mfflta, um*. ■ HM*gik a. mili m Hl.Ml. --- —-^________________________________________________________________________________________________________________________________ iMaratl t Prostor 1 mjm X 54 m/m za navadne ta male oglase 40 vm^ la uradne razglase 60 vio, za poslano in reklame 1 K. — Prt naročita nad 10 objav popust Vptašanjem glede tasentov naj se prilozi mamica za odgovor. Oprcvatttvo „Slor. Naroda" tn „Karotna Tiskana« Saaflova »lica st 59 prltllća*. — Vslaloa 4t ••. „Uoreaskl Maro«" v*M« v LfOtfaol la po pofttl i ▼ Jugoslaviji: 1 V taoseauhro i celoletno naprej plačan • K 84*— celofetno ...... K 95*~ pollctno ...,...„ 42*— polletno .,,....„ 50*^ 3 mesečno......„ 21'— 3 mesečno......„ 26*— 1 „ ......,. 7-— „ ......„ 9-— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno fjaa^ po nakaznid. Na samo pismena oaročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Ilov. Naroda" Knaflova nUoa st 5, I. nadairopfeu Telefon itev. 34« Dopisa sprsjema le podplsane ln zadostno fvaakovano. nafr- Rokopisov ne vrata« *W& Posamezna številka velja 40 vinariev. Nove smerL Kriza, v kateri se nahaja konfe-renca, se je začela razvozljavati. Dve vladi sta padli. Prva republikanska f?emška vlada z onimi večinskimi socijalisti ,ki so svoječasno glasovali za vojne kredite in sedaj nišo hoteli podpisatl miru, se je morala umakniti drugi, ki misli ravnotako germansko, kakor Scheidemannova, ki pa smatrajo taktično za bolj pravilno in za koristnejše, če Nemčija v tem trenotku poloma raje podpiše trde pogoje minu češ, saj je to vse itak začasno in Dredno borno začeli plačevati, se borno še pokajali in odlašali ter se med tem ojačili. Mir z Nemčijo torej ne prinaša pravega sve-tovnega miru. In vendar ga pozdravljamo. Sai se ž njim začne doba ko prič-no mesto orožia zopet razprave in po-gajanja od naroda do naroda, razprave. v kojih toku se bo vedno bolj drobila avtoriteta velikih sil in bodo v tek-mi interesov vsi narodi vedno glasneje zahtevali ono enakopravnost. ki nam jo je v svojem evansreliju obiubijala Amerika. V toku ten pogajanj bo tuđi Jugoslavija opetovano priglašala svoje zah-teve po ugrabljenem teritoriju. Pred nami je doba velike nekrvave diplomatske vojne, ki bo za bodočnost narodov, pri nas za bodočnost našega Primorja ravno tako važna, kakor sve-tovna vojna sama. Diplomatska vojna prihodnjih let bo samo nadalje vala re-ševanje onih problemov, ki so ostali nerešeni na boiišcih. Eno takšnih diplomatskih bitk je sedaj izgubila Italija. Izgubili so jo prav-^zaprav laški imperijalisti. »JVUnistrstvo zmage« Orlando - Sonnino je padlo. V zgodovini ujedinjene Italije še ni nik-dar bilo glasovanja, pri katerem bi tako velikanska večina parlamenta glasovala proti vladi. In to takorekoč preko noći in samo mesec dni po onem po-tovanju laških delegatov iz Pariza, ko so desettisočsrlave množice, pozdravljale neupogljivega Orlanđa na potova-nju. Orlandov notranjepolitični poraz bi se dal primerjati z glasovanjem v nemškem rajhstagu. ko je odstopil Bis-mark, ali pa s slavnim glasovanjem franeoskega parlamenta v času Drev-fusove afere. Padec Orlanda in Sonnina je udarec zapadnemu imperijalizmu, ont surovi obliki tega imperijalizma, ki se ne zadovoljuje, kakor angleški. z upo-rabljanjem, marveč hoče zasužnjiti. Ne smemo sicer misliti, da bo novo laško ministrstvo dalo narodu kar je njego-vega in pustilo Primorje nam. Nikakor. Diplomatske borbe bodo še vseeno bude" Toda novo ministrstvo Nitti - Ti-toni bo zmernejše, in na zmerni Uniji sicer nepopustljivo, vendar pa dostop-no na "VVilsonov kompromisni pre^log. To pomeni, da Italija ne dobi Reke in da vkljub temu podpiše pogodbo. S tem izidom konference stopamo kot narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v svetovno politiko s programom popol-nega narodnega ujedinjenja na znotraj in zunaj, torej z zunanjepolitičnim programom osvobojenja onega dela naro- da, ki je padel v novo sužnjost. Naš so-sed bo zmerno nacijonafistična Italija, ki prihaja iz svetovne vojne z velikim razočaranjem in ki stoji pred približno istimi notranjepolitičnimi nalogami cb-nove in ki je ravnotako potrebna miru, kakor vsi drugi na svetu. Vidov lan - bitka na Kcsovem 1. 1389. Preteklost vseh evropskih narodov pozna srednieveškj in novoveški del svoje zgodovjne. Povsod pomeni novi vek dobo umejšega napredka, notranje-ga in zunanjega osvobojenja. Pri južnih Slovanih, Dred vsem pri Srbih, pa znači začetek srednjega veka — začetek narodne sužnosti, p^opad domače države, povzročen po invaziji Turkov-Os-manov. In ves novi vek do najnovejse-ga časa pomeni najtežjo dobo srbslce preteklosti sploh. Znameniti Stefan N e m a n i a je položil 116S—1196 temeli srbski državi; on jo ;ie prvi na znotraj utrdil in ji na zunai dal širše meje. med Moravo in Adrijo. Na tem temelju so gradili dalje njegovi potomci in nasledniki, slavna dinastija Nemanjičev, ki so vladali v Srbiji do leta 1371., torej iiad 200 let.Ne-manjev sin in naslednik Stefan Prvo venča-ni (1196—1228) je dose.^el s svojo spretno politiko, da mu je posial papež kraljevsko krono; on je bil tedaj prvi okro-nani srbski kralj (1217). Papež je prccl-stavijal namreč takrat tako mednarou-no politično avtoriteto, da se je glasila njegova pedelitev nekako tako, kakor po današnjih pojmih mednarodno priznanje državne neodvisnosti in enako-pravnosti. V cerkvenem oziru pa je Stefan Prvovenčani dosegel neodvisnost s tem, da je postal njegov brat, znameniti s v. Sava, prvi nadškoi novo ustanovljene srbske nad^kofijc (1219). Odslej se je Srbija stalno večaia in jačila. Za kralia Stcfana Uroša III. De-čanskega (1321—1331) je segala že do Donave in Timoka. v dolino Gorenje Stmmc in čez severno Macedonijo :n Albanijo. Predstavljala ie že davno prvo silo na balkanskem TX5lotoku. Višek pa je dosejrla zn vla^e Stefnna Dušana Silnega (1331—1355). Ta energični in pođjetni vladar je razširil oblast Srbije daleč preko dosedanjih meja: ćela iMacedonija ražen Soluna same^a. vsa Albanija. Tesali:::, Enir z Etolijo in Akarnanijo je pripadala njegovi državi. Od Donave do Korintskega zaliva od Adrije do Timoka in Meste. novsod tod je segalo srbrko gospodstvo. Ni čuda. da je jel misliti na najvišji cilj, ki ga ie mo;.pe! cio«ec:i b^^kanski crospodovalec, — na osvojitcv zadniih ostankov nek-daj mogočnega Bizantinskega cesar-stva, na osvoiitev snmejrs Carigrada. Semkaj preložiti svojo prc; tolico in zavladati odtod Grkom in Srbom, in vse-mu polotoku, to je bil njegov cilj. Da bi dal terhu stremljenju že na znnai izrazi, se je dal leta 1346. v Skopliu okronati za cćJrja. hkrati pa je dal srbsko nad-^ škofijo povztii«11*^ v patrijarhijo, s č[-mer je bila dosežena v političnem in cerkvenem oziru najvišja stopnja stare Srbije. Dušanove aspiracije na Carigrad pač nišo več tvorile realistične politike. Pa. — nišo se izpolniie, zakaj Dušan je umri že leta 1355., sele v 46. letu svoje starosti. Po njegovih smrti so se začele zgrinjtiii nesreće nad Srbijo. Naslednik mu je bil mladi sin Uroš (3355—1371). ki pa je bil slaboten. ne-odločen vladar, pravo nasprotje svojega očeta. 'Dušan je bil po državi za upravitelje posaircr-rih pokraiin posta-vil vcljkašc, ki so bili bojeviti, podjetni možje. katera pa je vse Dušan s svojo odločno, krepko osebnostjo držal v rrav em nizineriu. Ko pa je narnesto njegove inočne vladarske avtoritete stala nad ritini le slabotnn Ur^'jva oblast, ki se je ni bilo treba bati, so postajali ti velikaši većino bolj samostojni vladarji v svojih polrrajlnah. Najimenitnejša med njimi sta bila brata V u k a š i n, ki ie jroFpoc'ioval v pokrajini okrog Prizrena in južno cd S'ar - planine, in U & 1 j e š a, gDspociar ezemija v vzhodni Macedoniji okroc: Drame in Sercza. Dočim je imel Uroš dejansko oblast le Šc v severni Srbin, so velikaši, zlasti jažni, poleg nje-gi kot carja oklicali Vukasina za kralja (icta 1366. v Prilepu). Vukašin je bil odslei najmoTočneisi Gospod v južni Srbiji; b:lj|e ze'o nodleten in ener?ričeii in moramo reci, da rudi dalekoviden vla-clar. Zakai sooznal je. da preti Srbom velika nevp.rnost \1ed prodiranja Tur-kov. zato je smatra! boj zoper nje za svojo prvo nalogo. Turki so si začetkom XIV. stoletja zgradili močno državo v Mali Aziji, ki je bila izrazito vojaškesa zrxačaja. Zato ni čuda, da se je njihova moč stalno širila; £e tek^*" "!"t ""lovice is+cera stoletja so vzeli Bizantincem domala vso Malo Azijo. Toda cesarjj v Carigradu nišo slutili, kaka nevarnost iim oreti od tega voja-Ike.tra. ljudstva; zato so ćelo klicaii Turke na pornoč v svoje državljanske A-o'ske. Kot zaveznjki ali ćelo najem-niki biza-.tm^i so se Turki prvikrat udarili s Srbi ?e za Dušona na m°.cedon-?kih in tesar^kih bonščili. Eno ieto pred D^šan^vo srpr-jio ^a so si Turki svojoli Ka'ino!?, »most v Rvropo«, od koder so s! v kratkem vzeli Traciio; sultan Mu-rat I. (1362—1389) je preložil naposled svojo Drestolico v Adriianoool (1369). Zdai sele so se sosedic. B;zantinci. Srbi in Bol'-ari, od katerjh je bil Vukašin naj-cnergičneisi, zavedii nevarnosti, ki jim preti. Skienili ?n med seboj zvezo, da vržejo Turke zopet nazai v Azijo. Ali ker so Bo!.s:ari in Bizantinci predstavila!? rornlnomn os'ablieni državi, ie ležala davna vojaška sila pri Srbih, ki so imeli tuđi inici^tivo za ofenzivo. Kraji Vukašin je prodiral s svojim sinom Markom (--kraljevič Marko«) mi blatom LV!jcro v Trpcijo in tu je prišlo 26. septembra 1371 dan hoda zapadno od Adri-irino^^!? ^enadoma do težke bitke med Srbi in Turki. v kateri so bili prvi po-polnoma premazani; oba brata, Vukašin i i t'd.^r^. 5:fa ?^adl? v boju. Ta bitka na Marici (ali pri Cer-nomenu, po bližnjem kraju) je imela upodcpolne nosledice za Srbe. Z njo se začne tursko gospodstvo nad Srbi, zakaj vsa južna Srbija, na jug od Šar-pla-nine, ie morala odslej^priznavati tursko nadoblast, nlačevati l urkorn davek ter se udeleževati njihovih vodnih pohodov. Med temi ic bil tuđi Vukašinov sin Marko, ki je po oćetovi smrti zavladal kot kralj v Prilepu. Dva meseca po bitki na Marici je umri car Uroš, zadnji Nemaniić, ki je bil priznan kot vladar le še v Srbiji od Sar - planine do Donave. Država je bila sedaj brez zakonitega vladarja in odslej so gospodovali knezi posameznih pokrajin po^olnoma samostojno. Med njimi sta bila najimenitnejša Vuk Branković, ki je vlada! pokrajini Kosovega polja s sedežem v Prištini, in knez Lazar, ki je prvotno ^ospodoval le v notranji Srbiji, pozneje pa s svojo soretno taktiko dosejrel, da je bil priznan za vrhovnega srospodaria od $ar-[jlanine do Donave. Bilo je videti, da je on pcklicsTi. da zopet vzpostavi Srbijo. Obmejne srbske krajine na severoza-padu pa Fi je <>svoi;l energični bosanski vladar Tvrdko ter se leta 1377. okli-cal za kralja Bosne in Srbije. Kljub temu pa sia ostala z Lazarjem vedno dobra prijatelja. To je politična dispozicija dobe, v katero je zasekala katastrofa na Koso-vem novo razćobje. Turki so se bili na Balkanu med tem že pa močno utrdili. Zagospodovali so že ćeli Bolgariii, vzeli Solun in si ustanovili trdne postojanke po južni Srbiji, ki je podlegla na Marici; od leta 1381. 4b se začeli njihovi napadi v še svobodno severno Srbijo. Srbi so morali posvečati turski nevarnosti obilo pažnje. Leta 1337. je Lazar pobil Turke pri Pločniku ob Topljci ter iim zonet iz-trgal Niš in Pirot. ki so ju bili že za-vzeli. Med tem oa so bili Osmani udarili z ju.^a v južno Bosno, tu pa jih je leta 1388. Tvrdko poveljnik vojvoda Vlatko Vuković popolnoma potolkel. Ta dva ^Tečja neuspeha sta nagnila sultana jMurata, da ie sklcnll udariti nad Srbijo in Bosno. Kirmhi je začela prodirati velika turska vojska, v kateri so se nahafale pred vsem maloaziiske čete, pa tuđi krščanski vazali \z Albanije in Tesalije in eden iz južne Macećonije. V vojski so bili sam sultan Murat I. s svojima sinovoma Baiazitom in Jakubom ter s svojirri naiboljšimi vojskovođi!. Srbov ta veliki turski nava! nikakor ni našel nenrinravljcne. Lazar je bil skle-nil zvezo zoper Turke z hajimenitnejši-mi srbskimi knezi. posebno z Vukom Brankovićtom. svojim zetom in T\Tt-kom, ki je poslal na nomoč večjo vojsko Bosancev pod poveljstvom Vlatka Vukovi ća. Ob južni mcii, na širokem Kosovem polju, sta trčfli vojski druga ob drugo. Tu se je vriela 15. iunija, na dan sv. Vi-» da leta 1389., težka bitka med Srbi in Turki; slednji so bili v premoči in so imeli tuđi boljše organizirano vojsko. Koj v začetku bitke se ie vtihotapil srbski Đlemič Miloš Obilić v turski tabor ter zabodel sultana Murata. Res je na-stal zaradi tega nered pri turskih četah, tako da so se Turki pred Srbi že umi-kali. Ali erAerglčni in odločni Bajazit, ki so ga sedaj oklicali za sultana, je hitro zopet napravil red. Srbskemu srediŠČu je zapovedoval sam Lazar, na levem krilu so stali Bosanci pod Vlatkovićem, cočim je vodi! desno krilo Vuk Branković, ki ie že zmagovito potiskal Turke nazaj. Tedaj pa se je zagnal Bajazit s svežimi četami v bok Lazarjevemu sre-dišču, ga prema*al, nato pa razbil tuđi Bosance. Sedaj je moral tuđi Branković nazaj, — bitka je bila izgubljena. Knez Lazar je bil vjet z mnogimi srbskimi in bosanskim i velikaši vred ter ob truplu umorjenega Murata na Bajazitovo povelje obgJavljen z mnogimi dnigimj. Težke izdube sta utrpeli obe vojsku tuđi turska. To in pa potreba, da utrdi svojo novo oblast v vsej Turčiji. sta nagnili Bajazita, da ie hitro zapustjl bo-jišče in se vrnil na jug. Vsled tega se je po zapadni Evropi raznesel veseli glas, da so Srbi zmagali in povsod je zavladalo veliko veselje. Francoski kralj Ka-rol VI. na pr. je dal y zahvalo za kršćansko zmago opraviti slovesno službo božjo v notrdamski cerkvi. Florca.-čani so Čestitali Tvrtku na zmagi. V resnicj pa je bila ševe da bitka na Kosovem najtežji poraz srbske odporne sile. Kakor z bitko na Marici v Južni Srbiji, tako je bila s kosovsko končana svoboda severne Srbije. Vdova knegi-n.ia Milica je morala za mladoletna "sinova Stefana in Vuka Lazarevića priznati tursko nadoblast, obljubiti letni davek in vojaško spremstvo na vseh več-jih vojnih pohodih. Tako se je utrdila turska nadoblast tuđi v severozapadnem delu Balkan-skega nolotoka. Srbija je sicer obdržala še svoje vladarje, ki so rod tursko nad-obiastjo gospodovali od Kotorskega za-h'va do Donave in Timoka, torej dokaj obscžni državi, ali oslabljena, stisniena med agresivnost Ogrske in Turske, nam kaže le sljkro države, ležeče v agoniji. Med neprestanim! boji s Turki in z Ogri je naposled popolnoma podlegla; leta 1459. jo je Moharned II. spremenil v tursko provinco. Stiri leta nato pa Ie [sta v"-..1a zr.dela Bosno. Ni čuda, da st Je narod to odločilno bitko za trajno ohranil v spomjnu. Ne-šteto narodnih pesmi opeva boje in junake Kosova. Po toliki moči, slavi in si-jaju dobe Nemanjićev si ni mogel poraza drugače razlagati, kakor z izdajstvom; Vuku Brankoviću je narodna pe-sem naprtila vso težko. sramotno odgovornost za to vćliko nesrećo. In vendar je on ravno nasprotje izdajalca; tuđi po bitki še je on najdlje in najtrdovratnejše kljuboval Turkom. Bržkone, ker je po-zneje res najbolj nasprotoval Lazarjevi-ma sinovoma, je narodov spomin to na-spjptje prenesel tuđi na starejšo dobo. A. JVL Darn]fe ^a naš© čolsbo družbo! LISTEK. Dr- Jos- C- Oblak: Mio severna mela. Nekoliko pregleda) (Konec) Po tem nacrtu bi odpadle vse či^ro nemške vaši okoli Trebna v Spodnji Koberški dolini in one od soteske prt iGumerčah do pred Beljak- Po tem nacrtu bi se odpovedali mi znamenitemu rudniku v Bleibergu, lepi naravni me-ji pri Gumerčah ter markantni mejni točki na Gorliški planini ter celenra eevernemu bregu Osojskega jezera- Ne izgubili bi ravno veliko teritorija, toda proti delitvi Beljaka so pac tehtni po-misleki, ki leže takorekoč na dlani-Beljak je drugo najveći« mesto po Ce-lovcu in je ne le kot ielezniško krizi-sce eno najznamenitejših mest nego tuđi največjega gospodarskoga pomena sa Zgornji slovenski Korotan* Nemfiki del Zgornje Koroške se naslanja na Tirolsko in ima svoje pravo sredidče ▼ Bpitalu- Slovenski del pa bi bil bres Seljaka mrtev- Mislim, da je gori ocrtana mtntaml-na meja tako skromna in smeTna* da |e , pač ne gre bistveno izpremin^ati niti v beljaškem okraju z neko nenaravno delitvijo Beljaka, samo radi tega, da bi Nemcem ostal na levem bregu centralni kolodvor, dočim bi si morali mi od Jezernice preko Drave zgraditi ođ-cepno progo južne železnice, jo izvesti do južnega dela roesta ter si tam graditi svoj novi kolodvor- Da pa tuđi ta izpreminjevalni, še gkromnejši minimalni nacrt zahteva neobhodno južni del mesta, pa je le dokaz, da nam je Beliak brezpogojno potreben. U- v Nemški nacrti. K gori ocrtani zmerni, skrajno pravični, minimalni meji pa so se oglasili tuđi Nemci, ki so napadli ta naert i besnostjo krivičnika, ki se bori proti pravici za krivico na podlagi svojih >tradicijc* Koroški Nemci se še vedno ne morejo uživeti v novo dobo, ker so svoje krivične demagogije in nasilstva proti Slovencem, ki jim je bila dovo-ljena v stari Avstriji, tako navajeni, da jim je ista prešla že v meso in kri in mislijo v svoji zaslepljenosti, da so oelo v pravici in da bo to njihovo krivično staliftce veljalo xa vse vecne 6as* Najprvo so ie oglasil koroški ro-jak dr* Martin \Vutte- Ta Martin Wutte pa je že ponrej izdal knjižico >Deutsche und Slovenen in Karnren<, v kateri ]e nagromadil toliko zsrodovinskih nere«nic. da mi ne kaže iih. z ozirom na naše jasne, rudi po seđanjosti *in notorični zgodovini upravičene zahieve, vsako pose-bej pobijati. Saj je Wutte že s tem zaigral vsako resno vpoštevnoet, da zastopa stalisče, da je vsaka delitev Koroške in odstop rudi najmanjiega dela slovenske Koroške izkljucen- Oglasi 1 pa se je rudi drugi tak uče« ajak dr- Richard von Pfaundler z lete-čim listom >Die Staatsgrenze Deutsch-osterreichs auf Karntner Gebiet«- Leta nam v nasprotju z dr. Wuttejem brezpogojno prizna pripadnost Zgor-njega Jezerskoga v Gorenji Kokrski dolini, toda zahteva v kompenzacijo odstop Belepeči- Gornje Jezersko je res poglavje zase. Tišti kot gori od Kokrške doline je namreč geografično tako spojen s Kranjsko, da se moramo le čuditi, da je mogla stara Avstrija tr-peti to nenaravno aklopljenje Jeaer-skega s KoroŠko skozi lOOletja- Jeser-dani so namreč po Jezerakem sedlm od ostale Koroške tako ođresani, da mora-jo t dobi velikega snega prekiniti vsa- ko zvezo s svojo kronovino in svojimi oblastnijami v Zelezni kaplji- To, da nam Pfaundler priznava Jezersko. je pač le priznanje naravnosi evropskega skandala, ki je obstojal v tem, da se je sililo Jezerčane, ki popolnoma gravi-tirajo na Kranj, skozi desetletja iskati svoje oblasti onstran visokega Jezer-skega sedla v Železni Kaplji, kjer nišo imeli niti gospodarskih, niti familijarnih, niti političnih zvez- To Jezersko nam torej milostno prepusea Pfaundler in še to proti kompenzaciji z Belopeejo- Vendar pa Pfaundler ni popolnoma neođjenljiv glede ostale slovenske Koroške, ker konečno sam uvideva, da vendarle ne gre ćelo Koroško 8 slovenskim delom vred poriniti nemskemu molohu v zrelo- Zato pa se koncem vseh koncev od-loči vendarle zđ delitev na prav ne-konsekventen način- Najprvo dokazuje, strinjajoč se v tem oziru z Wutte-jem, da tvorita Celovec v svojo slovensko okolico, nadalje Vrbsko jezero s svojo ravnotako slovensko okolico ne-deljivi gospodarski celoti in ravno tako Beljak s 'svojo tuđi po večini slovensko bližnjo okolico- Nasprotno pa — privošči Jugoslaviji za mejo Dravo in se to samo od Spodnjega Dravogra-da do severovzhodne od Baškegm je- zera, od koder naj bi krenila meja čez goro Rudnico vzhodno ob Baskem jezeru po Borovniskem potoku gori na Jepo (Mittagskogel)- Po njegovom nacrtu naj bi ostali Slovencem okraji Pliberk, Dobrlavas, Železna kaplja, Borovlje in 3 občine sodnega okraja Eožek (Ledenice, Rožek in Št. Jakob). Ali je premeten ta Pfaundler! Za Nemško Avstrijo hočo imeti Celovec, Vrbsko in Osojsko jezero, BaSko Jezero z Beljakom, Zilsko in Kanalsko dolino, kratko vse najlepSe slovenske pokrajine, ki so središče tujskega prometa in tujske industrije, pođ krinko gospodarske potrebnosti, pri tem ga pa prav nič ne ženira, da Slovencem ne prisoja prav nobenega gospodarskega sredi šča, požre vse Slovence severno od Drave ter privošči kot gospodareko potre bnost in menda za gospodarsko reiitev jugoslovanskega KoFotana^ — Ljubeljsko cesto (!) ceš, da ne gre nemškega ozemlja, ki seše v bolj ali manj ozkem pramenu do pod Ljubelja, reklamirati za Nemce, ker bi ae na ta način slovensko ozemlje (Boi) raztrgak> na dva dela. Ostal nam naj bi od ćele Koroške, kollkor prlde v tujsko - prometnem oziru v poHov, eđinole aivni Rož, — vse ostato po-mesnbne pokrajinske krasote pg jM prf- padale Nemcem kot nekaka premija za 1001 etne krivice, ki so 3ih đelali na nečuven način Koroškim Slovencem- Pri tem Pfaundler popolnoma prezre, — seveda namenoma, — da cei spodnji Rož gospodarsko gravitira v Celovec in ž njim oela celovška slovenska okolica in da ravnotako ćela slovenska Žila, Žilica in Kanalska dolina gravi-tira|o h gospodarskemu središču Be-ljak- 'Pfaundler se bofi v slučaju, da se izločita nemski mesti Celovec in Be-Ijak, »dass die beiden reindeutschen Stadte bogenfSnnig rom sndslavischen Gebiet umschlossen und ganz Deutsch-karnten durch eine mir scheinbare, in Wirklichkeit aber unnaturliche Grenze za einem lebensunfahigen KOrper ver-kriippelt w1irde<- To pa ga seveda prav cisto nič ne skrbi, da bi se prav isto ; zgodilo s slovensko Koroško, ako se ji iztrga se pred nekaj desetletji po ve-čini slovenski Celovec in prav nič ne vpošteva dejstva, da je Celovec odvi-sen od svoje slovenske okolice, da je 'Celovec bre« slovenske okolice mrtev in da odvaga gospodarska sila slovenskoga ozemlja, njega naravno boga-stvo, število avtohtonnega prebival-stva z obširnostjo ozemlja, ki ga poda naravnost neznatno ćelo viko mesto, v katerem se šopiri neka] gospodarsko obnemoglih privandranoev s* svojo na-otjosialao kliko- Na ljubo «sf kHkl 9*1 bi se priklopil ves slovenski del in pri-lagođil Nemški Avstriji, ne pa narobe« Zahteva dr- Pfaundlerja, da se na ljubo nemškemu Celovcu priplopi ćela slovenska okolica Celoveu. ob enem pa gospodarsko ubije cei ostali, pri Jugoslaviji ostajajoči del Koroške, je ravnotako gorostasna, kakor misel kake-ga prenapetega uradni ka, ki misli, da je ljudstvo radi njega in ne on radi ljudstva- Dr- Pfaundler hoče imeti • transverzalno železnico od Spodnjega Dra-vograda do Beljaka nedotaknjeno, češ, da je Nemška Koroška no more pogre-šati, pri tem pa prav nic ne pomisli, da je ravnotako in še veliko bolj potrebna za Jugoslavijo, da Jugoslavija brez te železnice ne moro gospodarsko živeti, dočim po našem minimalnem programu ostane Nemski Koroski že-leznica po Glinski dolini do Brež, da ima nadalje svoja gospodarska sredi-Šča v Vošperku, Brežah, Trga in Spi-tala, dočim Koroška Slovenija, kakor si jo misli Pfaundler, ne bi imela prav nobenega gospodarskoga središča. Za tako >milostc od strani Koroških Nem-cev se morajo Slovenci kar najlepfte zahvaliti. Ako je Wuttejev nacrt, ki nam niti Jezerskoga ne privošči, prs* drzen, se pa vidi Pfanndlerjev nacrt kot neumesten in nereena pnstna iala, sa kakrfefco ni mosta v teh reenih easifc Stran 1 .SLOVENSKI NAROD" dne 13. junija 1919. 145. ttev. tPla&Ur gro! Bobrtnskrjf 0 sedmim h Moli RusUL Po smagi naših zaveznikov tekom zime L 1918—19 je bila prepričana do-brovoljaka armada generala Đenikina in tuđi vsa patrijotična Rusija, da po-morejo aavezniki s pošiljatvijo svojih vojak ▼ Busijo premagati boljševike, ki jih je vstvarila Nemčija, in ki opira-jo svojo vlado na najete Kitajce (Hun-guze), Korejo©, Latiše, Madžare in Nemce- Ta pomoč ni prišla ali pa bila silno nespretno vporabljena (na pr- v Odesi in Sevastopolju). Najprej nas je spravljalo to v obup, sedaj pa nam je to ljubo, ker vidimo, da se Rusija sama vspostavlja in kmalu definitivno vspo-stavi brea tuje pomoći- Kolčak ima vshodno od Volge krasno armado nad 500000 ljudi, Denikin na Donu pa raz-polaga i 250-000 možmi- Pri Kolčaku se nahaja mnogo Cehoslovakov in dva polka Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev), 1300 Jugoslovanov pa se bori na daljnem severu (na Munna-nu) za osvoboditev ruskega naroda iz-pod jarma boljševikov in njihovih ino-zemskih pretorijancev. Kolčak in Denikin uvajata v pokrajinah, ki jih osvobodita, popoln red in liberalen. popolnoma demokratieen ustroj- Divji strahovladi boljševikov in zloeinskih elementov. ki so jih izpustili boljševiki iz ječ, sledi samouprava po organih, iz-voljenih pravilno in svobodno od pre-bivalstva samega- Kolčak in Denikin prinašata s seboj mir in svobodo, zato prejema prebi val stvo z navdušenjem njuno čete- V onem delu Rusije, ki se nahaja še v rokah boljševikov. vsplamenevajo ves čas pocenši od poletja 1918- leta v vseh okrajih kmečki upori, kajti boljševiki nišo dali kmetom zemlje v last, ampak so ćelo ono, ki so jo dobili pri osvobojenju 1- 1861. nacionalizirali in prisilili kmete, da jim brezplačno ob-delujejo to zemljo, dajajoč jim za pre-življanje samo pičel delež- Vse. kar rodi zemlja, priđe v roke boljševičkih komisarjev, to se pravi, velikanski in zavratni birokraciji, ki strašno navija cene in prodaja te pridelke v mestih po bajeslovnih cenah- Vse to nam lahko pojasni te brezstevilne. neprestane vstaje kmetov, ki jih udusujejo v morju krvi Kitajci, Madžari in đr- pod vod-tovom komisarjev. ki so redko ruske narodnosti, kar služi samo v čast ru-skemu imenu* Rusija se brez dvoma naglo ozdrav-lfa od boljševisnna in čez nekoliko me-secev bo Moskva, vsa Rusija osvobo^ena in »aČne novo življenje- Rusija gotovo sama zopet stvori svoje eđinstvo do mej etnograficne Poljske in meje Rusije dolofci Rusija »ama brez tujih vplivov v tem vprašanju. Ruski narod sam pa odloči, kakšna oblika vladavine mu je potrebna- Po inozemakem jarmu, ki ga Rusija sedaj tolikanj bolestno prenaša in ki ga sedaj sazna stresa raz sebe, bo nova Rusija gotovo nacijonalna in to-rej tuđi slovanska. Rusija je potrebna Slovanstvu in Slovanstvo je neobhodno potrebno Rusiji- Seđaj smo sprevideli. da so nam potrebni ne zavezniki. ki jih imajo samo moćni, ampak naši rodni bratje — Slovani, ki nas ljubijo in nam ostanejo zvesti ne samo v dnevih nape mogoenosti. ampak tuđi v crnih dnevih nesreće, našega padca, naše začasne slabosti« Za gotovo vemo, da bo Rusija kmalu silna in da pristopi k novenra življenju zaeno s svoiimi sestrami Ju-coslavijo, Cehoslovaško in, upamo. tuđi Poljsko, ako si ta ne polasti zemelj, ki so naseljene z ruskimi kmeti- Mogo-če bodo Poljaki tedaj sprevideli svojo pogreško in pojdejo z nami- To borno pomdraviH s veaeljeni, hmr 8lnym«n nikdar ne more stopiti v smo s Q«r-manljo, slasti ne po tem, ko 00 Nemd sastnipili Ruaijo s stropom boljfte-vizma* Mnenja sem, da bi se morala nenra-doma ustanoviti po vsi Jugoslaviji, v vseh meetih drudtva slovanske Tsajem-nostl, da bi se pritegnil ves narod k delu za slovan^ko kulturno in gospodarsko zbllžanje in za politično vra-jemnost vseh slovanskih držav- Hovinsfel pregled. Beogradska »DEMOKRATU A« razpravlja v članku >Jugoslovenska prosvetna liga< o potrebi da se osnuje zveza vseh narodnih kulturnih organi-zacij- Za to zvezo predlaga ime >Ju-goslovenska prosvetna liga<- Ko je pi-zec vse?transko obrazložil važnost ta-ke organizacije, prihaja do zaključka: >Sredi moralne anarhije, ki smo jo po-dedovali po svetovni vojni, je treba, da se čim najpreje čuje glas izven-šolske jugoslov- prosvete, ki je pokli-cana, da pripravi nova razpoloženja za temelje novi državi, da vzgradi novo središče idej in čustev, ki naj iz pojedinčev tvori nov narod, katerega so od pamtiveka skusali razkrojiti in raz-jediniti. Delujmo torej na to, da se čim najpreje osnuje Jugoslov. prosvetna liga*< Sarajevski »GLAS NARODA« z dne 15- t- m- piše v članku »Kraljeva obletnica^: >Danes je šestnajst let, da je zasedel prestol kraljevine Srbije vnuk slavnega Karadžordža, Petar \ elika narodna skupščina je v svoji zgodovinski seji dne 15- junija 1903-soglasno izbrala za kralja Srbije sivo-lasega četnika Petra Mrkonjića- Danes pred šestnajstimi leti se je prvič čul po ulicah bele prestolnice silen glas: >Zivel Petar I- Karadžorgžević, kralj Srbije. In to klicanje se ni poleglo, na-sprotno. venomer je naražčalo. Sivola-si kralj Petar je sedaj ne samo kralj Srbije, marveč kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencevo Novosadsko »JEDINSTVO« po-udarja, da izvira vse zlo, ki nas obda-ja. iz tega, ker se je iel človek čisto po živinsko pehati za novcem, ker se hoće brez vsakih moralnih skruplov obogatiti- Tsled tega so nastali docela nezdravi socialni odnošaji in otopelo je Custvo morale in solidnosti- Ako se temu pravočasno ne napravi kraj, je država posvećena propadu- Edino zdra-\~ilo proti tej opasni bolezni, ki ugroža naže državno živlienje. je: red, delo in zakonitost- Sarajevska »SRPSKA RIJEČ« iz-vaja v članku >Čehoslovaška<: >Napo-čil je čas, da tuđi Slovani pokažemo, kaj premoremo- V to potrebno, da na-stopamo solidarno, složno- Čehom visi nad vratom germanski meč. nad našim pa italijlanski. zato je popolnoma pr»-rodno, da se brata znova objameta in započneta skupno borbo- Cehoslovak in Jugoslovan sta po prirodi svojega položaja prisiljena, da se zdrnžita, sprijateljita in da postaneta jedna duša v dveh telesih- Velika nesreća za oba ie. da se teritorialne meje obeh na-rođov ne stikajo. Kako nmesrno bi bilo, da bi oba naroda spaja! ozek ro-kav — koridor, ki bi Čehom omogoče-val izhod na morje.« Polit llfi© vesti. SLOVENIJA PROTESTIRA. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 29 .junija: Proti nameravanemu razkosavanju naše dedne zemlie in za-sužnjevanju našesra naroda po načrtih pariške mirovne konference so nadalje poslale deželni vladi za Slovenijo ogorčene proteste občine: Bukovci. Bestinci, Majšperg, Podvintf, Slatina v Hilo«k StopMc^ Vuibcrs. fabovd; Koc. St. Mfldavž, Salovd. Terjeovlč. VeHkm Nedelja; Donačk« Gora, Koči-ca. KoitrtvBica, Sv. HotUjul Sv. Rok, vsa U ptnltkefa okrmja. Nadalje meti-ni urad Skofja Loka ter občinska ura-da Vrbnika in Toteti vrh pri Koniicalu Ljubljanski tiskovni urad poroča s dne 21 Junija: Proti nameravaneaiu^ razkosavanju naše dedne zemlje in za-sužnjevanju našega naroda po načrtih pariške mirovne konference so nadalje poslale deželni vladi za Slovenijo ogorčene proteste občine: Tržišče, Brezovica, Podgorie pri Kamniku in Mekinje, kmetske zveze v Trebnjem. Lešah pri Brezjah, na Rovih, na Brdu; krajevni odbor VLS v Zireh; katol. iz-obraževalno društvo v Mekinjah pri Kamniku. »Občina Vrbnika odločno protestira proti namenom pariške konference, ki hoče razkosati naš troimeni narod, kajti to bi bil zločin proti ce^mu iu-?oslovanskemu narodu, ter so?lasno z družinu Jucroslovani zahteva. da se piM-klooiio iu?os1ova"ckeTniT ozemiui vse zemlje in otoki, kier prebiva naš narod v kompaktnih ma^ah. Pazkosanje troimenecea jusrorlovanskecca naroda bi prej ali slei povzročilo novo vojno. Wil-sorova načela 0 samoodločbi narodov se r?ii do^^edno irvedeio.« CENZURA DELOMA ODPRAV- LJENA. LDU Beograd, 20. junija. Ministr-ski svet je v včerajšnii seji razpravlial o odpravi cenzure. Ministrski svet se je sporazumel glede omejitve cenzure, ki se odpravi z ozirom na vprašanje notranje politike, vzdrži pa edinole elede vprašanj zunanje politike, voja-ških zadev in zagovarianja protidržav-nega gibanja. ANKETA ZA AGRARNO REFORMO. LDU Beograd, 20. junija. Danes se je nadaljevala anketa za agrarno reformo. Razpravljalo se je o razdelitvi velikih posestev. Debata je trajala ves dan ter se je zaključila ob 20., ko so bila izčrpana vsa vprašanja o ekspro-priaciii in razdelitvi velikih posestev. Jutri se bo razpravljalo o agrarnem problemu v Dalmaciji ter bo s tem dovršila anketa svoje posle. ITALrUANSKE INTRIGE IN LAŽI. >Gazetta del Popolo«, ki 30 sicer označuje]o kot zmeren list, piše z ozirom na okupacijo Celovca po jugoslo-vanskih cetah med drugim tole: >Zdi se, da sta Beograd in Zagreb nasledni-ka Dunaja, ker sejeta vse povsodi razdor in ker sta konflikte iz Makedonije prenesla na Jadran in Sočo. Med one, ki najbolj podpihnjeio ta razdor, spada general Boroević, ki mirno sedi v blizini — Zagreba • • • Sedaj so Jugoslo-vani zasedli vso Koroško, a pariška konferenca se dela, kakor da bi o tem ničesar ne vedela- Sklenilo se je sedaj premirj© in sieer vkljub protestu s strani Italije- Srbija je opustošila na novo osvobojene kraje z najstrožjimi rekvizicijami- Vse moške od 1S—40 leta tira v vojsko- V Celovcu je nem-ško ljudstvo oduševljeno pozdravljalo neko italijansko četo, o kateri se je na-dejalo, da mu prihaja na pomoč- Fran-cozi podpirajo Jugoslovane v rsakem oziru v njihovem stremljenju- Oni eo jim poslali vojni materijal pod pretve-zo, da je namenjen proti avstrijski vojski, ki v resnici več ne obstoja.V bistvu je vse to naperjeno proti Italiji. Fran-coske čete so zavzele gotove pozicije v Hrvatski in Slovenjii, da 6 tem orao-gočijo Srbom in Hrvatom, da vđro na Koroško- Priznati pa je treba, da so mnogi Jugoslovani protivni takšni po-litiki- Toda te zapirajo, čim izpovedo javno svoje mišljenje- V zasrrebških jer-ah se nahaja 87 političnih osumljen-cev iz višjih krogov- Preteklo nedeljo so zaprli zopet več oseb- Med aretovan-ci se nahajajo: dr- Mance, Predavač, dr- Kuzmanić, dr- Privić. dr- Savet, prof. Krnic. Zamorili so jih zato. ker i» piri pođpisali protest, podptean od 160-000 oseb in poslan predsedniku Wilsona, proti aneksiji Hrvatske in Slovenije 0 strani Srbije* Na političnih shodlh so govorili razni hrvatski poli* tiki dokasnjoč, da Je treba Reke od*le-pitl IUU|I> To govornike so tako} are-tirali- V Hrvatski bo nemiri na dnev-nem redu in več kakor 8000 političnih zločlncev se nahaja po hrvatskih jecah-« — Ni nam treba posebej povdar-jati, da eo vee te ve3ti >zmernega< ita» lijanekega lista navadne izmišljotine in laži, kar že dok a zuje jo imena baje zaprtih politikov dr- Mance, dr- Privić, dr« Savet itd-, ki jih pri nas nihee ne pozna. Da bi bil kdo izmed Hrvatov in naj tuđi pripada izdajaleki Radićevi stranki, zaerovarjal odstop Reke Italiji, je ?eveda docela izključeno. To je samo pobožna želja italijanskega časopisa, ki pa se ne bo nikdar izpolnila-Da so zlagane tuđi vesti 0 grbskih re-kvizioijah v novoosvobojenih krajih, in o rekrutaeiji na Koroskem in 0 pomoći in podpori, ki =0 30 baje nudile franco-ske čete jueo^lovnn«ki vojski, ve med nami vsakdo- Zato bi bila v tem pogledu vsaka nadaljna beseda odve& RAVNODUŠNOST NAPRAM »RU-SKEMU BALETU«. V >Eclairu< priobeuje Albert Li-dre elanek >Poj3rled na Srbijoc, v katerem piše med drugim: »Dasi pripada srbski narod slovanski rodbini, vendar je ostal doslej docela ravnođušen na-pram >novemu ruskemu baletu«- V Srbiji ni stvarnih razlogov za socijalno revolucijo- Proti komu bi se naj kmetje dvignili, ko so jim veleposestva docela neznana? Tu ni izkoriščevalcev, niti izkoriščevanih- Seljak je lastnik svoje zemlje- Ako sta Ljenin in Bela Kun računala s tem, da bosta dobila na svojo stran tuđi prebivalstvo v Srbiji, sta se temeljito motila. Seveda položaj v Hrvatski, Slavoniji in Bosni je precej drugačen. Glavni agitator boljševiške-ga gibanja na Hrvatskem je Radić- Toda tuđi temu apostolu boljševizma se ne bo posrećilo navdusiti mase — za >ruski balet« Pismo z Gosposvetskega polja, Kakšna čustva bo navdajala naše borce, priscd?e na OosT>o=vet?ko polje, priča to-le pismo, ki ga je te dni prejel neki naš somišljenik od svojega nećaka: Pišem vam iz postojank na Gosposvet-skem polju- Naše Kosovo- Imel sem vsestransko sre^o- Polk sem došel pri Velikovcu in potem smo skupno prodirali proti Celovcu- Jaz sem imel nalo-go z napadalnim odđelkom iti naprej in zasledovati ranikajočega se sovražni-ka- Smer sem imel Gosposvetsko polje in potem Celovec- Ko sem prišel s hrl-bov na Gosposvetsko polje se me je po-lastila bojaželjnost in pogum kot še ni-koli, temu enako sem navduševal tuđi moje Janeze- — Knežji kamen — ali pa smrt, to nam je bil cilj- 2e sem videl pred očmi, kako naskočimo Nemce, kako kosimo in drvimo- 2elel sem si v takem boju smrti, ker to bi bilo najlep-še za Slovenca pasti castne smrti na našem Kosovu. Ljubosumen sem bil na druge patrule levo od mene, da ne bi one prej prišle do vojvodskega presto-la, zato sem bolj tekel. kot korakal« 6- t- m. točno ob 1- uri zjutraj sem v temi dospel s šestimi možmi do — kamna- Občutke, ki sem jih imel tište trenutke vam ne morem popisati- Raz-kril sera se in pomislil stoletja nazaj-Razložil sem moštvu pomen tega spomenika, potem pa smo otipali ograjo krog in krog, da si ustvarimo približno sliko o vsem, bila je namreč temna noc-Cez četrt ure smo se ođpravili naprej. Dosegel sem Gospo sveto brez strela, Nemcev ni bilo nikjer- V Gospe sveti so me patri v samostanu sprejeli z od-prtimi rokami, toda tam nisem bil ja7 prvi, ampak nadporočnik D« ki je s 6. feto tem hribe pol ure prej dosegel vas- In zjutraj proti Celovca- Zopet sem Šel naprej s svojim odđelkom in kot prvi jugofeJovanaki vojak »em sto-pil v Celovec- Sedaj je bil pohod dovr-$mi in po tridnevnem nepretrganem mariu sem se oddahnil- Dosegel »em kar sem si srčno želei, prvi sem bil po-vsod* Zalibog sem med tem prav malo Svabov dobil na muho, vendar pa pem jih nekaj zvrnil med potjo- Sročen eem, s tem vam povem vse. Sedaj stojim na severnem delu Gosposvetskega polja* tu so naše meje s katerih se ne umaknemo živi- Živela naše Kosovo! (Naša poročila iz Beograda in Zagreba.'} ORGANIZACIJA DELA V DEMOKRATSKI ZAJEDNICI. Beograd, 19- jnnija- V klubu Demokratske zajednice sa se ustanovile nove sekcije- V nje so se poslali stro-kovnjaki iz vseh strank, ki tvorijo zajednico- Izvestitelj finaneno-ekonom-skega odseka je dr- Milko Brezigar, prosvetnega odseka Gjorgie Pejanović*, agrarnega dr. Hinko Krizman, promet-nega dr- Pavel Pestotnik, vojnega dr-B. G. Angjelinović« DEMOKRATSKA ZAJEDNICA IN VALUTNO VPRAŠANJE. Beograd, 19- junija** Plenum demokratske zajednice je eklenil, da financ-no-ekonomska sekcija razpravlja o va-lutnem vprašanju in predloži nato plenarni seji poročilo in predlog glede re-šenja tega vpražanja- KOMISIJA ZA PREGLED FROOE BEOGRGAIKSOLUN. Beograd, 19. jnnija- V parlamentarno komisijo, ki je na poziv ministra za promet Velislava Vulovića sestav-Ijena, da pregleda đosedaj izvedena dela na železniški progi Beograd-So-lun, je izbrala demokratska Zajednica Miko Blagojevića- PAKT MED RADIKALNO STRANKO IN NARODNIM KLUBOM- Beograi? 19- jnnija. V parlamentarnih krog,.i se širi vest, da se je med klubom Radikalne stranke in Narodnim klubom sklenil pakt za kooperacijo v parlamentu- Poslane! Narodnega klnba sicer to zanikajo in pravijo, da dogovori o tem še nišo gotovi, iz držanja pa se more zaključavati, da Je nekaj rea-nice na stvari* DELOVANJB DEMOKRATSKE STRANKE V LIKI- Zagreb, 21- junija- V Gospiću se Je vršila velika sknpdčina demokratske stranke, katere se jo nđeležilo ražen meščanov iz Gospića še do 3000 kmetov iz okolice- Na skupŠMni je govoril pol-kovnik Milan Pribičevi«, Veceelav Wilder in dr. Srdjan Budisavljevi«. Profesor D- Ivanfiević (katehet) je predložil resolucijo, ki odobrava program demokratske stranke. Zveza Želi, da se čimpreej in radikalno izvede agrarna reforma in kolonizacija siro-mašnega ličkega naroda v rodovitnej-ših krajih kraljevine- Zveza zahteva radikalno davčno reformo in obdačenje vojnih dobickov, reformo nastave in administracije v duhu narodne demokracije- Nato se zahteva za jugoslovan-ske dobrovoljce državna podpora- Zveza protestira proti laškemu Imperijalizmu in sklene končno izvesti organizacijo demokratske stranke v Gospića« Dne 18- junija je bila velika skupščina demokratske stranke v Gračcu, kjer je govoril Milan Pribičević in dr- Srgjan Bndisavljević- Tuđi tu je bila sprejeta resolucija, slična oni v Gospiću in sklenjeno izvesti organizacijo demokratske stranke- — Dne 15. jnnija so se ustanovile organizacijo demokratske stranke v Rakovici in Drežniku- Bregalnica. Jedan momenat, jedna uspomena iz tih dana, jedna samo stvar pa je to dosta da u meni i sada posle već nekoliko godina povrati, pokrene i izazove Čitav niz sećanja, Časova strašnih, očajnih trenutaka iz ovoga dois'.a kratkog ali krvavog rata- Reč jedna u stanju je, da mi stvari #s liku svega što smo tada preživljavali- A tih uspomena. sećanja nosića uvek, do ?mrti- To se ne može istrti niti zaboraviti- To je urezano, upečaćeno u dusi da čoveku uvek pred oči izlazi • • . Letnji dani bez kiše, suri, otegnuti, monotoni kad se čekalo i nadalo ovom ili onom- Primirje, da ga tako nazovemo, posle turskog rata bese nam već dosadilo- Zeleli smo jasniju situaciju, znati hoćemo li imati mir ili po-nova rat- I sa braćom a dojueeranjim saveznicima? Sve jedno, biti samo na čisti znati Pa je dan za danom tako prolazio, ne donoseći novosti no iščekivanje da će doći makar u poslednjem Času do poravnanja • - • Ali ja pričam uspomene iz mog vojničkog života, hajde na njima da se zabavim i zadržim- Naš je puk bio, kad je prepad od strane Bugara isvrsen, u drugoj liniji, posadi Stracima kod sela Rudjinaca 11 Jadnom lepom kraju blizu stare tro-w*djf vptko - hnfimKr - turske-1 ofr •mah, već sutra dan smo morali žurno krenuti se napred položajima Crnom Vrhu kao pojačanje Šumadijskoj diviziji, v pomoć našim trupama što su tu od strane Bugara bile snažno napadnute- Ko bi za taj samo dan našeg usiljenog pešačenja, približavanja do prve linije sve utiske mogao izneti? Što se sve u tim trenucima nije vide-lo, čulo, doživelo? Kakva sećanja sve dušu ne obuzimaju pri pomisli na te zajista strašne, zamorne ali i lepe časove! Puno, raznovrsnog, svega za *to vreme sam imao* Crni Vrh! dojista ove dve reci dovoljne su da probude toliko lepih uspomena, misli, raznobojnih i čudnih slika! • • . Zelene livade, prostrana polja, divni potoci, pašnjaci, sela, zaseoci, kolibe, stada uz put bujno do pasa čoveku žito, eto sve je to po padinama ove planine, sve na našem putu bilo i pokrivalo ceo plato- Divna priroda, bujna vegetacija u tim krajevima da očara i najravnodušnijeg čoveka. Alpijska vegetacija da joj možda ravne nema- No to se redjalo tako sve do časa kad je sutra dan sunce odskočilo i obasjalo oelu dolinu s one strane C- Vrha prema Bugarima- A onda se već javljale, pokazivale druge slike, drugi jezavi-tiji prizori- Pred nama je već bila slika rata i sve što blisku pozadinu jednog bojišta označava, ranjenici se go-milicama uputili previjali&tima, putem kola već teških ranjenika, ordonansi noseći naredjenja ili se vraćajući- Nešto kao da je sve i u vazduhu označavalo da je ovde rat ponova počeo, da se užasi te furije ponova se počeli kotrljati- Naši su vojnici radoznalo zapitkivali da se obaveste od mimo prolazećih 0 onome što se napred dešava i zbiva, hteli su čuti, znati, prodreti u ono što će i nama uskoro biti blisko, poznato, u ono krvarenje koje se odigrava već dvadeset četiri sata- Svi su bili puni odvratnosti, mržnje prema nebratskom kukavičkom napadu, prepadu preko noći dojučeranjih saveznika ito su sve zaboravili, sve prenebregli i napali nas podlo, jadno, kukavički! Oh! braćo Bugari imaćete se za sve ovo kad kajati 1 1 sad posle još strasnijih dana ta mi tragedija izlazi pred oči, i sad mi se duša puni nečega što je zgražavalo. Bili smo kivni, iskreno se ogorčavali, žudni osvete, željni da pokažemo kako smo gotovi boriti se, ginuti ali pljuniti takvom bratu, ne bratu, Sloveninu što se drznuo v ledja, kukavno narinutl-Kipteli smo od vatrene želje da se što pre ogledamo s onim što je učinio kako ni najpokvarenija duša i srce ne bi zamislili . • • Druga slika* * Jodna bitka krvava, fteetoka, svr-Se&a u nasu koriat, neprijatelj odbije* 1 potučen, osujećena mu je namera- Mi se malo odmaramo, puk ceo polegao po zemlji i čekamo dalja naređjenja. Jedna je borba tek završena a kolike nas druge čekaju! Zapoveet će stići za koji momenat- Zemlja suva, juni mesec, sva ispucana, sunce prži da se jedva podnosi- Mi pak niti oeećamo glad niti žedju- Kao da nismo ljudi već mašine i jedno nam je eamo na umu, jednom mišlju obuzeti: pobeda pa onda da dodje odmor- Eto kako je bilo. eto svih tih časova proživljenih a ne zaboBavlje-oih- I sad nam dođje ruku jedna knjiga o tim bojevima, o tim dogadja-jima pod naslovom Bregalnica ođ nama poznatog već prijatelja našeg H- Barbija. I ova je knjiga toplo napisana, ona te iste trenutke crta, iznosi ih, sad posle godinu dana odig^une stvarnosti pred naše oči- Pisac je naš znanec, živeo je u ostalom zajedno u rovovima s nama pri opsadi Tedrena* Doživljajima nam je postao blizak, to nam Je knjiga u toliko miiii*. Mi ona mislili đ* vikmaa ud*, kas toga ra, dac 23. ltml|a 1911 Strm 8«; ^ INTERPELACIJA R4JQf UĆOV-SKEGA DOGOVOft* f VTA1AJ(K B«ogra4, 21. junljar Mapođni poebr nec Paakijerrić je viot$ M ministra s# trgovino interpelacijo q vpr&fenju tP> govskega dogovora % IfaJiJo* ZAKON O NAOTjEDSTVTJ-Beograd, 31 Junlja. Miniatrstvo sa socijalno škrt) izdetujfc predlog zakona o naaledstvu, kl bo *»ljal za cpto kra* ijevincK *>TDOV DAJ*. Beograd, 21- junlja* Regent AJe-kgander dal je glavnemu odboru za priredbo vidovdanske proslave v Ravanl-ci svojo obljubo, da bo osobno prlso-stvoval te| prvi svečanosti po ujedi* njenju. OnKUP KMETOV V BOSNI IN HERCEGOVINI- Beograd, 21- junija- Za odkup kmetov v Bosni in Hercegovini je treba več milijonov dinarjev- Vlada je odredila, da se to vpra&nje temeljito prouči, da se o priliki reševanja v parlamentu to vprašanje rr^ši povoljno za kmete in tuđi za bege- RESKA VOJSKA- Reka, 21- junija. Reska vojska je v formaciji- Kot osnova te vojske ima služiti dobrovoljski bataljon >Sursum eorda*, ki se dnevno vežba- Bataljon šteje 500 mož. a so mu dodeljeni tuđi iftSM vojaki. Ko so zaetopniki Antante zahtevali pojasnila od generala Gra-ziolija radi postopanja tega bataljona, ! je odgovoriL da organizirajo Jugoslo-vani na Sušaku svoje jugoslovanske čete- Radi razpisa predujma 100 milijonov lir došlo je v zboru Ccmsiglio nazionale do neeoglasja, vsled eesar je bil reski župan predal svojo ostavko, ki pa ni bila spreiota- POMANJKANJE PTIEMOGA V ZA^ GREBU- Zagreb, 21- junija- Povodom nastale krize zagrebske pHnim©, ki stoji tik pred opustom dola, odpotoval je snoM mestni načelnik v Beograd, da pospeši dobavo premoga- JEDINSTVENA UČITELJSKA ZVE-ZA ZA JUGOST.AVIJO. Zagreb. 21- junija- Odposlanci vseh pokrajinskih učiteljskih zvez so imeli v Beogradu konferenco, ki se je te dni bila začela v Zagrebu- Konferenca je sklonila, da se ima osnovati jedinstvena učiteljska zveza za vso Jugoslavije* in da se mora delovati na radikalno reformo šoletva. Kon^no je bila spreie-ta resohicija. v kateri se obsojajo itali-janske pretenzije na jugoslovanske kraje- REŠKA VOJSKA- Reka, 21- junria- Consiglio Nacionale — tako piše tržaska >Era nuova< — je osnova! resko vojsko bolj iz politične ne^ro iz vojaške potrebe- PKEPOVED UVOZA V OKTPIRANO OZHSMLJE- Reka. 21. junila* Z naredbo vrhov-nega laskega z^povedniživa je zabranjen uvoz avetro-ogrskega denarja v okupirano ozemlje l£tre in Gorice- Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovsneev. REGENT POTUJE V KIKINDO. LDU Beograd, 21. julija. Danes ob pol 14. je odpotoval regent prestolona-slednik Aleksander na našem monitor-ju »Bosna« v Veliko Kikindo, da Deseti j zavezniško francosko vojsko in njene- i sa poveljnika, generala de Lobita- Ob ! tej priliki je izdal sreneral de Lobit po- i velje, v katerem noudana važnost te- j ^a visokesa poseta za francosko voj- [ sko na Madžarskem. Prestolonasledni- j ka spremljajo voivoda Mišić, mirister j Balugrdžić in adjutant i>olkovnik Dimi- ! trijević. Pri odhodu so podali presto- | lonasledniku raport kontreadmira! Pri- * ca in admiral Koch £er načelnik Štaba J mornarice, korvetni kaoiton Jelačić. \ Pri vhodu na monitor ie bila postav- j ljena častna straža ladiiine posadke. | Ko je stopil regent na ladio, ie njen povoljniju tr^cAtni ponArik VBfauit po» đal raport, iiakar J# ođid fmmt r tuifiMtvu Dovetinika na MđaM del ladicu Uor i© nmmtu dnSUMtM čattnik v Imenu poandha podal npori kl lo jg regent pozđravU % baanrlimir »Pomagal Bocic Nato |e monitor od-plul proti Pančevu. odkoder se je po^ tovanje nadaUevalo v Veliko Kikindo i avtomobUL Pranooakfl poslanik de Po»-tenay In vojni ataše Carbonier sta oi-potovala že včeraj. da počakata ni prestolonaalednjka v Veliki KikindL AVSTRIJSKI ZASTOPNDC LDU DunaJ. 21. Junija. (CTU) »Wiener Zeitunsr« javlja uradno, da je bil imenovan za nemško - avstrijskega zastopnika v kraljevini Srbov. Hrvatov in Sloveocev sekdjsJd načelnik Oton Klinburg:. ZA INVALIDE, LDU Beograd, 19. junija. Na inici-iativo vrhovnesra poveliništva se bo praznoval rojstni dan kralja Petra, 29. Iitnij, po vsem kraljestvu kot invalidski dan z namenom, da se zbere de-narna pomoč za invalide vse kralievine. Vrhovno poveljiništvo je uverjeno, da se bo prebivalsrvo potrudilo, z obil-nimi daro\i ublažiti bedo* iunakov. ki so prelili svojo kri za domovino, a postali pri tem itbožci in s čiiih po.^rtvo-valnostio je bila ustvariena svobodna in zediniena naša kralievina. BOJI NA SLOVAŠKEM. LDU Praga, 21. junija. (CTU) Na Slovaškem se nadaljujejo bo.ii na vsej fronti. S protinapadi smo dosegb* na posameznih mestih uspeh. Skupina Mit-teUiausser: Sovražni napadi v komorn-skem odseku ki so jih podpirali moni-torji, so se izialovili. Med Novim! Zamki in Suranvjem smo od^nali so-vražne čete, ki so prekoračile reko Ni-tro. Zahodno od §ča\Tiice ie zasedel sovražnik Novo Banjo, vendar pa ni mogel prodre_ti preko tega kraja. — Skupina Hennoque: NoČ in dan živahni napadi. Severno od Plešivca smo morali izprazniti nekoliko ozemlja, druga-če pa trdno držimo svoje pozicije. ČEŠKI BOLJŠEVIK MUNA ARETIRAN. LDU Praga, 16. junija, (DKU. — Zakasnelo.) Češki tiskovni urad poro-ča uradno: Muna je v zvezi z Belo Kunom. Zadnje dni so na mejali republike aretirali nekoliko oseb, ki so vtihota-pile ponareien denar in kolke. Poles: tesra so našli pri njih dokumente in pisma za razne osebe, tuđi za znanega komunista Muno. Ta pisma dokazujemo, da je imel Muna z Belo Kunom promi-tujočo zvezo, ki je bila naperjena proti varnosti čeho - slovaške države. Muno so aretirali in izročili vojaškemu so-dišču. Kdo je dal meseca jnnija 1913« nkaz za napad na srbsko vojsko? O vprašaniu, kđo ie pravi krivec brato-morne vojn? 1- 1913- med Bolgari in Srbi. se je že mnogo razpravljalo, vendar pa se đoslej že ni dalo točno dognati imena pravega krivca. O tem vpr?>?anju pišt- sedai >Imperial Sui©-se< doslovno: >Napađ je zaukazal ta-kratni bolgarski- car Ferdinand ob 3. zintraj po dolgotrajnem posvetovanju in v sporazumu z dr- Danevom. ki je ta ukaz skril pred svojimi mhusirski-mi tovarisi, ker eo bili oni naeprotni bratomornemu napadu- Šef kralievega tainega kabineta Bobrovlć so je napotil na to osebno k generalu Savovn in ga povabil v kraljevski đvorec ob 1- po-polnoči- Kozgnvor neđ kraliom Ferdinandom in greneralisimom 30 bil vrlo kratek. Ferdinand je pono\Tio zaukazal generalu, na] napade Srbs- Savov se ~*q temu upiral- Be Ie ko mu je kralj i zagrozil z vojnim sodiščem in naglašal, i da jq napad sklenila tuđi celokupna vlada, se je Savov udal pod pogojem, i da mu vroči pismeno povelje za napad-i Kral] Ferdinf nd mu je nar to ato^H I tale pismeni ukaz: >Ukazujem vam, da I i7.vršite napad na V3eh frentah. V Sofi-' l'i dne 16/2<>- ]unlja 1913- Ferdinanda ! Ta dokument se še danes nehaja v ro-| kah generala Šavova-I Poveljuik ;:avezni5kih det v Sofiji ! proti ^ol^arsVe^l^ Ča^opisju« Iz Solu-I na javljajo: Radi zlobnih napadov na zaveznike v bolgarskem časopisjn Je }lji m&a&mkeam pvm&niniVu Tfiflomi na more fiiđalje trpetl fc bi bol^nS IM! »voboAio maMriaM te blatili mi*^ nliks dri** Nadali« ttMm ▼ thm, da m ***o posov^O $• odgofendtf ▼mi oni oniorjl, kl m dorolili, đa m> ialH v n«nih aofiJaUl Uetih Oaslcf, naperjeal proti tmmatium- Obaom Ja komandant obveattl Todoror^ 8a kaanuie llat >Echo de BtlgariM g globo 9000 l0vov- SloTinaka rnlnMo^ t 14> Ma-letja- Leta 1954- je sultan Solejman zavidi Galipoli in v«> okolico ter ae prl-pravljal na to, đa s avojimi hordaml udari na zapad- V Srbiji je takrat vla-dal car Ehišan, velik kot vojvoda, velik kot državnik in politik, ki je takoj uvldel kakšna opasnost grozi evrop-skemu zapadu, ako se Turku posreći, da podjarmi krščanske države na Balkanu- Zato je zamislil zbrati številno kršćansko vojsko, ki bi na] udarila na Turke in jih potisnila nazaj v Azijo- j V to si je hotel zagotoviti pomoČ pajfe- i ža, ki je takrat rezidiral v Avignonu. Poslai ]e rjakaj posebno odposlanstvo preko Benetk. Na povratku iz Franci je se je to poslanstvo mudilo nekaj časa v Pizi, kjer se je sestalo s takrat-nim češkim kraljem Karlom Luksen-burškim, ki je bil baš na potu v Rim, da se da kronati 3a rimskoga eesarja* Temu odposlanstvu je izročil kralj Karei lastnoročno pismo namenjeno ca-rju Dnšonu- To pismo je bilo datirar no z dne 19- fehruarja 1355- V pismn pozdravlja češki kralj carja Dušana kot svojega »dracrejera brata, 8 katerim s:a vežejo ne samo vezi skupnega vla-đarskeg^a polclica, marveč predvscm tuđi vezi plemenite/ara slovanskega jezika-« Zoveznllil. TUĐI BRATIANU! LDU Bukarešta, 20. junija. (CTU)' Agencija »Dada« poroča: Romunškl mirovni delegat Antonescu se je vrnil iz Pariza v BiAarešto, kler je poročal 0 poteku mirovne konference. — Kralj je sprejel nekatere politike v avdijencL — Bratianu je đemisijoniral. Ni izklju-čeno, da bo njegov naslednik JuliJ Maniu. KONCENTRACIJSKA VLADA V ROMUNIJI. LDU Bukarešta, 21. junija. (CTU) Romunski dopisni urad »Dacia« javlja: Novi ministrski predsednik Maniu je izjavil, da se je odstop Bratianovfc jrla-de že davno pričakovai toda ne žara- | di banatskega vprašanja, kakor se vob-če sodi. Nova vlada bo sestavljena iz zastopnikov vseh strank ter bo sjeu-šala čim prej resiti ajerarno reforma nakar bo dobila Romnnija volilno reformo na najširši demokratični podlagL ~ Mirovna Konferenca. NOV ULTIMATUM, LDU Ženeva, 19. junija. (CTU)' »Temps« poroča: Antantin odgovor na pričakovane avstro - os^ske protipred-loge bo vseboval isti ultimatum, kakor je bil podan NemcijL Aljiranci so odlo-Čeni, da za vsako ceno za\TŠijo mirovne pogodbe do 10. julija. ČETVORICA IN CELOVŠKA KOTLINA. LDU Lyon. 20. junija. (BrezžiČnaT O usodi celovške kotline poroča ; »Temps«: Svetu Četvorice se je predložila v razsodbo rešitev glede celovške kotline. S tem vprasanjem se je { pecala že v četrtek kompetentna komisija. Predlagani rešitvi ie pritrdila tuđi petorica ministrov za zunanje stvari, toda ker je Lloyd George nenadoma obolel, se seja četvorice ni mogla vršiti. Prvotno nameravana rešitev tejra vprašanja bi obstajala v tem, da bi morali izprazniti celovško kotlino tako Jugoslovani. kakor avstrijski NemcL Tekom posvetovania v Četrtek so pa opustili to miseL Sedaj prevladuje zopet naziranje, naj zasedejo v celov-§ki kotlini določen pas Injroslovanl, drug določen pas pa Nemcl. Obseg In me je teh področtj bo odredil svet četvorice. ____________________ Iz Avstrije, Nadjanke9 Nemčije, Turske. VILJEM IL LDU 2eneva. 20. iunija. (CTU) j Kakor pravi »Echo de Parts«, bo bivši cesar Viljem izrn: n Antanti že 1. juH-ja. Prepeljati ga bodo kot državnega vjernika Antante v Pariz v zapor. BAUER NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK. LDU Bmlla 22. junija. (CTU) Novo mlnistrstvo obstoji Izključno H većinskih socljalistov in centruma pod predsedstvotn bivšega ddavskega nb-nistra Bauerja. Minlster za zunanje stvasi je predsednik socijalno - demo- ! kratične stranke MfiUer. državni brambol minister ostane Noske. za« stopnlk ministrskega predsednika tu državni flnančni minister je postal Era- ] berger. Narodna sknp§Qna *& snlde v 1 nedeljo popoldne ter bo ob tej priliki vlada zaprosila za pooblastflo v svr- ! ho podpisa mirovne pogodbe. Mirovno ! pogodbo bo podpisala nova mirovna deiecadJ«. Minlstnka kriza Je nastibi A4I M Bfl^fc-JtaK fl^MEStajtaH^MiJ r #bmnke dbvu* iSSMmaTVeSB iocijahst sMstit. p^edsedntt riirsch, tttoteter sa iomf stvari Hetoe, fi-nmačm mtatoten Md^nrni hoMo od-•topltl, kec so ihdU podpisa jnjrovn«, OOŠodbe. _______ i"/-' i BRZOVLAK. LDU Davi 11* i"***- JCTU) S |8L junljem se uvode na južni železnict qo4 Dunajem in Trstom brzovlat ludila. NOVI MO2JE. LDU Dunat 22. junija. (CTU) I* I^na poročajo: Somrino, kl je razbil m»zvezo in sklenil londonsko nosrodbo, ne bo podpisal mirovne posrodbe. Tit-tont pristaš trozvezne politike, bo minister za zunanje stvari Nlttt zaupsDc Giolittijev .osnuje novo mlnistrstvo ter bo obenetn predsednik italljanske delegacije na mirovnem kongresu. STelovadno društvo „Sokol- v Tržlču izreka to-varaarju Petru Kozini v Tržiču najtoplejšo zahvalo za nad vse lepo popravo Sokolskega doma. Kakor vsa društva tako je ttidi naše društvo v zadnji vojni materijalno precej trpelo in ker ni bilo gmotnih sredstev, da bi popravilo in preuredilo društvo samo telovadnico, priskočil je v pomoč z izdatno podporo gospod Peter Kozina, tako da ima danes Sokolski dom in nje okolica lice, ki odgovarja posestvu narodnega društva katero ima tako vzvišene dlje kakor Sokol. — Odbor. Sloveuskemu Sokolstvu, Na sokol- 5?ki sabor v Novi Sad odhajanio 26. t. m. ob 1 urf popoldne. Vlak vozi iz Ljubljane - Zidan most - Zagreb - Novi Sad, kamor dospe 27. t. m. ob 3- uri popoU dne. Župe ozir. društva stopijo na naj-bližji postaji ob tej prosci V Ljubljano morajo pritj s_amo one župe oz. dru-štva, ki ne leže ob tej progi ip morajo v Ljubifano. V Ljubljani se zbiramo ob 12. uri 26. t. m. pred Narodnim domon% od koder odkoralcamo na kolodvor. Delegati, ki pridejo že đopoldne 26. t. m. v Ljubljano se naj udeleže sestanka, ki se vrši ob 9. uri v Narodnem domu v sobi SSZ. Potujemo v kroju. Sestre grede lahko v narodnih nošah. Vsak naj vratne s seboj tuđi pelerino in jestvine za na pot. Pazite na kroj da bo odgo-varial vsern predpfsom. Vsakvzamelah-ko majhen kovčeg. Na kovčegu mora biti natančen naslov. Nazdar! Predsed-stvo sžov. sok, zveze Dnevne vesti. Proslavitev. Dne 12. juilja t t (so-bota) se bo. kakor po vse$ ostali državi, tndi po vsej SlovenV praznoval Petrov dan kot rojlstnl dan NJegovetca Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov hi Slovecev, Petra L Darovale se bodo sloresne sv. maše, katerim bodo pri-sostvovale oblasti ter zastopstva avto-noinnlh korpcracU, po sv. opmvfln pa bodo državna oblastva sprefemala vda-nostne iziave hi čestitke. Ker bo po ta-tencljah Niegovega Veličanstva letog-njl blagdan kralja Srbov, Hrvator ta Slovencev posvečen dobrodeinosti na korist vojnfen invalidom vse naše država, se bodo vršite posebne priredbe, o čemer borno pobliže *poročaH ▼ krsfkem. Redna javna seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek dne 24. junija j 1919 ob 5. popoldne v mestni dvorani. Ker je za nekatere točke dnevnega reda potrebna kvalificirana ve-čina, vabijo se p. n. gff. občinski sve-tovalcl da se te seje zanesljlvo udeleže. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila T>redsedstva. Odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. Personalno - pravnega odseka poročilo glede Izbrisa generala Boroevića iz vr-! ste častnih meščanov liubljanskilu Fi-nančnega odseka poročila: o dopisu županovem glede dovolitve proračun-skega provizorija za mesec julij 1919; o poročilu knjigovodstva glede kapi-taliziranja anuitet mestnih. dolgov pri Mestni hranilnici; o računskem sklepu Mestne hranilnice za leto 1918; o računskem sklepu Kreditnega društva Mestne hranilnice za ieto 1918; o poročilu knjigovodstva gle^e stroškov za zdravljenje mestnih ubogih tekom leta 1916; o poročilu gospodarskoga urađa glede izločitve nekaterih parcel na Gradu iz mestne imovine ter vpis teh parcel kot javna last; o poročilu magistrata glede določitve najemščine za ! uradne prostore poštnega ravnateU-i stva v Kresiii, soli na Vrtači in pehot-> ni vojašnici; o poročilu magistrata glede določitve najemščine za uradne prostore južne železnice t mestni pe-hotni vojašnici; o dopisu upravnega odbora Mestne hranilnice slede odpla-čila dolga Narpdnega doma; o poročl-lu Kospodarskega urada glede dobave službenih oblek mestnim slugam; o po-nudbi Trboveljske prtmoKokopne družbe za nakup dveh stavbnih parcel na zemUišču bivšega vojaSkega oskrbova-! lišča; o prošnji Ljubljanskega šoortne-! ga društva za nakup nekaj mestnega sveta ob obrežju LjubUanice1 na Trnova skem pristanu; o prošnji zakupnika j kopališča v KolezUi za nakup vrtnega f salona, Stavbnega odseka poročilo o i prizivu J. Auguština proti odloku ma^i-i strata slede sradbe nove lope ob Jer-nejevi cesti Št 231 v Siški. Solskega I adseka poročilo o dopisu poverjeništva I za uk in bogočastje dedo prisp^vtai rođi«i rtfefib o docAm boštee-^ rtrvnateUstvti rfede premestitv* w*S»»ada 6 * MiktoMm cesta na bižlšče Triaiko m Rimske OMtC OleMcnrabusa odseka poročila: o po-ročita dribm&ejca gozdnejca ravnatelj-, stv« glede pskrtxmmja ipestnfli soou^. nih ptroellpod tamom, hm Orada fn r Klecah; o prošnji oajemnaca mestneol kppalilča Koiesijo sa zatvorttev Hrt barjervega gaja tA javnj promet; 0 w> nudbl Uparfa Aloizlja Dnthiarja sa n* kup nmetsuk«ra voćnjaka. Ravnateljstva mestne klavtdco poročilo glede razSbienja klavntcd za-konje. Upravnega odbora mestne elektrani^ vodovoda !n plinarne poročilo o prošnfl prervozrfka Josipa Turka za zvisanje prtstoibtne za vo&de. — Na dnevnem redu tajne seje soi Naznanila oredsed^ stva. Odobritev zapisnika zadnje seje. Personalno - pravneira odseka poročila: o raznih personalnih zadevah mestnih uradnlkov hi usjuibeucev: o dopisu ravnateljstva Mestne hranilnice glede napredovanja nekega hranilnič-nega uradnika. Ftoančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega mestnega uslužbenca za pomračilo pogrebnjb in bolniških stroškov. Obrtnega odseka poročila: Obrtnega odseka poroČtta: o dopisu županovem glede podelitve neke gostilniške koncesije: o osmero pro-šnjah za podelltev raznjh obrtnih ]eon-cesij. Direktorija mestnesra užitninske-ga zakupa poročilo glećle Imenovanja nekega uradnika pri užitninskem ravnateljstvu. Za pon«delj©k SS- junija napove-đani shod se je moral radi še ne nabra-nega »tatistifioega graiilva preložiti na četrtek 26. junija ♦• 1- ob pol 20- urf v dvorani Mestnega domar — Odbor sa odpravo stanovanjske beđe- »Narodna Zaloiba y Lfnblanl fma svoj reclni občni zbor dne & julija 6b 6. zvečer v nredniških prostorflj »Sloven-skega Naroda«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnejzra zbora. 3. Poročfto tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročflo pregfednikov računov. 6. Čitanje revj-zijskih porpčil z dne 17. oktobra 1916 ta 30. oktobra 1918 in ukrepi vsled teh po-ročfl. 7. Skiepanje p vporabl Čistega do-tnčka. 8. VoJitev predsodnjjca in -f čla-noy odbora. 9. VoHtev dveh pregledo-valcev računov. 10. Slučajnosti. Svarflof Kljnb vsem svarflom od strani merodajnih obfastev se množe ob demarkacijski Crti tfhotapstva z uvozom blaga italifanskega izvora v nage. ozemfje. ObČinstvo se opozarja, naj v Iastnem interesu opusti vsako trgovanje s takfm blagom, Odslei se bo po-stopalo proti vsakoinnr, ki bi ovažal ali poiricnsfl uvažati Jako blago v na$e ozemlie, z vso strogostjo po predpisih za tHicrtapstVo. Eventualna dovoljenja, naj prlhajaio od toparkoli. se ne bodo reč npoštevala. Blago se bo v irsakem primeni odvzelo in krfvec bo rrhutega občutnp kaznovan. ObčfnstvD se s^arli pred napaSnim pojmovanjeni da }e zakon zadoščen, ako se blagro prostovolj-r?o dostavi carfnarni in zacarinl Za blago italflaTiskega izvora to pravilo ne relja^ker se z uvozom takega bjaga krši absolutna prepoved uvoza fn }e toref; vsak uvoz kaznflv. Đesedo »tnroz« Ie razumejji v Širjem pomemL Prepov^-; dan ni namreč samo uvoz po Železni-ci, avtomobfllh. na navađnih vozbvlh itđ., rnarveč tuđi vsako prenašanje blaga italijanskega lzv nuj-na in spada v kompetenco podpred* sednika deželne vlade, naj to javUo pismenim potom. Strike, katere imalo v nninih s l'u i b e'n i h zadevah z nftm opravfff, se naproSajo, da to' strite \zweć 9. m 13. ure. Proti nošenja avstrijsklh znakor v annadl. General Bozo Janković, komandant IV. armadne oblasti, je izdal tole naredbo: .Opazil sem, da nosijo nekateri častniki in podčastniki bivše avstro-ogrske vojske, ki so sedaj častniki ali podčastniki vojske kraitestva SHS, torej vojaki svoje domovine in svojega naroda, Se vedno na sabijah, in bajonetih žolte temoijake (portepeje), ostanke in spomine na razbojniško vladavino črnožoltfh Habsburgovcev. Ti žolti temenjaki spominjajo na§ narod, | ki je toliko trpel pod habsburškim gospodstvom, na dneve, preživete vj robstvu nasilnega in odvnrtnega režima. < Kot čbstniki in podčastnOd morajQ predstavljati narod tn njegove idcate in biti prožeti narodnih čiistev, u katerih ftrpa vojska svojo ttlo in moti Ker pa je nošenje takih znakov tndi v> nasprotju z veljavnimi predpisi za našp? armado, odrejam: 1. da poveljnfti; ftJcoj ukrenejo vie potrebno, da se Ie! tFžolti temenjaki (portepejn takoj o$-stranijo pri vseh častnikin in po¥fcN5ft* Nx^itUi>-, dne .3 jmi»)» 1*1*. 145 Me?. /V nalo vojsko so apejeftt fte Ćasiniki bivše avsiro-ograke usade: kapetan A,lojz Šajbei, poročmk Fra« G^ntner, ]7odpor©&iik Josip IHE, artiij, porocuik Josip Uičakar, oroi potirjolkovni& Oskar Vkfic, sa». major dr. Pavel Lauter in san. fcap. dr. hran Fras. „ Za vodjo okrajnega glavarstva v Cmomliu jet imenovan vlađni tajnik Si m a - G a 11, ki je premeščen iz Maribora. Vsi uradn iki črnomaljskega okraj-nega glavarstva so ođsiavljem. Zakaj? Vojno do]^ol«ai»# poverjstve v Ivinbljani je sprBmeiiilo sroi nasLor v >XLYTI- (ljubljanska) polkovna okrož-qa komanda« ter je še veđno nastaflj©-no na Ambroževe.m trgu. št« 7« Sredtiiešolstvci in Nemci, Prosim, da prijavite v Vasttm listu nasletinjo no-tteo: >Glede na isemške srednje £ote je cdločilo poverjeništvo za ok in bo goČastje z razpisorn z dne S, rožnika 1919, štev. 2710 naslednje: Državna nemška gimnazija v Ptujn in nemske osporednice državnie gimnazije v Mariboru se ukinejo. Državna gimnazija z neroškim učnim jezikom v Ljubljani se pretvori s 1. ntzredom počenši v realno ašrenaziKv; v 2. do S. razr. đo-se(fanfega zaveda p:i S€ sprejmo nceii-d te vseJ* razpuščenih gimnazij z nem-Škim učnini jezikom. Nemške vspored-nice đrž. rcalke v Ljubljani, ki bi štele prihodnio Šolsko loto kvečjerau 100 učencev. se opuste. Ma drž. realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slo-vensMmi temellrtimi razredi, ostanejo , začasna nernški razred? od 2.—7.; va-nie se sprefemajo nemški učenci iz drž. Tealke v LiubUanf. Dijakf 1. razreda smejo delati sr>rejemiri izpit v nemškem jeziku samo na drž. realni gimnaziji z remš'irrr u-'rrim rez'kom v Liublianl.« Za&Jjnček tečaja za srbo-hrraščiito na Sentiakob&ki soli ?e vrši v terek 24-joaija 191$- Udeleže naj se tečaja vei aMatelji- Vozni red za prosi Mailbor-Ljiito-mer. Da se vzpostavijo boJjše potne sveze med Ljutom erom in Mariborom, pa tuđi ostalo Slovenijo m Hrvatsko, se vrjeHe na orosrr Maribor - LJntomer z đnem 25. .ranija tretji rnešani vlak. ki .odhaja iz Marit-ora gl. k. ob 1O3S hi :priha?a v Raćeorro ob 13-14, v Ljutomcr ob 15*26: v obra-trp* srr?eri pa iz Liuto-mera ob 11*01. vz Radione ob 13-16 in ori fcaja v Marfbor ri. k. ob 16*08 irri. — Proti LjtrtcrreTU Tx>sređnie>o direktno 2vezo vlak!, k! ođna!a*o iz Ljubljane 6b 4-43 m 10-41, iz Zagreba ob 8-59. iz Ce-lovca ob 5*20. Iz Llntomera prlhajajo vIaT^ z direktno zvezo v Lfnbljano ob 14-51 in 20*54 (odfcod H Ljntorrera ob 6*22 odnosno 11-01). v Z?°reb ob 1538 ,(odhod rz L^ntorner? ob 6*32). v Celovec ot> 19-23 (odhod iz Lnitomera ob 11-01). Kornpdla pri razdeljevanju to-bačnih Izdelkov. Posednjem od me-seca aprila tobačno karto ter mi je nakazan a za dobavo tobaka trafika Karoline Han dl na Tegethofovi cesti (Maribor). V teh treh mescih sem opetovanokrat posial uradnico s karto po tobačne izdelke. V vsem času sem dobil samo enkrat 10 wkratkih€ smodk, ćmzega nič. Vedno je bilo oolno zavla-čevanj in izgt>vorov. Danes ko je bila zopet tobačna izdaja, posial sem po-poldne po tobačne izdelke, ki mi po karti pritičejo. Prodajalka je odvrnila, naj pošljem zvečer ob 6 nri, ko bode „milostljiva* v prodajalni. Ob 6 uri šel sem po uradu sam tje ter res našel to »milostljivo' v prodajalni. Bil sera več kot gotov, da dobim v tretjern mesca vsaj enkrat to, kar mi pri vsa-kokratni oddaji pritiče. Razočaran pa sem bil, ko mi traflkantinja nemški odgovori, da niina niti jedne smodke več, da naj počakam do prihodnjega izdavanja. To je vendar od sile, da člevek niti v tretjem tnescu prvi dan izdaje ne dobi tega, kar mu po karti Štirikrat na mesec pritiče. Zakaj so potem karte, ako smejo trafikantinje privatno svojim nemškim „miljencem* brez kart razprodati že prvi dan vse, kar nam dragim na karte pritiče. Po kavarnah in gostilnah je dovolj viržink in drugih prijetno dišečih smodk, ki jih natakarice gotovo ne dobivajo na karte, a gost mora tam plačati 2 do 3 krone za jedno viržinko, ako si hoče privoščiti ta luksus, V vojnem času za navadne odjemalce tuđi ni bilo pri trafikantinjah tobaka. Če pa je prišel tje kmet s polno korbico jaje, masla i. t d. ali trgovec s svojinu natura-lijami, našla je trafikantinja takoj svoje zaloge, namenjene za »zameno* in nosili so se iz trafik neopravičeno ćeli paketi, V Jugoslaviji se-te korupcije ne sme dalje trpeti. Nereelnim trafi-kantinjam naj se takoj odvzamejo trafike ter se oddajo poštenim invalidom, kakor jim je to od deželne vlade že zagotovljeno. Poklicane oblasti se opozarjajo na ta in slične nereelne slučaje. — Uradnik. R&zne tarvin© in nezgod* Tatvtna sladkoria. Dne S0- aprila 1919 Je bilo pripeljanega sa tokajšno aproviz&cljo večja množina kriatalnega sladkoria, ki je bil naložen r vagonlh glavnega kolodvora- Zvečer istoga dne ao pa neznani zlikovci rlomili v neki vagon ter odnesi i približno 10 vreč slađkor|a* Te dni se je posrećilo polirfjskim agentom »slediti storilce in -Jih ođđatl roki pr«r fvice* Večinoma so premikafii Jnine še->wnl(^ ki to MU t stiki • SaroUno jBohiffrer aa gU^ntm kelodT0*m. — teeMfrt nmmSh irafđarJh te k& mliaMg* tofattka m »234 kresr Te tobaČM fadelk© je iftft Ttežiai w 4 wft-ko za*«j», i» ye>nijo fm BakBpifil ActH?% Mag«, da bi prevantl treituki kontrolo- Ko je hotel v noči tttm I*- V m- odpotovati» je «W prepeljati vse blago u* gWm ka£odvav- Toda msoda je hofi^ia, d& sa je liftkftja} na kolodvoru naArecBik pol. agvst&T g* AT«#x£j Ljubič z dvema agoae»ma, ki je vse blago pregtedal f* tobak zaplenil* Wilhajm se je poalnžtt nehvaležne zvi-jaee, da bi organe z večjo svoto pod-kupil, kar je pa njegor položaj de po-slaJbšalo- Prei^kal1© se ga je namreč oMo tndi osebno in našlo pjri ujem znesek 3^000 kro«; pri tej priliki se je dognalo, da je del bankaveev po l(X10 kron neiuKJTsivičcao žisrosanib- Se^aj premišIJTrJe ▼ zaporn g-voje dejswi|e- — Pred par tedni je neki aezuatmec poza-bil pred pišamo neke^a tnkajšn.]esra ochretaika eno kolo prostega teka, mamka >Ađler pusceno — Zaradi navijanja eene mleka je bila ovadeoa branjevka Kosir Marija \2 St-Viđafc Zabtevala je namree za Uter mleka 3 krone, & bila >e od strank na-znanjeca na prisrojm oblasti- — Po-vožen s srojim kolesom vred }e bil Roje Ivan, od vodnika Primoža Str upi kateri je na Tegaht Dunajske va. Blel-weisove ceste tako nasrlo vozil. tla .se mu Roje ni mogel UBoakniii- Ro]c je prišol pri tem s kolesom pod konje in pod voz in j© sađobil pri tem po nrbtu veČ odprdn in mo|toče tuđi notranje požkodbe. ker ie tožil. da imi bolečine v križu. Ime! je tuđi £50 kron £kot!e na obleki. kaiera se nm je strsrala- Uwrta je y Ljubijrn? ga. Josinlra B r e.? a n t roj. Sere, racunskega nad-svetnPca vc^ovti. N. v m. p.! Zaptenilf so tfhotapcu Ivanu Mal-lenu v Mariboru. Nai*r\*jevti nffca 13 — 239 ks: ir*asti. 100 ks: slan;ne. 272 ker za-seke in 23 ks: !r»?a. ker je hotel to blaeo vtihotar^ti y Nerrško Avstr^o. Zapanjene rtvari so bile ođćane UTestni apro-v^acrii. Spomnijajfe S3 Drnžl?§ w. Orllis in H« oii Matelu Hulradu. (K njegovemu častnemu večeru) Preteklo soboto je počasii! pevski zbor >GIasbne Mati cee v veliki dvorani >Naxodnega doma< svojega velikega vodnika Mate ja Hubada. povodom nje-govega imenovanja častnim članom ju-goslovanske akademije znanosti in umemosti ▼ Zagrebu- To izredno priznanje akademije je proslavil pevski zbor z večerom na čast in v potnen moža, ki je tekom se-đemindvajset let bistveno in do dr.nes z nedoseženim nspehom vplival na razvoj jugoslovanske vokalne glasbe-Muzikalije, katere leto za letom izdaja >Glasbena Matica« je po većini uredij M- HubaJ, prve strokovnjaeke harmonizacije — ćo zadnjih r-asov — na koneertnih odrih negojene narodne pesmi — je njegovo delo- Dolga vrsta širom znanih solisiov je pohajalo iz njegove sole, višek svojega kuiturnega prizadevanja pa je dosegel s koncerti svojega pevskega bzora* Ko se je slovenska pesem Še plaho dvigala v narodno nezavedni Ljubljani, je prišel 261etni idealist iz dunajskega konser-vatorija in prevzel 1891 po dr. Fr-Grossu, tedanjemu voditelju pevski zbor. Že v prvetn večeru .je sraiagal in od tedaj je ostal neporažen suveren pri dirigentskero pultu. Peljal je zbor leta 1896. na triumfalen pohod na Du-naj, kjer so tajci prvič spoznali nedo^ sežen čar naše pesmi* Dunajsko časo-pisje je slavilo tedaj S© male in ne-znatae Slovence za vzgled svojini mo-gočno razvi tim glasbenim društvom- Lr 1908* se je vršil eijajno uspeli koncert ▼ Zagrebu* Sledi triumf v Trstu- V slavnih koncertih 1- 1911- ▼ Opatiji, Reki in Sušaku, so stnneli najrazličnejši tujci nad nepopisno po-polnostjo izvajanih točk- Ni namen teh vrstic govoriti o po-drobnem delu M. Hubada; glasbena zgodovina bo govorila o njem. Poglo-bil pa je glasbeni okus v domovini in pokasal veliko lepoto jugoslovaneke narodne peemi- Z izvijanjem vretoTnosnanih del skoro TBeh velikih kulturnih narodoT, je pa nstregel naJSiršim sahtevam in ieljam glasbenih krogor* NJegora praktična isrrfiiteT nažr-U in ideje sa nafto najviijo glasbeno institucijo — sa slovenski konaerrato-rifc je postala Tiiek naših glazbenih stremljenj' Pevski »bor se ]e sbral v indmea, prisrfon reSer- Prišla je vsa pevska garda slavljenca, med njind veterani, ki so ga spremjali od početka njegove-gft HeloTanja/ Ai* Mamt* x Aimtm sortem mrt- IMt !•• HV Hrstaji,! pol sjssesjiis«s>l teto, Y«4ik* busU aelveeie glasbeae pe-pesstttti i» c\% sodaii sve^je —oaioati Sjftttrfsi v k»r»t- Piedfliidmlk »GUsbssje ^iiti^r, g. ^t. Viad. Bavsftvr je po-«dM|sl v^lik teltttren pnsmu »Glas-hea^ Matice« v Jugoslaviji lm trajne zastege, katere oi je pricfefctt slav^e-aee ▼ taka nm&nem T*arwt>jw društva Slavlj«^c seje v prisrčmin besedah aekvaliL odi«ral lepoto naših jugo«] glasbenih zakladov in b*idril k vatraj-oasti in delu- V KLavdušenih sr tih pa pozdravlja Mat- HubatU p^edvsem jugo^lovan^k« !>€\rska mladia^b- Kot ]e mladost svobo-•lo^jubsa, napredna in lepote željna, tako misli in čuti njen tjobljenec- 21-veti kulturnim idealom, stre meti vkljub ovir&jn Oiiproj in biti lep v svojem sreu ia deLu — to neflo je privela slovenska pevska mladina na svoj prapor-In to ^e-to- ii ie navđahnil njen M- Uu-Nad. X.i je moi ve^'ne mladosti V ma-tie!wtii paaa*u se i bi rajo čebele is vseh strani. Iz đišeeih polj prihajajo, v go-sposko o^triženih akacij^ih in kostanjih abirajo opojni med, po visokih smre-kah in kosatih lipah šuib£. Pa naj bo čvrsta krneeka pesem ali globoka sere-aada, prisreen unaetniški valeek ah veUeasten akord bratov, ki slopajo v kolo — vsi. prav vsi so našli v matičnom oanju svoj dom • • • Pevski zbor je pokloni! slavljene« easruo knjigo s posvetili in podpisi-Z girlaiulaini, s cvetjem in narod-niml zastavami okraseni dvorani, e© ujesrovi a*ojenci »apeli njeni a posvećene skladbe- Kvartet in »bor je prepeval njegove tako srčno ljubljene pesmi- Vsi njegovi — in oni, kateri z od-krito ljubeanijo spremi ja jo slavljenče-vo pot kličejo: Slava Hubadu! Skunna t^H pevsk<»flra zbnra Olas-bene Matice, Pevske Zveze LhibMane, Sbvca in UuMjanskejra Zvona za Viri ov dan. se vrši v dvorani »Glasbene Matice* >Titri v torek 24. Jun i ja ob 20. uri zvečer. Yz*''3 orke5trah?ec:a društva »Ghis-fce?fe Niafcem se vr§? v torek 24. t m. ob 20. uri ?*r sicer v mali dvorani razpu-§5ene*rn F^mrmoniČno^ra društva. Pred vnjo ob YPf„ urf ocfborova seja. Prosim ^^^^"tev'Tno. & „Bajka o volku14 ni MolnSrjevo na:boljše delo. Prva slika sicer dobro označuje neznosno ljubosumnega od-vetnika Keleinena in skrajno potrpež-Ijivo njeg-ovo soprego Vilmo, ima pa to tebnično slabost, da se vpričo re-stavraenskih gostov in natakarjev raz-pravliajo stvari, ki gotovo nišo na-menjene za njih nšesa, a se ne moreno pripoveć^vati tako, da bi ostade lepo med zakoncema. Drn^ra slika na od-vetnikovem domu nadaljaje in stop-njuje preišnji razgovor ter -daje Kele-menu lepo izpričevalo o njegovih inkvizitornih zmožnostih; tretja — saniska — slika se iz^ublia v samo teatrainost, v scenične efekte brez vsakršne cene, veže prizore brez logične potrebe, kakor se pač nizajo v sanjah, ter je še povrhu jako raz-blinjcna. Četrta slika zaključuje bajko o volku, ki je hotel ugrabiti ja*^nje, pa je pobojrni'K ker jE*a je prep>odil mož. Prepodil ne morda zato, ker je rmčnejšu ampak zato, ker se je jagnje prepričalo, da je mož vendarle še boljši od volka.... Če se izlušči jedro iz dramatične lupine, ostane to-le: Vilmi je pred leti dvoril Juri Szabo, toda ni ga marala. Poslovil se je pismeno ter se ji rotil, da se vroe ali kot zmago-slaven vojskovođi a ali kot mo^očen državnik ali kot sloveč u metnik ali kot — ponižen sluga. Vrne se pa kot smešen, okoren odve*niški konripjent, ki Vilmi takoj prežene vse iluzije, kar jih je morda se ohranila v pustem življenju poleg Kelemena. Zato spozna, da je še vedno bolje ostati pri Kelcmenu, nego da bi jo otel tak „volk", kakršen je Szabo. Molmir bi bil iz svoje T>ajke lahko brez škode izpustil sanjsko sliko, ako bi mu ne bilo do tega, da dobi Juri Szabo paradno vlojjo, oziroma vsega skupa] nič manj nego pet vlog, v katerih naj kot vojščak, diplomat, pevec, lakaj in odvetniški konripjent dokaže svojo giedališko umetnost. To nalogo je predvčerajSnjim ptevzel gospod Šest, ki je imel vrhu vsega Se režijo. Oštrih kontrastov ni mogel ustvariti, ker je bil v vseh vlogab po maskt, govorici in gibih precej enoličen; najboljši iz-med njegovih sanjikib lirov je utegnil biti diplomat, dasi tuđi ta ni naprav-Ijal docela dojma pretkanega državnika, v četrti si iki pa je bil gospod Šest kot odvetnilki kandidat vreden vse pohvale. MimiČna ometnost gospoda Šesta ni raspolagala s premnogo odtenki; ponajveč se je kazala s tem, da je gubal čelo in mrftfl obrvi. — Oospod ĐratinakotKelemen ni mogel prav iz sebe, ker je bil premalo vdK svoji vlogi; v prvi sliki ni bilo prav jasno, zakaj se Kelemen vedno na pol obraća od svoje soproge, kakor bi njegove besede ne bile narae-njene njej, ampak častnikomt pri oknu. — Vilmo je igrala gospa Saričeva prehladno; tadi v tonu tako resignf-rane ženske, kakršna je Vi ima, mora čaaib satrepetati razdraženost ali vsaj aejevotfa. V sanjski aiiki pa Je gospa Sarifim itetoftielc imiala la)w gibe Vilmieega sica. — Drage osebe v igri to postransarga ponena; v prvi sliki sta dva tastntka nspeSno prodajala svojo blaziranost ta trije natakarji so vestno opravljali svoj posel; v sanjski sUki sta goapa Bukšekova In gospod Danilo •atrezno oveljavljala tenkoiivi&tio gTOfico, oziroma glad-kega tajnika. — Konec predstave je bil napovedan ob. pol enajstih, predstava p* je trajala do pol dvanajstih; tolike časovne razlike pač ni več smatrati za preprosto imoto, nego za debelo zanikarnost^] —n— Repertoir Narodnegra ctedatfiča. Drama 24. junifa, torek Listnica. Neizprosni stražnik. Abon. B U5; 25, iuniia, sreda Bajka o volku. Abon. A 66. — Opera, 24. lunija, torek zaprto. — 25. JunHa, sreda: »M a-dame Butterfl y«, obnoma B 2/67. !z rffdaHšlie plsarne. Danes, to Je 23. junMa zve-xer. se vprizori opera »Ma-dame Butterflv« za abonnement A 2/67. Vlago F. B. Pinkertona poje gospod J. Stemf>;nowsky. .Klnba npodabljajočlh umetnl-kov »Savi*. Ker mi je izključno le za stvar, jemljem oni del izjave Vašega cenj. kluba »Save*, v katerem trdite, da ste „preskrbeli, da bo tadi vpraša-nje umetniSke sole in vsega, kar treba za umetniško-vzgojni naraštaj, za ri-sarsko, slikarsko in estetično izobrazbo našego visokošolskega dijaštva ugodno rešeno- z vdikim zadovoljstvom na znanje. Nerazumljiva mi je pa nervoz-nost, s katero odklanjate moj predlog — da je članek bil priobčen brez mojega podpisa, je najbrže pomota stav-Čeva — da se na) ustanovi tečaj za umetniško naobrazbo srednješolskih učiteljskih kandidatov. Utemeljevanje te odklonitve — čcS, da bi se polastili problema umetniske vzgoje po mojem predlogu le pedagogi — je neumestno, ker nihče ni tako prepričan kakor pod pisan i, da sodi na mesto vzgojitelja visokošolskega naraštaja le um etnik prvega reda. Kdor je moj članek Čital brez predsodkov, ne more priti do te čudne konkluzije, da bi hotel pisec članka „pedagogom" t. j. ne um etnikom dati prednost pred nmetniki. Če bi pa pravi umetnik, ki Ima slučajno tuđi prakso na srednjih šolah podučeval na predlaganem tečaju, bi ta njegova praksa mogla le koristiti. Ideja mojega članka je pač v glavnem ta: Če ho-čemo kaj koristnega vstvariti, začnimo graditi hišo pri temelju. Mladina je naša bodočnost. Prva naša naloga je, da vzbudimo Ijubezen in ražu me van je za umetnost pri njej, naši Ijubljenki. Kakšna so sredstva, da vzgojimo ta umetniški čut pri mladini, o tem se da debatirati. Res obširen je ta problem in čestital Vam bom prvi, če ste našli boljšo pot za njegovo rešenje nego jaz. Daleč sem od Vas in ne vem, kakšni so Vaši tihi nacrti. Nedvomim 0 Vaših dobrih narnenih, če tuđi Va| ne vidim združene vse v enem kolu, kakor bi si želei. Če se Vam posreći poklicati k življenju umetniško akademijo, Vam bo ves narod hvaležen. Moje mnenje je samo bilo, da je vprašanje akademije šc nekoliko preuranjeno. Zato sem predlagal za za-Četek le omenjeni akademični tečaj, ki bi brez vsakih formalnosti lahko začel takoj funkcijo nirati. Pri dobil bi se s tem čas in izpolnila bi se zelo občotna vrzel, obenem pa bi se s tem pripravljala pot k ustanovit vi umetniške akademije, ki je meni tuđi nekamo Vam ideal. — Končno: V neprijazni del Vašega članka ne diram, saj ne odgovarate tuđi Vi stvarno. Kar se pa tiče .apostelstva um etnika*, sem mnenja, da nišo „Savani* jedini apostoli umet-nosti v Sloveniji. Šaša Santel, Sušak-Reka. »Balkan« list £a sabirače maraka, Upravo ie izašao 6. brol »Balkana« prvog; jusoslavenskeosf filatelističkojr časopisa i glasila »JugosL fflatel. Saveza« bosrato Ilustravan 1 s velezanimivirn sadržajem. Osobito valja Istaći vanred-nu studiju Zvonimira Martinovića »Uputa u sabiranje i poznavanje maraka«, koja počinje izlaziti u ovom broju 1 koju bi morao svaki filatelista bezuvjetno da čita i pomno prati nastavke. »Balkan« je prvi filatclističld Ost Jugoslavije, a Ipak se može takmlti u pogledu opreme | sadržaja s ponajboll-šim stručnim listovima velikih naroda. »Balkan« izlacl svaki mfesec na 32—48 stranica s izubiljem stručnih članaka i vijesti iz cijelo* svijeta. Svaki ozbiljniji sabirač maraka neka pretplati »Bal* kan« (pretplata do konca 1919. K 7*50 fl!. franko poštom) 111 neka zahtjeva ogledni broj od oprave »Balkana« Zagreb U poštanski pretinac 85.* KooceVt v Rogalld Slatini. Celj-Ijsko pevsko društvo priredi 6. juHja ob lo. uri (4. uri popolđne) pod okriljem Cftalnice za Rogaško Slatino in okolico koncert i izbranim! pevski-mi toacamL Program bo odlično spo* potnil naš klavirsJri virtuoz g. Oril Ličar. Spore4 koncerta priobfimo pra-voćasno. Tako bo Celjsko pevsko društvo prvo, kl bo poneslo slovansko skladbo v ta idilično lep kraj, kjer v onđotoi velikatiskl koncertni dvorani ni bilo dosedaj sliiatl slovansJdh zvo* kov, Kakor slišimo, sledijo temu koncerta koncerti drugih draMev, osobito b blitajega Zagreba* Gospot&irstvcL Naredba o ostavltvi kreditiranja davšttn v celem obmocjo kraJjestva SHS. Davščine na špirit, sladkor, mineralno olje in carine se ne smejo več kreditirati. Dosedaj obstoječa kredi* tiranja se ustavijo in vsi kreditirani zneski se morajo takoj vplačatL Samo davščine na proizvajanje piva in sad-nega žganja se lahko še dalje kre-ditirajo na podlagi obstoječih postavnih predptsov in sicer najdalje za rok dveh ozir. šhrih mesecev, položiti je v to svrho sigurno zadostujočo in predpi-sano garancijo (varščino). Kot varŠČina za to kreditiranje se do daljne odredbe ne morejo sprejemati papirji bivše avstrijske in ogrrske države in in prav tako ne morejo jamčiti za to varščino banke v sedanji Mažarski in Nemški-Avstriji, kakor tuđi ne tamkaj bivajoče privatne osebe, glede drugih inozemskih papirjev, ki bi se kot varščina na to kreditiranje ponudili, treba je prej preskrbeti dovoljenja mi-nistrstva financ. Olede dobodarstvenlh prestop-kov zakona o davku na žganje je odredilo ministrstvo: 1. da se zaradi vseh takih dohodarstvenih prestopkov, glede katerih so razsodbe postale iz-vršilne, do daljne naredbe ne iztirjajo denarne kazni, ampak samo odpada-joče davščine; 2. da se glede takih prestopkov, glede kojih razsodbe še nišo postale izvršilne, po zakonu pred-pisano poslovanje takoj z vso eneržijo nadaljuje in v onih slućajih, v katerih je obstoj kažnjive ga dejanja in kaz-njivosti potom izvršilne razsodbe ugo-tovljen, tuđi samo odpadajoča davščina iztirja, da se pa denarna kazen do daljne naredbe ne iztirja; 3. da se preiskave glede dohodarstvenih prestopkov zakona o davku na žganje, izvršenih po 1. novembru 1918, na-daljujejo in v slučaju kaznjivosti iztirjajo odpadajoče davščine in denarne kazni. Aproviiaciia. AprovhracDa fnž. železnice prodaja amerikanski petrolej, liter po K 5.40. Prodaja petrole^ Petrole] ae dobi ▼ veeh ljubljanskih fipeoetrijakih trgo-▼inah hres vsacih izk&znie ▼ prosti trgovini- liter petroleja stana 5 K 40 v, oar- kilogram 6 K 40 v- Sladkor sa. kolnike^ V torelc, dne 24- t m- e« sladkor sa. bolnike ne bode delll na magistratu, ker je meetna apro-vizacija že pretekli torek razdelila T9š ostanek sladkorja na sdravniška sprl-cevala, ki ga je Se imela v zalogi* Samo preteoeni torek ni bilo predloženih nič mani kot okroglo 1500 sdravĐiaklh Bprioavai Oe bo šio tako naprej, se bo ta eladkorna epidemija tako raspasla, £a v 14 dneh ne bode ▼ Ljubljani no-benega človeka več ki ne bi imel kak bronhijalni, ielodčni ali Srevesni katar« Eje pa bod© aprovisaeija sa toliko tl-8oč in tisoč spri&sral dobila sladkor, to je pa drngo vprašanje- Vse kar je prav* Da bi pa resno bolni trpeli radi tlgtih namišljenih bolnlkov, katerim se razni katarji pojavljajo &ele zjutraj, če nima-jo sladi© kave, pa nlkakor ne gr* Take boleznl se dajo začasno ozdraviti tuđi s prežganko, modnikom ali kako đrugade- C« bode aprovisaeija dobila se kaj eladkorja sa reanlčno bolne^ bode v listih objavila, kateri bolnlki bodo dobili sladkor. Dokler se to ne objavi, ni treba nikomur hodlti po nepotreb-nem na magistrat po sladkor, ker gr sa sedaj ni več na raspolago> Poslano.* Ker se mi zdi za nevredno odgo-varjati na dolgo in široko na napade v »Jugoslaviju z dne 20. juniia t L pod naslovom »Kako %e uničuje pri nas industrija«, utemeljujem edino le to: NI res, da bi jaz uničil kako tovar-no in prodal iz pivovarne v Lescah stroj© aH kotle za varenje piva, katero oboje ie prodala že zdavnaj posoJiJ-nica v Radovljid kot bivša lastnica iste. Res pa je, da imam podjerja na Vrhntid prvovamo kot sladamo s stroji vred v popolnoma dobrem stanju In čakam, da se razmere v naši državi temeljito uredila Kaj pa nameravam z bivšo pi-vovarno v Lescah, ne briga to nikogar, najmanj pa gospodo okoli Jugaslavlje, ker sem si v svesti, da dobro vem. kaj delam. NajboU neumestno se mi pa zdl da priđe v tisk pod kontrolo odgovornega urednika gospoda Antona Peska pred-badva&je vojnega doblčka, kateri ie sam v vojnem času napravtl briljantno ob jednem pa rudi najboij nesramno kupČUo z bivšim deželnim giavarjem ~ dr. Sušteršičem. katere ne bi Jaz in no- l ban pošten Jugosiovan napraviL Vzor-demokratičnl gospodi pri »Jugoslaviji« svetulem tora], na) se v drugo natanč-neje informiralo o takih in cnakih stva-reh, predno spustijo taka kosi« med svet N^i Vrbnik I dne 21, junija 1919, Mirko KorenCa* potestnlk na Vrhnild 1q Lcscah. * ' • Za>seblao tsm spisa H mMr* Mv9 oteoronia, kolikor doMa a*feaa us. itev. .sluvukm makuu- trn _«Jwnj» 1*19. • _ _______________ Stran 8. Nairtoveiia porožlla. (Brzojavke, prelete v soboto Dopoldne J tASKA ZBORNICA. — ORLANDOV ODSTOP. — PO SEJL Mllan, 20. junija. Orlando je izja-vil kralju, da odstopi le, če mu zbornica izrazi nezaupanje. Ta želja se mu ie brzo izpolnila, Z večino ki je neza-slišana v laški parlamentarni zjsodovT-ni, je zbornica s 259 glasovi proti 78 odklonila predlagano zaupanie vladi. V dvorani so bili Drisotni med drusrimi Giolitti, Nitti, Luzatti, Bosselli. Turati, Bissolatj, Salandra in Barzilai. Ob 2. uri 5 minut je bila seja otvorjena. Orlando ie Kovoril, da se otvaria seja parlamenta v uri težkih dogodkov, ko razburjajo važna vprašania javno mnenje. Ta vprašanja so mednarodna in notranje - italijanska. Vlada se Je držala načela, da ne popusti od glavnih laških zahteV in da ostane zvesta 5klenjenim alijansam. — Medklici, .'vižganje, ploskanje in velik nemir. Orlando nadaljuje: Gospodarska in : nančna vprašania Italije so rcsena. :.li se bližaio resitvi. Dosegli srna sjjaj-: o severno mejo, na iztoku pa zahte-vmo, kar nam po pravici *re in kar co nam zavezniki priznali temeliem -eljavnih pogodb iz dobe, ko se je Ita-liia odločila da stopi v svetovno borbo. Končno govori Orlando o veliki draginji in pravi, da je ta draginia na celem svetu. Levica ga prekine z vpit-Jem. Orlando vikne: »Obnašajte se veri dar spodobneie!« Splošno vpitje in razgrajanje. Ohča nevolja je v tem hipu na višku. Konec Orlandovesra govora ob ledenem molku. Ko predlaga Orlando zaupnico, se sliši cd vseh strani nevoljno mrmranje. Po govoru Modiglianiia in Nittija glasovanje. Seia se nadaljuje ob 6. zvečer. Orlando prljavi demisijo vlade. — O nadaljnem političnem razvoju se ne da povedari nič pozitivnega. Vsekakor so naciiona-listi doživeli velik poraz. Silno se hu-dujejo nad -Giolittijem, ki ie v zadnjem trenotku odločil proti Orlandu. Priredili so poulične demonstracije, ki so pa zelo klaverno izpadle. Laško časopisje v splošnem simpatično oozdravlja pa-dec kabineta. Kot naslednika imentnejo laški časopisi Nittija, Luzattiia in Bis-solatija, s programom obsirnih socijalnih reform na znotraj ter voliine reforme, na zunaj pa sprejem Wilsonove formule kompromisa z Jugoslavije*. — Avanti« triumfira: Ministrstvo zmage ie pokopano. Aspiracije mase so dru-?ačne, kakor Sonninove. Mesto praznih diskusij In fraz hočejo kruha. — Stavke v Italiii ponehavajo. V Rimu in Speccii so končane. PO ODSTOPU NEMŠKE VLADE- Berlin, 20- junija- Ebert ostane- Za rainistrsko predsedništvo je več kandidatov- Nemci bodo sporočili, da podpi-šejo, najbrž bodo pa prosili istočasno za odlog- Novo vlado seetavijo izključ- no većinski sociJtliBti ln oontnus* V vpraš&nju podpisa mira jih bodo neod-visnjaki podpirali- TIK PRED PODPISOM MIRU- — MARlTK SE DVIOAJO. Bern, 20- junija- Erzberger je na Čelu pristašev podpisa- Đoaedanja smer centruraa se je izpremenila- — Švicarski laški poslanik marchese Paoluccl je izjavil, da stojimo tik pred podpisom miru- Xa borzi so nemške marke silno poskočile, od včerapnjih 32 na današnjih 41 (frankov za 100 mark). REKA. Pariš, 19- juni ja- Kakor se sedaj izve. je Wilson hotel pred svojim po-tovanjem v Belgijo končno resiti vpra-šanje Eeke« Toda vse zaman. Lahi so odklonili z ozirom na ministrsko krizo pri njih- TEtfESVAR- Paris, 19- juniia- >Matin< javlja iz Bukarešta, da izpraznujejo Srbi Temes-var in da so vzeli s seboj zaloge Narodne banke* PONESREČ^V FANTASTICEN NACRT. London. 18- juni ja- >Daily Fx-pressc javlja, da so boljševici imeli nacrt izzvati generalno stavko v vsej Evrori, isto?n?no državni prevrat na Češkem in republikanski upor v Italiji- Istočasno bi sovjets!-:e čete na Mad-žarskem izvršile nove napade. V Berlinu se nahaja kot emisar o^rrskih bolj-ševikov neki Karl von Kreibig- ZADNJE SONNTNOVO BELO- Lucern. 20- junija- V Italiji je pri- fela tik pred izbrnhom krize velika rasopisna kampanja za skupen nastop Lahov, I?umunov in Bolsrarov proti Ju-coslovanom- To je zadnje Sonninovo delo- 2>Trihimac objavi ja izjavo boćarskoga ministrskega predsednika To-dorova. o taksnem skupnem nnstopu. — Mario Borsa opisuje v ^Secolu« zgođo-vino jugo^lovan^ko-laških poerajanj v Parira- Objavila samo znano stvari-Zanimivo je samo, da ni bilo od 16-maja naprej nobeneera resnega kompro-misnesra pređTosra več. KAZNOVANI PREFEKT. Pariz, 19- junija- Prefekt departe-menta Seine et Oise imenom Chaleil je odstavljen, ker je odgovoren za demonstracije ob odhodu nemških delegatov iz Versaillesa* PONESRECEN PUC- Weimar, 19- junija. Včeraj so ne-ođvisnjaki poskusili puč, izpustili kaz-njence iz zaporov, napadli grad in raz-orožili stražo- Ćete generala Markerja •o lopei B4pr*Yik> f^ to ««• *U*> I« kritlftM^ft ?•!•—1+ °^* •• ***- BnoJ»^ce spre|al* ▼ Bodljo-POLJSKO . RUSINffltO PREMISJB. VartoT% 21* Junijft- IM Poljakl te Ukrajinci Jo aklenjeno premirje, ki > prišlo 90 i n-ob A- ari* Demarkmcli-aka linija" pričenja pri Zaloščah, vodi vmdolž SereU na Huajatjn in Zalefeći ki, potem ob Dnjeetru na Zlato Lipo* Tarnopol ostane Poljakom- Dnjester loči Poljake in Romune- K0R09KA NA KONFERENCI- Pari*, 21- junija- Uoyđ Oeorge je lahko obolel. Vsled t«^ 8C to jutro ni sestala Cetroriea, tu bi imela sklepati o rešitvi celovške^a vprašanja. To vprasanje je kompetentna komisija pre-delala na novo- Petorica (zunanji ministri), je odobrila novi nacrt komisije, ki deli Koroško na Jugoslovansko in Avstrijsko rono- Vsaka država naj za-časno zaseđe svojo cono do definitivne oreditve mej v mirovni pogodbi-PARIZ OB L.ASKI KRIZI — NEORl-ENTIRAN- Pariz, 21« junija. Laska pariška delegacija je doslej še neizpremenjena-Pariško časopisje razlaga Orlandov odstop z nezadovoljnostjo Italije, z od-ločbami konference in zatrjuje, da se občutki la£ke£a ljudstva za franeosko ljudstvo nišo izpremenili- RESKI PLFBISCTT IZROCEN WILSONU. Pariz, 21. junija- Srbsko-hrvatsko-slovenska organizacija je predložila Wilsonn 17 podpisnih pol, vsaka e nad 1000 podpisi in dva protokola, da je la-5ka okupacijska oblast zaplenila ostale podpisne pole- Podpisi se izjavi ja jo za zdrnženje Reke z Jngoslavijo. Vseh podpisov je 19-858- Delegacija je dostavila, da se sorijalistična stranka na Reki ni ndeležila podpis*, k«r Seli, da postane Reka neodvisna republika. To daje nađaljnib 4000 glasov proti zdru-ženjn Reke z Italijo- GAUVAIN O LAŠKI KRIZI- Priz, 21- junija- >Journal des De-batsc piše o laški krizi, da je kriza pravzaprav začela, ko sta Orlando in Sonnino aprila odpotovala v Rim, a čemur sta se diskreditirala v Rimu ln Parizu- Njun padec je posledica njune trme. BAUER NEMSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK- Brlin, 21- junija- Nemški ministrski pređsednik je većinski socijalist Ba-aer* Narodna skopščina se danes se-stane. NITTI NASLEDNIK ORLANDOV- Milan, 21* junija- Nitti je designi-ran kot Orlandov naslednik in se bo zbornici še danes predstavil- mDOKA mamom a votirala im W«toar, St. jttmij* Mavtfaa akwp-aitea }• m m&km Tilia> ▼•tfrala mir«v-a+ pegoAo. Podrehn—H i* «1- ▼KLIKI SHODI DBMOKRATOV V BOSNI- lUajalak*, 22. junija- Tu se je vr-iila velikanska skupščina demokratske stranke pod predfiedstvom pos lanca Kecnanovića- Govorili so bivša ministra Drasković in Voja Marinković ter poelanci NjeSić, Kokrić, Vekoslav Ku-kovec, 6uškalović, Todorović, Jovano-vi6, Tadić, Grizogono, muslimanski kmet Djumlukčić in kmet Mihajlo Pav-lović- Radikalci so hoteli zborovanje motiti, toda bili so izžvižgani in odstranjeni- Jutri je velika ekupščina de-mokratov v Sanskem mostu- NOVO LAŠKO MINISTRSTVO. Rim, 23. junij'a. Krali ie poveril se-stavo svojeira ministrstva zastopniku Francesco Nittiju, ki je včerai sestavil ta kabinet: predsedstvo in notranie za-deve Francesco Nitti; zunanje senator Tornmaso Tittoni; kolonije prof. Luigi Possf; bogoslužje in pravda Lodovico Marcora; finance Francesco Tedescho; mornarica kontreadmiral Giovanni Se-ehi; nauk Alfredo BaccelH; nomorski in železniški promet Roberto de Vito; po-ljedelstvo AchiHe Visocchi; industrija, trgovina in prehrana inž. Dante Ferra-ris. pošta in brroiav Pietro Chimenti; vFojne podnore V^o Dacomo: mfnistr-stvo za osvrobojene pokrajine Cesare Nova. Ministrstvo položi prisego danes ob 10. uri dopoldne. LAŠKI PROVIZORNI PRORAČUN. Rim, 23. junija. Laska kamora je sprejela v soboto provizorni proračun za mesec dni s 245 proti 42 glasovom. (Naša porodila iz Beograda trt Zagreba.) SOCIOLOŠKO DRUŠTVO V ZAGREBU- Zagreb, 23. junija- VČeraj ob 18-uri je bila v Zagrebu konstituirajoča skupščina socijološkega društva, na kateri ie Čltal tačasni tajnik dr- Milen-ko Markovih tajniško porocilo in historijat društvenega postanka- Ideja društva j© osnovanie soeiiološkega muzeja, v katerem bi se zbiral materijal za spoznavanje vseh socijoloških prilil: našega naroda- Društvo se bo đelilo na sekcijo sa socijalno statistiko, na sekcijo za politiko in higijeno, na sekcijo za ekonomska in finančna vprašanja in probleme, za socijalno šolstvo in kulturo, za pravno politiko in za obeo politiko- Društvo bo izdajalo >Glasnik socijol* dništvac kot prilogo >Jugosla-venski Njivic. Danes ima društvo 82 rednih in 10 ustanovnih članov« Ko je bilo pre^itano porocilo sedanjega blagajnika Juraja Tomičića, je bil pode-ljen odboru absolutorij- Na to se je društvo konstituiralo in izbralo za pred- B^nlVft dr- Adolfa MiHallća- V ođSo* bo ▼stopili najpoznanejii godjoL te lavci ▼ Zagrebu SKPPSČINA 8OCIJAL. LEVICB V> ZAGREBU- Zaerolb, 23- junija- Včeraj ol> IO dopoldne je bila velika skupšclna socU. jalistiČne levice v kinu >H©lios«. Pred-sedoval je Zvonimir Cvijić- Dr- Radcn ševiĆ je referiral o osnovnem zakonu za osiguranje delavcev in stavil v zve-zi z njim zahteve etrokovno organizi-ranega delavčtva- V široko zasnovanom govoru je zahteval med dragim osiguranje za slučaj brezdelja in ure-ditev minimalnih plad- Čitajofi posa-mezne paragrafe nove osnove in odnosne paragrafe srbskega zakona o delu, dokazoval je, da je KoraČeva osnova le poslabšano izdanje tega. Za njim Je govoril g- Brudnjak, ki Je posebno na-glašal, da morajo imeti zavarovanja delavcev samo delavci v rokah. Predsed-nik Cvijić je predložil nato tozadevno resolucijo, na kar se je skupščina ob 12-razšla* SKUPSCTNA JUGOSII DEMOKRATSKE STRANKE V ZRMANJI. Zrmanja, 20 junija- V Cetrtek Je bila tukaj velika skupščina JDS* Gto-vorila sta Milan Pribičević in dr-Srdjan Budisavljević- Množica Je njuna izvajanja burno odobravala« Soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero se odobrava program in delovanje stranke, zahteva takojšnjo izvedbo agrarne reforme in kolonizacije, davčne reforme, nastave in uprave, občinskega zakona ter državno pomoč dobrovoljcem; protestira se proti divjaškemu posto-panju Lahov v okupiranih krajih in proti laškemu imperijalizmu- DruStvene vesti in prireditve. Akcijski odbor »Svete Vojske« ima sejo danes ob 8- uri zvečer v brez-alkoholni restavraciji hotela >Union<« Vsled važnega razgovora je udeležba nnjna. »Narodna čitalnica" v Črnoralja slavi letos petdesetletnico svojega ob-stanka. Proslava se vrši 13. {ulija 1.1. Slovenci! Vabimo Vas, obiščite nas ta dan v prijazni Belokrajni. Gorenjci v svoji pestri narodni nosi in naši bratje onkraj Kulpe so nam že obljubili svojo udeležbo, Karlovačko pevsko društvo .Zora*, sokolska fanfara iz Karlovca nas gotovo posetijo. Pridite polno-številno! Za ugodne zveze po mož-nosti preskrbljeno. Programi se bodo v kratkem razposlali. Prosimo vsa narodna društva v bližnji okolici, da ne prirejajo ta dan. svojih društvenih prireditev. Izdajate!) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntna in tisk »Narodne tiskani*«* DldDdJUlLGllld spretme takoj. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6286 |U,.ft*m več gorkih klopi Več se nr-rtiludlil izve v ftlškl, Knezova ulio* št. 263, okral 7. 6217 fnAUf vajen tapeciranja in lakiranja CtUldl, vozov, se išče zt tak«!. Hr?na in stanovanje v hiši. Oglasiti se je: Cesta u* Kodeljero 3. 6166 Dirafi ftrni najboljeg sesUva. sasma (UflU »lluf9 nov ili malo rabMen želimo kuoiti. Ponude tvrtci Schwarezi drug, Zagreb. Preradovfćeva 1. 3347 IffO CO ve^ia dru5ina za veliko goz-uLl g" dno posestvo, redi se lahko večja množina živine. Posestvo je blizu Maribora. Ponudbe na upravnišstvo Slov. Naroda. 6177 |ffD a* za iulij in avgast meblovana liLC ic soba z 2 poste!iama in porabo kuhinje Ponudbe s ceno na uprav-ništvo »Slov. Naroda« pod ,.K, M.M 6209 Dnmin rnmnnt izvrsten cement za nUman - LBlIlBTlI vsako vrsto stavbe-nega dela posebno pa za izdelovanje umetnega škriljca, kateri je kupce ve-dno v svoji ceni in dobroti zadovoljit Že svojedobno je imel Laški Roman — cement svoj dobri glas. Vsem inte-resemem naznanimo, da se na doba* vo večje množirepustijo bredbiliežiti. Tovaroa za cement Lašito pri Celja. 6288 \M solio proti So^n nagradi. Npo£v upravništvo .Siov, Naroda«. 6146 Cflfin bn izvrstnega kavnega nado-JllUlI Rij mesfh, cena K 14 — za ke se proda. Fra ne Đoleac, Eranf. 6210 l\f;jl SE SIBDElC. (bajc>suha,šeiak,Do litura. Natančne ponudbe na tovamo stolov, Gameljne nad Ljubifano. 61Q1 Uf*** pa več lerrh stavbišč v Gaberfo riilUa 5C ori Celja- Izve se pri kreditni in stavbeni zadrugi .Lasta! dom« v Celja. 6245 Drnifaiailrs d )t3ro izurjena, mešane rluUujulMI, stroke. želi premeniti službo v mesto ali na deželo Naslov pove upravništvo »Slovenskoga Naroda«. 6200 liiarii nri7nrl Maha?on» fornr se InlUlIII putili! zamenia, 7a orehnve-ga alt tuđi moda. Mafija Perko, mlfr-ski mojster Zg. Sška Celovška c nassro-ti hoteli Vega. 6250 Dobra kobarica nadje primanje kod Alex. RottenbOchera, BroM|arska trgovina« Osll«k — doiajl grad. 6274 Bođblnl Bregast - Mošok naznanjate v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je za vedno zatisnila svoje trudne oči njih predobra mamica odnosno stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa Josipioa Bregant n|. k računskega nadsvetiiika vdova. Zemski ostanki blagopokojne se bodqjo dne 24. t. m. ob 4. popoludne slovesno blagoslovili ter pre-peljali iz hiše žalosti, Škofja ni. 13, na pokopalisče k Sv. Križu, kjer se polože v rodbinsko. grobnico k večnemu počitku. Pokoj njeni duši I V LJUBLJANI, dne 23. junija 1919. Iflfilsffnta se i5^e k dvema deklicama RUyIulD'a radi konverzadie. Ponudbe na r avrentfć, Erofaika vlica l/II. STROJE za pranje v^kov.bk. Žalec pri Celju. 6096 Tra)i fO do^ra kuharica kao i soba-llflu Vb rica veSta u svim pošlovfma kučevnim. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6180 Mlađega psu {maja £„"*£ ?£!?Wlar se zamenja za a^w^w ^ a V 9 pianino, event tuđi proda. Naslov pove upravntStvo >tSloven3kega Naroda".__________62 9 Lasu* mreže, enostavae in dvojno pletene priporoča WL P^krajic^ W«er, Ljulja—. 6275 frinta v Zagrebu na na|proin«tncjSi UlIHi ulici Ilici, meseCnt promrt čez 4,00 It, se zameaja xa prometno brivnico ▼ Ljubljaat ZancniteM se more osebno prepričah Informacije v upravniftvo „aMor. Wara4au. 6273 inja iott wm SS za tekojSoji vstop se »Če. Pogojt: to* Cno znanje sloveuskega in oemficega jezika ▼ govora In piša vi. zaanje v lesoib stvokab. tn saanistalca vodjave-Qe face. Proiofe ali osebna pre isU-vitev. Leam iavos. ftif stali, titiias Kasija. mm Na proda] noika I« fnmkm akUka in rudi eavlfl. — Naslov pove: Upravništvo .Slov. Naroda«. 6255 lif lizankl mnitiitn, ££** s hrano, stanovanjem fn dobro plačo tako i sprejme Ifj« T«»lak. stavbeao ia s#blSrrtao strojao miztrstvo ▼ TrboTlJe II. 6179 Iffflnlfl resne^a fn treznega strajevodjo IIlEulD z izpitom, ki zna popravila ori par oštro ju samostalno i zvala ti, nastop takoj. Plači po dogovoru. Ponude na Pitomaca - CrefojevaCki Bfi)eBid đ. đ. a Pitomad, Hrratska. «291 Rindci siRaii hi in kbukohvrab^ si okro^e! ali rezan. Cene zn les nalo-žen v vaeon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga zm drf. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 mstiBifiram iisialtti. ~° s',°n nemšKe stenografije in te mogoČe dvojnega knjigovodstva, iSče distingvi-rana dami kot tajnico. Ponudbe pod „A B C 6257- na upravništvo »Sloven-bkega Naroda«. 6257 Dve opremljeni sobi 3 kopališčem >n električno razsvetljavn se Cez Solske počitnice za v Zagreb potujoče potnike odda za prenoč'šJe. ifoaaiat, MarftavMair trf fttev. li, prittlafa, tovaw Isajrab. 6256 Posestvo = travniki, njive, gozd, vinograd prodam. Voda doma, redi se troje goved. Aatea tvar, *r*~ đmši* aUlliertMg. 6265 PUtni. zaRHiira ie»e ^1^- fila več let v boljSih hiSah, veiča kuhinje kakor drugega hiSnefa opravila, iSčt s 15. jnlijem službe pri majhni đrafini, najiaje pa k eni ali dvema osebama. Ponudbe na upravnistvo •Slovenskcga Naroda" pod „Mieso ieMe^MI"._____________ 6201 škega knMfovodstva z večleteo prakso, nadalje 1 U—t—lsllaU, zmoSni slovenske ln nemike stenografije in katf§e»e*lft|sv znožo« slovensatie in nemttlne, steoografije obeh tezlkov ia sjrojepisja, sprejme velika tovarna na StaJtfBkess. Poaodba 1 naveđbo dosedanjega stafbovanja ln zahtev, naj »e pošljejo pod •**+****"* OM Priporočam svojo veliko zalogo viigalhikov na bencin. Trgovci dobijo znaten popust F. Mm Kalsar. Salaalraraova sOtaafttt. 6283 Predaste se 6253 2 mlado psa. Kolodvorska nllca it 7. Tmpfnje 29 bi iliiii izborne tuđi za med rezanico konjem lama naprodaj po 40 vinarjev kilog' Sever * Kemp.v Lfabl|ua. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj Iatatam sa dobi tsidl ove*. Vodna žaga na »tribo" popolnoma v dobrem stanju, se radi opustitve obrti skupno ali posamezno ent proda. Naslov pove upr. „Slov. Naroda". Spreime se več prevlsilskih potnikov dobro vreljanih v mestu in na deželi za razpečavanje krosao aa tovila. Ponudbe pod »Kreaa* se prosi jo na Aatats* ekspedicija AL HatellC, LjnbUaaa. 6100 Dekla se sprejme na večje posestvo na Sp. Stajerskem. Plača po dogovora. Naslov pove upravništvo »Siovenskega Naroda41. 6282 Kdor hoče iz ivice atoM« kak«rajiok«JI -«8 naj si (2 vpoSiljatvijo 50 b v znamksb) oaroči jBmstakataldf 8mžke iellrfs iMrttr hkm fi. |. Jira, Sckvcte. 3* m oprir. tega Usta. «•> Ennilll9 iomona (Trelbriemen) vsakt UUUitud lElfflUfl vstesekupljo allza-menjajo proti proti premogu, Roman ali Portland cement, stresno ter zidar-] sko opeko. Toraraa ta cesient. Laike f rl CelJB. 6287 IV Tzamm n]n "^MI malo fjostilno sili irgovi« no« Naslov pove uprav. Slo-venskega Haroda4 6173 Tatarii kakor tudi več »ceace? se' ICmUjI sprejne proti dobrema plačilu v trajno delo. Anton Stoloorf nastal foaarakl saolator, aVjnMfaaa, Jara-■ova uUca at. 13 4844 Poziv I Kdor bo Se govoril neresntčne stvari zoper mojo fatt, bodem sodnij-sko posto pala proti njemu. 6254 Marila Jenko Roftaa dolina startlaa tet. Lesno volno ima na prodaj geidarsU vid v Oplefnlel pri Beafleaks ttelersfco._____________6219 Zračne cevi aa kolo, še dobro obranjene, sa po«; ceni prodajo. 6200 Krakova** amalp **. 4, O. suUUrtr. Mi pšoejiB josetn z nekaj sto orali zemlje za ob- delovanje in enoliko gozda, v lastni režiji opravljanega, se ta- koj proda. Ponudbe na L Hofsasfl ftiaH HL tmpn U. tiitiiiiiili Sfraa ftu____________________________________________„SLOVENSKI NAROD* dne 28. jonlja 1919._______________________________________145. Itcr. Koncipijeota =s Prostovoljna dražba V sredo, 25. Junija 1919 ob 9. nrt dop. m «dd« po prMtoTOlJni dratbl kntala]ska oprava, poao«a ia drage malenkosti v blsi Oradliee ftt. 8, U. atopaloo drogo nadstronja na lavo. 6258 :. llgjai u Valentin ta\\i\ mtataa stavbanika ia totlno iapr. cenllca, Ljubljatt, Tniovski pristai u. prevzemata in izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tuđi vsakovrstna projektiranja in napravo naČrtov in visoke stavbe, cerkve, javne sole, nada i je cenitve, tehnična innenja i. t. d. — Ob jedirm imata tuđi oblastveno dovoljeno zasebno posredo-vatnico zu nakup in prodajo posestev, kakor hiš, žemljišč, gozdov i. t. d. 930 Vinsko kM pri Milit Ljubljana. Selenburgora ul. 7, pod Jadransko banko. Točijo se pristna, »tara in nova. bela, rdeča in crna vina. Sprejmejo se s'alni gostje na kosilo in večerjo pod uccodnimi pogoji. Slavnemu občinstvu iz mesta in z debele se priporoča ______Stanko Jesenko,_____^ Od da se služba hišnika pri Mestni taranllnicl IJablfaaskl. Plate po dogovora. Prošnje Je vlagati na brantlnitao ra¥-______________nafrllstvo do 1. jnlija 1919.___________6269 Banatska moka Komisija „BALKAN" 627» prodaja dokler trala zaloga lepo belo molto BaT* aa fcnha ia krah. Oddaja samo ćele vrata, "^aj Mig. UI. IiIhuoIoi Modi oUastveno poverjeni stavbni inženir. Wa tfart. podjetje za BefonsHe, žefezoBirtonsks io vsiie zgrađftg v Ljubljani, Hilfierjeva ulica št, 7. W livršuje strok&vno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonskfc konstrukcije. PrefZflea f rfrokovno izvrsifev m nacrte stavbeie iDženirske stroke. TehnUna maenla, sastopstvo atrank v lehnlžklh zađavah. Policijska direkcija u Sarajevu treba oko stotinu policista. Uvjeti su za primanje u policijsku službu: da je molitelj 1. državljanin Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca; 2. potpuno zdrav; 3. neporočan; 4. svršio najmanje potpunu osnovnu školu i da zna dobro čitati i pisati latinicom i ćirilicom; 5. služio u vojsci i postigao makar čast kaplara; 6. dovršio 24 godine, a ne prekoračio 36 godina. Dohoci su za neoženjene osim stana, odjela i obuće 5012 K godišnje, a za oženjene 5.576 K godišnje osim odijela i obuče. Oženjeni dobivaju osim toga za svako dijete po 300 K godišnje više. Refiektanti neka pošalju molbu za primanje policijskoj direkciji u Sarajevo putem svoje nadležne političke vlasti, a molbi neka dodaju: 1. svjedoebu ponašanja; 2. krštenicu odnosno izvadak iz registra rodjenih; 3. domovnicu; 4. posljednju školsku svjedočim; 5. vojničku knjižicu ili otpustnicu; 6. vjenčani list, eventualno krštenicu (ili izvatke iz registra rodjenih) djece. Policijska direkeifa n Sarajevu. Broj 18134/19. 6285 f " »«. nuli Ilc in r0* nese ^110^ prednosti, tako v ziravstvesera kakor ■ -•Iđ |9Ull v dražabntm urini. FeHerjeva popolnoma neškodljiva preuku-vr:'. „Elsa" pomađa za obvaroTsnje fa nccovftTJe koi«, oieturt netfsn&t «oir, •■^lz miile, brani jprotf selnćaricf. sonĆnim pegam, fcor!. railsFostf. ve'osti kože. UaCek aotiiej:>e vrste 6 K. Omoti In poštu naše račina rr.sebej najeraeje. Namesto škodlfivega mila gs'"^' X>\ SKS£ re je dsnes te zete rfraf o ali Iraa Je fnr iafrrote tu aeškadijirostf katar »red vajna. Bofjie ia ftaejše za oegorinje kože v đanaSnjeai tasa si aiti aalsliti se teoremo. * Rlima laća ■• mon d0MČ! ^m9 • '«««3»» .Etaf--Taa»aliia ponudo UUJIIC IO>C za rast las- Okrepi koža aa plavi, preprećaje plciarost in eafveloat Lecček ■o&ejic vrste • K. Omot ia po^tnlaa se računa posebe] uaj-ceneje. Za vsakdame negovanje Mesa "^rz<^'",: tniraaje teleća, otrošie &opc!l. kakar za ittn« v«4« Itd. Cena kartdno K 1*&t SCohni tš^iktl ln P°vsod * **?" "«sfti-«e aore fcolj ublzlzjot, hla-OCDUz V&CII deč, osreiajoć FelJerjer wE;za* mentalni inigrfnski Wrtk. V lesss! ce*k] K 2-—. Izvrsten proti flarvk«)« in nirrcal. RaM se tuđi , prati vbodljaja tu unitvl. Voda u o« (canjrlaai) M« I. KapHU« a*«« k s«Jbob«Ui K 2-50. Pravi s«rorsk9 vnsd «ok prt« kšilta ttekfnica 4 K. FrasM*ro i?ac«e t stekl. f*la 16 K. •VO 2eiDUcCt mala stek! 2 K. Iflirla a?ac a ođ'traaf krez koleda Fdlerjeva tarlst. tisktara .H*»- HUlja ULcdd (tcliotln*) stapaj s topiCea 4 I is tarist •«£ «• « K. f ■ v o»__ _ *^ Proti potenju telesa in nog je Feflerjev „Haaa praiek z vafptai 1^. Krmilni prašek za živino ^ davM pvzaaai k zepet dasi. KartM 12. M Ome« Ia putnima st racana po*cbej fa ^itžtJ Bajcesefe. Kdor aar*a vee, ara«f« tn% /zM k tauL Naročiti je treba pri 'f—f J&M aaaalaaaatt aaMlUl « J« ▼•*««• hlt^h PHmI HaSpL oMivil inzMtud! kuhati m ilfe- Ponudbc na V. ■■!!■>. aatap9ar|V •* ■• OaTlO trično razsvetljavo takoj ali za pozneje. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda* pod HBl«lrtHtaa rassvtUlMa" 6263 Stroiepiska • vešča slove nskega in nemškega jezika v govora in pisavi itali-janskega v govoru, lite pri« merM slaite. Cenjene ponudbe pod „Strojepiska" na upravništvo „Slov. Naroda* 6267 mr ▼•«• it*¥tidT-^i delavcev za vzdržavanje čest in ulic išče mestsa •Mina llatellatisHa. Zglasiti se je pri mestnem nad- zorstvu na magistratu med 11.—1. uro dopoldne. 6261 Kilraka i«li Y«tO9lU v luikdj trgovino, naj- raje m ametoalm Magom, 151ctno, pridno, pošteno dekie z dobri mi sprt-Čevati. — Cenjene ponudbe na : f ranica MarthaćUV, Pnioi *t. 14« fOtta Stari trg, eom Vei. Lftca. : Barve za sukno : paketirano, aalllMk« fearv« originalne artneno zelenilo, apneno modrilo, »ker, vae pnteae barve nudi tvrdka Maiaia * Co. Praha — Er. Vlnobrađj, Soraaal 24 tecfeoatovaefca. 35 vagonow Mlm nalrmiotaep paplrfa § po 4 K 15 v kilogram v svalkih, za zavijanje, od hrvatske stacfie, na prodaj. Vzorci papirja so pri Breznik in drag, Celje, Dolgopolle L f„CROflTIA"| ZoiarorBlaa zadruga i ZaoreBo vstanovlieaa od mašta« olictna Zagreb* lota 1884. sprejama * elemeatarnani Ia ilv-ljans&em oddelka vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in naj- modernejšimi tarifi. Zahtevaite prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopsivo za ;i9venllo = Ljubljana. =— Stari trg štev. 11. Sprefemamo sposobne potnike in sastopnlhe, ka« terlm se nudi prilika vel-kega zaslnika. *T JAJCA« jajca u caj (teano rameaa) 80 v. Ia jajca (£ez 50 g teika) 70 v. lla jajca 05 v. Plavci (Schwimmer) in umazana 60 v. ću komad, •• pn+mimi* v orifinaJnih zabojih pri EM. SUPPAHZU t iafaici, tlumfci š*Mjtnk». Sftl» OUaaU mastim koloma«, hernJkalite. barve ti in o«tak> blago nudi povoljno tvrdka 6197 Maiata ft Co. PRAHA — Kit. VIMONRAOV Jlonmnl 24, CaliosiovaCka Vila na Bledu Mlino št45 ob jezeru leSeča, z lastnim kopahSčem v jezeru in čolni, se odđa ▼ sa fen za cei* sezlj« od 1. jalija do 30. se|itenbrt. eventuelno tuđi čez zimo (V vili so peči.) Podrobnosti in pogoji ? ljabljani, Selenbarfdta olica it. l/l ali aa Blada pri „Prometnem društva \ 6278 Litografija I. vrste, obstoječa 26 let v Beogradu potrebu je 1 Htografa „ crtača", ki bi se mogel sprejeti tuđi v kompanijo. Ista obrt se more kupiti ali dobiti v zakup. Adresa: Fera Marković, Utofira! Beeirad, Srbija. 6216 Preprodajalci! Kremo za Čevlje. vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisem-ski papir v mapth, fino toaletno milo n drugo blago dobite pri Mahler i Oplatka iagenturni 1 komisionalni posao Zagreb JelaČičev trg 28 (poleg Narodne kavarne ) £3h *k m ft _ krasna« blizn Maribora, se iz proste roke zelo ugodno proda. Interesenti naj blagovolijo vprašati gls- mno pri upravništvu ,Slov. Naroda" pod .GraSčina/6279'. Ing Milan Ro jan tehniška poslovnica sa kemijsko industrijo Zagrab, Gajeva iiHca 37. Osnovo, uredba, pogon, atrokovao vnen^e TMkovrittiUi kemlftklh tTorslc. BSacgoletno tsknatvo w ta- Ia ino* XO)aaaStTa. Paglavitno: tv««Uaa klsaliaa, aaietne gnolllo (sv^erfostat) Ia atettllaclia katrana. Nabava vata keartfafclk prolsvođov tn iđrani ls faosonaatva* meterska, žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31. 5587 Proda se: kočija (landauer), zapravljivček in registrima blagajna. Naslov pove: I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beaelfak A Betane, L|abl|aaav rra«cevo nabretle št 5. 6241 Knlltovodia "Vi za lesno tvrdko za takojšnji vstop se išče. Samostalni, bilančno sigutn!, v vseh pisarniških delth izveZbani. slo-venskega in ne r.škega jezika v govoru in pisavi in stenografije zmožni reflektanti naj proSnje s prepisi »ori-teval vpošljejo aH osebno predstavijo. Uradniki v lesni stroki imaio prednost. Prepotnik Želeina Kaplja Koroško. 6184 :: Učenec:: za mešano trgovino, močan in s primerno šolsko izobrazbo, 86 tako) sprefme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na «T. Colnar, Bran*. Istotam se odda večja množina kos. 6229 Pozor! Pozor! Kemiki! Inženerji! V Sloveniji je v industrijalne svrhe na razpolago dvonadstropno lepo tvor-niško posiopje s svetlimi delavnicami tik kolodvora in parni stroj 21 HP. Lastr.ik je pripravljen tehnika sprejeti kot družabnika in prevzeti komecijelno vodstvo. Tozadevhi prediogi na uprav. Slov. Nar. pod .Tvornica 6095". 6C95 fino franeoako pnevmatiko plasče in cevl priporoža IGN. VOK specialna trgovina Mvalnib strojev in koles. Lfnbllana, Sodna nlita ftt 7. 6276 ■■■■■■■■■■■■ Rafiju ie) prima Majunga, dobije se najjeftije. Brzojavi i listovi: Mi HnDit Zapi ^^k ^^^ ^i^H ^m^ a^B ^m^ ^^^ ^m^ ^^^ ^^h ^^^ ^^^ Docent Dr.Botteri nrfamaHI aknliaiionaffa o4-delka đeiolBO bolnloe, ordinira sopot rodno od 1L do 12. nre na St. Petra eestl 2. Sluibo Blnskega tajnika razpisuje mestni urad v Brežicah. V poštev pridejo le ponudniki, ki so v občinskih poslih popol-noraa izvežbani. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti na županstvo v Đrežicah. 6281 Semenj za posodo! Resljeva cesta 4 od Z9. junija do 8. julija J. Kos. Mišl - pođgane stecice - žčnrkl in Tsa zalega mora pof inlti ako upotrebite noja sajbolj Jsknieaa !n pottodl hvaljena sredstva kakor: proti poljskim nlSlm 5 K, za podgane In mili sitne K 5*—; zt štaite K 6-—; tJoktnra sa steaice K 2—\ posebna nocaa tJnkttrra za steaice K 5*—; oničeTalec aoljer K 2*—; praiek proti nrrčesom 250 in 5 K; tiiktnra proti alem pri ljadeh 3 K; aitzfl6 ia ali pri ilTiii 2 K; pnlek zt ali ▼ oblekl li perila S K; tlnktnra zt bollie pri pseh K 1*50; tink-tura proti mitesn na sadja Ia zeieafadi (uničevalec rasti i n) K I*—. PoSUja po povzetjn Ztvod zt eksport M. Jftaker, Sagreb 1SH PeMaiaaa allaa 3. Nakup MASTI dobre kakor rodi pofcvarjcae. \x^ po« kvarjeno slanino, repno olfe, boEao olje, sploh vsaka mtSčobt ae ksjail bodisl dobro ali pokvarjeno v vaaM aano* oHOnaj ^^fVH O*aap^Pa^Vf^B^an|nannajBBBB| ^Baa^aWptTVvBal lit pravaatju« fjnv* Ponudbe % na-povedbo oene In množina ae ptoal pod 9fMait*ebaM na aprtvnlštvo „Sloven-skega Naroda". (J218 Oniv. li. i ALOJZ ZALOKAR odpotuje do konca julija. Z Promet z Nemsko Avstnjo. ^; TfBmperti i spremstfom in Urez njega, pmiutitev DrevozBit, mozaiiz in izvoznke, MM. Zo lusoslov. transporte lostno odprovilnica v Llpnld (Mi Adolf Blum & Popper internacijonalna špediterja Dunaj. (VVien) ILf Taborstrasse 22. Lastne hiše v Anversi, Uštek (Češko), Berlinu, Bremenu, Budapešti, Reki, Hamburgu, Londonu, New Yorku, Pasovi, Pragi, Skalmierzvcab, Dečinu na Labi, Varšarl. Za vse hiše naslov za pisma „Adolf Blum & Popper4. .Brzojavke: Blmnoit. 6295 Brzojavke: MamtiLs OKLJC. Podpisani naznanjajo, da bodo obrestovali vloge na knjižice ozirom'a* na tekoči račun počenši s 1. julijem 1.1. s ■"*doIotte"Devel|avBe- DnandzovodvUiiMlaL