197. številka Ljubljana, v torek 29. avgusta. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «ve*er, izimfii nedelje in priimke, ter velja po poŠti prejcman za a v st r i j sk o-oge rsk e de,"ele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Setri l«ta 4 gld., za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za . jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za cetit lotu 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l irld. 10 ki-. Za pošiljanje na doni ra<*uua se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četi-1 leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne \i-acajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Ko'mana biSi „GlodaliSka stolba"1. U pravni fctvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Okrajno šolsko nadzorništvo na Kranjskem. ii. V z/dnjem svojem članku, v katerem smo na-glašali in priporočali nujno potrebno reformo našega okrajnega nadzorništva, obljubili smo, da se bodemu v kratkem tudi pečali z o sobam i, ki zdaj zavzimajo nadzorništva na Kranjskem. Odkrito rečemo, da se le z neko antipatijo, z nekim tihim strahom spravljamo na neprijetno to delo. Gotovo ne zaradi tega, ker bi se bali strogosti ljubljanskega drž. pravdništva, dasi je le-to nervozno občutljivo, kakor hitro se domače časopisje loti kakega uradnika nemške barve. V svesti smo si sicer, da pišemo „sine ira et studio", da ne provociramo škandala, da je nam le za občni blagor, za stvar samo na sebi, da ne iščemo niti pišemo drugega, nego gole resnice — ali si gumo je veliko bolj prijetno, baviti se z načeli, ab-strakno preiskovati naša vprašanja, ne oziraje se na osobnosti, ki čestokrat motijo jasni pogled ter kalijo objektivno sodbo. Le zaradi tega, ker je tu absolutno nemogoče, ločiti stvari od osob, ki jo zastopajo, govoriti o našem šolstvu, ne da bi se dotikali njegovih varuhov, okrajnih nadzornikov le iz tega povsem stvarnega uzroka bočemo denes nekoliko preiskovati, če so bili dozdanji nadzorniki v istini v vsakem ozhu zmožni za prevaŽni svoj posel! Nečemo mučiti potrpežljivosti svojih čitateljev s tem, da bi se pečali tukaj z vsemi jeduajstiini nadzorniki kranjske dežele. Ne bodemo tedaj tu pohvalno omenjali prof. Derganca, ki zlasti kar se tiče sadjereje tako blagodejno vpliva na šolstvo zanemarjenega novomeškega okraja, nečemo govoriti o dekanu Kešetu, molčali bodemo o nadzornikib Wurnerju in Gariboldiju, katera, akoravoo nam odločna nasprotnika, vendar vsaj delcma zadostujeta svojemu poklicu, pustili bodemo na mhu vse druge šolske nadzornike, tako da nam niti naivna originalnost Koi'evarja Eppich a ne bode izvabila zaslužene sodbe — le trojico naših nadzor- nikov hočemo malo bolj natančno analizirati, glaso-viti trfolmm namreč L i n b a r t, - S i m a - T a u f fe r e r! Prvi, o katerem tu na ravnost trdimo, da je povsem nezmožen, nadzorovati ljudske šole na Slovenskem, je g, prof. Linhart. Izrekamo to sodbo, ne oziraje se na to, da je omenjeni gospod jeden najmarljivejših agentov nemškega „Schulvereina", društva tedaj, ki je bilo osnovano kot velikanska demonstracija proti spravedljivej politiki našoga mi-nisterstva, izrekamo jo, preziraje celo one čudne dogodbe v črnomaljskem Mavrlu, zarad katerih slovenski svet še zmiraj željno pričakuje uradnega pojasnila. Utemeljiti hočemo marveč to sodbo čisto objektivno in stvarno. Če je namreč povsod pripo znana resnica, da je pouk materinega jezika naravno središče vs-emu poučevanju na ljudskej šoli tako, da se mora vsa druga učna tvr.rina sukati okrog njega, potem za silo sicer razumemo, kako da more g. Linhart, rodom in po odgoji trd Nemec, nadzorovati nemško-kočevske šole, ali popolnem ne-umevno nam je, kako da nadzoruje slovenske šole ribniškega sodnijskega okraja ter slovenske šole ob Kolpi mož, ki sicer težavno lomi nekoliko „ kranjske Sprane", ki pa o pravilnem slovenskem jeziku niti pojma n i j m a, ki tedaj učitelju niti pravopisja prostega slovenskega stavka popravljati ne more, ako bi slučajno trebalo? Bas tako neumevno se nam vidi, kako da se isti gospod, kateri se niti ne trudi zakrivati fanatičnega svojega mišljenja, usiljuje kot nadzornik slovenskemu narodu, katerega, strastno sovraži, ter kako da se ta provo-kacija ujema s pomirljivim programom Taaffejevega ininisterstva! Oglejmo si zdaj „in ca m er a caritatis" nekoliko drugega gospoda, „den Generalgewaltigen" kamni škega okraja, okrajnega nadzornika Simo! To vam je povsem typus one domišljave nevednosti, one puhle površnosti, ki dandenes žalibog parasitično razjeda bolni život naše omike. Vsaka stran njegovega lis.iča, uredovanega po Göthejevem receptu „denn wo Begriffe fehlen, da stellt ein Wort zur rechten Zeit sich ein", ka^e vam zastopnika one votlodoneče frazeologije, ki beseduje o vsem, dasi ničesnr temeljito ne ume, neolikanega blagueurja comme il faut! Uže zarad tega dvomili bi jako, če je baš urednik „Laibacher Schulzeitung" prava osoba za nadzorniško mesto. Kar pa izvemo o njegovem učiteljevanji, ne utegne predrugačiti naših nazorov. Če on v svojem razredu učencem daje duhovite naloge, kakor n. pr. „Vergleich zwischen Grintovc und Oossgallenberg", kaže nam to sicer odlični talent za neprostovoljno sodelovanje pri kakem hu-morističnem listu a la „Fliegende Blätter", vender posebnega sklepa na njegovo učiteljsko zmožnost še ne dopušča. Ako pa isti gospod tako zanemarja svoje dolžnosti, da učence zapira na več ur, ne da bi jih mej tem nadzoroval, kakor to postava odločno zahteva, ca jim on nalaga povsem nepostavne kazni kakor hišni zapor na celih 11 d ni j, če on samovoljno krši slovenskemu pouku odmerjene šolske ure, potem se to pač čudno strinja /. ono skrbno natanč nostjo, z onim vestnim spolnovanjem zakonov, gleda katerega mora baš šolski nadzornik pravi vzor biti vsem drugim učiteljem. Kdor se pa hoče prepričati, kako skrbno in vspešno da nadzoruje gosp. Sima, naj si ogleda samo jedno stran niegovega nadzorovanja ter naj se potrudi jedenkrat v kak šolski vrt njegovega okraja. Pred nekaj tednov prišel je pisatelj teh vrstic slučajno v veliko farno vaa brdskega okraja ter zagleda tam tik pokopališča velik a tako žalostno zanemarjen prostor, da jo vzbudil njegovo pozornost. Ograja na mnogih mestih razdejana, ves vrt poln osata in plevela, iz katerega melanholifino v nebo Sterin M-4 sadna drevesca, z jt-dno besedo prizor največje nemarnosti, tako da je pisatelj nehote povprašal, Begava da je ta puščava? A knko j»k strmel, ko se mu je odgovorilo: To je šolski vrt! Čemu tedaj, poudarjamo, ministeraki ukaz z II». julija 1875. 1., ki posebno poudarja potrebo šolskih vrtov, ako se njegova izpeljava izroči tako vestnim uradnikom kakor je g. okrajni nadzornik Sima! LISTEK. Pismo avskultanta Brodnika svojemu očetu dvornemu svetovalcu. Mili oče! Ko sem bil še slušatelj prava na Dunaji, pripovedoval si mi večkrat o resnobi in ča-stitljivosti kolegijalnih sej pri sodiščih in mi praktično razlagal instrukcijb za sodišča. Svete boječ-nosti poln sem Te poslušal iu v duhu videl resne može sedeče okolo svetovalske mize, na čelu jim predsednika, ki vodi posvetovanje, na konci posvetovanja pa glasovanje, vselej zadnji glasujoč in ne vmešavajoč se v posvetovanje. Po Tvojih povestih vstal je referent, razložil predmet in nasvetoval formulirano rešitev. Vsi drugi so ga vestno poslušali, jeden ali drugi je prosil razjasnila, včasih govoril za izpremembo rešitve in — naposled glasovali so, predsednik pa nij nikomur segal v besedo. Oče! O Tvojem času je morebiti bilo tako, i zdaj nij več; vsaj pri našem sodišči ne! Mi nij-mamo nikakega zbornega sodišča. Referent pride in imenuje svoj referat. Hitro mu seže predsednik v besedo, namreč': „Gospodje, to pa bomo tako-le napravili itd." Nikdo se ne protivi predsednikovim besedam, vsi so zadovoljni s predsednikovim mnenjem — in jaz zapisnikar pišem na referat: 22./7. 82. Predsednik J., votanti J., referent J., — iedno-glasno, Brodnik s. r. Pri stvareh, ki predsednika ne zauimajo, razloži referent samo bistvo, — pa res ne več nego jedro — stvari, nihče ne posluša in sklep je — jednoglasen! Pri porotnih sodiščih prinese predsednik vprašanja do porotnikov, pred začetkom obravnave ko-nečno redigirana in avtografirana s soboj, on ve sodbo uže pred začetkom obravnave, iu kaj dela pri obravnavi? — On se ves čas trudi ia muči, tla bi šiloma stlačil v porotuiške glave svojo uže pred obravnavo skleueno Bodbo. Prisedniki delajo svoje referate ali pa mirno sedijo, in nedavno je jeden, ko je predsednik objavil, da se bode sodišče zarad sklepanja o nekem predlogu odmaknilo, obsedel na svojem naslonjači - speč! Oče! To je naš collegium, to so naša porotna sodišča! Če govoriš z grofom Iloheinvartom ali drugimi člani štedilne komisije, reci jim, naj odpravijo porotnike pri navadnih deliktih in naj prihranijo ogromne stroške porotnih sodišč. Jaz sem se uveril, da po navadi se predsedniku posreči, da prepriča porotnike o svojej sodbi, zakaj pa bi bil „pravni pouk"? — Odpravite uže jedenkrat to — drago zmoto! Saj smo videli, da nijso nikakeršen ščit pravičnih sodeb. II konci še jedno smešno o „mojem" svetovalci. Mož je bil tudi jedenkrat v prvej latinskej šoli. Učiti se je imel: ala alae, anima animae, rana ranae itd. Imel je slab spomin, kateiega je samo s svojo marljivostjo polagoma poostril. Profesor jim je naložil, naučiti se „vocabulas". Deček hodi po sobi goti in doli: rana ranae: der Frosch, anima: die Seele itd. Ponavlja in ponavlja, regija od vrha do A zdaj še ti, Siule inter prophetas, cvet dolenjske aristokracije, zreli ti sad nemške omike, višnjanski baron Beoo Taufferer! Komu bi se takrat, ko se je domači tvoj odgojitelj v potu svojega obra/a trudil, da t*» seznani z elementi latinske slovnice, ko si moral na kol obesiti komaj pričete latinske študije, ker ti latinska „pronomin t" nijso šla v glavo, komu bi se takrat le sanj i!o, di bodeš le kdaj brez kanovih drugih študij — oblastno kot okrajni šolski nadzornik v svitu pelagogične svoje modrosti ukazoval pohlevnej četi litijskih uči -teljev?! Iu stranka, ki našim Šolam kot nadzornika usiljuje takega moža, o katerem sama dobro zir, da denes ne bi mogel prestati vzprejemnega izpila na nobenej srednje) šoli naše kronovine — 11 stranka hoče denes Še z resnobno-f iri/.ejskim obrazom slepariti, da se ona v istini zanima za korist našega šolstva?! Priznavamo sicer, da se boljši elementi te stranke baš ne ponašajo preveč z omenjenim gospodom nadzornikom; ko Be je pisatelj teh mtic pred dvema mesecema z o llicnim k ava-Hrjem nasprotnega tabora ter ob jednera deželnim poslancem slučajna razgovarjal o ljudskej šoli pri tej priliki ostro napadal barona Taufforerja, ugovarjal mu je dobrohotno : „Es ist indess doch merkwürdig, wie viel der Benno in dieser kurzen Zeit profitiert hat!" Opazka, gotovo brez vsake zlobnosti, a veader tako doVtipna in markantoa, da jej vsa ironija naših podlistkarjev ne bi mogla najti boljše! Tuli jaz sem občutil učinek tega izrazi: če sem prej hotel verovati zlobnim jezikom, ki so to nadzorniStVO spravljali v neko tajuo zvezo z financijelnlm položajem g. barona, bil sem zdaj preverjen, da g. Vesteneck, opozorivši do-tične kroge na političnega svojega prijatelja, nij Itnel druzega namena, nego vsaj nekoliko dopolniti zane merjeno šoisko odgojo svojega Patrokla! To tedaj je elita okrajnega šolskega nadzorništva na Kranjskem] Paß veljajo jednakim škandaloznim razmeram nasproti Juvenaiove besede: Diffi-cile satitam non scribeie! Ali veader molčali bi tudi o teh osoboost'h, prepričani, da bode itak kmalu konec njih delovanja ter da se bodo ljudske naše soie kmalu otresle mftre, ki jih je tlačila šest dolgih let. Kar se je raznesla po vsej deželi govorica, da je nemška večina deželnega šolskega sveta pred svojim odhodom baš iste gospode zopet ministerstvu predlagala kot okrajne nadzornike! Opravičena razburjenost nad činom, s kojitn se odgojd nase mladine žrtvuje fantomu strankarskega gospodarstva — stisnila nam je v roke pero, da smo slovenskemu občinstvu napisali ta članek. Boljšega sklepa pa mu ne znamo, nego da izrazimo živo svoje prepričanje, da bode g. deželni predsednik, ki se živo zanima za razvoj našega šolstva, združen z našimi državnimi poslanci, o pravem času potrebno ukrenil, da se odstrani novi ta ateutat na slovensko ljudsko šolo! Politični razgled. Yofraujc dežele. V Ljubljani 99. avgusta Črnogorski knez Nikica odpravi se de dna, od dna do vrha, glava pa še ne zna vokabul. Pri njem v istej sobi je stanoval „realee", ki nij nič vedel o latinščini. In ko naš primanus zopet jedenkrat od spredaj začne regljati svoje vokabule, veduo še čitajoč, načne mu realec »iz glave" — nek profesor na gimnaziji, večinom od Slovencev obiskovane), pravi „od zunaj" (auswendig!) — ropotati vso latinsko nalogo. Naš latinec pa se tako razsrdi nad nesramnim zasmehovalcem, da skoči nanj, realec zbeži v temno kuhinjo, latinec za njim in v kuhinji zgrabi latinec prvo glavo, ki jo v temi doseže z rokami in jo lasa in potresa. Lasana glava začue se dreti, pa od jeze gluh latinec trese in trese. Na-jedenkrat pa ga realec prime od zadaj za roke — latinec je lasal hčer svoje stanovalske gospe, svojo otročjo ljubico. Mati pride zraven, vrišč in krik in jok in prošnja za odpuščenje ! Odpustilo se mu je, pa na glas se nij več učil vokabul. Čas me kliče k obravnavi, zato Ti roke poljublja Tvoj hvaležni Mirko. nea l Dimajfi» v Peterbutg. Kolikor je razvideti iz poročil, bil je povsodi v naSih dvorni! in vladnh 'krogih v:prijeman veselo in prijazno, in nikjer se ! nij rezo !elo, da bi „pisma iz Kalinovca", katera razglasit je pohitel „ Pester LlojJ", količkaj pretr-gala prijateljske vezf mej Avstrijo in Črno Goro. Knez Nikica pokazal j- s t»'m svojim pohodom z ! nova, da se agitacija v nfegovej državici proti av-Btrijskim težnjam v Hercegovini god* brez njegove i volje, da je on za svojo osobo Avstriji odkritosrčen nrijatdj. Nekateri listi tudi poudnrjajo, da so se pri tej priliki na Dunaji dogovarjali, kako je hercegovske begunce pripraviti iz Črne Gore domov. Novi poglavar deželne vlade za Hd.miio in j Hercegovino, fztn. baron Ivan Appel prišel (je predvčeranjim vSarwjevo ter nastopil svojo službo. Baron Appel je slučajno Slavonec, rodil se je nam-reč 1826. leta v Sikirevcih v Slavoniji od očeta pod-| maršala viteza Appela. Zdaj je torej v 57. letu svoje dobe. Na njem hvalijo eneržijo in brezobzirnost in ter sploh pravijo, da se ne bo dal omejiti v svojem vojaškem delokrogu, t"mveč da hoče časi pogledati tudi v civilno upravo bosensko. — Zadnji broj uradnega „S a r a j e v s k e ga List a " obj avl ja zopet osem važnih personalnih izprememb v uradništvu Bosne in Hercegovine. Minister Kdlny kaže, da je „mož jeklen". Vitanje države« Iz C irij^vada : V nedeljo podal se je Said paša k lordu DulTerinu naznanit mu da Turčija odo-bruje vojaiko i>og\>.;».;« : Kakor kaže, so Angleži šli v nedeljo po dolini Turnil it naprej ter zapornico v Kas-sasinu vzeli si brez boja. Ker so dobili tudi želez-1 ničnega materijala in zlasti več lokomotiv iz Aleks-indrije v Ismajlijo, to bi ne bilo nobenih ovir več za Angleže, če hočejo s svojo vojsko iti nad glavno moč Egipčanov pri Tel-el-Kebiru. Da stvar hitro napreduje in se kmalu zvrši žeieti je Angležem s strategičnega stališča osobito zdaj, ko je vojaška pogodba sklenena in imajo v Egipet priti tudi turške čete. Iz poročil, ki so včeraj in predvčeranjim prišla z bojišča, nij razbrati nič posebnega, sklega pa se lehko iz njih, da Egipčanom zastran zadnjega poraza, ki so ga jim Angleži prizadejali pri Mah same, pogum nij še odpadel in da še ne misijo orožja izpustiti iz rok. Pripravljajo ee celo na to, kako bi napadli Port-Said. Pri Aleksandriji pa posnemajo Angleže. Tudi oni pošiljajo svoje vojake, da preiskujejo sovražnikov položaj; tako se se bili v soboto prikazali iz King Osmana, severo zahodno od Kafr-el-Dauara, ali angleška baterija jih je takoj zapodila nazaj. — Avstrijski podaniki, ki so jih Egipčani z „Nautiluson" vred ujen pri Abukiru so zdaj zopet prosti. General Wolseley brzojavil je Arabiju, da ujetniki nijso Angleži nego Avstrijci. General Wolseley, ki je tu posredoval za avstrijske podanike, pa nij avstrijsk konzul 1 V Perziji je tudi začelo vreti. Glavar Dabtia-resov se je uprl proti vladi Jspahana, katerej mora biti ta rod podložen, ter plenil iniopal po vsej okolici do vrat Jspahana. Guverner Jspahana dâ v imenu perzijske vlade tega glavarja umoriti ter pošlje može k Dahtiaresom, povedat, da naj bodo mirni in plačajo davek. Ali Dahtiaresi so poslance umorili, zbrali so v čete in so zdaj na potu nad Jspahan. Guverner, sin perzijskega šaha, poslal je vojakov, da upornike ustavijo. Ti nemiri utegnejo imeti velike posledice. vršena! — Da, resnično veseliti se zamore naš narod te dobrote, ki mu jo je vlada v novic natrosila. Posebno laskavo je čuti to novico za nas Kamni-Čane, ker kakor denes razmere stoje, pričakovati nam je z novim šolskim letom i.ipremembe pri našem učiteljstvu. Izreči moramo, težko nam bode ločiti se od velezaslužnih in občepriljubljeuih oo. frančiškanov, ali če tudi bodemo morali posloviti se od njih, in če se uže moramo udati v neugodno usodo, ostan3 nam jedino ta želja, da bi na njihovo mesto dobili vredne zastopnike tega poklica za novo nošo šolo. Pričakovati nam je tedaj, da se slavna vlada domisli, da je Kamnik zlasti v zadnjej dobi v vsacem obziru narodno mesto postalo in kot tako staviti sme na više mesto važne zahteve; za tega delj bi opomin ali, da nam ne skruni dež. šolski svet naših opravičenih želja in zahtev, ter da nam pošlje učitelje, ki bodo na našej narodnej šoli vredni nastopiti svoje mesto, da se tem načinom izognemo v prihodnje vsekake nepriličnosti strankarstva, Zagotoviti moramo, da bi kaki udje tist£ga demonstrativnega rSchulvereina" pri nas ne došli dobro. Zahtevamo, naj slavna šolska oblast pošlje nam čisto narodne učitelje, katerih smoter ne bode sejati v srca naše mladine nemške popačenosti. O pravem času izrekamo tu javno, da bi tako seme pri nas ne našlo todovitnih tal, ter bi bile vse njihove namere prazne; mi pa b< ne trpeli tacega in bi na najvišje mesto krepko potrkali, da nam jedenkrat za vselej mir narede v deželi, ker siti smo uže večnih prepirov od onih zagrizeneev, ki so nam zopet postavljeni gospodarji! — Dovolj zdaj! Sz .tj(lovM'iue 28. avgusta. [Izv. dop.] Mnogo beremo v časnikih o raznih veselicah, ki se napravljajo bodi si v spomin veljavnega moža, bodi si v korist »Narodnemu Domu". Tu se zbero rodoljubi, tam dijaci, vsi z jedno mislijo: koristiti narodu ! Človeku srce veselja skaklja, ko čuje, da se tudi mladina poganja za sveto narodno stvar. A tega ne zapazimo ne pri dijacih na Primorskem, ne pri rodoljubih v Ajdovščini! Prvi spe večno spanje, nobeden se ne gane. Počitnice se približujejo koucu, radi tega nij mogoče zdaj se ganiti, a mogoče pa je, dijaci, da se suidete 8. septembra v dan „ma-lega Šmarina" v Vipavi in se pogovorite, kje in kako bi bilo mogoče prihodnje leto prirediti veselico. Dijaci, ganite se vender jedenkrat, da si rešite čast, pokažite z ravnanjem ne samo z besedo, da ste vrli in zvesti sinovi majke Slave! Kaj pa rodoljubi v Ajdovščini? — Na vseh Dopisi. Iz Kamnika 27. avg. [Izv. dop.] Izvolitev nove izpraševalne komisije za učitelje je torej do straneh Slovenske nabirajo se darovi za „Narodni Dom". Najmanjša vasica prida svoj tlel, mal ali velik; za vsak najmanjši dar jej je ves narod slovenski hvaležen. Kaj pa Vi, odgovorite Ajdovci mojemu vprašanju: Kaj ste darovali V Središče vipavske doline mirno stoji na desnej strani Hublja in se ne zmeni za to, kar se godi po slovenskem svetu! Gotovo ne bode vesel narodnjak, prišedši v Ajdovščino bodi si po dnevi ali na večer. Po duevi mu bodo trpele oči, ko bode v slovenskem selu čital nemške in laške napise po noči pa bode poslušal sprehajajoče se gospice kramljati, kadar hočeje biti prav „dol spustljive" po ajdovsko, če so malo bolj „nobel", po nemško in kadar so prav zelö „nobel", pa italijansko. In če to še nij dovolj, poslušaj ajdovske fante, kako jim gre italijanščina v slast, kako navdušeno popevajo „Aha, far 1' amor" itd, — Rodoljubi v Ajdovščini! postavite v lepih prostorih „Edinosti" pušico, kamor bi vsak premožen zamogel vreči svoj dar in določite, da vsakdo, ki po nepotrebnem govori nemški ali italijanski, bodi si brdka gospica ali nadepoln mladenič, za kazen plača malo svotico v pušico za „Narodni Dom". Tako boste v kratkem imeli izdaten znesek, nemščina in italijanščina bosta izginili in Ajdovščina se bode smela v kratkem ponašati, da je skozi in skozi narodno zaveden kraj. Iz Sevnice pri Savi 27. avgusta. [Izv. dop.] Dunajski list „Tribüne" je jedenkrat prinesel pod naslovom „Politische Übersicht" neko razpravo o nemškem „ Schulvereinu". Ta list smatra tedaj to društvo kot politično, in po zakonu se takih političnih društev ženski spol in možje tujezemstva (Ausländer) ne smejo udeleževati. Vprašanje tedaj na- stane: Se Ii nij imenik udov tega političnega društva sevniškega poslal c. kr. okrajnemu glavarstvu, kajti v imeniku se nahaja več osobja ženskega spola in tudi jeden Würtembeiaan, g. Telefint iz Reichenburga. Tukaj se je uže začelo nekoliko agi-tirati za nemško šolo, ter otroke love po ulici, da bi jih vneli in vjeli za nemško šolo. Pros'mo tedaj gosposko in vprašamo, nij li to „Nationalitäten Schwindel" ? Se li ne pokvari šolska mladež po takem beganji, se li ne pokvari po takem početji sočutje do bližnjega, do lastnega svojega naroda'? Kaka vzgoja je to? Li ne bode prepir nastal mej otroci in sta riši ? In predno se nemška šola v Sevnici dovoli, se ne bode poprej povpraševal okrajni in krajni šolski svet, če je taka šola in taka politična agitac.ja pri nas dopustna? Ali nijmamo Sevničanje lastno tri-razredno od vlade vpeljano šolo, in če ta v katerem obziru ne ugaja, pa se obrnite do gosposke, da potrebne prenaredbe ukrene! Samo dva možiceljna, politična agitatorja imamo, za katera res nobeden ne mara, ker sta se dozdaj še vsikdar kot nam sovražna nasprotnika kazala, ter delata zdaj, ker sta osam Ijena, politično demonstracijo. Na Hrvatskem se je protinarodno osobje v malih mesecih odstranilo, ko so vladale take homatije, kakor pri nas, in tudi mi Be moramo otresti tujcev, ki razvoj našega milega naroda le ovirajo in hočejo, da bi mi v temi ostali Dosti naše zemlje so nam uže naši sovražniki od Gradca do Spielfelda, celo do Pesnice odgrizli ter nam uže Maribor okužili, a zdaj ne bomo in ne smemo pustiti tako dalje. Dragi rojaki, moralo se bode jedenkrat energično postopati kakor na Hrvatskem, kajti Nemci in nemškutarji so nam uže tako predrzni, da nam teri so le po protekcijah zlezli v urade. Prihod uji državni zbor bode v tej stvari jako zanimljiv in ustavoverna stranka bode /opet ob jedno krinko irišla, pod katero so bih najostudnpji izrastki oku-žeuosti na račun Slovanov. Dokler bode Trst z oko lico sam zase in ne bode spojen z jedno sosednih dežel, nij upati boljšega. Zopet bodo donele besede Vodnikove: Ilirija v stan'! To gaslo pa je pogubno za irredento in mora se zvršiti, prej ali slej. Priprave za slavnost „Delavskega društva" dobro napredujejo, praški in dunajski Sokol počastili bosta to slavnost. Kaj pa ljubljanski pevci ? vprašujejo sem ter tja narodnjaki, katerim se i>a ne more odgovora dati. Upamo pa, da se bodo še v zadnjem času vender le odločili, da počastijo in sodelujejo pri slavnosti, saj bode zagrebški „KoloM še od delj prispel na Adrijo. Domače stvari, — ((J o s p. dež. predsednik Winkler) odpotoval je na Notranjsko ogledovat, kakšno je in kako napreduje timošnje gozdarstvo. — (O mestnih volitvah v Rudolf o-vem) čujemo, da se zanje narodna -tranka dobro pripravlja in organizira. Želimo vso srečo. — (O potovanji cesarja iu cesarje viča v Trst) naznanja poln •uraden tržašk list to-le: Cesar dojde v 3. dan septembra v Celovec, ostane tu dva dni in se potem popelje preko Tre-biža in Predila v Bovec, kjer bode prenočil. V drugi dan poda se preko Kobarida v Gorico, kier ostane 13. dne pr. m. in se na to v 14. dan septembra odpravi preko Nabrežine in Divače v Pulj. V Pulj havil se bo v 15. in IG. dan septembra, da si tanj t ogleda nove trdnjave tamošnjega pristanišča. V ne kvarijo socijalno življenje in vspešno in naravno delj o, 17. dan septembra meseca, dojde presvitli ce vzgojo naše mladeži. Sevničanje pozor! Ne dajte se zapeljati takemu možu, ki vam pri vsakej priliki hrbet kaže ter za vas ne mura, ki je slovenskega zvečer v Miramare. Naslednje tri dni nameravalo rodu, pa je vero in narod zatajil ter živi zdaj sa- j visoki gostje potem prebiti v Trstu, oziroma sar po morji v Miramare. — Cesarica in cesarjeva s soprogo pridejo pa najbrž v IG. dan septembra motamo, ne verujte in ne vklonite se možu, ki vam je vaše dobljene pravice pri mostu vzeti in kratiti in zopet celo mostnino našemu trgu in okolici vpeljati hotel, le da bi se on zastonj ošabno čez most na sprehod voz.ti zamogel. So li to vaši prijatelji? Bog jih naj odnese v nemško Walhallo, da se v Sevnico zopet vrne nekdanji mir narodnega razvitja iu poštenega socijalnega življenja! Iz Trsta 26. avgusta. [Izv. dop.J Časnikom je Trst zdaj mastna paša, vse križem pisari o tržaških razmerah, to se ve, da židovski listi cikajo na Slovence, češ, zdaj bi pa uže radi imeli kacega slovanskega namestnika, kajti židovski listi se uže boje za svoje pristaše lahone iu jrredentarje. Noben Slovenec sa ne boji namestuikov, naj so uže Nemci ali Magjari, samo, da so pravični, da ne zatirajo naroda, da ne ponemčujejo. Nas kot orožje za svojo rabo tudi naj bolj zviti dobili ne bodo. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne, kakor drugi dan nijso igrali v gledališči laški igralci, ker jim je migljaj irredente tako ukazal. V soboto pa bi bilo prišlo do velike demonstracije, ako bi ne bili naši rodoljubi to zaprečili in odsvetovali, kajti lehko si mislite, da bil bi nastal polom v gledališči, kakor hitro bi se bil dvignil zastor. Najmanjša iskrica od slovenske strani, vpalila bi stvar tako velikansko, da se še preračuniti ne da. Zato so pa lahoni tiho v svojih lupinah in le slovanski element drži jih v brzdah. Bajoneti in policija so le momentanno koristna, al slovanska pest imponira, to je speči lev, če se ta prebudi, potem bi bil polom, ki bi moralno kaznoval tiste, kateri v istini zaslužijo. Plačani bodo z navadnim narodnim denarjem. Še se nijso zacelile rane od leta 1868, še je v živem spo minu 12. — 13. in 14. junij in ta spomin ostane ▼ srcih vseh tržaških Slovanov. Grof Taaffe se je le malo bavil tukaj, pa je mnogo izvedel, Česar bi po referatih ne bil; v marsikaterej Btvari se je pre pričal sam, lehko si bode zdravila poiskal za okuženo gnezdo, katero bode treba radikalno zdra viti. Očistiti je najprej treba v c. kr. uradih, ko liko irredentovcev oživa v Trstu cesarski kruh, ka- Miramare. Vložili sta se namreč ob jednem iz P.>stojine dve jrošnji, jedna od strani postojinske „Feuerwehr", druga od notraniskm narodnjakov. V obeh prošnjah trosilo se je dovoljenja za loterijo v dobrolelen ■amen. A prošnja „Feuerwehre" rešila se je po-voljno, znižal se jej je celo davek na po-ovico, česar niti prosila nij, prošnja na-odnjakov pa se je lakonično zavrnila, da se jej ne more zadovoljiti. In kaj bil je uzrok tema nejed-nakima odlokoma? Nič družeča, nego to, da gosp. deželnega predsednik i nij bilo doma in da so nekateri gospodje njegovo odsočnost vpotrebili za svojo strankarsko strast, ter odsvetovali, dovoliti narodnjakom loterijo. To jo dvojna mera, za katero bi v konstitueijonaln ej državi ne smelo biti pnstora. Mi nijmamo čisto nič proti gasilnemu društvu postojin-Skemu, marveč celo veseli nas, da se je ustanovilo in da bode krepka hramba proti eventuelnim po-/ironi, mi priznavamo radi dobrodelni in koristni namen pOstojioskih gasilcev, — ravno tako ima pa tudi loterija notranjskih narodnjakov obče dobrodelno svrho, za katero se zanima vsa dežela. Ta loterija bila bi koristna tudi v tem oziru, ker ima /.gol] praktične dobitke kakor: DomaČe živali, poljedelsko orodje itd. Če se je dovolila jedna dobrodelna loterija, bi se tudi druga odbiti ne smela. Objektivnost je paČ lepa čednost, žal, da je tako redka ! Taki dogodki, kakor je navedeni, nijso taki, da bi poviševali avtoriteto, marveč plode nezaupnost in ne voljni Doti&ni gospod, ki ima ta dogodek na avojej vesti, je svoj namen le deloma dosegel, kajti vsled druge prošnje dovolila se je vender loterija, in ta povoljna rešitev je zanj velika blamaža, katero mu privoščimo iz dna srca! — (Šolsko leto 1882/83) na c. kr. izohra-ževulišii za učitelje in učiteljice v Ljubljani prične 16. septembra. Vpisuje se 13., 14. in 1 a. septembra popoludne v pisaruici ravnateljstva. — (Redka p oh t en os t.) Na prostovoljnej dražbi je nedavno nek gospod v Ljubljani kupil staro omaro, katero je izročil znanemu mizarju, da v No-|j° popravi Ko se mizar spravi nad omaro in začne — (Veleč, gospod Peter U r h vem Mestu.) Prijatelj nam piše od tamo doli: lagati neko deščico, najde h krati za .100 gl. vred- „Na banketu, ki vršil se je v oslavljenje prihoda novega prosta, veleč gospoda Petra Urna, oglasil se je omenjeni gospod večkrat za besedo. Prvi govor imel je v latinskem jeziku, preslavljaje vrhovnega cerkvenega poglavarja, po tem v nemškem, napivaje presvitlemu cesarju, in konečno v jeziku slovenskem, spominjajo se Krizostoma, knezoSkofa ljub Ijanskega. V drugem govoru je gospod prost posebej poudarjal, da je slovenskih staršev sin, da ljubi slovensko svojo domovino, in da mu bode vedno skrb, po močeh svojih delovati za jezik in slovstvo naroda slovenskega. Tretji govor pa je veljal meščanstvu in njega častnikom. Vse te besede rile so globoko premišljene in duhovite in posebno dobro déle vsemu društvu. Na banketu prepevali so h koncu tudi slovenske narodne pesni. — Bog po živi našega novega prosta! — (Slavnost blagoslovijenjazastave) ,, slovanskega delavskega podpornega društva" v Trstu dne 10. septembra t. i. bode krasna. — Od vseh stranij se oglašajo deputacije in društva z zastavami v udeležbo. — Včeraj je tudi slav. vodstvo južne železnice dovolilo za ta dan posebni vlak iz Ljubljane v Trst, kojemu je cena na polovico znižana. Vozne karte imele bodo veljavo osem dnij in se bode vsakdo vrniti znal, kadar in s katerim vlakom mu bode drago, iznimši brzo vlake in kurirje. — Posebni vlak bode iz Ljubljane odpeljal se v noči od sobote na nedeljo in prišel v Trst okolo osme ure v nedeljo zjutraj. Tako bode ondu vdeležencem ves dan na razpolaganje in bo mo goče vsakemu pri tej priliki ogledati si ob jednem tudi tržaško razstavo. — Ker je ravno zdaj ta slavnost za Trst posebne važnosti, želeti bi bilo, da se ta dan ondu zbere na tisoče Slovanov iz vseh krajev našega cesarstva. — (Čudno — a ne čudo.) Kakor znano bila je prva prošnja notranjskih rodoljubov za dovoljenje loterije odbita. Zgodovina tega zanikavnega odloka je prežanimljiva, da bi tiho molčali o njej nostnih papirjev, katere je takoj nesel pravemu astniku nazaj. Po slednjem ponujano uajdnino 50 gl. vzprijel je mizar stoprav po dolgom prigovarjanji. — (Atentat lah on o v v cerkvi.) Na otoku Uirbana stoji stara cerkev Mitere Božje; ta otok je blizu Grada, tedaj v avstrijskej Furlaniji. Naši okoličanski in goriški Slovenci kaj ra ii romajo na ta otok. A lahoni, sovražniki božjih hramov, poskusili so te dni še grši atentat, v II uhani, nego je bil oni v Trstu. Nek lalion je podaril cerkvi dve veliki sveči. Okolnost, da sta bili sveči nenavadno tefcki, vzbudila jo sum ondotnega župnika, vsle l če-aav je dal on sveče razdreti; in kaj so našli v svečah: tako množino dinamitu, ki bi bila utegnila ako bi bili prižgali sveče, napraviti največo nesrečo. — Če se ne motimo, pripetilo se je pred leti nekje na Furlanskem tudi kaj jednacega, menda prav v Barbaol. — No, lahoni kmalu prekose nihiliste. Prav za prav je akcija nihilistov laška iznajdba; tam so od nekdaj doma takozvani ,.eamorra" in „ca.bonari". „Edinostu. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše v 28. dan t. m.: Pri volitvi občinskega zastopa so bili dne 27. t. m. pri nas izvoljeni: za župana g. Aleksander Ličan, trgovec in posestnik, za svetovalca gg. Josip Valenčič, c. kr. poštar iu J. Spilar, posestnik. Telegrami Slovenskemu Narodu": Atene 21). avgusta. Mej turškimi in grškimi vojaki bil je hoj, 7 mrtvih, 12 ranjenih. Grška vlada odposlala je dve bateriji in dve kompaniji v Volo. Ismajlija 29. avgusta. Ujeti Mahmud Fehmi pripoveduje, da vlada v Arabijevem ostrogu nezadovoljnost in insubordinacija. Limerick 29. avgusta. Ker se je odpustilo pet konstablov, ki so agitirali za povišanje plače, nastal je „strike" 60 konstablov; tudi po drugih mestih v Irskej se dela za „ strike " konstablov. Za Matej Tonejčev (Samostalov) spomenik so darovali : — kr. tfi gld. 10 „ 5 „ 1 n > ■ 2 . 2 „ 1 n 1 » 2 n 1 ■ 2 , 1 ■ 1 , 1 ■ 1 n 2 „ 1 . n 2 , 1 n 1 ■ n 1 „ 2 „ 1 N 1 - 60 30 50 88 40 80 60 80 20 Gospodične učenke njegove na Dunaji Gg. kolegi njegovi na Dunaji .... G. A. Žumer in gospa IJelarjeva . . . G. A. Razinger......... G. J. Majer.......... G. J. Jan ml........... G. J. Trojar.......... G. Vfkoslav Šraj........ G. Fr. Medic.........' • G. Gašperin.......... G. J. Poklukar iu žena (Kacon) . . . Gg. fužinski kovači....... G. K. Fedeschi, župnik...... G. J. Jan, star.......... G. A. Hudo vernik........ Gospodična N. Zupanova..... Gospodična A. Podrekarjeva .... Gospodična R. Suuiijeva...... G. G. Kokalj.......... G. G. Jan........... (i. dr. I. Tavčar......... G. J. Jelenec.......... G. J. Šlakar.......... G. J. Pezlaj..... .... G. dr. V\ Kos......... G. prof. Cucek......... G. V. Žvagon.......... G. G. Kladva.......... G. G. Poklukar........ G. V. Jan........... G. M. Preširen......... G. Desnica.......... G. prof. T. Zupan........ G. dr. Mencinger........ G. Iv. Skrlj.......... G. prof. Karlin......... G. M. Lavrenčič......... G. J. Zalokar.......... G. dr. Jelovšek......... G. prot. Fr. Šuklje........ G. Fr. Stegnu......... G. H. . . . ......... G. Jož. Čeme......... G. Matej Ferčoj . . . G. prof. Schrev v Časopis „Kresa . . . O. Andr. Einspieler,prof. G. Latnbert Einspfeler, kancchir..... G. Alijaneič, korar . . Osem gospodov po 1 gld. Štirje gospodje po HO kr. (',. Komel-Sočebramski, stotnik ..... V kupo Vkupe Spomenik nagrobni je veljal . . Spominska ploSča . . . . . . Postavljanje, olepša vanje itd. . . Vkupo IM-epeJjevanjc in zidarsko delo župan g. J. Zamer. Dohodki............119 gld. 78 kr. Stroški....... H>» „ 10 g ostane torej ... 1'» -Id. 08 kr. k:itni »r nalože v hranilnici kot popravljalni zaklad za spo-menik, In hranilnična knjižica odda se č. g. župniku. Vsem blagim darovateljein srčna livala! V Gorjah, v 25. dan avgusta 1882. Jakob Žumer, Janko Žirovnik, 20 50 20 80 Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 Zenulj. obč. avatr. 4,/t°/0 zlati zast. listi . 119 Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice 98 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10H Kreditne srečke.....100 gld. 177 Rudulfove srečko..... 10 „ 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 121 Tramtuway-društ. velj. 170 fdd. a. v. . . 22f> 50 30 75 25 50 Meteorológico* poročilo. A. V LJubljani: Du > ñ i > Čas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. Ob 7. ori tjotraj ob 2. uri poptluilno ob 9. ari neder ob 7. uri xjutraj «h 2. uri popoludno ob \). uri neier ! 732-12 ... J** t,(, -I,!-.!.,, 1 jatroznliftil +15-0° o br": 1 ; TPirijo 733*5b' mm. 73401 mm. ob 7. uri zjut nij ob 2. ari popolmln" ob 9. ari 7I.'.'T 73l-9(imm. ' + 15'4°C : 73088mm. ! + 22-6°C 1 b"z.' lelrijfl 730-44mm. + 17-4<>C 729-71 mm. 729-01 mm. 731-37 mm. -f 13-4° C oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno slaboten juiroziiliod 4-13-2°C l.8l*botienJ 1 jutro'/aliod 4-11-0« C L,*b0t"J 1 jugozahod oblačno oblačno oblačno 4290mm. dežja. 29-30mm dežja. '27'5 mm. dežja. B. V Avstriji splob: Celovci nabral: 10 gld. — kr. 3 n - ti <2 30 119 gld. 78 kr. 83 gld. 60 kr. 8 »--n 8 „ 50 . 100 gld. 10 kr. plačal je gorjanski Zračni pritisk jo povsod precej močno pal, toda močneje na zahodu kot na vzhodu; vsled tega je postal zopet jednakomerneje razdeljen iu je znašal razloček mej maksi-mom in miniuiom 5 mm. Vetrovi so postali povsod močnejši in so prevladovali zahodni vetrovi. Temperatura je še zedno nizka in stoji precej močno pod normalom; razloček mej maksimom in miniuiom je znašal 10" 0. Nebo jo bilo povsod ali popolnem ali pa saj deloma oblačno; vreme zelo nestanovitno; večkrat pa celo deževno, posebno v planinskih okrajih zahodne polovico. Kupen. nadučitelj. JD-umsijsl^si borza dne 29. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta...... Srebrna renta .... Zlata renta ....... 1860 državno posojilo . . . Aki'ije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol.. ....... C. kr. cekini . ..... Nemške marke..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke Lz 1. 18l>4 . 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta Ograka zlata renta g ji r> 43 ji ji 5 n 61 ji 57 » 90 n 120 n — n 171 n 75 n 95 n 10 r 118 75 » 87 80 n 86 65 n 104 n — n Potrtim srcem javljata podpisani vsem sorodnikom, prijatoltcin in znancem prežalostno vest o smrti predruzega jim soproga, oziroma očeta, g. Janeza Kladivca, trgovca z umirjeni in hišnega posestnika, ki je denes ob aH popoludno po kratkej pa hudej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobo mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo 80. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše v Slonovih ulicah št. 36. Sv. maše za dušo preblazega ranjeega se bodo brale v tukajšnje) frančiškanskej cerkvi. Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu. (551) V Ljubljani, v 28. dan avgusta 1882. Marija Kadivec, Antonija Kadivec, soproga. bči. Vabilo k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice šaleške doline. Udeleži se telovadno društvo ..Savinjski Sokol" z godbo in pevskim zborom. Slavnost se vrši na vrtu gostilne g- M Tajnika v Družmirji pri Šoštanji v 3. dan septembra t. 1. Vspor edt 1. Sprejem ^Savinjskega Sokola" ob 3. tiri popoludne. — 2. Pozdrav došlim gostom. — 3. Volitev čitalničnega odbora. — 4. Slavnostni govor. — 5. Zabava s petjem in godbo. (533—1) Osnovalni odbor. Korektorja išče uredništvo „Slovenskega Naroda". Vstop 1. septembra. Pogoji pismeno. Izvrstno in močno (554—1) črno dalmatinsko vino, umi litrov sld.ll>.—, 56Va litrov ali 1 vedro Rld. 11.50, iz Ljubljane-Siške, brez fana, pa lo v sodih, priporoča A. HARTMANN, v Taviarjevej palači, .Mu rije Terezije cesta. Prodaja vina. 188lega leta belo in rudeče 1879ega let« belo in Črno . 187P>ega leta belo in črno . 188lega Ma prave tropine 1880ega leta pravi slivovec hektoliter ponuja Jos. Kravagna, (552—1) hišni in gruntni posestnik v Ptuji . gld. 11. 15. 19. 33. 40. Le petdeset novcev velja jeden loz velike tržaške raistavinc loterije. IflGr' Ti B«>/.i dobivajo se v vt*eli me-iijaliii(k!i. pi i blag~ >j•<■;• li železni-Nkiii in robrodnlh i»om1uJ, e. Icr. poštnih urudili in < obitk n rna U, iote-ri|Hkili kolektnrali in da-uzili proda-ui. »b avisir.-oger. uioiiti i Is i j H«y Obširna ta loterija ima 1 glav. dob. 50.000 gld. v gotov. 1 „ „ 20.000 „ „ „ k „ „ 10.000 „ n „ dalje so dru/.ih v<'likih dobitkov, vrednih po 10.00O, 5000, 3000, 1O0O, 500, 3O0. 2O0, 10O, 50 in 25; vseh vkup ti*oe otleijalnili dobiikov vrednih goldinarjev 213.500 goldinarjev, l'ilZSl,-|\ I V 1'udi se inaoKo družili Jako dragocenih dobitkov, taoih Btvarlj, ki so izpostavljene in bo jih darovali razstavljalci. jj^T" Kdor hoče razprodaja ti, obrne naj se takoj do loterijskkoga oddelka tržaške razstave, 2, Fiazza Grande, v Trstu. Kdor si naroči posamične lože, dodeni 15 nov. za pofitarlno. (513—6) Loži dobivajo se v Ljubljani pri si. kranjskej eskomptnej banki, Jan. E. Bučarjevih naslednikih, Edv. Mahni in J. C. Luckmannu. 50 novcev LOŽI velike tržaške je. Tujci: Pri Maliei: líeuáti iz Trsta. — lkv getain Z Dunaja. Pri Slonu: Si^iuund iz Gradca. — i 1'ri avNtrijskeui eesariji : Berin- Brandl z Dunaja. ._1 ger, Turko, Klein /. Dunaja Zaloga najboljših alopatienih in Uomeopa-tifenih zdravil. Zdravilstvene posebnosti. Rudninske vode. Dišave. Naročila se proti poštnemu povzetju točno izvršujejo. (451—7) vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji. Ustanovljena 1S3D. Stanje konec 1881. lota: Izplačanih za L 1881 . . . gld. 403.943 Izplačanih i/>/,austanovljenjaeez 7,000.000 Dobiček za I. 1881 ...... 158.190 Zavarovan kapital v 25.151 policah gld. 28,000.000 Rezervni fond.....„ 5,188.159 Čisti dobiček (100°/0) i*azdeli se vsako leto mej članovo in za leto 1882. znaša ta 22°/0 letne premije. V zadnjih" 10 letih povrnilo ao je po čez 20% premije. Za naročila priporoča se ' grl<=LTm.a, ^g^er^tuira, za 3Cra.no sir o v LJubljaui, Mestni trg 14, II. nadstropje. (479-7) X3. Zegner. Izdatelj in odgovorni ureduik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".