Štev. 106
V Trsta, V
M. mala 1*14
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vsi do; naj se pobijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izd . vlj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosii". — Ti*k tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z ©cejenia pcrošf.om v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega st JU. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Ns r o č n i n a znaša: Za celo leto.......K 24'—
za pol leta.................
za tri mesece................. r ^
Za nedeljsko izdajo za celo leto........
za pel leta
Glasilo poHtKnm
2-60
„Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je močf"
Posamezne Številke .Edinosti* &fc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Cesarjeva bolezen.
Cesarjevo stanje bistveno neizpremenjeno.
Jutranje sporočilo.
DUNAJ 18. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju poroča „Korrespondenz Wilhelm", Noč je bila mirna, spošno počutje cesarjevo je popolnoma zadovoljivo.
Večerno sporočilo.
DUNAJ 18. (Kor.) Tekom dneva je postal kašelj nekoliko bolj suh, objektivno počutje je nespremenjeno, splošno počutje popolnoma zadovoljivo. Dr. Kerzl, prof. dr. Ortner. Cesar je sprejel tudi danes običajne posete.
Ogrsko delegacijo.
Plenarna seja.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Predsednik grof Avg. Zichv je otvoril sejo ob 4.15 pop. Pred prehodom na dnevni red je interpeli-ral del. Teledgy zunanjega ministra v zadevi insultiranja velikovaraždinskega škofijskega vikarja in državnega poslanca Basila Mangra in je izjavil: Mangra je prišel v Bukarešt izključno le kot zasebnik. Vendar pa to ne ublaži prav nič teh insul-tov, nasprotno jih šele poostri, ker je prišel Mangra v Bukarešt vendarle kot član akademije znanosti v Bukareštu in kot zastopnik romunske kulture na Ogrskem. Mi ne moremo trpeti, da bi meščani katere koli države pozabili napram našim državljanom potrebne in elementarne pojme uljudnosti. Govornik je vprašal nato zunanjega ministra, če se je uradno informiral o teh insultih in kaj je ukrenil, da dobi Mangra popolno zadoščenje.
Grof Berchtold je na to interpelacijo takoj odgovoril sledeče: Ni mi treba poudarjati, kako obžalujem dejstvo, da se je pripetila taka nezgoda ogrskemu državljanu, ki je obenem cerkveni dostojanstvenik in član ogrske zakonodajne institucije v naši sosedni državi, s katero živimo v prijateljskih odnošajih. Do sedai imam informacije samo po listih, ker se Mangra še ni obrnil na naše zastopstvo v Bukareštu in ta torej tudi še nima informacij od njega samega. Včeraj sem pozval našega zastopnika v Bukareštu, da povabi Mangra na urad v svrho informacij. Zastopnik mi je odgovoril, da je Mangra že odpotoval.
Delegat Rakovszky: Srečno pot!
Pred vsem se mora dognati torej dejanj-ski položaj, ker so bila baje prva poročila v listih o tem napadu pretirana in je baje Mangra sam izjavil, da ni bil dejanjsko napaden. Odredil sem tudi, da je interveniral naš zastopjnik pri romunski vladi, ki je obljubila, da bo zadevo preiskala in da bodo krivci kaznovani.
Delegat št. Rakovszky je interpeliral ministra grofa Berchtolda zaradi častniškega vprašanja v naši monarhiji. Poudarjal je, da se je grof Berchtold pač spomnil častnikov v svojem ekspozeju, s čemer pa častnikom še ni nič pomagano. V naši vojski manjka častnikov in vsled tega naša vojska veliko trpi na njeni pripravljenosti in izvežbanosti. V vseh sosednih državah ie boljše preskrbljeno za častnike kot pri nas, kjer ie življenje tako drago, da ne najdemo dražjega na vsem svetu. Grajati pa moram, da dobivajo člani parlamentarne straže primeroma veliko večje plače. To vzbuja veliko nezadovoljstvo med armado in zna dovesti do popolne anarhije. Vojni minister bi bil moral glede tega protestirati v imenu vsega častniškega zbora.
Delegat Teledgy je podal slično interpelacijo. Del. grof Ivan Hadik je interpeliral vojneg ministra glede preuredbe častnih razsodišč posebno z ozirom na civilne
PODLISTEK.
oblasti. Del. Issekuz je interpeliral zun. ministra zaradi Romunije in zahteval zadoščenja. Nato je bila seja prekinjena in se nadaljuje danes ob 10 dopoldne.
AvstrUa privolilo v odkop oriiectalskib železnic po Srbiji?
BELGRAD 18. (Izv.) Današnja »Štampa« prinaša senzacijonalno vest, da je avstrijska vlada po svojem belgrajskem poslaniku obvestila srbsko vlado, da pri-voljuje v odkup orijentskih železnic po Srbiji. Posebna komisija da naj določi ceno vrednosti prog in odškodnino za dosedanjo eksploatacijo orijentskih prog po srbski vojni upravi. Srbija je nasprotno v protiuslugo dovolila Avstriji znatne koncesije glede transitnega prometa in glede novih železniških zvez med obema državama. Vest, da je Avstrija privolila v odkup orijentskih železnic, je napravila v Belgradu najboljši vtisk in splošno se poudarja, da je pričakovati vsled tega zboljšanja odnošajev med obema državama.	_
Šviha — Klima.
PRAGA 18. (Izv.) Dr. Bouček je danes izjavil, da ne bo vložil napovedane ničnostne pritožbe proti razsodbi v procesu Šviha — Heller. Afera Šviha še vedno razburja češko in tudi nemško javnost. Sedaj se je pridružila še afera Klima. V češko-nemških krogih sta namreč povzročili izpovedbi poslancev Klofača in Stfibernega, da je hotel Klima podkupiti nekega poštnega uradnika, da bi mu izročil korespondenco »Volksrata«, veliko ogorčenje nad Klimo. Nemci so že sklenili, da spravijo ta škandal pred delegacije, obenem pa so pozvali poslanca Stfibernega, da natančno pojasni vso zadevo. Proti policijskemu komisarju dr. Klimi je uvedena na njegovo lastno prošnjo kazenska preiskava radi navajanja h kršenju pisemske tajnosti. Klima bo najbrže tudi predstavljen v drug departma na-mestništva.
PRAGA 18. (Izv.) V Visokem Mitu je včeraj poslanec Choc na shodu obširno razpravljal tudi o aferi Šviha. Pripovedoval je, da je narodno-socijalna stranka z dr. Švihom takoj obračunala in izjavil med drugim, da je bil ravno Šviha tisti narodni-socijalni poslanec, ki je vladi za časa obstrukcije radikalcev proti bramb-nim predlogam decembra 1912, ponujal ustavitev obstrukcije za 350.000 K.
Češko-nemška spravna pogajanja.
DUNAJ 18. (Izv.) Zbornični predsednik Sylvester je danes zopet konferiral s Sturgkhom in nato sklical češke in nemške delegate k predposvetovanju o spravnih pogajanjih, ki se prično 4. junija. Novih pogajanj se bodo udeleževale vse stranke; na češki strani tudi socijalisti, dočim Nemci svojih socijalistov nočejo pripustiti k pogajanjem, češ da se jih tudi dosedaj niso udeleževali. Vendar pa tako Cehi kakor tudi Nemci sodijo skrajno pesimistično o novem poizkusu pogajanj, ki jih bo vodil zbornični predsednik Sylve-ster. Na čeških pa tudi na nemških včerajšnjih zborovanjih so padale zelo ostre besede proti sporazumu. Poslanec Stanek je na svojem shodu izjavil v imenu češke agrarne stranke, da je situacija neizpre-menjena in da češki agrarci toliko časa ne bodo pripustili delovanja državnega zbora, dokler se ne vrnejo na Češkem normalne ustavne razmere.
DUNAJ 18. (Kor.) „Neues Wiener Tag blatt" poroča, da je konferiral včeraj predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester z min. predsednikom grofom Sturgkhom glede
Rdeti mlin.
Roman. - Spisal Kaviar da MonMpin.
Ko je izpregovoril te strahovite besede. ki so se glasile iz njegovih ust še tem strašneje, ker je bila gotova stvar, da bo grožnji sledila tudi z vso gotovostjo nje izvršitev, ie Lascars počasi vstal in za-pretil s pestjo tja proti portmarhyjskemu gradu. Polagoma so ugasnili kresovi, streli so ponehali in obzorje je zopet otemnelo in tišina je zavladala po vsej okolici.
—	I ako, — je nadaljeval Lascars smeje.
—	sedaj je končano! Lahko noč, marki de Herouville, živi srečno, spi mirno, ziblii se v sladkih sanjah v objemu svoje mlade in lepe ženice; kmalu pride čas, ko te zbudim jaz iz teh sladkih sanj!
Baron je poklical svojega poročnika.
—	Naj se takoj pripravi zame mali čoln,
—	je ukazal Lascars. — Ti me boš spremljal.
—	Ali je treba orožja?
—	Vzemi za vsako potrebo žepne pištole, bo zadostovalo. Ne gre za napad.
Lascars in poročnik sta se vscdla v lahni čolnič. kjer je bilo prostora le za dve osebi in ki hiteč preko scnskili valov, ni zapuščal na reki za seboj skoraj nikakega j sledu. Belo pobarvani čolnič je imel nad ! krmilom v rdečih črkah napis: »Veter * to ime jc bilo tudi popolnoma upravičen
Baron se je vsedel na zadnjo klop in prijel za krmilo, Liseron pa je pograbil vesli in vprašal:
—	Kam pojdeva?
—	V Port Marly, — je odgovoril Lascars.
Vesli ste zaregali v vodo; čolnič se je vzpel, kakor plemenit konj, ki mu jezdec i>opusti vaje ta, in je začel hitro kakor veter drčati po reki.
Po Četrturni hitri vožnji sta poglavar in poročnik izstopila v bližini vasi Prt Mar-Ivjev na suho. Splezala sta nato, ko sta privezala čolnič za težak kamen, po strmem bregu navzgor in tako prišla na cesto, skoraj ravno nasproti grajskim vratom.
Na desni in levi ograjnih stebrov sta se še kadili dve slabo pogasnjeni grmadi, iz katerih so se, ko je veter razmhaval pepel, vzdigali s čudnim prasketanjem celi šopi isker.
—	I o je vse, kar ostaja od radostnih kresov! — je zamrmral Lascars.
Lascars je pogledal skozi ograjo proti graščini, ki se je ponosno in impozantno Jvigala sredi pravega gozda starih brestov in ogromnih lip.
—	Nekega dne, — je rekel, — in ta dan ?ii več daleč, poreko ljudje, ki bodo prihajali mimo, prestrašeni ob pogledu na črno jogorišče in ostanke porušenega zidovja:
ro je vse, kar je ostalo od portmarlyj-kega grada!«
nove akcije za dosego sporazuma in da bo sklical v četrtek 4. jun., torej po delegacij-skem zasedanju na Dunaj češke in nemške voditelje.
DUNAJ 18. (Kor.) Isti list poroča: Danes dopoldne je konferiral dr. Sylvester s predsednikom nemškega Nationalverbanda dr. Grossom. Po konferenci so bili brzojavno poklicani Člani predsedstva Nationalverbanda na Dunaj k skupnemu posvetovanju s češko-nemškimi poslanci. Govorilo se bo očeško-nemškik zadevah.
Kaizlovi spomini.
PRAGA 18. (Izv.) Vsa češka javnost ostro obsoja izdanje Kaizlovih spominov po mladočeškem posl. dr. Tobolki. »Ven-kov«, glasilo agrarcev, poživlja prof. To-bolko, naj odloži svoj mandat.
Volna v HehlkL
Mehikanci so razstrelili železniški most.
NEW YORK 18. (Kor.) General Funston poroča, da so razstrelili Mehikanci 28 morskih milj od Veracruza most oceanske železnice čez reko Pantigua.
Ameriške ladje ostanejo še vedno v Veracruzu.
VERACRUZ 18. (Izv.) Vojne ladje Združenih držav ostanejo še nadalje v Veracruzu. Prihodnje dni se pridruži dosedanji eskadri še vojna ladja »Zelta«, ki prepelje s seboj tudi mnogo municije in živeža za mornariško posadko.
Huerta zbolel.
VERACRUZ 18. (Izv.) Glasom poročil iz Mehike, je Huerta nevarno zbolel. Začel se mu je sušiti mozeg v hrbtenici in je moral leči v postelj. Po drugih vesteh je skušal Huerta izvršiti pred par dnevi samomor. V mestu samem se vrše neprestano demonstracije in je prišlo 2e po novno do spopadov s policija
WANSHINGTON 18. (Kor.) Iz dobro informiranih diplomatičnih krogov v Mehiki je prišla vest, da je pooblastil Huerta mehikanske delegate, da naj predlože njegov odstop, če je to potrebno v svrho ohranitve miru. Ta vest uradno še ni potrjena, je pa zelo verjetna.
Mangra prispel v Pešto.
BUDIMPEŠTA 18. <Izv.) Poslanec Mangro se je vrnil danes iz Bukarešta semkaj: Jutri poseti grofa Tiszo, da mu osebno poroča o dogodku v Bukareštu, o katerem se Je pričela v ogrski delegaciji že danes razprava.
VeleizdaioiŠkl proces v Lvovu.
LVOV 18. (Kor.) Na predlog državnega pravdnika se je vršila obravnava tajno. Zaslišana sta bila namreč stotnik generalnega štaba Syrzisti in nadporočnik Hau-ser, ki sta poročala o vohunskem delovanju obtožencev._
ALBANIJA.
Turška propaganda v Albaniji.
DRAČ 18. (Kor.) V okolici Tibre se je pojavil neki Arih Hikmeds, Turek, ki dela veliko propagando za turiko stvar v Albaniji in razdeljuje denar, katerega je dobil v to svrho od nekod od zunaj. Albanska vlada, ki se je ustrašila te uspešne propagande, je odredila, da Hikmedesa aretirajo, toda turško prebivalstvo ga je skrilo in sj ravilo bržkone skrivaj čez mejo.
Turkhan paša pri Berchtoldu.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Snoči je dospel sem albanski ministrski predsednik Turkhan paša, ki je prišel iz Rima. Danes dopoldne je iskal Turkhan paša avstrijskega zunanjega ministra Berchtolda. Ker ga ni našel doma, mu je pustil svojo po-setnico. Popoldne sta se nato sestala oba
—	Ali govorite resno, gospod? — je vprašal poročnik.
—	Za boga, da! Nočem, da bi od te sovražne hiše ostal le kamen na kamnu!
—	Kuga in lakota! Tisti dan, ali pravzaprav tisto noč, ko skoči rdeči petelin na te koničaste strehe, bodo imeli gledalci, ki se jim ne bo treba bati ničesar in ki ne bodo imeli izgubiti ničesar, zelo lep prizor. —
—	Ah! — je vzkliknil Lascars ves pijan vzhičenja, — zame, zame bo predvsem ta prizor najlepši!
—	Gospod, — je šepetal Liseron, — po mojem mnenju gre pri tej stvari za velike vaše interese in to prav posebne, osebne vrste in vaš del bogatega plena je v tem trenutku ono, kar vam je najmanj na srcu.
—	Kaj si pa domnevaš? — je vprašal baron smeje.
—	Zdi se mi, da vidim v globini vase močno, neizbrisno sovraštvo, Marki d'He-rovillel vas Je moral smrtno razžaliti in vas kar žeja po maščevanju.... Ali sem prav ugenil, gospod, ali pa sem morda le neumnež?
—	Ne, nisi neumnež, — je odgovoril Lascars, — dobro ako imaš, in videš stvari, kakršne so.
—	Ce je tako, — je odgovoril poročnik, ne malo ponosen na svojo prekanjenost, — potem se lahko zanašate name, kakor na samega sebe. Poznam osveto in jo ljubim. Dobro vam bom služiL
—	Računam tudi na to!
ministra v hotelu »Hungaria«, kjer sta delj časa govorila o položaju v Albaniji. Vsebina pogovora še ni znana. Nato sta šla oba k ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, ki je priredil njima na čast dejeuner.
Epirsko vprašanje. BERLIN 18. (Izv.) Kakor poroča »Vos-sisehe Zeitung« iz Aten, pogajanja med mednarodno kontrolno komisijo in Epi-roti ne potekajo tako ugodno, kakor se je domnevalo. Doseženemu sporazumu se upira zlasti vodja vstašev iz okraja Himara, Piromilios, ki je odločno za nadaljevanje boja.
Italijanska eskadra v Draču.
DRAČ 18. (Kor.) Včeraj je sprejel knez Viljem poveljnika in več častnikov italijanske eskadre torpedovk, ki je sedaj pred Dračem.
Korektura srbsko-albanske meje.
BELGRAD 18. (Izv.) »PijemonU poroča: Ministrski predsednik Pašič je na svojem zadnjem potovanju po novem srbskem ozemlju obiskal tudi prizrensko okolico in si natančno ogledal tamkajšnjo srbsko-albansko mejo, da se osebno prepriča o potrebi korekture te meje.
Grška nasilstva v Macedoniji?
CARIGRAD 18. (Kor.) „Ikdam" zopet napada Grke in jih dolži, da strašno preganjajo Turke v Macedoniji. Posebno se huduje list na Grke, ker so aretirali pri Drami in Kavali 100 Turkov, ker so ti kradli in ropali po deželi. List zahteva, da naj Grki izpuste aretirane Turke.
Bolgari proti Srbom.
SOFIJA 18. (Kor.) Bolgarska brzojavna agentura poroča iz Gumiildjena, da se je vršil tam-rekvijem za one macedcnske novince, katere so umorili Srbi. Po cerkveni slovesnosti, katero je opravil tamošnji metropolit se je vršil javni shod. katerega so se udeležili Bolgari in Turki. Na shodu so napadali Bolgari in Turki Srbe in protestirali proti zatiranju srbskega in turškega elementa v Macedoniji. Shod je potekel sicer mirno in v lepem sporazumu Bolgarov s Turki.
Nov velik vojaški škandal v Lvovu.
LVOV 18. (Izv.) Tu so odkrili nov vojaški škandal, ki vzbuja velikansko pozornost. Prišli so na sled veliki družbi, ki se je pečala s tem, da so za dobro plačilo pomagali vojaškim obvezancem, da so se na sleparski način oprostili vojaške službe. Aretirali so do sedaj trgovca Poppa, nekega bivšega narednika sanitetnega oddelka žel. asistenta Horna, lekarnarja Kohna in več drugih. Močno kompromitiranih je tudi več polkovnih zdravnikov.
Danska kraljeva dvojica na Francoskem.
PARIZ 18. (Kor.) Danski kralj in kraljica sta prisostvovala včeraj v spremstvu predsednika Poincarjeva in njegove soproge veiiki vojaški reviji v vojaškem taboru pri Sartoryju. Izvršilo se je tudi več poletov z vojaškimi aeroplani, ki so se izborno ob nesli. Po revi i sta šla kralj in kraljica s Poincarejem v Versailles.
Stoletnica samostojnosti Norveške.
CHRISTIANA 17. Kor.) Danes se je slavila po celi deželi stoletnica pn glašenja samostojnosti Norveške.
Ponesrečenci parnika „Columbian".
MARTREAL 18. (Kor.) Parnik „Seneca" poroča potom brezžičnega brzojava, da je našel tretji čoln dne 3. maja ponesrečenega parnika „Columbian", ki je kakor znano pogorel. Našli so v čolnu štiri mornarje, med temi prvega častnika. Rešenci so povedali, da jim je zmrznilo med vožnjo 11
—	Sedaj pa mi še povejte, kaj nameravate storiti.
—	Našel bi rad sredstvo, da bi natančno ogledal pozorišče, da bi potem sestavil svoj načrt.
—	Potemtakem mislite vdreti v park. Zdi se mi, da bo to težko. Ti zaviti stebri so skoraj prav tako složni, kakor stopnji-ce. Prostora je dovolj za roke in noge. Ce hočete preplezam ograjo preje nego v eni minuti.
Lascars je zmignil z ramama in dejal:
—	Mesec sveti tako jasno, da je na cesti svetlo skoraj kakor ob belem dnevu. Sicer pa, ali ne vidiš na desni in levi onih dveh paviljonov pod drevjem? Gotovo stanujejo v njih čuvaji, in če so le-ti le količkaj pazljivi, bi dobil krogljo med rebra, še preden bi bil v parku.
—	Vraga, na to nisem mislil.
—	Ce hoče priti človek do svojega cilja, — je nadaljeval Lascars, — je treba dobro premisliti vse, preden se začne delati. To ni še vse. Oglej si grad: tri okna sprednje strani so razsvetljena. Treba je Ie, da kdo odgrne zagrinjalo, pa te opazi, in le da odpre okno, pa lahko skliče ljudi. Ha! Domislil sem si nečesa.
—	Gotovo bo kaj pametnega, — je odgovoril poročnik laskavo. — Povejte, povejte, gospod!
—	Grajski park je zelo obsežen in se razprostira zadaj za hišami vse tam do nam nasproti ležečih gričev, — je nadaljeval Lascars. — Izginiva s ceste in pojdiva
mož, katere so potopili v morje. Parnik Seneca" pride v ponedeljek v Halifax.
Nesreča v gorah. — Trije mrtvi.
LECCO 17. (Kor.) D.mes so ponesrečili na južni strani Gregne trije turisti iz M lana, ki so Šli brez vodnika na Grigno. Bili so navezani na vrv, četrti pa se ni pustil navezati. Padli so v 200 metrov globok jarek kjer so obležali mrtvi. Našel jih je tovariš, ki je takoj odšel po rešilno ekspedicijo.
Politična aretacija.
BTD1MPEŠTA 18. (Kor.) Državni pravd-nik je uvedel proti pesniku Oktavijanu Gogi preiskavo zaradi razširjanja gledališke igre „Gospod notar", ki vsebuje hujskanje k uporu.
Ponesrečen parnik.
MELBAURNE 18. (Kor.) Parniku „Cairn-hillJ se je zlomila med vožnjo iz Nanrona Sydneya v Stettin dne 31. marca pri novi Irlandiji glavna os. Moštvo je ostalo 8 dni na parniku nato pa se je vkrcalo 15 Evropejcev in 19 Kitajcev na odprt čoln. Po mučnih naporih je priplul ta čoln v Ra-baul. Na parniku „Cairnhill" so ostali kapitan in 3 častniki, ki niso hoteli zapustili ladje. — Parnika do sedaj še niso dobili.
Trojni detomor.
BERN 18. (Kor.) V Gossau, v kantonu St. uallen, je utopila neka mlada žena v hipni blaznosti tri svoje otroke, stare dve, tri in pet let.
Roparski umor.
ZAGREB 18. (Kor.) V Brezovici so napadli neznani roparji kmeta Andreja Radiče-veca in njegovo ženo. Streljali so s pištolami. Ženo so ubili na postelji, moža pa so pustili smrtno ranjenega pred hišo. Roparji so odnesli 300 K denarja in nekaj obleke.
1
Deželnozborske volitve v Istri.
Priporočila volilcetn.
Kakor smo naglašali zadnjič, mora biti za vsako sekcijo in vsako kurijo volilna komisija, ki vodi volitve. Ta volilna komisija je sestavljena iz načelnika ali njegovega namestnika, dveh članov komisije, ki ju imenuje občinska oblast, in dveh, ki ju imenuje vladni komisar, določeni za vsako sekcijo (volišče).
Načelnik more določiti kogar mu drago, tudi če ni volilec v onem okraju, a niti v oni kuriji, da ga zastopa pri volilnem činu. Ona dva člana komisije, imenovana od strani občine, morata biti seveda vo-lilca iste kurije, istega okraja in iste sek-rije; istotako tudi člani, ki jih imenuje politični komisar. Strankini zaupniki morajo biti volilci iste kurije in istega okraja, a ni potrebno, da bi bili tudi iste sekcije.
Vsaka volilna komisija ima tudi svojega zapisnikarja, a ta ne sme biti Član komisije, ampak tretja oseba. Naši Člani komisije in zaupniki bodo dobro pazili, kdo so ti zapisnikarji, ali vse v redu beležijo; pazili bodo, ali prihajajo pravi volilci; bodo eventuelno prigovarjali ter beležili vse, kar se dogaja na volitvi.
Priporočamo, naj bodo imena naših kandidatov vpisana v celoti, namreč krstno ime, priimek, naslov, poklic in bivališče, da se izogne vsakemu prigovoru. Napišejo naj se v celoti, kakor so napisana na naših proglasih, a morejo biti tudi tiskana, in to samo na glasovnici, ker prilepljeno tiskano ime na drug košček papirja ne velja, ali pa morejo biti pritis-njena s pečatom, a napisana morajo biti s črnilom ali dobrim svinčnikom in popol-
za ograjo. Imeti bi res morala največjo smolo, ko bi ne našla sredstva, da bi z lahkoto in brez nevarnosti splezala čez zid, kar bi bilo, kjer se sedaj nahajava, nevarno in tudi malo obetajoče.
Liseron se je takoj priključil temu mnenju in je stopil za Lascarsom, ki je odkorakal po ozki tik za zidom vodeči stezici.
Na vseh straneh so molele močne veje starega drevja čez zid in so tako tvorile nekak z zelenjem obokan hodnik, spomi-njajoč barona onega ogromnega kostanja v vrtu baronice von Kapellen v Achenu.
VIII.
Temni drevored.
Lascars in Liseron sta stopala kakih tristo korakov daleč po lahno se vzpenjajo-čf stezi. Stopala sta precej hitro in ne da bi bila izpregovorila kako besedico med seboj.
—	Gospod, — je izpregovoril naenkrat Liseron in obstal, — tu, kjer se nahajava sedaj, zid ni visok. AJi naj vam pomagam nanj? Splezajte na moje rame in ste takoj na vrhu zidu.
—	Kako pa prideš ti potem gori? — je vprašal baron.
—	Podaste mi roko in me potegnete k sebi.
—	To se lahko zgodi, če ne najdeva drugega sredstva, da prideva na vrt. Toda zdi se mi neverjetno, da bi tako velik park ne imel kakega izhoda na polje. Pojdiva dalje.
Stran II.
»EDINOST« k IN.
V Trstu, dne 19. april* 1914.
noma čitljivo. Priporočamo vsem našim društvenim organizacijam, vsem duhovnikom in učiteljem po vaseh, našim pismenim ljudem sploh, naj dobro pazijo na izpolnjevanje imen, ter naj o pravem času vse izpolnijo ter pouče poedinega volilca, kdaj mu je iti glasovat, katero izkaznico in glasovnico mu je vzeti in sploh kako se mu je vesti.
Po izvršenem volilnem činu se volilna dvorana izprazni ter ostane v njej le vladni komisar in volilna komisija, ki mora točno prečitati glasove, ne vštevši neveljavnih. Sestavi se zapisnik in konstatira vspeh volitev. Tedaj se vse zapre, zapečati in odpošlje glavarstvu tistega okraja, v katerem se nahaja glavna komisija, ki se sestane in pregleda vspeh volitev v vseh sekcijah, sestavi zapisnik in javi vse namestništvu.
Tudi glavna komisija ima dva člana, imenovana po vladnem komisarju in dva po občini. Pri glavni komisiji ne sme biti strankinih zaupnikov.
Priporočamo vsem našim volilcem, naj pridejo na volitev, vzemši seboj izkaznico (legitimacijo) in glasovnico, ker brez izkaznice ne morejo glasovati. Po volitvi naj legitimacijo dobro hranijo, ker, ako bi se v kakem okraju pozneje pokazalo, da ni noben kandidat dobil nadpolovične večine oddanih glasov, se mora izvršiti ožja volitev med onima dvema, ki sta dobila največ glasov, a za to ožjo volitev velja prva izkaznica, dočim se drugo glasovnico mora zahtevati pri politični oblasti.
Priporočamo vsem našim, ki so bili predloženi kakor člani komisije, oziroma kakor strankini zaupniki, naj bodo za časa na volišču, da vidijo, ali so sprejetij v komisijo, oziroma kakor zaupniki. Cas za prijavo politični oblasti imen članov komisij in zaupnikov je do pred samih volitev.
Petletnica „Društva jugoslov. železničarjih uradnikov".
Od vseh strani slovenske naše domovine so prihiteli minole nedelje slovenski železniški uradniki, da — kakor srno že naglašali v včerajšnji kratki notici — na dostojen in ob enem velemanifestanten način proslave petletnico obstanka svoje organizacije in da nastopijo za svoja stanovska prava, za zboljšanje svoje materijalne in moralne pozicije, a ob enem tudi za prava naroda slovenskega, ki se mu ravno na železnici odrekajo s tako drznostjo. kakor morda na nobenem drugem polju javne uprave in javnih institucij. In na obe strani so naši železniški uradniki ob petletnici svojega društva nastopili s tako jasnimi in neizpodbitnimi argumenti in s tako odločnostjo, da smo s pravim srčnim zadoščenjem zrli na železniški stanovski in hkratu narodni parlament. Železnica je danes glavno komunikacijsko sredstvo za germanizacijo in na železnici se oživlja — kakor nam je dokazalo nedeljsko zborovanje — najodločneji odpor proti agresivnosti nemštva. Zato smo s tolikim zadoščenjem in ponosom zrli na te bojevnike za boljšo svojo in svojega naroda bodočnost. Slovenski narod ima v svojih železniških uradnikih neustrašljive in zveste pijonirje.
Zborovanje je otvoril predsednik društva jugoslovanskih železniških uradnikov V. Cernigoj s krepkim nagovorom, iz katerega je odzvanjala živa zavest o pravičnosti stvari, za katero se bori društvo, možki ponos, in pa jeklena volja, ki se ne uklanja niti pred viharjem, niti ne pred osebnimi preganjanji. Ko je konstatiral sklepčnost — na zborovanju je sodelovalo 200 zborovalcev, deloma osebno, deloma po pooblastilih — je izražal govornik svoje veselje na tem, da so tovariši došli od vseh strani. Toplimi besedami se je spominjal železne vstrajnosti Zidanmošča-nov, najmlajše podružnice goriške, ki pa že krepko deluje, one v Jesenicah, najbolj izpostavljene strasti nemškega navala preko Karavank. Pozdravil je zastopnika Zveze jugoslovanskih železničarjev Mraka in društva bančnih uradnikov, C. Krajger-ja. Iskreno je zahvaljeval, da so se odzvali vabilu: državna poslanca dra. O. Rybara in dr. Gregorina, dež. posl. A. Sancina, zastopnika N. D .O., V. Engelmana, in političnega društva »Edinost« Cotiča, urednika Jadranske korespondence A. Muniha, odposlanca poštarjev.
Na to je prečital veliko število došlih pismenih in brzojavnih pozdravov, mej temi državnega poslanca V. Spmčica, župana ljublianskega dra. Tavčarja, dež. oziroma državnih poslancev Furlanija, Goriu-pa, dra. Trillerja, dra. Novaka, Dommka, Brenčiča. Vrstovška, dra. Ravniharja, dra. Podgornika, dra. Kukovca in Jankoviča; občinskega upraviteljstva v Splitu, Zviaz-ka v Lvovu. »Aktionsausschussa der 1400 Asistenten der Sudbahn« na Dunaju. Vsi ti pozdravi so vsebovali tople vspodbuje-valne besede v pozdrav društvu slovenskih železniških uradnikov in ob enem tudi zatrdila, da hočejo vsi ti faktorji z vso silo podpirati pravično borbo naših železniških uradnikov. Navzočim poslancem so zborovalci priredili prisrčne ovacije, a tudi vse druge pozdrave in obljube so pozdravljali z glasnimi izrazi zadovoljstva.
Nato je predsednik izvajal, da so se abrali danes v znamenju najodločnejše *orbe med nemškim nacionalizmom in opravičenimi zahtevami slovenskih železniških uradnikov. Izlasti po lanjskem sijajno vspelem zborovanju so začeli gnusni aavratni napadi. Pri oblastih so nas o * značili za anarhiste, po svojih listih pa so nas črnili, da smo Siidslavische Irreden-ta. Ml smo seveda najenergfčneje protestirali proti tem klevetvam in tenm de-
nuncijanstvu in dokazovali, da se borimo le za zboljšanje svojega položaja. Tudi se tu protestuje slovesno proti obdolžitvi, da so slovenski železniški uradniki državi nevarni elementi. Ti se bore le z zakonitimi sredstvi za boljši kruh v lastni hiši in niso nikaki anarhisti, ako se ne puščajo prezirati, ako nočejo trpeti krivice. Naj le Nemci priznajo, da smo jim enakopravni, naj se sprijaznijo z našimi skromnimi zahtevami, naj nam ne zapirajo poti tudi do boljših vodilnih mest, pa odnehamo od boja. Osvoboditi se hočemo iz okov na svoji zemlji. To je naš cilj, ki je le na korist države. Govornik je nadaljevaje konstatiral z zadovoljstvom, da je društvo v zadnjem letu pridobilo na ugledu in moči, na čemer gre zahvala tudi slovenski žur-nalistiki, ki je vsikdar podpirala vsako akcijo društva.
Razmerje društva do slovenske držav-nozborske delegacije je ostalo prejšnje, s hvaležnostjo pa pripoznava, da so posamezni poslanci šli društvu radi na roko. Da niso imeli zaželjenega vspeha, na tem je največ kriva nesloga v našem državno-zborskem zastopstvu. Morda se v tem pogledu v prihodnje obrne na bolje. Nekoliko krivde pa je tudi v tem, da poslanci niso bili vsikdar zadostno informirani. Obrača se do vseh poslancev brez razlike stranke s prošnjo, da bi podpirali vsak korak društva s svojim posredovanjem. — Razmerje do lige slovanskih železniških uradnikov pa se nahaja na neki mrtvi točki in se ni poglobilo. Nadeja se, da kongres v Krakovu prinese zboljšanje v tem pogledu. Razmerje društva do zveze jugoslovanskih železničarjev, je dobro in se nadeja, da bosta obe organizaciji delovali paralelno in da bosta podpirali akcije druga druge. Saj bo zmaga slovenskih železniških uradnikov na korist vsemu slovenskemu uslužbenstvu.
Tu se je predsednik spominjal umrlih članov in so se zborovalci dvignili v po-češčenje njihovega spomina. Potem je nadaljeval: Danes je 5. občni zbor od u-stanovitve društva — slavimo torej nekak iubilej. Boj je bila naša deviza v minolosti in boj bo naša deviza za bodočnost. V ponos, bodi tistim tovarišem, ki so društvo povzdignili in je razširili prek vse domovine. Hvala vsem dobrotnikom našega društva — posebno pa bratom na severu države za njihovo pomoč. Skupnost krvi nam je v poroštvo, da bomo vztrajali v skunni borbi in da končno zmagamo, oprti na skupno odločno voljo. Nadejati se smemo, da bomo desetletnico našega društva praznovali v znamenju svobode!
Ta korenita in ognjena izvajanja — ki smo jih tu, seveda, podali le v ekscerptu — so zborovalci spremljali z neprestanim odobravanjem in so na zaključku priredili govorniku prisrčno ovacijo.
Nato je adjunkt Dolinar prečital dolgo, jako skrbno sestavljeno in velezanimivo poročilo o delovanju osrednjega odbora. Poročilo se priobči v strokovnem glasilu v polnem obsegu. Tu naglašamo le, da je poročilo podalo plastično sliko o delovanju odbora, o dogodkih v društvu in o korakih, storjenih v dosego društvenih ciljev; obenem pa je bila to ne le plastična, ampak tudi pretresljiva slika položaja slovenskih železniških uradnikov pod nem-ško-nacijonalnim režimom, posebno pa na državnih železnicah. To poročilo je važen prispevek v informacijo naših uradnikov in vseh tistih činiteljev, ki so pozvani, da podpirajo železniške uradnike v njih gigantskem boju.
(Zvršetek pride.)
UL Slovenski vsesokolsk! zlet v Ljubljani L 1914.
Pripravljajte se za zlet!
Še kratek čas in v Ljubljani bode zbranih tisoč in tisoč slovanskih Sokolov, da manifestirajo za veliko sokolsko idejo. Veliko in težko nalogo je prevzelo slovensko sokolstvo, ko je prevzelo prireditev vsesokolskega zleta v Ljubljani. V svesti smo si odgovornosti, ki smo jo prevzeli ne samo napram sokolstvu, ampak tudi napram vsemu narodu, in zato je naloga vsega slovenskega sokolstva, da sodeluje pri tem velikanskem delu. Malodušnosti in obupljivosti ne sme biti v naših vrstah. Vera v lastno moč, up v dober končni uspeh in bratska ljubezen, ljubezen do domovine in naroda nas mora vesti v boj. — Obupljivcev ne potrebujemo v naših vrstah, in največji škodljivec sokolski ideji, največji sovražnik naroda je oni, ki v tako važnem trenotku vrže puško v koruzo in z malodušnim nasmehom motri celo vrvenje in življenje okoli sebe.
Slovensko sokolstvo slavi 50 letnico svojega dela, in to delo je danes vsej slovenski javnosti odprta knjiga.
Ravno radi tega pa, ker je to delo javno, ker ne zatajuje svojega cilja, ki je nravni in telesni preporod slovenskega naroda, ker je to edini in pravi cilj stranskih, tajnih namenov, ravno radi tega nam je mogoče proslaviti to 501etnico na tako dostojen način.
»Naša stvar ni za stranke, ampak za ves narod«. — Imejmo pred očmi te besede velikega Tyrša in pojdimo na delo! — Edino delo je naša rešitev, bodočnost je delavnega in smelega.
Ves slovanski narod in tudi drugi tuji narodi bodo zrli na našo prireditev v Lju-blajani in naj ostanemo pred temi v resnici slabi in majhni? Zato bratje, proč z malodušnost jo in veselo na delo! Pripravljajte se v drusvih, skrbite, da bo udeležba častna!
Malo je ie časa do zleta, zato na delo, da ne bo prepozno!
Kupujte sokolske zleta* razgledate
Slovenska Sokolska Zveza je založila do-sedaj sledeče vrste razglednic:
I. Zgodovinske razglednice in sicer: i
1.	vaditelji »Južnega Sokola« 1. 1864;
2.	članstvo »Južnega Sokola« 1. 1866;
3.	deputacija ljubljanskega Sokola v Varaždinu leta 1874;
4.	deputacija ljubljanskega Sokola na I. Češkem vsesokolskem zletu v Pragi leta 1882;
5.	prvi vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola pod načelstvom dr. V. Murnika leta 1896;
6.	dijaški vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola leta 1896;
7.	prvi ženski telovadni odsek leta
1898;
8.	proste vaje članstva na II. vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1904.
II. 4 vrste barvnih razglednic, delo slikarja J. Vavpotiča; 5 vrst novih dospe prihodnji teden v Ljubljano.
Zgodovinske razglednice stanejo 10 vinarjev, barvne pa 12 vinarjev.
Pri večjem naročilu velja naslednji popust in sicer: 100—200 razglednic 15%, 200—400 razglednic 20%, od 400 dalje 25%. Društva in privatniki morajo poslati znesek za naročene razglednice naprej ali se jim pa pošlje po povzetju, trgovci jih dobe v komisijsko založbo.
Bratje in sestre! Kupujte in zahtevajte vsepovsod samo sokolske zletne razglednice. Pazite, da ne bodete kupovali razglednic, ki jih ni založila »Slovenska Sokolska zveza«.
Razglednice naročajte samo pri finančnem odseku »Slovenske Sokolske Zveze« v Ljubljani.
Ravnotam se naroča tudi godba k prostim vajam Članstva za III. slovenski vse-sokolski zlet v Ljubljani — zložil Stane Vidmar in sicer za klavir, ki stane 1 K in pa partitura za pihala, ki stane 1 K 50 vinarjev.
Zbirajte za zletni fond!
S stavbo telovadišča se začne še ta mesec. Stavbni odsek sedaj marljivo izpolnjuje načrte za telovadišče, ki bode največje, kar jih je bilo kedaj v Ljubljani. Proračun za stavbo znaša blizu 90.000 kron. — Na telovadišču bo prostora za 20.000 gledalcev in 2500 telovadcev. Telovadišče bo postavljeno na lepem prostoru v bližini artilerijske vojašnice za Bežigradom, odkoder se nudi gledalcem krasen razgled na ljubljanski grad in na planine. Za članstvo v kroju je določena posebna tribuna, ki bo ravno nasproti reprezentančne tribune od koder se bo nudil lep pogled na rdeče srajce slovanskega Sokolstva.
Zletni znaki so že dospeli, ter se dobijo v predprodaji pri »Ljubljanski kreditni banki«. V kratkem se začne tudi s pred-prodajo vstopnic!
Bratje, preskrbite si zletne znake takoj, ne odlašajte na zadnje dni
Veliki plakati so razposlani. Opozarjamo društva, da naj skrbe, da bodo viseli plakati na vidnih mestih. Ne skrivajte plakatov po telovadnicah. Plakati so bili razposlani na župe. Dolžnost župnih odborov je, da jih takoj razpošljejo med društva. Mali plakati se razpošljejo koncem junija.
Tajniški odsek naznanja da bo v informativne svrhe — za sedaj — uradoval v zvezni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje, vsak ponedeljek in sredo od I. do 3. ure popoldne, v sobotah pa od 2. do 3. ure.
Za zletni sklad so darovali: Neimenovani 500 K; brat dr.. Tičar, Kranjska gora 10 K ter brat Fran Trtnik, zbirka slovenskih in srbskih Sokolov iz Zagreba na izletu v Krškem.
Podpisano predsedstvo izreka vsem da-rovacem iskreno sokolsko zahvalo. Na zdar!
te železnice, če med tem časom ne reši tega vprašanja tako, da se ne bo več pogajala z Avstrijo in čakala njene pritrditve, marveč, da si zgradi sama paralelno železnico, kar je prav lahko mogoče, ker je dobila Srbija za ta načrt že več ugodnih ponudeb od različnih strani.
Srbija je povabila zastopnike večjih evropskih listov v novo pridobljeno ozemlje. Lažnjiva in napačna poročila bolgarskih listov in brzojavnih agentur. Bolgarsko časopisje, oficijelno in neoficijelno ter oficijelna bolgarska brzojavna agentura so poslali v svet toliko izlaganih in napačnih poročil o nasilstvih srbskih vojaških in civilnih oblasti v novo pridobljenem srbskem ozemlju, da se je odločila srbska vlada, da pokaže evropski javnosti ten-dencijoznost in lažnjivost teh poročevalcev, javno s tem, da pokliče v novo ozemlje zastopnike vseh večjih evropskih listov, in jih pošlje v te kraje. Ti zastopniki ki bodo ostali cel mesec v novem srbskem ozemlju, bodo imeli priliko, da se na licu mesta prepričajo, kako nesramno je bila zapeljana cela evropska javnost. S tem se je podvrgla Srbija javni kontroli, ki je povsem zanesljiva in ki bo jasno pokazala, kako zlobno in zahrbtno se je hotelo očrniti Srbijo pred vsem svetom. Več zastopnikov evropskih listov se je povabilu srbske vlade že odzvalo in pridejo drugi teden v Belgrad, odkoder odpotujejo takoj v novo srbsko ozemlje, kjer ostanejo cel mesec.
Dnevne vesti.
Srbski glasovi o položaju v Albaniji.
»Politika« priobčuje na uvodnem mestu jako značilen in zanimiv dopis iz Skadra. Dopisnik slika položaj v Albaniji vsestransko silno neugodno. Med drugim trdi, da vlada knez Viljem samo po imenu, v resnici pa je pravi dejanski vladar Albanije Essad paša, ki gospodari popolnoma svojevoljno in se prav malo briga za kneza. Visoke plače ministrov, uradnikov in žendarmerije bodo v kratkem požrle albansko posojilo in albanska vlada bo imela prav kmalu prazno blagajno. Kaj pomeni to za Albanijo si vsak lahko predstavlja. Posebno nevarna je v Albaniji za njen obstoj strašna rivaliteta med Avstrijo in Italijo, ki se kaže že pri najmanjših stvareh, tako da je povzročila v deželi že stavko uradnikov, upor in več drugih neprijetnosti, ki onemogočajo enotno in smotreno delo v Albaniji.
Vprašanje orijentalske železnice. Vprašanje orijentalske železnice postaja vedno bolj pereče in gotovo je, da ne bo izpadlo ugodno za Avstrijo, če ne bodo tozadevni merodajni faktorji uvideli, da je treba v tem slučaju podati roko in urediti vprašanje s popolno in z odkrito dobrohotnostjo in prijaznostjo. Srbska korespondenca poroča, da je izročila srbska vlada avstrijskemu poslaniku baronu Gieslu noto, v kateri so označene one koncesije, katere dovoli Srbija v trgovinsko-političnem oziru Avstro-Ogrski za priznanje glede odkupa orijentalske železnice od strani srbske vlade. Vprašanje orijentalskih železnic stoji sedaj, ko je padla vsled prevelikih zahtev Avstrije, katerim Srbija absolutno ne more ugoditi, francoska formula tako, da so motne samo tri rešitve in sicer, da Srbila oni del železnice, ki je prišel po vojni v njene roke, ali odkupi, ali pa jih izroči druffef orijentalskih železnic, da jli upravlja po normah k leta 1909. Po preteku desetih let tri srbska država odkupila
Dontate vesti.
Razpis službe. Politično društvo »Edinost« v Trstu in vodstvo lista »Edinost« v Trstu razpisujeta službo političnega tajnika in poročevalca za občinske stvari. Plača po dogovoru. Poročevalska sposobnost in popolno znanje italijanskega jezika neobhodno potrebno. — Ponudbe naj se izvolijo naslovljati na politično društvo »Edinost« v Trstu (v roke predsednika g. dr. Josipa Wilfana v Novi ulici št. 11) do 31. dne t. m.
Angleški poslanik na Dunaju, sir Bunsen, je s soprogo in hčerko odrinil včeraj predpoldne z angleško yachto „Hus-sar" v Benetke, odkoder se odpelje z avtomobilom na Dunaj. Yachta „Hussar" se takoj povrne v Malto.
Visoki gostje. S parnikom pomorske vlade, „Pelagosa", je dospela včeraj z Brionskih otokov v Trst nadvojvodinja Marija Jožefa s sinom, nadvojvodo Maksimilijanom, in spremstvom.
Razmere v Skednju postajajo od dne do dne napetejše. Slovensko prebivalstvo, ki je v veliki večini, gleda, kako mu od dveh strani požrešni tujec čim dalje tem drzneie skuša posegati po njegovi lasti in si celo lastiti ono, kar je najljubše našemu narodu, našo deco. Na eni strani je začel stegati svoje kremplje po slovenski deci nemški šulferajn, ki s pomočjo avstrijske vlade in ravnateljstva škedenj-skih plavžev že s pravcatim nasilstvom lovi slovensko deco v svojo šolo, da bi jo tamkaj ponemčil; na drugi strani pa laška kamora tudi napenja vse svoje moči, da bi si zagotovila čim trdnejša tla v slovenskem Skednju. Na eni strani torej nevarnost ponemčevanja, na drugi pa poitali-jančenja. — Slovenski Škedenjci in vse škedenjske Slovenke, slovenski očetje, slovenske matere, ki vam je vaša slovenska deca najdražje na svetu, vi slovenski mladeniči in ve slovenske mladenke, bodoči očetje, bodoče matere, ali morete ostati hladnokrvni, ko prežita na vas kakor dve ptici roparici na eni strani oholi naduti Nemec, na drugi pa prekanjeni, prilizljivi Lah, da vam ugrabita vašo nado, vašo bodočnost! Ne! Zavreti mora v vsakem poštenem slovenskem srcu ogorčenje nad takimi zlobnimi nakanami in to ogorčenje mora na dan, da vidi požrešni tujec, kako zna in hoče slovenski Skedenj čuvati svojo slovensko posest. V nedeljo, 24. t. m., ne sme biti v Skednju Slovenca in Slovenke, ki bi se ne udeležil velikega protestnega shoda proti tem sovražnim naklepom. V nedeljo vse na protestni shod, ki ga sklicuje naše politično društvo »Edinost«!
Razgovori med volilci in poslanci. V soboto zvečer je bil sestanek v Trebčah. Prišli so ljudje iz Trebič in Gropade v jako lepem številu. Razgovor je bil kaj živahen in so ljudje z veliko vnemo in razumom izražali svoje želje in potrebe, ki jih je občinski svetovalec in poslanec g. dr. Slavik jemal na znanje, obljubljajoč, da se bodo slovenski zastopniki z vsemi močmi potezali, da bo ustreženo željam ljudstva. Splošne in hude pritožbe so bile proti vaškemu načelniku Stiicklerju. O. svet. Malalan ni mogel priti, ker mu je umrla mati.
Sestanek za Kontovelj-Prosek bo jutri, v sredo zvečer ob 8 v Starčevi dvorani. Istotako bo jutri in ob isti uri sestanek pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji.
Ali ni to sleparstvo? Gospoda načelnika na državnem kolodvoru vit. Stulier-ja bi vprašali, kako si tolmači sledečo stvar: Na kolodvoru je nameščenih več avtomatov z raznovrstnimi slaščicami, sladkorčki itd. Včeraj zjutraj so se odpeljali z državnega kolodvora učenci pri-pravljalnice v Divačo. Otroci so se hoteli iz avtomatov oskrbeti z onimi itak nesramno dragimi sladkorčki, in desetica za desetico je padala v avtomate. Toda zastonj vse čakanje: ni bilo ne sladkorčkov ne denarja. Šele potem, ko je že cela vrsta otrok bila na tak način osleparjena za svoj denar, je prišel neki železniški uslužbenec in povedal, da so avtomati pokvarjeni. — Gospoda načelnika dolžnost je, da skrbi za red na kolodvoru in njegova skrb bi morala biti, da bi lastniki avtomatov ne sleparili na tak način ob-
činstva. Njegova skrb bi morala biti, da se nemudoma tak pokvarjen sleparski avtomat odpravi iz kolodvorskih prostorov, ali pa vsaj tako vidno označi kot pokvarjen, da more občinstvo takoj videti to in se obvarovati škode.
Laška nesramnost. Prejeli smo: V noči od nedelje na pondeljek smo šli po Acque-dottu štirje Slovenci. Bilo je okrog dveh popolnoči. Na vogalu ulic^ Kandle*- in ulice Giulia smo srečali dva Italijana, ki sta nas, kakor hitro sta opazila, da govorimo slovenski, začela zmerjati s ščavi. Mi srno se seveda ustavili in jih vprašali, kaj pravzaprav hočejo. Ko smo pa spoznali, da je oni, ki nas je zmerjal, pijan — njegov spremljevalec ga je vedno miril — smo mu le povedali, kar mu je šlo. Med tein časom se je zbralo krog nas še več Italijanov in še par Slovencev. V tem kritičnem trenutku je pa prišel iz ul. Giulia stražnik, ki je začel nas štiri poditi proč, dočim je dovolil, da so nas Italijani v njegovi navzočnosti zmerjali s ščavi ter nas pošiljali v Ljubljano. Na naše proteste se stražnik ni hotel ozirati. Znal tudi ni slovenski. Ko so sinovi 2000Ietne kulture videli, da je stražnik na njih strani, so dobili še večje veselje za psovanje nas in bi nas bili kmalu celo dejanski napadli, številke dotičnega stražnika, žal, nismo mogli spoznati, ker je bilo preveč temno. Kaj bi bili storili Italijani z nami, da smo bili v manjšini in da bi jih bili mi začeli izzivati? Odgovor ni težak. Značilno pa je to, da je prišel od nasprotne strani neki Italijan ter trdil, da je videl, kako smo jih hoteli napasti, dočim dotičnega človeka sploh takrat tam ni bilo. Tako se vidi, koliko so vredne laške priče. Dobro bi bilo dotičnega stražnika, ki je stal ob dveh popolnoči na vogalu Kandler-Giulia, poučiti, da se v takih slučajih vede bolj pravično in ne protežira laških napadalcev.
Za prašiče, ne pa za ljudi: taka je hrana, ki jo dobivajo oni siromaki, ki morajo iskati živeža v mestni ubožnei. In nihče naj ne misli, da morda pretiravamo. Prišla je v naše uredništvo ženica z loncem, v katerem se je nahajalo ono, kar je dobila v mestni ubožnici za hrano. Pogledali smo v oni lonec in skoraj se nam je začel obračati želodec. Zdelo se nam je, da vidimo v loncu grde, omazane pomije ali pa po-starno, smrajeno mlakužo, ki se po vrhu že izpreminja na zeleno. To naj bi bil nekak ričet, kajti ko je ženica pomešala one umazane pomije, je bilo videti tudi nekaj fižola in ječmena. Ženica nam je pravila, da je v ubožnici skoraj vsak dan taka hrana in da siromaki raje ostajajo lačni, nego da bi jedli tako ostudno stvar. Hotela je nesti »minestro« pokazat tudi županu, pa je niso pustili k njemu. — Saj ne pravimo, da bi morali v ubožnici dajati za hrano ocvrte pure in piščance, saj občina nima dovolj sredstev, da bi mogla tako prehranjevati svoje uboge; toda hrana naj bi bila, četudi ubožna, pa vendar čista in okusna, užitna. Tudi mestni ubožci so ljudje in grd škandal je, da se jim še celo ono, kar se jirn daje v svrho olajšanja njihovega uboštva, daje tako nemarno in ogabno, da bi se celo gabilo neumni živali, kaj šele pametnemu človeku. Opozarjamo naše občinske svetovalce na te vse graje vredne razmere in jih poživljamo, da po-skrbe za nujno odpomoč.
»Piccolo« in avtomobilna zveza Trst-Bazovica-Lokev. »Piccolo« se izpodtika ob napis na avtomobilu nove avtomobilne zveze Trst-Bazovica-Lokva. Ne ugaja mu, ker je slovenski napis na prvem mestu in potem šele italijanski. Očividno bi hotel s tem odvračati Tržačane, da bi se ne posluževali tega občila za svoje izlete v lepo in gostoljubno našo okolico. Na to malicijoznost stavljamo mi vprašanje, ali bi kako italijansko podjetje ob istih razmerah imelo toliko kulance v sebi, da bi uvaževalo značaj zemlje in narodnost prebivalstva vsaj v toliko, da bi sploh napravilo dvojezične napise, kakor je to storilo naše podjetje?! O tem naj vpraša »Piccolo« svojo vest in potem naj nam odgovori posebno tudi na to, kako je z napisi na openskem tramvaju, ki teče od mesta vedno le po slovenski zemlji!! Kakor je naše podjetje ukrenilo glede napisov, je stvar povsem naravna, a sicer sprejema, tako ono kakor tudi vse naše ljudstvo najgostoljubneje vsakega, ki hoče uživati našo lepo okolico, samo da s svojim vedenjem ne provocira — drugače.
Uboge »cittadine« strapacirajo naši Italijani res že pregrdo. Morajo biti za njih cavallo*di bataglia, na katerem jašejo kakor don Kišoti v vsakem boju proti vsaki mrvi pravice tržaškim Slovencem. 2e v mestnem svetu je nedavno dr. Wilfan neusmiljeno ironiziral in osmešil tisto igro s pojmom »cittadini«: kako hočejo Italjani razlikovati med cittadini, ki so cittadini in med cittadini, ki niso cittadini. Italijanski cittadno je cittadino, slovenski cittadino pa ni cittadino!! To igro je zaigral sedaj »Piccolo« tudi radi slovenskega napisa na avtomobilu nove avtomobilske zveze Trst —Bazovica—Lokev. Pričakuje, da se cittadini ne bodo vozili s tem avtomobilom. Ali kateri cittadini!! »Piccolovi« poročevalci vtikajo vendar svoje nosove v vs^ko stvar, pa tudi če, ali morda ravno zato, ker
_smrdi. Vedeti bi morali torej, da je oni
avtomobil vedno natlačen. V nedeljo je bil nabit, ko je dospel v Trst, a še prej, nego so ti izstopili, je bil že pravi naval tistih, ki so hoteli vstopiti! Kdo so bili ti? Tu je dvojno možno! Ali so bili ti, ki so hoteli v Trstu vstopiti »Piccolovi« cittadini, ali pa so bili slovenski cittadini. »Piccolo« naj izbira med tema dvema alternativama. V prvem slučaju bi kazalo, da italijanski cittadini žvižgajo na »Piccolove« fermane in da jih slovenski napis čisto nič ne ženira, v drugem slučaju pa bi imel dokaz, koliko je število — slovenskih cittadinov!! Saj
V Trst«, dne 19. aprila 1*14.
»EDDiG5T. it l*t
Stran HV.
pravimo: v zadnje čase ubogemu »Pic-colu« nobena noče več prav ratati!! če se obrača na eno stran, zadevlje ob Scito, ako pa se potem zasukava na drugo stran, pa se zaletava v Karibdo! Je vrag to: kako neki ne bo naleta! na Slovence, če pa živi in oteplje notri med njimi!! Bo Že najbolje, da opusti tudi to igro s cittadini, ki so. in cittadini, ki niso cittadini! Po njegovem namreč. »Piccolova« logika pač ni
več cavallo di bataglia, ampak pravi.....
maroder.
Prva pomladanska veselica društva
»Kolo" minole nedelje v „Narodnem domu" v Barkovljah je vspela tako lepo v vsakem pogledu, da smo imeli utis, kakor da se temu zopet oživelemu in preporojenemu društvu vračajo počasi prejšnji časi, ko mu je tržaško Slovenstvo poklanjalo svoje simpatije v najobilneji meri. Več piide.
Tatvina na poštnem vozu v Pazinu. Razpis nagrad. Dne 9. decembra 1913. je zločinska roka s ponarejenim ključem ne-paženo odprla poštni voz med vožnjo iz Pazina na tamošnji kolodvor in iz njega ukradla denarne pošiljke v skupnem znesku K 15.900. Razpisuje se nagrada K 200 za onega, ki ujame na tem ropu osumljenega Karla Stiglicha; nadalje za onega, ki pripomore poštni upravi do vsega ali delnega zneska ukradenega denarja nagrada 10/č rešenega denarja. Poštna uprava si pridržuje pravico, da porazdeli ti nagradi po lastnem preudarku ter izključuje v tem oziru vsako pravno pot.
Zalepljenost avstrijske politike. Iz Pule nam poročajo: Kako vsako leto, prireja društvo »K. u. k. Yachtgeschwader« tudi letos svoje regate. Ali letos se je dogodilo, kar še nikoli: rečeno je povabilo k rega-tam italijanski slični klub, ki se je tudi odzval vabilu in poslal v Pulo dotične čolne že v soboto. Tako bodo imeli gospodje iz Italije najlepšo priilko, da si ogledajo v vojnem pristanišču vse ono, kar se drugim — strogo prepoveduje ne slikati, marveč tudi gledati. Najinteresantneje na stvari pa je, da pristaniščni admiralat — tako vsaj se govori — ni bil obveščen o tem povabilu Italijanov. Zato pa smo tudi zelo radovedni, ali rečena mornariška o-blast sploh dovoli ta poset, ki bi dal Italijanom to ugodno priliko za vohunjenje po naši vojni luki?! Ali je res možna v Avstriji tudi taka slepota?!
V opozorjenje. Prejeli smo: O. Josipu Devetaku v Št. Andrežu št. 257 je bilo ukradeno dvokolo z znamko Diirkopp št. 65*61. Opozarjamo na to tatvino, da ne bo imel eventuvelni kupec škode, ali pa tudi sitnosti.
Semenj v Bazovici. Po večletnem trdem prizadevanju se je vodilnim možem v Bazovici posrečilo, da se v tej vasi uvedejo mesečni semnji, in sicer se bodo ti semnji vršili vsacega 20. meseca. Semnji bodo za govedo, konje, prašiče in za vsako vrsto blaga. Opozarjamo interesirano občinstvo na te semnje, ki bodo z ozirom na ugodno lego Bazovice gotovo uspešni tako za prodajalce in kakor kupovalce. Prvi semenj bo dne 20. JUNIJA. Vabimo torej prodajalce in kupovalce, a Bazovici želimo uspeha, gospodarskega zboljšanja in napredka tudi po tej uvedbi.
Utopljenec. Včeraj zjutraj je neki pristaniščni čuvaj videl v morju ob obrežju Carciotti človeško truplo. Pozval je takoj zdravniško postajo, a potem je s pomočjo drugih kolegov potegnil na kopno utopljen-čevo truplo. Ko je prišel na lice mesta, ni seveda zdravniku preostajalo drugega, nego, da je konstatiral smrt. Utopljenec je bil približno SOleten, slabo oblečen delavec. Ne ve se, ali se je utopil po nesreči, ali je sam skočil v morje. Dosedaj še ni bil prepoznan.
Tatica. Predsnočnjim je bila aretirana 301etna služkinja Ana Perigoj, stanujoča v ulici del Pozzo del Mare št. 6, ker je nekemu Milanu Mufiču, tekom pogovora, ki ga je imela žnjim, ukradla mošnjiček, v katerem je Mufič imel 15 kron denarja.
Aretiran je bil, kakor smo že včeraj poročali, oni možakar, ki je ranil mizarja Valentina Kreinerja. Radi pozne ure — bilo je ob 3 zjutraj — nismo mogli včeraj izvedeti imena aretiranega zločinca, ki je 331etni tesar Peter Ragusin, doma iz Istre in stanujoč v ulici deli' Industria št. 47. Stanje ranjenega Kreinerja je zelo opasno.
Samoumor. 181etna dninarica Mercedes Mauro, stanujoča v ulici della Feniera št. 27, je včeraj predpoldne s samoumoril-nim namenom izpila precejšnjo množino čiste, karbolne kisline. Prepeljali so ga nemudoma v mestno bolnišnico, kjer je par ur pozneje umrla.
Še eden. Marij Srebot, komaj 201eten mladenič, ki je stanoval v ulici Donato Bramante štev. II, si je včeraj zjutraj ob 6 izstrelil revolver v desno sence ter je bil takoj mrtev.
Umrli so: Prijavljeni dne 17. majnika na mestnem fizikatu: Marinič Katarina, 67 let, ul. A. Rapicio št. 5; Bergamasco Pilad, leto dni, ul. Carducci št. 40; Kerpan Ivan, 26 let, Oreta št. 309; Tavčer Nerina, 7 dni. Sv. Marija Magdalena Zgornja št. 361; Mezgec Ivan, 73 let, ul. Rigutti Št. 11. — Na mestnem fizikatu dne 18. t. m.: Seučič Zorko, 9 mesecev, Skedenj št. 533; Macha Elizabeta, 4 dni, Carbola Zgornja št. 150; Mesarič Josip, leto dni, ul. Montecucco št. 15; Sancin Anton, 50 let, Skedenj št. 229; Oandrus Dominik, 76 let, ul. della Guardia št. 32; Dalla Torre Viljem, 60 let, ul. Zo-venzoni št. 3; Maionica Ovidon, 8 mesecev. ul. del Farneto št. 29; Ozioni Filo-mena, 70 let, ul. Romagna št. 4; Mincus
Anton, 63 let, uL Giulia št 46; Picolti Boštjan, 53 let, uL del Tintore št. 5; Neznanec, približno 50 let, ki so ga našli utopljenega v morju.	____
TržoSki sokobln 2wl
Zlet mladinske organizacije. Danes popoldne se vrši zlet mladinske organizacije za vse šolske otroke iz Trsta. Otroci se zbirajo ob 2 popoldne v telovadnici tržaškega „Sokola*, ulica Stadion 21. Povratek do 6 zvečer. Vsakdo naj vzame seboj prigrizek, za popoldne. Izleta se lahko udeležijo vsi slovenski dečki iz tega okraja.
Društvene vesti.
Za petlndvajsetletnico pevskega društva »Adrlja« v Barkovljah, ki se bo vršila dne 7. junija t. L, priglasila so svojo udeležbo sledeča društva: pevsko društvo »Slava« iz Sv. Marije Magdalene, pevsko društvo »Hajdrih« s Prošeka, pevsko društvo »Straža« iz Gropade, pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice, pevsko društvo »Kolo« iz Trsta, pevsko društvo »Zarja« iz Rojana, »Delavsko podporno društvo« iz Trsta, »Tamburaško društvo« iz Bazovice in kolesarsko društvo »Balkan« iz Trsta. — Odbor »Adrije« prosi še ona bratska društva, ki se še niso prijavila za sodelovanje, da to store čim prej radi sestave programa ter tiskanja vabil in plakatov.
Občni zbor podružnice CMD na Bel-vederju se bo vršil v soboto, dne 30. t. m. ob 8.30 zvečer v prostorih gostilne NDO v ulici Commerciale. Dnevni red običajni
Dramatično društvo v Trstu vabi vse odbornike, da se udeleže nocojšnje seje, ki se bo vršila ob 8.
Pevsko društvo „Velesila* v Skednju
naznanja slavnem občinstvu, da bo imelo o priliki otvoritve nove velike dvorane „Gospodarskega društva-, ki se izvrši v nedeljo dne 31. maja t. 1., koncert ob 4.30 pop., s petjem, godbo, dramatično predstavo in nastopom „Sokola". Po koncertu se bo vršil ples do polnoči. — „Velesila" in „Gospodarsko društvo" se nadejate obile udeležbei
Narodna delavska organizacija.
V Nabrežini se je vršilo včeraj popoldne lepo obiskano zborovanje tamkajšnje podružnice NDO, ki je predsedoval podruž nični predsednik. Prvi je govoril tajnik Škrlj, nato pa dr. Kisovec, tajnik Brandner, tov. Sedmak in drugi. Zborovanje je uspelo sijajno. Pred in po zborovanju pa se ^ je vršila seja zaupnikov, ki sta se je udeležila tudi tržaška zastopnika.
O nedeljskem protestnem shodu NDO v Skednju prinesemo obširnejše poročilo v jutrišnji številki.
Darovi.
—	G. Miloš Barič je izročU v NDO 20 kron za žrtve 1. majnika. — Denar je bil nabran na nedeljskem shodu NDO v Skednju.
—	Za otroški vrtec v Kolonji se je nabralo o priliki odhodnice gg. Šumca in Grudna v gostilni g. BriŠčeka „Al Monte Nanos" v ulici Crociera 3 K.
—	Za družino aretiranega Pregarca sta nabrala Kali Jožef in Lavrika pri družinskem večeru v gostilni pri Živcu na So-vranišču 12.24 K. Hvala vsem. Denar hrani uprava.
Vesti iz Gorice.
Neprijetno pa je dimila vse prepoved ravnatelja ženskega učiteljišča, da gospodične kandidatinje ne smejo sodelovati pri koncertu. Naravnost žaljiva pa je bila motivacija prepovedi, da bi bile gospodične v preveč »mešani družbi«. Danes smo hvala bogu že v tako demokratični dobi, da nam ni treba še izrecno dokazovati, kako jalova je taka motivacija, zadostuje naj le kratka pripomba. Na vsem koncertu ni bilo niti najmanjše nerednosti in če lahko obišče koncert in veselico doktor in častnik, če lahko tudi ta dva sedita poleg preprostega a poštenega Slovenca, potem tudi g.dčne kandidatinje lahko store isto. In prepričani smo, da bi to tudi rade storile, ker saj v tem oziru niso toliko zaostale za duhom časa, ko njihov ravnatelj.
Uspeh slovenskega cvetličnega dneva. Čistega dobička je nad 2000 K. Podrobnejše podatke prinesemo, ko se urede vsi računi.
Odbor obeh podružnic CMD in sodelujoči pri cvetličnih dnevih imajo v sredo ob 8.30 »pri jelenu« prijateljski sestanek.
Magistrata! uradniki so bili »grozno navdušeni« za laški cvetlični dan. Kadar je prišla kaka gospodična, so takoj zbežali na stranišče, in ostali tam tako dolgo, dokler niso odšle gospodične.
Slovenski cvetlični dan. Ne samo takrat, kadar kliče volilna dolžnost Gori-čane na krov, na delo za domovino, store oni svojo dolžnost v polni meri, tudi takrat ne izostaja nihče, ko je treba s požrtvovalnostjo delati za narod. Cvetlična dneva sta to sijajno dokazala. Gmotni uspeh je čez vse pričakovanje ugoden. Dame so bile izredno delavne, občinstvo za prireditev zavzeto, da je storjen velik korak za razširjenje Šole na Blančah. Posebno pa moramo pohvaliti naše narodne gospe. Skoraj vse so z izredno požrtvo-
valnostjo vršile svoj posel, skoraj nobena se ni odtegnila častnemu in zashjžnemu, če tudi morebiti malo neprijetnemu poslu. Čast goriškim gospem! Bile so izpodbu-jajoč zgled gospodičnam, žal da je posnemalo gospe malo manj gospodičen. — Pa še nekaj je treba pripomniti pri slovenskem cvetličnem dnevu. Vsa prireditev je imela odločen demokratičen značaj in je bil radi tega tudi uspeh v vsakem oziru kar najbolji. Krasno se je pa zopet izkazala edinost med slovenskimi Gori-čani, vsak sloj m vsak stan, ljudje vseh strank in naziranj so složno polagali svoj dar domu na oltar. Cvetlična dneva sta nov dokaz, da morajo Slovenci na podlagi demokracije in enakosti zmagati v Gorici. Prirediteljici cvetličnih dnevov, obenem jubilantki, ženski podružnici CMD pa našo hvalo in naše čestitke!
Koncert ob priliki cvetličnih dnevov je enako dobro uspeL Obisk je bil dokaj boljši kot druga leta, znak, da napreduje slovenska Gorica nevzdržno. Za program so poskrbeli gg. učiteljiščniki in reči moramo, da na način, ki je v čast njim in zavodu, ki vzgaja tako dobre moči. Marsikatera točka sicer ni prišla do polne veljave, ker se je vršil koncert na vrtu. Moški zbori so bili dobri, še boljši je pa bil kvartet. Baritonist g. Šimenc je naravnost presenetil vse s svojim močnim in prijetno donečim glasom. Bila bi škoda, Če ne bi izrabil g. Šimenc svojega materijala. Pohvaliti moramo tudi violinista g. Brauničeka. Z razumevanjem in fino tehniko je prednašal svoje komade, da je žel obilo pohvale. Tudi pianista sta se vredno vpletla v krog solistov. Orkester uči-teljiščnikov pod spretnim vodstvom g. Š i r c e je pa dokazal, da nima tukajšnje učiteljišče le slučajno dobrih violinistov, temveč da se na tem zavodu tudi glasba dobro in sistematično goji. Tako je bil koncert ne samo v zadovoljstvo občinstva, temveč je tudi pokazal, da so naši zavodi dobro vodjeni in da imajo dobre učence. Gg. učiteljiščniki pa naj nadaljujejo svoje delo tudi pozneje in narod jim bo hvaležen. Posebno hvalo pa smo dolžni za lepo uspeli koncert ravnatelju zavoda, g. B e ž e k u , ki je brez pridržka dovolil učiteljiščnikom, da so sodelovali.
Laški cvetlični dan. Dočim je slovenski zadovoljil vse, je pri laškem čisto drugače. Včerajšnja »Eco« se pritožuje nad nedemokratičnostjo laških gospodičen, ki so prodajale cvetlice. Navadnega človeka so čisto prezrli, ko da ne bi imel enako dobrega srca, četudi ne more žrtvovati toliko, ko kak magnat. Ali če priredi kamora kako reč, naj bo že geslo katerokoli, potem tudi ne more biti drugačen. Hčer boljšega meščana pa naj ima opravka z navadnim delavcem. Delavec je dober samo pri volitvah, drugače mu pa uitranarodna kamora ne prizna niti pravice do žrtvovanja za lastni narod. Je pač kamora!
Čudno postopanje na državni železnici. Slavno uredništvo lista »Edinost«, Trst! Apelujoč na priznano lojalnost Vašega cenjenega lista, podpisano postajenačelstvo prosi, da priobčite k notici v štev. 95 od 8. majnika 1.1. pod naslovom: :Čudno postopanje na državni železnici« sledeče pojas: nilo: Omenjeni vlak, ki je kar meninič tebinič odšel in ki je pustil po trditvi dopisnikov, kar 30 do 40 oseb po krivdi službujočega uradnika nazaj, je stal na tukajšnji postaji celih 11 (reci in piši enajst) minut ter je imel 4 minute zamude, ki jih je službo vršeči uradnik odredil baš v ta namen, da pridejo na vlak tudi oni, ki so prihajali že prepozno. Med časom, ko je vlak stal, je bilo pri osebni blagajni odpravljeno že vse občinstvo. In ko je prometni uradnik na peronu stoječe ljudi opetovano pozval, da naj vstopijo in se nihče ni odzval, je vlak ekspediral. Šele potem, ko se je vlak že gibal, so pritekli oni gospodje, ki jim je čas menda drag, ki so se pa vkljub dragemu času za postajo med sabo prepirali, mesto da bi se potrudili na vlak. Da se radi teh gospodov vlak ni mogel več ustaviti, bo pač vsakemu razumljivo. Za objavo teli vrstih uglednemu uredništvu se zahvaljujoč, beleži z odličnim spoštovanjem za postajenačelstvo: ime nečitljivo.
Listnica uredništva.
G. Matija Dolenec, Trst: Izjavljamo, da niste Vi pisal vesti „Komodnost računskega oddelka pri tržaškem namestni-
štvutt, priobčene v št. 99. „Edinosti-, in da niste s to vestjo sploh v nobeni zvezi. Če bi bilo treba, smo pripravljeni to izjavo potrditi tudi s prisego._
V lastnem interesu naj kupi in rabi vsakdo za nravnavo prebave vendno le SaxIehnerjevo kislo vodo „HUNYADI JA-NOSu. Ta kisla voda slovi že dve genera ciji po vsem svetu in razpolaga z več nego 1500 zdravniškimi spričevali. Paziti pa je treba posebno na sledeče: Vsaka steklenica nosi v rdečem srednjem polju etiketo s prsno sliko Hunyadi Janosa in podpis zasluženega ustanovnika svetovne tvrdke Andrej Saxlehnerja.
pflF P73 rv.lFVSI PV3PV3 (i - ~
E
E
iz to
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na ffl1*^'^ (kakor: grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Cono Rov. 12, Tcief. I77/IV
ođ U«/, do IV, in od 4»/, do 5>/, pop.
ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast naši iskreno ljubljeni materi, oziroma tašči in stari materi pokojni
ALOJZIJI Ud. MALALAN
se iskreno zahvaljujemo; posebno pa častiti duhovšč ni in preč. g. kanoniku Iv. Slavecu, gosp. zdravniku dr. Bellen, g. nadučitelju Stef. Ferluga za ganljivi nagrobni govor, pev. društvu „Zvon" za ganljivo petje, darovalcem vencev in vaščanom za častno spremstvo ter sploh vsem ostalim, ki so prišli od blizu in daleč izkazat zadnjo čast blagi pokojnici. Bog plačaj vsem!
OPČINE, dne 16. maja 1914.
Žalujo« ostali.
Mnenje g. dr. L. vit. Morpurgo
primarflja Italijanske prekmorske bolnišnice v Tuniziji
ip
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst
Predpisal sem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v slučajih malokrvnosti, posebno če se je pridružilo pomanjkanje slasti in dosegel sem vedno dobre vspehe. Radi izvrstnega okusa so ga rade prenašale tudi one nervozne gospe, ki se navadno branijo italijanskih preparatov.
TUNIZIJA, 11. januvarja 1906.
DOKTOR L. vit. MORPURGO.
reglatrovaaa zadruga z ne* emejeno zav.
ljudska hranilnico In posojilnica o Trstu
— v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši)
sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4V,%,
vloge na dvamesečno odpoved po 4:9U9/»t ^^^r vloge na šestmesečno odpoved po 5%,
daje posojila proti poroštva na za dolinico (menjice so izključene), ali p« na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Vrađuje mo *suJc deiam:i cd g. do i«, dopoldne iv od 3. do 5. po lOidne.
Zmaga na vsej črti!
najboUe kola monarhije
dobiva vedno nove odjemalce.
S o
C0 — ^
55 .i o s o. 4> —
3* O
TJ 3
* S?
; 2
2s
P lipo-__t/jkfk •• Afa uuortj ; ceno
jrssr »»kosmos- r- kolo
Avstrijsko tovarno orožja STE9R.
Zastopniki: Trst: Rudolf Roti, ul Acquedotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: I^žuligoj^ula^^^
dobro : ceno
Etfina pr murska luvima
tfvtkslea , TRIBUNA * Borisa, Triiiki utlea 26. (pr*J pl evama Biriup}. Zaloga d-ok.lM, iivalalb m t metljskih atrojav, gra-maftnav. ortaatnjonov li.
F Batjei
Šarita. Stolna ul. 2—4. Pro taja na obroka.
Co Iki franka.
Tolstovrška
slatina
vsled novih vrelcev Osetov in Silva vrelec je sedaj tako zboljšala, da prekaša vse znane slične vode.
Slovenci bodimo ponosni na te naše domače vode in kupujmo samo le to slatino.
Tolstovrška slatina ima toliko medi-cinalnih snovi, da ni le dolžnost, ampak celo potreba in korist, da jo stalno rabi vsaka družina. - Pokojni dvorni svetnik Trnovec, koji je zelo rad to vodo užival, je rekel:
„Ne bi se smelo piti vina brez da bi se primešalo Tolstovrško slatino, koja zelo dobro učinkuje na prebavo in katare".
Glavna zaloga za Trst In deželo:
VEKOSIAV PLESNIČAR
ulica Donizetll 3.
SLOVENCI! Podpirajte družbo sv. Cirilo m Metomia!!!!!!!
velikanska zalose pohištvo In tapetam
aolo Oastwirth
ulica Stadion it. 6 hiša aiedolltfa Fenlce)
najbolj usoden olr za nohapouanle bodisi slede cen kakor tudi kakovosti Kolosalni izlrr. - Tefal. 22-85
, Trs tli
nlce).	j
i
SE
Napredek vede
Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
Jorubin Casila
Stotine adra^ niških potrdil potrjuje, da se uretralna z žen j«,
frostatitis, uretritis in mehurni kAnfoli f Seilo fttaiji korenito zdravijo s	aailjail *»<1M1«?«
Konfeti CASILE urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šili- g ), popolnoma odpravljajo in nblažajejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito czdravijo uretralna zorenja (prostatitis. uretritis, čistiti*, me-urne katarie, kamen, nesposobnost za zadržavanje urin a,sluzaste tokove itd. — ikat'ja konfeti ev Caai?e K 4—.
IORTJBIN CASILE, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ld se uporablja z uspehom proti sif>l di, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez. poltoim madežem, izgubi semena, po luci jam, s ermatoroji, steriliteti, nevrastenlji, energičen razkroje valeč urinove kiseline itd. — Steklenica Jorabina Gasile K 3 50.
Vbrizjranec CASILE zdravi beli tok, akutne in kronične kataije, vaginiti^ uretritis endometritia. vnetje in izpad maternice itd Steklenica vbrizgan ca Časi le K 3-30. Kdor teli večjih pojasnil, tiskovii itd., n»j naslovi dopis na lekarno LLOTĐ za g. Casile Trst. ki poda odgovor s obratno podto zastonj in z vso rezervo. Priznani m^dicmalni iždelkieCASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Lo vd, V. dlTorologio 1. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis H Casile
•m
tr1
CASILE
llVIEBi DI CHIAIA j
UMU
Dne l junija 25Ietnica pevskega društva „ADRUA v Barkovljah.
Straa IV.
»EDINOST« št 106.
V Trstu, dne 19. aprila 1914.
R um ves!!.
Mlada morilca. Pred par dnevi sta na
nemški strani francosko-nemške meje dva mladeniča, ki sta se vozila v avtomobilu, ubila v neki soteski šoferja in ga vrgla v neki prepad, potem pa pobegnila z avtomobilom do pokopališča v Kolmarju, tamkaj pa :im je zmanjkalo bencina. Pustila sta avtomobil sredi ceste in pobegnila. Umor-jenčcvo truplo so našli šele štiriindvajset ur po umoru. Bilo je popolnoma oropano. V soboto pa so ujeli oba morilca. Stara sta po osemnajst let in se imenujeta Loui« Frutz in Juf T -mbert. Zasledil ju je neki detektiv v i hotelu v Mavru. Ko je hotel vdret; od v njuno sobo, jo je našel zak'enjenc. t so aato vrata odprli šiloma, je Frutz parkrat ustrelil z revolverjem, a ni začel nikogar. Redar je nato sam nameril na Frutza in sprožil. Frutz je bil na mestu nrtev V tem pa je Lambert z odprto britvijo planil na redarja, ki pa mu je nastavil brow ng na čelo in ga tako prisilil, da se mu je vdal in se dal odvesti na policijo. Priznal je, da sta skupno s Frutzom umorila <o?.rja, k' ga pa izpočetka nista nameravala umoriti, tem.eč samo omamiti. Napad je zarois! i Frutz. Posedal le tudi, da sta morala pustiti avtomobil na cesti, ker jima je zmanjkalo bencina. Ker pri šoferju Udi nista dobi a dosti, sta morala peš v Vernon, tjer je Frutz od tamkaj bivajoče svoje tete izsilil sto frankov, s katerimi sta se odpeljala v Haver, odkoder sta hotela v Južno Ameriko.
Otroka vrgla v jezero. V Eisencrzu na Zgornjem Štajerskem je dekla Josipina Seckova že kaka tri leta ljubimkovala z Jelavcern Gabrijelom Ladstadterjem in posledica je bila — deček. Ladstadter pa se ni hotel priznati za otrokovega očeta, toda končno ga je sodišče v Eisenerzu obsodilo. da je moral Beckovi plačevati po .0 kron za prehranjevanje otroka. Ker pa jc plačeval zelo neredno, je nazadnje morala Beckova sama plačevati vzdrževalne stroške za otroka, ki so znašali vedno več. Vzlic temu pa je Beckova še nadalje ljubimkovala z Ladstadterjem in 31. januarja t. I. je porodila deklico. Do konca meseca narca je bil ta otrok na reji pri istih ljudeh, kakor prvi. Rejenica pa ni hotela več imeti pri sebi drugega otroka in tako se je Beckova dne 2. aprila odpeljala z otrokom k ženi nekega železniškega delavca v Landl. Toda tudi ta ni hotela sprejeti otroka. Beckova se je odpeljala nato proti domu, toda na postajališču Leopoldsteinersee je izstopila ter vrgla otroka z zvežnjem periia vred v jezero. Otrok je takoj izginil v vodi, perilo pa je ostalo na površju. Pri-nodnje jutro se ie Beckova zopet vrnila k jezeru, da bi videla, ali ni morda otrokovo trupelce splavalo na površje. Ker ni videla niti otroka niti perila, se je odpeljala domov v Eisenerz, kjer je rekla, da je otroka dala v rejo neki ženski v Admontu. Prihodnji dan je našel neki orožnik ob jezerskem obrežju zveženj perila, med katerim se je nahajala tudi krstna sveča z napisom: vMarija Beck. rojena 31. januarja 1914.« Potem je bilo lahko najti zločinko, ki so jo takoj aretirali. Izpovedala je potem, da je storila svoj čin v obupu, ker ni megla otroka rediti, od otrokovega očeta pa tudi ni mogla pričakovati ničesar. Prišla je pred ljubensko porotno sodišče, ki jo je soglasno spoznalo krivo umora, in je bila obsojena v smrt na vešalih.
Prepreden pasji pogreb. V Pattersonu v Severni Ameriki je »umrl« nekega dne »Tuck« star angleški buldog, ki ie bil last neke gospe Cravvfordove. Tuck je bil prvotno last nekega Harryja Lenza. tovarnarja v Pattersonu. V svoji oporoki je Lenz določil, da se naloži 125 dolarjev v neki banki, da bo imel Tuck po svoji »smrti« dostojen pogreb. Tuck pa je preživel svojega gospodarja za celih deset let. Bančni depot Tuckov je v tem naraščal in ko ie Tuck »zatisnil oči«, je njegovo imetje v banki znašalo svoto, da bi se lahko priredil žnjo pogreb kakega državnega ministra. Gospa Cra\viordova, ki je bila sestra tovarnarja Lenza, je storila vse, da bi bil pasji pogreb res sijajen. Dala je napraviti lepo hrastovo krsto in pritrditi nanjo srebrno pločo z napisom: »Tuck Lenz-Crawiord, umrl 3. majnika 1914.«. Krsta je bila obrobljena z belim satinom in glava ljubljenega posinovljenca Tucka Lenz-Crauforda je počivala na mehki blazini iz gaginega puha. Na vrtu Crawfordove vile so izkopali grob, prijatelji in sorodniki dame so pa žalovali ob pasji krsti. Dotfej je šlo vse dobro. Kar naenkrat pa je stvar zadela ob trd kamen. Kopanje groba na vrtu je pobudilo pozornost inimogredočih, in nekdo je javil mestni zdravstveni oblasti, da hočejo na Crawfordovem vrtu pokopati psa. Ko se je začel pomikati pogrebni izprevod iz hiše proti grobu, je naenkrat stopil pred žalujoče pogrebce uradnik mestne zdravstvene oblasti, vzdignil roko in izjavil, da je prepovedano pokopavanje živali na mestnem ozemlju. Po hitrem posvetovanju so poklicali stražo in iznrevod je nato v diru hitel iz psom sovražnega mesteca v okolico. Kam, je ostala stroga tajnost, in ko se je gospa Crawlordova vrnila v Patterson. je povedala le, da je našel Tuck na nekem pokopališču v sosednji državi Long Islandu svoj zasluženi večni mir in pokoj. Pokopališča ni imenovala, ker se je bala, da bi se tudi tam ne znašla kaka zdravstvena oblast, ki bi protipostavno pokopano pasjo mrho dala izkopati. Koliko rcvežev bi se lahko do site srn najedlo za ta — pasji pogreb.__
Deželno sodišča.
Albanska morala.
1'red sodniki deželnega sodišča ie vee-rai sedel 431etni pomorski kapitan Jakob Hasan, moslimske yere, ki na.- y::iic t r.
mu, da je kapitan, ne zna ne pisati ne čitati. To se pa ne bo zdelo čitateljem nič čudno, ko jim povemo, da je Jakob Hasan
doma iz Odisuja v Albaniji.
Jakob Iiasaii se je moral pred sodniki zagovarjati, ker je bil obtožen, da je zagrešil nad komaj llletno deklico Josipino Bassichevo zločin v smislu § 128 kaz. zak.
Bilo je namreč dne 24. aprila t. 1. Hasan in Bassich, ki sta prijatelja že več let, sta bila skupaj, a ž njima je bila tudi Josipina. Zvečer je pa Bassich izročil hčerko v varstvo Hasanu, ker je moral on sam nujno oditi. Hasan je šel z dekletcem na neko prenočišče v ulici del Pozzo del Mare in tam najel sobo. In tam je tudi zagrešil svoj zločin. Gospodinja onega prenočišča, Herminija Dossi, je pa pazila na dedca, ker se jej je zdelo sumljivo, da je najel eno samo sobo zase in za deklico. Prisluškovala je pri vratih in tako je slišala razne besede, po katerih ie mogla sklepati, da se v sobi godi nekaj nepoštenega. Nato ie šla in pozvala policijo. Prišla sta policijska agenta Ivan Mohorčič in Emil Turus. ki sta albanskega pohotneža aretirala in odvedla s seboj na policijo tudi deklico. Na policiji je pa ta poslednja povedala, kaj se jej je zgodilo s Hasanom.
Včeraj, na razpravi, je Hasan tajil, da bi bil storil, česar ga dolži obtožnica. Niti na misel mu ni prišlo kaj takega. Trdil je, da ni res, da je on izgovoril one besede, ki jih je baje slišala priča Herminija Dossi.
Kakor priča zaslišana llleina Josipina Bassicheva je tudi sramežljivo trdila, da jej ni Hasan storil ničesar.
Priči Ivan Mohorič in Emil Turus sta povedala, kako sta bila pozvana po gospe Dossijevi in kako jima je ta povedala, kaj jc videla in kaj je čula.
Priča Herminija Dossijeva je pod prisego potrdila, da je res videla in slišala vse, kar je povedala na policiji.
Priča Kajetan Jeletič, policijski oficijal, ki je bil oni večer zaslišal deklico, je povedal, da mu je oni večer deklica vse povedala in celo opisala, kaj je počel žnjo Hasan, dočin! je že drugi dan, ker jo je bilo sram. preklicala vse, kar je bila povedala prejšnji večer.
Sodišče je na podlagi teh rezultatov obsodilo Jakoba Hasana na leto dni težke ječe, poostrene s postom vsak drugi mesec.
Hasanov branitelj je prijavil pritožbo
ničnosti.
Razprava je bila tajna.
Eiija, ki ne bo šel v nebesa v ognjenem
vozu.
To je komaj 17!etni Elija Frausin, doma iz Milj. Namesto v nebesa z ognjenim vozom, se je ta Elija pripeljal včeraj pred-poldne z jetniškim vozom na sodišče. Spremljala sta ga pa vendar dva angelja, ki sta pa imela na sebi uniformo jetniških čuvajev.
Elija Frausin je namreč dne 28. marca t. 1. v ulici della Sanita ukradel iz žepa komaj loletnemu mornarčku Martinu Lakušu, ki je doma iz Šibenika, mo-šnjiček, v katerem je Lakuš imel en šter-ling, 2 petkronska srebrnjaka, 7 kron v srebru, 2 kroni drobiža, 9 indijskih rupij in črnogorski srebrni novec za dva perpera. Torej vsega skupaj nekoliko manje, kakor 50 kron. Bil je zato aretiran radi prestopka tatvine v smislu § 460 kaz. zak. in zaprt v oddelek za mladoletne v ječi pri jezuitih. Dne 15. aprila se je pa v zaporu spri in pretepel z nekim tovarišem, imenom Markom. Ker sta se s tem pregrešila proti disciplini, sta bila oba kaznovana s tem, da so ju zaprli vsakega posebej v disciplinarno celico. Dočim se ie pa Martin pustil mirno odvesti v celico, se je Frausin uprl jetniškemu čuvaju Božiču, ki je prišel ponj, da ga odvede v rečeno celico. Čuvaju Božiču so morali priti na pomoč še drugi štirje čuvaji, a preden so ga ukrotili, je Frausin z brcami, s pestmi in s zobmi ranil čuvaja Jurja Zabukovca in Rudolfa Fabjančiča. In s tem je zagrešil zločin javnega nasilstva v smislu § 81 kaz. zak. Ker je pa ob isti priliki tudi zmerjal čuvaje z: »beriči«, morilci«, »porki de šcavi« itd„ je s tem zagrešil tudi prestopek razžaljenja službo vršečega javnega funkcijonarja.
Zato je prišel ta nesrečni Elija včeraj pred sodnike pod obtožbo dveh prestopkov in enega zločina.
Glede tatvine na škodo malega mor-narčka Lakuša je Elija priznal svojo krivdo: bilo je v večji gruči ljudi, in tam je Lakušu potegnil iz žepa mošnjieek. Glede nasilnega upora proti jetniškim čuvajem in glede razžaljenja istih, je pa trdil, da se ne spominja ničesar.
Predsednik ga je nato vprašal:
—	Ste li bil kdaj bolan?
—	Ne, samo protin imam v nogah.
—	Pa ste li kdaj padel? Ste si kdaj razbil glavo?
—	Oh, večkrat !
—	/a čutite kake posledice?
—	Omotico! (Pravzaprav je rekei-. »Vrti se mi glava.«)
—	Kaj ste pa čutil, ko ste okradei Lu-kaša?
—	Vrtela se mi je glava.
—Preds.: — Torej, ko se vam vrti glava. tedaj greste krast?
Branitelj je nato predlagal, da se ob-obtožen ^odvrže preiskavi psihijatrov, ker je namreč dognano, da ste obtožen-čeva probabica n neka njegova teta umrli v norišnici.	_
Sodišče je zaslišalo še jetniškega kontrolorja gospoda Ritta, in sicer o okolnosti, če se mu je zdel obtoženec normalen, ko je razgrajal proti jetniškim čuvajem. G. Ritt je pa-povedal, da se mu je zdelo, da obtoženec ni bil normalen, vsled česar je sodišče sprejelo branite-Ijev predlog ter, odgodivši razpravo, odredilo, da se obtoženec izroči v preiskavo psihijatrom.
Trgovino in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO«
dne 18. majnika 1914.
Efektna borza.
D n ti a j, 1.25 pop. Avstrijska renta papir 81.15 avstrijska srebrna renta 81.50, avstrijska kronska renta. S J. »5 odrska kronska renta 50 40, kre-ditke 8' 6.56, Anglobanka 330.50, Union 5T7.;»0, Landerbank 492.—, Bankve.ein 510.50 drž. žel. 0P2.50, Lombardi 97.50, alpinke 806.50, turake srečke 220.25, Napoleoni 1910, marke papir 11<.G6 London kratko 24.13, Pariz 95.77. Mirno.
Dunaj. 3.15 pop. Avstr. rent* papir 31.45, kredi tke 606.50, Lloyd 588.—. drž. žel. 693.50, Lo > -bardi 97 50, alpinke 307.25, turške srečke 2J0.25, eheques Pariz 95.80. Opomoglo.
Trst, urad.) Francija 95.55 - 95.95, Nemčija 117.50-117.8". It. 93.15-&.V», London 24.09-24.1», 20 frankov 19.18-19.19, 20 mark 23.49 - 23.54, so-vereign 24.02-24.08. nemški papir 117.50-117.80, italijanski papir 95.15 -	avstr. zlata renta 100.15
100.55, avstrijska kronika renta 81.8 ) - 82.20, ogrska zlata renta 95.75 - 97 15, ogrska kronska renta 80.30 80.70, turške srečke 219- 222— diskont za menice do 3 mesecev 3'/t - 4l/4°'0, nad 3 mesece 4l/4 - 4®/.•'o-
Blagovna borza.
Budimpešta, 18 maja. Pšenica za april —.—. maj 13.86. oktober 12.27 ; r ž za april —.—,
oktober 982 ; o v e s za april--, oktober 8 08 ;
k o ru z a za maj 7 28, juli 7 47 avgust 7.58 Ponudbe pšenico povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna. Prodaje »0 000 q.
Trst, 18. maj. Kava. Santos good average
ZL-. nuj —.— 56.75, za juli 56.--66.75. september
57.— 57 75, december 57 75 - 58.50, marec 58.--
58.50. Tendenca mirna. Good Rio za maj—.--
—.—, juli —.---, september —.— -53.25, december —.— - —.—, marec —.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27.--28V'S maj
a -»ust 27 V* - 28* novem.-marec - 28."/, - 293 „
melis takoj 30.--30%, maj-avgust 29V, —.—,
nov.-mar. 29'/,--.— concasse takoj 29.V, - 29.V,
kocke 30*; — 31*„ kristai takoj 28. \ "81/. —maj.-avgust , okt.-dec. 27.----—. Mirneja.
v zelo veliki

« HALI OGLASU
se računajo po 4 stot. be«edo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjš-: pristojbina znaša 40 stotink. :
□□ □□
Odda
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr 2.	000
postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Popolna s ftlna soba z žimninami K 290. — V Fonderia 12, I	2318
Prenočišče - Mina - buff et HinKo
Vftfif Trst 111 Carra<*ori 15. Vedno na razpolago flU&il gorice in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kakor tudi D eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič.	2333
Spretnega m zanesljivem poslovodjo
sprejme tak«] trgovina s papirjem in knjigama v Trstu. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod šiev. 507.	507
tFflfrin meblovana soba z lepim razgledom v trotno bližini Narodnega doma se takoj odda. A He-enšek, knjigovez Ulica Cecilia štev. 9.
Proda
se novo motorno kolo Puch. V. Cunicoli št. 11, I nad vrata 5.	53«
DVArffl v nHjem »e odda hiša v Sv. Križu rlUllU na glavni ulici Pripravna za vsako obrt. Naslov pod Ins. odd. Edino* i pod št. 515. 515
0 bližin! Tržite ^^metrov Sobdelane
zemlje z napeljano vodo. Primerno tudi za stavbe Cene zmerne Naslov pri Ins. odd. Ed.	493
Hirodllnlca Camaall
Sv. Ivan išče praktikanta.
Hi$ff v krasni 1°?* za vsako trgovino, letnih K lllatt 3010 proda se radi bolezni, cena po dogovoru, pojasnilu v trgovini jest v in Campo S. Gia-como št. 18.	494
loTenoi! s: Slovani!
Priporoča se Vam slov« nski krojač
Fran Rupnik
Trst ulica Gtvpa 10 I. nadstropja
kateri izdeluje obleke Iz Inoga in n vadneg sukna po zanraili cenah Uzorci na razpo ago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo
: izdelale uniforma vseh trst.:
Priporoč	rb£in-«t-u z- »bilfu orisk.
Vsled selitve
po loko zmenili cenah medeno in železno
pohištvo
pri MU
MtfnlU VALENTIN
ulica Ponterosso 8, vogsl ui. Mu&va 13
Msakovrstne ^tlmkm z
s

Fine, elsšantne sSSsRs, Kufere Izdelujejo najisoljši Krojasl.

ST,	j"* »-.-•!>	-
MS
rgsaras?«!^ V

T V R D K A
FSAHCESC8 BEDn
TRST — ustanovljena 1. 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih slojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campaniie žžgy,19
M. REMONDINI
tapetnik,
Trst, al. Cecilia de Riitmeyer 9 priporoča slav.občinsfi/u svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo.
JAKO ZMERNE CENE
Dominik Tence
Trst, ulica Belvedere St. 47
priporoma c«nj. občinstvu svoje trgovino jestvin in kolonij, blaga, katero Je vedno sveZe. - Postrei-ba na dom. - Vino in likerji v x s	steklenicah.	s
ISO
s: MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK - TRST
TELEFON Štv. 16-08.
trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso iz lastne klavnice na debelo in drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1.44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnlno. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča
Tomaž Zadiiik
i Pristna broško sukno
pomladna in poletna sezona 1914.
odrecek 7 krot. cdrtzci 10 kr: r od r ere k 15 k tod odrezek 17 kzon odrecek 20 kron
Odratek 3*10 m dolg za kompl. moško obl.
(suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + CMrezei: ca črno salonsko obleko 20 K kakor tud blsgo ze površnike, tui šstovske lodne, svil. kamgarne, blago sa damske obleke itd. pofiilja ^o tovaraiSklh cenah kot reel:a in solidra, najbolje znana tovarn ilka caloga sukna
siesel - Imhof - Brno (M ravsto)
Vzorci gratis In franko. Ugodnoeii privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki 8lsgsl - Imhof na tovarniškem mestu so snatne. Stalne, niske cene. Velik iebor Uzorna, pazljiva postrežba i ■• ivpl h pf»f f p- polnoma irwe*t»TY« Wmra.
llEIijll!
vsake velikosti in vsake raz-t-žnosii, najfinejše in najbogatejše antične in moderne orijentaiske preproge, orijent.
bronce in haremska vezanja dobavlja
M, GABAljrst Corso, Capo fii Piazza štev. Z (Palača Močeiis)
Sprejemajo se vsaka popravila preprog in stare preproge se zamenjavajo.
BBHB SBMBMBHBBBB3MMMBiSSi
In lastns. d >l*vnio&
A. %isinfi
s rat, ali On Criosau Carducoi št«T. 2 7. Podružoica: ul XII-borno št. 31 („AL BUOM OPERAH O)"
Velika izbera moških in ženskih čevljov. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah
• Sjt?
vertal
V dobroznanl mesnic*
Trst — Piszza Mera veciiu Si. 9
Telefon št. 26—56.
se prodaja vedno prvovrstne goveje, telečje in k* štrunovo.
jarčje in kokošje n-eso. Ob<t: Kuhanie govejih vamp, zaloga suhih rsoljeo'h črev in sličnih izdelkov. PoatrežOa tud na dom — Cena zmerna
•-• jBBsflBgBfla
IVAH SIHDHiC Trst
uitca BelvceScre 49 s TRGOVINA US^JA :
v-eh vrst, Črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih Čevljev. Velika - izbera potrebščin ?a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: podpst-111 r.lk „PALMA" ! ! !
O PRILIKI BIRME
le dospelo znani urami
G. PINO - TRS
Vta Vlncenzo Bellini 13 in v«a Nuova 34
1500 razIKhm ur in 11 kg zlafiih veriSic in ovratnih verižic. • V zalogi dobite zraven tega bogat izbor uhanov zapestnic, priveskov itd. po konkurentnih cenah
TR(?f)Uf IV PEKI V Drože 12 offlftouniie slovenske trsovlne drot so dosesie dosedoj vsepovsod najboljši sloves, m ki. ruti. nnrBtoJtemnoima^tvrdUt H Vompostreže po konkurenčnih cenah.J. J. mm, Trst
Via Vašari U Telef. Nr.o 26