45. številka.
Trst v soboto 24. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..Edisost"
zha<a enkrat na đan. razni; nedelj in
prazniki.t. ob uri ivečer.
>ar«»enina /naša t
Za eHo leto........£4- kron
za pol leUi.........12 n
zu četrt leta................IJ _
za en mwec........ kroni
.Naruciiiii-. e »da .V v«;; nai>rfj. Na na-
ro<*be brer prilrrfeM »ar.	utirava
ne ozira.	___
Po tnlakarnah v Trstu se j.roditjejo }K>--anif^ne ~t»-vilk»- po «'» stotink <■'> n\r.<: i/.v«-n Trsta jm po S stotink 4 nvr.)
r**i<*r«»n M«.
&din c s t
Glasilo političnega <lru3tva ..Ed inost" za Primorsko.
> edtnofttt j« moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah. fcratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale. do niači oeriasi itd. se računajo po po<r<nini
Vsi dooisi naj se pošiljajo uredništ vu. Nefrankovani donisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprarniStvo. Naročnino in otriase je plačevati loco 1'r.st.
Uredništvo in tiskarna n uhaja t« v ulici Carintia *tv.. 12. 1'pravništvo. in
sprejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo 5tv. II. nadstr.
Iidajatelj in dg^orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Vabilo na naročbo.
S ]. marcem HM M j odpremo novo na-
roefeo na Edinost«, katera stane :
v Trst II i na dom pošiljana) in za vse
A ^ stro-Oeersko:
"24 kron za vse leto, 12 - „ pol leta, i\ „ „ četrt leta. kremi na mesec;
/a zunaj ne deželi:
r><» kron za vse leto.
za jk»I, četrt leta in na mese«* ]»:i ra-zraeruo.
Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči Edinost« na tamošnji |w>šti, dobi jo za 1 * kron; to }>a vsled tega, ker nam ni treba lista frank i rat i (5 stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža.
Posamieue številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobaka mah j>o f» stotink (•'» kr.», v <ioriei pa 4 stotink (4 kr.)
List m* zamore z vsakim dnem naročiti.
One naročnike pa. ki >o zaostali s plačilom naročnine, uljudilo prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost.
Uprava „Edinosti"
v ulici Molin piccolo št. II. nadstr.
Naša mizerija na polju šolstva,
< itatelji naši se bodo morda Še >pomi-ujali neke kratke vesti o obisku njegove ekscelenee, namestnika grofa Goessa, v Kašte-lirju i v Istri). Kratka sieer je bila ona vest, vendar je drastično označila vso našo mizerijo na polju šolstva. Na polju torej, kjer bi sploh ne smelo biti ni govora o kaki mizeriji, ako nočemo misliti, da je vse govorjenje o sedanji dobi kakor o dobi napredka, omike, prosvete in humanitete le jedna velika ne-pretržna laž.
Njegova ekscelenca je potoval po Istri. Na tem potovanju ga je pot dovela tudi v vas KaŠtelir. Hrvatsko vas z — italijansko ljudsko -ol<>. Te hrvatske vasi z italijanskimi šolami izražajo našo mizerijo na polju šolstva.
V hrvatski vasi hodijo seveda hrvatski otroci v šolo. Tega dejstva ne more spremeniti tudi okolnost, da je šola italijanska. Tip takih slučajev, kjer je značaj šole v navskrižju z značajem kraja, kjer pol iti klljoča šola
hoče ubijati resnične kulturne potrebe prebi-j Tudi tu bi našel šolo, ki je produkt valstva, in taktično tudi ubija oni jedini na-j nemške polite in ki z ozirom na to po-
men, ki bi ga morala imeti šola, imamo baš v Kaštelirju, v okraju poreškem, v Istri.
V ta kraj je torej prišel njegova ekscelenca grof Goess. Po stari in lepi navadi vseh visokih politiških uradnikov, kadar se I »odtrga vajo težkim strapacam potovanja po deželi z namenom — tako govori vsaj videz; i a kolikokrat da videz res tudi odgovarja res-to spada na d
litiko ubija jedino pravi poučevalni in vzgo-jevalni namen šole !
Učenci, ki obiskujejo šolo v ulici Fontana, so po ogromni večini Slovenci in Italijani. Nje nemški značaj je torej popolnoma neopravičen in je v naskrižju znajprvotnejimi
Taka je torej naša mizerija na, šolstva od Kaštelirja pa do Trsta. Mizerija v zasmeh državljanom, ki imajo pravico zahtevati od države, da jim da šole, ki bo odgovarjala njih potrebam; v zasmeh šolskim zakonom ; v zasmeh temelj nji m zakonom države ; v zasmeh ljudskemu in božjemu pravu ; in v zasmeh humaniteti, a vse v vćči-'pfrt-cvit in v večo slavo velikega nemškega po-
pedagogiškimi načeli. Ta značaj se vzdržuje
le na zahtevanje nekoliko nemških rodbin —	slanstva v Trstu, ničnemu namenu, to spada na drugo stran trgovcev in uradnikov. Dokler ima šola nem- j Mi ne vemo, da-li bo njeg. ekscelenca
knjige — da bi se na svoje lastno oko pre- §kj značaj, morejo tudi zahtevati, naj se na-	gospod grof Groess tako dober, da bi sledil
pričali o potrebah njih skrbi izročenega pre- gtavljajo nemški učitelji in ravnatelji, ka-	našemu pozivu. Tem nujneja je naša zahteva
bi valstva: je gospod grof obiskal tudi šolo v j koršnjih trebajo na raznih slavnostih —	do naših poslancev, naj se ozrejo sem doli
Kašteli rju in je povpraševal po tem in onem; Sud marke!! Hinc illae lacrumae!	na našo mizerijo na Šolskem polju in naj se
seveda v laškem jeziku — saj je šola laška!	Posledice take politike v šoli so tudi	vendar enkrat vspnejo do potrebne energije,
A vspeh radovednosti na mestu i kove je moral žaloRtne /alostne za llbogo deco, žalostne za	<Ia nas dvignejo iz mizerije do uživanja naj-
biti zelo čuden, kajti na vel ga je na čudno namene ^ pouk> k<> ll5itelj ne ume deee> misel, da se je jel malce zanimati za jezik, ^ ne ^^ je za otro5i6e prava tor.
ki ga ti otročiči govore — doma ! V šoli je
bil
o navzoč
čili — ak<
tura, vsaj za par let! In vspeh i pouka? Ti
naravneje pravice, ki je baš na polju narodnega šolstva.
Trst, dne 24. februvarja 1900.
PO n L I S T K K
Dolfka.
Sličica.
— Spisal Janko K e s s 1 e r. — (Z vrše tek.)
Neko noč je grozno treskalo. Anica je -donela na oknu in molila, vroče molila zanj, za njegov blagor. Neka temna slutnja se je polastila njene duše. »Da bi vsaj nocoj ne hodil«, vzdihnila je proti Krki, odkoder je bilo čuti šumenje vznemirjenega valovja. V trenotju je zatulil silni vihar močneje, zažari lo se je kakor bi se hotelo odpreti vse ob-nebje in v hipu je treščilo prav blizu nje.
Jezus — Marija« je vskliknila obupno. Zdelo se ji je, da je videla Adolfa v čoluiču. Vso noč je prebila na oknu, neprenehoma zroča v razjarjeno naravo. Ko pa se je zdanilo, ni bilo čolniča pod gradom. —
Ko se je voda nekoliko stekla, so kostanjev i ški ribiči vjeli — mladega utopljenca. I lil je struškega gospoda mlajši brat. Pri-jteljali so jfa d<»mov ter pokopali v grajski kajielici.
Ob njegovem mrtvaškem odru je ribičeva Anica — zblaznela. Dolgo je moleč strmela vanj, kar je planila k njemu ter ga začela strastno j »olj u bljati : »Jaz nisem Anica,
O nas ne vara spomin —	^ mikroskopičui. Umeje se? da goVorirao na
nekaj m.d :><> od kakih tS»9 ki bi mo-	ker izredno talentiraniOtroci a	Slovenskemu Narodu . »Narode
rali biti na pouku. Tudi to nesoglasje med	feoHko je takih ? , __ premagujejo tudi ve-	od minolega četrtka se bavi z nami na dveh
številom otrok, ki bi morali hoditi v šolo, in	ufce ^^ Gfcroci fie ^ / nau6e jako	megtihf v uvodnem članku in mej noticami,
številom onih, ki resnično hodijo, je košček	ma,(> jn yeIjk )]el njJh ostajajo De8po8obni za	! Povod mu daje še vedno vprašanje sloven-
naše mizerije na šolskem polju. Na poziv	na(la|jni pouk '	skega šolskega nadzornika za spodnje 8ta-
namestnikov do teh nad 50 učencev laske	Takf) je g predmeti sploh# Ali kako je	jersko> a krčeviti napori njegovi so naperjeni
š,»le v Kaštel i rju, naj ust:ine oni, ki doma	^ z u5enjein jezikov ? Ko je deček absol-	v to, da bi dokazal, da smo mi izdali taj-
govori hrvatski, so ustali, razen 4, 5, vsi!!	vira, 4 alf razred> ne zna' _ nobenega	„ost in s tem škodovali stvari. Zatožba je
Ta kričeč izgled naše vnebovpijoče mi-	jež ka. Zakon pa zahteva izrečno, da morajo	prehuda, da ne bi odgovarjali zopet,
zerije na |H)lju ljudskega šolstva v Primorju	otroci biti toliko zmožni poučnega jezika, da	Naj rekapituliramo torej. Dne 15. t. ni.
je menda malce osupnil tudi gospoda namest-	se morejo izražati v njem. V tej šoli 'pa je	smo prejeli z Dunaja vest, da hoče vlada
nika, kajti poročilo iz Kaštelirja je zarrjalo,	zist^m v poučevanju nemščine naravnost go-	imenovati ravnatelja Končnika na novo mesto
da si je spremljevalec njegove ekscelence mo-	rostasen, bijoč v obraz najuaravnejim zalite-	deželnega šolskega nadzornika za Spodnji
ral natanjčuo zabeležiti ta dogodek.	vam pametnega poučevanja. Nepobitna resnica	Štajer. To vest smo prejeli mi od moža, ka-
No. to se je zgodilo v Kaštel i rju tam	Je vendar, da pouk mora biti zistematičen, a	teremri verujemo in ga visoko spoštujemo in
daleč v Istri, in gos|>odu namestniku ne smemo	sistematičen more biti le tedaj, ako se učitelj	smo uverjeni, da bi bil t u <1 i »Sloven-
preveč zameriti ako ni vedel za to laško	otrok že v prvih začetkih dobro umeta,	ski Narod« storil isto tako kakor
šolo v hrvatski vasi! Ali mi bi sproveli nje-	toreJ ,e na po^iagi — materinega jezika. V	smo storili mi. Dne 16. — onega dne
govo ekscelenco _ ako bi se hotel na našo	v 11 Fontana pa nastavlja država —	torej, ko je dotična številka »Ediuosti« mogla
prošnjo malce potruditi — veliko bližje, kjer	xa »«(»vee državljanov — skoro same trde	priti v Gradec — je pa izšel proglas dežel-
bi doživel nekaj prav prav stičnega, kar je	Nemce in odriva Slovence, da-si se le-ti iz-	nih odbornikov štajerskih v tej stvari. Že
doživel v Kaštel i rju. Povabili bi ga, naj se	kaznjejo s popolnim poznaujem treh jezikov,	vsporejenje teh 'dveh datumov je zadostnim
potrudi v — Trst. Tam, v ulici Fontana, je	Sosebno žalostno je glede pouka v slo-	dokazom, tla je absolutno izključeno, da bi
lepo šolsko poslopje, v katerem je nastanjena	venščini. V pouk prihaja, kdor hoče, a štirje	bili Nemci še le iz »Edinosti« izvedeli, kaj
nemška državna šola. Ako bi se —	razredi so stlačeni v en tečaj. In še ta se	namerjajo na Dunaju. »Narod« pa hoče in
pravimo — gospod grol* hotel potruditi v to	vrši od 11. do 12. ure, ko so otroci že utru-	hoče dokazati, a i vsaj vzbujati vero, da
nemško šolo in bi pozval one učence, ki go-	jeni in ne morejo več pazno slediti predava-	smo vendar-le mi izdali stvar Nemcem. Piše
vore doma slovenski ali italijanski,	nju učitelja. Pa to tudi proti zakonu, ki ne	, namreč:
to bi doživel svoje čudeže! Kakor v Kaste-	dovoljuje - in to baš z ozirom na naravno	»Ti ljuba nedolžnost! Kaj »Edinost« ne
lirju bi našel tudi v ulici Fontana šolo, ka-	utrujenost otrok — da bi se na ljudskih šo-	ve, da so nacijonalci izborno organizirani, in
tere nemški značaj je v kontrastu z narod-	lah- tudi v tej uri poučeval katerisibodi	d« izve dr. Dersehatta točno in zanesljivo
nostjo učencev !	predmet.	vsako najmanjšo zanj zanimljivo stvarico, ki
■=■5!?^"i.	i . n .i m i .	stoji v slovenskih listih ?«
ampak Dolfka!« - Ko so mu poslednjič	»Otroci, le lepo počasi, drug za drugim«,	Kdo bi mislil kaj tacega o »tržaškem
zvonili, je kar divjala in Štefan jo je tolažil,	je govorila gosema, kateri je vodila na dol- papirju«! Stvar seje morala vršiti takole:
prosil, rotil, tepel, jo nagovarjal, ali vse za-	gib rdečih trakovih, v desnici pa je držala	Velmožni g. dr. Deisehatta ima svoje dobro
man, ona ga ni čula Svet jej sieer prej ni	polomljen solnčnik, s katerim je strahovala	organizirane zanesljive zaupnike, ki imajo na-
privoščil domnevane sreče, vendar pa je	svoji varvanki, če se ji je zdelo prav in1 log, strogo paziti na vse, kar piše »Edinost«
vzbujala njena nesreča povsod odkritosrčno	koristno.	in mu potem vestno poročati . Po svoji dol-
sočutje.	pret] velikim oltarjem seje globoko pri-	' ž nos t i so le-ti tudi dne 16. t. m. nestrpno
Med onimi, ki so jo iz srca pomilovati,	klonila, pokleknila, razprostrla roki ter za- pričakovali »Edinosti«, a ko so zapazili grozno
je bil tudi struški gospod. Za precejšno svoto	klicala :	vest, o kateri se seveda njim niti sanjalo ni*
je kupil Štefanu in Anici — ali kakor seje	»Gustav Adolf iz Struge doma,	šl° J° kakor °?e"j : oni so dir",ali v divJih
ona poslej dosledno imenovala — Dolfki malo	i i - - i _ i _ • z, i	skokih k dru. Desehatti in mu hlastno pre-
kočo v naši vasi in nekaj sveta krog koče. Tu je polagoma okrevala, dasi ne popolnoma, . in jaz menim, da bi se ji bilo vrnilo nekdanje zdravje, ko bi ji ne bil umrl oče predlansko spomlad.
Globoko je naju ganil ta prizor.
kdaj oac bova skupaj midva.-'!«	i	...... . . , , ,,
, . . .	veh na nemški jezik, kar je izdala »Jedinost«,
da je odmevalo po prazni cerkvi. J akoj pa
je ustala, kakor bi se bila zbala svojega glasu, priklonila se vsakemu svetniku posebej ter, poganjaje svoji ljubljenki, ostavila cerkev.
»Kako težko je umiral, ubogi Štefan,1 hčerki pa je s svojo boleznijo otemneval um bolj in bolj. No, pa umrl je in Dolfka	Drugi dan se je prijatelj poslovil in jaz skupaj in sestavili oni proglas, katerega smo
je sirota, da se Bogu smili!« dovršila je teta s**111 ga spremljal preko vaškega pašnika do | omenjali tudi mi in ki naj bi alarmiral ves
svojo povest.--------ceste. Kar sva ugledala na paši noro Dolfko. j nemški Gradec radi vesti, katero — je izdala
Čez nekaj dnij me je obiskal moj prija-	K°ski sta ščipali drobno travico in ona »Edinost«,
telj izza šolske dobe. Vesel sem mu razka- Ja Je Iztezala za rdeči trak, ako seje hotela	Le tako nekako bi se bilo moralo vršiti,
zov al zanimivosti naše doline, pokazal sem katera preveč odtegniti njenemu nadzorstvu. L k() fo ime[ »Narod« prav: da je namreč mu seveda tudi sliko sv. Bernarda. Ni je	Ko je zapazila naju, povesila je obraz ter »Edinost«, došla v Gradec predpoludne, še
Derschatto je vest v »Ediuosti« zadela kakor bomba. Kolikor se je le dalo hitro je alarmiral gospode deželne odbornike. Le-ti so — silno presenečeni po sporočilu Dersehatte — leteli k njemu in v vsej naglici — kajti za razmišljanje ni bilo časa — staknili glave
mogel prehvaliti.
pogledala v stran
le opozorila Gradčane, kaj se kuha na Du-
Ko sva tako tnotre stala pred veličastnim	Smilila se je nama in molčč sva se naju in so le-ti že istega dne izdali oni pro-
u m otvorom, so se j>olagoma odprla cerkvena j razšla. — — — — — — — — — — — glas!!
vrata in za trenutek se je pojavila v svetišču : i — — nora Dolfka.	i
Kakor vidimo, »Slov Narodu« nikakor ne primanjkuje drznosti v trditvah. Pa tudi
ne najivnosti, sicer ne bi nas 1»i 1 apostrofiral v ir-tem odstavku :
»In kaj misli »Kdinost«, da štajerski »v<-n>ki |»oslanei, štajerski slovenski časnikarji niso vedeli za to stvar? Vedeli so natančno kako in kaj, vedeli smo tudi ini prav «iobro, a molčali smo, dobro vedoč, da bi vsaka l*eseda v tej važni akciji mogla ško-dovati dobri stvari.«
Komu pripoveduje to?! Ob znanem mišljenju avstrij. ke birokracije, ob poznanem razmerja mej uradništvom v vseli minister-stvih, ob tesnili zvezah, ki obstoje od sek-cijskih načelnikov gori, pa doli do zadnjega :-lnge na jedni, in nemškimi politiki na drugi strani, naj I>1 bil ves svet vedel o tem, kar .-e pripravlja na Dunaju in le nemški politiki ne!! Take bajke naj pripoveduj«- »Narod* onim sjMfštovanim. ki na Rožniku in v Svicariji« obdržavajo revije ljubljanskih do-jrodkov in rešujejo probleme tega življenja ter — pletejo nogovice, ne pa ljudem, ki znajo misliti ! !
Morda |*orečete : Ali Vi ste prvi imenovali Končnika! Tudi če je to res, nismo škodovali stvari čisto nič. kajti akcija Nein-eev se ne obrača proti Končniku — saj ga proglas niti ne omenja —, ampak proti *tvari. proti Instituciji sami!! Iz vsega pa je evidentno za vsacega razstnlnega človeka, da so I »ili Nemci na to stran informirani že pred, nego je bila stvar v »Ldi-no*ti c.
»Narod« govori tudi o našem »načelnem stališču c in je zavrača. Dobro, proti temu nimamo ničesar, da-si ga moramo opozoriti, da stališče: rajše nič. nego Končnika — je bilo stališče našega dunajskega zaupnika. Vidite : ako bi se bil ljubljanski list omejil na to. na kar bi se bil moral, ako mu je bilo le za stvar in ne za napad na nas, da bi bil namreč pobijal le načelno stališče našega poročevalca, ne bi bila navstala tako odurna jKilemika. Tudi če bi se bili mi postavili na -tran našega |>oročevalea. vendar bi bili radi slušali argumente in se dali morda celo prepričali. .\li »Narod« ni hotel tega. ker je In »tel nekaj druzega !
Vse ešofiranje <- Narodovo« se torej reducira na to. da je hotel iz trte izviti priliko, da bi Stajarce hujskal proti našemu listu ! In to na tisti posebni, infernalni način, ki je že lasten novinstvu iz čifutske šole.
Z odgovorom glede našega »izblebetanja« bj bili torej pri kraju. A ker smo že ua tem deln. naj se -pomnimo še notice, posvečene naši malenko-tj v isti številki ljubljanskega lista.
«Nart*d» ne veruje, da nam je ona brzojavka došla z Dunaja, ter trdi, da smo jo skovali sami. Te insinuvaeije mu ne smemo zameriti, ker je le prenaravno, ako kdo druge ljudi) sodi po — svoji lastni praksi. Povedati moramo namreč, tla po informacijah, ki smo jih prejeli o stvari, smemo mi, ne z isto, ampak z desetkrat večo opravičenostjo trditi, da je oni telegram, govoreči o vladini ne-volji proti nam, v Ljubljani zagledal beli dan. —
c Narod hoče vedeti, kdaj da je on škodoval glede celjskega gimnazija. Mi mu ne moremo povedati druzega, nego, kar smo povedali zadnjič : nam je tako zatrdil jeden slovenskih po-laneev. Ob neki priliki smo tožili. da nam poslanci pošiljajo veliko premalo informacij, a ljudstvo da je sila radovedno. Na to >mo dobili nastopni doslovni odg« »vor: 1» o g a zahvalite, <1 a nimate p r i 1 ike t o i i k o š k od o v a t i naši stvari, kolikor škoduje »Slov. Narod* se svojimi mnogokrat prenagljenimi poročili, k a k o r j e bilo ob vprašanju slovenskega gimnazija v Cel j u». Sicer pa ima «Slov. Naroda v včerajšnjem sklepu Slovanske krščansko narodne zveze» pojasnilo, kako sodijo o njem naši poslanci.
Dulci in fundo ! «Na roti - se je zavzel za dragega prijatelja Seh\veglja, rekši. da ima gospo«! baron več razuma v peti, nego mi v glavi. Nas I »i pa zanimalo vedeti tudi to: <la-li ima g. baron v glavi vsaj toliko l>rige za bodočnost slovenskega naroda in v srcu toliko navdušenja za slovanske i dejale, kolikor ga imamo — to povdarjamo s ponosom — mi!! Obdržite si torej «razmn» g. Seh\veglja, mi pa srno zadovoljni se svojim slovanskim prepričanjem. Da ima g. baron mnogo razuma v glavi, o tem smo uverjeni popolnoma; kako bi sicer mogel voditi za nos celo — šefredakterje »Slovenskega Naroda®?!
Politični pregled.
rRST, 24. februvarja litOO. K položaju, češki klub se je torej v zmisln predloga svoje parlamentarne komisije soglasno odločil za obstrukcijo: vendar pa bržkone ne zapricoe s to taktiko takoj, ampak hoče čakati s tem orožjem — kakor za Clarvja — do odločilnih trenotkov. Važna okolnost, s katero mora računat: tudi vlada in ki utegne težko pasti na tehtnico, bi bila, da je — glasom vesti iz češkega tabora — razmerje med češkim klubom in konservativnim plemstvom ostalo isto. V posamičnih vprašanjih — kakor n. pr. o kontingentu novincev — plemstvo sicer ne poj de z narodnimi poslanci, al"	materijalna solidarnost med
obema skupinama ostane ohranjena. V tem zmisln se glasi tudi sklep zadnje seje kluba konservativnega plemstva, v katerem je rečeno, da klub ne more obljubiti vladi podpore, dokler ne bodo uresničena načela, označena v njega resoluciji od 7. oktobra m. 1. So-sebno zahteva klub, tla se zasnuje vlada, k i b ti o «1 g o v a r j a 1 a načelom večine.
»S lo v a n s k a krščansko narodna z vez a» se je predvčeraj tudi sešla v svojo prvo sejo. «.Slovenčeva» brzojavka ne ve povedali druzega, nego da je začela razprava o političnem položaju in da se bo ista nadaljevala. Pač pa javlja, da je « Z veza* vsprejela to-le resolucijo:
«Slovanska kršč. narodna zveza® smatra trditev »Slov. Narodada je bilo šest tej skupini pripadajočih posl. podkupljenih od Clarv-jeve vlade, zvezo žaleče obrekovanje ter proti tej trditvi najodločnejše protestnje*. —
Ta resolucija da je bila soglasno vspre-jeta; poslanci s Kranjske se niso udeležili zborovanja.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Začetkom včerajšnje seje je predlagal posl. Kaiser, naj se pretiloga, rešena od gosposke zbornice in tičoča se oprošcerja od rentnega davka zastavnic deželnih hipotekarnib zavodov, izroči davčnemu odseku. Pretilog je bil vs preje t. Posl. Stranskv je povdarjal, da ni dopustno, tla bi se včeraj zapričeta debata o štrajku oglja rje v ne nadaljevala, in tla bi se začela razprava o predlogi o kontingentu novincev, G-ovornik je stavil predlog za nadaljevanje razprave o nujnih predlogih. Stranskega predlog je bil odklonjen. Potem je sledila razprava o kontingentu novincev, ki je izzvala mnogo burnih prizorov.
To priliko je porabil nemškonacijonalni Turk. da je izrekel svoje obžalovanje na tem, tla se nobena vlast ne gane v obrambo Bu-rov preti nasiljem. Po govoru ministra za deželno brambo, grofa \Velsersheimba, ki je zatrjal, da vojska in nje uprava nimata ničesar opraviti s politiškimi, narodnimi in socijalni m i boji, se je ta razprava pretrgala in nadaljevala ona o štrajku. Izjava ministra za poljedelstvo, da se je vlada že bavila z vprašanjem delavnega časa v rudnikih, ali zakonodavne akcije tolikega pomena da ni možno zapričeti pod uplivom trenotka in brez temeljitega premisleka, je vzbadila prave viharje med socijalisti. In mi ne moremo dati krivo tem poslednjim. Delavci v rudnikih s«> pravi sužnji in je vsako o 1 m »ta vijanje za zboljšanje stanja teli uesrečnežev* res neopravičljivo. Socijalisti so spuščali kar cele salve proti ministru, in so vjeli vse polno pozivov na red. Vihar je postajal huji in huji, dokler ni minister Giovanelli zbežal iz dvorane, na kar so sejo zaključili. Dober začetek!
Poljski glas o položaja Jugoslovanov monarhijo. V Krakovem izhajajoči »Gios Narodu« piše pod naslovom: »Poljskemu k o 1 u. K r a t k o v i d n o s t P o-11 j a k o v. Poljsko d r u štvo na D u n aj u«:
Ustava priznava vsem narodom enakopravnost na papirju. Kako torej, da še sedaj, po •")(> letih, ni mogoče v praksi izvesti jed-nakopravnosti ? ! Takti vprašujejo Slovani v južnih deželah Avstrije. Ko so na Dunaju započeli spravne konference med Cehi in Nemci, so se Slovenci in Hrvatje nadejali, da tudi na njih ne pozabijo. Prazne nade! Šlezijo so izključili iz spravnih pogajanj, a Hrvatov in Slovencev se niti spomnili niso. In vendar je položaj južnih Slovanov vreden obžalovanja. Cehi imajo samo enega sovražnika proti sebi — Nemce: južni Slovani imajo hkratu tri sovražnike: Nemce, Lahe in Madjare. Ni čuda, tla o takem pritisku komaj dihajo in vredni so ljubezni in pomoči severnih bratov. Na Stajar-skem. Koroškem so Nemci v teku nekoliko stoletij raznarot ili polovico slovenskega prebivalstva ; ostanku Slovanov pa nočejo priznati niti enega gimnazija. N' severnih krajih
rijo gospodaNemci, v južnih Lahi, čeprav Slovenci tvorijo večino prebivalstva. Edino v Ljubljani obstoji niži gimnazij z slovenskim učnim jezikom. Na Primorskem vladajo zopet Lahi, ki tvorijo manjšino prebivalstva, skupno
Toliko resnici ua ljubo in v Vaši* obramb«*.	Poročevalec »Edinosti«.
Nevaren vol je včeraj jutro v mestni klavnici ranil z rogom o»*-letnega finančnega višega paznika Frana Holečiča ter so morali z Nemci. Gimnaziji so italijanski in nemški, a ; poklicati zdravnika z rešilne postaje, ki je še le to leti* so ustanovili v Pazinu en slo- , ponesrečencu podelil potrebno pomoč, vanski razred. Na Hrvatskem vladajo Lahi	Smrt ua delu je našel včeraj popo-
in Madjari, v Dalmaciji zopet Lahi, da-si je j ludne 45-letni dninar Ivan Hočevar iz v vsej deželi le malo tisoč Italijanov. Ko je | Doline. Padel je namreč z odra neke stavbe, Avstrija po benečanskih vojnah zasela te katero zidajo pri sv. Soboti ter se težko po-kraje, pustila je laški jezik na sodiščih in škodoval. Ivo je prišel zdravnik z rešilne po-uradih, mesto da bi bila uvela nemški jezik, staje, je bil nesrečnež že mrtev. Zavod Zi-Danes, ko je samozavest hrvatska vzrasla, ne molo je spravil mrtveca v mrtvašnico pri sv. morejo ti vesti nemškega jezika, laškega pa Justu.
nočejo iztisniti samo zaradi tega, ker Nemec	Samomor. Sinoči so našli 4Š-letnega
zatira Slovana s pomočjo drugih, ako sam ne dninarja Antona Kovaeiča obešenega v nje-more storiti tega.	j govem stanovanju v ulici Chiozza štev. ;*o.
Zares velikanska je zaslepljenost avstrij- Nesrečnež je bil poročen. Vzrok samomoru skih politikov v tem pogledu. Dokazano je, ni znan. Trupli* samomorilca so spravili v da so Lahi irreilentisti, da po svoji Lega mrtvašnico pri sv. Justu.
nazionale delujejo na ločen je južnih provincij	Iz-pred naših sodišč*. Tukajšnje dc-
od Avstrije, «la so celo smrtni sovražniki ce- želnt* sodišče je včeraj obsodilo: 2G-letnega lokupnosti monarhije, a vendar državniki voznika Josipa Gobavšeka i:: Logatca zaradi gledajo delovanje irredente skozi prste, a ne javnega nasilstva (ker se je gbranil ob areti-trpijo lojalnosti Slovencev iz tega jedinega ranju) v en mesec s postom poostrenega za-vzroka, ker so ti Slovenci in Hrvatje Slo-i pora: 28-letnega Adolfa Friedla z Dunaja vani. V očeh Nemca je največi sovražnik | zaradi goljufije v 4 tetine zapora, poostrenega nemštva Slovan. Do vsake narodnosti imel s postom (Friedl se je bil namreč v Aleksan-bo Nemec simpatije, celo do hudiča, samo j driji utihotapil na Llovdov parnik Semiramis do Slovana nikdar! Zaradi tega so avstrijski ter s> brezplačno pripeljal v Trst.) .'iO-letni, Nemci prepustili Slovana v plen Lahom, | Ivan Martini iz Trsta je dobil zaradi javnega Madjarom in Židom, a v Bosni Turkom. nasilstva, ker je razgrajal proti redarjem, 14 Avstrija je na razpotju. Slovanski na- dni ječe, poostrene s postom.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj ;">..-*, ob '2. uri popoludne
rodi zahtevajo ravnopravnosti v dejanjih. Boj so začeli Cehi. F palo se je. da tudi Poljaki v imenu vzajemnosti ter na korist ukupnosti podprejo slovanske nanule v njih naporih.
11.2 C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7<*o.o. — Danes plima ob 4.44 pred p. in 8.S pop.
Tu očita »Glos Narodu« poljskemu	Oseka ob 1.0 pop.
»kolu«, da ne vrši svoje dolžnosti do jugo-	Mrtveci prijavljeni dne 23. t. m.: I >e-
slovanskih bratov, da nočejo čuti svaril teh	grassi Kamela, 2 L, ulica Vespucci 2.
poslednjih, da Poljaki radi ruskega vprašanja	Sancin 1'rša, 24 1.. Skedenj 77. — Pečenko
ne smejo pozabiti svojih lastnih bratov v	Rihard, 21 d., ul. istria 21. — Reber Sa-Šleziji in Bukovini. Poljski klub se kar trese,: bina, lo I„ ul. Tintore 2. — liassi Vikto-
da ne bi kakov Malorus spisal kake uloge	rija, o 1., ul. Lodole 12.
v ruskem jeziku, mej tein pa poljski Židje	bolnišnici : Perko Jožef, o<* 1.
smejo pisati nemške nloge na oblasti in varati	Dražbe premičnin. V pond., dne 2(*.
Maloruse — po ruski 1	februvarja ob 10. uri predpoluilne se bodo v*3led
Nadalje omenja krakovski list postopanje	naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-
poljskih akademikov na Dunaju ozirom na	vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
Prešernovo slavnost, ko so se jedino oni lo-	Sv. Križ št. JU,.sodi; v ulici S. Lazzaro
čili iz velike družine slovanskih akademikov,	št. 12, hišna oprava : v ulici Kandler št.
Taki ljudje tla nimajo nič dru-	5, hišna oprava: Corso št. 3J5, kol«> na vre-
z eg a poljskega na sebi, neg o	tenu in žage.
poljski jezik.	! Slabi nasledki bolezni, kateri, se na-
Kakor je nas, tako razveseli gotovo tudi	va(ln<> '>.cimijo iz prav neznatnih želodčnih
, '	,	slabosti, obvarujej«* se popolnoma s pravo-
vse cenjene čitatelje ta glas v poljskem	v	. % '	..it,.. ,i„o »,wo
J	j	&	časno v porabo domačega sredstva »ura. Koza
listu. V poljskem novinstvu so, žal, sila kalnim za želodec». Pristno dobiva se v tu-retlki taki glasovi, ki bi opominjali poljske kajšnih lekarnah in v glavni zalogi 1». Frag-politike na njih dolžnosti do krvnih bratov ner-ja v Pragi, 20J*. — III. — Glej na Jugu. Tem prisrčneje pozdravljamo take oglas!
glasove, ker gojimo blažilno vero, da so ozna-	1>«»,»r<» domače zdravilo. Mej domačimi
....	.	li- zdravili, katera se uporabljajo za olajšanje bole-
nievatelii boluh časov, k<* oo ves narod pol - . , . . v .!	*
J J	' • cin in odvajajoča ribanja pri premrazenjti, za-
ski sodil tako. A baš zato, ker se Poljaki v/eina prvo mesto Liniment, Capsici comp. tako sila retlkt* brigajo z razmerami na Jugu, izdelan v laboratoriju Kichterjeve lekarne v se ne smemo čuditi, da se je tudi gornjemu Pragi. Cena je nizka: 4<> nč., 70 nč. in 1
viru urinih* nekoliko netočnosti, s katerimi Sl<1 steklenica, katera se spozna po znanem
,	-	.	sidru. — Cilei oglas,
se mi seveda ne identih kujemo.
Nepotrjen zakon. Realčni zakon, 7 | siJjijno magj^rađo se je priiavil v
vsprejet .*d deželnega zbora kranjskega, k. ^^ ^ '^ ,.onstitnirani kIul) ,ženimo
odreja, da se na nemških realkah uvedejo , ™ ...
•> f	| se!« I a klub prosi vse one krasotice, katere
slovenske paralelke ter hrvaščina kakor ob- ; ^	^^ njegu mladi j na(,0.
vezni in ruščina kakor neobvezni predmet, budn.	^ ne JEaiI|lldft lepe priUke se
ni zadobil cesarskega pt.trjenja.	seznaniti s tem klubom ter da pripomorejo,
Kdo postane nadškof V Zadru? (|a se izveae vzvišeni in plemeniti cilj kluba: Razni listi javljajo, da je škof v Splitu, »ženimo se I«
Nakič, določen za nadškofa v Zadru. »Infor-j Volojrram Z Dunaja. Danes ta dan mationt j*a trdi, da vlada ne misli na nobe- preil toistu nedeljo, ob ;") uri, 74 minut, li;"> nega škofov dalmatinskih, ker bi imela zopet sc.kmuj, lL> fertalj preti pustom, skrbi, kako popolniti dotično mesto. Spltih j Xa maskarac|() se je odpeljala klapa du-hoče imenovati osebo, ki ni znana po poli- najskih studentov razne farbe, ki bode pro-tiški minolosti. Takov mož da se jej vidi j y/y ,ja,a trafr^.no kt»medijo se svojimi rokami domini kanec p. Jordan Za ni nov ie v Spljetu. in nogami ])rez Uiirjila t*či.
\'eč Vam napišem po maskaraili —
Zvitorepec. »Stupanuna« v Zagrebu, lirzojav : Vlak pridrdral, na postaji grozna gnječa,
Tržaške vesti
Madjari vsi poskrili. Pokloni velikanski. Impresarija in direktorja nosili »Stuparamo«. V hotelu pri »Zajčjem kopitu« velikanske
Pust je pust ! Prejeli smo in objavljamo : Starodavna navada je, da se je, tiso-bito zadnje <lni pusta, nekako bolj — veselo! V uredništvu een. »Slov. Naroda« pa (vsaj govorancije. Navzoč ban. Ko se je direktor znamenja tako kažejo) so celo na vrhuncu v solzah zahvaljeval, kihnil je tako nesrečno, pustne sezone.	daje loputnil z glavo ob velikansko električno
Pred časom sem Vam bil sporočil, da se je j lampo, ki se je takoj ugasnila. Postala je tukajšnji trgovec S. izrazil povoljno t* »Edi- tema. V taki obupnosti je skočil direktor nosti«, (in sicer, tla je to najresneji list viskozi okno in padel na voz poln jajc, ki so Trstu), kar pa menda ne ugaja visokoučenim bile namenjene za krofe, (»nali so ga z vsemi gg. urednikom gori omenjenega lista ! A ker razbitimi jajci na policijo. Ker je škoda ve-
vidim, tla bi »Slov. Narod« hotel briti norce iz Vas, me veže dolžnost, da Vam in gospodi, ki iščejo dlako v jajcu, povem, tla se dotični trgovec piše za Spangerja, in ima svoj« trgovino v ulici Ghega !!
lika, mu je policija sekvestrirala vse konje.
Jutri ob 11. uri predp. se odpihne balon na maskarailo.	H i 1 s k i.
Zveza trgovskih pomočnikov vabi | svoje člene in njih prijatelje na plesno za-
liavo z jako lepim in šaljivim kotilijonom, katera lx> <lne 27. t. m. v »Slovanski čitalnici«. Pričetek ob 9. uri zvečer. Ustopnina za neelene 1 krona.	Odbor.
Ženski podružnici sv. Cirila i 11 Metoda darovala je gospa Kranja Macak 4 K, ker se ni mogla udeležiti štirih veselic, ki jih je priredila ženska podružnica. Gospa Mauer v isti namen 4 K.
Vesti iz ostale Primorske.
/ Enako p ravnost n a j u ž n i železnici. Danes smo prejeli s postaje nabre-žinske: Pišem Vam v vsej iiitrosti. Na potovanju sem, 14 minut imam časa. da Vam izrazim svoje ogorčenje n a razumevanju enakopravnosti jezikov po gospodih južne železnice. Vsa naznanila na postaji so izključno nemško-la^ka, slovenščine ne nahajate nikjer. Zastonj jo iščete.
Kako dolgo poj de to tako naprej ? Ali menijo morda, da je krivica, ker se je dogajala več in več let, zadobila pravni pečat za nadaljevanje. Naj si zapomnijo: tisoč let krivice ne ustvarja ni minute pravice.
Vesti iz Kranjske.
*	V Les ko vic i se je mej otroci pričela širiti lw»lezen oslovski kašelj. Umrli so za tem že trije otroci.
*	Lepo podzemsko jamo so razkrili v Selei pri Itabrničali v trebanjskem sodnem okraju.
*	Velik v i h a r je divjal v noči od 11». do 2'». t. m. tudi na Studencu na Dolenjskem ter provzročil precej škode. Potrl je nad 1 < N n > kosov opeke na cerkvi ter odkrival strehe in |*odiral kozolce. Vendar je[imel pa ta vihar tudi dobre posledice, kajti sedaj se je naredilo kra-no vreme, kakoršnega so potresali Dolenjci že od novega leta.
ki izdeluje »šumeči prašek«. Prejemnik je	iz glavnega tabora Boercev pri Ladvsmithu
prašek poskusil z vodo ter takoj umrl. Kmalo	dne 21. t. in.: V ponedeljek in torek je bil
na to je dobil še drug prijatelj Molineuxove	ves dan boj, ki se je ponovil danes jutro ter
žene jednak »vzorec«, a ga ni pokusil. Pač	še traja. Boerski častniki upajo za trdno, da
pa je to storila njegova teta in umrla. Pre-	prepode Angleže z njih stališč. Po noči je
iskava je dokazala, da si je Molineux na	skušal neki angležki oddelek prekoračiti Tu-
sleparsk način pribavil zavitke dotične tvrdke	gelo, a Boerci so ga odbili ter mu provzro-
in da je sam napisal naslove ua prijatelja	čili velike zgube. Zgube Boerce so neznatne,
svoje žene. Na porotni razpravi je bii so-	Z Ladvsmithove strani streljajo na pozicijo
glasno spoznan krivim, vsled česar je več	Boercev v točki, kjer se zgublja reka Klipp
dam omedlelo. Mol i ne u x je besnel, da je ne-	v gorovju. Top »dolgi Tom« odgovarja
dolžen, da ni pravice na svetu, pa da ga	vspešoo.
naj zato kar takoj umore. Ta želja se mu	Brzojavna zveza pretrgana. — Na Tngell. seveda ni mogla spolniti. LONDON 24. (K. B.) *Daly News» Strašen mraz in velikanski sneg imajo	javljajo iz Lourenzo-Marqueza z dne 20. na Švedskem in Norveškem. Dne 11. t. m.	t. m.: Glasom tukajšnjih vesti je brzojavna je bilo v mestu Falun 40° mraza. Zmrznilo	zveza ined Cronjejem in Bloeml'onteinom preje srebro v toplomeru. Več vlakov je zbok	trgana. Vesti od fronte si nasprotujejo, velikanskega snega obtičalo na tiru in na ve- «Dailv Telegraph» javlja :z taborišča pri čini železnic je promet vstavljen. Po takem	Chievelevu dne 20. t. m. : Ko smo Boerce s je vendar še boljša kraška burja nego nor-	pozicije, katero so bili zavzeli, pregnali čez veški sne«' in mraz.	Tngelo, so se isti včeraj začeli znova kretati
Vesti iz Štajerske.
—	15.000 kron je poneveril polir Kafler v Gradcu.
—	Nova gospodarska zadruga -e je ustanovila v Slivnici pri Mariboru.
—	Slovenska šola na Muti se otvori ob Veliki noči. Muia stoji na meji in upati smem", da l>o ta šola prava, močna trdnjava, ob kateri se bodo onemoglo razbijali valovi nasilnega potujčevanja.
—	Brco je d a 1 o štajerskim Slovencem štajersko <^es. namestili št vo, ko je imenovalo štajerske ni u žejne konservatorje. a mej imenovanimi ni nijednega Slovenca.
—	Prodajati C i r i I - M e to d o v e svinčnike hi prepovedali nemčurji v Sv. Lovrencu nad Mariborom tamkajšnjemu trgovcu in jih nol»en učenec ne sme več imeti v soli. Pač pa zelo radi vidijo v rokah šolarjev nemške svinčnike. V slovenski šoli Bog ne daj politike, v nemški pa je dovoljena vsikdar in povsodi.
Razne vesti.
Sodnik umorjenega brata našega cesarja, meksikanskega cesarja Maksimilijana — Ma-
ntiel de Aspiroz, ki je sedaj poslanik v \\ a-shingtonu, se je v imenovanem mestu nedavnu temu udeležil dvornega plesa. O tej priliki je ponudil soprogi avstrijskega poslanika Hengelmullerja roko, da jo sprevede k obedu. A avstrijska gospa je njegovo p<»-rnnlUo odbila na brezobziren, odločen način, k^r s njegovih n»k drži kri nesrečnega Maksimilijana. Zbok tega konflikta bo moral avstrijski jM«slanik zapustiti \Vashington, ako ineksikanska vlada ne imenuje druzega moža na mestu Aspiroza.
Poroka nadvojvodinje prestoionasiednice vdove Štefanije ne bo začetkom marca, kakor je poročalo s gotovostjo. Štefanija zahteva večjo letno apanažo in ni zadovoljna z določeno letno apanažo 100.000 gld. Tudi zahteva, da jej tudi kakor soprogi grofa Lo-nvavja ostane naslov »kraljeva visokost«. Vrše so tozadevna diplomatična pogajanja, kajti oče Stetanijin, belgijski kralj, ni zado-voljen s predstoječo zakorsko zvezo in noče dovoliti, da bi se še potem nazivala »kraljeva visokost«. Gre torej za »mittel« in »titel«. Radi rafiniranega umora je bil minole
dni v Neu-Vorku obsojen znan salonski lev in v« lik ljubljenec ondotnih odličnih ženskih krogov, Holand Molineu.v, sin zasluženega generala. Iz ljubosumnosti je namreč poslal prijatelju svoje žene |*> pošti mal zavitek se stru j k »m. Na zavitku pa je bil naslov tvrdke,
Navečja ljubezen — ljubezen do smrti.
Znano je, da se često deve bele kože zaljubijo v rudečekožne Indijance. Vendar pa ta ljubezen običajno traja le kratek čas, in sta «brzi jelen* ali <. velika kača» (to s<> indijanska imena) zopet nemilo pozabljena kakor hitro so spravili skupaj svoj «\vig\vam» (šotor), ter se podali drugam. A časih se vendar dogaja, da ljubezen mej belimi in rdečokožci doseza vrhunec istinite harmonije, kar priča naslednji dogodek, ki je dne 24. januvarja t. 1. našel tragičen konec v Mulvane, Kan-sas. Hčerka necega tamkajšnega imovitega farmerja, imenom Ella, se je strastno zaljubila v divno lepega Ponka - Indijanca. Ljubezen je bila vračana in zaljubljenca sta se često videvala. Naenkrat pa je ljubljeni Indijanec izostal in ko je gospica Kichards med plemenskimi tovariši njegovimi poizvedovala o vzroku, zvedela je, da leži nevarno bolan za kozami in da se je bati za njegovo življenje. V divji bolesti in obupu je deva hi- ! tela v indijanski šotor, prerezala nezavednemu ljubčku eno žilo ter použila nekaj krvi. Skoro nato je zbolela za kozami tudi ona ter umrla, mej tem ko je Indijanca njega močna narav rešila smrti. Prvi njegov pot po bolezni veljal je ljubljeni beli devi, a je ni našel več. Po dolgih ovinkih so mu povedali konečno, da je Kila umrla. Indijanec je na to tiho zasedel svojega konja ter ga pognal proti reki, v katere valovih sta kmalo izginila jezdec in konj.
Brzojavna poročila.
Spremembe v avstro-ogerski banki. — Odlikovanja.
DUNAJ 24. (K. B.) «\Viencr Zeitung» priobčuje: Cesar je podelil viceguvernerju avstro-ogerske banke, vitezu Millerju pl. Aicholzu, veliki križec Fran Josi po vega red i, je guvernerja dr. Kantza na njegovo prošnjo odpustil od službe. Guverner, je imenoval dra. viteza Bilinskega, a sekcijskega načelnika barona \Vintersteina viceguvernerjem: poslednjemu je istodobno po delil komanderski križec Leojioldovega reda.
Novi eleui gospodske zboruiee.
DUNAJ 24. (K. B.) 'Cesar je imenoval sledeče člene gospodske zbornice: biv. ministra grofa Latoura in grofa Bvlandt-Rheidta, dvornega svetovalca prof. Karola Mengerja, industrijalca Seborja, guvernerja avstro-og. banke, bivšega ministra viteza Bilinskega in predsednika najvišjega računišča, biv. ministra pl. Plenerja.
Odlikovanje bivšega guvernerja avstro-ogerske banke.
BUDIMPEŠTA 24. (K. B.) Uradni list objavlja spremembe v vodstvu avstro-ogerske banke. Dosedanjemu guvernerju dru. Kantzu se je o priliki njegovega odstopa izreklo priznanje na izrednih zaslugah, katere si je pridobil kakor guverner banke, ter mu je podeljen red železne krone I. razreda.
Zboru iea poslaueev.
BUDIMPEŠTA 23. (O. B.) Več govornikov je govorilo o kralj, operi in narodnem gledališču ter so zal* te val i, naj se ta zavoda preosn ujeta v strogo nacijonalnem smislu. Grajali so več nedostatkov. Ko je ministerski prsdsednik pl. Szell razjasnil stvar so zaključili sejo.
Zaradi dvoboja.
BUDIMPEŠTA 23. (O. B.) Sodišče je j
obsodilo zaradi dvobojevanja posl. Aleksija pl. Nopeso v 8 dni in posl. Envedvja v 5 dni državnega zapora.
Vojna v južni Afriki.
Ob T mre I i Angleži odbiti.
LONDON 23. (K. B.) »Reuter* javlja
ter so zasedli vrh pri postaji Nelthovpe od j gore Bula\vaya proti jugu ; odtodi nam bra- i nijo prehod čez T u gelo.
« Dailv Telegraph* javlja iz Pietermaritz-burga dne 22. t. m. : V bližini Pietersa se je pričela zjutraj bitka, ker je Buller o svojem napredovanju trčil na mogočno streljanje iz p'.tšek in topov.
Rusija ostane nevtralna. LONDON 24. (K. B.) ♦ Dailv Telegraph» javlja iz Petrograda dne 22. t. m., da je car Nikolaj na predlog vojnega ministra Kurot-batkina, naj hi Rusija uporabila vojno v južni Afriki v svoj prid ter zasedla Herat (v Afganistanu). baje odgovoril, da hoče vkljub simpatijam, ki silijo za Boerce na površje, za dobo vojne ohraniti najstrožjo nevtralnost.
Žita. Ti •g stalen. Prodalo se je -ilM) i| tur— ščice iz Levante po 10.80 K in 300 «i ame-kanske po 11.— K. — Zaloga znaša 2054 q pšenice, 4461 <| tnrščice, 400 q ovsa.
Bombaž: Trg nespremenjen, brez kupčije.
Moka : Malo kupčije, slabe cene.
Južno sadje. Trg je zdravo blago dober. Le-vantinskega sadja se ni prodalo nič, man-deljev samo nekaj na drobno. Prodalo se je 15.000 zabojev pomaranč po 2—14 K, 5000 zabojev limon po 3—6 K, 1000 <| fig Ca lama ta po 24—26 K, 300 M fig Ca-lamata in Maraton i ssi v majhnih vencih po 26-28 <p
Les: Ker je vreme neugodno za nakladanje blaga, je promet neznaten, cene trdne.
Olje. Trg trajno slab. Prodalo se je 50 *\ pol finega do finega namiznega po 134—lt>4 K in 200 q grškega in levantinskega olj-kinega olja v sodili po 76 K od q.
RiŽ. Vkljub ugodnemu položaju na izvirnih trgih se tnk. trg ni spuščal v'večje operacije ter je ostal miren o skoraj nespremenjenih cenah.
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
Kolonijalno blago. K a v a. Prošli teden je ostal položaj na merodajnih trgih v obče nespremenjen. Brazilske ponudbe so bile še vedno trdne in previsoke nasproti slič-nemu blagu tuk. trga. Naš trg je bil živahen s precejšnjim prometom o stalnih cenah. S trga je bilo vzetih 1000 vreč Santos »good average« za 47—49 K, 1000 vreč d to. Superior za 48.50—51 K, 3000 j vreč Choise po 49.50—50.50 K, 200 vreč i Portorico po 90—95 K in 200 vreč Ja-maiea po 49—51 K od 50 kg. Na skladišču je 13.099 q kave.
Poper: Tendenca trajno ugodna, a brez prometa. Nekoliko cenenih ponudeb Tellicher-rvskega popra je zanimalo špekulante, ki so naročili mnogo tega blaga za bližnje j mesece, t ene :
za poper Singapore K 73.— Tellicherrv tJ 72.— „ Batavia „ 70.— „ Penang C „ 1)8.— „ Penang D „ 67.—
Piment. Položaj zelo trden, tendenca se boljša., Znamenitejše tvrdke na Jamajki zahtevajo; še vedno zelo visoke cene ter dohaja od njih le malo ponudeb. Gotovo blago se, mnogo zahteva. Nekaj partij prihodnjega dovoza se je ponujalo z druge roke ter prodalo za višje cene. Gotovo blago notira 44 K.
KlinČki : (.'ene visoke ter še vedno rastejo. Zaloga neznatna, izgledi na dovoz slabi, žpekulanti in konsumenti pa živahno povprašujejo po blagu. Bilo je nekaj kupčij po 53 K.
Sladkor: Prošli teden je bil položaj na vseh važnejših trgih mirnejši ter so cene nekoliko padle. Na tuk. trgu pa se cene niso spremenile. Ker je bilo malo komisij s konsumnih trgov, je vladal znaten mir.
Današnje cene o mirnem položaju so sledeče : za blago v transi tu, vožnine prosto z 2°/0 škontom :
Centrifugalni pile . . . 26.21.% K
Melis-Pilč......27.s/t—28. % „
Concasse....... 28. —28.l/3 „
V klobukih po 1.80—2 kg. 30.— Kocke v zabojih po 25
in 50 kg.......29.7*—31.—
Za naročbe februvar-maj :
Centrifugalni pile . . . 277,-28.— K
Melispilč......28 %—28.7s „
Iz notranjosti je zadnji teden dospelo po železnici 43.100 q (proti 49.500 4 v isti dobi lanskega leta).
V zalogi je bilo 189.300 q, med njimi 184.846 q v skladiščih (proti 118.200 in 115.704 (, lani).
Prodaje kolonijalnega blaga.
(Brez carine).
od 15. februvarja 1900. do23. februarja 1900.
po 50 kg.
1 500 vreč kave Santos goo«l a K. 47.— 41»*— 300 „	n average choice„ 49 50 50 50
1000 .. - - superior	50.— 52.—
200 _ _	Portorico	„ iK)*— 95*—
200 .. „ Jiamaica	n 49 — 51 —
zaboj
18000 zabojev pomaranč	od K. 2.— 14"—
5000 „ iimonov	„ 3.— <>.—
1S00 kv. Smokve razne	„ 8-iiO 11,—
7<H) _ Grožđice (cibebe) razne.. 8"— 43"— 70 .. Mandule I. Pnglia „ 80 — 82 — Zalosra v javnili skladiščih 16. febnvarja 1900.
Kava............13090 metr. stoto v
Poper............ 1228 „
Skoijice (cimet) ....... 917	„
Piment ........... 148« „
Južno sadje......... 21997 „ „
Olje............. 10744 „
Vino (italijansko).......2(J1*?1 „
Trgovinske vesti.
Budimpešta 24. Pšenica za oktober K. 7.76 do 7.77. Pšenica za april K. 7.49 do 7 50 lvž za oktober K. —•- - do —-—. liž za april K. 6*33 do 6-34. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*11 do 5*12. Oves za oktober K. —•— tlo —•—. Oves za april K. 5 02 »lo 5 03.
Pšenica: ponudbe slabe povpraševanje omejeno, mlačno. Prodaja: 9000 met. stot. komaj ohdržano. Vreme: lepo.
Hamburg 24. Trg za kavo. Santos good average za marc 37.25 za maj 37.75, za september 38.50. za december 39*— Denar.
Ha vre 24. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 45.25, za juli 50 k. frankov 46.—.
Dunajska borza dne 24. februvarja.
Državni dolg v papirju
v srebru Avstrijska renta v zlatu .. kronah 4°/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. .
20 mark.....
Napoleoni.....
100 italijanskih lir . Cekini......
▼će raj
99*70 99.70 98.65 99.55 263.15
lian«
99*55 99*50 98.75 99.50 236.95
242.47 7. 242.50 23.63 " 23.62 19.28 19.26 89.80 89.85 11.38 11.38
Trp.-obrtna reptrovana zaflria v Borici
z neomejenim janstvom
ho imela
dne 11. marca 1900, ob 11. uri predp.
svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v postoriti ..Slovenske Čitaln ce"
s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo ravnateljstva »> poslovanju za leto 1899.
2.	Volitev overovateljev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
3.	Volitev osmih členov ravnateljstva petih namestnikov, pet členov nadzorovalnega sveta in pet namestnikov istega.
4.	sklepanje o letnih računih in bilancah.
5.	Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovalnega sveta in posamičnih členov.
Xa obilno udeležbo vabi
Ravuateljtvso.
Proti kašlju,
grloMu. hripavosti, upadaiijn glasn, Marn iti.
zalite vaj te vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
jz 'zz dr. K;irl Trillcr rc

v JCjubijerni, ])ctmatinove ulice st. 9
Pohištvo in itM'hlji.
Novoporoćenci pozor!
Velika zalojra
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolić za jedilne sobe. blazin z različnimi ta pecar i jami in pohištvo za elegantne sohe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko upadajočih del. Anlou UrcHtak. Gorica, <M»poske ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
JOOOCOGOOOOOOOOCK
mr SEMENA
a nasadov cvetic, travnikov itd.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v l rstu :
Roberto Bambule
cvetličar v Via delle Torri (Palača Diana)
Tržaška posojilnica in hranilnic
jegisrrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska 1 itahiica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge iu se obrestujejo po 40/o. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1-"©, na menjicn po G °0 na zastave po o1 2*/0.
Uradne ure so: od —12 dopoludne iu od 3—4 popolndue; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od —4 po-poludae.
Poštno hranilnični račun 816.004.
NAZNANILO.
Vsem onim cenjenim gostom, kateri so sc pritoževali, da ne pridejo v mojo gostilno več dokler ho noti i Italijan, naznanjam, tlu istega ni več.
O tej priliki se pri poročam starini gostom, prijateljem in znancem za mnogo!»rojen obisk. Spoštovanjem udani
Fran Valetič
"ostiluičar.
ivo" Dri S?.
naznanja slav. občinstvo da je odprlo v ulici C(nie»nlia (vogel ulice Vcspueci) "pri Sv. Jakobu	■	...
svojo novo gostilno
N
H
Podpisani je odprl novo zalogo dahua-tiuskill vin in sicer sieer v ulici Geppa št. 6.
Vina se razprodavajo na drobno in veliko po najnižjih cenah, katere je možno v Trstu dobiti. Pošilja se tudi na deželo v sodčkih po '2~> Iitr«M»v.	S spoštovanjem
J ura šili Ante
-iilotfa rimi. rio <itf/tft" Jrst
GORIŠKA. LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiii.
*
II ran i I ne vloge -prejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 l/;0/'f ne	se odbijal rentni davek.
Posojilu dajejo se samci članom in sicer na menjiee |>o b °j9 in na vknjižbe po •>1/i°/0-
l radnje vsaki dan od do 12. ure dopol. in od '2. <io ."». ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje hran. M leta 1899. okroglo K. 1.400.000. Mno-iran. račun št t. 831.315.
Troi-oMi rBEistrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V ('OKICI. semeniška nI. št. 1.. I. nadstr.
—-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po f)°/<(, navadne po -tVg^o in vloge na Con to - corrcnt po ;5.<»0sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po o(M> kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži sc obrestujejo po 6.15"/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev.
t" radne ure: od —dopoludne in
od o--1 popoldne; ob nedeljah iu praznikih
od i'—1 '2. dopoludne.
Najboljše berilo in darilo
o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
.Vzeia in omika ali izvir sms"
.neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more '»ebe in drugt blažiti in prav olikatii ter se dobi za predplačilo 1 g^lČL. SO kr., po pošti 10 kr. več. ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na I>unajn IH., Steingasse N. 9 I. St., Th. IO.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti deuar. ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezauo in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana« knjiir je malo več.
Varstvena mita: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Kiekterjeve lekarne v I * rsuri
prip«»znano izvrstno, bolečine hlnževe mazilu dobiva se po 40 novč.. 7o nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splosno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richierjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Ricilenevi letarua pri zlatem levu ? Pragi.
Elizabetne ulice 5.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. '2. L nadstropje (za javnim vrtom I šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrahas) NatanČD«-ja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 1 ~2. ure p red p. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo l>eležim	udani
H rab ros la v Vogrie
m
Dr. Rosa Balsam
---|j
Praško domače zdravilo
s
■••I iz lekarne E. Fragner-ja t Pragi
je že vet* kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast iu odvaja lahko. Z
rt*« bi o ujN>ralK> istega se prenavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi tleli embalaže norijo zraven stoječ«. postavno položeno varstven« znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Frasner-ja c. m kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orliT
Praga, Malastran. ogel Sporncrjeve miee.
Vsikianjc p<»štn« razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-<>gerske, v Tr-tii v Lekarnah:	laiciani. K. Leitenlmrjr,
^jgjj^	I*. Prendini. S. Serravall«. A. Snltina. ( . Zanetti, A. Praxniarer.	ffjj
Toči izvrstno istrsko, dalmatinsko iu vipavsko vino. — Kuhinja vedno pripravljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Odbor.
$
(
Na stavišču Serpentina'
v ulici triulia st.	(traiinvaysk;i postaja)
^ ^ Najveći zverinjak (menažerija) sveta 3*8
zoološkim cirkusom,
odprt vsakega dne od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Najslavnejši krotitelji in krotiteljice ter
ooo Hat -Ju-wa ooo
jr Čudežna gospica, ki kroti kače s petjem.
iS
IOOOOOOOOOOOOOO

VEKOSLAV PLKSNICAR
XXX TRGOVINA JESTVIN XXX
Trst — Vin Gin lin št. 25 - Trst.
Naznanjam slavu, občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano proda-jalnico jestvin (i Grattoni, katero sem popolnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava, riz, olje, testenine, sir, maslo, moka. raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vse jestvine.
Pošiljam blago ca deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašanje na dom brezplačno.
Nadejaje sc obilne podpore slavn. občinstva v mestu in na deželi, bele-
žim s^^njen, n,h,„i	Velcoslav Plesničar. ,reove.
BO
ir<
p' »sf nt i motajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Žnideršič »V Valenčič v II. IJistriei po njih izbornom okusu, obilni lcdilnosti. nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin.
®
s 25 popolnoma novourejenimi sobami, z 1 in 2 posteljema
se otvori dne i. marca t. 1. na Sušaku.
Omnihus, ki prihaja k vsakemu dohodu vlaka, prevažal bo p. n. potnike po isti ceni, kakor reški.
Restavracija z izvrstno kuhinjo, domača vina iz velikih kletij župana blag. gosp. Vladimirja Nikoliča Podrinskega, kakor tudi raznovrstna druga vina.
Potnikom so na razpolago kočije in vozovi za prtljago.
Od danes naprej dobi lahko že vsak potnik sobo v hotelu, a po otvoritvi bo vse najmodernejše urejeno. V hotelu se nahaja malo, a zunaj hotela veliko kopališče.
Hotel je posebno ugoden za one, kateri prihajajo v morske kopelji.
Petar Marač. lastnik.
Sllšak. v februvarjii 1900.
Spoštovanjem
Uprava Hotel Sušak".
(Kiirje oći
tr«io kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, i'vrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev oblli. kateri st* tlohiva v Franciscna-Apotheke na Donaja V 2 Schdnbronneratrasse 107. Cena kr., po po^ti kot uzorec brez veljave 65 kr., kot priporočena pošiljatev 80 kr.. franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušajo 35 kr.. po pošti 40 kr. Učinek zajamčen! Raz pošiljatev takoj po sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SKRRAVALLO. Piazza del sale.