Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10'—, polletno' Din 20-—, celoletno Din 40'—. Posamezna številka Din 1’—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Združimo sile za veliko stvar Te dni i je minulo dvajset let, ko je veliki in nepozabni predsednik Zjedi-njenih ameriških držav Wilson proglasil svojih znamenitih 14 točk, ki jih mora uveljaviti mir po svetovni vojni in ki so predpogoj za konec strašne vojne, ki je takrat z vedno hujšo silo šla že v četrto leto. Dne 8. januarja leta 1918. je to bilo. Takrat je Amerika vstala za pravice narodov in je na glas, s svojo udeležbo v svetovni vojni povedala, da hoče braniti načelo demokratičnosti in svobode, ker je samo na teh temeljih napredek človeštva mogoč in ker samo demokracija in svoboda jamčita za svetovni mir. Prva) točka evangelija, ki je tiste dni, kot božja beseda, prihajal iz Amerike v izmučeno in v okrvavljeno Evropo, je rekla, da je treba odstraniti tajnost mednarodnih pogodb in diplomatičnih akcij. V diplomatično in politično življenje narodov mora priti načelo javnosti, to se pralvi, da se mora sožitje narodov in izravnavanje medsebojnih sporov urejevati demokratično, z vednostjo in sodelovanjem narodov samih, ne pa kot stvar, ki se tiče samo par visokih osebnosti v državnih službah. Jarvnost diplomatičnega in političnega življenja bi prinesla med narode iskrenost, medsebojno zaupanje, ljubezen in spoštovanje, ustvarila bi enakovrednost in enakopravnost narodov. Wil-son je hotel, da vladaj med narodi odkrita in moška beseda, ne zahrbtnost, medsebojno izigravan je in varanje, ščuvanje enega proti drugemu. Dana 'beseda naj bo sveta, kršitev pogodb ne more v življenje narodov prinesti mir in medsebojno zaupanje. Amerika je proglasila, da smatra demokratičen, ljudski način vladanja narodov za edino jamstvo, da se svet ne povrne nazaj k novemu svetovnemu klainju. Amerika je videla, da je svet v temeljih razmajan in da mora biti tudi iz temeljev prerojen, ako hočemo ohraniti kulturo in civilizacijo. Za obrambo kulture in civilizacije se je Amerika odločila, da. je posegla v tok svetovne vojne. Podzavestno je čutila, da bi zmaga Nemčije in Avstrije, v katerih državah je vladala samovolja cesarjev in generalov brez pravic ljudstva in narodov, pomenila uničenje demokracije do zadnjih prvin in da bi v svetu zavladalo nasilje Nekoč je ugleden ameriški politik, ko je bil vprašan za vzroke, ki so Ameriki potisnili orožje v roke in jo privedli na (krvava evropska bojišča, rekel: «ne vem prav za prav, kaj je bil glavni vzrok, zdi se mi pai, da se je ameriški narod takrat odločil za veliko vojno samo pod nepremagljivim pritiskom občutka, instinkta samoobramben Malo čudtno se te besede slišijo, saj je Amerika daleč in od Evrope jo deli ogromno morje in človek si ne more predstavljati, od kod naj bi bila Amerika takrat ogrožena. Toda zdrav in pameten Amerikanec je slutil in čutil, da bi po zmagi ne-ljudskih in protiljudskih stremljenj '■-je l" prišla v nevar- nost tudi ameriška demokracija, s tem njono gmotno in duševno bogastvo. Kaj je koncem koncev veliko m bogato Ameriko brigala usoda takrat poražene Srbije in Črne gore, zavla-dane Belgije, ogrožene Italije in Fran- PoštMiaa plačana v gotovini. Leto II Štev. 2 vvaftauda cije! Toda brilgala jo je usoda demokracije in zato je priskočila na pomoč, da tudi malim narodom in državam zagotovi svobodno in demokratično samolastno življenje. Duh, ne nasilje, mora biti tisti, ki naj vlada. Za zmago tagai diuha je v svetovni vojni preteklo toliko dragocene krvi! Na konec svojih točk je kot krono, ki naj v bodoče krasi življenje narodov in držav, postavil Wilson zahtevo, da se ima osnovati Društvo narodov, ki naj čuje nad svobodo narodov in ki naij služi zaščiti svetovnega miru. Nebeška, angeljska misel! Svet sovraštva naj se izpremeni v svet miru, v svetovni skupščini narodov naj se vodi skupnu usoda vseh narodov v skupno srečo vseh. Svoboda posameznega naroda ne sme nikdar biti ogrožena, vsem mora biti zajamčen miren razvoj in enaka udeležba na bogastvih in dobrotah tega sveta. Nadvlade narodov svet ne sme poznati. Vsak narod mora biti enalk med enakimi, ker bo na ta način uspel, da do najvišjih sil razvije svoje kulturne in civilizatorne vrline v pojačanje skupne kulture človečanstva. Evangelij iz Amerike, klic po vsestranski demokraiciji in pravičnosti je učinkoval kot nauk Kristusov, ki je v svoji čistosti in božjem poslanstvu rušil cesarstva in nasilneže. Svetovne vojne je bilo po desetih mesecih konec, zrušila so se cesarstva in vse neljudske metode, ki so iz teh cesarstev delale za narode strah in trepet. Mal, nebogljen slovenski natrod, ki v penečem in razburkanem svetovnem morju ni pomenil prav ničesar, je bil dvignjen na prestol držav- nega naroda, postal je solastnik krasne države z morjem, ki pelje ven v svet. Danes izgleda svet tako kot da je kri za zmago demokracije ljudstev in narodov tekla zaman. Vsepovsod zijajo divje pošasti krvave vojne, ogrožena in teptana je demokracija, narodi stoje s puško ob nogi. Izgleda, da Wilsonov evangelij ni bil evangelij zveličanja, temveč vzrok nove pogube narodov. Toda, ob dvajsetletnici Wilsonovih točk o demokraciji, ki so že enkrat rešile svet, je zopet prišel klic iz Amerike. Predsednik Roosevelt je rekel: Amerika ne more ostati ob strani, ako vidi, da je znova ogrožena demokracija. V borbi za ljudske pravice, za svobodo narodov imamo velike zaveznike — ali bomo pustili, da bo veliki čas zopet šel mimo nas in proti nam? 13. prosinca 1938 Enake dolžnosti za vsakega i Enake pravice za vset iiteva in želi mir in s tem demokracijo, ki bo edino sigurno jamstvo za ohranitev tega. Na svetu je nastal nered in civilizacija je v nevarnosti. Eksistenca naroda pa je odvisna od načela sporazumevanja. Nadejati pa se je. da bo civiliziran svet odpravil sedanje stremljenje in privlačnost fašizma ter se bodo ponovno poživile demokracije. Ameriška demokracija bo to stremljenje podpirala. Roosevelt je tudi izjavil, da bo uveljavil zakon o delavskih mezdah, delovnem času itd. Odločno pa je grajal kapitaliste in dejal, da je treba odpraviti bedo in dati dela vsem. Roosevelt prerokuje bodočnost demokraciji ter poziva obstoječe demokracije na skupno delo in obrambo Novoletne besede francoskega kardinala Pariški kardinal Verdier je v svoji novoletni poslanici podčrtal naslednje misli: cCerkev je kot nebeški samaritan, ki nudi svojo roko vsem, ki stradajo in ki se nahajajo v bedi. Mi hočemo pomagati vsem, toda ne zahtevajte od nas, da žrtvujemo samo en mali del svojega nauka in svoje ideologije.* ; Francoski časopisi te besede razlagajo takt), da so katoličani pripravljeni sodelovati z vsemi skupinami, ako gre za obrambo velikih načel svobode in demokracije in za obramlbo delovnega naroda pred gospodarskim in političnim izkoriščanjem. „ «M: Papeški nuncij Valerio Valeri v Parizu je z besedami največje simpatije ob nastopu novega leta pozdravit predsednika francoske republike, Francijo in francoski narod. Rekel je, tla je Francija polna dela in prizadevanj, da je francoski genij poln izumov, da ima mnogo razumevanja za lepoto, za red in okus. Francoski narod je viteški narod v najčistejšem pomenu besede, ki hrepeni vedno za plemenitimi cilji in nikdar ne bo tega svojega poslanstva izgrešil. Ate s 'vmŠk ihiJfa.}" Brezposelnost je velik madež v dostojanstvu kulturnih narodov. (MM, lUMUtiUt rtt*. . z> ‘t 1 •*<# Razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev Z novo uredbo ministra socialne politike. se je Pokojninski zavod za nameščence razširil na vso državo z ustanovitvijo samostojnih Pokojninskih zavodov v Beogradu, Zagrebu. Sarajevu in Splitu: Ljubljanski Pokojninski zavod, ki je sedaj po zakonu obsegal vso Slovenijo in Dalmacijo, torej področja, ki so pred prevratom pripadala Avstriji, jo dobil nalog organizacije teh zavodov. Ni naš namen danes obravnavati o pomenu in delokrogu poedinih Pokojninskih zavodov v državi, ker se bomo s tem vprašanjem pečali, čim izidejo točnejša in jasnejša detajlna navodila, hočemo le ugotoviti Čudo, da se pri tej priliki niso proglasili trgovski nastavljene! za obvezne zavarovance pri Pokojninskem zavodu. Ako se vzame v obzir, da so doslej bili in so še zavezani pokojninskemu zavarovanju le osebe, ki se v svoji službi pretežno bavijo z duševnimi in nadzorovalnimi posli, potem se le čudimo, da trgovski nastavljenci ne uživajo slovesa, da opravljajo duševna in nadzorstvena dela. Leta 1909., ko je v bivši Avstriji stopil pokojninski zakon v veljavo,-so se trgovski podjetniki znali ubraniti obveznosti, ki bi jim jih zakon naložil iz enostavnega razloga, ker so imeli v parlamentu take zastopnike, da so lahko nanje računali. Krivica, ki se je zgodila leta 1909., se vleče do danes in se bo morda še delj, ako ne bo nikogar, da bi se za pravično rešitev tega eminentno važnega vprašanja zavzel. Prepričani smo, da med trgovskimi nastavijenci ni nikogar, ki bi bil obveznosti pokojninskega zavarovanja nenaklonjen, gotovo pa je, tla trgovski nastavljenci teinu vprašanju niso posvetili tiste pažnje in tistega pogona, ki bi dovedel vsa j do obravnave pokojninske obveznosti trgovskih na-stavljencev. Zato je sedaj nastopil čas, da se trgovski nastavljenci otresejo vseh predsodkov in obzirov do svojih šefov in skušajo zamujeno popraviti. Pomočniški zbor trgovskih nastav-ljencev ima sedaj ugodno priliko, da v tem vprašanju zavzame odločne in borbene korake, stopi v stike s sorodnimi organizacijami in tako združen izvojuje pravico, ki je bila pogažena leta 1909. Naš list se bo načeloma pečal s tem, za trgovske nastavljence vele-važnim socialnim problemom in le želimo, da nas bodo trgovski nastavljenci podprli in tvorili z našim listom bojno falango za dosego svojih zavarovalnih pravic. Starostno, invalidsko in onemogiost-no zavarovanje je velevažen socialni problem in le želimo, da bi ne bil ta problem v bodoče obravnava« brez in preko trgovskih nastavljencev. Ako je danes zavarovanju zavezan zidarski polir, lesni manipulant, lovski čuvaj, potem se bo še v bodoče godila stokratna krivica, tla bi bil trgovski nastavljenec kot neduševen delavec izvzet od pokojninskega zavarovanja. Trgovski nastavljenci, vaša starostna preskrba je v vaših rokah! Za demokracijo Predsednik ‘edin enih drSav Je uvarjen, da ba demokracija zmagala Roosevelt je v svoji novoletni poslanici poudarjal dve osnovni načeli, in sicer naloge svobodnih demokratičnih držav in potrebo močne oborožitve, izražajoč svoje prepričanje, tla mora civilizirano človečanstvo končno vendar le zmagati in samostojno upravljati usodo svojih držav. Roosevelt pravi, tla je svetovni položaj v znaku negotovosti in nereda ter ogroža pravice civilizacije. Narod, ki želi mir, se mora zavedati tudi svoje odgovornosti in mora imeti moralno moč, da/ se izjavi za osnovna načela mirnega reševanja konfliktov. Dne 3. t. m. pa je na kongresu ponovno napovedal boj proti fašizmu. Izjavil pa je, da mora ameriška demokracija podpreti evropsko. Ostro je obsodil narode, ki so odpravili demokracijo, od katerih nam preti največja nevarnost vojne. Človeštvo za- Domače politične vesti Razpisane so volitve v senat. Volitve so razpisane na dan 6. februarja. V vsej državi je razpisanih 23 senatorskih mest. Slovenija bo volila le enega senatorja, ki bo nadomestil dr. Ploja. Novi senatorji. V imenu Nj. Vel. kralja so bili dne 9. t. m. imenovani za senatorje: kraljevski delegat pri mednarodnem zavodu za intelektualno sodelovanje in bivši minister dr. Lujo Vojnovič, upokojeni vseučiliški profesor in dosedanji senator dr. Bogdan Ga-vrilovič, dosedanji senator dr. Georg Grassel, narodni poslanec Stefan Jankovič, bivši minister in dosedanji senator dr. Ha indij a' Karamehmedovič, bivši minister in dosedanji senator dr. Želimir Mažuranič, bivši ban Anton Mihajlovič, protojerej in dosedanji senator Stevan Mihaldžič, dosedanji senator dr. Ante Pavelič, upokojeni državni svetnik Janko Spasojevič in narodni poslanec Spira ITadži-Ristic. Finančni odbor. V finančnem odboru se je proračunska razprava nadaljevala. Sprejet je bil proračun za vojsko in proračun not ran j ega mi nist rstv a. >» » r ■ ■<> - •f"/S 'o > ■ ■'-S »«.■ • ' L* * * ' ' Vojni proračun znaša za prihodnje leto 2772.1 milijonov dinarjev. Ta proračun pa se deli na osebne izdatke in sicer 514.9 milijonov dinarjev, in na materijalne izdatke 1098 milijonov dinarjev; dalje za letalstvo 285.4 milijonov, za civilno letalstvo 23.3 milijonov dinarjev, za mornarico 225.3 milijonov, za obmejne čete 109.1 milijonov, za izredni kredit, nabave 545 milijonov dinarjev. Vojni minister pa je mnenja, da je ta proračun za našo državo nizek. Tudi proračun za notranjo varnost je večji. Ta proračun znaša 601.1 milijona dinarjev in je letos za 62.8 milijona1 dinarjev višji. Ministrstvo ima 9287 nameščencev in 18.500 orožnikov. Ma-terijalni izdatki znašajo 14.6 milijona dinarjev. Hrvati in volitve v senat. Na seji vodstva KDK, na kateri je zastopal HSS ing. Košutič in dr. Maček, SDS pa so zastopali dr. Križman, Vilder in Kosanovič, je bilo sklenjeno, da se udeležijo volitev v senat v savski in primorski banovini, glede drugih banovin niso sklepali. Združena srbijanska opozicija pa je proti udeležbi pri teh volitvah in se radi tega pogajajo z zagrebško opozicijo. Razpust Narodne odbrane. Banska uprava v Ljubljani je razpustila ljubljanski oblastni odbor Narodne odbrane in vse njegove krajevne odbore. Skupno je razpuščenih 41 krajevnih odborov. Organizacije Narodne odbrane v celjskem in mariborskem, okrožj u imajo svoj oblastni odbor v Mariboru. Na ta oblastni odbor in te krajevne odbore se razpust ne nanaša. Spremembe zakona o bolnicah. Posebna komisija 'pripravlja spremembe zakona o bolnicah. Nekatere banovinske bolnišnice se bodo podržavile in se bo tako olajšalo njihovo poslovanje. O tem bo kmalu razpravljal ministrski svet, nakar bo načrt zakona predložen narodnemu predstavništvu. Ustavljeni in novi listi. Z odlokom notranjega ministra sta bila ustavljena «Pohod» in «Delavski list». Pričel pa je izhajati tednih «Glas delavca:*, ki se zavzema za levo marksistično smer. Nova uredba skladnicah Ministrski svet je na podlagi finančnega pooblastila in na predlog ministra za šume in rude sprejel nova pravila o bratovskih skladnicah, ki so stopila že v veljavo. Pri tej priliki je podal minister Kujundžič daljšo izjavo, v kateri je dejal med drugim tudi tole: Bratovske skladnice so ustanove obveznega socialnega zavarovanja rudarjev. Prišle so že pred leti v težaven položaj, ki ga je povzročila gospodarska kriza, zaradi zmanjšanja dohodkov zavarovancev. Zato so bile potrebne iz-premem.be. ki postavljajo rudarsko zavarovanje na solidnejšo podlago: 1. Ustvaril se je oddelek za skrb za nezaposlene rudarje. 2. Povečali so se zaslužki po kategorijah, po katerih se določajo pokojnine. 3. Kopači in zažigalci min pridejo v bodoče v naj višjo kategorijo in pridobe pokojnino že po 10 oziroma 5 letih službe. 4. Pokojninsko zavarovanje rudarjev se prične že s 14 leti in ne z 18 kakor preje. 5. Najvišja pokojnina bo v bodoče o Bratovskih znašala 80%. zadnjega kategorijskega zaslužka namesto dosedanjih 75%.. Izboljšane so tudi podpore, ki jih dobi rudar v primeru bolezni. 7. Povišana je tudi podpora za ženo in otroke. Tako gospod minister. Z novo uredbo se uvaja zavarovanje za primer nezaposlenosti. . Določenih je tudi skupno šest kategorij dnevne mezde, in sicer: Izven kategorije . . Din 50.— 1. kategorija . . . Din 42.— II. kategorija . . . Din 36.— ITI. kategorija . . . Din 30.— IV. kategorija . . . Din 25.— V. kategorija . . . Din 20.— VI. kategorija . • . Din 16.— dnevne mezde. V zadnjo kategorijo se bodo uvrščali vajenci in učenci, v V. kategorijo pa mlajši zunanji delavci, dnev-ničarji in delavke. Nekaj izboljšanja je pač prinesel •novi pravilnik, za zadovoljivo rešitev celotnih socialnih vprašanj delavstva bo pa potrebna še dolga in težka borba, ki bo uspešna le ob neokrnjeni Solidarnosti vseh prizadetih. 60 rodbin hoče vladati 120 milijonom Ameriški notranji minister Yckes je zelo ostro napadel ameriški velekapital in je proglasil, da je v Ameriki le 60 plutokratičnih rodbin, ki se z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi zavladali 120 milijonom. Njihove težnje pa' so ostro naperjene proti demokratičnemu režimu Roosevelta in njegovi novi gospodarski politiki. Ti plutokrati so tudi krivi vseli go-spodarskih nemirov in težkač v Ame- riki ter so pripravljeni docela javno nastopiti proti interesom vsega ameriškega naroda. Če se ne bo ugodilo zahtevam plutokratov, so pripravljeni uprizoriti stavko velekapitala proti vsemu narodu. Upamo, da se ameriški narod ne bo ujel v te zanke in tako preprečil, da bi se pod pritiskom velekapitala demokracija umaknila fašizmu. Delavci organizirajte se! Večkrat sem med delavci in ni gad ki ne bi tožil o slabih časih, draginji, tnali plači in brezposelnosti. Večkrat poslušam te glasove in se vprašujem, zakaj tako, zakaj nič boljšega za te trpine. Pa povprašam tega ali onega, Če je im kje je organiziran. In verjemite, da dobim največkrat odgovor, da nikjer, češ, da nima niti za kruh, kako bi še imel ga organizacijo. In tu tiči ono glavno zlo. Zlo je, da si sami ne znamo pomagati in da sami ne skušamo doseči zboljšanja našega bednega stanja. Če bomo čakali, da nam siti in bogati vržejo kak preostanek, bomo zastonj čakali. Presneto so redki oni delodajalci, ki bi sami od sebe iz lastnega nagiba, lastne volje in uvidevnosti kaj primaknili in jim vce- pili tudi večje veselje do dela. In tudi, če bo posameznik čakal na tako milost in če bo vsak zase trkal na duri, ne bo je milosti, še manj pa boljše bodočnosti. Sem že star delavec, boril sem se že za svoje pravice, toda nisem še doživel, da bi gospodar prišel k meni in me vprašal, če lahko izhajam' s svojo plačo, da bi mi v negativnem primeru kaj primaknil. Pa to Še ni vse! Vprašam se lahko, na kaki stopnji stojimo danes mi delavci. Kaj imamo od življenja? Kakšna je naša izobrazba in zakaj je temu tako? Prijatelji, bodimo odkriti in povejmo si, da smo danes mrtvi stroji in živina, s katero dela lahko vsakdo, kar hoče. Imamo sicer zakone, toda delodajalcem zakoni, ki gredo v korist de- lavca, niso simpatični in če le morejo, se jim izognejo. Priznajmo si, da smo največ krivi mi sami, ker smo premalo zavedni, premalo tovariški in zelo malo ali nič, borbeni. Hlapci smo, namesto da bi bili borci za svoje pravice. Največja naša krivda pa je, ker nismo organizirani in ker se ne zavedamo velikega pomena delavske organizacije. Kamor koli pogledamo, vidimo, da je napredovalo samo ono delavstvo, ki je bilo zavedno in dobro organizirano. Le oni delavci, ki so kaj žrtvovali za svojo organizacijo, so dosegli tudi uspehe in so se jim skromni prispevki, ki so jih plačali za organizacijo, bogato poplačali. Ne sme biti delavca, ki se ne bi zavedal, da je sam Črvič, katerega lahko vsakdo pohodi, medtem ko je v lastni organizaciji lahko lev. In če bi se vsi zavedali tega, mar mislite, da ne bi bilo konec tarnanja. Zatorej, delavci, zavedajmo se, da so nam delavske organizacije prepotrebne. Oklenimo se jih ter postanimo s tem člani močne organizirane družbe. Kar nas je narodno zavednih delavcev, dobro vemo, da je naš prostor edino le v Narodni1 strokovni zvezi. Zato vsi v to kolo! Združimo se in krepimo se, da bomo pripravljeni, ko pride naš dan, ki ni daleč. Bodimo zvesti edini naši organizaciji, prispevajmo kar največ moremo, ker le na ta način bo organizacija močna in njeno delo uspešno. Bodimo agitatorji in borci, ker le na ta način bomo uživali spoštovanje in ugled. Delavci, vsi v N’SZ! J. Ali se bo uveljavil Stirideseturnik? Vprašanje štiridesefumika. Na konferenci upravnega odbora Mednarodnega urada' dela, ki se je vršila v oktobru 1937 v Pragi, je bila važna točka dnevnega reda vprašanje delovnega časa. Po daljši razpravi je upravni odbor sklenil, da' pride vprašanje splošnega skrajšanega delovnega časa na dnevni red konference Mednarodnega urada dela leta 1938. Da se bo na podlagi sklepov tč konference zbralo od posameznih vlad primerno gradivo, ki naj omogoči sestavo konkretnih predlogov o tem vprašanju, o katerih naj potem razpravlja konferenca v letu 1939. in izdela besedilo mednarodne konvencije. Zanimivo je, da so za ta važen sklep glasovali tildi delodajalci in zastopniki vlad, proti sklepu je glasovalo šest oseb, za sklep dvajset oseb. Zastopniki delodajalcev Francije in Zedinjenih ameriških držav so glasovali za sklep. Širite „Novo Pravdo**! Pridobivajte nove naročnike! Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za slučaj onemoglosti in starosti V Službenih Novinah z dne 18. decembru 1937 je bil objavljen omenjeni pravilnik. Ta pravilnik je predvidela Uredba o uvedbi invalidskega in starostnega zuva-rovanja delavcev. Zakonito obvezno invalidsko zavarovanje je po svojih dajatvah skrajno skromno in nikakor ne ustreza so-cijalnim potrebam zavarovanega delavstva. Povprečna pokojnina znaša komaj mesečno 250 Din. Na vsak način je potrebno, da že takoj zdaj vsi poklicani čini-telji, zlasti pa tudi prizadeto delavstvo samo misli na izboljšanje zakonitega rentnega zavarovanja. Pot do te reforme pa bo najbrže še dolgu, saj vidimo, da so po-slodavSke organizacije v nekaterih krajih uvedbo invalidskega zavarovanja vzele zelo nenaklonjeno na znanje. Pri tem stanju stvari more delavstvu pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju zboljšati pokojninsko zavarovanje. Pravilnik, žal, ne ureja individualnega višjega zavarovanja, pač pa samo kolektivno višje zavarovanje. Višje zavarovanje je odvisno samo od dobre volje poslodavca, posamezni delavec nima možnosti, da se prijavi v višje zavarovanje. Višje zavarovanje je možno izvesti samo za večje skupine delavstva pri večjih obratih. Samo obrati, ki zaposlujejo nad 100 delavcev, se smejo poslužiti ustanove višjega zavarovanja in, ako prijavijo v to zavarovanje najmanj 100 delavcev. Izjeme od tega načela so dopustne. Prijaoo o zavarovanje mora izvršiti delodajalec. V prijavi mora zlasti omeniti višino dopolnilnega prispevka in pa porazdelitev tega višjega prispevka na delavce in delodajalce. Pravilnik zahteva soglasje delavstva, ako bi delavci morali več ko polovico dopolnilnega prispevku plačati sami. V prijavi se mora delodajalec obvezati, da bo dolžnosti iz prostovoljnega višjega zavarovanja izpolnjeval najmanj pet let. Prijavo v prostovoljno višje zavarovanje sprejme ali odkloni Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Pravilnik pravi, da je prijavo odkloniti tudi, ako povprečna starost prijavljenih delavcev znaša več ko 30 let, ali ako je število družinskih članov dvakrat večje od števila prijavljenih delavcev. Prispevek za prostovoljno višje zavarovanje ne sme presegati dvakratnega zne-I ska rednega zakon, prispevka, t. j. 6%» ! tako da bi v najugodnejšem primeru premija za obvezno in prostovoljno invalidsko zavarovanje znašala 9 %>■ Delavci, ki so stari nad 50 let, morejo biti v prostovoljno višje zavarovanje prijavljeni samo pri prvi prijavi, odnosno pozneje samo, ako so bili že dve leti zavarovani v višjem zava-. rovanju. Delavci, stari nad 65 let, višjega ! zavarovanja ne morejo biti deležni. Posamezna oseba more višje zavarovanje pro-\ stovoljno sama nadaljevati, ako je bila za 1 večje dajatve že zavarovana najmanj pet j let. Premija v tem primeru znaša povprečje j premije v zadnjih petih letih. ] Predmet višjega zavarovanja je višja po-1 kojnina, ki odgovarja večjemu prispevku. i Večje dajatve, kakor n. pr. znižanje sta-! rostne dobe, razširitev zavarovanja na vdovo, letno zvišanje pokojnine so možne samo na podlagi posebnega dogovora z delodajalcem in na podlagi plačilu premij po posebni tarifi. Vendar pa je tako razširjeno višje zavarovanje možno samo s pristopom potrebnega minimalnega števila delavcev. S prestankom prostovoljnega večjega zavarovanja ostanejo pridobljene pravice nedotaknjene. Pravilnik omogoča ureditev prostovoljnega višjega zavarovanja tudi s sredstvi delavskih pokojninskih fondov na podlagi predhodnega sporazuma s prizadetimi delavci. V tem primeru bi Osrednji urad prevzel izplačevanje rent onemoglim delavcem, seveda samo na podlagi vplačila potrebnega kapitalnega kritja. Vsoto kapitalnega kritja bi bilo treba v vsakem posameznem primeru posebej izračunati. Poleg rednega tekočega plačevanja dopolnilnega prispevka za aktivne delavce je dopustno, da Osrednji urad prevzame tudi obvezo za izplačilo rent invalidnim delavcem, ako je vplačan znesek kapitalnega kritja. To pomeni, da je omogočeno nadaljevanje sedanjega zavarovanja delavcev pti tovarniških pokojninskih fondih po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Ni nobenega dvoma, da bodo delavci na višjem zavarovanju imeli velik interes. Pričakovati je, da bodo zlasti večji posloduvci razumeli potrebo, da za svoje delavce organizirajo primerno višje zavarovanje in tako delavcem nudijo primerno, skromno starostno preskrbo. To velja zlasti za.dobro idoča industrijska podjetja, zlasti za ona, v katerih so zdravstvene prilike neugodne, ki imajo za posledico predčasno invalidnost delavcev. Pričakujemo, da bo javna oblast s svojo intervencijo in s svojim vplivom storila potrebno, da v širši gospodarski javnosti vzbudi zanimanje za ta velevažon socialni problem. ' > Zunanje politične vesti Za demokracijo. Med na važnejše politične dogodke preteklih dni štejemo izjavo predsednika Ameriške Unije Roosevelta, ki je nastopil za popolno politično demokracijo proti diktaturi velesil. Ugotovil je, da vlade brez demokracije ne upoštevajo veljavnost političnih pogodb in vlade diktatur ne drže besede. S tem se je odločno postavil proti politiki diktatur v Evropi, kar znači, da bo Amerika v bodoče zapustila politiko desinteresiranosti na evropskih političnih vprašanjih in da namerava aktivno poseči v rešitev evropskih političnih zamotanih problemov. Ako registriramo- še, da je Amerika osvojila oboroževalni predlog, ki znaša eno milijardo dolarjev ali 45 milijard dinarjev, potem je jasno, da misli Amerika resno in da vznemirjenje pri prizadetih velesilah v Evropi ni brez podlage. Rumena rasa proti belokožcem. Sedanjo politično ekspajrzivnost Japonske je japonski notranji minister Snetsuigu proglasil kot boj rumene rase proti belemu plemenu pod geslom Azijo Azijcem. Ta izjava je predvsem naperjena proti Angliji, saj je izjavil celo, da se zaveda, da lahko pride radi tega do' oboreženega konflikta. Kitajsko-japonska vojna je samo preludij velikih dogodkov, ki jih bo izzvala požrešnost in oholost japonskega imperijalizma, v cilju, da se osvpbodi vzhodna Azija izpod jarma belega plemena. Mišljena je tu predvsem Velika Britanija. S tem se pripravlja preokret zgodovine. kar opasna prizadevanja Japonske le potrjujejo. Ako se še upošteva, da je minister Snetsogu po poklicu admiral in član vojaške kaste, ki ima danes vso politično moč v Japonski v svojih rokah, potem je izjava resen dokaz, da se bližamo strašnim oboroženim konfliktom na Daljnem vzhodu, ki ne bodo ostali brez vpliva na ostalo Evropo, ako uvažujemo še zavezništvo Italije in Nemčije z Japonsko. Značilno je, da Rusija v tej izjavi ni omenjena, kar znači, da ji je dodeljen drug delokrog, ki ne križa japonskih interesov. Razvoj dogodkov bodočih dni nam bo prinesel morda že popolno jasno sliko. Eno je gotovo, da imperijali zrni s takimi tendencami človeštvu ne bodo prinesli znosnejšega življenja od sedanjega in da se bližamo še ne-srečnejšim, dnevom od sedanjih. V Romuniji so zavladali krščanski nacijonalci kot manjšinska stranka pod vodstvom Oktaviana Goge. Prvi ukrepi vlade so se pokazali v odločnem nastopu proti židovskemu vplivu. Z očiščevalno akcijo vsepovsod, kjerkoli so imeli židje vpliv na javnost, so se ustavili politični listi, reducirali državni nameščenci, ter gre smer predvsem v pravec, da se Rumunija od Židov gospodarsko osamosvoji. Geslo Rumunija Romunom med ljudstvom sicer užiga. Rumunija pa nima ugodnega državnega gospodarstva ter je le vprašanje, ali se bo smeli načrt povsem posrečil, ker je za to treba mnogo, mnogo denarja, saj je skoro 90% obiti, trgovine in industrije v židovskih rokah. Bojimo se le, da bo antisemitski pokret v Rumuniji imel za posledico | naselitev Židov pri nas. Češkoslovaška je za Rumunijo zopet Uveljavila potne vizume, kar pomeni, da se hoče ubraniti naselitvi rumunskih Židov. ; V/ ute /rg •• STROKOVNI Kovinarji v Jugoslaviji VESTNIK Ob zaključku leta 1937. je važno, da kovinarji ob tej priliki pogledamo malo nazaj. V početku leta ni bilo zadostne zaposlitve v težki industriji, obstojalo je vprašanje, kam z Izdelki kljub temu, da je pri nas slabo razvita težka industrija, ker smo agrarna država. Že nekaj let je kovinarstvo preživljalo težke čase «gospodarske krize», akoravno je kovi-, narstvo najvažnejše vprašanje narodnega gospodarstva. Tako je tudi napredek težke industrije eden bistvenih pogojev za uspešen gospodarski razvoj posamezne države. Kakor v drugih državah, tako je tudi pri nas nastalo vprašanje težke industrije aktualnejše in lahko rečemo, da prav v tem letu zaznamujemo velik napredek gospodarstva v tej panogi. Vse obstoječe jugoslovanske železarne se povečujejo, prav znatno pa se je povečala železarna v Zenici, ki je dogradila v tem letu težko progo. Da je to velikega gospodarskega pomena za državo in za delavstvo, ni dvoma. Do sedaj smo vse težje izdelke železja, tračnic itd. uvažali iz inozemstva za težke milijone dinarjev. Prav s ponosom se je lahko vršila velika otvoritvena slavnost 3. oktobra t. 1. v Zenici, ko so pričele obratovati težke valjarne. Izdelovale se bodo dimenzije, ki jih do sedaj še nismo izdelovali v naši državi. Tudi Kranjska industrijska družba gre v tem pravcu, vendar le izpopolnjuje obstoječe obrate, oziroma obnavlja plavž, ker obstoječi v državi ne zadostujejo s svojo kapaciteto. Potreba železa in jekla se je prav v tem letu razmahnila. S tem gospodarstvom se osamosvajamo. Materijala za predelavo v železo in jeklo pa na svetovnem trgu primanjkuje. Naša država pa je ena najbogatejših na železnih rudah. Z napredovanjem težke industrije pa napredujejo sporedno tudi rudokopi, s tem sporedno tudi poraba električne energije, ki jo sodobno narodno gospodarstvo vedno koristneje izkorišča v splošni prid. Odvisnost premoga in železa je že tako tesna, da vsak porast ali padec tvornosti v eni teh vrst industrije nujno vpliva na drugo, zato je danes kovinarstvo eno najvažnejših vprašani današnjega gospodarstva. Pridobivanje železa ali jekla se pričenja v rudnikih in premogovnikih, vodi preko koksarn, plavžev in jeklarn do oblikovalnic, livarn, valjarnic, kovačnic in Še dalje skozi najrazličnejše obrate tako, da pride obdelano železo v najrazličnejših ob- ‘ ?’y ; .V' !•?:,7. '* Vrv v O’ ■** < ' • /p / H V ’' G ,, Tj-*. V*'-* 43 7H * ... or se je zahvalil tov. predsedniku Ovnu za njegovo požrtvovalno delo. Na tej seji pa se je govorilo tudi o prireditvah in je bilo sklenjeno, da bo podružnica priredila predpustno zabavo, in Sicer se bo uprizorila veseloigra in po tej pa bo prosta zabava s plesom. V mesecu juniju pa bo podružnica priredila tombolo in po tomboli vrtno veselico. * Iz poročil, ki jih dobivamo iz večjih industrijskih krajev, vemo, da se vrši delo tudi na »gospodov dan» iz razloga, da to zahtevajo tehnične naprave. Po našem mnenju pa teh tehničnih naprav ni v podjetju Medič-Zankl, četudi vrši delo na ta dan. Prosto pa smo imeli na Sveti dun, to prostost smo izrabili za naš sestanek. Sestanek je otvoril in vodil predsednik tov. Oven, ki je orisal razmere v tem podjetju. Med drugim se je dotaknil volitev obratnih zaupnikov, na kar je podal besedo tov. Zupainu z Jesenic. Tov. Zupan je uvodoma orisal pomen Svobodne delavske organizacije zn uspešne Irorbe v upravičenih zahtevali delavstva. Najzanimivejša pa je bila priraer-java delavskega položaja z večjim industrijskim krajem- z ozirom na naš položaj in ugotovilo se je, da se pri nas ne upoštevajo razne zakonske določbe ter da tildi tega ne prejemamo, kar predpisuje zakon. Dalje je poročal o' nekaterih organizacijskih zadevah z ozirom na tedensko izdajanje našega lista, ki mora postati živa vez posameznega nacijonal-nega delavca. — Splošna zahteva navzočih je bila, da se uredijo nekatera pereča vprašanja v našem podjetju, kair se bo izvršilo s pismeno vlogo. Na koncu se je razvila živahna razprava, v kateri je lahko vsak iznesel svoje težnje. Žiri Na zadnji seji podružničnega odbora je bilo sklenjeno, du se bo vršil redni letni občni zbor podružnice v soboto dne 15. januarja 1958 ob 20. uri v gostilni gospoda Kovačiča v Žireh. Tovariši! Upamo, da se zavedate svoje stanovske dolžnosti in važnosti strokovne organizacije tega občnega zbora; zato ne snie biti nikogar, ki bi se tega občnega zbora ne udeležil. Mežica Naša podtružuicu priredi 16. t. ni. predpustno veselico v prostorih gostilne, g. Stoparja. Čisti dobiček je namenjen za dobrodelne namene, in sicer za podporo brezposelnih in bolnih tovarišev. Na to prireditev vabimo vse naše tovariše, simpatizerje in prijatelje in upamo, du se boste vsi odzvali temu vabilu. Torej v nedeljo 16. t. m. vsi na veselico. Odbor. Trbovlje Pri nas v Trbovljah v kamnolomu zastopa polnomočno podjetnika neka gospodična kot poslovodkinja, ki opravlja vse posle pri podjetju. Vse delavstvo, ki se nahaja pod njenim nadzorstvom, so pravi trpini, ker jih goni kot živino in se dere nad delavci ter jih obklada z vsemi mogočimi psovkami, kaznuje za vsako malenkost in jim neprestano preti z odpustom. Plača teh ubogih delavskih sužnjev je tako nizka, da se sramujejo povedati. Ti delavci pa morajo delati še v tako slabem vremenu in celo nadurno delo, za kar pa ne prejemajo popolne doklade za dež ali storjeno nadurno de- lo. Ti delavci nimajo ognja, da bi se v tem mrazu pri svojem delu pogreli. Neprestano pa kriči in priganja delavstvo in če gre delavec na stranišče, vpije ta nadzornica nad njim kot nad živino ter preti s kaznijo. Tudi varnostne naprave ne odgovarjajo potrebam. Povemo pa, ako ne prenehajo te šikane in živinsko postopanje z delavci od strani vsemogočne gospice delovodkinje, bomo primorani ukreniti druge korake, da se tako postopanje za vedno odstrani. Zn enkrat bodi dovolj, ako pa ta opomin ne zadostuje, pojasnimo drugič še kaj več in bolj db- Vodstvo podružnice Narodno strokovne zveze v Trbovljah je sklenilo započoti z aktivnim delom v podružnici. Radi tega poziva in obvešča člane ter vse trezno in pošteno misleče rudarje in delavce, da so pred nami resni časi in potrebno ho pričeti z akcijo za izboljšanje našega položaja. Radi tega pozivamo vse bivše, trezno misleče člane, da se strnejo V organizacijo Narodno strokovne zveze in da bomo tako pripravljeni, da odbijemo vsak napad kapitalistov. Za one bivše člane, ki blatijo Izvrše-valni odbor in rovarijo med delavstvom proti organizaciji, vemo, da so osebni koristolovci in da niso imeli nikoli interesa za skupen dobrobit delavstva. Saj so se skrivali v NSZ samo za to, da bi dosegli svoje 'osebne namene. Radi tega pozivamo članstvo in ostalo delavstvo, da ne posluša teh ljudi, ki razbijajo narodne vrste, temveč se rajši strnite in organizirajte v NSZ ter s tem pokažite tistim razdiračemi narodnega delavskega pokrota, da ste jih spoznali. nikov, sedanjih trgovcev in obrtnikov. Čudno, da se ta isti Kovinar ni razburjal tudi takrat, ko je bil stavljen predlog za ijodporo na občinski seji Koroške Bele za upokojenega g. mojstra K ID, kateri je bil dolgo bolan in podpore potreben. Pa mu je občinski odbor to podporo odklonil, in med temi, ki so bili proti tej podpori, je tudi nekaj reduciranih zaupnikov K1D. Kar se pa tiče groženj zaradi tega mojega glasovanja, vam povem, da sem tega že vajen. Te grožnje so znak vaše demokracije in svobodne volje posameznika. To je tista rfajlepša cvetka z vrta rdečega raja na zemlji. Kar se pa tiče mojega strahu in prilizovanja, tega do danes pri meni ni bilo, pač pa nasprotno. O prilizovanju bi se dala napisati cela knjiga iz prošlosti in sedanjosti ravno o tisti strani, katero danes Naš Kovinar tako krepko zastopa. Kralj Franc. Iz delavskega življenja Žrtev Pred nekaj meseci se je ponesrečil pri gradbeni tvrdki «Slograd» na Jesenicah elektroinonter Rajko Puc, ki je bil zaposlen kot obič. delavec. Doma je bil iz Gorice. Poškodbe je dobil na glavo, od česar je vseskozi čutil posledice, ki so bile delno tudi povod njegove obupne smrti, poleg dejstva, da ni mogel dobiti službe kot elek-tromonter in je moral opravljati delo navadnega delavca, zaradi česar je bil zadnje čase zelo potrt. V torek 28. decembra lani okrog 21. ure zvečer si je končal življenje pod vlakom, ki ga je popolnoma raztrgal. Svojim prijateljem je večkrat pravil, da bo napravil konec svojemu trpljenju. Zapustil je baje tri pisma. Proti večeru se je poslo- dela vil od vseh svojih tovarišev in pri njih kakor tudi v neki gostilni iskal informacij, ob katerem času vozi vlak proti Bohinju. Razmesarjeno truplo so po policijskem ogledu prenesli v mrtvašnico jeseniškega pokopališča. V četrtek 30. decembra <937 ob 15. uri popoldne pa se je vršil pogreb pokojnega tov. R. Puca izpred mrtvašnice na Jesenicah z vsemi cerkvenimi obredi. Pogreba se je udeležila podružnica NSZ Jesenice s praporom in mu s tem izkazala poslednjo čast. Bil je dober in agilen član naše strokovne organizacije, kateremu naj bo ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše sožalje. Kakor nam poročajo iz Ljubljane Pod tem naslovom se je naš Kovinar prav besno zaletel v mene, ker nisem glasoval na upravni seji Delavske zbornice za podporo odpuščenim delavcem oziroma zaupnikom KID. Poudarjam, da bom v takem primeru vedno glasoval proti, pa najsi bo to kdorkoli. To pa zaradi tega, ker omenjenih gospodov zaupnikov ne smatram več za delavce, ker so si med tem časom izpre-menili svoj poklic ter podali trgovci in obrtniki in za take po svoji vesti nikoli ne bom glasoval. Če bi pa bile prošnje za bivše delavce KID, ki so bili žrtve stavke in so še danes delavci in brezposelni in na katere so gospodje okrog Kovinarja prav gotovo že pozabili, bi brezdvomno glasoval za podporo. Za prizadete pa je bilo to nemogoče. Znano mi je, kako so svoj čas prav ti gospodje znali dopovedovati, kako taki, kakršni so oni, danes dobro izhajajo in zaslužijo. Zato sem trdno uver-jen, da takim, katerim gre dobro, podpor ni treba. Torej gospodje, okrog Kovinarja, ti razlogi so me dovedli do tega, da sem glasoval proti. Sem mnenja, da, če tem gospodom bivšim zaupnikom ni danes tako, kakor so oni svoj čas trdili o drugih v podobnih položajih, naj se obrnejo na tisto zbornico, pod katero danes spadajo. Nikakor pa ne na Delavsko zbornico, katere člani niso več. Odločno pa nasprotujem, da bi Delavska zbornica dajala njim kake nagrade v obliki podpor, ker jih ne smatram za tako zaslužne za delavstvo ali Delavsko zbornico, da bi jim ta dajala podporo. Čudim se gospodom okrog Kovinarja, da se razburjajo nad menoj, ko nisem glasoval za podporo bivših reduciranih zuup- Praktične novosti in nasveti Čaj kot pomirjevalni pripomoček. Pri slabostih in hudem pritisku za bljuvanje imamo na razpolago preprost pripomoček, ki je zelo učinkovit. Pripraviti je treba redkega' črnega čaja, ki naj ga pacient ipije vročega v majhnih požirkih. Poleg tega je .skrbeti za enakomerno1, globoko dilutnje. Kuhinjska oprav«, pa tudi drugo pohištvo se navzame počasi zatohlega duha, posebno, če je stanovanje vlažno. Da ta neprijetni duh odstraniš, moraš omaro izjprazniti in v njej zažgati malo žvepla. V vsaiki drogeriji lahko dobiš papir, ki je prepojen z žveplom. Guma vsepovsod. Guma se je v gospodinjstvu pokazala! za zelo praktično snažilno sredstvo; pomivalne krtače, umivalne gobe in podobno izdelujejo iz tega tvoriva. Na trg so prišle tndi krtače iz mehke gume, ki so opremljene s številnimi gumastimi jezički, ki so razmeščeni kakor ščetine običajnih krtač. Imajo pa to prednost, da vsesavajo pralh in tako preprečujejo, da bi ponovno sedal na predmet, ki gla čistimo. Ker rpolbiraijo te krtače tudi dlake in podobne stvari, so priporočljive zn čiščenje preprog. Če krtačo malo zmočimo, odpravlja tudi neprijetni blesk po likanju na volnenem blagu. CENJENE NAROČNIKE vljudno prosimo, da poravnajo zapadlo in obnove novo naročnino. Ker list nima fondov in je odvisen le od naročnine in dohodkov iz oglasov, pričakujemo, da ta poziv ne bo ostal brez uspeha. Podprite narodno-delavski tisk, kar radi plemenitega namena zasluži. Uprava «Nove Pravde«. Za tiskovni sklad so darovali: Naglič Leopold din 10.—, Anzaljm Anton din 5.—, Žakelj Ivan din 5.—, Kolenc Andrej din 2.—, Kunstelj Franc din 5.—, Grošelj Adolf din 10.—t Demšar Andrej din 2.—, Kržišnik Anton din 10.—, Potočnik Franc din 5.—, Potočnik Filip din 10.—, Poljanšek Jakob din 20.—, Primožič Franc din 10.—, Kavčič Lovro din 4.—, Gregorač Feliks din 4.— (vsi iz Žiro v), skupaj din 102.—. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljujemo. Tovariši in prijatelji, posnemajte! Vesel kotiček V Singapuru je izbruhnila stavka. Nemška ladja, namenjena tja, je bila primorana najeti pristaniške delavce za raztovorjenje blaga v Kalkutti. Najeti delavci so bili sami Kitajci. Ker so imeli vsi slične priimke, je odredil kapitan ladje, da se delavce označi s številkami od 1 do 17. Drugo Jutro zarano je prišel službujoči oficir javit kapitanu, da je Kitajec št. 3 umrl. Kapitan pokliče drugi dan službujočega oficirja k sebi in mu zapove: Kitajca št. 3 zavezati v vrečo in vreči v morje. čez eno uro na to se službujoči oficir vrne in javi kapitanu: gospod kapitan, pokorno javljam, da sem pustil Kitajca §t. 13 zavezati v vrečo in vreči v morje. Za Boga, pravi kapitan. Ali nisem ukazal vreči v morje Kitajca Št. 3, saj je bilo javljeno, da je umrl. Službujoči oficir odgovori: Zato se je ta vrag tako branil. Gospod kapitan>, oprostite, saj_ veste, da Kitajec vedno laže, kdo naj bi mu še verjel, da je živ. Na Studencu pri Ljubljani je ušel norec iz norišnica in tekel preko Most v Ljubljano. Neki železniSki upokojenec se ga je zbal in je v velikem strahu bežal pred njim. Norec jo reže za njim. Upokojenec ves zasopi jen in v strahu naposled omaga, vda se v božjo voljo, zavali se v travo ob cesti iri s strahom čaka usodnega trenutka, da ga norec dohiti Ko pa norec pride do njega, ga dobrodušno udari z roko na zadnjo plat, rekoč: «Sedaj pa loviš ti!» DOMŽALE IZDELUJE, PREUREJA, POPRAVLJA RAZLIČNE STROJE, STROJNE DELE, MOTORJE, ELEKTRIČNE NAPRAVE IN STRELOVODE Ps&utic ZASTOPSTVO ŠKODOVIH ZAVODOV Elektromotorje iz znamenitih Škodovih zavodov v Plznu, kakor tudi lestence, svetilke, kuhalnike in vse električne aparate dobite PO NAJNIŽJIH CENAH V PASAŽI PALAČE „ VIKTORIJA" v Ljubljani, Aleksandrova cesta itev. 4 Posebno opozarjamo na na/novejše likalnike, s katerimi se prihrani 30—50*1, stroškov za tok NA ZALOGI JE TUDI VES OSTALI ELEKTRO-TEHN. MATERIJAL A. LEGAT restavracija. Jesenice - Fužine Prvovrstna kuhinja in pijača ter ob nedeljah ples Delniška družba pivovarne «Union» pivovarna in sladarna Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani, poštni predal 45 Priporoča svoje izborne izdelke in sicer: Svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah Pekovski kvas, cisti r a f inirani špirit Telefon številka 23-10 in 23-11 Oglašajte v „Novi Pravdi” Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel trgovino Gutenberger dediči v Mežici. Potrudil se bom stranke vsestransko zadovoljiti z dobrim blagom in konku-renčnimi cenami.^Z^SSZ Priporoča se: CIzet Rudolf, Žeriav • podružnica Mežici. r-Vsakdo nai ve,—, da je trgovina s papirjem, pisarniškimi, razmnoževalnimi, tehničnimi in šolskimi potrebščinami IV. BONAČ LJUBLJANA Šelenburgova ulica 5 najbolje sortirana trgovina Polnilna peresa, pisemski papir, albumi, pisalne garniture, keramika, bižuterija in druga moderna darila Zastopstvo za OZALID Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.