54. Številka._Ljubljana, v torek 8. marca. XX. leto, 1887. SLOMiKl HM Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti pi-ejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta a gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne pot it-vrsto po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirat.i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i S v o je v Rudolfa KirbiSa hiši, „Oledaliaka stolca". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. . . ....._. ....., . .„_____ ufensvo!« ouv»ii til ,itt>(,»(i;o u\ losijo idvD&uh prtila j r»f Postreljeni v Ruščuku. V nedeljo zjutraj so blizu RušČuka postrelili devet dostojanstvenikov iz bolgarske vojske. Bili so to udeleženci zadnjega upora in bolgarski regentje bo pohiteli usmrtiti jih, dasi tudi so tuji konzuli s kolektivno noto opominjali, aaj se odloži justifikacija. Bolgarsko regeutstvo je torej s krvavimi Črkami naznanila svetu, da Še živi in da umeje krepko vladati. Kdor v Bolgarskej v takem času, kakor je sedanji, tako smelo in brezozirno maha okolu sebe 8 smrtno koso, ta ima pač čuda vreden pogum in čuda vredno domišljijo. Maščevalnost se niti s tem ni dala potolažiti, da so proti justifikaciji ugovarjali vnanji konzuli in tudi s tem ne, da bode na to prišlo, ker skoro mora priti, reakcija od neke strani. Celo verjetno je, da bode krvavi dogodek v Ruščuku dal impuls za hitrejši razvitek bolgarskih stvari). Nekaj tednov je afera počivala, tako da je iz velikih časopisov celo izginila posebna rubrika za bolgarske homatije. Če se ne motimo, bode odslej ta rubrika zopet ušatorila se za stalno. Dobro je pri tem zapomniti si, da so nemalo vsa izvestja iz Bolgarsko zavijačna in lažnjiva. Nikdar se po časopisih ni toliko lagalo, kakor v sedanj ej dobi, a tudi sedaj se povsodi drugod v Evropi ni spletlo toliko lažij, kakor na tistem koščku, ki so imenuje bolgarska zemlja. Sedanji bolgarski oblastniki menda res mislijo, da se je brzojav postavil samo za to, da se sodobni svet slepi in za norca ima. Stambulov in njegovi bratje v regentstvu kujejo laž na laž. Ker ne more noben telegram iz Sofije, če ga poprej neso preudarili iu prekrojili vladajoča gospoda, sledi iz tega, da vsako bolgarsko izvestje in bodi v katerem evropskem žurnalu koli, samo tisto razodeva, kar želi in za dobro pozna famozno regentatvo. Seveda se počasi Evropi oči odpirajo in bralec za bra Icem spoznava, da bi se več resnice iz Bolgarske zvedelo, Če bi vsakdo doli v Sofiji ali v Flovdivu lagati in zavijati smel, kakor pa tako, ko imajo monopol za laži v rokah zgolj regentje. Će bi že drugo ne bilo izučilo Evrope, kako jej je misliti o bolgarskem vrveži, pri najzadnjej aferi stopa na dan jako poučljiva istina. Na čelu zadnjega, sedaj tako strahovito kaznovanega vojaškega upora, so stali mej drugimi tudi možje, kakor Filov, Nikiforov in mnogi drugi častniki, ki so LISTEK. 0 grščini in njeni izreki. Grški poslanec na dvoru nemškega cesarja, A. R. Rangabe je izdal knjižico,1") ki je vredna, da se občinstvo natančnejše seznani z njeno vsebino. V nji razlaga in utrjuje dva predloga: 1. Naj se grščina uči po načinu živega jezika; 2. naj se izgovarja novohelenski, a) ker je sedanja (erazmov-ska) izreka očitno napačna, in b) ker je novo helenska izreka veliko bližja starogrški. Drugo točko obširno dokazuje iz navodov starih pisateljev, ohranjenih pesem, nadpisov, iz analogije, feniških iu k o litovski h piBinen, iz sanskrtskih besedi j, francoskih in italijanskih primerov, iz napisov na denarjih, iz narečij. Stoletja so Grkom krojila različno usodo, v glavnem skoro tožno, kakor vsem narodom, živečim pod osmanskim igom, in tudi grščino so pretresali hudi udarci, toda grščina ni izumrla, kakor *) Die AusBpracue des Griechischen, Leipzig, W. Friedrich. bili najzvestejši pristaši muholovca, kneza Aleksandra. Saj je znano, da je najvišji lejtnant Filov sam bil mej prvimi, ki so v jeseni uprizorili protirevolucijo in agitovali za to, da se knez Aleksander pokliče v deželo nazaj. Če so se sedaj ti Aleksandro ve i dvig-pili proti regentstvu, potem je stvar jako pojasnjena I Na drugej strani je tudi pozora vredno to, da si regentatvo ne more z drugim kože in veljave varovati, kakor s tem, da prve rodoljube bolgarske, tako Karavelova, tako Cankova zvezati in prikleniti da. In vender se trdi, da regentatvo stoji na na rodnoj podlagi, da je, kakor telegrami, izvirajoči iz Sofije od tendencijoznih reservoarjev, poročajo le re-gentsko voljo, voljo dežele! Naposled je general Kaulbars vender prav dejal, ko je gospode na bol garskem krmilu imenoval „zdivjano druhal", naposled je general Kaulbars se mornl naveličati obče vanja s takim zastopstvom. Klanje v Ruščuku bode morda regenstvu odvrnilo zadnje simpatije in obče se bode odobravalo, če se takej turskoj vladi na Bolgarskem peruti od-stri žejo jedenkrat za vselej. Zelo je verojetno, da bode to delo prevzela v kratkem Rusija. Njenej politiki ni bilo primerno, da bi se kaznovali zarotniki proti knezu Aleksandru, a zato bode Rusija tudi se-daj morala vzeti v roko odločen protest k temu. da so padli možje, ki so se uprli bili proti regentstvu. Seveda, ako to stori Rusija, oglasili se bodo takoj njeni nasprotniki s tiradami o načelu legitimitete, s katerimi se upori ne bi strinjali. S tako tirado se že smeši „N. Fr. Pr.u v nedeljski Številki, ona, ki je v prvej vrsti — liberalna. Rusija tega „zločina" ne bi storila prva. Ali se ni legitimni kralj Italiji zvezal z upornikom Garibaldijem? Ali ni le gitimist vseh legitimistov, knez Bismarck operiral z uporno legijo generala Klapke? naposled pa, da ne izgubimo bolgarske stvari, ali ni knez Aleksander sam šel ter skušal iztrgati Rumelijo iz rok legitimnega gospodarja, sultana, ter združiti jo s svojo kneževino? „Nichts bleibt ewigu tudi legitimiteta slabih in brezraaimnib vlad, kakor je bolgarska, ne vlada za veke. Rusija bo Je sedaj gotovo vse sile napela, da naredi konec vladanju pustolovcev iu zatiralcev naroda v Sofiji. Prišli bodo potem na vladno krmilo v Bolgariji možje, ki bodo bolje cenili prijateljstvo Rusije iu interese slovanstva. ne grški narotl, ampak krepko živi v novohelenščini, zlasti od narodnega osvobojenja Bem, ko se je začelo novo življenje narodu, in ko so jeli gledati na čistejši slog in jezik. Današnja grščina ni pokveka stare, je le prehodna doba starega jezika in sme se trditi, da noben jezik se primeroma ni tako malo izpremenil. Novohelenščina se manj razločuje od stare, nego li italijanščina od latinščine; vsak vrl helenist more dobro pisana dela novogrška umeti v nekaterih tednih in še preje, ker jezik Oekonomov ali Papasi-gopulov niti od daleč ni toliko različen, kakor je Goethejeva nemščina od one Nibelungov. Novejši jezik se razločuje od starejšega v tem, da mu manjka nekaj — zdaj zastarelih in nenavadnih besed in členic, da so dobile nekatere besede drug pomen, da je besedoredni sestav razvezniši, t. j. da je bolj umerjen po sedanjem mišljenji in govorjenji. Grščina, živeča v lahno izpremenjeuib oblikah, torej ni samovoljna in prisiljena tvar ina učenih Grkov, odkar so se bili osvobodili. Kakor se grščina zdaj piše, tako jo je zmeraj pisal patrijarhat in omikani razredi potlačenega ljudstva, ker ni le višji Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. marca. Vitez Schmerling bode še ta mesec v gos« po«lMlceJ zbornici utemeljeval svoj predlog, da se izvoli odsek, ki bode preiskoval zakonitost poslednjega Pražakovega jezikovnega ukaza za nadso-dišči v Pragi in Brnu. Viianje države. „Fremdenblntt" dvomi, da bi bila resnična vest, katera je izvedela „Agence Havas", da je Rusija izstopila iz trocarstke zveze. Že vir se Dunajskemu oticijozu zdi sumljiv, kajti dotična vest prihaja iz Madrida. Ustanek v It oltari) i bil bi utegnil za bol* garako vlado biti jako nevaren, ko bi se bilo vse izvršilo, kakor se je nameravalo. Nasprotniki bolgarske vlade v vseh bolgarskih mestih so se bili dogovorili, da hkratu začno ustajo. Vse jim je izpridil Silistrijski poveljnik, ki ni mogel pričakati dogovorjenega časa, ampak je poprej začel ustanek s svojimi vojaki. Vlada je lahko hitro ustanek v Silistriji zatrla, ker je še drugod bilo vse inirno. V Silistriji so pa tudi oblastva dobila več pisem, iz katerih so poizvedela kaj sejevdruzih mestih nameravalo in so potem povdod nevarne osobe dela v zapor. V Ruščuku so se uporniki jako hudo ustavljali. Vladi udani vojaki bi jim bili teško kos, da ni se meščanska straža hitro zbrala in začela boja. Vodje ustaje so hoteli ubežati v čolnih čez Dunav, toda neso mogli, ker reka sedaj vali velike množine ledu. V Sofiji vlada jako strogo postopa. 85 osob so že zaprli. Pri Karavelovu našli so mnogo papirjev, iz katerih se je popolnem pojasnil namen upornikov. Oblastva jako kruto postopajo z ujetniki Pet jih je nekda že umrlo, ker so jih preveč pretepali. Francoski konzul se je energično potegnil, da naj se z zaprtimi milo postopa, toda brez uspeha. Milico so v Sofiji razorožili, ker je vlada spoznala, da se nanjo ne more zanašati. Tudi v druzih mestih, zlasti v Plovdivu so mnogo osob deli v zapor. Govori se, da so v Ruščuku več častnikov usmrtili, nego je objavil vladni list. Nevolju zategadelj mej narodom narašča in regentstvu so morda že dnevi šteti. V ruskih vojaških krosih se govori, da bode ItiiMijn v kratkem zasela llolgiirijo. Zlasti sedaj se utegne Rusija odloČiti za okupacijo, ko je regentstvo brez ozira dulo usmrtiti ustajnike in mej njimi dva, ki sta imela ruska potua lista. Nemški generalni konzul se je prepozno zanju potegnil, kajti, obsodba bila je tedaj že izvršena, toda bolgarska vlada bi bila morala počakati, kakor so jej s/eto- jezik (izobraženiših slojev), ampak tudi ljudstveni (priprostega naroda) pristnega helenskoga pokoleuja. Ljudstveni jezik ima veliko besed in slovničnih oblik, ki vlečejo lozo iz prastare dobe jezikove, ki so pa v klasični dobi pale 8 površine doli v globino nižjega ljudstva, kjer so se skozi stoletja ohranile do de-našnjega dne. Po vseh državah, za napredkom težečih, se očituje nekaj časa sem neka odvrženost do učenja klasičnih jezikov. To je znamenje realistncga duha sedanjosti sploh, klanjajočega se neposredno koristnemu, uspehu vidljivemu, takorekoč rokotipnemu. Kažejo, da je odnosno mučno in težko starih mrtvih, četudi klasičnih jezikov se učiti. Živega, obrazov-nega jezika (francoskega, angleškega, italijanskega), je moči naučiti se v 3, 4 letih, to je jedno; drugo pa je, da ima od njega precej korist, a grščini se žrtvuje 5 in več let, in naposled je vender ni dejanski porabili, predpostavljeno, da se je je dotič-nk ne le učil, ampak tudi naučil, in ne pozabil. Zato je novohelenščina veliko važnosti za šolski pouk, ker se je ni treba dosti drugače učiti, kakor drugih novejših jezikov: govoreč jo, beroč časuike na prijaznem priznavanji od strani svojega, a toliko menj od protivnega občinstva. Ta uvodna trditev velja o Celjskem časopisu „Deutsche VVacht" Ves Dolenji Štajer, osobito pa Šmarijski okraj, mora razumno in objektivno sodeč temu pritrjevati, kajti vsi dopisi od začetka do konca so prava istinitost. Neistinitost in ž njo združeni perfidni izrazi so karakteristika nemške Vahtarice. Evo jih nekoliko: „Marktpascba", „Die Spinne in dem Postgebaude*, „der 24°/0tige", „Adjutant", .Obermessner", »Vor-beter", „Componist", „Leicheusanger" itd. Čestitamo nemškej Vahtarici, oziroma njenemu uredniku in čitateljem ! Vsa ta .epiteta ornantia" so trem možem kot častni pridevki pridjana. Dva od teh sta bila ustanovnika in podjetnika »Slov. Naroda", koje še v Mariboru izhajal, kjer sta pri ondošnjih razmerah gotovo marsikaj ž r to vab za narodno stvar, a tretji je obče zaslužen za tukajšnje šolstvo, da se Še tu ni kljubu pritisku dež. šolskega sveta urinil v višjih razredih nemški učni jezik. Pa s temi zaslugami omenjenih mož nesmo pri kraji, samo tukaj n: na mestu, da bi jih navajali. Trg in okolica Šmarje je na glasu radi svoje politiške zrelosti in rodoljubja zato je tudi umevno, zakaj nemški časopisi Šmarije mej vsemi drugimi trgi najbolj napadajo. Zdi se, da si je nasprotno časnikarstvo prisvojilo gasio: „sredstvo opravičuje svrho". Mi hočemo biti v svojem dopisu objektivni, šibati laž, a zagovarjati istino. Vse one posebne trditve o g. Skazi in JurkoviČi, ki jih je „Deutsche Wachta dne 23. februvarja t. 1. priobčila, so perfidna laž in izmišljene samo zato, da bi se možema o-dab'lo zaupanje, a na drugej strani žalilo slovensko rodoljubjo. Glede Šmarijske čitalnice pa se mi zdi potrebno, povedati par besed. Šmarijska čitalnica se je štela svoje dni mej prve največje čitalnice na deželi; kajti vzdržavala si je svojih 30 časopisov izven tega zapisavala je v svojo kroniko najlepše uspehe sijajnih veselic, a danes po imenu životari. V minulih letih je vsplamtel po vseh naših deželah navduševalni ogenj za narodno stvar, ustanavljala so se bralna društva in čitalnice, a temu ognju je kmalu zmanjkalo netila. Temu je kriva sebičnost in partikularizem. V onih navduševalnih letih rodoljubi neso štedili novčiča za narodno podjetje, neso se odtegovali odborovim sejam in veselicam, da i dandanes se ne sme vsakemu kaj tacega naravnost spodtikati ali vender se jim lahko reče: vi gojite partikularizem, ki je uničil toliko slovanskih plemen. Partikularizem je oni črv, ki slovensko narodnost duši. Za navdušene Gajeve dobe nam je partikularizem branil združiti se literarno s svojimi brati Htvati. Partikularizem 1. 1848. je kriv, da smo Slovenci danes razcepljeni na toliko upravnih krogov. Politično promatranje nas uči, da Slovani partikularizem toliko bolje goje, čim slabše se jim godi — in dandanes se nam godi jako slabo, a tudi partikularizem je toliko večji —. V Šmarji se čuti potreba za čitalnico, a čini se, da se možje boje truda in sitnosti, da bi jo oživili. Te trditve se ne tičejo samo Šmarijske, temveč tudi nekaterih drugih čitalnic. „D. Wachta je v tej zadevi izgubila par besed, a namen jej ni bila resnica, temveč slavospev nad propadom Šmarijske Čitalnice, mogoče da se jej ta slavospev v kratkem izpremeni v žalospev. Z močmi, ki se nahajajo v Šmariji, bi se dala čitalnica takoj oživiti. Koristi čitalnice bi bile sledeče: 1. Izobrazila bi se še bolje s čitanjem, petjem in godbo narodna zavest, kajti tudi narodna zavest se mora dovajati vedno do više stopinje popolnosti. 2. Gojil bi se muzikalni čut, ki spada mej najvažnejši faktorje izobraženosti. 3. Pomnožile bi se zabave, ki spadajo k duševnoj hrani. Izprememba, ki je prouzroči prijetna zabava, upliva jako blagodejno na duševno stanje. 4. ŠmariJBki rodoljubi bi se na ta način končen t rov ali v rodoljubji ter bi se lože branili pred surovimi napadi protivnikov. 5. S spoznavanjem dogodeb po Slovanskem in Nemškem bi oslabel škodljiv narodni partikularizem t<.r se budil zmisel za celokupnost avstrijskih Slovanov. 6. Rodoljubi šmarijskega okraja bi vsled Čitalnice imeli svoje oči obrnene v Šmarje. 7. Podpiralo bi se slovensko časnikarstvo. Mnogi si sam zase radi prevelikih troškov časopisov ne more naročati, svet mu ostaje torej skrit, duševni obzor pa omejen. In ravno slovenski časniki so v Šmarji prepičlo zastopani. V Šmarje sicer dohaja .Stidst. Post", „Parlamentar*, .Slov. Narod", „Slov. gospodar-, nekoliko šaljivih in pedagogijskih in mnogo nemških časnikov. Prvi sicer zastopa Slovenstvo po Štajerskem, drugi Slovanstvo v obče, a vendar nas ta časopisa ne seznanjata toliko z vsemi zadevami Slovenstva, izven tega sta pisana za štajerske razmere v nemškem jeziku. Inteligenca se torej zanemarja v materinem jeziku. Ni torej čudo, če se sliši: Slovenec sem z dušo in telom, ali nemški sem odgojen, zatorej govorim nemški. Seveda, to je smoter germanizma, vzgojati nas nemški, odvzeti jezik, čut mora potem sam ob sebi umreti. Jezik sicer ni bistvo narodnosti, a je njen glavni del. „D. Wacht" se izraža, da se v Šmarji Cirilo-Metodovo društvo ne podpira. Pristopili so že vai Šmarčani kot letniki, nadejamo se tudi ustanovni kov. Kadar se bodo vsi preverili pogube nemškega šul-ferajna, bode pa vse na našej strani. Mislim torej, da je „Deutsche ^vVacht" vriskala prezgodaj, kajti poznamo jo vsi, pomilujemo jo tudi vsi. Iz Prezida 4. marca. [Izv. dop.] Po prizadevanji g. Ščitomira Vilharja, veletrgovca v Pre • zidu ustanovilo se je preteklo leto pri nas „Dobrovoljno vatrogasno društvo". V kratkem času od ustauovitve pa do danes smo močno napredovali. Raznega gasilnega orodja omislili smo si do 300 gld. Vidi se pri tem, koliko se more dobrega storiti, kjer je sloga in kjer so na čelu možje, ki znajo društvo dobro voditi. Članov bilo je takoj nad 30, oglasilo bi se jih bilo še več, no za začetek ostalo je pri tem številu in je društvo že vrlo izvežbano. Meseca novembra začela je goreti hiša tukajšnjega pandura. A na glas požarnobrambenega roga prihiteli so takoj ognjegaeci in v desetih minutah bila je hiša razrušena, požar pa udušen. Ker so hiše na kupu, ljudje brez orodja in nevešči gašenju, bile bi sicer vse sosednje hiše pogorele in spravile gospodarje na beraško palico. — O novem letu priredilo je društvo zabavo s tombolo, ki je donesla društveni blagajnici 27 gl. čistega dobička. Kdor je le utegnil, prišel je na požarne brambe prvo zabavo, ki se je prav lepo vršila. Na lici čitalo se je vsa« kemu veselje in zadovoljstvo, posebno pa društva vali konzuli, da se stvar pojasni. Bolgarska vlada se izgovarja, da so dotičniki sami priznali, da so Bolgari, toda to bode teško kaj pomapalo. Ustre ljeni so bili: major Uzerov, brigadir Panov, načel nik arzenala Ztdenogorov, nadporoniik Kristajukov, poročuik Kojusar8ki, pobočnik Encev, poročnik Trem-bekov, odvetnik Kirdzev m komisjonar Catkovo. Uzerov in Panov bila sta ruska podložnika. Mogoče, da je baš zaradi nameravane okupacije poklicanih več gubernatorjev in generalov zapadnih in južnih pokrajin v Peterburg, mej njimi Gurko iz Varšave, Drentelen iz Kijeva, Kohanov iz Vilne in Roop iz Odese. Vojne priprave se hitro nadaljujejo. Ravnatelji želemic dobili so zapečatene ukaze, katere imajo odpreti, ko bi se začela mobilizacija. „Nord", ki je nedavno ne baš prijazno pisal za Nemčijo, prinaša dopis iz Peterburga, da se bodo odnošaji mej ltunijo in Bfcm«*i|o zboljšali. Sodi se, da je onciozus ruske vlade prej le zategadelj toliko poudarjal, da mora Rusija svoje poglede obračati na Reno, da je tako obrnil pozornost evropskih velevlastij od dogodkov, ki so se pripravljali v Bolgariji. ....... Novi ruski finančni minister si piko prizadeva zboljšati državne finance. Ker državnih stroškov ne more dosti znižati, hoče gledati na to, da poviša državne dohodke. Pred vsem hoče uvesti državni tabačni monopol in povišati davek od žganja. Francosko ministerstvo predložilo je zbornici zakon o reformi Pariškega mestnega zbora. Z novim zakonom se bodo Pariškemu mestnemu zboru nekoliko razširil delokrog. Radikalci s tem zakonom neso prav zadovoljni, kajti žele še večjih pravic, Pariškemu mestnemu zastopu, v katerem imajo večino, zlasti večji upliv v političnih zadevah. jVemiki cesar je jako vesel, da so volitve za državni zbor za vlado ugodno izpale. Proti nekemu visokemu častniku se je izrazil, da mu lepšega darila podložniki neso mogli pokloniti k nje govi devetdesetletnici. — Bismarck sam pa z novim državnim zborom ni tako zadovoljen, kakor je bilo pričakovati. Nadejal se je, da bode večina priprav Ijena mu vse dovoliti, kar je želel. Narodni liberalci bodo pa glasovali za septennat, za razne monopole pa ne, če tudi bi Bismarck rad baš ž njimi povekšal državne dohodke. Kakor se govori se nem ški kancelar sedaj pogaja z narodnimi liberalci in jim obeta, da bode cesar dva poklical v ministerstvo, ako bodo z vlado hodili po drni in strni. Ben-nigsena in Minuela nekda nameravajo imenovati za ministra Ne ve se pa, ali bodeta ta dva moža imela toliko avtoritete, da bi vse narodne liberalce pridobila za Bismarckove finančne in narodnogospo darske načrte. Večina ni velika, ako le nekaj narodnih liberalcev se pridruži opoziciji, pa vlada ne dobi več veČine. V Belgiji se zopet začenjajo nemiri delavcev V Carieres-u je več sto delavcev napalo hišo ravnatelja rudnika Pannaux a in jo popolnem oropalo. Ravnatelju so pretili s smrtjo Braniti se je moral z revolverjem ter je ranil več delavcev. Vlada je že poslala vojakov, da naj napravijo red. Kglptikl podkralj je nekda sklenil svoje palače razen dveh podariti državi, da bode moč zboljšati slabo stanje državnih financ. Dopisi. Iz Nmurija pri Jelšala 7. marca [Izv. dop.] — Da je večina časnikarskih dopisov v subjektivnem mnenji pisana, je glavni uzrok v pisatelji samem. A nič ne de, če le subjektivnost ne prekorači meje istinitosti na dobro ali slabo stran. V obeh slučajih se vzbuja v čitateljih dvom in nevera. A če se samostalen ali podkupljen pisatelj predrzne izmišljeno laž po časnikih mej občinstvom širiti samo zato, da osramoti pred svetom svojega osobnega protivnika, potem si dotični časnik ne more laskati in izvode novejših pisateljev, in tako jo bo ohranil gimnazijalec zmeraj v svoji oblasti. Praktična šola, gledajoča v vsem na materijalni dobiček, more iz grščine napraviti, ako jo uči kot živ jezik, 1. obče-valni jezik učenjakom vseh narodov, 2. občevalni jezik na vzhodu. Znanje nekaterih oblik, razloču-jočih sedanjo grščino od stare, ne bi jemalo več časa, ko učenje raznih oblik starih narečij (jonskega, dorskega in drugih). Da se pa to doseže, je treba, da bq grščina povsod j ed na k o izgovarja. Naravski nastaja vprašanje, katera izreka ima največ pravice, da bi se vsprejela in jedina veljala? Ko je pal novi Rim v 15. stoletji, so se nositelji grške omike razbegli po vseh krajih in po Evropi je bila grščina na daleč razširjena. Nihče ni mislil takrat, da Platonovi in Aristotelovi in drugih grških modroljubov spisi se imajo drugače brati in izgovarjati, razen kakor so jih brali in izgovarjali ti Carigraj8ki pribežniki, imenito Gazes, Laskaris, Bessarion. Kakor so ti učili, tako so se učili njih učenci in teh učencev učenci; tako je izgovarjal malo manj ko 100 let na to (150O) še holandski učenjak Erazem. V nekem njegovem dvogovoru (1527) poučuje spretni medved manj okretnega leva, da Grki gotovo ne znajo prav izgovarjati svojega jezika, da se je prava izreka izgubila v teku burno-prevratnih stoletij, da imaš pravico, grški Črki pod-stavljati ceno, to je prisojati ji ono izreko, katero ima odgovarjajoče pismo v tvojem jeziku. Erazem je torej prvi izrekel ponrsl^ke o prvotni grški izreki v šaljivi razpravi, česar sam ni resno mislil in česar se tudi sam ni držal; sam je prosil (1518) Laskarja, naj mu pripravi Grka na veliko šolo v Lovanji, da učence odvadi grški izgovarjati po n e m-škem načinu. Erazmov dovtip je občno ugajal; podpiral je tudi lenost onih, ki so bili veseli, da se jim ni treba učiti tuje izreke in tako je postala nemška izreka grščine nauk, kateri so učeni veljaki utrjevali in napadali z dokazi in protidokazi več ko 300 let. Grška izreka, po Erazmu zasnovana, je v navadi po vseh učnih zavodih — njim samim na škodo. Predočimo si to zuamenito borbo v kratkih obrisih, da vidimo, koliko je stoječega. Iz zgodovine vemo o narodih, ki so prišli in prešli s svojim jezikom in njegovim izgovorom. Vemo o drugih — živih — jezikih, katerim so se v teku časa glasovi obrusili, zlasti v samoglasnikih izpre-menili. Ne najdemo pa primera v zgodovini, da bi bil svojo pravo izreko popolnem izgubil jezik, ki obiluje z mnogoterostjo besedij in slovničnimi oblikami, in ki še danes živi v ustih jednega in istega ljudstva. Recimo, da se je grški rod pomešal s priseljenimi Slaveni, da je izgubil vso pravo izreko, — katere ni, kakor dokazano, — to vprašamo, imajo li erazmovci pravico, kakošno, od kod, samo-lastno postavljati drugo izreko, po svojem izmišljeno ? Je li Demosten u s tal in jim povedal, kako je izgovarjati helenščiuo? Učenjaki nam morejo odkriti, kako ni grški, toda s teorijami ne bodo našli iz-Bopljenega in izdonelega glasu. Torej se ni izplačalo, prevračati staro obstoječe, pa ne imeti s čim boljim nadomeščati je. Je li sedanja izreka novo-grščine res tako napačna, tolikanj različna od davne helenščine? Poglejmo v izreki preponi e soglaanike, samoglasnike in dvoglasnike. Erazmovci odpovedujejo izreko, kakoršna je dandanes na Grškem, sledečim soglasnikom: £J, y. d ?7 X- (DaU<» prih.) začetniku, videčemu, da smo „svi za jednoga, jedan i za a ve". — Kratkega razvitka društva bi pa ne biLi upravili v javnost, da se ni koncem predpusta dne 21. februarja dogodil neugoden slučaj. Štirje člani naše požarne hrambe naužili so se preveč pijače ter se peljali v društveni obleki na saneh, z vrečami obloženimi, kakor na ciganskem vozu, v Stari Trg. Došedši tjakaj začeli so norce briti in burke zbijati in po ulicah kričati za vino. Ker je tako dejanje društvu v veliko nečast, sklical se je v 27. dan februarja izreden občni zbor, na kateri so prišli vsi člani ter jednoglasno sklenili, da se omenjena četvorica, ki je tako neodpustljivo žalila društveno čast, iz društva izključi. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Ročinj na Primorskem za popravo cerkve 200 gld. — (V podporo slovenskih dijakov na Dunaj i) podaril je g. Mihajl Truden, pravnik v Trstu, 5 gld. — (Slovenska predstava) bode v soboto dne 12. marca t. I. v dvorani narodne čitalnice. Dramatično društvo priredi ta večer: nPes in mačka" veselo igro v jednem dejanji in »Zblaznela je" igrokaz v dveh dejanjih. Ker posebno slednja, kakor izvemo izza kulis, obeta mnogo uspeha, upati smemo mnogobrojne udeležbe. — Svoji k svojim! (Grtin-feld koncertuje ta dan.) Sedeži se bodo dobivali v soboto od 10. do 12. ure dopoludne pri čitalničnem kustosu in zvečer pri kasi. — (Baca.) Danes je nekdo po Ljubljani razne sel vest, da je nemški cesar Viljem umrl. Jednaka vest širila se je včeraj po Gradci in pripovedovalo se je za gotovo, da je namestništvo dobilo brzojavno vest o cesarjevi smrti. Pokazalo se je, da je vse le prazna izmišljotina, kajti današnji listi imajo že brzojavko, da se cesar Viljem dobro počuti. — (Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bode v kratkem razposlalo imenike ali zapisnike za podružnične blagajnike. Na mnoge Želje bo bo imeniki natisnili, da bo blagajnikom delo olajšano in pri vseh podružnicah jednotno. — (Zadruga puškarjev v Borovljah) je sklenila v poslednji seji izreči naučnemu ministru pl. Gautschu zahvalo, da s pospeševanjem tamošnje strokovne obrtne šole podpira industrijo v Borovljah. — (Konferencija škofov) snide se nekda na Dunaji. Kakor se govori, se bode pri njej tudi predlagalo, da bi se češki propovedovalo v več cerkvah na Dunaji. Potrebno in pravično bi bilo, ker biva na Dunaji mnogo tisoč Čehov, toda vender nemamo pravega upanja, da bi se o tem kaj ukrenilo, ker v višjih cerkvenih krogih tudi ne vlada posebno Slovanom prijazna sapa. — (Starost učencev, ki hočejo usto-piti v gimnazijo.) Naučno ministerstvo je gospodskoj zbornici predložilo načrt zakona, da učenci, ki hočejo ustopiti v gimnazijo, morajo vsaj v dotič nem koledarskem letu, ko stopijo v prvi razred gimnazije, spolniti 10. leto. Po tej starosti bode se določevala najnižja starost za ustop v daljše gimnazijske razrede. Dosedaj so jih tudi vsprejemali z 9. leti, toda se je pokazalo, da je pri njih um še premalo razvit, da bi mogli uspevati. — (Črna vojska.) Deželnobrambeno ministerstvo je izdalo naredbo, da one osobe, ki so se odkupile vojaščine prejšnja leta, ko je to bilo še dovoljeno, neso oproščene dolžnosti črne vojske, toda se za nameščenje redne vojske ne smejo porabljati. — (Konkurs) je napovedal Edmund Kan-dolin, trgovec v Poljčanah. — Tudi trgovec M. La h v Cirkovcih na Ptujskem polji je konkurs napovedal. — (Most Čez Dravo) pri Ormoži bodo začeli delati, kakor hitro prične ugodno vreme. Koncesijo za zgradbo mostu dobil je gospod Oskar pl. Pongratz na Dunaji. V narodnogospodarskem oziru bode most pri Ormoži važen, ker bode spajal Hrvatsko z južno Štajersko. — (Pred porotnim sodiščem v Celji) bili so pretekli teden kot obtoženci: Ant. S ch m i d t, bivši trgovec v Rajhenburgu, njegova soproga Pela-gija in njegov sin Robert. Obtoženci so jako prekanjeno ravnali, da so svoje upnike ogoljufali za več tisoč goldinarjev. Obsojeni so bili: Anton Schmidt na 18 mesecev, Pelagija Schmidt na 12, Robert Schmidt na 15 mesecev težke ječe in v povrnitev troškov. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj . pri prvi obravnavi zatožen je bil 22 letni dninar Ja- I nez Gospodaric, zaradi prestopkov že kaznovan, hu- I dodeljstva uboja. Dne 1. novembra 1. 1886. je baje na produ pri Kamniku iz sovražnega nameua Blaža Suhi ja s kolcem po glavi na levo sence udaril, vsled česar so se žilice možganske kože pretrgale in je kri na možgane izstopila, ter po pritisku otrpnenje možganov prouzročila, za katerim je Blaž šuhelj I 2. novembra 1886. umrl. Na „produu pri Kamniku I ob nedeljah fantje „fucajo". Znano je, da seje Šu-belj dne 31. oktobra igre udeležil, taji se pa, ka kor pravi obtožba, da bi bil Šubelj navzoč tudi pri I „fucanji" dne 1. novembra. Videla pa je Marija Ul- I čar, Šubljeva ljubica Gospodarica idočega na „produ, kakor je rekel, krajcarje v „luft" metat. Blaža S ubija našli so dne 2. novembra v grmovji poleg proda mrtvega, torej je očito, da je bil na igrišči. Marija l II čar pravila je tudi, da jo je nje 1 juh ček Gospodaric zvečer srečal in pravil, da so igrali do pozno na večer, da je on zgubil, da so se skregali in da je Gospodaric Šublja, na katerega je imel že dalje časa „pikott, tako po glavi udaril, da se je takoj v neko grmovje zgrudil in ni več ostal. Drugi dan, bilo je na Vernih duš dan, šla sta Marija UlČar in Gospodaric na prod gledat, ali je Blaž Šubelj še živ. Našla sta ga na istem mestu. Zavedal se ni več, le smrčal je še Srečala sta potem Miho Štefuleta in mu povedala stvar, ter šli so vsi trije na prod nazaj, kjer so našli Šublja že mrtvega. Marija Ulčar ; je stvar v mestni pisarni v Kamniku naznanila, in pričela se je sodnijska preiskava. Zatoženi Gospodaric taji vse, trdeč, da Šubelj 1. novembra ni bil na produ pri igri navzoč, tudi taji, da bi bil Mariji Ulčar kaj pravil o tem. Isto tako soigralci nič ne vedo, da bi bil Šubelj dne 1. novembra na produ pri igri, pač pa, da je bil dne 31. oktobra. Mica Ulčar je pa prišla 3. novembra 1886. 1. v Kamnik k ječi, priklicala Gospodarica in mu prigovarjala, da naj se ne uda, da bodo ona in druge priče po voljno zanj govorile. Pri včerajšnji obravnavi preklicala je glavna priča, Mica Ulčar, vso svojo prvo izpovedno v preiskavi. Na predlog državnega pravd-ništva odpeljejo jo vsled tega zaradi hudodelstva goljufije takoj v zapor. Porotniki so glavno vprašanje z 8 proti 4 glasom zanikali in Gospodaric je bil zatožbe oproščen, j — (IV. Izkaz.) Za Erjavčev spomenik in ustanovo došli so Goriškemu odboru še sledeči doneski : Doljak Jakob, dekan v Komnu, 2 gld.; Bra-tina Al., duh. pomočnik Pod Brdom, 2 gld.; Macher Ivan nabral v Trstu 33 gld. ; Filipič Jan, dekan v Devinu, 2 gld.; Kosovel Jos., kaplan v Devinu, 1 gld.; Ples Dom., posestnik v Devinu, 1 gld.; Pavlica Jos., duhovni pomočnik v Rimu, 2 gld.; Pavlica Josip, posestnik v Rifembergu, 1 gld.; Čerin T., štovatelj ranjkega, 3 gld.; Godnič Jos.', vikar v Kronbergu, 2 gld.; Jug Marija, nadučiteljica v Gorici, 1 gld.; dr. Josip vitez Tonkli 25 gld.; Skrt Andrej, vikar I v Kalu, 1 gld.; Kersnik Leopoldina, učiteljica v I Ajdovščini, 1 gld.; SetniČar Jakob, nadučitelj v Ajdov-I Ščini, 1 gld.; Logar Jakob, Župnik pri Sv. Križi, I 5 gld.; Ant. vitez Klodič Sabladoski, 12 gld.; dr. I Gregor TuŠar, c. kr. prof. v Gorici, 5 gld.; Kragelj I Andr., profesor v Kočevji, nabral 10 gld.; dr. Fr. I Škofic, sodnik v Škofji Loki, 5 gld.; dr. A. Arko, I zdravnik v Škofji Loki, 3 gld.; Lukežič Jan., žup-I nik v Mirnu 1 gld.; Pirih Jakob, kaplan v Mirnu I 1 gld.; dr. J. Vošnjak poslal v „Slov. Narodu" iz-I kazanih 29 gld.; dr. J. Stanič nabral v Tolminu I 40 gld. 40 kr.; Sivec Fr., učitelj v Gorici, 1 gld.; I Kovačič Ign., deželni poslanec, 10 gld.; Kos Ivan, t profesor v Pazinu, 2 gld.; Zavadlal Miha, profesor I v Pazinu, 2 gld.; Krizman Josip, profesor v Pazinu, I 2 gld.; Karol Hvala nabral v Volčah 13 gld.; I Pleško Karol, sodn. svetovalec — Ljubljana 1 gld. I Znesek 220 gld. 40 kr. Vsled L, II. in III. izkaza I 974 gld. 281/« kr. Skupaj: 1194 gld. 68»/s kr. — j V Gorici, dne 5. marca 1887. Odbor. — (Popravek.) V izkazu o dijaški kuhinji I na Ptuji urinila se je tiskovna pomota. Namesto I razdelila se je že 1601 porcija, mora biti: 26 01 I porcija. Telegrami „Slovenskomu Narodu": j Dunaj 8. marca. „Fremdenblatt" govori I o včerajšnji ovaciji uradnikov notranjega mi-nisterstva grofu Tafteu, čegar brezprimemi politični življenski sili se je novodobni Avstriji 1 čuditi. Uzrok temu so praktični nazori o poli-I tiki in uvažanje avstrijskih razmer in avstrij- skih posebnostij, ki se ne đajo kar z besedo odpraviti. Taaffe neče biti niti liberalen niti konservativen, ne nem.sk ne slovansk državnik, pač pa načelnik nepristranske uprave, avstrijsk politik, ki hoče konstitncijonalno sistemo spraviti v sklad. Izza Taafteja vlade dobil je kon-stitacijonalni aparat po verni večini gotovost, kakeršne poprej ni imel. Taaffe-ova sistema mora se danes boriti še z mnogimi političnimi in narodnimi motnjavami , a polagoma dvignila se bode do prave čistote. kajti modre patrijotične zmernosti tndi proti nasprotniku, trdne volje, da se vsekdar varuje čast državne avtoritete, ne bode nihče Taaffeu odrekati mogel. — „Extrablattu hvali Taaffea neomajljivo ljubezen do domovine, čistost njegovega značaja, plemenitost mišljenja, katere lastnosti ga visoko povzdigujejo nad bo • jišče političnih strank in katerim lastnostim tudi njegovi politični nasprotniki neso odrekali odkritosrčnega spoštovanja. „Wiener-Zeitung" objavlja kreditni zakon za oboroževanje deželne brambe in črne vojske. Moskva 8. marca. „ Moškovskija Vedo-mosti" proslavljajo spomin v Ruščuku postreljenih. Njih častna smrt porodila bode dogodke in zgodovino spravila v tek. Ne bodemo pozabili, da so v RušČuku postreljeni pali kot žrtve svoje udanosti za Rusijo. Pariz 7. marca. („Agence Havas" javlja:) V Sofiji zaprli so 24, v Burgasu 8 osoh. Tudi v Plovdivu zaprli so več osob, nekoliko častnikov pa odstavili. V Sofiji vlada strah. Tamošnjo milico so razorožili. Bukurešt 7. marca. „Agence Havas" javlja iz Ruščuka: Tukaj se ukrepajo velike priprave, ker se je bati novega ustanka. V Ruščuku in v Turtukaji veliko osob zaprli. Sofija 7. marca. Mestna hiša je začela goreti in je zdaj že vsa v plamenu. Požarna hramba in vojaki gase. Berolin 7. marca. Lesseps v sredo h kraljici povabljen. V petek na dvoru slavnost, h kateri je tudi povabljen. Pri francoskem poslaniku, Herbette, bode koncem tedna vspre-1 jem in obed Lessepsu na čast. I Bruselj 7. marca. Uradno se določilo, da je pri nesreči v premogovih jamah v Monsu 152 delavcev poginilo. Prestolonaslednik, princ Balduin, obiskal je kraj nesreče in razdelil mej ostale ponesrečene znatne vsote. Danes začeli so pogrebi. Prizori pri pogrebih nepopisni. Razne vesti. * (Nasledki črne vojske.) Iz vseh župnij na Dunaji in v okolici se javlja, da je bilo letos razmerno veliko manj porok, nego druga leta. Uzrok temu da je črna vojaka, stariši in hčere nečejo zv^ze z možmi, ki utegnejo danes ali jutri v boj, branit I domovino. 1 * (Kralj Milan) vender ni pesnik. Z na- grado odlikovana srbska drama „Nemanja" pred-I stavljala se je preteklo nedeljo v Belem gradu. I Uspeh bil je velik. Po predstavi javil se je gledališki igralec in režiser srbskega narodnega gledali-I šča g. Miloš Cvetic, da je on dramo spisal, i * (Podpolkovnik Filov), ki je tanjen v I Ruščuku, po poročilih nemških listov nema prav I nič vojaškega na sobi. Njegova srajca je vedno uraa-I zana, lasje nepočesani, brada raz mr sen a, in zatega t delj njegovi nasprotniki govore, da je ciganskega I rodu. Izobrazil se je v Rusiji, kjer je bil postal I poročnik. Po rusko-turškej vojni šel je v Vzhodno I Rumelijo in postal pobočnik generalnega guvernerja. I Do Plovdivskega preobrata bil je velik nasprotnik I Rusije in prijatelj sedanjega vojnega ministra Niko-I lajeva in regentu Mutkorova. Na Aleko pašo imel I je precejšen upliv in ga je vedno prigovarjal, da I se naj ustavlja Rusom. Morda je baš on nekoliko I kriv, da je Vogorides zgubil generalno guvernerstvo. I Generalni guverner ga je imenoval poveljnikom jed nega batalijona v Sli vnem, če tudi še ni bil nikoli I v vojni. V Slivnem se je hitro tako zameril moha I medaucem, da so ga morali prestaviti v Plovdiv, kjer je v zvezi z Mutkurovom in Nikolajevem širil sovraštvo proti Rusom. Ko je bil prognan Battenber-I žan, se je udeležil protirevolucije in knezu priredil I slovesen vsprejem, ko Be je vrnil. Filova žena je jako lepa Bolgarka in je bila v ruskih krogih vedno priljubljena, zategadelj se govori, da ga je ona pregovorila, da je potegnil s privrženci Rusije. I * (Eksplozija.) V soboto je v premogov- niku v Quaregnonu blizu Monsa v Belgiji bila strašna eksplozija. Kakor se je pokazalo, bila je eksplozija 400 metrov pod Zemljinim površjem. Razrušila je vse galerije v premogovniku. V jami je delalo 210 delavcev, katerih so kakih 60 rešili, I 144 so pa našli mrtvih, ker so se zadušili. 1 H -1 „ — Darila za „Narodni honr . Prenesek . • . 16263 gld. 24 kr. M.ire>?;i leta dan v čitalnici črnomaljski zbrana družba ......... Dne ± prosinca zbrana vesela družba v Dob:i'"ih ........... J. Lapajue v Krškem....... Društvo „To pa to" v Ljubljani . . . Iz pušic: Pri Matiji na Gorenjem I tožniku.....10 gld. 30 kr. Pri Ančniku v Spodnji Šiški.......3 „ 80 „ Zastopniki banke „Slavije*: Alojzij Sorč v Bolci. . — gld. 57 kr. A. Marinu v Podravljah — „ 50 „ M. Hudovernik na Vid'mn — „ 39 „ 5 14 60 31 10 — gld. 36 kr. — „ 03 „ — 47 „ 60 gld. 71 kr. 38 „ Iz pulice v bralnem društvu v Zagorji pri Sv. Petru......... Iz pušic: V gostilni pri Slovši „ » Mlinarji . — „ n it n Bobenčkn — „ „ prodajalnici Fr. Hribarja ......1 K. P. ali zgubljena stava . . . Iz pnšice pri Bavdeku v Udmatu Zastopnika banke ..Slavij« M r. Prelec v Komnu Ant. Uršič v St. Vidu . Društvo „To pa to" v Ljubljani . . . M. Mulley, gimn. profesor v Niznem Ural-sku na Ruskem........ Fran Colarie, zastopnik banke .SlavijeJ v Borovljah.......... Dunajčan............ Posojilnica v Crnomlji....... Dr. J. VoSnjak izročil kot darilo neimenovanega papirno rento po 100 gld. dne 1. avgusta 1868 St. 64.296 s kuponi od 1. avgusta 1887 dalje v kurzni vrednosti........... Odbor veselice Pivških trgovcev, katera je bila dne 6. februvarja, daruje čisti dohodek.......... . ,To pa to" v kavarni Fiscber , . . . Skupaj . . . 1 „ 46 3 „ - 77 46 74 09 47 45 01 50 10 „ - „ - 09 a 163*8 gld. 52 kr. TufCl: 7. marca. Pri Slonu* Unterberg z Dunaja. — Habernjg it Celovca. — Arsenšek iz Gradca. — Priseli z Dunaja — Engelsberger iz Rudolfovega. — Auspart z Dunaja. — Demšar iz Železnikov. Pri Mnllel i Matkersdorfer z Dunaja — Einhorn iz Maribora, — Wohl iz Gradca — Rottenberg, Goldmann z Dunaja. — Jaklitsch iz Kočevja. (Jlbirll so V IJiit>lj;«iu : 4. marca: Oče Henrik Leopold Ilira, frančiškan, 24'/a leta, Marijin trg št. 5, za jetiko. — Marija Bizjak, delavka, 20 let, Stari trg št. 16, za jetiko. 5. marca: Josipina Janez, mesarjeva hči, 13 mes., Poljanska cesta št. 25, za spridenjera krvi. — Angela Karg, uršulinarica, 50 let, Kongresni trg št. 16, za vodenico. V deželnej bolnici: 3. marca: Pavi Perko, delavec, 27 let, za srčno napako.,— Marija Jazbec, delavka, 18 let, za jetiko. — Helena Ornivec, gostija, 67 let, za naduho. 4. marca: Janez Merkužič, dolavec, 37 let, za jetiko. Metoorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. marca. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741*30 ■■. 740 42 mm. 740-72 mm. 2 6° C 6-8» C 1-2° C si. szh. si. zah. si. zah. obl. jas. jas. 0 00 mm. 1 Srednja temperatura 3*5', za 0 9° nad normalom. ZD-u-naJslcEi borza dne 8. marca t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj Papirna renta..... gld. 78-20 Srebrna renta..... „ 79-60 Zlata renta...... „ 103-70 .-v o marčna renta .... „ 95*95 Akcije narodne banke . . „ H46-— Kreditne akcije..... „ 274 20 London.........12845 Srebro........„-- Napol......... j 1015 C kr. cekini...... „ 6-03 Nemške marke..... „ 62*85 4*/» državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 47, - gld 125 gld 163 „ 96 . Ogerska papirna renta 6 7,..... 85 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 • . 100 gld. 114 Zemlj. obč. avstr. 17,7, zlati zast. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....100 gld. 174 Rudolfove srečke.....10 > 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 103 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 209 danes 78*— 79*75 108*70 95\>0 849*— 275*20 128*30 10-14«/, 6 03 62*80 . 75 kr. 20 ! 95 „ 50 „ 75 80 75 25 25 Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države, pa tudi letošnji redni zbor hranilnega ln posojilnega uradniškega društva v LJubljani holj v Nevnlci, Spo«lnJe Ntajerako. (143—1) ii s trijerjeui popolnem očiščen dobi se pri (137-3) Gabrijelu Jelovšku na Vrhniki |f* lOO kilo i»o IO glđ. ~*MM Prodajalnici v najem. V Novem' meatu oddasti se v najem «lve' pro-«lajnlnld, jednu na glavnem trgu, jedna nasproti e. kr. okrožni sodniji. Natančneje pod naslovom: Hišni gospodar štev. 46, Novo mesto, poste rostante. 1149—1) Nepresegglflvo za zobe je " I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčujoče, ovira spridenje zob iti odstranujo smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepčujoče in nareja zobe Bvetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—31) LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovfca v LJubljani. |f" Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilni* ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust. tagi a^ua--■ zarhtfi j^»^s^=c j jCACAOj ČOKOLADA VlCTOR Schmidt & Sohne ki sta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imuta našo uradu > registrovano varstveno znamko in firmo. (856—7 ) Oobivft ho pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v IJiiblfiuii pri g. Petru L.u*Miiilt-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, o. kr. dož. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., AJlegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). VIZITNICE priporoča Lv Ljubljani. prodajata najboljše in najcenejše ©Ijska-fco baar^rOp lafe© £a& lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadaljo prstene in kemični t»a*rve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-21) 1 TTTBT TAKTA Zafrančldkanklcb'cerkvijo, v blfil T TTTTJT TI Vi f JjJUDljJEr(£. gospoda J. Vllhar-ja kis. »tev. 4. Lld UDIlJiiiin. > Židovske ulice. Židovske ulice. MARIJA DRENIK. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. (29 9) Iedatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železni kur. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".