Umolknili so, ko so zagledali Harlanda, ki jih le prijazno pozdravil.
— Malo pivo, gospa Voglova. Kantinerka mu je prinesla pivo. Harland je sedel za mizo pri oknu,
zeljno je popil pivo, prižgal cigareto in se zagledal ven na strehe. Nebo je bilo izgubilo svojo sinjino in boeilo se je v sivi dolgočasnosti. Stroji so pa brneli enakomerno in neumorno.
Življenje je lepo, je pomislil Harland, čudovito lepo, posebno tu v vzhodnem Berlinu, kjer žive mali ljudje, kjer je delo oster boj. Ozrl se je na svoje mizarje in pleskarje, ki so se tiho pogovarjanj Kako dobra srca so imeli, tudi če so govorili strupeno in vihali nosove. Mar niso delali? Mar nimajo žulje-vih rok in razpraskanih nohtov? Kako bd jim človek ne zavidal? Najbolj jim pa mora zavidati njihov gospodar, ki je izšel iz njihovih vrst, zdaj pa stopa v skeleči zapuščenosti smrti naproti.
Za hip je začutil kakor da mora sesti k svojim delavcem in jim reči: Otroci moji, čez pol leta bom mrtev. Toda kakšen pomen bi imelo to?
Harland je popil svoje pivo, pozdravil dela vse in odšel iz kantine.
Ravnatelj Krebs je narekoval pisma, ko je vstopil Harland. Strojepiska je takoj vstala in odšla iz sobe. Harland je sedel v naslanjač k pisalni min.
Kakor vsak dan, mu je predložil Krebs blagajniško knjigo, da bi jo pregledal. Imel je trd puritanski obraz, ki ga ni še nihče videl smejati se.
Mimogrede se je Harland ozrl na blagajniško knjigo, da bi uradnika ne užalil, potem jo je pa zopet zaprL
— Ali hočete videti »Ljubljeni raj«, gospod Harland. Film je dovršen in jutri ga lahko odpošljemo.
— Hvala, gospod Krebs, nobenega raja nočem videti. Niti izgubljenega. Za to nimam časa,
— Ponudili so nam v nakup kino »Meteor« v Friedrichovem okraju, — je poročal Krebs. — AH naj ga kupimo? Pogoji so ugodni.
Ta hripavi in vsake toplote prosti glas je šel Harlandu na živce.
— Ne, ne bomo ga kupih.
— Kaj naj počnem s kinom »Meteor«, če bom pa čez pol leta zblaznel? — je pomislil Harland in moral se je obvladati, da ni vrgel vestnemu uradniku tintnika v osupli obraz.
— Nameravam namreč odpotovati, gospod Krebs.
— Za dolgo?
— Za nekaj mesecev.
— Toda podjetje se bo vodilo dalje? V Krebsovem glasu je zazvenel dvom.
— Da, — je odgovoril Harland zamišljeno. — Podjetje se bo vodilo dalje.
Dalje, vedno dalje, tudi brez njega! Nekdo je potrkal na vrata. Vstopila sta Wollanke in Bassist,
— Motiva?
Krebs se je ozrl na Harlanda in odgovoril plaho: Ne.
Harland je vstaL — Posloviti se moram, gospodje; odpotujem aa nekaj mesecev.
Na režiserjevem in dramaturgovem obrazu se je pojavilo razočaranje. Delala sta raje s Harlandom, nego s Kreb-som, ki je bil pravi stiskač in ki je smatral vsak izdatek, če ga je moral odobriti, za osebno zahtev.
— Kolika škoda! — je dejal Wol-lanke.
— Udarec za pisarno, — je zaklepetal filmski pisatelj in se nejevoljno ozrl na Krebs a, ki je stal vzravnan kakor pagoda,
— Nadaljujte mirno svoje delo, gospodje!
— Torej ostanete pri »Madame Bo-vary«? — je vprašal Bassist ves v ognju.
Harland je malomarno prikimal.
— Potem bomo pa snemali »Budno«, življenjsko sliko v sedmih dejanjih. Slavni indolog profesor Gunsilius je nam že obljubil sodelovanje.
— Dobro, gospod Bassist.
— Proti »Budni« pa govore finančni oziri, — je potožil Krebs in hudo mu je postalo pri srcu. Sicer pa koga neki zanima »Budna«?
—Verjemite mi, gospod Harland, — je zapel VVollanke lirično ganjen, z »Budno« porazimo »Blazno harfinistko«. Naša stroka se postavi na glavo, ko zagleda mojega »Budno«.
— Snemajte »Budno«, — je izjavil Harland in se hitro obrnil k vratom.
V predsobi je Harland sedel, zroč topo v strop. — Pojdi z menoj, rad bi govoril s teboj, Georg.
— AH mora biti to?
— Ne. Lahko ostaneš tu in se zabavaš z Gemmo, s tem sladkim otrokom, če te to veseli.
Georg je nejevoljno vstal in odšel za očetom. Molče sta šla po stopnicah, nad dvoriščem je ležal večerni mrak, stroji so bili umolkniti, večerna utrujenost se je vlivala Harlandu v kri. Pred hišo so stala mlada dekleta in čakala Gemmo Rayo, da bi se jim sladko nasmehnila in pozlatila s smehljajem njihove sanje.
— Odpeljiva se v mesto. Rad bi kaj prigriznil.
Avto se je počasi vil skozi ozke ulice proti Aleksandrovemu trgu. Nalik črnim stebrom so stale tu skupine ljudi iz vzhodnega dela mesta in se umikale. Ljudje so se razhajali in na bližnjem vogalu so se zopet ustavljali. Zamolklo mrmranje je polnilo ozke ulice in se dvigalo gori po hišah, kjer so do poznega večera ležale na oknih pisane pernice. Iz krčem so prihajati razgreti možje. Gramofoni so hreščali glasneje. Skrbno počesani lasje po ulicah nastavljajočih se deklin so b3i že skuštrani.
Slednjič je imel avto prosto pot in švignil je proti mestu.
V jedilnici hotela so sedeli sami Angleži, ledeno hladni, vljudni, korektni, dobro vzgojeni in lepi ljudje. Harland jih je nejevoljen opazoval. — Tu ne morem jesti, jed bi mi obtičala v grlu.
Lep praznik
sokolske
ladine
češki narašča] je včeraj svečano izročil prapor jugo-slovenskim bratcem in sestricam
Ljubljana, 20. maja.
Navzlic dokaj slabemu vremenu je preživljal včeraj sokolski Tabor prekrasen dan. Češki sokolski tisk je že nad mesec dni obveščal javnost o pripravah dece Sokola na Kral. Vinobradih v Pragi, o pripravah dece, da ponese preko mej svoje domovine bratcem in sestricam v Jugoslaviji ter jim pokloni v znak svoje ljubezni prvi dečji prapor. Trud, ki so si ga nadeli vodniki dece, načelnik br. Cvrek, načelnica a Skalicka, dalje br. Slavička in drugi, je bil včeraj bogato poplačan. Mlademu češkemu naraščaju se je odprl naenkrat nov svet, poln svetlobe in lepote, ki mu bo vedno ostal v spominu. Iskrenost mladine pa je istočasno vlila novih upov v boljšo bodočnost tudi odraslim Sokolom. Celoten program je obsegal poleg razvitja prapora tudi dve akademiji. Članstvo in mladinsko.
Članska akademija Sokola 1. je privabila v soboto zvečer na Tabor mnogo prijateljev nase mladine in je bila dvorana pred začetkom nabito polna. Akademiji so prisostvovali odrasli češki gosti kakor tudi deca. Odličen obisk akademije je pokazal, da javnost pravilno upošteva delo naših Sokolov, ki še vedno idealno pojmujejo veliko idejo dr. Tyrsa. Poleg domačih od-ličnikov so prisostvovali akademiji tudi delegati Sokola s KraL Vinohradov, poleg teh pa neoficielno še br. Jan Strakatv, urednik praških »Narodnih Listov«.
Uvodno besedo je povzel br. Engelbert Gangl kot predsednik slavnostnega odbora za razvitje prapora. V zanosnom govoru je naslovil posebno dobrodošlico na deco, ki je prinesla s seboj mladost in svežost. Ko je bila odigrana državna himna, se je pričel telovadni del akademije. Vst točke, nastop naraščajnic, vrsta bratov na bradlji ter na drogu, vaje s kiji in telovadni plesi, so se vrstile hitro druga za drugo brez običajnih vmesnih odmorov, tako da je bil obširni spored izčrpan v poldrugi uri.
Nedeljske dopoldanske svečanosti so dale prireditvam še močnejši poudarek. 2e precej pred 10. uro so se pričele zgrinjati na Tabor številne skupine sokolskega članstva, naraščaja ter dece društev v mesta in iz okolice, ki so vsi prihajali v krojih, mnogi tudi s prapori na čelu. Taborska dvorana je bila svečano okrašena z državnimi zastavami bratske češkoslovaške republike in z našimi trobojkami. Stene so krasile tudi slike sokolskih delavcev, dr. Tvrea, Fugnerja, dalje Gangla in pa prež i -denta Masarvka, na odru pa je bil postav-•jen v sredini na visokem podstavku najnovejši kip našega mladega kralja Petra II., deio br. arh. Dušana Blaganjeta. Na odru je bij kmalu zbrana moška in ženska deca Sokola L, v sredini pa je bilo določeno mesto za male goste iz ČcškosiovaŠke Dalje so bili pred odrom razvrščeni članski uarasčajski prapori društev iz Ljubljane in okolice. Razvitju prapora so prisostvovali najodliOnejši zastopniki. Ob 10.15 je starosta Sokola I. br. inž. Bevc najavil prihod kraljevega zastopnika, brigadnoga generala g. Jovanovica, ki je vstopil, pozdravljen s sokolsko koračnico, med živahnim vzkltka-n jem mladine miademo kralja in Jugosla-
viji. V imenu hvaležne dece je pristopila h generalu deklica Jugova in mu izrekla prisrčno dobrodošlico, izročivši mu šopek nageljčkov. Na oder je stopil starosta br inž. Bevc in nagovoril kraljevega zastopnika: »Gospod zastopnik Nj. Vel. kralja, blagovolite tolmačiti izraze naše iskrene in neomajne vdanosti Nj. Vel. kralju, pre-vzvišenemu kumu našega dečjega prapora. Sokolska družina na Taboru je neizmerno ponosna, da more ob svojem največjem prazniku dece zagotoviti mlademu vladarju, da mu bo vedno sledila z iskreno ljubeznijo na vseh potih njegovega vladarskega življenja in mu bo na razpolago ob vsaki priliki, da mu ponovno zagotovi žarko ljubezen, v kateri se zbira okrog njega pri svojem sokolskem delu. V spomin na današnji praznik smo skovali plaketo s pomembnimi gesli darovanega nam prapora: Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo! Prosimo Vas, da izročite Nj. Vel. kralju ta skromen dar, ki mu ga poklanjamo v spomin na njegovo kumovanje prvemu jugoslovenskemu dečjemu sokolskemu praporu. Našemu kralju naš sokolski »Zdravo!«
Zastopnik Nj. Vel. general g. Jovano-vič se je kratko zahvalil za prisrčen sprejem in zagotovil br. starosti ter vsej de-ci, da bo mlademu vladarju iskreno predal želje Sokoličev, ki so mu jih našteli. Starosta je nato javil pismene pozdrave, ki jih je sprejelo društvo in prireditev in sicer od ministra za telesno vzgojo br. dr. Auera, ministra g. dr. Marašiča in od ministra dr. Kramerja, ki so vsi čestitali k lepi sokolski prireditvi.
Predlog br. staroste, da se odpošljejo bzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., dalje bratski COS v Prago, SKJ v Beograd in bratskemu Sokolu na Kralj. Vrnohradih, je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Za pozdrave naših Sokolov je odgovoril v imenu češkoslovaške delegacije in njihove dece načelnik brat Rudolf Cvrek, ki se je v glavnem zahvalil za iskrene izraze bratstva, ter za plaketo, ki jim je bila poklonjena
Sledil je najsvečanejši del prireditve, ko so trije češki Sokolići izročili novi prapor našim Sokolićem. Svečani akt razvitja prapora je opravil nato zastopnik Nj. Vel. kralja. Pripel je na prapor kot dar visokega pokrovitelja krasen trak. Mladi praporščak Bojan Lufbej je položil nato v roke brata staroste prisego, da bo prapor varoval neustrašno m da ga bo izročil nasledniku na enako zaobljubo, kakršno je moral položiti sam. Bil je to ganljiv trenutek. Mladega praporščaka in pa vso zbrano deco je nato še enkrat nagovoril v zanosnih besedah brat Engeibert Gangl rekoč, da so stari borci Sokoli radostni nad tako deco, nato pa se je sklonil nad prapor in ga poijučil. Deca je nato zapela češko iti našo himno. Potem, ko je odigrala godba Sokola I. zaključno koračnico, so se vpisali odKčni gostje v spominsko knjigo. Zunaj se je navsbe slabemu vremenu razvil lep sprevod m je sokolska deca veselo in navdušeno vzklikala. V sporedu je sodelovala rodi godba »Sloge«. Pozneje se je vršila spet krasna mladinska akademija, ki je izredno lopo uspeda. Po končani akade-
miji je bil češka deca pogoščena in le nerada so je poslovila kasneje od dragega Tabora, ki ga je v kratkih urah svojega bivnja pri nas vzljubila kot svoj drugi dom.
Iz Trbovelj ~
— Povratek trboveljskih Kolasic z Oplenca. V soboto dopoldne se je vrnilo z potovanja na kraljev gTOb na Oplencu 17 tukajšnjih Kolasic, ki so se udeležile tega patriotičnega romanja skupno z ljubljanskimi narodnimi ženskimi organizacijami. V Beogradu kjer so se ustavile, so bile sprejete od Nj. Vel. kraljice matere Marije. Posebna Čast je doletela vrlo predsednico trboveljskih Kolasic, šolsko upra\ri-teljico go. Ano zapornikovo, s katero se je Nj. Vel. kraljica Marija dalj časa razgro-varjala, se podrobno informirala za naše ženstvo in prav posebej za razmere v rudarskih Trbovljah, za katere je kazala Nj. Vel. kraljica vidno zanimanje. Na Oplencu, kjer so se poleg številnih drugih zastopnic slovenskega narodnega ženotva poklonile tudi zastopnice ženstva iz naših rudarskih revirjev, so vzele naše Kolašice nekaj zemlje, ki so jo prinesle v Trbovlje, da jo ugrade v večen spomin na viteškega kralja mučenika v njegov spomenik, ki se baš te dni prestavlja izpred lipe svobode na vzvišen podstavek, ki se gradi med novimi stopnicami pred župno cerkvijo. Mnogi, ki jim gmotne razmere ne dopuščajo potovati in se pokloniti spominu viteškega kralja mučenika na Oplencu. bodo lahko počastili spomin tudi pred tukajšnjim kraljevim spomenikom, kar bo ter pomembnejše, ko je vzridana v spomenik tudi zemlja, ob kateri počiva naš veliki nesmrtni kralj.
— Uradni dnevi sroskega sodišča. Sre-sko sodišče v Laškem razglasa, da bodo naslednji uradni dnevi sodišča v Trbovljah v soboto 25. maja. 8. in 22. junija in 6. ter 20. julija vsakokrat od pol 9. do 12. in 13. do 1«. ure.
— de en občni zbor. Kaže, da so letos hišni posestniki zadnji med društvi s svojim občnim zborom, ki ga sklicujejo v četrtek 23 maja ob pol 4. url popoldne v maii dvorani Sokolskega doma. Pri tej priliki priredi društvo tudi javno predavanje o hišni in zemljiški posesti, kar bo gotovo zanimalo vse hišne posestnike.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Samo še dane« ob 4^ 7. in 9. ari
X. C. FTELAS v kolosalni šali
Nor za denarferr
Vstopnma Din 4.50 in 6.50
Požar v Trbojah
Smlednik, 20. maja.
V okolici Kranja je zadnje čase večkrat gorelo, v soboto zjutraj je pa postal žrtev ognja dvojni kozolec gostilničarja Franca Kocmurka iz Trboj. Ogenj je izbruhnil okrog pol 11. dopoldne in je bil kozolec hipoma v plamenih. Pogorel je do tal, poleg tega je pa zgorelo 1700 bukovih butar, velik parizar, sani, mnogo sena in detelje ter nekaj poljskega orodja, škoda znaša okrog 30.000 Din, gospodar je bil pa zavarovan samo za malenkost.
Na pomoč so prihiteli domači gasilci z motorko in posrečilo se jim je ogenj udušiti v toliko, da se ni razširil na sosedna poslopja. Vzrok požara ni znan, domnevajo pa, da je bil podtaknjen.
PARKETE
prvovrstne hrastove in bukove dobavlja ln polaga
FERDO PRIMOŽIČ, LJUBLJANA, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št 16 Popravila in struženje starih parket. — Delo solidno; cene
zmerne. — Telefon: Škafar 23-38.
1696
Mak ulit t ur ni papif
proda
nprava ^Slovenskega Naroda", LJubljana  fCnaflfeva ulica štev. S
POSEST
GOSTILNA z vsemi tozadevnimi stavbami je naprodaj v neposredni bližini Maribora. Dobičkanoano podjetje. — Resni reflektanti naj se obrnejo po informacije na Sokolsko župo v Mariboru. 1734
VELIKA SKLADIŠČA zidana, polog postaje in GOSTILNO dam v najem ali prodam. Ugodno za manjšo tvornico, skladišče gradbenega materijala, žita, gospodarskih strojev ah stično. — Pojasnila daje: Ivo Vranešič. Sunja. 1717
PRODAM
Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din
ELEKTROMOTORJE
za istoemerni tok 300 voltov — proda interesentom po zelo nizkih cenah — mestna elektrarna ljubljanska. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. - Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št 10/TL 53/L
Javljamo tužno vest, da je naš nsffi soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Ivan Ravnikar
po težki operaciji preminul v Giadcu dne 19. t m. ob 7. uri v svojem 62. letu.
Pogreb dragega pokojnika bo 21. t. m. ob 5. uri popoldne m mrtvašnice tukajšnjega mestnega pokopališča.
Sveta maša zadušnica se bo 22. t. m. ob osmi uri zjutraj.
Celje, dne 2©. maja 1936.
darovala v župni cerkvi sv. Danijela v sredo
STAnOVAMA
Beseda 50 par. davek 2 Dtn Najmanjši znesek 8 Din
ELEGANTNO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom iščem za 1. junij ali takoj. — Cenjene ponudbe pošljite na upravo >SL Naroda« pod znakom > Zdrav-nik-samec l720x.
RAzno
50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din
Dali je in gladijole
izpod cene cenika, — Sever &
1710
ZA MAL' DENARJA
DOST MUZKE
Plošče, gramofone, iz x> so jamo, zamenjavamo, prodajamo m kupujemo.    — ELEK rROTON  d. z o. z. oasaža nebotičnika
„MUZIKA",
LJUBLJANA, Miklošičeva c 4 (prej Knafljeva ulica štev. 4) Zaloga prvovrstnih klavirjev ln najcenejša izposojevalnica. — POPRAVILA ln CGLASEVANJA se izvršujejo strokovnja-ško ln poceni. — Nizke cene; najmanjše   obročno odplačilo!
46/L
DA LIJE RAZNIH VRST (gomolje) dobite na vrtu Učiteljišča, Resljeva cesta št. 10.
1669
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert. 4&/L
OBLEKE PO MERI
najnovejši   kroji,   zelo poceni, tudi razno krasno perilo — si nabavite pri
PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din
KORESPONDKNT (-LN4A) za slovensko in nemško korespondenco dobi zaposlenje nekaj ur na teden. — Ponudbe z zahtevo honorarja pod >Per-fekten 1736« na upravo »Slov. Naroda«.
Večno za njim žalujoči: AMALIJA, soproga — PAVLA in BOŽIDAR, otroka — VERA, snaha — TODOR, zet — IVES in IVAN, vnuka — ter ostalo sorodstvo
NEIZPROSNA USODA NAM JE UGRABILA NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, SRČNO DOBREGA SENA, BRATA in STRIČKA, GOSPODA
DR. MED.
STANKA TAVČARJA
ZOBOZDRAVNIKA OUZD, ART. KAPETANA V R.
K VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO V PONEDELJEK, DNE 20. MAJA 1935, OB 4. URI POPOLDNE IZ MRTVAŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNIŠNICE.
V LJUBLJANI, DNE 18. MAJA 1935. GLOBOKO UŽALOŠČENA
SOPROGA,   STARŠI,   BRATJE   EN SORODNIKI.
}
ftsjMsMfc — Za »Narodno
Jtean
— Za opravo tn
del lista Oton Chrlatot. — Vsi f Ljubljani,