Stev. 304 TUST, v sredo I. novembra 1911 Tofcej xxvvi IZHAJA VSAK DAN todl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste v. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in topljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. V&roonln* na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" atane: xa oelo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista- Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dtn). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllniZnl račun Stev. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57 Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 5. novembra ob 10. uri predp. v veliki dvorani Nar. doma v Trstu. DNEVNI RED: 1) Delovanje parlamenta v zadnjem zasedanju. Poroča državni poslanec dr, Rybar. 2) Poročilo o delovanju tržaškega mestnega sveta, oziroma deželnega zbora. Na mnogobrojno udeležbo uljudno vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Gautsch demlsionlra. (Izvirno.) DUNAJ 31. Danes se je vršil ministrski svet, v katerem je bilo sklenjeno, da sedanje Gautschevo ministrstvo demisionira v celoti. Cesar bo demisijo sprejel in poveril dosedanjemu ministru grofu Stiirghku nalogo, da sestavi novo ministrstvo, v katerem pa tudi obdrži naučni resort. Novo ministerstvo bo strogo uradniško in le provizorično. Po treh mesecih, kakor se čuje, prevzame potem nekdanji mlnisterski predsednik baron B e c k nalogo, da sestavi parlamentarno ministerstvo. Vsekako pa so govorice o Beckovem ministerstvu le naslučivanja, gotovega v tem oziru ni nič. Nadomestna deželnozborska volitev v Ljubljani. LJUBLJANA 31. Na današnji nadomestni volitvi za en ljubljanski deželnozborski mandat je bil z večino 949 glasov izvoljen kandidat narodno-napredne stranke Adolf Rib-nikar, ki je dobil 1729 glasov. Kandidat S. L. S. mizar Rojina je doNl 773 glasov. Maroko. MADRID 31. Semkaj še ni dospela vest, da bi bili Španci zasedli Arzilo. Pariz 31. Parlament je sklican na 7. novembra. _ Revolucija na Kitajskem. Cesar pobegnil ? NJU-YORK 31. Glasom neke vesti iz Pekinga je mladi cesar tajno pobegnil iz Pekinga. Na njegovem mestu da je baje ostal neki kitajski deček, ki je njemu podoben. Tudi mornarica grozi. LONDON 31. Glasom neke vesti iz Pekinga je admiral Sa naznanil, da preide mornarica k ustašem, ako ne bodo uvedene politične reforme. j Vse se punta. LONDON 31. — Brzojavke iz Pekinga5 pripovedujejo, da so se 3. in 20. divizija ter! mešana divizija branile iti proti ustašem ter j zagrozile z napadom na Peking, ako se ne; ugodi njih zahtevam. V nekem spisu, ki je' PODLISTEK. podpisan od vseh višjih častnikov in podpisan od narodne skupščine se našteva sledeče zahteve : Takojšnjo sklicanje parlamenta, ki bo imel pravico, skleniti ustavo. Armada in mornarico se sme v notranjosti porabljati le z dovoljenjem parlamenta. Cesar v bodoče ni več neomejen gospodar čez življenje in smrt podanikov. Vlada je odgovorna parlamentu,, ki izvoli tudi ministerskega predsednika. Člani cesarske hiše nimajo v parlamentu ne sedeža, ne glasu. Vse pogodbe, izdatke in davke mora dovoliti parlament. Te zahteve so bile predvčerajšnjem izročene regentu in so provzročile na dvoru veliko poparjenost. Mandži baje zahteva od dvora, da pozove tuje sile na pomoč za udušenje ustaje. _ Italijansko-turška vojna. Velikanske izgube Italijanov. V Carigradu krožijo naravnost neverjetne stvari o porazu, ki so ga doživeli Italijani dne 23. m. m. pred Tripolisom. Italijani da so izgubili 5000 mrtvih in ranjenih 7000 ujetih, 9 poljskih topov, 37 mitraljez, 1500 krogelj za topove in 3500 zabojev municije. Seveda so te števike pretirane in treba torej pričakovati uradnega potrdila. A toliko je že gotovo, da so bili Italijani prav pošteno tepeni. Italijanski list „Lavoro" javlja, da je njegovemu dopisniku neki Italijanski stotnik izjavil, da se je od treh stotnij bersaglierov, ki je vsaka štela po 225 mož, rešilo le 125 mož in od dveh stotnij pešcev le 60 mož. Vsi drugi so mrtvi in ranjeni. Računa se, da je 100 ujetih. Pred Tripolisom. RIM 31. „Ag. Štefani* poroča iz Tripo-lisa od 30. t. m.: Od včeraj se ni pripetilo nišesar novega, ako se izvzame, da Turki in Arabci neprenehoma nadlegujejo predstraže. Naši vohuni poročajo, da je poveljnik turških čet s pomočjo drugih četnih poveljnikov skušal poravnati nastali spor med Arabci in Turki. CARIGRAD 31. Vojno ministerstvo Je priobčilo sledečo brzojavko tripoliškega poveljnika : V noči od 26. oktobra so čete in dobrovoljci naskočili italijanske postojanke, pri čemer so na posamičnih mestih predrli obrambno črto Italijanov. Del naših čet je skozi nastale praznine prodrl do mesta. Tudi naše desno krilo je po več hudih naskokih predrlo obrambne črte sovražnika, ki je bil potisnjen do meje stanovanj. Sovražnik se ni mogel ubraniti napadom v fortih Said Mušni in Stani, se je umaknil iz fortov in zbežal. Čete in dobrovoljci so zasedli pozicije in so preganjali sovražnika. Sovražnik je na to iz svojih utrjenih postojank začel streljati z brzostrelnimi topovi in mitralje-zami. Pri tem ga je podpirala pehota v utrdbah. Turške čete so pokazale velik pogum, in so si le s streljanjem iz pušk osvojile utrjena mesta, kjer so razvesile turško zastavo. Zgube sovražnika niso znane. Turki so imeli 40 do 50 mrtvih in 100 ranjenih. Nov boj pri Bengaziju. CARIGRAD 31. „Sabah" poroča, da se je v okolici Bengazija vršil nov boj; o izidu ni pa Še znano ničesar. Boji dne 26. oktobra. BEROLIN 31. „Lokalanzeigerju" javljajo iz Tripolisa, da se je v četrtek ob štirih zjutraj vnel strašen boj v začetku pri Cer-goriŠu in Lohi, potem pri Sakf, ker so posegli v boj topovi vojnih ladij s šrapneli. Sio Arabcev je pretrgalo italijansko obrambeno črto, ter izginilo v oazah. Bilo je to prvikrat, da so se Arabci bojevali peš. V Tripolisu je bila alarmirana vsa garnizija in držana v pripravi. Projektili Arabcev so leteli v mesto. Zgube so bile velike na obeh straneh. Češke šole na Dunaju. Novo ogorčenje, novo razburjenje. V Pragi ne morejo sestaviti sporeda narodno - politične komisije... a Gautsch bi rad pri vsem tem sestavil tako potrebno večino. Rad bi videl, da bi sedeli Turki so pogumno večkrat naskočili italijan- pri eni mizi češki in nemški ministri. Tega ske pozicijo, a so bili odbiti. Kljubu več- pa ne pusti Natonalverband. Gautschu cči- kratnemu naskoku je bila njih hrabrost za- tajo, da hoče imeti na Dunaju Čehe pri eni man. Boj je trajal sedem ur. i mizi z Nemci, a v Pragi so se pogajanja Turki so uredili redno karavansko j prekinila... Bienerth je delal ravno narobe, službo, s čemer je omogočeno oskrbovanje 1 Prej je hotel v Pragi mir, potem na Dunaju iz južnih pokrajin. Arabci prihajajo v vedno češke ministre. — Nemci nočejo menda ne večem število celo iz najoddaljenih krajev, enega ne drugega, a Gautsch hoče izvesti Studenci Bu Meliano v rokah Turkov? rekonstrukcijo proti njihovi volji in stopiti n \ mm a r\ oi t j . . . o. novembra pred parlament s Češkimi mi-. CARIGRAD 31 Tu ise trdovratno vz^^ j pravij da se zava vest, da so Turki zopet osvojili stu- tj njjm ne da v, N £ , , to dence Bu Meliano. Ti studend so neizogibno fn da v tem s|uea:u GautS(iha ne potrebni za Tripolis, ker oskrbujejo mesto z b0(J0 p(}d'piraIL Kaj pa VLČjna ? ćeški mi- vodo. Oskrbovanje vode iz Italije ne bi nistri £rezF parlamentarne večine, - to go- moglo nikdar kriti potrebščin tolikih tisocev toyo ne DOjde italijanskih vojakov v Tripolisu, brez ozira < .. na težavo oskrbovanja z vodo potom ladij. Kar s,eM draginje tiče, smo tam, kjer Ako iz turških virov izvirajoča vest odgo- smo bili. Vlada nima časa, da bi se preveč , t t _ ' t ° f hoirilo *» m A PO i ni »nfer/% Hurln b-nlFAa* varja resnici, je položaj Italijanov ze sedaj več nego neprijeten. Italijanski poraz pri Tripolisu. bavila z njo, „saj ni tako huda, kakor pravijo socialni demokratje" pravi Gautsch. — Uradniško in železničarsko gibanje postaja z vsakim dnem bolj resno. Uradnikom je BEROLIN 31. „Lokalanz." poroča iz Gautsch sicer nekaj obljubil, a jim obenem Tripolisa: Minuli ponedeljek je bilo v bojih tudi povedal, da se vlada ne bo ustrašila ubitih ali ranjenih 565 Italijanov. Zgube tur- „terorizma- uradnikov, ki hočejo baje govo-ških čet so bile le neznatne, zato so bile rjti po angleško izgube arabskih jezdecev prav občutne dasi Proti že|eZničarjem pripravlja vlada ba-manjše od onih na italijanski strani. Od po- jonet ker se boji ^asiv„e rezistence. Vlada skušanega umora je zunanje mesto isto za- jbi rada povišala plače, a zato je treba novih prto Italijani strgajo slabše nego Francozi davkov; davkov pa ljudje, tudi imoviti ne pri Casablanki. Njih prejšnja disciplina je Dlačuieio radi prenehala, moštvo je zgubilo glavo in čast- F i ' niki nimajo deloma več v oblasti nad ljudmi. Generalni štab je zelo nervozen in izgublja glavo; istotako tudi orožništvo. Turki in Arabci oblegajo Tripolis. Medtem pa prihajajo v Trst parniki „Austro-Americane" z argentinskim mesom, kije izvažajo dalje v Italijo. Tak je v Avstriji politični položaj, ali CARIGRAD 31. „Tanin" objavlja o po- bolje rečeno kaos, v jeseni 1. 1911. Iunoči došlo brzojavko poslanca Rahmi beja, Kflr se tiče j m,ke nas je y ki se nahaja v Tripolisu, da so se Italijani, letcšnji jeseni presenetjIa ^alijansko-tu/ška ki se niso mogli braniti pred naskoki Tur- vojna/ /talija £ je s stiKl v Jzelo nevarno kov umaknil v mesto m se ta ni zavarovali , '0 To Jidevaj(J se5aj tudl Italiji prjjazni z okopi. Pri tem je padlo Turkom v roke £ j Giolitti hoče s sijijnimi govori; kakor več topov pušk, streljiva in živil. Utrdbe v )e oni v Turi VZ(jr£ati v italiji navdu-blizini mesta so Turki baje vzeli Samo se {=enje za . Tripoliško obrežje je sicer a1 KU fdbVe n2hžfJ,° V r°kah Ital,'anov; od Italijanov zasedeno, general Caneva Arabci se bore z velikim pogumom na strani izdaja k'ot guverner v imenu kralja Ema-Turkov, ki se nadejajo z vso gotovostjo, da nue,Ja smrtnBe o5sod5e nad nU?o;nlki-} a zopet osvoje Tripolis. ' giavna naloga Italijane Še-Ie čaka. Prodirati Tripoliški poslanec Nadi Je dobil minulo * notranjosf Tripolitanje, ni lahko tudi za noč iz Srnirne brzojavko tja došlih turških §e tako 'dobro £rganizVan0 armado, a za begunov iz Tripolisa, da so Italijani izgubili itaIijansko §e posegno ne, ker je znano, da pozicijo pri Sagarezu in Hami ter se potem itaIijanski v0£k ni prev^č vst;ajer. In'ako umairailt v mesto__■ uvažujemo nepoznanje terena, pomanjkanje ; vode in nevarnost razširjevanja kužnih bo-: lezni (nekdo piše v „Neue Freie Presse", ! da leži v tripoliški bolnišnici vedno do 300 j koleroznih), potem se danes Italijani res ne Letošnja jesen je izredno bogata na nahajajo v zavidanja vrednem položaju. Iz političnih dogodkih. Kar se je tekom poletja Carigrada prihajajo danzadnem vesti o tur-nabiralo, je že v mesecu septembru z vehe- ških, a iz Rima seveda o italijanskih zmagah, mentno silo izbruhnilo na dan. V Avstriji Vesti o teh zmagah je treba sprejemati z vso se „trudijo" rešiti draginjo ali draginjsko rezervo. vprašanje. (Neki list je te dni vprašal, zakaj Resnica je ta, da se o kakih zmagah draginjsko „vprašanje"). Povsod shodi, pov-, sploh ne da govoriti. Italijani hočejo v no-sod agitacije! Na Dunaju je 17. septembra tranjost dežele. Pri tem pa so se jim postavili tekla kri, ki je imela kot posledico Njegu- Turki skupno z Arabci zelo resno v bran ševo streljanje v zbornici na Hochenburgerja. in jim prizadejali velike zgube. Pravijo, da Stroge obsodbe dunajskih demonstrantov so pripravlja Italija novih 10 000 mož, da jih vzbudile posebno pri socialnih demokratih pošlje v Afriko. Je pač križ s to kolonialno novo razburjenje. Baron Gautsch je v zbor- politiko ! Italijani so lahko vzburljiv in nlci dvakrat zlil nanje svoj žolč in s tem vročekrvn narod. Ako okupacija ne pojde postavil zid med nje in sabo. Izbruhnilo je tako kakor si želijo, potem se zna njihov tudi z vso silo na dan češko-nemško vpra- patriotizem kmalu ohladiti. Kakšen bo konec Šanje. Dunajski magistrat je šiloma zaprl tri te vojne? Jug. voauuc. Spisal Prokop Chockolocšek Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. „On bo seveda dedič," je menil Ilija, „toda samo bati se je treba —« umolknil je ; brisal si je z dlanjo zbrazgotano lice in neodvratno je zrl na Tomaševića, ki je zopet prisluškoval v daljavo. V šotore se je upiral veter, da so se majali v njegovi sapi in se je zdelo, kakor da se dviga brde!o prepelic ; toda v tem je bistro uho dobro razločalo topot konjskih kopit; samo stražarji, poslušajoč besede svojega starega sodruga, niso zapazili ničesar. „Govori, dogovori!" so ga izzivali, „česa se je treba bati ?" „Čujte," je rekel važno, ne da bi odvrnil očesa od Tomaševića, „spominjam se večih dogodkov, nego katerikoli izmed vas; izmed vas nihče ne pozna začetke ljubezni kralja do krasne Vojakcije, matere Toma-^ševića, katero je kralj tako ljubil, da je njenega sina proglasil za rodnega sinu, kraljevskega, da-si ni bil zakonski sin; toda jaz vem, da Voja^cija ni ljubila junaškega Štefana Tomaša, marveč samo kralja; in radi tega se bojim, da njen sin — ?" „Beži, beži!" so se mu smejali, „kralj pokojno spi, med tem ko njegov siii bdi nad njim in nad taborom." »Dobro dela, da pri tem tudi svojih stvari ne zanemarja," je rekel Ilija. Konjski topot se je glasil že v bližini; bil pa je to samo en jezdec, ki se je bližal naravnost skozi tabor. Tomašević je odkril svoje lice ter zrl z nestrpno radovednostjo na stran, od koder je prihajal jezdec; potem je obrnil: oko proti kraljevskemu šotoru in oko se mu 1 je pri tem vstavilo pri kraljevskem praporu tako ognjevito, kakor upira zaljubljenec svoje oko na ustne ljubice, ko ta šepeta! prvič: „Ljubim tel" Tudi ustne Tomaševića so se premikale, ko je tako ognjevito zrl na kraljevski prapor; in tudi takrat še, ko je; opazoval vhod v šotor svojega očeta je; mislil: „Kako lepo bo pristajal ta drog moji roki, in kako krasno bo vstrepetal kraljevski prapor v vetru, ko ga dvignem z močno; desnico nad glavo, samo da zaspi za večno Politična jesen. Trst, 31. oktobra. oni zaspanec tamkaj v šotoru ; resnično mu sljga. Tecite in držite konja jasnemu voj- je že treba počitka, preslabotni sta že nje- vodi." govi senci za kraljevsko krono, in prapor se „No, striče !" je ogovoril Tomašević že trese v njegovi stari roki ; čas je že, da došleca, „kako je ?" svoj prostor na bosanskem prestolu odstopi Radić je prikimal malce z glavo, da je mlajšim silam.4* In stegnil je pri teh besedah samo njegov nečak mogel opazitf to kret- svoji roki, ponosno dvignivši glavo kvišku ; njo, naglas pa je odgovoril: „Ne posebno in zmagosvesten nasmeh mu je zaigral okoli dobro, ljubi kraljevič ! Nemirno je v okolici ust. V tem pa je padel njegov pogled na in morda ima Vukman za danes ponoči kako kraljevske stražarje, in njegovo oko se je nakano I" srečalo z zasledujočim pogledom Ilije; ne-1 „Bog te poživi, vojvoda," je odgovoril hote se je ponos na njegovem licu umaknil Tomašević, „naj samo pride ta upornik, pokornosti* povesil je glavo, kakor bi se najde nas pripravljene, vsprejmemo ga po klanjal pred znamenjem kraljevske moči; zaslugi!" v resnici pa je samo hotel zakriti svojo za- „To storimo!" je zvenelo iz krdela kra- drego pred radovednimi pogledi. ljevske straže, ki je vestno poslušala vsako Jezdec, čegar prihoda je Tomašević — beseaico. .._,„., , j kakor se je zdelo - tako željno pričakoval, , , Tu m tam se je dvignila kaka glava cd se je že vstavil pri ognju; in Tomašević je tal> a» Pa je pogledala izpod šotora pogledal kvišku ter se je komaj vzdržal, da . . se M dogodi?" je plavalo vpra- ni zavriskal; vendar pa se je premagal, in sanle £d ust do ust. je uprl samo svoj vprašujoči pogled na do- M »£ovo" .s,e le OgO" «" S lir • P • trrJ|1 roeoseDoj, vorii tega krajjevie, „kako e ta vest vzra-„to je Radie, njegov stric! Kako novico neki dostila tabJor u prinaša?" j kako bi drugače?« je odgovoril „Čudno, da prihaja semkaj," je pri- vojvoda, „Bosanec z orožjem v roki nerad pomnil Ilija, »brez spremstva, kakor kak lenari." (Pride še.) Stran H. »EDINOST« št. 304. Morda tak, da se Italijanom z neprimerno velikimi žrtvami posreči „premagati" „uporne" Turke in Arabce; za koliko časa, pa tega ne ve nihče. Saj so tudi Angleži premagali majhne Bure, a stalo jih je ogromno. Take zmage so sicer tudi zmage; so pač drage, a slavne niso. Letošnja jesen je bogata na političnih dogodkih. V zraku visi vse polno problemov ki Čakajo rešitve. Ali nam prinese rešitev zima in pomlad, ali pa se pridružijo še novi problemi, kdo ve? Šolski zdravniki. u. Zahvaliti moramo občino za uvedbo samo, ne pa za način, kakor je to izvršil. Zopet imamo dokaz, da nam dajajo tu pa tam trohico, ker jo morajo dati! Razdelili so mestne občinske in predmestne šole (Barkovlje, Rojan, sv. Ivan in Skedenj) tako, da so jih razdelili v osem skupin in vsaka sknpina ima svojega zdravnika. Okoličanske šole (sv. Križ, Prošek, Opčine, Trebče, Bazovica in Katinara) pa tvorijo svojo skupino s svojim zdravnikom. Ker je razdalja med temi šolami velika, ima ta okoličanski zdravnik precej manjše število šolskih otrok. Zdravnik g. dr. Fran Tamburlini pa ne zna jezika onih otrok In njihovih starišev, s katerimi bo moral občevati. Porečete morda, da se lahko zdravi, tudi če se ne razume bolnika. Mi pa pravimo, da to silno otežuje delo, če se ne more razumeti z bolnikom. Šolskim zdravnikom pa bo pred vsem dolžnost, da bodo poučevali mladino, da bodo zahtevali higijene, učili poznavati nevarnosti ter dajati mladini potrebne nauke, kako se obvarovati vsega onega, kar lahko Škoduje zdravju nas samih in onih, s katerimi prihajamo v stik. Šolski zdravnik za popolnoma slovensko okolico pa slovenskega ne zna! Pri najboljši volji ne bo mogel toliko koristiti stvari kakor bi lahko, če bi poznal jezik otrok, s katerimi bo moral občevati in jih poučevati. Da bo v spodnji okolici enako, £e ne še slabše — to se umeje. Razun enega (morda) izmed imenovanih zdravnikov ne obvladuje nobeden našega jezika ! Magistrat pa je Imel na razpolago tudi zdravnikov, ki znajo naš jezik in so zato tudi bolj sposobni za ta mesta. Ti znajo jezik, ker so se ga učili. Ali, ker niso renegati, jih na magistratu zaničujejo in zapostavljajo. In tudi dejstvo, da eden izmed zapostavljenih zdravnikov celo specijalist za otroške bolezni, ni motilo gg. „liberalcev", in so imenovali drugega, samo zato, ker ne zna slovensko. V svojem fanatizmu in sovraštvu do vsega, kar je slovensko, ali kar morda samo diši po slovenskem ste, o laška gospoda, naravnost nedosegljivi. No, naše ljudstvo, ki je zmernejše in pametnejše od vas, bo hodilo tudi tem vašim italijanskim zdravnikom na roko. Velikih koristi, ki jih bo naše ljudstvo — posebno bodoči rod —, imelo od te nove naprave, ne more zavračati radi vašega šovinizma. — Jemalo bo vsaj to, kar ste mu prisiljeni dati. Posluževalo se bo te nove uvedbe, ker je njemu na korist in ker umeva nje pomen. Slovenci mesta in okolice hočemo biti čvrst in zdrav narod ; zato bomo skrbeli, da se naša mladina že v šoli uči čuvati svoje zdravje. Učitelji in stariši naj pomagajo zdravnikom, ki se morda sčasoma nauče slovensko, poučevati in delati na to, da bo naša mladina prihajala iz naših Šol čvrsta In zdrava na telesu, s Čim večjim zakladom znanja in s čim plemenitejšim srcem. Pripominjamo, da je družba sv. Cirila in Metoda skrbela tudi za to in je imenovala dva šolska zdravnika za naše družbine šolske zavode v mestu. Naj bi tudi tu naši sta- PODLISTEK. Lucrezia Borgia. K današnji predstavi Viktor Hugo-ve drame. Viktor Hugo (umrl 1. 1885) je — vsaj Francozi ga imajo za takega — največji francoski pesnik v najširšem pomenu; gotovo pa je najbolj universalna korifeja v francoski literaturi, kajti ustvaril je veliko kakor lirik, dramatik, zlasti pa kakor romanopisec. Victor Hugo je glavni predstavitelj francoskega romanticizma, katerega glavni element je bila borba proti klasicizmu, ka-koršen se je bil razvil na Francoskem v „zlati" dobi Ludvika XIV. in je še životaril kakor akademična obrt sub auspicis Napoleona. Bila je to borba proste fantazije proti strogi tradicionalni formi, ki je fantaziji puščala le ozko začrtane meje. Viktor Hugo je za časa julijske revolucije dal signal k temu velikemu gibanju in je bil glavni predstavitelj francoskega romanticizma v naslednjih dvajsetih letih. Kar zlasti dviga Victor Hugo-a nad njega sovrstniki, je lastnost, tako redka pri pesnikih: sila. On je mogočen v podavanju človeških strasti in velikih naravnih prikazni. Polet njegovega jezika očaruje in navdušuje. Na drugi strani ga riši pomagali zdravniku in učlteljstvu, da vzgojimo krepak in zdrav slovenski naraščaj. __H. Č. Dnevne vesti. Velikansko volilo. Srbski veletrgovec Teljevič, ki je umrl nedavno v Belemgradu, je zapustil srbski akademiji 10 milijonov dinarjev. Vlada in železničarji. — Vlada se pridno pripravlja, da v slučaju pasivne re-zistence nastopi z vso silo proti železničarjem. „Arbeiter-Zeitung" piše, da bodo v tem slučaju železničaiji poklicani k vojakom. Vsako gibanje se bo skušalo zatreti even-tuelno z orožjem. Češko časopisje in Gautschev govor. Čehi so v splošnem zadovoljni z zadnjim G-utschevim govorom. Vendar sodijo o njem Časopisi kaj različno. „Narodni listy" smatrajo ta govor za zgodovinski dogodek. „Čas", glasilo prof. Masaryka ne vidi v Gautschu predstavnika novega sistema. Ta sistem je enak Bienerthovemu. „Češko Slovo", glasilo narodnih socialcev, pravi, da se je treba varovati optimizma in čakati na dejstva. Državnopravna „Samostat-nost* je zelo skeptična. Tudi agrarni „Venkov", pravi, da je treba čakati na dejanja. Klerikalni „Čech" vidi v Gautschevem govoru „program bodoče, velike urejene Avstrije, program, ki vodi k notranjemu miru in velikim činom v skupni politiki". Socialno-demokratično „Pravo Udu" vidi ves smisel Gautschevega govora v stremljenju, po združenju vseh meščanskih strank proti socialni demokraciji. Domače vesti. Radi današnjega praznika ne izide naš list jutri. Prihodnja številka lista izide v petek ob navadni uri. (Jmeščenje novega župnika pri Sv. Ivanu. V ponedeljek je bil v škofijski kapeli umeščen za sv. ivansko župnijo dosedanji tamošnji župeupravitelj g. Frančišek Sila. Zanimiva redkost na tem umeŠčenju je bila, da sta bila navzoča tudi dva brata-duhovnika novega župnika, župnik in dekan tomajski, častni kanonik mons. Matija Sila ter konz. svetnik in veroučitelj na državni dekliški šoli na Lipskem trgu g. Jakob Sila. Kakor doznajemo, bo novi župnik prihodnjo nedeljo gne 5. t. m. po škofijskem delegatu med slovesno mašo ob 10. uri predstavljen svojim sv.-ivanskim župljanom. Slepec sodi o barvah. V zadnjem času je začel v „Indipendentu" neki dr. „Veritas" razkrivati svojo nevednost o jugoslovanskih stvareh. V številki od minule sobote se je spustil na nedavno temu ustanovljeno hrvatsko pokrajinsko gledališče, o katerem smo že poročali. Kako temeljito je ta list informiran o jugoslovanskih razmerah, dokazuje njegova trditev, da stoji na čelu hrvatskega narodnega gledališča conte Ivo Vojnovič, ki se je pa nedavno temu nastanil v — Benetkah! Kakor glede Vojnovića, tako je ta „temeljiti" poznavatelj jugoslovanskih stvari informiran seveda tudi o drugih jugoslovanskih razmerah! Hrvatska literatura splnh ne eksistira zanj, temveč izdajajo Hrvatje pomanjkljivo in siromašno srbsko literaturo za svojo! Hrvatje da so v literaturi le slepi posnemovalci Italijanov in Nemcev in vsi njih literarni napori da obstoje v slabih in pomanjkljivih prevodih, v kradnji in plenjenju bogatih in starih literatur drugih prosvetljeniii narodov. Ali je sploh vredno se s takimi ignoranti prepirati ? Menda ne ! Zato piko! Regnikolska „hrabrost". Včeraj po-poludne se je peljalo z vlakom južne železnice, ki prihaja proti 6. uri zvečer v Trst, 5 Italijanov s skupnim delavskim voznim karakterizira nagon vseh Romanov k pretiranim, omamljajočim zunanjim efektom. Sploh je Victor Hugo prototip Francoza 19. stoletja. Njegove najbolj znane drame so : „Her-nani", „Le roi sT amuse", „Ruy Blas", „Angelo" in „Lukrecija Borgia". Njegovi nesmrtni romani so zlasti „Notre Dame de Pariš", „Les Miserables" itd. Izmed njegovih liričnih pesmi naj omenimo zlasti ljubavne pesmi na naslov njegove izvenzakonske ljubice, krasne igralke Juliette Gauvain, ker je to svojo ljubico poskusil opisati v princezinji Negroni v „Lukreciji Borgia". Lukrecija Borgia, papeževa hči, je najbolj obrekovana ženska v svetovni zgodovini. Ako bi bilo vse res, kar se o njej pravi, pa bi bila kljubu njeni lepoti in izobrazbi pravi monstrum. Mnogo pisateljev, zlasti Anglež Gilbert, je poskusilo opravičevati pred zgodovino to zanimivo žensko prikazen ; vsekakor pa treba njene grehe pripisati na rovaš tedanje korumpirane dobe. Njeno legendarno zgodovino je Viktor Hugo porabil za dramo in Donizetti za opero. Samo ob sebi je umevno, da je Viktor Hjgo predelal njeno figuro s poetično svobodo, da odgovarja dramatična fabula „Lukrecije Borgie" Ie deloma zgodovinski resnici. Tu pa par besed o historični Lukreciji Borgia. Lukrecija Borgia je bila hči Roderiga Borgia, ki je kakor papež nosil ime Aleksandra VI. Bili so tedaj žalostni časi za listkom za znižano ceno. BiH so fantje v vojaški starosti, rezervisti, ki so bili klicani pod orožje, da odrinejo v Tripoiitanijo. Vlak je prišel do Nabrežine, kjer bi morali junaki navdušeni za obrambo domovine prestopiti v goriški vlak. Vozni listek se je glasil do Vidma. Štirje so res prestopili, petemu pa, ki je imel skupni listek, pa je hrabrost udarila v hlače in šel je reševat domovino v — stranišče tržaškega vlaka, s katerim se je pripeljal do Nabrežine. Toda sreča mu je bila prav tako mila, kakor njegovim bratom v Tripolitaniji. Prišel je Turek v podobi kondukterja, in po njem je bilo. Mož je sicer kazal skupni vozni listek, toda kondukter je bil trdosrčen, kakor kak arabski šejk, in hrabri „d fensore della patria", ki ni hotel odriniti 6 kronic globe, je moral kot vjetnik pred sovražnikovega poveljnika, to se pravi pred policijskega komisarja, ki ga je proglasil za vojnega vjetnika, to se pravi, da ga je dal vtakniti v luknjo. Kaj se je zgodilo drugim štirim junakom, ki so se peljali brez voznega listka dalje, ni znano. Najbrž pa jih je tudi vsled „izdajstva" njihovega tovariša zadelo kako — razočaranje. „Požigalčeva hči na Vrdelci. Danes ob 5. uri popoludne uprizore na Vrdelci na korist CM. podružnice žaloigro „Požigalčeva hči". Ko gre za tak namen, menda ni treba mnogo bobnanja. Vsakemu ljubitelju naše dece veleva naravnost dolžnost, da se odzove takemu vabilu mlade podružnice na Vrdelci. Za meščane je pa to tudi prijeten izlet na svež zrak iz zatuhlih mestnih zidov. Pridite uživat veselje v domačem krogu in na vršenje vzvišene narodne dolžnosti ! „Intimni večer" se bo zvala prva zabavna prireditev „Slovanske čitalnice" v tem letu, in se vrši v soboto 4. t. m. Vspored je nad vse zanimiv in zabava obeta biti kar najzabavnejša in najintimnejša! Francoščina se prične poučevati še tekom tega tedna v društvu Cercle Franco-IIyrien. Kdor se hoče prijaviti k temu kurzu, naj se priglasi v Čitalnici ali pa pri vratarici Nar. doma. Na mesec se plačuje 1 K, drugih prispevkov ni. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično, kakor smo že sporočili, prihodnji izpiti za vsposobljenje v ponedeljek dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, nego naj se smatra pripuščenim in povabljenim k izpitu vsak kandidat (ozir. kandi-| datinja), ki ni bil obveščen v nasprotnem smislu. Poročilo o občnem zboru NDO, ki je precej obširno, je žal, zaradi pomanjkanja prostora tudi danes moralo izostati. Priobčimo ga v prihodnji Številki. CM. podružnica pri sv. Ivanu vpri-zori danes, v sredo 1. novembra ob 6. uri zvečer gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči" v dvorani „Nar. doma" pri sv. ! Ivanu. Igra je že sicer stara in jo je že skoraj vsakdo videl, a ker gre tu za narodno stvar, pričakujemo od zavednih Sve-toivančanov obile udeležbe. Klub dramativnih diletantov na Prošeku uprizori danes popoludne ob 4. uii v Sokolovi dvorani pri del. društvu znano žaloigro „Na sodni dan". Trl&ška mala kronika. Cherchez la femme! Predsinočjem je bila na koncu pomola Sv. Karla mala idila. Na kameniti klopi ob morju je sedel Artur Langenhan, star 24 let iz Gothe s prijateljem in dvema veselima ženskama. Prijatelj se je za trenotek oddaljil, da bi zadostil fizijo-logični potrebi. Med tem je prismuknil h klopi Fran Fonda, 25 let star, uradnik v mestnem tehničnem uradu. Ko se je prijatelj Langenhanov povrnil iz svoje male ekskurzije in je zagledal novodošleca, ki se je pritisnil k „gospicam", je začel seveda prepir, katerega se je vdeležil tudi Langenhan. Beseda je dala besedo in na zadnje se je pričelo tudi delovati z ekstremitetami. Langenhan je suni! Fondo s tako močjo, da je isti padel na tla, kjer je z glavo butnil na tlak. Pritekel je redar, ki je Langenhana aretiral. Fondo pa, ki so se mu pretresli možgani, so odpeljali v bolnišnico. Ni izključeno celo, da se mu je stria senčna kost. Langenhan pa je bil od Fonde ranjen z nožičem na glavi. Nezgoda na delu. Josipu Chiarappi, staremu 56 let, ki je delal v novem pristanišču, je padel na glavo debel tram, ki ga je precej težko ranil. Tudi delavec Ivan Cap-pon, star 22 let, je ponesrečil pri delu. Zlomljeni sta mu dve rebri. Podgana ga je vgrizla. Antona Slama, starega 25 let, je včeraj vgriznila podgana v levo roko. Zatekel se je na zdravniško postajo. Tatvina draguljev. Ivanka M.idun, stanujoča v zagati Del pozzo, je naznanila policiji, da so včeraj, ko je bila odsotna, prišli tatovi v njeno stanovanje in da so jej vkradli zlatenine in draguljev v vrednosti 148 kron. Nagla smrt. Včeraj okolo ene ure popoludne je g. Vinko Covasso, star 45 let, vdovec z dvema otrokoma, stanujoč v ulici Fornace 3, blagajnik pri tvrdki Schnabl & Co., Šel po Korzu. Ko se je nahajal pri hiši štev. 15, obšla ga je hipna slabost in malone da se ni zvrnil na tla. Nekateri samaritanski pasantje so ga podprli in spremili v bližnjo Pizzull-Cignolovo lekarno, kjer sta se nahajala zdravnika dr. Atilij Luzzatto in dr. Miro Mitrović. A nič ni pomagalo; nesrečni gospod je kmalu izdihnil vsled aneurizma. Truplo so odpeljali v mrtvašnico Sv. Justa. Poskus samomora. Marij Visintin, 23 let star, uradnik brez službe, stanujoč v Bazovici 194, je predsinočnjem najel sobo v hotelu Toniato. Tu je izpil arsenično raztopino. Telefonirali so še pravočasno na zdravniško postajo. Zdravniška postaja ga je odpeljala v bolnišnico. Nesrečni mladenič je baje to storil za to, ker je bil brez službe. Loterijske številke, izžrebane dne 30. oktobra 1911 : Brno: 38 54 42 4 3 Ino m ost: 12 81 27 62 85 Koleoar in vreme. Danes: Vsi Sveti. — Jutri: Sv. Just, patron tržaški, (Vernih duš dan.) Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 18 0 Cels. — Vreme včera|: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Lokalne padavine, temperatura malo spremenjena. VztoČni vetrovi. Društvene vesti. Plesne vaje (oziroma šola) v dvorani trgovskega izobraževalnega društva ulica sv. Frančiška 2. I. bodo v sredo in četrtek kakor navadno od 3. do 5. in od 5. in pol do 9 in pol. Prihodnjo nedeljo bodo v gori imenovani dvorani plesne vaje zjutraj od 10. ure dopoludne. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se bo vršila v petek 3. t. m* ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in načelnika, 2. Slučajnosti. Na zdar! Št. Jakobska Čitalnica se udeleži oficijelno sprejema bratov Srbskih pevcev v nedeljo ob 9. uri dopoludne in zvečer koncerta v „Nar. domu", zato poživlja g. pevce, pevke in člane, naj se pridružijo odboru polncštevilno. rimsko cerkev. Koncila v Kostnici in Bazi-Ieji, od katerih se je pričakovala „reformacija cerkve na glavi in udih", nista bila prinesla toli zaželjene reforme. Kmalu so se zopet po krščanskem svetu oglasile pritožbe o kupljivosti cerkvenih dostojanstev, dispenz in absolucij in ljudstvo je zopet zamrmralo proti vedno rastočim, neznosnim bremenom, ki jih je Rim — kakor je bilo pač tedaj možno — pod to ali ono pretvezo nalagal vernikom, da bi se le povečal posvetni sijaj papeštva in osebno bogatstvo onih, ki so bili pri jaslih. Duševni značaj papeštva se je bil popolnoma umaknil posvetnemu značaju papeške države. Najhujši raprezentant te dobe pa je papež Aleksander VI. (1492 —1503), ki je oskrunil najvišje dostojanstvo krščanstva, da bi le zadostoval svojim brezmejnim strastem in onim svoje družine, da bi ugasil žejo svojcev po moči, sijaju in posesti. Končni odpor proti takim razmeram je izbruhnil pod njegovim drugim naslednikom, Levom X.: reformacija, zarja nove dobe____ Papež Borgia je že kakor kardinal pro-slul po svojem razbrzdanem življenju. Njegova lepa in v obče priznana konkubina Vanozza de Cataneis mu je porodila tri sinove in hčerko, Lukrecijo Borgia. Sicer je Borgia imel sinove še iz drugih razmerij in še kakor papež je dobil sina, ki ga je legitimiral s papeško bulo. Stremljenje tega močnega, previdnega, prebrisanega, skrajno častihlepnega in nezanesljivega moža, ki mu je bilo vsako sredstvo sveto, je bilo : napraviti iz svoje rodbine mogočno dinastijo. Tako je svojemu sinu Cezarju Borgia, ki ga je najprej oče papež napravil za kardinala, a ki je potem odložil cerkvena dostojanstva in se poročil, pripomogel do velike posvetne moči v Italiji: Cezar Borgia je postal vojvoda Romanje, katero posvetno gospodstvr je čim dalje smisla za znanstvo in umetnost, ki je bil radodaren, zgovoren in spreten, ali tudi zmožen za vsako zločinstvo. Ko je bil še kardinal, je umoril svojega brata Giovanni Borgia in pozneje soproga svoje sestre Lukrecije, Alfonza Aragonskega. Njegovo sestro Lukrecijo Borgia opisujejo sodobni prijatelji kakor žensko velike krasote in gracije, veleizobraženo in ljubiteljico umetnosti. Bila je večkrat poročena. Od moža Giovanni Sforza se je dala ločiti, naslednjega soproga je ubil njen brat Cesare Borgia in končno je bila žena Alfonza Fer-rarskega, vojvoda d' Este, s katerim je imela tri otroke. Njeno ime je postalo razvpito po razbrzdanostih, ki jih je baje uganjala v Rimu. Zlasti se jo obdolžuje krvoskrunstva z očetom in bratom Cezarjem. Te strašne obdolžitve pa niso dokazane po sodobnih rimskih pisateljih in bržkone so plod obrekovanja s strani sovražnikov in njenega globoko užaijenega bivšega soproga Giovanni POZOR!! Osi zavedni Slovenci kapolelo samo MS Križmančlč & Breftak, Trst, ulica Huoua 31 Stran 111 Izobraževalni odsek ima jutri četrtek ob 6. uri važno sejo. Salonski orkester je zagotovljen, zato vabimo vse priglašene člane in one, ki hočejo še sodelovati v tem orkestru, v petek ob 8 30 v društvene prostore na posvetovanje. Petje prične zopet v petek. Sprejema se nove pevke in pevce. Ker se vrši v kratkem domaČa zabava, vabimo vse stare in nove pevce, naj pridejo gotovo v petek k vaji. Izredna odborova seja se vrši v petek ob 9. uri. „Savaa, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju ima v petek, 3. nov. t. 1. v restavraciji „Schvvarz-spanierhof", Schwarzspanierstrasse IX. svoj prvi redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odsekov. 4. Poročilo preglednikov, 5. Poročilo delegatov na O. s. n. n. d. 6. Sprejemanje novih članov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti. _ Mar. del. organizacija. — Dramatična predstava NDO. „Izobr. odsek" priredi danes popoludne ob 5. uri rodbinsko dramo v 4 dejanjih „Sin*. Spisal E. Gang. — — Plesni odsek NDO. priredi danes ob 3. uri zvečer prvi plesni venček, ki bo trajal do polnoči. Naše gledališče. hff Danes popoludne ob 4. uri, se uprizori rznana Raupachova žaloigra v petih dejanjih : „Mlinar in njegova hči" _ * Zvečer ob 8. uri pa uprizori naše gledališče prvič svetovnoslavno drair.o velikega francoskega klasika Viktorja Hugo: „Lukrecija Borgia". Ta predstava se vrši v abonomentu. Na praznik sv. Justa bo samo popolu-danska predstava in sicer bo ta dan posvečen naši mladini. Vprizori se: „Trnjulčica" pravljica s petjem, plesom in godbo. Sodeluje tudi vojaška godba. Ne Ie otrokom, tudi starišem je namenjena ta igra, v kateri bodo izvajali pevske točke gca. Janova in gg. Požar in Pany. _ „RED iZ NRAVNOSTI" V poročilo o nedeljski predstavi sta se vrinili dve tiskovni napaki, ki zelo motita in naj ju popravimo s tem. V oceni Feliksove vloge naj se čita „izbruhi afekta" (ne pa „izbruhi efekta",) in zadnji stavek o „Berti" naj se glasi: „Nikakor pa ta malenkost ni kratila (ne pa krasila) ge. Dragutlnovicevi celotnega vspeha." — Ravnotako naj se popravi : „Teta Erna, kakor si jo je zamislila > >> Paletot za otroke v modernih barvah..... Otroške obleke v vseh barvah in oblikah .... Moške hlače iz sukna.......... Vse po tovarniških cent h. — dalje 19'-14-11* 6'- 5' Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in velik« nagrado TELEFON 313, rim. II. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, zrcala, stekla, brušenje, posrebreuanle, smlrKanle, pregibanje, dekoracije na kislino in smlrek. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA : Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. ■I □ A iBBBBS i MU OGLAS! MALI OGLASI « ričunijo po 4 •tol. besedo, r.lnctno tiskane besede te rt run* j o eafcrtt ve i. Naj. menja pristojbina znafa 40 stot. Plača m tairoj Inser. oddelka. J{ans Schmidi tehnični zobozdravnik TELEFON TRST št. luSd. ul. della Zonta št. 7- /. .935 Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — .Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (,Ai buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.w SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Guerino Marcon Trst, uia Belvedere št. 13. Zaloga vsakovrstnega oglja in premoga. Dt*nrlciin se P° ceni borovci. Oglasiti Ee treba rruiloju v clici Sette Fontane št. 46. 1918 fcJtnhlrkifSincfi sobica se odda v uMci della mcUlUVtilld Guardia št 27, IV. n levo. 1919 Mndicfitlisi 'ma ugotovljene elegantne klobuke, lfiUUlolli;Ja prenavlja po zmernih cenah. Via Nuova 45, I. n. 1844 liErnet i^če službe v kaki pisarni. Naslov pove JtirioL ins. odd. „Edinosti*. 1916 Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini ,,ALLA 01™' Dl TRIESTE" Trst ulica Giosne Cariacci it. 40 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ , platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA ČUTA' Dl TRIESTE i Trst ulica Giosae Cariacci Ste?. 48 (prej Torrente) Popolen repertoar! w Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4 Vi ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. a o a a n i i i a i i F Zajamčeno solidno POHIŠTVO (L KEHBLER, «In Hollno o oento X Zamenjuje novo pohištvo za rabljeno, kupuje rab ljeno pohištvo in tapecarije. iHaročbe po dopisnici. Najzmernejše cene. Zaloga obuvala - in lastna delavnica =— MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih lu zmernih cenah. „Angelo" „Fonotypia" Čevljar išče zanesljivega pol-delavca. Gostilna Gombae, Vrdela. 1914 Vmpc^lE 'zuČena Šivilja išče nastavljeoja v lllvOlIl kakem modDem salonu. - Ponudbe pod „Šivilja" pesterestante, Via Stadion, Trst 1913 Važno za mesarje! Dražba se to vršila dne 3. novembra t 1. ob 2. in pol pop. na Vaiovljah. 1907 Slovanske igralne karte rSSSi knjigama J. Gorenjoc, ul. Oaserma 16., Gregor Zidar & C., Rccol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. ▼ Kozini: Ivan Dekleva. 1472 CtfiP«" vezenine, vsakovrstno platneno U* lućiSKC blago, damsko in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale 61. 3, polunadstropje. 1903 I/So Irk Prye vrste 100 kg b.tto kron IVolU 24*— 30 kg b.tto kron 7 80. Krm-sthvee, peverose, itd- pošilja s povzetjem Anton K. Linek - Zuojmo (Češko). _8150 i — Trat, ulica Zndnstrla Josip Trampus »rev! 3 priporoča svojo pekarljo. Večkrat na dan svei urah. — Zaloga moke veake vraatg U prvih mlinov. Vino In llkezjl v afceklenio&h. Sl&dčice lc bUkoti. Ceniki na zahtevo! Prodaja na obroke! I fozor! Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (: Piazza: \ Caserma ) \ Priloga „Edinosti" z dne I. novembra <911, št, 304. Govor poslanca dr Otokarja Rybara v seji državnega zbora dne 24. oktobra 1911 (Po stenografičnem zapisniku). Visoka zbornica! Vprašanje ustanovitve vseučilišča ali pravne fakultete z itali anskim predavalnim jezikom je pač res šolski zgled za to, kako brezmiselne in za avstrijske razmere absolutno neprimerne so one zakonske določbe v Avstriji, ki urejajo ustanavljanje in vzdrževanje šol. V tej visoki zbornici je težko, da bi bil z izjemo nekaterih šovinističnih nemških nacionalcev in nemšk h radikalcev kak poslanec, ki ne bi priznaval Italijanom pravice do ustanovitve vseučilišča, oziroma fakultete v Avstriji. Konstatiram to, dasiravno sem sicer oster narodni in politični nasprotnik primorskih, posebno pa liberalnih Italijanov, priznavam to brez pridržka in moram poudarjati, da smo Slovenci in Jugoslovani vedno, tudi tedaj, ko smo stali v najstrožji opoziciji proti zakonski predlogi o ustanovitvi italijanske pravne fakultete, principielno priznavali upravičenost italijanske zahteve. Bili so merodajni posebni vzroki, ki so nas privedli do tega, da smo stopili tedaj v opozicijo proti tej zakonski predlogi in da tudi danes ne zavzemamo proti njej ravno prijaznega stališča. Rekel sem, da je naravnost nesmiselno, kako so urejene določbe, ki uravnavajo ustanovitev in vzdrževanje šol v Avstriji. To je tudi res. Gospoda moja! Italijani so, dasiravno, kakor sem že poudarjal, le nekaj malo poslancev, le nekaj malo faktorjev nastopa proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete, prisiljeni potovati od Poncija do Pilata, prositi za glasove, in si pridobivati simpatije in naklonjenost vlade, da spravijo to zahtevo v razpravo, kar pa je seveda še daleč, da jo tudi dosežejo. V enakem položaju se tudi nahajajo drugi narodi. Ne godi se samo Italijanom tako, da ne morejo doseči svojih šolskih zahtev, tudi drugi narodi, z izjemo večinoma privilegiranih Nemcev in večinoma tudi Poljakov, so v istem položaju, da morajo potovati od drugega do drugega in se boriti za izpolnitev svojih zahtev inj morajo večkrat tudi beračiti. Ta položaj je nevreden, ker je sramotno, da se morajo šolske zahteve zastopati na ta način in se m -ra na ta način boriti zanje. Će I'.alijani čutijo danes to za nevredno — in čutijo to — morajo pomisliti, da smo mi napram njim v istem pokžaju, da, da je naš položaj še mnogo nevrednejši, sramotilnejši in zaničlji-vejši. Kajti medtem, ko so oni s svojo vse-učiliščno zahtevo odvisni od milosti zbornice in vlade, smo mi na Primorskem odvisni od milosti ravno istih Italijanov, ki nas tu prosijo za naše glasove. Zato je tudi umljivo, da njihovi zahtevi po italijanski fakulteti, kakor jo v principu priznavam za upravičeno, ne prinašamo istih simpatij, kakor morebiti, zastopniki drugih slovanskih narodnosti. Če se pa vz'ic temu pri zadnjem glasovanju nismo upirali Concijevemu predlogu, temveč smo celo deloma glasovali zanj, ima to svoj povod v tem, da tudi mi čutimo sramotilnost in nevrednost ravnanja nemškonacionalnih poslancev. Tudi mi moramo pripoznavati, da nemški nacionalci kažejo tu prepotenco, proti kateri moramo nastopiti vsi. V tem boju, ki ga bojujejo tu Italijani, nismo hoteli podpirati onih, ki tudi proti nam nastopajo tako prepotentno. Posebno pa je zvenela kakor zasmeh beseda poslanca P o 11 a u f a , ki je označil zahtevo po ustanovitvi vseučilišča za frivolnost. Ta beseda je značilna za mnenje in mišljenje nemškonacionalnih poslancev. Za frivolnost označujejo zahtevo po šoli. Videli smo, da nemškonacionalni poslanci nastopajo iz nacionalnega šovinizma ne samo proti italijanskim zahtevam, temveč še veliko bolj proti našim šolskim zahtevam, in to ob vsaki priliki. Da, vzpostavili so naravnost dve načeli. Eno načelo se glasi: pripustiti se ne sme nobena nenemška visoka šola v Avstriji, in to ne samo ne italijanska, temveč, kakor sem že poudarjal, sploh nobena nenemška, torej tudi ne slovenska, ne druga češka in ne maloruska visoka šola v Avstriji. Drugo načelo pa obstoji v tem, da se na Dunaju ne sme otvoriti nobena nenemška šola. Prvo načelo, da se ne sme v Avstriji pripustiti nobena nadaljna nenemška visoka šola, vzbuja naravnost ogorčenje, kajti Nemci, ki so, kar zadene njihove kulturne težnje, že popolnoma nasičeni, nam hočejo odrekati višjo izobrazbo v naši materinščini, hočejo imeti vse zase in nam nočejo dati absolutno ničesar. Padla je tu beseda o tovarnah uradnikov in o konkurenci, ki bi jo delali absolventi, prihajajoči iz teh tovaren uradnikov, nemškim uradnikom. (Posl. dr. Gre gor in: To dokazuje nizkotno mišljenje!) Popolnoma prav, to je res tako nizkotno mišljenje, da bi res ne zaslužilo, da bi se odgovarjalo nanje. Nemci imajo v Avstriji popolnoma privilegirano mesto in hočejo zraven imeti tudi še vsa uradniška mesta; hočejo, da bi mi le molčali in ubogali, oni pa da bi nam kot uradniki zapovedovali. Proti takemu načelu, taki zahtevi moramo nastopati kar najodločnejše, ne glede na to, da je res naravnost grdo, da gospodje zahtevajo za svoje sinove boljša uradniška mesta, nam pa najmilostljivejše dovoljujejo morda kaka mesta uradnih siug ali cestnih mo;strov. Hočejo, da bi samo njihovi ljudje absolvirali vseučilišče in potem zavzeli udobne sinekure v ministrstvih in centralnih uradih. To je princip, proti kateremu se moramo boriti vsi združeno. Če sem to omenil tu, nikakor nočem stem izjavljati ali izrekati, da smo proti nemški znanosti, kulturi in literaturi, nasprotno, brez nadaljnega priznavamo prednost in visoki razvoj, ki ga je dosegla nemška znanost in literatura. Toda četudi priznavamo to in četudi hočemo pripustiti, da smo tudi deloma vživali nemško izobrazbo in da smo se izpopolnili s to nemško izobrazbo, se vendar ne more zahtevati od nas, da naj se zaradi te nemške izobrazbe, ki smo jo deloma vživali, in zaradi zahvale, ki smo jo dolžni nemški znanosti in literaturi, odrečemo svoje narodnosti. Spoštujemo nemško kulturo, znanost in literaturo, toda nočemo postati Nemci, temveč hočemo ohraniti svoji narodnost in hočemo s pomočjo te literature in znanosti in s pomočjo naše literature in kulture izobraževati in postati enakopravni avstrijski državljani. Kar zadene drugo zahtevo, drugo načelo, da naj se na Dunaju ne otvarjajo nenemške šole, in sicer niti zasebne šole ne, je tudi to načelo naravnost odvratno in obenem tudi popolnoma nezakonito. (Medklici.) Za sedaj nočem nikakor govoriti o vprašanju sedeža italijanske pravne fakultete. Toda načelo, da se ne sme na Dunaju ustanovili nikaka nenemška šola, pa moramo pobijati tudi mi Slovani. Jaz za svojo osebo bi bil zelo zadovoljen, ako bi se naša bodoča slovenska pravna fakulteta ustanovila tu na Dunaju. Ne bi se nikakor kapriciral, da bi prišla ta fakulteta v Ljubljano ali sploh kako slovensko mesto. Toda vprašanje sedeža je stvar, ki zadeva do gotove meje samo Italijane, in zasedaj, kakor sem že rekel, ne mislim govoriti o tem. Toda načelo, ki se je tu z nemške strani postavilo tako odkrito in brez vseh ovinkov, se ponavlja tudi v časnišivu, na zborovanjih in v društvih do ekscesa, pri čemer se celo predrznejo groziti z uličnimi demonstracijami, da celo z revoltami, kakor je to storil poslanec W e d r a. Na to grožnjo seveda ministrski predsednik ni reagiral tako, kakor je reagiral tu v zbornici na govore socialno-demokratičnih poslancev, ki jih govore na zborovanjih. Ta bojni klic, ta grožnja z ulico, z uličnimi demonstracijami ni dobila odgovora, najbrž ker gre tu za člana državo vzdržujočih in red ljubečih nemških strank. (Veselost in „prav dobro"!) Je pa tudi nekaj čisto posebnega, da se zastopniki Dunaja in tudi drugi nemški poslanci, ki vidijo v Dunaju svoje politično in kulturno središče, tako upirajo ustanovitvi nenemških šol na Dunaju. Ako bi bil Dunaj samo glavno mesto nadvojvodine nižje-avstrijske, potem bi se morebiti človek še mogel sprijazniti s tem stališčem, ker pa hoče biti Dunaj glavno in stolno mesto cele države in ker se je ona stranka, ki ima tudi še danes večino na Dunaju, kazala do zadnjega časa kot državna stranka, je gotovo zelo čudno, da ti ljudje, ta stranka in da sploh Nemci, ki smatrajo Dunaj za glavno mesto cele države in tudi hočejo, da ga tudi drugi smatrajo za to, hočejo s svojo opozicijo potisniti to mesto na nivo provincijalnega glavnega mesta. Je pa tudi čudno, da se Nemci ustavljajo temu, ko je vendar znano, da so ravno Nemci navezani na gostoljubnost drugih narodnosti. Saj je vendar znano, da ravno Nemci žele povsod, kjer se nahajajo v državi ali tudi zunaj države v večjem ali manjšem številu, da se njihovi otroci vzgajajo v nemškem jeziku. Tu v Cislitva ski so kroiiovine, kjer Nemci, dasiravno ni tamkaj absolutno nikakega nemškega domorodnega prebivalstva, zahtevajo za e šole in jih tudi dobe. (In jih tudi imajo !) Da, in jih tudi imajo ! Omenjam le, da so Nemci na primer v Dalmaciji, ki je čisto slovanska dežela z majhno italijansko manjšino, že dosegli, da jim je država ustanovila šole. Omenjam Trst. Trst sicer v najnovejšem času prikazujejo kot bodočo nemško južno luko, kot avstrijski Hamburg (Veselost), toda do tedaj je, upajmo, še daleč. Za sedaj se bodo pač Nemci morali zadovoljiti s tem, da je Primorje slovansko in italijansko in da v celem Primorju ni nikakega nemškega domorodnega prebivalstva, da ni niti enega nemškega kmeta v Primorju, in ravno kmet je tisti, ki poglavitno daje karakter deželi. In v Trstu, gospoda moja, imajo Nemci cel kup ljudskih šol, nemško višjo gimnazijo, nemško realko in nemško realno gimnazijo. (Medklici). Če bi se mi hoteli postaviti na stališče Nemcev, kaj bi se zgodilo s temi Nemci, ki se nahajajo v Dalmaciji, v Trstu, v Trentinu, v Galiciji, ki žive tam v dia-spori? Vsi ti Nemci bi izgubili nemški pouk in bi se znašli v položaju, v kakoršnem so Slovani na Dunaju in v kakoršnem se nahajamo mi Slovenci v Trstu, kjer smo doma o čemer pa bom govoril pozneje. Toda Nemci zahtevajo nemške šole in jih tudi dobe ne samo tu v Avstriji, temveč celo v inozemstvu in tudi tu zopet na državne stroške. Morda ni znano, da je postojala v Carigradu nemška šola. V tem letu pa je avstrijska vlada prevzela učitelje na nemški ljudski šoli v Carigradu na svoj račun. (Čujte! Čujte 1) Nemci zahtevajo nemške šole celo v Parizu in povsod, kjer se sploh nahajajo, in tu se pa branijo, da bi se v državnem glavnem in stolnem mestu, torej v prestolnici te narodnostne države, ustanavljale nenemške šole iz privatnih sredstev! To je stališče, ki ga je treba obsojati kar najodločnejše in ki Nemcem ne samo ni v čast, temveč jim tudi lahko škoduje. K:«jti na ta način le opozarjajo ljudstvo v nenemških kronovinah, ki sem jih omenil prej, na to, da Nemci povsod zahtevajo zase privilegirano mesto in je tudi vživajo s strani vlade in da je to velika, da, največja krivica, ki se more zgoditi nenemškim avstrijskim narodnostim. Nemci bi torej morali v svojem lastnem interesu, v interesu onih nar. svojih pripadnikov, ki bivajo v nenemških kronovinah in nenemških državah, skrbeti za to, da ne dobe nadvlade šovinistični ultraradikalni elementi in da se omogoči nenemškim narodnostim na Dunaju, da si vsaj na svoje lastne stroške ustanove in vzdržujejo svoje šole. (Zelo prav!) Toda, gospoda moja, Nemci navajajo proti temu, da bi i i tega vzrastla velika nevarnost za nemški značaj Dunaja. (Poslanec Exner: To bi moral Dunaj stati na zelo slabih nogah!) To sem hotel reči. Nemci se boje, da bi se Dunaj, kakor se izražajo, v najkrajšem času ne počešil. (Veselost.) Ako je nemški značaj Dunaja tako slab, da ga more uničiti že par čeških ljudskih ali celo ena sama češka ljudska šola na Dunaju, potem tega nemškega značaja sploh ni (Medklici.), potem stoji na zelo slabih nogah, in potem sploh ni vreden, da ga Nemci sploh branijo. (Poslanec Exner: Na Dunaju postoji grško-turška šola s 13 otroki in ima pravico javnosti, češka šola s 1000 otroki, ki postoji že 25 let in fungira vedno popolnoma korektno, pa ne dobi pravice javnosti!) Popolnoma prav! In potem Že nekaj. Imamo zakon, ki nas ščiti v tem oziru; imamo vendar državne osnovne zakone, in ravno tiste stranke, ki se prikazujejo kot državo vzdržujoče, podkopavajo veljavo in avtoriteto teh državnih zakonov. (Piitrjeva-nje.) Stranka, ki dela kaj takega, ki nastopa proti državnim osnovnim zakonom, je stranka, ki razdira vsako a'vtoriteto, ne pa agitacije, ki se omenjajo tu v zbornici. (Pritrjevanje!) In ker imamo te državne osnovne zakone in ker smo avstrij-ki državljani, imamo pravico, da smemo zahtevati, da vživamo varstvo za naše težnje; kajti ali smo avstrijski državljani, in potem se mora zakon uporabljati tudi za nas; ali pa nas hočejo ponižati v državljane druge ali tretje kategorije, potem se pa ne smete ču titi, da imajo gotovi radikalnejši elementi med Nenemci o avstrijskem patrioiizmu drugačne nazore, kakor na primer člani veteranskih društev. (Veselost!) Gospoda moja! Vsa ta razmotrivanja so nas dovedla do tega, da v oni seji nismo nastopili proti Concijevemu predlogu in smo deloma celo glasovali zanj. Videli smo, da se je nemškonacionalno gibanje v zadnjih letih porastlo na neverjeten način, videli smo in vidimo z lastnimi očmi, da postajajo nemški nacionalci v svojih težnjah in zahtevah po hegemoniji vedno drznejši, vidimo, da hočejo Nemci popolnoma odkrito, posebno v zadnjem času, uresničiti svoje težnje po zatiranju nenemških narodnosti, da, da posegajo v zadnjem času še dalje, kakor so že posegali pod meščanskim ministrstvom. Gospoda .moja! Omenil bi tu nekaj, kar sicer ni v nikaki zvezi s predmetom, ki je v razpravi, kar je pa značilno za duh, ki vlada celo v justični upravi na jugu. Gospodje ste morda čitali, da je pred kratkimi dnevi predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, dvorni svetnik Elsner, izdal odlok na svoje uradnike, torej sodne uradnike, kjer jim najostrejše ukazuje, da morajo ne samo v s'užbi, torej pri sejah, temveč sploh ob vsaki priliki, ki je v kaki zvezi s službo, uporabljati edino le nemški jezik. (Čujte! Čujte!) Pride še lepše! Včeraj šele se je izvedelo za odlok istega deželnosodnega predsednika Elsnerja, s katerim je zapovedal uradnikom, in ne samo uradnikom, temveč tudi pravnim praktikantom in celo odvetniškim koncipientom, da morajo uporabljati v sodnem poslopju samo nemški jezik (Čujte ! Čujte!) razun v občevanju s strankami; da, celo pri privatnih predstavljanjih — to je omenjeno izrecno — v notranjosti sodne poslopja in sploh ob vsaki priliki naj u[ rabljajo nemški jezik. (Klic: Odkod je pri ta možak?) Bil je že tam. To je tako i verjetno, da tudi jaz nisem mogel verjeti prvem trenutku, toda potrdilo se mi je, je resnično. Ta gospod torej ne pozna sai nekega uradnega jezika, temveč pozna ti neki nemški občevalni jezik. Uradniki spi ne smejo govoriti drugače kakor nemš ako nočejo zapasti disciplinarni preiskavi Gospoda moja! Gospod justični mi ster, ki tako uvažuje varstvo avtoritete zakonov, ima tu najlepše polje, da udejs to svoje spoštovanje do zakona in da ra meti gospodu deželnosodnemu predsedn Elsnerju v Ljubljani, da še ne živimo Nemčiji, temveč v Avstriji in di postoj Avstriji člen 19., ki zajamčuje enakopr. nost vseh deželnih jezikov tudi v javn življenju (Medklici) in tembolj v zasebn« Po tem ovinku prehajam torej k d gemu delu svojih izvajanj, ki naj se bav tem, zakaj mi Jugoslovani dosedaj in t sedaj ne moremo kazati napram Italijan« zlasti pa napram italijanskim liberalcen Primorju takih simpatij in jih tudi ne r remo gojiti, kakor morda drugi Slov; Kakor mi je po teh besedah, ki sem jih govoril, žal, moram vendar konstatirati, naši italijanski liberalci v Primorju niso za las boljši od nemških nacionalcev nemških radikalcev, da, v gotovem oziru še hujši, ker imajo, kakor se to tudi i neverjetno, v gotovem oziru večje torišč' več moči kakor celo Nemci. Nemci so v Avstriji privilegiran nai (Posl. dr. P o 11 a u f: Ali verjamete to ? Veselost in medklici.) Za tako naivnega kolega, vas nimam, da bi ne razumeli t Saj vendar sami trdite, da vam gre z rom na zgodovino in kulturo odlično m v tej državi. (Posl. d r. P o 11 a u f: Tc rekel celo Badeni, toda ne dela se ta: Badeni je napravil Nemcem in nemški turi edino le poklon, drugega pa nič! (I dr. P o 11 a u f: Badeni je vedno pravil morajo Nemci igrati ulogo primi inter res !) Inter pares ! (Posl. dr. P o 11 a u f: primi!) Ako se, gospoda moja Nemci dovoljite z mestom primi inter pares, b tudi mi za to. Toda Nemci hočejo več, čejo nas ponižati v helote. (Klici: Ho da bi mi ne bili .pares", temveč „parij Res, hočejo, da postanemo sužnji. Saj s tu izreklo, da tovarne za uradnike škodi Nemcem, da delajo konkurenco nemi uradnikom. (Posl. dr. P o 11 a u f : Sev ker nam vdirajo v nemško jezikovno 02 lje! — Medklici!) Gospod kolega Po pravi, da vdiramo v nemško ozerr (Smeh!) Kdo se neki smeje taki trdi Omenil sem že prej, da v Primorju ekzistira niti en sam nemški kmet, da se nahaja v Primorju niti eden domoroden mec, da je to čisto slovanska dežela, v teri se nahajajo italijanska mesta. '1 ( gospoda moja, poglejte si uradništvo vseh dikasterijah v Primorju! Oglejte si primer osobje pri železnicah in videli dete, da je tu stotine in stotine nem* uradnikov, toda komaj 20 ali 30 slovens, (Posl. J a r c : Vsa boljša mesta imajo 01 Ne samo boljših mest, sploh imajo mesta do ogibalnega čuvaja. (Poslanec Pollauf: Oglejte si razmere pri dunaj pošti, pri dunajskih uradih ! — Klic: Jt kovno znanje! — Posl. dr. Pollauf: ni treba na Dunaju!) Gotovo ga je tret (Posl. dr. Pollauf: Ne, ni ga trebi Ravno na Dunaju kot centrali mnogojezične države je treba jezikovnega znanja. (Posl. dr. Pollauf: Dunaj je glavno mesto Niž-jeavstrijske!) Gospoda moja! Povrniti se moramo k predmetu. Izjavil sem, da Itaijani in sicer italijanski liberalci v Primorju nastopajo proti Slovanom ravno tako sovražno in morda še sovražnejše kakor nemški liberalci in nemški nacijonalci, nemški radikalci in vsenemci in in kakor se pač imenujejo. In to tudi dokažem. Gospoda moja. V Primorju je slovansko prebivalstvo v večini. Kakor sem konstatiral Že prej, so samo nekatera obmorska mesta in Furlanija na Goriškem ter tri ali štiri vasi okrog Rovinja v Istri italijanske, drugače pa je cela dežela slovanska, in sicer slovenska in hrvatska. In ravno šolske razmere v Primorju niso samo prežalostne, temveč naravnost škandalozne in sicer po krivdi italijanskih liberalcev. Kar tiče Istro, so pred osmimi ali devetimi leti... (Posl. Mandić: Za Gočssa 1) ...da, za Goessa, Italijani in Slovani ob sodelovanju vlade ugotovili, da manjka v Istri 120 slovanskih šol — to se pravi, z ozirom na prebivalske razmere bi bilo treba 120 ljudskih šol, da bi se ugodilo najnujnejšim potrebam — in potem se je dogovorilo, da naj se z ozirom nato, da ustanovitev teh šol naravno zahteva precej veliko sredstev, otvore vsako leto tri šole — gotovo zelo malo, toda z ozirom na finančne razmere do gotove meje umljivo, dasiravno bi se prav pri šolah ne smelo štediti tako zelo (Res je 1); za orožje in opremo vojaštva imajo vedno dovolj sredstev. Slovani pa so bili zadovoljni, da se otvori vsaj v dogled-nem času zadostno število slovanskih šol. In sedaj, gospoda moja, bodete vprašali, koliko takih šol se je odprlo odtedaj. Odgovor se glasi, da so se odtedaj pač otvarjale italijanske šole, toda slovanska pa niti ena ne! (Čujte! Čujte!) Tako drže gospodje italijanski liberalci svoje obljube! Toda stvar je še lepša! Gospodje so zakri- ? vili naravnost prekršitev besede in pogodbe!! Lani je šlo namreč za to, da se prev-" zame po pulski občini v Puli ustanovljena srednja šola v državno režijo. Šola je bila namreč Italijanom nekoliko predraga in našli so pot k vladi, ki jo sicer najljutejše napadajo v svojem časopisju in svojih zborovanjih, in prosili so avstrijsko vlado, da prevzame to srednjo šolo. Vlada — ne vem, po kom razsvetljena — je prišla na idejo, da bi bilo morda dobro, da porabi to priliko v to, da predoči gospodom Italijanom, da nimajo samo pravic in da ne morejo samo zahtevati, temveč da imajo tudi dolžnosti in sicer prav posebno napram slovanskemu istrskemu prebivalstvu, ki ne tvori manjšine, temveč večino, dasiravno imajo italijanski liberalci večino v deželnem zboru. In vlada je opozorila občino in italijanske liberalce na to, da bi bilo umestno, da prevzame občina v Puli se nahajajočo, po nekem privatnem društvu vzdrževano in zelo dobro obiskano hrvatsko ljudsko Šolo. Vršila so se pogajanja in končno so italijanski liberalci pristali na to, da prevzamejo te dolžnosti. Vlada je namreč izjavila, da prevzame italijansko srednjo šolo le tedaj, ako italijanski liberalci, občina in deželni odbor, prevzamejo hrvatsko ljudsko šolo. Napravila se je o tem listina in na tej listini se nahajajo podpisi gospoda dr. R i z z i j a kot deželnega glavarja istrskega, dr. Varetona, pulskega župana, in dveh občinskih svetovalcev. Italijanski liberalci so torej v vsej formi prevzeli tu dolžnost za prevzetje te šole, Z ozirom nato je vlada tudi res postavila v proračun stroške za vzdrževanje italijanske srednje šole in je to šolo podrža-vila. Komaj se je zgodilo to, so Italijani s pravo italica fide snedli besedo. (Čujte! Čujte I) Poslali so v boj radikalce, agitirali so proti temu in dr. Rizzi je bil postavljen pred alternativo, da sne svojo besedo ali pa demisionira. Da ne žrtvuje dr. Rizzija, je posegla vmes vlada in vrše se pogajanja, da vlada prevzame to šolo. Italijani so torej spravili v žep kompenzacijo, toda izpolnili niso protizahteve in so snedli besedo, ki so jo dali pismeno in ki sta jo potrdila voditelja istrskih italijanskih liberalcev, dr. Rizzi in dr. Vareton. Gospoda moja! Če se ima opraviti s takimi ljudmi, potem se ne čudite, da nimamo simpatij za italijanske šolske in fakultetske zahteve. Je pač težko izhajati z ljudmi, ki nastopajo proti nam na tak način, da nam ne samo ne dajo šol, temveč nasprotno svojim obvezam snedo besedo. (Posl. dr. P o 11 a u f: In te naj sedaj vzamemo na Dunaj ?) Vi vzamete šolo, ne pa deželnozborske večine! (Posl. dr. Pollauf: Italijane, ki jih vi označate za be-sedolomce, naj mi vzamemo na Dunaj ?) Ti vam škodujejo 1 Ako bi škodovali vam, bi jih bilo Ie treba obžalovati. Kako se godi nam v Trstu? V Trstu smo popolnoma izročeni italijanskim liberalcem. Opetovano sem že kazal v tej zbornici na dejstvo, da v Trstu ni nikakega krajnega, niti okrajnega, niti deželnega šolskega sveta, temveč da se vsa šolska oblast nahaja v rokah italijansko-liberalne večine v občinskem svetu, italijanski občinski svet je za nas šolska oblast do zadnje instance; Ie kar zadeva pedagoško nadzorstvo, je to v rokah namestništva, drugače pa je vsa šolska uprava odvisna od italijanske liberalne večine. In ta veČina ravna z nami, da je naravnost škandal! Pri popravkih mojih tozadevnih trditev se je z italijanske strani večkrat poudarjalo tu, da imamo deset ljudskih šol na tržaškem ozemlju. Teh deset šol pa je v tržaški okolici, v kmetskih vaseh, toda v mestu samem pa ni nobene javne slovenske šole. Moglo bi se trditi — in trdilo se je — da nas je v Trstu tako neskončno majhna manjšina, da ni treba računati z nami. Šploh niso vedeli za nas, temveč le za štiri, pet agitatorjev in te so seveda psovali, drugače pa slovenskega prebivalstva v Trstu ni bilo. Toda, gospoda moja, v zadnjih letih smo pokazali na tako umljiv način, da se nahajamo v Trstu in imamo tu veliko število državljanov — volilnih upravičencev. Ravno danes je čitati v časopisju, da so pri brn-skih občinskih volitvah' v IV. volilnem razredu nemški kandidati zbrali nase 10.500 glasov in Češki meščanski kandidati pa okrog 5000, torej eno tretjino. To je bilo v IV. volilnem razredu in Brno je gotovo najmanj po polovici češko mesto. V Trstu, gospoda moja, smo pri zadnjih občinskih volitvah v IV. volilnem razredu dosegli tako visoko število glasov, da smo prišli v treh volilnih okrajih v ožjo volitev in smo v ostalih treh volilnih okrajih spravili italijanske kandidate med seboj v ožjo volitev. Pri zadnjih držav-nozborskih volitvah smo prišli v enem volilnem okraju, in sicer v največjem mestnem okraju, v novem mestu, v ožjo volitev in smo dosegli v tem volilnem okraju 3000 glasov napram 5400. Kjer se, gospoda moja, dosegajo taki volilni uspehi — in sicer so to nacijonalni glasovi in ne socialistični, ki so šteti posebet —, pač ne more nihče trditi, da nismo v Trstu domorodni, kajti za državnozborsko volilno pravico se zahteva enoletno in za deželnozborsko volilno pravico triletno bivanje v občini. (Cujte ! Čujte 1) Mislim torej, da to dokazuje dovolj jasno, da se nahajamo v Trstu in sicer v velikem Številu. Da pa dokažem še jasnejše naše zahteve, naj navedem, da imamo v naši zasebni ljudski šoli v celem 1525 otrok. (Čujte!) V pripravnici za srednje šole, ki odgovarja približno tretjemu in četrtemu ljudskošolskemu razredu in ki jo potrebujemo, da morejo naši otroci prestopati iz slovenskih šol v nemške srednje šole, ker nimamo v celem Primorju niti ene slovenske srednje šole, pa je približno 175 otrok. (Čujte! Čujte!) Na naši nižji zasebni trgovski šoli je 67 otrok in v nemških šolah v Trstu je 928 slovenskih otrok. (Čujte! Cujte! — Posl. J are: ln koliko nemških?) Nemških je 1083, torej komaj 160 otrok več kakor slovenskih, in ti imajo štiri ljudske in meščanske šole. (Posl. J a r c : Slovenski otroci pa jih nimajo!) Mi jih nimamo! Imamo torej v mestu Trstu — govorim vedno o mestu Trstu in ne o okolici — statistično dokazanih 2695 slovenskih šolskih otrok. Na italijanskih ljudskih šolah, kjer se uči stotine in stotine slovenskih otrok, se Italijani po narodnosti iz umljivih vzrokov ne ugotavljajo. Da pa vzamemo le nizko, mislim, da smemo računati število slovenskih otrok v italijanskih ljudskih šolah okroglo 600, tako da bi imeli v mestu Trstu samem 3300 slovenskih otrok. In za te otroke ni niti ene same javne šole, niti občinske, niti državne. In če se, gospoda moja, spomnite onega, kar sem rekel prej, da je namreč vse šolstvo v rokah italijanskoliberalne občinske večine — ona odločuje o ustanovitvi in vzdrževanju šol — potem bodete umeli, da moramo biti ogorčeni do skrajnosti in da moramo zakli-cati gospodom italijanskim liberalcem: Ako hočete imeti fakulteto, morate najprej nam dati ljudsko šolo! (Odobravanje.) Zakaj, ljudska šola je potrebna, da, še več, ni samo potrebna za nas, temveč nam gre tudi po zakonu. Saj imamo vendar šolsko dolžnost v Avstriji, moramo pošiljati svoje otroke v šolo — in vzlic temu nam ne dajo šol. (Medklici.) Rekli pa bodete, gospoda moja — in to se nam je večkrat reklo s slovanske strani —: Pa poskusite vendar priti z Italijani do kake sprave, do kakega kompromisa z Italijani — priporočalo in svetovalo se nam je to zlasti s češke strani: zakaj se ne poravnate z Italijani. Da, gospoda moja, za to je treba dveh. (Klic: Zakaj se ne spravite na Češkem ?) Na to se povrnem. Za spravo je vedno treba dveh, treba je pripravljenosti za spravo. In glejte, gospoda moja, v predzadnji seji se je pritoževal gospod poslanec dr. Evgen Lewickyj, da so se s Poljaki pogajanja sicer začela, da pa Poljaki vodijo ta pogajanja na neki popolnoma poseben način in da jih celo izrabljajo v to, da še bolj zatirajo Maloruse. V nekem medklicu se je opozarjalo na češkonemška spravna pogajanja. Toda, gospoda moja, tu postoji velika razlika. V teh dveh slučajih, namreč glede na poljsko-maloruska in glede na nemško-češka sporna vprašanja postoji vsaj pripravljenost, da stranke stopijo v pogajanja, in ne samo pripravljenost, temveč se tudi v resnici vrše pogajanja, in sicer dolgotrajna in temeljita pogajanja, kakor bi dostavil; na vsak način pa se vrše pogajanja. Gospodje se vsedejo k skupni mizi in govore o svojih postulatih. Kako pa j*e stvar z gospodi italijanskimi' liberalci ? Tudi to je žalostna stvar. Leta 1904 so se uvedla po posredovanju njegove j ekscelence dr. Pacaka in italijanskega barona j Malfattija iz Trentina. Komaj se je izvedelo v Trstu, da postoji misel, da bi se začela spravna pogajanja z nami, je vstal tedanji voditelj italijanskih liberalcev v Trstu, rajni dr. Venezian in je izjavil: Mi smo tu v Trstu gospodje vekomaj (Veselost.) in vzdržati se mora italijanski značaj mesta in vsega našega ozemlja — regione delle alpi Giulie. Le pod temi predpogoji se smejo vršiti pogajanja s Slovenci; priznati morajo, da so gostje v tej italijanski pokrajini. (Čujte, i čujte!) Torej mi, ki smo takorekoč edini, pravo domorodno prebivalstvo v Primorju, | moramo priznati, predno se začno pogaja-' nja, da smo gostje Italijanov. Da ob takih domnevah ni moglo priti do sprave, ali sploh do kakih pogajanj, je gotovo umevno samo 1 po sebi. Gospoda moja, leta 1909 so naši tovariši iz italijansko - katoliško - nacionalnega in iz socialnodemokratičnega tabora zopet poskusili uvesti pogajanja z italijanskimi liberalci. Mi smo bili takoj pripravljeni, da stopimo v ta pogajanja, in sešli smo se tudi, toda oni, ki niso prišli, so bili gospodje italijanski liberalci, ki so sploh odklonili vstop v pogajanja. Danes imamo lu v zbornici dva itali-janskoliberalna zastopnika Trsta, imamo dva italijanska liberalca iz Istre in imamo enega italijanskega liberalca iz Gorice — poskusite, gospoda moja, s tem apeliram ravno na češke brate, ki nam vedno prihajajo s temi spravnimi podmenami — poskusite, pripravite te gospode do tega, da se le vsedejo z nami k eni mizi in vsaj poslušajo naše zahteve. Obračam se na italijanske katoliške nacionalce, na italijanske in tudi na nemške socijalne demokrate — naj sprejmejo ulogo posredovalcev, naj poskusijo pripraviti italijanske liberalce, da nas bodo vsaj poslušali. Naše zahteve so bile morda na prvi pogled nekoliko predalekosežne, v resnici pa so bile zelo skromne. Seveda moramo zahtevati veliko — zakaj? Ker nimamo čisto nič. Večina smo v Primorju in nimamo nič; v mestu Trstu nimamo niti ene javne slovenske ljudske šole, v Gorici imamo šele od lanskega leta sem slovenske paralelke prvega in drugega razreda, v Trstu nimamo razun desetih ljudskih šol v okolici za kmetsko prebivalstvo, za vasi, sploh nobene druge šole in po tem, kar sem vam navedel o številu slovenskih otrok, bodete pač pojmili, da moramo pač res prav veliko zahtevati, ker nimamo, kakor rečeno, prav čisto nič. Imamo, kakor sem omenil že prej — statistično dokazano! — 2695 slovenskih otrok; k tem je treba prišteti še najmanj 600 otrok v italijanskih šolah, in ravno tako tudi 3790 slovenskih otrok v slovenskih okoličanskih šolah in pa končno okrog 300 učencev na srednjih šolah. Ako seštejemo vse to, dobimo okrog 8000 slovenskih otrok, za katere ekzistira samo deset slovenskih šol na deželi. Nimamo niti ene meščanske šole v Trstu, in sicer ravno zaradi tega ne, ker nam jih italijanski liberalci ;ne dajo. Po vsem tem, mislim, se ne bodete čudili, gospoda moja, ako zavzemamo napram italijanski zahtevi po pravni fakulteti odklanjajoče stališče. Priznavamo to zahtevo brez nadaljnega za upravičeno, toda vendar se ne more zahtevati od nas, da izpolnimo Italijanom še zadnjo šolsko zahtevo — kajti drugih šolskih zahtev vendar nimajo več ni-kakih — in da mi sami potem čakamo morda 50 ali 100 let, predno dobimo kako šolo. Za ljudsko šolo v Trstu se že borimo od leta 1883,Jn prošnja še danes ni rešena definitivno! (Čujte ! Čujte !) Poudarjalo se je posebno v nemškem Časopisju, da bi tudi oziri na Italijo morali pripraviti avstrijsko vlado in Nemce, oziroma državno zbornico do tega, da se končno vendar enkrat izpolni zahteva Italijanov po italijanski fakulteti. Te ozire na trozvezo in našo italijansko zaveznico smo, posebno v prejšnjih letih, morali slišati zelo pogosto celo pri politični upravi v Primorju. Kolikokrat so nastopili proti nam — in nastopali so proti nam, izpolnili nam niso niti ene zahteve — vedno so se sklicevali na višje ozire, na ozire napram Italiji, na občutljivost naše zaveznice. Pravili so, da ne smemo zatirati Italijanov v Avstriji, sicer je takoj krik in vik v Italiji. Zaradi tega so zavzeli Italijani v Primorju popolnoma privilegirano mesto in je zavzemajo tudi še danes. Ne bom razprav-jal tu obširnejše o tem, saj zadostuje, če vas opozorim na napise na c. kr. uradih v Primorju. Tamošnje višje deželno sodišče, ki je postavljeno za celo Primorje, v katerem Primorju imajo Slovani večino, ima samo italijanske napise, niti nemških ne, gospod kolega! (Veselost. — Posl. dr. Pollauf: Se odpušča!) Sploh ima cela uprava italijansko vnanjost in posebno justična uprava je bila do pred kratkim popolnoma italijanska, kratkomalo, Italijani so se počutili kakor v Italiji. Moj neposredni gospod predgovornik je trdil tu, da je Avstrija besnela napram italijanskim pokrajinam, da so tja prihajali samo topovi itd. Jaz gotovo nisem poklican in tudi ne čutim poklica v sebi, da bi jemal v obrambo avstrijsko vlado, opozarjam pa na to, da še dandanes pravijo v Italiji: „Si stava meglio, quando si stava peggio*, to se pravi, godilo se nam je bolje, ko se nam je godilo slabše. V političnem oziru se jim je godilo slabo, ker so bili pod tujo vlado, toda v gospodarskem in kulturnem oziru se jim je godilo bolje. Tako morete čuti še dandanes od italijanskega prebivalstva na deželi na Benečanskem in v Lombardiji, lu tako, posebno pa v političnem in nacijonal-nem oziru, se godi Italijanom tu v Avstriji morda bolje, nego celo v Italiji! (Res je !) Z ozirom nato, je pač naravnost smešno, če se vedno govori o oziru na Italijo, na trozvezo, na Italijo, ki je zvezana z nami. Italijanom v Avstriji ne manjka prav čisto nič, manjka jim edino le vseučilišče in tudi to bi dobili, ako bi sami znali biti pravični napram drugim narodnostim. Toda tega pa ne znajo. In potem pa je tudi z državnega stališča popolnoma neoportuno, da bi se vedno opozarjalo na te ozire napram Italiji in jih poudarjalo. Gospoda moja! Saj smo vendar neodvisna država, nimamo potrebe, da bi se ravnali vedno po tem, kar žele naši sosedje na severu in na jugu. (Posl. dr. Pollauf: Na severu že nekoliko!) To se razume ! (Veselost !) Nikakor mi ni na umu, da bi izzivljal kak konflikt ali da bi ga želel. Želim le, da bi živeli v miru z Italijo, da nimam prav čisto nič proti temu, da ostanemo v tej zvezi tudi še nadalje, sem že toliko lojalen, toda reči pa moram, da je moje najgloblje prepričanje, da bodo gotove aspiracije v Italiji utihnile le tedaj, če bodo prišli v Italiji do prepričanja, da Primorje ni italijanska provincija, če se bo spoznalo, da tvore v tem Primorju večino Slovani, in da je dolžnost avstrijske države, da se ozira ne samo na Italijane, temveč tudi na Slovane. Primorje, v katerem se morejo Slovani razvijati svobodno Primorje, v katerem bi uživali Slovani iste pravice, ki jih uživajo Italijani — in ne zahtevam absolutno nič več, zahtevam le, da se nam dovoli le to in da imamo, k r imajo Italijani danes — tako Primorje bo najboljši jez proti aspi-racijam na tej in na oni strani. Gospoda moja, zaključujem. Ako bodo Italijani izpoznali, da ne morejo tu v Avstriji zahtevati nikakega privilegiranega sta-stališča, da nimajo tu v Avstriji pač pravice, toda tudi dolžnosti in da bodo morali povsod tam, kjer imajo po volilnih redih v zakonodajnih in upravnih korporacijah večino, napram svojim slovanskim sodržavljanom kazati enako pravičnost, ki jo zahtevajo danes od poslanske zbornice in avstrijske javnosti, če bodo izpoznali to, tedaj bo bolje i za nje i za nas. Zaključujemo z željo, da bi v resnici prišlo kedaj do tega izpoznanja. (Odobravanje!) ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Mbk Bsrry BrlM V. Casnma št, 17, II. (Hiša Terni) • Izdeluje zadela* je z eranjJeia, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne um<>tae zobovo, kakor 187 tadt celo zobovje. ORDINIRA od 0.—12. predp., 3.-5. popol. /aottco n jooooo* S Otvoritev nove trgovine ki! v Trstu, ulica Nuova 41 % ANEL1A MARTIHICO — BOGAT IZ SOK — izgotovljenih oblek za žeaake in punčke, Ženske vesialije, bluze in izbraao perilo. _ _ Vsprejemaja sa nsroćlla to meri. X ^ NajzmernejSe cena. NajzmjraejSe cene. jfova trgovina olja, kisa, miia, sode in vseh drugih potrebščin za perice. Prodaja sveč, žigic itd. Jrst, ul. Sette fontane 7 blizu zaloge materijala za stavbe. P0Z0R!1 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Kadi plačilue zacstslo-ri več veli tih tvornosti mi je bilo ponudtno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoto pod proizvajalno ceoo. Zato p odam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, LBnje rujavo a!i Črn.) galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, selo elegantna, najnovejša faaona. \ eliko^t po Številki. Vsi 4 pari sta:ejo samo 7 K 50. Fošiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Srakovo it 240 Sme »e zamenjati in se vrne denar.