NO. 239
Amerišk/i Domovina
/jrm/ftcmg/lr lll— HO IVI E
AM6RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 12, 1962
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPCR
ŠTEV. LX — VOL. LX
Passman je napovedal boj podpiranju tujine
Načelnik iDomovega pododbora za pomoč tujini je mnenja, da ZDA s to pomočjo ne dosegajo postavljenih -ciljev.
WASHINGTON, D. C. — Kongresnik Passman je na j večji, pa tudi najnevarnejši nasprotnik podpiranje tujine. Ve o tem predmetu več kot vsi naši birokrat jo. Je namreč predsednik. pododbora predstavniškega doma, ki kontrolira podpirale tujine.
Passman je sedaj obredel ves svet, da si ogleda, kako funk-cijonira podpiranje. Povsod je doibil izredno slabe vtise. V pogovoru s časnikarji je pripo-yedoval, kako malo davkov pla-°ujejo bogataši ravno v tistih državah, ki jih Amerika podpi-Ta- Dalje je trdil, da je v vsa-ki državi nekaj privilegiranih ‘podjetnikov,” ki hitro razgrabijo dolarje ki pridejo iz Ame-rilke kot podpore in jih po svojih kanalih pošiljajo nazaj v arnerikše ali pa švicarske ban-Skoraj v nobeni državi ni-navaden človek kake koristi ° h ameriških podpor.
Naša administracija deli podpore samo tujim vladam, navadni ljudje za podpore pravi-ioma niti ne vedo ne. Po Pass-^ancvem mnenju je naša ne-Sre,ča v tem, da smo podpiranje organizirali po vzorcu Marshallovega plana, kar je č sto Oapačno. V Evropi smo dali Podpore kulturnim narodom, se-oaj jo dajemo primitivnim in ^ostalim ’ narodom.
O novem direktorju urada za Podpiranje tujine Bellu je Pass-bian rekel, da je sicer osebno Zelo sposoben uradnik, da ne bo opravil ničesar, kajti podpiranje ^jamsko vodi politika državne-!"n tajništva ne pa glavni direk-*01 urada. Zato bo Passman ’Nsprotoval tudi Bellu in sku-Kat spraviti podpiranje na viši-110 2.5 bilijona dolarjev.
Tako Paslsman. Pripomniti Toramo, da je predsednik Ken-hedy Sedaj imenoval posebno ne-fNvisno komisijo pod predsed-stvoim gen. L. Claya, naj da svojo mnenje o podpiranju. Lah-.0 se zgodi, da bo Passman na-6 v njej svojega zaveznika.
w	-*-*■	<■ -p.., ..
^ enem letu na Mars in jnazaj
^JACKASS FLATS, Nev. — c rehsedni,ku Kennedyu so kontni preteklega tedna, ko je bil na obisku, strokovnjaki raz-^azovali osnovni medel atem-o rakete, ki bi bila sposobna gnesti človeka v enem letu na ^ ars in ga od tam vrniti nazaj a Zemljo. Na Marsu bi lahko *al najdalj 40 dni. ^Strokovnjaki so razložili, da ^ P0't na Mars možna šele, ka-sfl b° ČIo'velk dosegel Luno in let aiTl Pripravil oporišče za po-globlje v vesolje. Na Luno l&t erikanci ne bodo prišli pred j^0,m logs ali celo kasneje, ta-s nna Polet na Mars v tem de-'Jetju ni računati.
i&LOWAVfc
Vremenski prerok pravi:
_ Notno oblačno, naletavanje ^ega- Najvišja temperatura 35.
anes zjutraj med 2. in 3. uro 1 kazal ter
ahdu -- 1 p.
termometer v Cleve-
Novi grobovi
Joseph Champa
V	ponedeljek popoldne je nenadoma umrl 56 let stari Joseph Champa s 1478 E. 172 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Associated Trucking Co. kot voznik. V drugi svetovni vojni je bil tri in pol let v U.S. Army. Tukaj zapušča ženo Frances, roj. Pizem, brata Billa Champs v Dowagiac, Mich., sestre Anno Škufca, Olgo Champa, Hattie Jenko in Velmo Gričar. Sestra Marie Cross je umrla. Pogreb bo v petek ob 10:30 dop. iz Za-krajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10:45, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Frank L, Hočevar
V	ponedeljek zvečer je umrl Frank L. Hočevar z 1260 Plainfield Rd., So. Euclid. Star je bil 49 let, rojen v Clevelandu, delal j e v Clarks Square Deal Market kot mesar. Tukaj zapušča ženo Ste-phie, roj. Kotar, otroke Franka, Williama, Jacquelino, Davida, Jamesa in Carol, mater Frances Hočevar, brata Edwarda in sestro Frances Jerina. Pogreb bo v petek ob 9:15 dopoldne iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev St. Margaret Mary ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno ne mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Frank Lovko
V	ponedeljek zvečer je umrl v St. Alexis bolnišnici Frank Lovko s 5377 Stanard Ave. Star je bil 72 let, rojen v vasi Jezero, v fari Cerknica, od koder je prišel pred 60 leti. Tukaj zapušča ženo So-phio, roj. Anzel, sinova Franka in Louisa, hčeri Mary Piks in Almo Kotar, 8 vnukov, brata Joa in sestro Mary Rott, v starem kraju pa brata Janeza. Delal je pri White Motor Co. do upokojitve. Bil je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ in Društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega p o-grebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato
Pred javnim razkolom Brazilija je pred nave
Moskve s Peipingom!
Vse komunistične partije bodo imele po Novem letu skupn0 konferenco v Moskvi ali Bukarešti, kjer bodo obravnavale spor med Moskvo in Peipingom.
CLEVELAND, O. — Komunistični diiplomatje so pretekli ponedeljek v Londonu rekli časnikarjem, da se bo vršil koncem meseca v Moskvi ali Bukarešti sestanek voditeljev vseh komunističnih strank, kjer bodo o-bravnavali spor med Moskvo in Peipingom in zavzeli dokončno stališče v tem vprašanju.
Da bo prišlo do nekaj takega, so poznavalci komunizma že dalj časa pričakovali. Kot ima Moskva navado, je tak sesta-ndk skrbno ipri,pravila. V ta namen so bili sklicani kongresi bo]garske) madžarske in češke komunistične partije, kjer je bila dana prilika, da vsi soglasno in na isti način obsodijo postopanje kitaj,skih tovarišev. Podobne dbsodlbe so bili deležni k;-tajsfci komunisti tudi za kongresu italijanske komunistične stranke v Rimu. Na drugi strani je tudi komunistično časopisje na celi črti obsojalo zmeraj bolj očitno razkolniško postopanje kitajskih komunistov. Časopisje je pisalo seveda po1 istem vzorcu. Kakor so nap:
šali v Moskvi; tako so prep sa-
vali v ostalih komunističnih Ameriški izvoz v prestobcah.	kru pac|el nesorazmerno
Zadnji napad na Peiping je NEW YORK, N.Y. — V prebil zadnjo nedeljo v moskovski teklem oktobru je bilo iz Zdru-
gospodarske katastrofe
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Čim bolj se Brazilija bliža koncu leta, tem. bolj se približuje tudi novi gospodarstki katastrofi, ki je njen vkini znak zmeraj večja inflacija in stalno dviganje cm. Tekom letošnjega leta je vrednost brazilskega kru-zejra padla za 50%v dočim so pa cene za vsakdanje potrebščine rastle povprečno 5% na mesec. Vlada je morala radi tega povišati plače m mezde za ckroglo 50'/, kar pa ni nič zaleglo, ker so cene rastle hitrejše kot prejemki delavcev in uslužbencev. Glavni : razlog za inflacijo je deficit v državnem proračunuj ki ga poyzroča slabo gospodarstvo v državnh podjetjih.
Sedanji predsednik Goulart se dobro zaveda resnega gospodarskega položaja. Pravi pa, da ne more napraviti ničesar, dokler je v veljavi sedanji parlamentarni sistem. Prihodnje leto 6. januarja bo plebiscit, ali naj ostane Brazilija pri parlamentarnem ali naj se vrne k predsedniškemu sistemu, kot ga imamo v Ameriki. Ako bo plebiscit potekel ugodno upa Goulart, da bo potem lahko prebrodil tudi gospodarsko krizo, seveda le pod pogojem, da mu Amerika zopet posodi do pol bilijona dolarjev, ki jih bo moral v glavnem porabiti za kritje primanjkljaja v plačilni bilanci.

NEVARNOST OBNOVE BOJEV MED INDIJO IN KITAJSKO
Indija je včeraj uradno zavrnila kitajske 'Zahteve premirja, pripravljena pa je ispor predložiti Mednarodnemu ' razsodišču, I če se kitajske čete umaknejo na Ipoložaje ;8. septembra letos. Peiping dolži Indijo Ikršenja določil premirja.
NEW DELHI, Ind. — Kitajska je v noti preteklo nedeljo zahtevala od Indije, da da končen in jasen odgovor na njen predlog o premirju, objavljen 20. novembra, ter o mirni rešitvi mejnega spora. Indija je danes odgovorila, da kitajske ,zahteve ne more sprejeti, ker bi se v tem slučaju odrekla preko 2,500 kv. miljam svojega ozemlja. Nehru je predložil Kitajski, naj umakne svoje čete na položaje, ki so jih imele zasedene 8. septembra letos, pa bo Indija pristala na predložitev spora Mednarodnemu sodišču in sprejela njegovo odločitev. Vlada rdeče Kitajske je indijsko zahtevo označila za nesprejemljivo. Peipinški radio je včeraj obdolžil Indijo kršenja premirja in poletov indijskih izvidniških letal nad po kitajskih četah zasedenem ozemlju.
Pravdi. Ponovil je vse očitke proti Kitajcem in še stopnjeval izraze, ki je z njimi obsojal ki-tajislko komunistično politiko. Pravda se je pri tem še zmeraj držala pravila, da je formalno napadala Albanijo, v resnici pa mislil Kitajsko. Dobila je takoj primeren odgovor iz Pei-pinga, kjer so divje napadli Jugoslavijo, pri tem pa mislili na
Ženih držav izvoženega v tujino raznega blaga v skupni vrednosti 1.5 bilijona dolarjev, okoli 22 odstotkov izpod povprečja. ----------------c------
— V Združenih državah je skupno okel! 6,500 bolnišnic.
ob svoje vloge. Moskva in Pei-
ping se bosta lahko napadala
ZSSR.
ko pride do sestanka in obsod-
kar direktno.
Kakšno vlogo igra pri tem Tito? Verjetno pritiska Hru-be Kitajske, se bo na zunaj ščev hudo nanj, da bi se pridru-apremenilo samo to, da bosta [ žil skupnemu nastopu proti Ki-Albanija in Jugoslavija prišle [tajski. Kmalu se bo pokazalo,
^	......—a .I i so je Tito podal ali pa se je
pokopališče Kalvarija. Truplo [ morda izmazal iz zadrege s tem, bo položeno na mrtvaški oder ^da je obljubil samo “paralelno” na jutri ob enih.	»akcijo?
Nehru je pozval indijske čete na mejnem področju, naj bodo pazljive, da jih ne bedo Kitajci iznenadili z novim napadom. V parlamentu je govoril o možnosti dolge vojne in poudaril znova, da se je Indija voljna raz-govarjati o mejnem sporu le, Č2 se Kitajci umaknejo na položaje od 8. septembra letos.
Kitajska je med tem na indijsko zahtevo zaprla svoja konzulata v Kalkuti in Bombaju, pa se pri tem pritožila, da je Indija pretrgala dogovor o medsebojni konzularni službi) ko je odpoklicala svoja konzula iz okto- ŠEinghaja in Laz,:? . (v T.betu). Indija naj bi po besedah kitajske note “brezobzirno ovirala” poslovanje kitajskih konzulatov. :
Možnost novih bojev
Skupina šestih neopredeljenih držav je na konferenci v Colombu na Cejlonu pozvala Kitajsko in Indijo, naj rešita svoj spor mirnim potom s tem, da vzpostavita v spornem področju demilitarizirani past ki naj bi preprečil nove spopade, indija je predlog “neopredeljenih”, skupine, katere vodilni član je bila, zavrnila, ker bi morala v slučaju sprejema pustiti večji kos svojega ozemlja v kitajskih rokah.
Nehru je bil voljan priznati premirje dejansko in se ga indijske čete tudi drže, ni pa ga mogel sprejeti tudi formalno,
ker je indijska javnost preveč odločno proti vsakemu popuščanju Kitajcem, dokler indijski porazi v bojih niso popravljeni.
Potrebna bo obsežna pomoč
Ameriški in angleški vojaški strokovnjaki, ki so si ogledali položaj indijskih čet, so prepričani, da bo Indija potrebovala obsežno in dolgotrajno vojaško pomoč. O njenem obsegu javno niso govorili, toda vesti iz poučenih krogov trdijo, da bo stala najmanj okoli bilijon dolarjev in bo trajala več let.
Indija je večji del vojaških strokovnjakov, ki so prišli položaj pregledat in ki so spremljali pošiljke orožja, zaprosila, da so ostalli tam in pomagajo indijske vojake vežbati v rabi orožja-
jRepuhSikanca Dirksen ir. Halleck iščeta sponzorja
WASHINGTON, D.C. — Republikanski senator Dirksen in kongresnik Halleck pomenita veliko v svoji straniki, saj vodita republikanske senatorje in kongresnike. Sedaj sta prišla v zadrego in morata iskati sponzorje za svoje skupne tedenske nastope na televiziji. Stroški za-
Iz Clevelanda in okolice
Preložena seja—
Društvo sv. Katarine št. 29 Zapadno Slovanske zveze je zaradi slabega vremena preložilo glavno letno sejo in božičnico na prihodnjo sredo, 19. decembra, ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Članstvo je prošeno, da vzame to na znanje.
Popravek—
Pogreb pok. Mary Modic jutri, v četrtek, bo ob 8:15 iz Zele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih in ne v cerkev sv. Vida, kot nam je bilo napačno sporočeno.
Smrt rojaka v Floridi—
Anton Ogrin, bivši trgovec na Waterloo Rd., je v ponedeljek zvečer preminul v Edgewater v Floridi. Za podrobne informacije kličite WH 4-0453.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Ave., soba št. 1.
Štrajk se nadaljuje—
Predstavniki lastnikov Plain Dealer j a in Pressa so se včeraj razgovarjali iz zastopniki štraj-kujočih unij, ne da bi dosegli kak sporazum. Razgovori se bodo danes popoldne ob 4:30 nadaljevali.
Šole zaprte—
Zaradi snega in mraza so danes vse javne in farne šole v Clevelandu in okolici zaprte. — John Carroll University je objavila, da se bodo predavanja začela znova šele po božičnih počitnicah.
-----o-----
Tanganjika postala republika
DAR ES SALAAMi Tang. — Tanganjika je postala pred einim letom neodvisna država v vzhodni Afriiki) pa ostala v brit-ski Skupnosti narodov. Preteklo soboto, eno leto po proglasitvi neodvisnosti, je postala Tanganjika republika, njen prvi predsednik pa 40 let stari j nekdanji učitelj v katoliški mi-
Naša zaloga medcelinskih raket strahovita uničujoča sila
CLEVELND, O. — Predsednik Kennedy je pretekli teden obiskal glavni štab strateške zračne komande v Omahi Ne-braskaj da si na samem mestu ogleda, kakšno je stanje naše strateške zračne sile. Časopisje je pri tej priliki zvedelo za nekatere zanimive podatke o medcelinskih raketah, ki jih že imamo in ki jih bomo še imeli v bližnji bodočnosti. Iz podatkov smo nalbrali sledeče interesantne številke:
ATLAS RAKETE. — Vse skupaj jih je 129, so že vse na svojih oporiščih in njihovi varuhi čakajo samo na predsednikovo osebno povelje, kdaj jih lahko poženejo v zrak. Vanje je administracija vtaknila nad 5 bilijonov dolarjev. Novih naročil zanje administracija ni dala, kej: so zastarele, so namreč na tekoče gorivo. V Atlasovih glavah se nahaja vodikovo strelivo z razdiralno močjo 5 milijonov ton.
Na zalogi je še nekaj raket Atlas, ki nimajo nobene vodikove glave. Porabljene bodo za
satelite.
RAKETE TITAN. — Naročenih je vseh skupaj 216. Piva polovica, znana pod imenom Titan I. je že postavljena na oporiščih, drugo polovico Titan II. bodo postavili na oporišča tekem 1. 1963. Titan II. je zboljšana izdaja Titana I. Tudi raketa Titan je na tekoče gorivo, ki je nevarnejše od trdnega. Od rakete Atlas se razlikuje v tem, da ima v svoji glavi strelivo z večjo razdiralno močjo. Tudi za to raketo ni administracija da'a nobenega novega naročila, ker smatra raketo za zastarelo.
Posamezne rakete obeh tipov stojijo raztresene po deželi na 11 oporiščih.
RAKETA MINUTEMAN. — Je trenutno glavni steber naše zračne strateške sile. Je na trdno gorivo, leti nad 6,300 milj daleč. Preskušanje rakete je končano, raketa je že šla v proizvodnjo. Zaenkrat je naročenih 800 komadov, Pentagon jih pa misli naročiti še 1,200. V Minutemanovih glavah bo vodikovega streliva z razdiralno
močjo milijon ton navadnega streliva. Njegova prednost je v temj da je raketa pripravljena vsak trenutek za strel, dočim Atlas in Titan zahtevata vsaj 15 minut za priprave. Nekaj raket Minuteman je že na zalogi
v skladiščih v Montani toda še ne na oporiščih, ker še niso gotova.
Koncem tega leta bo torej “na pozicijah” 129 raket Atlas, najmanj 108 raket Titan I. in že “nekaj” raket Minuteman. Prihodnje leto se bo to število povečalo še z raketami Titan II. in Minuteman. Tako je torej današnje stanje raket, ki so postavljene vse na naših domačih oporiščih.
RAKETA POLARIS. — Trenutno se nahaja 144 raket Polaris s trdnim gorivom v 9 a-t amskih podmornicah. Drugo leto dolbi vojna mornarica še 8 atomskih podmornic s 128 raketami. Do 1. 1965 bomo imeli 41 atomskih podmornic s 656 raketami Polaris. Najnovejše vrste rakete Polaris letijo do 2,000 milj daleč.
Vsaka raketa Polaris ima razdiralno moč približno milijon ton navadnega streliva.
Povrhu imamo še zunaj dežele 105 raket na srednje daljave: na Angleškem jih je 60 vrste Thor, v Italiji 30 raket vrste Jupiter in v Turčiji 15 raket iste vrste. Ta oporišča bodo kmalu likvidirana, ker bodo službo teh raket prevzele rakete Minuteman, ki bodo operirale vse naravnost iz Amerike. Angl:-ja je že napovedala, da bo do konca prihodnjega leta demontirala vse rakete Thor.
Koncem tega leta bomo torej imsli okoli 500 raket, ki lahko dosežejo Rusijo, prihodnje leto jih bo 1,000, koncem 1. 1965 pa že 2,700. To je lepo število, so pa zanje stroški naravnost ogromni. Že sedanje rakete stanejo nad 25 bilijonov dolarjev!
K strateškemu zračnemu orožju je končno treba prišteti okoli 900 bombnikov B-47, 650 bombnikov B-52 in 90 bombnikov B-58.
In Rusija? Ima menda samo 75 raket na velike daljave.
nje znašajo mesečno nad $5,000. u^uanjlvuclLeiJ v Kaioi sKi r Dcsedaj jih je plačeval glavni |S'jonitjki šoli Julius Nyerere. republikanski odbor, ki je tele-', Tanganjika meri okoli 360,000 vizijsko oddajo sponzoriral. Se-[i * * *'"v' m ^ Ptvr^ne in ima nekaj daj je pa sponzorstvo odpove-,nac^ ® milijonov prebivalcev, dal, baje na zahtevo liberalnih is'<;oia-' sarn‘h črncev. V gospo-republikamskih politikov, ki seldarskem in kulturnem pogledu jim zdi nastop “Ev and Char-P0 .^nore'm>°	me^ napred-
lie” preveč konservativen. jnejše airiške dežele.
■Spor med glavnim republi-1	f »°
kanskim odborom in vodstvem ^ClOlCiTlIC VCStl
kengrešnih republikancev je torej očiten. S tem se sedaj lahko tolažijo demokratje! ki v njihovih vrstah obstoja podoben spor že desetletja.
Titovci se trudijo za obnovo gospodarskih vezi s Francijo
BEOGRAD) FLRJ. — Z ozirom na deseto sejo Jugoslovan-eko-francoske komisije za go-spedandko sodelovanje je izjavil Drago Kunc v imenu Titovega zunanjega ministrstva, da je ta pokazala željo izboljšati sodelovanje na industrijskem in tehničnem polju. Jugoslavija je dobila od Francije 15 milijonov frankov kreditov.
De Gaulle je gospodarske in politične vezi z Jugoslavijo zelo omejil, ko je ta v času vojne v Alžiriji podpirala alžirske upornike. Jugoslavija ie te omejitve vedno težje prenašala. Sedaj, ko je alžirske vojne konec, skuša odnose s Parizom izboljšati in razširiti.
LONDON, Ve!. Brit. — V vladnih in vojaških krogih vlada velika nejevolja zaradi vesti, da utegnejo Združene države zavreči raketo Skybold, ki se pri dosedanjih preskusih ni posebno obnesla. Raketo so iz brale angleške oborožene silo za lastno uporabo in opustile izpopolnitev domače rakete. Če ZDA zavržejo raketo Skybold, bo velika Britanija ostala na cedilu, njeni težki atomski bombniki pa zastareli.
BONN, Nem. — Dr. K. Adenauer je včeraj sestavil novo vlado iz krščanskih demokratov in svobodnih demokratov, kot je bila sestavljena tudi prejšnia, doklčr ni afera “Spiegel” povzročila njenega odstopa.
WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je začela razprava pred sodiščem proti Komunistični partiji, njenim vodnikom in članom, ker se niso v smislu zakona prijavili kot agentje Sovjetske zveze pravosodnemu tajništvu.
Ameriška Domovina
/1- Vl_» ■/ ! c-^ m—M*> r%i I
®JHaWH8L»	vr&mrz>
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIpTION rates.
[United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
•£«£^»83	No. 239 Weds., Dec. 12, 1962
Kriza v podpiranju tujine
V starih časih so pri nas. doma dekle in hlapci menjali službe na kmetih o sv. Juriju. Na spomlad so dosegali boljše letne plače in večje dodatke ob košnji žetvi in setvi. Isto delajo višji uradniki v naši federalni upravi ob Zahvalnem dnevu. Menjajo službe, za kar imajo poseben vzrok.
Meseca november in december dasta našim visokim federalnim uradnikom največ dela pa tudi največ skrbi. To je čas, ko je treba še zadnjikrat pregledati in pretehtati proračunske postovke, predno pridejo na mizo vsakokratnega predsednika. Ni to lahko delo, kajti naš federalni proračun je strašno razčlenjen in skoraj vsaka postavka najde svojega'kritika. Nekomu se zdi previsoka, drugemu prenizka. Največja tarča za kritike je seveda proračunski direktor. Nanj letijo puščice od vseh strani. Ima namreč veliko moč, da Škarja proračunske izdatke, odnosno da predlaga predsedniku, naj jih zmanjša. Kdo bi zameril direktorju, da se kmalu naveliča svojega posla, ako nima ravno slonove kože in neizmerne potrpežljivosti.
Tako se je pripetilo, da se je tudi dosedanji direktor Bell naveličal svojega poklica in zagrabil za novo mesto, ki mu ga je Kennedy ponudil, ki pa tudi ne bo postlano z rožicami. Postal bo ravnatelj federalne uprave za podpiranje tujine, znane pod imenom A. I. D. Ne vemo pa, ali si je dobro prebral.
Naša federalna akcija za podpiranje je že od začetka v večni krizi. Do sedaj je bilo na čelu uprave za podpiranje tujine že 11 ravnateljev; nihče med njimi ni dolgo zdržal. Na vsakega med ajimi se je hitro nakopičilo toliko težav in ovir, da ,se je posla hitro naveličal. Nekateri so se kar ujezili in jo hitro pobrali, kot na primer dosedanji ravnatelj Hamilton. Vsak med njimi je imel za odstop razlogov več kot preveč.
Najprej se vmešavajo v ta posel vse mogoče federalne agencije in tajništva. Vsaka hoče izrabiti podpiranje za svojo strokovno politiko. Vojaki bi seved radi imeli največji delež pri dodeljevanju podpor, kajti na desetine nam prijateljskih držav nima denarja za nakup orožja in municije. Civilisti temu oporekajo irt pravijo, da je treba podpirati take načrte, ki koristijo predvsem revnim slojem ali pa dvigajo splošno gospodarstvo, kot na primer zboljšanje prometa, elektrifikacija. Drugi zopet trdijo, da gre premalo podpor za dviganje izobrazbe. Končno pa pride državno tajništvo in želi deliti podpore pod vidikom “visoke” politike.
Torej posredovanja in pritiski od vseh strani naše a.!-ministacije. To pa še ni vse. Nad 80 držav se poteguje za podpore in sili svoje diplomate v Washingtonu, naj skušajo dobiti za lastne dežele čim večji delež. Pridobivanje podpor spada v Washingtonu med najvažnejše naloge voditelja vsakega poslaništva.
Pa tudi tu še ni konec. Veliko podpor gre za nakup ameriškega blaga, ki gre potem v tujino kot dejansko podarjeno. Dobavitelji so praviloma velike ameriške kom-panije, ki imajo odlične zveze s federalnimi uradi. Kakor hitro sklenejo pogodbo s tujo državo, postanejo avtomatično njeni zavezniki pri iskanju zvez in potov, kako priti do federalne podpore. Za kulisami se na tem polju godijo stvari, ki močno dišijo po podkupovanju, korupciji itd, kajti dobički za dobavitelje so mastni.
Lahko si mislimo, kako more biti razpoložen ravnatelj uprave za dodeljevanje federalnih podpor, ko mora biti vsak dan pripravljen na nova polena, ki mu letijo pod noge, ako se noče vdati vsem mogočim pritiskom in hoče voditi svojo politiko, ki mu jo je odobril predsednik. Za vse to pa ne dobi nobene zahvale ne od strani javnosti ne od strani Kongresa. Ravno narobe, tam navadno naleti samo na kritiko. Vsem so še gotovo v spominu nerodnosti, ki so jih na tem polju odkrili kongresni odbori. Take nerednosti niso hitro pozabljene, zato poskrbi kongresna opozicija, ki na dolgo in široko razprede vsako afero in ob tej priliki dolži administracijo nesposobnosti. Javnost se pa ne spušča v podrobnosti; kjer je veliko ognja, je tudi veliko dima. Stvar mora biti gnila, počemu torej metati bilijone dolarjev, kadar ni nobenega jamstva, da bodo tudi dobro porabljeni. Tako se mora ravnatelj uprave za podpiranje na koncu še boriti za poštenost svoje uprave pred Kongresom u za njem ugled pred javnostjo.
Novi ravnatelj Bell je optimistično razpoložen in veruje, da bo lahko uveljavil svoje ideje. Najprvo hoče na novo organizirati zveze med upravo in Kongresom. Hoče seznaniti kongresnike in senatorje že v januarju s svojim programom in ne šele takrat, ko bo Kongres sklepal o podpiranju. Da pridobi javnost na svojo stran, hoče izvesti stari načrt o posvetovalnem odboru, ki naj ga imenuje predsednik in ki naj mu stoji ob strani v boju proti nasprotnikom podpiranja tujine. Hoče tudi menjati vodilne uradnike, ki so že preveč okoreli v svojih birokratskih metodah.
Tudi v podpiranju hoče uvesti nove metode. Podpl ranje hoče omejiti samo na nekatere večje projekte, ki bodo res odgovarjali načelom o podeljevanju podpor. Dalje hoče vključiti v podpiranje tudi druge gospodarsko napredne države, ker res ne gre, da bi Amerika sama nosila vsa bremena za gospodarski napredek v zaostalih deželah. Hoče tudi vstrajati na zahtevi, da morajo podpirane države tudi same prevzeti del bremen za svoj lastni napredek.
Ideje ravnatlja Bella niso nove. Ali se mu bo posrečilo preskočiti vse ovire? Ak0 ga ne bo predsednik Kennedy stalno in vstrajno podpiral, bo doživel usodo svojih prednikov. Tako mislijo vsi poznavalci vprašanja o podpiranju in zdi se nam, da imajo prav. Podpiranje je zašlo v krizo, ki je uradniki sami ne morejo premagati.
James Debevec, sin pok. urednika AD, se je zaročil
CLEVELAND, O. — Nedavno sta se zaročila g. James Vincent Debevec, najmlajši sin pokojnega urednika Ameriške Domovine in ge. Mary Debevec z 1068 E. 174 St., in gdč. Madaline Dorothy, hčerka g. in ge. John J. Urbancich z 2100 Westburn Rd
Zaročenka je graduirala na Ursuline Academy of Sacred Heart in je zaposlena kot zdravstveni tehnik v Doctor J. P.. Leonards Medical Laboratory. Zaročenec je graduiral na St. Jo-seplh/’s High Schooil' in je sedaj zaposlen pri Ameriški Domovini. Oba študirata na John Car-roll University. Poroka je predvidena za 8. junij 1963.
Iskrene čestitke!
jevi z 81. ceste. Skorajžil se je in odšel na njen dom, da se predstavi staršem, bratom in sestram. Ker so ga že poznali, da je priden in pošten, je Lojzko z lahkoto dobil. Dne 24. novembra 1912 sta Frank Zore in Lojzka Vidmar prejela zakrament sv. zaikona. Prav sedaj bi bila praznovala zlato poroko. Pa je božja previdnost ukrenila drugače.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Vsi so poročeni in imajo svoje družine. Frank je že štirikrat stari oče.
Frankovo življenje je lepo potekalo, otroci so bili pridni in zdravi, družina je živela lepo složno življenje. Pa je tudi v tej družini morala priti za veseljem žalost, žena je zbolela za manjšo boleznijo. Mislili so, da bo to prešlo, ker je bila vse živ-
vana. Upam, da se bodo tudi drugi pevci Slovana udeležili naše zadeve po seji in da nam bodo prav lepo zapeli tisto priljubljeno pesmico: Stoji, stoji,
Ljubljanca, Ljubljanca dolga Ijenje zdrava. Pa je iz te male vas . . .
Glas iz Ely
Ely, Minn. — Drago upravni« štvo A. D. Prav lepa hvala za Vašo naklonjenost, izkazano mi v moji bolezni. Sedaj se nahajam na svojem domu in sem na poti okrevanja. Tukaj nimamo še nič snega, pričakujemo pa ga vsak dan. Tako tople jeseni nismo imeli že od leta 1912.
Prisrčne pozdrave vsem!
Joseph Peshel. -------o-------
Letna seja kluba Ljubljana
Euclid, O. — V nedeljo, 16. decembra 1962, točno ob dveh popoldne, bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio, letna seja kluba Ljubljana. To bo važna seja, na kateri bomo volili odbor za leto 1963 ter ukrenili vse potrebno, da bo naše pooslova-nje v prihodnjem letu uspešno. Na tej seji bomo volili zastopnike za letno sejo Doma in zastopnike za Klub društev. Razpravljali bomo o raznih drugih zadevah, ki spadajo pod to področje. Zato je članstvo vljudno vabljeno, da se te letne seje v velikem številu udeleži. Cim več nas bo, tem boljši bo uspeh v prihodnjem letu.
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bo po letni seji brezplačna večerja za vse člane in članice kluba Ljubljana. Kdor se je udeleževal prejšnjih sej, ve, kako lepo klub Ljubljana postreže svojim članom in članicam. Letos bo postrežba še boljša, ker bodo servirali taka jedila, ki bodo vsem ugajala.
Po večerji se bo razvila prijetna domača zabava za vse. Za
Dragi fantje in dekleta, nasvidenje v nedeljo, 16. decembra.	Vinko Godina.
------o------
Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ vabi na letno sejo
Cleveland, O. — Članstvo našega društva vabim tem potom na letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 16. decembra, točno ob devetih dopoldne v naši zboro-valni dvorani v starem poslopju SND na St. Clair Ave. (soba št. 3 zgoraj).
Na zadnji seji smo sklenili, da bo članstvo povabljeno na to važno sejo samo potom Glasa SDZ in Ameriške Domovine. Zato nikar ne pričakujte, da boste dobili še kakšna posebna vabila. Vsak zaveden član bi moral priti vsaj enkrat na leto k društveni seji, da tako izve, kako društvo stoji. Na dnevnem redu bo poleg drugih važnih zadev tudi volitev odbora za prihodnje poslovno leto.
Torej bratje in sestre, ko že med letom ne prihajate k sejam, pa pridite vsaj na letno sejo. Pridite ob napovedanem času, da bomo lahko ob devetih pričeli s sejo. Po seji pa bomo imeli kot vsako leto malo prigrizka in kar k temu paše.
Na veselo svidenje v nedeljo na letni seji! Vas vse bratsko pozdravljam
Thomas Kraich, preds.
-------O-------
Iz življenja naših pionirjev
Cleveland, O. — Zadnjič sem opisal življenjsko pot pionirja Josepha Smrekarja, danes pa je na vrsti dobro poznani rojak Frank Zore s 3518 E. 80. ceste.
Frank je že dolgo v Ameriki, nad 53 let, živi ves čas v fari sv. Lovrenca. Doma je v vasi Lopata, fara Hinje na Dolenjskem. Kot mlad lant je prišel v Ameriko k svojemu stricu, kateremu smo po domače rekli “Pikel” in je živel na Burke Ave.
V tistih časih je živelo na Marble in Burke Ave. veliko Slovencev. Danes stojijo na tistih prostorih, kjer je bilo nekdaj slišati slovensko pesem, pa tudi kletev, če so se fantje skre. gali, same tovarne in parkirani avtomobili tovarniških delavcev.
Frankov stric je bil zaposlen pri U.S. Steel & Wire Co. Tudi Franku je preskrbel delo v tej tovarni. Frank je bil dodeljen mojemu oddelku, tako da sva skupaj prenašala križe in težave tovarniškega dela. Več milijonov funtov žice sva prenesla. Jaz sem ga pustil v tovarni, ko sem pred 17 leti stopil v pokoj. Meseca novembra 1957 pa je prišel tudi on za menoj uživat
ples bo igrala Grabnarjeva god- zasluženo pokojnino, ba vesele polke; da se bo kar kadilo pod petami. Kar se tiče kuharic, prepustimo njim in vem, da boste zadovoljni kar se tiče drugega, prepustimo odboru, kateri bo vse uredil.
Pri klubu Ljubljana imamo tudi nekaj dobrih pevcev Slo-
bolezni nastala dolgotrajna in težka. Dne 21. maja 1959 jo je smrt rešila zemskega trpljenja.
Frank je ostal sam v hiši, polni žalosti. Otroci so se že pred smrtjo matere poročili in si u-stvarili vsak svoj dom. Kako žalostno je v hiši, ko ni več ljubljene žene. Sam stanuje in sam si mora kuhati. Le kadar ga obiščejo otroci z vnuki, ga malo razveselijo. Tolaži ga le to, da je cerkev sv. Lovrenca talko blizu. V njej najde tolažbo za svoje srčne bolečine.
Tako mi je potožil moj dolgoletni prijatelj Frank Zore. Tolažil sem ga, da naše življenje ni samo naše, temveč tudi božje. Poklical nas bo k Sebi, kadar bo Njegova volja. Tolaži se Frank, da se bomo enkrat vsi preselili v večno življenje, kjer ne bo žalosti ne trpljenja. Nosimo vdano vsak svoj križ iz IjUbezni do Boga.
Pozdravljeni, prihodnjič pridejo drugi na vrsto, saj zima bo dolga.	J akob Resnik
Podružnica ši. 5 SMZ se pripravlja na letno sejo
Cleveland, O. — Podružnica št. 5 S.M.Z. se resno pripravlja za prihodnjo slavno sejo, ki se bo vršila v soboto, 15. decembra 1962. Začetek seje bo točno o b sedmih zvečer.
Na naši zadnji seji je bilo sklenjeno, da se potom Ameriške Domovine povabi vse člane glavnega odbora, od prvega do zadnjega. Torej člani, glavni odborniki, pridite vsi, da se spoznamo. Imeli boste tudi priliko spregovoriti nekaj besedi.
Bivši glavni predsednik Math Intihar je že obljubil, da bo prišel, članstvo podružnice št. 5 se gotovo zaveda, da je njegova dolžnost, da se stoodstotno udeleži te važne seje.
Na glavni seji bo podano poročilo o napredku v članstvu, koliko lepih tisočakov imamo v banki, kako se članstvo udeležuje sej in še več drugih zanimivosti boste lahko slišali.
Glavni tajnik John Jadrich bo poročal, da so začeli umirati tudi člani S.M.Z., da je treba za vsakim plačati lepo vsoto denarja in da banke kar tekmujejo med seboj, katera bo dobila večje vloge od S.M.Z. No, pa kaj bi še navajal, ko pa veni, da se boste glavne seje vsi udeležili in sami slišali in videli, kaj se godi pri naši moški zvezi.
Tajniku Tonetu Kramplu je bila dana naloga, da poskrbi za okrepčila, katera bodo na razpolago po seji. Ker Toneta Ko si je Franik prihranil kup- dobro poznamo, vemo, da bo čelk dolarjev, si je zaželel gospo- zadevno nalogo prav dobro
dinje, da mu ne bo treba spati in jesti pri tujih ljudeh. Pri maši se je oziral po dekletih in epazoval, katera bolj zbrano moli. Pa so mu oči obstale na mladi, prijazni Lojzki Vidmar-
opravil. Na jedilniku bodo slovite Ažmanove klobase z dišečim hrenom, pripravljene bodo pa tudi druge dobrote, le močnejše od hrena, ki bodo ■»grele dušo in telo.
VESTI
i ■=
Svinjskea področja uspeh v Nizkem dolu
Ljubljanski humoristični tednik “Pavliha” je objavil v eni svojih zadnjih številk šaljivo zgodbo Štefana Kališnika, ki je bila nagrajena na natečaju za humoresko. Zgodba na šaljiv način prikazuje “svobodo kritike” in “točno obveščevanje” v socialistični Sloveniji.
*
Novinar Jurij Čušek je zvedel, da je poginilo na kmetijskem gospodarstvu v Nizkem dolu pri Velikih Krčinah sto trinajst štiridesetkilskih prašičev. Zvedel je tri tedne po tistem, ko so že vsi govorili o tem.
Pol ure potem, ko je za silo prebolel poklicni zanos — takle imeniten dogodek! — je zaprosil urednika rubrike, potem u-rednika sektorja in nato še druge, da bi smel iti gledat grobišče sto trinajstih in eventualno, če bi tako kazalo, tudi tipat za vzroki.
Pohvalili so njegovo pobudo — gotovo gre za zapoznelo sabotažo konservativnih individualnih kmetijskih proizvajalcev, ali pa za elementarno katastrofo, so rekli — je osebno obvestil telefonista in stenografa, da bo drugi dan ob pol šestih zvečer, približno takrat seveda, klical redakcijo iz Velikih Krčin, ako bo tamkajšnja pošta še odprta.
Drugo popoldne je iz razprave vseh najbolj pristojnih in tudi drugih v Nizkem dolu razbral vročo željo vseh navzočih, da bi šel še upravnik posestva za onimi sto trinajstimi poginulimi. Spoznanje je bilo čisto določno in natančno, ko je sekretar širše soseske dejal:
— Lani nam je upravnik pokopal petdeset telet, letos pa sto trinajst prašičev!
Nadalje je Jurij Čušek spoznal resnico, da je upraivnik družbenega veleposestva — po nekdanji usposobljenosti zidarski tehnik, specializiran za nizke gradnje — vendar izumljal nove poljedelsko - živinorejske metode; njegova najnovejša pi-talna metoda v prašičereji je pred 3 tedni izpraznila skrajnje moderni svinjak, sezidan pred štirimi leti. Bil je čisto prazen, ob gozdiču pa se je bočil kup sveže ilovice velikih razsežnosti.
Sodelavec Jurij je samo zato, ker je vedel, da mora biti ažuren, takoj sestavil poročilo. Pošteno je napisal, da je poginu-lost tro trinajstih na pol formiranih bekonov posledica upravnikove krivde; pridobil si bom slavo korajžnega družbenega kritika, je vedel. Prevzet od navdušenja je s posebno ljubeznijo opisal še marmorni vhod v prazni svinjak. In da ne bi bilo zamere, je dal prebrati sestavek sekretarju, preden je tekel s poročilom na pošto.
— Ostrejši bi morali biti, je dejal sekretar. — Predvsem pa dajte takle naslov:
VSA SOSESKA SE ZGRAŽA Z OZIROM NA KRIMINAL.
Res se je zgražala vsa soseska in temu Jurij ni mogel oporekati. Le tega ni vedel, da se sekretar osebno zgraža zato, ker bi rad postavil na upravniško mesto svojega bratranca, tudi specializiranega za nizke grhd-nje, a žal samo na polkvalifici-rani stopnji.
Jurij Čušek si je torej napisal s kemičnim svinčnikom na
Naš dobri predsednik Sever pa je dejal, da bomo tako zapeli, da bomo morali preje okna odpreti, da ne bodo od pritiska šipe popokale.
Tako, vidite člani, se bomo imeli na naši prihodnji glavni seji, zato upam, da ne boste pozabili na njo.
Joseph Ponikvar, zapisnikar
cigaretno škatlo:
VSA SOSEKA SE ZGRAŽA NAD KRIMINALOM!!
Naslov je trikrat podčrtal, ga vokviril in pripisal: Poudaril sekretar! Potem pa je Jurij po resnem preudarku črkoval na pošti v Velikih Krčinah v telefon takle naslov:
TAKE NAPAKE SE NE SMEJO VEČ PONAVLJATI!
Stenograf na drugem koncu žice pa se je čutil še poklicanega, zato je naslov takoj spremenil:
V BOJ PROTI NEGATIVNIM POJAVOM!
Urednik rubrike je ob poročilu zamrmral: “Smrkavec! V kaj bi nas rad spravil! To bi nas prali!” Popravil je besedo tako, da se ni dalo več razbrati, kaj je povzročilo prašičjo poginu-lost, pa še obseg pojava poginu-lost! je zmanjšal. Še malo bolj je poudaril lepoto svinjakov in pripisal: Tako bodo uspehi leta 1962 toliko večji! Skomignil je ob naslovu, ga prečrtal in napisal novega:
ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI ZA ŠE VEČJI USPEH!
Naslednji urednik prej še ni bil seznanjen z zadevo-. Priznal je, da je naslov mobilizacijski, zlasti glede na uspehe, ki se bodo realizirali v letu 1962. Vendar je sodil, da mora biti mobilizacija bolj vsebinska, ne pa p0" ceni aktivistična, zato je naslov temu primerno prenaredil takole: USPEH NADKRILJUJE POMANJKLJIVOST.
Da pa se zameglena vsebina ne bi tepla z zelo jasnim naslovom, je skrajšal zadevo s poginulimi prašiči na dva stavka.
Besedilo in naslov je dobil v roke lektor. Nemogoča jezikovna kombinacija, ker je dvoumna, si je rekel ob naslovu. Kdo koga nadkriljuje? Ah uspeh p°' manjkljivost ali pomanjkljivost uspeh? Naslov je presadil v pi’a" viino jezikovno obliko:
KJER NI POMANJKLJIVOSTI, SO USPEHI VELIKI.
Po normalni poti je prišlo P°' ročilo malo pred zaključkom lista k tehničnemu uredniku. Tako dolgega naslova ni mogocC postaviti na tile dve koloni, Je rekel pomočniku. Morava ga skrajšati!
Ker ni bilo v redakciji nobe nega urednika več, sta se sama mučila, krajšala, kombinirala, kopala vsebinsko in idejno P° tekstu, vnovič prenarejala, dok ler nista oženila vsebine z do* žino, kot se temu pravi strokov no. Ročnemu stavcu sta rekla, na postavi takle naslov:
USPEH V NIZKEM DOLU ^
Ročni stavec je vzel mero i • ko je postavil naslov, je za " cal, da mu pri tem tipu verza manjka črka “O”. Vzeti moram manjši tip črk, je dejal.
In ga je vzel. Toda zdaj je za^ zijala okoli naslova iz majhni črk prevelika praznina.
— Ena beseda mi hodi prem^ lo, je zavpil ročni stavec, eno besedo mi nažvižgajta!
Vsi trije, tehnični, njegov pomočnik in ročni stavec, so ra ^ mišljali in podaljšali naslov
Čušek je tako zjut! •*
,EN USPEH v NIZKEM
ne zveze zbornic.
Tako je dobilo ob koncu ^ mesečja kmetijsko posestvo
Nizkem dolu od zveze šivin°r ^ skih zbornic nagrado v zneS e dvesto tisoč dinarjev za n metode v reji prašičev in za ' ^ redne' uspehe, realizirane na posestvu na področju vz


prašičev.
Štefan Kališnik
SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO
... s Cunard veleladjami do Cherbourga
Uživajte hitro, udobno potovanje v Evropo na Queen Elizabeth in Queen Mary, največji svetovni potniški ladji! Vaše 5-dnevno ekspresno prekomorsko potovanje se zaključi s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in s priliko, da spotoma obiščete Pariz. In vaš vozni Cunard listek vključuje Cunardovo izvrstno postrežbo in hrano (z Vašimi priljubljenimi jugoslovanskimi jedili), in zabavo na ladji, kakor tudi 275 Ibs. proste prtljage. Preden odplujete iz New Yorka lahko uredite za odpremo Vaše prtljage narav-
nost do večine kontinentalnih mest.
Da prihranite na znižanih sezonskih cenah in 10% popusta vožnje tja in nazaj, potujte v Evropo pred 22. aprilom ali po 15. avgustu; vrnite se pred 29. junijem ali po 24. oktobru. Cena vožnje za 1963 na “Queens” do Cherbourga in nazaj: Turistični razred od $370; Kabinski razred od $484; Prvi razred od $790 (vse cene z dodatno francosko port-takso). Na izletnih cenah prihranite 25% nad Štednimi .Sezonskimi enostranskimi cenami in uživajte polnih 30 dpi na kopnem.
_______Obiščete Vašega lokalnega potniškega agenta ta posredovanje potovanja prav do Vaiega cilji

CUNARD NUDI NOVO JUŽNO POT V EVROPO
V 1963 bo 35,600-tonska umetno hlajena Mauretania vozila med New Yorkom in Neapljem, s pristankom na Gibraltarju, v Cannes in v Genovi. V obe smeri bo 10 potovanj, s časom obiska v Evropi in izbire povratka po katerikoli Cunard progi. Slovita izletniška ladja Mauretania bo največja potniška ladja v redni Sredozemski plovbeni službi.
CUNARD
i
FAVEL HEYSE:
Andreja Delfin
“Ne zamerim vam,” je dejal, “da mi svojih skrivnosti ne marate zaupati. Vaše stvari me ne brigajo in pomagati vam tako in tako ne morem. Toda kako to, gospa, da ta tribunal, pod katerim ste toliko trpeli, vendarle še trpite vi in vse ljudstvo v Benetkah? Sicer sem sialho poučen o tukajšnjih zadevah — za politična vprašanja se nisem nikdar dosti zmenil —, toliko sem pa zvedel, da je bil že lani tukaj upor, da je nastopil nekdo iz plemstva samega proti in da je Veliki svet izvolil komisijo, ki naj bi vso stvar pretresla in proučila vse razloge za in proti. O tem sem slišal celo v svoji pisarni v Bresciji. In ko je končno ostalo vse pri starem in je bila moč tajnega sodišča mogočnejša kot kdaj koli prej, zakaj je potem ljudstvo zažigalo po trgih kresove veselja in zasramovalo one plemiče, ki so bili proti tribunalu in so morali zdaj občutbi njegovo maščevanje? Zakaj ni bilo nikogar, ki bi inkvizitorjem branil pregnati v Verono njihovega najdrznejšega sovražnika? In Bog ve, če ga bodo tam pustili pri življenju ali če niso že nabrušena bodala, ki naj mu za vedno zavežejo usta. Kot rečeno, prav malo vem o tem; tudi tistega človeka ne poznam in mi je res zelo vseeno, kaj se tukaj plete, kajti jaz sem bolan in že tako ne bom dolgo več tlačil trave po tem pisanem svetu. Čudim pa se vendarle, ko gledam te omahljive ljudi, ki danes imenujejo te tri ljudi svoje tirane in se jutri radujejo če poginejo tisti, ki so hoteli tiranijo uničiti.”
“Kakoto govorite, gospod!” je dejala vdova in zmajala z glavo. “Vi ga niste videli, gospoda advokata Angela Queri-nija, ki so ga segnali, ker je tajnemu sodišču napovedal vojsko? No, prav, gospod, jaz pa sem ga videla in drugi siromaki tudi in vsi so trdili, da je pravičen gospod in velik učerijak, ki noč in dan študira staro beneško zgodovino in razume o zakonih kot volk o mesarjenju. Toda kdor ga je videl iti po cesti ali stati v Brogliju s svojimi tovariši, ko je tako s polzaprtimi očmi slonel na stebru, je moral vedeti, da je to plemič od glave do peta in, kar je tribunalu govoril in deloval, ni bilo ljudstvu v prid, temveč gospodi. Ovcam pa je prav vseeno, gospod Delfin, če jih zakoljejo ali volkovi požro in če jastreb se s kraguljem kljuje,
kuretina lahko piruje. Glejte, dragi moj, zaradi tega je bila škodoželjnost zelo velika, ko so tribunalu potrdili vse pravice in mu ni bilo treba o nikomer in pred nikomer dajati odgovora kakor na sodni dan pred gospodom Bogom in sleherni dan pred svojo vestjo. V kanalu Orfano leži od sto, ki so tam molili poslednji očenaš, deset malih ni devetdeset velikih gospodov. Pa denimo, da bi bil Veliki svet javno sodil in obsodil tako plemiške kakor tudi meščanske zločince — moj
Bog! — potem bi imeli osem rabljev namesto treh in veliki tat bi malega obesil.”
Zdelo se je, kot bi hotel nekaj odvrniti, toda z rahlim nasmeškom, ki ga je gospodinja razumela kot pritrditev, se je vdal. Medtem je spet vstopila Marietta z vodo in majhno kadilnico, v kateri je tlelo neko ostro dišeče zelišče in ji gnalo dim naravnost v obraz, tako da je z otepanjem, rentačenjem in drgnjenjem oči delala najsmešnejše kretnje. Kadilo j e nosila z drobnimi koraki tik ob vseh štirih stenah, kjer je bilo neizrečeno dosti muh in komarjev.
“V kraj, sodrga sodrgasta,” je dejala, “vi krvosesi, slabši od advokatov in doktorjev. Bi bili radi jedli ponoči smokve in pokušali ciprijanca, kajne? Potem bi se bili lahko smejali in za zahvalo pikali spečega gospoda po obrazu, vi zahrbtni morilci! Le čakajte, vam bom tako podkadila, da boste lahko tudi brez večerje zaspali.”
“Moraš res zmeraj vrteti jezik, žabji spak ti?” je dejala mati, ki je vsem kretnjam svoje ljubljenke sledila z žarečimi pogledi. “Ne veš, da je sod, ki poje, prazen in da tisti, ki veliko govori, malo pove?”
“Mati,” j e rekla deklica smeje se, “muham moram zapeti uspavanko, glejte, kako pomaga! Že padajo od stene. Lahko noč, lenuhi malopridni, ki nič ne plačate in kljub temu staknete vse lonce. Jutri spet na svidenje, če vam ni bilo nocoj še dovolj.”
Poslednjič je kot v zakletev zavihtela ugašajoče zelišče nad glavo in stresla pepel v kanal, potem se je hitro priklonila tujcu in odbežala kot veter.
“Ni res kot coprnica ta grdi, nespodobni nestvor?” je vprašala gospa Giovanna, medtem ko se je dvignila in se tudi pripravila, da bi šla. “In vendar vsaki kozi ugaja njena kozica. Sicer pa, kakor je majhna in za nobeno korist, je vendar pripravna in tudi o njej bi mogla reči:
Stara komaj do zemlje, mlada že koren iz nje.
Oh, če bi ne imela otroka, gospod Andrea! Toda vi bi radi spali, jaz pa še zmeraj visim tukaj in brbotam kot močnik ob ognju. Sladko spite in dobrodošli v Benetkah!”
Suho ji je odzdravil in zdelo se je, da ni opazil, kako očitno je pričakovala od njega še pohvalno besedo o svoji hčerki. Ko je bil končno sam, je še trenutek posedel pri mizi in njegov obraz je postajal vedno mračnejši in bolest-nejši. Luč je gorela na ves gobec in muhe, ki so bile ušle Mariettinemu č a r ovniškemu sredstvu, so v črnih gručah oblegale ostale fige, zunaj so se iz slepe ulice zaletavali netopirji v okno in silili med križe — samotni tujec pa, kakor da je odmrl za vse okrog sebe, in zgolj oči so živele na njem.
šele ko je ura na zvoniku
CLEVELAND, O. — Zmeraj bolj se bliža trenutek, ko bodo ZN stali pred prazno blagajno in ko tudi razni fondi ne bodo imeli denarjaj da ga posodijo za vzdrževanje delegatov in vojakov ZN v Kongu.
Da nesreča ne bo manjša, se bliža hudi krizi tudi kongoška centralna vlada predsednika Cirila Adoule. že pred par tedni je komaj ušla nezaupnici v parlamentu, sedaj jo je doživela. Parlament se namreč ne more pomiriti radi postopka ministra pravsodja Ve-regemere, ki je dal po nedolžnem zapreti štiri poslance in proglasil v Leopoldvillu obsedno stanje. Parlament je izglasoval ministru nezaupnico s 70 proti 4 glasovom.
Usoda nove ustave negotova
Parlamentarna opozicija je narastla za 26 glasov in ne bo postala manjša, ko bo parlament ta teden začel debato o načrtu, ki ga je napravil generalni tajnik ZN Tant za zedinjenje Konga. Ministrski predsednik A-dpula je bil namreč, tako zani-kern, da načrta-nžti-predložil ni parlamentu v presojo, kar je seveda razburilo vse poslance.
Ni izključeno, da bo centralna vlada doživela ta teden novo nezaupnico v parlamentu. Parlament stoji namreč na stališču,
Kongo se bliža novi hudi krizi na dve strani
Združenim narodom primanjkuje denarja za vzdrževanje ret in uradništva ZN v Kongu, i— Kongoška vlada C. Adoule doživela poraz v parlamentu. — Gen. Mobutu zavzel Kongolo v sev. Katangi. I
da mora biti Tantov načrt najprej e predebatiran in izglasovan v parlamentu, šele potem vlada lahko začne postopek, kako naj načrt spravi v življenje.
Kongoški parlament se močno jezi tudi na Združene narode, ker hočejo ti kar sami brez sodelovanja z njim urediti odnose med Kongom in Katango. O bodočnosti Katange mora pasti odločilna beseda v kongoškem otok Borneo v južni Aziji je
bližnje cerkve udarila enajst, se je mehanično vzravnal in se ozrl okrog sebe. Pod stropom njegove nizke sobe se je motal v sivih progah ostri duh kadilnega zelišča in sopar sveče se je družil z oblakom tam zgoraj. Da bi pre?račil, je Andrea odprl okno nad kanalom. Tedaj je opazil v nasprotnem oknu, ki je bilo le na pol zastrto z belo zaveso, luč in skozi špranjo je lahko jasno opazoval dekle, ki je sedela za mizo pri veliki skledi in hlastno požirala
Vsi omenjeni trije, ki bodo imeli pri obravnavi predloga za znižanje davkov najvažnejšo besedo, so prepričani konservativci, ki se zavzemajo za uravnovešen proračun in zdravo narodno gospodarstvo.
Znano je, da zagovarjajo gospodarski strokovnjaki zvezne vlade znižanje davkov in da bc morda Bela hiša poslušala njihov nasvet, toda v Kongresu poudarjajo, da je določanje davkov njega pravica in naloga, ne pa stvar Bele hiše.
Upor na oioku Borneo
parlamentu in ne morda v pi-sarnih ZN v New Yorku. Tako se lahko zgodi, da bo ta teden odločilen za bodočnost Ado ulove vlade.
Vladne čete prisilile Katan-žane k umiku
LEOPODLVILLE, Kongo. — Iz Sev. Katange je med tem prišla vest, da je armada osrednje vlade pod gen. Mobutujem zasedla Kongolo v severni Katangi, kjer so spomladi uporni vojaki pobili 19 katoliških misijonarjev. Boji za to mesto so trajali že več mesecev kljub v
politično (razdeljen med tri britanske kolonije in Indonezijo. V sultanatu Brunei je prišlo pretekli petek do tipora.
BRUNEI, Borneo. — Borneo je eden izmed štirih Velikih Sundslkih otokov, ki predstavljajo most med južno Azijo in Avstralijo. Otok je bogat po prirodi, pa je sorazmerno redko naseljen. V političnem pogledu pripada večji del otoka Indoneziji, manjši pa je razdeljen v sultanat Brunei; v Saravak in Sev. Bornieo) ki so vsi trije pod
oktobru uradno sklenjenem britsko oblastjo. V Londonu so
premirju med osrednjo vlado in Katango.
Koncem preteklega tedna so se katanške čete — kakih 1,560 mož — umaknile preko reke Luluaba in uničile edini most čez njo. Kongolo je zasedlo nato kakih 3,000 mož Mobutujeve armade.
Ta uspelh je do neke mere okrepil naglo propadajoči ugled Adoulove vlade in škodil Čom-beju v 'Katangi, ki je zatrjeval, da bo Kongolo in vso ostalo severno Katango držal za vsako ceno.
Za znižanje davkov leta
sklenili te tri oblasti združiti s Singapurjem in Malajo v Mala-jazijsko federacijo. Izgleda, da domačini pa^orneo niso za to idejo posebno navdušeni.
Pretekli petek so pristaši Ljudske stranke, ki je dobila pri zadnjih volitvah v sultanatu Brunei večino, dvignili oborožen upor proti sultanu in njegovim angleškim pokroviteljem. V kratki dobi so zasedli petrolejska polja in nekaj drugih važnih središč. Angleži so poslali vojaštvo iz Singapurja in upornike delno zajeli ali pa jih pregnali iz zasedenega področja.
iv	■ ■ Sultanat Brunei obsega ko-
1963 ne keze prav dobro maj 2,226 kv. miij in ima ie 83,-
WASHINGTON, D.C. — Harry Byrdj senator iz Virginije, ki je načelnik finančnega odbora Senata, Robert Kerrj senator iz Oklahome, najstarejši član v o-
menjenem odboru, in Wilbur Mills, načelnik finančnega odbora Predstavniškega doma, so ostanke velike paštete; griž- ^ na HtaližčU; da je 2nižanje
000 prebivalcev, ima pa bogata ležišča petroleja. Letno ga načrpajo v skupni vrednosti preko 70 milijonov dolarjev. To je za malo deželico lep dohodek.
M. Azahari, vodnik Ljudske stranke, ki je levičarsko usmerjena, je v Manili na Filipinih
Ijaje je kar s prsti nosila v sedanjih davkov možno in do-'preglasil sebe za predsednika
usta in zraven zdaj pa zdaj pustno le, če se primerno zniža-srknila iz kristalne čaše. j0 zvezni izdatki in najdejo no-(Dalje prihodnjič.)	va sredstva za njihovo kritje.
revolucionarne vlade za Brunei, Saravak in Sev. Borneo, vse tri dele britslkega Bornea. Podrob-
RAZM1ŠLJANJE i— Fant iv “Ameriški hiši” v Berlinu si ogleduje ‘pokrivalo indijanskega poglavarja za glavo in tomahawk. Če je bral Karla Maya, mu razstavljena predmeta nista brez smisla.
nih ciljev svoje vlade še ni objavil, izjavil se je le proti “neokolonializmu,” ki naj bi ga skušali Angleži uganjati v južni Aziji.
------o------
Tant svari čombeja
NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik Združ. narodov U Tant je v posebni noti opozoril M. Čombeja, vodnika Katange, naj pohiti z razgovori s kongoško o-srednjo vlado za združitev Katange s Kongom. Ti razgovori se vlečejo s prekinitvami že od lanske pozne jeseni.
Tant je Čombeju zagrozil, da bo pridobil članice ZN za gospodarske ukrepe proti Katangi, če se ne bo naglo pobotal z o-srednjo vlado v Leopoldvillu. Sedanje svarilo Tanta ni bilo prvo in verjetno tudi ne bo zadnje. Angleži in Belgijci za gospodarske sankcije proti Čombeju niso navdušeni. Njihova beseda pa je v tem pogledu važnejša od besedi Tanta in njegovih afriško-azijskih podpornikov v ZN.
------o-----
Hruščev predložil ruskemu parlamentu novi proračun
MOSKVA, ZSSR. — Hruščev je pretekli ponedeljek predložil ruškemu parlamentu letni proračun in gospodarski plan. Proračun znaša slučajno skoraj toliko kolikor bo Kennedyev v januarju, namreč okoli 95 bilijonov dolarjev. Seveda je sestavljen drugače od našega. Zato za narodno obrambo predvideni stroški v znesku 13.9 bilijonov rubljev pomenijo le malo.
Mr. Joseph Meglich in sin Jimmy prodajata BOŽIČNA DREVESA na 7023 St. Clair Ave., na lotu ravno čez E. 71 luči, na severni strani St. Clair Ave. — Dobili smo največ naša drevesa iz Pennsylvanije in imamo zelo dobro izbiro.
F blag spomin
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Louis Medved
ki je izdihnil svojo plemenito dušo in odšel v večno življenje dne 12. decembra 1952.
Deset je že let za vedno prešlo, odkar smo izgubili Te, vzeli slovo. Kako nas takrat je bolelo srce, kako nas boli do današn jega dne!
Le tiha molitev, ki vre iz srca, nam vero obuja, zaupanje da, da v večnem veselju uživaš Boga.
Tvoji žalujoči:
MRS. JENNIE MEDVED, soproga MRS JEAN SADOWSKY, hčerka in njena družina.
Cleveland, 11. decembra 1962.
Izdatki za vojaštvo so skriti v mnogih drugih postavkah proračuna in gospodarskega plana. Stroški za investicije so porazdeljeni na stari način, le lahka industrija in poljedelstvo sta dobila nekaj več kapitala na račun težke industrije.
— Prijatelji glasbe v naši deželi izdajo povprečno na leto več za vstopnino na koncerte kot ljubitelji baseballa za vstopnine k tem igram.
Ženske dobijo delo
Gospodinjska pomočnica
Družina z dvema otrokoma išče gospodinjsko pomočnico. Mora stanovati v hiši. Dobri pogoji. Nastop čimpreje. Slovenke imajo prednost. Kličite HE L 0628. (240)
MALI OGLASI
Oddamo
Dve prenovljeni, lepi stanovanji, vsako po pet sob, na tretjem nadstropju. Za $60.00 na mesec. Zglasite se na 6218 St. Clair Ave. ali kličite UT 1-5158. _____________;___________(X>
Stanovanje v najem
Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda v šentviški okolici. Pokličite HE 1-5804.	—(241)
HIŠA NAPRODAJ Blizu Sv. Vida
Enostanovanjska s 4 spalnica-mi> ena spodaj, 3 zgoraj, moderna kuhinja) prirodni les, nov plinski furnez, aluminijasta okna in mreže. Dobra za družino ali dohodek. Kličite nas!
Enostanovanjska — 8 sob
Z novo pečjo za ogrev, garažami, skrbno delo. Zahtevajo $9,000. Stavite ponudbo!
J. P. Muli & Associates
UL 1-6666
(241)
če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
V najem
1209 Norwood Rd., oddamo 5 sob, moderne in na novo deko-rirane, na prvem. Gorkota in vroča voda vključena. Porč, klet. Idealno za zaposleni par. Ključ dobite pri stanovanju št. 3, zgoraj, ali kličite KE 1-1934. (238)
Stanovanja oddamo
5 stanovanj, vsako 4 sobe, na novo dekorirane, oddamo v bližini St. Clair Ave. in E. 61 St. Kličite 241-6388.
(239)
GOSTILNA NAPRODAJ
Dobroidoča, na zelo prometnem kraju v sredini mesta Youngstown — licence za pivo, vino in žganje. Prav tako se tam streže hrana go stom. Dober nakup za moža in ženo, ki sta voljna delati. Gostilna se proda radi bolezni. Za informacije kličite RIVERSIDE 3-7580 — 257 E. Federal St., Youngstown, O. (2421
V najem
Oddamo 6 sob, na novo dekorirane, velika klet in furnez na plin na 1283 E. 55 St. EN 1-9808.
(247 j
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, naprodaj v okolici Sv. Vida, na novo de-korirana, plinska gorkota, polna klet, nova streha, dvojna garaža. Kličite EX 1-4026.	(240)
Lastnik gre ven iz mesta
Velika ranch hiša naprodaj. 3 spalnice, razvedrilna soba, volnene preproge, H v garaža, ograjeno dvorišče, blizu Shoregate. $19,900. Kličite WH 3-2311.	(243)
Stanovanje v najem
Blizu cerkve sv. Vida, 3 spalnice, kuhinja, jedilnica, dnevna soba, kopalnice. Vse na novo dekorirano. Plinski ogrev. Ponudbe poslati ali prinesti k Ameriški Domovini.
(12, 14, 17 dec)

OSAMLJENA
Gozd se je dotikal vasi samo s svojim spodnjim jezikom; vse drugod naokoli pa so bile razo-rane in skalnate senožeti, od voda izkopane ruševine, ki so v svojih pustih gubah skrivale hiše. Prav na dnu, že v dolini, so se njive zdele kakor vdori, vseokrog obdane s trnjevimi ograjami, od daleč podobne dominam s sivimi robovi. Od tega posejanega polja do gorskih vrhov pa je bila tolikšna razdalja, da bi goveji pastirji tam gori lahko še tako vpili in bi tišino zmotili manj ko leteča kobilica.
Tu so nedavno sezidali državno šolo in v njej je kot pomožna učiteljica od julija dalje bila nastavljena Leonida. Neka premožna gospa je prepustila za šo • lo potrebno zemljišče, zraven pa še sama prevzela polovico stroškov za vzdrževanje, drugo polovico pa so nosili hribovci. Iz Lyona je v Bourg-en-Bresse poklicala kuharico in gospodinjo Leonido. Četrt ure sta kramljali in gospa ji je rekla:
“Sestra, všeč ste mi.”
“To me veseli, gospa.” “Vzamem vas v službo.”
“O, če bi poznali sestro Paskale, bi prav gotovo njo nastavili ... ali pa sestro Hedvigo ali...”	,
“Ne, ne, sem že z vami zadovoljna. Vam ne bo neprijetno, če vam za stanovanje dam sobo na severu?”
“Prav vseeno mi je.”
“Ljudje tod okoli niso ravno pobožni.”
“Kakor v Lyonu ne.”
“Samo eno napako vidim na vas, sestrica.”
“Slabo znate šteti, gospa.” “Zob nimate in to ni lepo ...” Leonida se je od srca zasmejala.
“Kupila jih bom, gospa. V štirinajstih dneh jih bom imela dva in trideset.”
In res si je pred odhodom iz Bourg-enBressa dala napraviti zobovje. Potem pa je odšla v vas, seveda nič lepša, pač pa mlajša kot v Lyonu. “Ne bi me več spoznali”, je pisala gospe Justini, “če bi me srečali na naših klancih v galošah, v lepi novi svili, v slamniku in z vsemi mojimi zobmi; seveda se ne bi
CHICAGO, ILL.
Give your children MUSIC LESSONS All instruments taught by expert instructors. — Instrument rental. Accordion, Brass, Guitar, Piano, Violin, etc.
WM. P. LAUX MUSIC STUDIO Phone KI 5-3015 4417 N. Melvina	Chicago
(238'
REAL ESTATE FOR SALE
EVANSTON—SKOKIE—By Owner Attractive Exciting — 8 Rm., 3 Bedroom Home, 2 Baths with large first floor family rm. St. Joan of Arc and Evanston Schools. 9313 Spring-field. — OR 3-5637.	(240)
mogla premagati, da vam ne hi planila okoli vratu, potem bi me pač spoznali.”
Goreča mala učiteljica je bila daleč proč od okraja in delavcev Saint-Pontiqua. Letala je naokoli, govorila, pogumno učila katekizem kakor svoje dni, samo da z vse manjšim uspehom. Vse poletje, vso jesen, vso zimo, po snegu in po blatu je ob prostih urah in dneh, ko ni bilo pouka, 'hodila gor in dol po stezah ter obiskovala “starše” in druge ljudi. Ti drugi so ji bili sovražni, starši pa tudi niso bili dobro-voljni in zgovorni, pa tudi ne odprtega srca, kakor so bili ljudje v predmestju in kakršne je doslej poznala in ljubila.
Prebivalstvo je razjedala zavist, nezaupno je bilo celo do požrtvovalne vdanosti, ker je videlo že toliko ponarejene. Bilo je razumno in razborito, če je bilo treba kaj kupiti ali prodati, za večne stvari pa ni imelo nobenega smisla. Dejal bi, da niti najboljši niso poznali drugega ko nekaj nemirne brezbrižnosti in nekaj prav stare omahljive vere. “Kako so jih pač morali v starih časih zanemarjati njihovi župniki!” si je mislila Leonida. “Saj se komaj ozro proti nebu, preden umrjejo! Ne sprejemajo me vedno prijazno. A ne bodo se mi brez konca in kraja ustavljali; uporabljala bom proti njim najkrepkejše sredstvo: ljubila jih bom! In že zdaj jih ljubim.”
Toliko je letala okoli in ob tako slabem vremenu, da je v začetku meseca rparca hudo zbolela; dobila je vnetje obojnih pljuč. Njena krepka narava pa je vzdržala tudi to bolezen. Gospa Leonida je zelo bleda in negibna sedela v slamnatem naslanjaču, zavita v volneno ogri-jnjačo poleg peči v veliki sobi prvega nadstropja nad šolskim razredom; noge pa je držala na grelcu.
Otroci so že odšli domov. Večerilo se je in štiri bele stene so začele siveti. Samo zastori iz rdečega kretona ob postelji so še ohranili nekaj živahnosti. Pred hišo so se slišale cokle nekega moškega, v sobi pa mrzlično tiktakanje budilke, edine hišne ure. Po stopnicah je prišla neka ženska in vstopila.
“Dober dan, Leonida, kako se nocoj počutite?”
Iz kupa ogrinjač in oglavnic je bolnica odgovorila:
“Hvala, vedno bolje.”
Gllas je bil še šibak, oči pa so se v mraku živahno zableščale. Z živahno radostjo zaprtih, ki dobijo obisk, je Leonida pogledala šolsko upraviteljico, mlado, izbrano oblečeno in drobca-no dekle podolgovatega, enakomerno rožnatega lica, kratkovidnih in od napora črno obrobljenih oči. Roke je držala v žčpih modrega predpasnika z naramnicami in se usedla na drugo stran peči.
CHICAGO, ILL
“Punčke so spet vpraševale pc vas”, je rekla upraviteljica. “Vidite torej, da vas niso pozabile. Jaz pa sem prišla pogledat, če bi morda želeli v posteljo. Naj vam pomagam?”
“Ne, hvala lepa! Pustite me pokonci še eno uro, kar v temi.” “Zunaj je strupeno mrzlo.” “Glavno je, kako je znotraj”, je odgovorila Leonida, odrinila ogrinjače in brado pomolila ven-kaj. “Kar čutim, kako oživljam Veste, na kaj sem mislila, ko sem sama tukaj sedela? Najprej se mi je zazdelo, da je le malo manjkačo, pa bi bila od tod od šla proti domu ...”
Ko je videla, da se je njena tovarišica začudila, se je malo nasmehnila in s prstom pokazala proti stropu.
“Reči hočem, tja gor. A zdaj je nevarnost prešla. No, pa pozneje kdaj. Mislila sem tudi na življenje, ko sem deset let bila sredi svojih sestra... Vas dolgočasim s svojimi čenčami?” “Oh ne, kaj še!” je mehko rekla mladenka.
In stegnila je dolge in kitaste roke proti ognju ter zraven vzdihnila, kakor da je že vsega naveličana.
“Po pravici vam povem, da nikolli nisem lenarila kakor zdaj. Očitali ste mi, da se tukaj preveč ženem, a tudi tam doli sem bila vedno na nogah: skrbela sem za vrata, za pometanje, za kuhinjo, za pranje. Imela sem na skrbi mnogo poslov, samostanska dekla za vse, a verje-
stro..
“Kdo bi si mislil!”
“In to prijateljstvo je bilo lep še ko v svetu ...”
“Na vsak način drugačno.”
“Da, prav imate.”
“Namreč bolj žalostno!”
“Kaj pravite? Žalostno?! Nasprotno, bile smo Židane volje! In jaz sem še zdaj taka... Žalostna — sestra Justina! Ali pa sestra Hedviga in sestra Paskala! Ali resno mislite, kar ste rekli?”
“Seveda. Ne morem razumeti, kako bi mogel biti srečen človek v takem kraju, ki ga ne more zapustiti, kadarkoli ga ie volja.”
Leonida se je zasmejala, da se je kar tresla. Bil je pravi smeh preprostega človeka, le zdravja mu je še manjkalo in voditeljica se je začudila, kakor so se ji čudili tudi drugi.
“Povejte mi, gospodična, se v tem kraju čutite srečno?” je vprašala gospa Leonida.
“Seveda, tako srednje.”
“In vendar ne morete ven iz vasi, ker se preveč bojite snega, imate šolo in še mene bolnico povrh!”
Sledil je molk, dolg kakor razdalja med mišljenjem obeh. Nato je upraviteljica vstala, vtaknila roki spet v žepe svojega modrega predpasnika z belimi pikami in rekla:
“Kuhat grem večerjo zase in za vas. V pol ure vam pridem
da mraz, ki tam zunaj grabi zemljo, drevesa in vse zeli, prodira skozi streho in zidove ter se plazi še vanjo. Naslonila se je z rameni in glavo na hrbet svojega naslanjača. Telesne moči so bile izčrpane, njen duh pa je, skoraj sproščen od svojega telesa, meril globine njene osamelosti.
V začetku svoje službe je toliko letala po gorah, obiskovala sela in planšarske koče, da je zvečer vsa utrujena zaspala, ne da bi naslednji dan na kaj drugega mislila kakor na naloge, ki ji še preostajajo. Zdaj se ji je zazdelo, kakor da so vsi ti napori bili zaman. Ali je imela eno samo prijateljico po vseh hišah, ki zdaj ne more do njih in
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blagaj. John Bar-kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Edward Leskovec, Josephine Henikman, Louis Sajevec. Seje se vrše 5. marca, 4. junija, 10. sept., 3- dec. 1962 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer, KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Rupert, maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor:	Thomas A.
Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor:	Predsednik
John Troha, Frank Urbančič, John Barkovich; Publikacijski odsek: E. J. Eckart, Eddie Strekal; direktorice: Josephine Henikman, Jeann Milavec; Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel KE 1-3799. — Seje se vrše vsako tretjo sreko v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v A. Y. C., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podpred-
v mraku in mrazu, ki družno šarita naokoli7 Bi našla vsaj eno osebo, ki bi razumela, po kaj je prišla k njim, čemu se pri njih mudi, zakaj ji niti na misel ne pride, da bi iskala nove službe, da bi se poročila, da bi se pritoževala? Ne, niti tale poštena mladenka, ki vodi šolo, je ne bi razumela, saj dela predvsem zato, da kaj zasluži, in želi čim-prej uiti iz neprijaznega kraja, kjer se čuti zakopano osem metrov globoko; ali se bo poročila ali pa dobila kako boljše mesto.
(Dalje prihodniič'
-------o-------
— Svetovni čas merijo od Greenwicha na Angleškem, skozi katerega teče začetni poldnevnik.
Ised. Michael Lah, blagajnik Adolph Kocin, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph	Ferra.
Frank Dolinar, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Franu Šušteršič, Jacob Mejač, Louis Kosem. Ostali direktorji:	Frank
Sustersich, Ciril Štepec, Frank Stanonik, Frank Mrzlikar, Frank Hren. Upravnik: Victor Derling, tel., 681-9675. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodarič, Karol Bojc, Jože Ovsenek. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO UKU ŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. fifith St. Tel. HE 1-9183; hiagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek ir Anthony Petkovšek; zastopnik z« klub SND Frank Bavec, za SD ns Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipoid, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino
In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Srečko Gaser podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik Ivan Jakomin, 17201 Ozark, Cleveland 19, Ohio, IV 6-0840, blag. Štefka Smolič, zapis. Andreja Stanonik, odrska mojstra Anton Adamič ml. in Slavko Štepec, program, odsek Ivan Hauptman, Miro Odar, Božo Pust in Frank Hren, nadzor. Avgust Dragar, Milan Jager, Lojze Šef, kuh. Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, točil. Lojze Mohar, dvor. Peter Trpin, Frank Stanonik, arhiv. Miro Celestina. — Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik Milan Dolinar, podpredsednica Mary Prince, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., tel.: EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Mauser, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Janez Varšek. Pregledniki: i) Janez Ovsenik, 2) Ivan Vidmar, 3) Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. Propagandni referent Karel Mauser, posvetovalni odbor: Dolinar Milan, Varšek Janez, Karel Mauser, Pavle Intihar, Franček Kolarič, Stane Gerdin. Referent za Zvezo Slovenskih društev: Janez Ovsenik.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Joseph Kušar, podpredsednik Michael Lah, tajnica Jennie Fonda, blagajnik Harry Brule. Nadzorni odbor: John Bradač, Charles Starman in Louis Somrak; članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A.
1166 E. 72 St., Cleveland 3. O.. USA
Ludvik Burgar, predsednik; Marinka Burgar, prvi podpredsednik; Tone Gaber, drugi podpredsednik; Helka Puc. tajnica (459 - Fourth St., Hoboken, New Jersey); Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, Northwestern Tech. Irst., Evanston. Illinois); Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Jože Škulj, upravnik Vestnika SAVE (236 Concord Ave., Toronto 4. Canada). P. Vendelin špendov, O.F.M., duhovni asistent SAVE.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik:	Jernej Slak. Pod-
predsednika: Marjan, štrancar, Vinko Vrhovnik. Tajnik: Marko Sfiligoj. 1180 E. 61. St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139. Blagajnik: Frank Zalar. Odborniki: gdč. Francka Bolha, Hinko Lobe, ga. Marija Lavri-ša, č. g. Jošt Martelanc, Franc Sever, Franc Smolič, ga. Ana Vidergar, Anton Zakrajšek. Duhovni vodja: Msgr. Matija Škerbec. Nadzorni odbori Joseph Nemanich, Franček Gorenšek, Milko Pust. Razsodišče: John Kovačič, Jože Lekan jr., Danilo Kranjc.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V FUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpr* John Barkovich, tajnik Louis Levstik, 1218 E. 172 St., IV 1-7726; blagajnik Joseph Okorn, zapisnikar Frank česen. Nadzorni odbor: Michael Lah, Jennie Hrvatin, Frank Kovačič. Poročevalca: Frank Česen, Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ- Domu (AJC) Recher Ave.
BALINGARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Vi" detic, Pavle Markič, Louis Trent. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB	,
Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, blagajnik Rudi Kristavčnik. Odborniki: Frank Rantaša, Avgust Šepeta-vec, Ludvik Banfi. — Nadzorni odbor:	predsednik Jožef Melaher.
Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče:	predsednik Milan Godlar,
Janez Vinkler, Karl Fajs.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsed. Jack Strekal, podpred-sed. Frank Segulin, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, blag. John Zigman, zapis. Gusti Slejko; nadzor.: Fanny Modic, Jo-sie Mihelich, Louis Godec; publik. odbor: Vera Potočnik, Frances Brezovar in Louis Somrak.
BUSINESS OPPORTUNITY
INVEST $10,000 to $15,000
Own your own exclusive Distributorship No Franchise fee
Possible for honest active men with business background. Distribute dynamic products for expanding national firm in Chicago, Madison, Milwaukee and other areas. Investment secured by merchandise. Complete factory Training provided with all promotional and Sales Aids furnished.
100% NET PROFIT POSSIBLE For Information Call Mr. Rullman Area Code (312) 383-2420, Chicago, Illinois. (239)
mite mi, da so me kljub temu vse ostale imele za pravo sose-
pomagat v posteljo.”
Leonida je ostala sama. Zavita je bila v debele ogrinjače, a vendar se ji je zazdelo, kakor

NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrti od gldbofte žalosti naznanjamo sorodnikom, prijate Ijem in znancem, da nam je iimrja naša ljubljena soproga, dobra mati, stara mama in prastara mama
Ana Čopič
roj. ZGONC
Rojena je bila v Borovnici na Notranjskem.
Po daljši bolezni je zatisnila svoje mile oči dne 19. novembra 1962. Pogreb se je vršil dne 23. novembra 1962 iz Louis-Donald Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca. Pogrebno mašo je daroval Rev. Francis M. Baraga, župnik. Po opravljenih cerkvenih obredih smo jo položili k večnemu po čitku v naročje matere zemlje na Kalvarija pokopališču.
Bila je članica Društva Na Jutrovem št. 139 SNPJ, Društva Danica v Rankinu, Pa., Podr. št. 27 SŽZ in Kluba upokojencev v Newburgu.
Zahvalimo se Rev. J. Slapšaku za molitve v pogrebnem zavodu, za obiske v bolnišnici in na domu ter podeljene svete zak -amente.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so tako krasne vence cvetja položili h krsti naše po-kojne. To je bil res lep dokaz ljubezni do nje.
Srčno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice. Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so jo prišli kropit in se poslovit od pokojne, ko ie ležala na mrtvaškem odru, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor. Zahvalimo se Društvu Na Ju-'trovein za krasni venec in Klubu upokojencev za darilo.
Hvala vsem, ki so na en način ali drugi kaj pomagali, nas bodrili in tolažili ob tej žalostni uri. Hvala vsem, ki so prišli iz Penusylvanije na pogreb.
Hvala Louis in Donald Ferfolia za tako lepo urejen pogreb.
Zahvalo naj prejmejo pogrebci pokojne, ki so nosili njeno krsto, trije vnuki in trije zetje, ter jo položili k večnemu počitku.
Počivaj v miru, draga soproga, mati, stara mati in prastara mati' Odšla si od nas, tja, kjer ni križev, ne težav, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali v molitvah. Lahka naj Ti bo ameriška zemlja in duša Tvoja naj pri Bogu večni mir uživa.
Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcu našem bodo trajni spomini, neizbrisni spomini do konca naših dni, ko pridemo za Teboj tudi mi, kjer si Ti, in se vid’mo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MAKS, soprog;
ANN PONIKVAR, FRANCES MASSLOCK,
MARY URBAS, hčere;
FRANK in JOSEPH ARCHER, sinova;
JOHN MASSLOCK, JOHN URBAS, zeta;
BARBARA in MARY, snahi.
Dve sestri v Jugoslaviji, ena sestra, IVANA DRAŠLER, v Forest City,
15 vnukov in 40 pravnukov.
Cleveland, O.. 12. decembra 1962.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s ' tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE NAŠE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE
pri
FOUR POINTS FOOD MARKET
Zraven tega dobite tudi domače kislo zelje in lepo — domače prekajeno meso — koruzno in ajdovo moko — krvave in riževe klobase — pivo in vino.
Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva!
CIRIL IN URSULA ŠTEPEC — lastnika	|
667 East 152 Street	GL 1-6316	|
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene