Leto LX. številko Z8. v Uubiinni, v soboto 5. februarja I9Z7. Ceno Din r izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petft a Z— Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji uiseratl petit vrsta 4.— Din: notice, poslano, izjave, Popust po dogovora Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon Ste v. 304. Poštnina plaćana v gotovini. Uredništvo; Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon Štev. 34. Nervoznost pred skupščinsko sejo Vlada hoče za vsako ceno pr Alarmiranje vladnih in o po žici obtožnica proti Maksimoviću. — Beograd, 4. februarja. Za današnjo sejo Narodne skupščine je zavladalo uprav nervozno zanimanje Vladni stranki sta pozvali vse poslance, da prisostvujejo seji in da s tem preprečijo, da bi vlada ne doživela že na današnji seji Narodne skupščine poraz. Vlada računa, da bo seja Nar. skupščine zgolj formalnega značaja. Z ozirom na dnevni red današnje seje je potrebno, da novi minister trgovine in industrije umakne zakonske predloge svojega prednika, da na ta način prepreči glasovanje. V slučaju, da bi opozicija vložila kake nujne predloge, o katerih bi bilo treba glasovati, pa je vlada pripravljena sprejeti te predloge, da se izogne glasovanju Iz vrst HSK se doznava, da je obtožnica proti notranjemu ministru Boži Maksimoviću že gotova. Podpisali so jo vsi člani kluba. Popoldne bo predložena poslancem Demokratske zajednice in SDS, da jo podpišejo tudi oni. Obtožnico je sestavil poseben odbor radićev-skih pravnikov. HSK je sklenil, da bo njegov predstavnik to obtožnico prečita! na današnji seji Narodne skupščine pred prehodom na dne\«ii red. Radićevci bodo prisostvovali današnji seji Narodne skupščine polnoštevil-no, a tudi drugi opozicijski klubi raču- eprečiti bojno glasovanje. — jskih poslancev. — Radićevska — Popolna negotovost situacije. najo na korporativno udeležbo svojih članov. Situacija je docela nerazčiščena, ker se ne ve, ali bodo Nemci prisostvovali seji ali ne, in je tudi negotovo, ali bodo nezadovoljni radikali hoteli iti z vlado pri eventualnem glasovanju. Beograd, 4. februarja. Splošno se smatra, da bo opozicija vsekakor že na popoldanski seji Narodne skupščine poskusila izzvati bojno glasovanje. V to svrho je pripravil posalnec Vilder nujen zakonski predlog glede ustanovitve odbora za zunanje zadeve. Vlada bo prisiljena, da odkloni aH pa sprejme ta predlog. V zelo neprijetnem položaju bodo poslanci SLS, ki so do včeraj naj-radikalneje od vseh strank zahtevali zunanji odbor, a bodo to pot zopet prelomili vse svoje principe. — Beograd, 4. februarja. Podviza* no sklicanje seje Narodne skupščine, ki bo danes popoldne ob 17. je izzvalo komentarje. V političnih krogih je razširjena vest, da je Marko Trifko* vič na pitisk PašiČevcev hitel s sklicanjem in z objavo današnje seje Na= rodne skupščine, ne da bi se sporazu* mel z vlado. Uzunovič in njegova okolica so v velikih skrbeh, ker si niso na jasnem, kako bo izpadla današnja seja. Korupcija ni več korupcija Klerikalnoradikalna večina anketnega odbora zahteva zopetno podaljšanje roka. — Klerikalni Savli postali Pavli. — Trije osnutki za poročilo plenumu. — Beograd, 4. februarja. Danes dopoldne se je vrila zelo zanimiva seja anketnega odbora, ki bi moral do zadnjega dne sestaviti poročilo za plenum Narodne skup-&ne o aferah Rade Pašića. Po zatrdilu opozicije je tozadevni materijal zelo obte-Jilen ter so prizadeti razni visoki uradniki med njimi generalni direktor državnih železnic Mihajlo Ilič. V odboru so se pojavil] trije predlogi. Prvi je predlog radikalnih čanov, ki trde, da ministri niso krivi ln da zadene tudi uradnike samo majhna upravna, odnosno disciplinarna odgovornost, nikakor pa ne kazenska. Predlog demokratskega poslanca Koste Timotijevića vali odgovornost na višie uradnike in zahteva strogo kaznovanje. Najradikalnejši ie predlog poslanca SDS dr. Svetislava Popoviča. ki zahteva, da mora Narodna skupščina nastopati tako proti uradnikom, kakor proti prizadetim ministrom. Proti ministrom naj se specijalno uporabj zakon o ministrski odgovornosti. Debata o vseh teh predlogih je bila zelo živahna. Zanimivo je, da so klerikalci popolnoma utihnili sedaj, ko so v vladi, do-čim so vsa leta bruhali ogenj na korupcijo in gnfiobo, ki izhaiata od Pašićevih ministrov Poslanec Ranko Trifunović je predlagal, naj bi se še enkrat sestal ožji odbor, ki ima formulirati predlog ankentnega odbora za plenum Narodne skupščine. Predlog anketnega odbora naj bi bi! sprejet po možnosti soglasno. Zato naj se na popoldanski seji Narodne skupščine podaljša an-ketenemu odboru rok za sestavo poročila za novih pet dni. Predlog je bil sprejet s 13 8 glasovi. Med glasovi večine so bili seveda tudi glasovi SLS kot pobornice »poštenosti in načelnosti. Pašičevci bojkotirajo novo vlado Sklenili so, da nihče ne prevzame nobenega resora. — Uzunovič ponuja posameznikom izpraznjena ministrstva, a vsi odklanjajo. — Pripravljajo a t ako na notranjega ministra. Beograd, 4. februarja. Radikali, ki pripadajo Pašićevi skupini, so imeli sestanek v hiši poslanca Ljube Popoviča. Temu sestanku so prisostvovali skoro vsi pašičevci in tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Po daljši debati so sklenili, da od pašičevcev nihče ne stopi v vlado, razun v slučaju, ako se njihovi skupini prepusti ministrstvo notranjih del. 1 Ko je ministrski predsednik Nikola Uzunovič doznal za ta sklep, je poizkušal predvsem preko poslanca Ilije Mi-hajloviča pridobiti noedine pašečevce za vlado. Tako je najprvo ponudil Andri Staniču ministrstvo pošte in brzojava ali pa ministrstvo ver. Nato je ponudbo ponovil poslancu Ranku Trifunoviču poslancu Anti Radojeviču in končno poslancu dr. Dobri Popoviču Vsi štirje so v smislu gornjega sklepa odklonili vstop v Vlado. Doznava se tudi. da so sklenili pašičevci. da ostanejo mirni in da ne pokrenejo nobene separatne akcije, dokler ne bo na dnevni red proračunske debate postavljen proračun ministrstva notranjih del. Šele tu bodo stavili svoje predloge in zrušili sedanjo vlado. 20 ODSTOTNE PRIZNANICE — Beograd. 4. februarja. Finančni minister je naroČil vsem davčnim uradom, da sprejemajo 20odstotne kronske priznanice, ki so bile svojčas odtegnjene zasebnikom pri žigosanju kron kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke. LADJEDELNICA V KRALJEVIČI — Sušak, 4. februarja. Kakor se do-■snava iz verodostojnega vira, ne odgovarjajo dejstvom poročila italijanskih listov, da bo ladjedelnico v Kraljevici prevzel nemški konzorcij Ladjedelnica bo v kratkem preurejena in modernizirana. Pri teh delih ho sodeloval v prvi vrsti domač kapital. STROSSMAYERJEVA PROSLAVA — Zagreb, 4. februarja. V vseh Šolah -e je vršila danes proslava vladike Stross-maverja. Učitelji so predavali o Dokojni-kovem življenja in zaslugah SMRT HRVATSKEGA ZNANSTVENIKA — Zagreb, 4. februarja. Včeraj se je vtšh pogreb vpokojenega univ. profesorja Dragutina Cupoviča. Pokojnik ie živel samotarsko živlienje in je spadal med prve pravne strokovnjake zagrebške univerze. Napisal je mnogo razprav. Njegovo specijalno polje so tvorili problemi civilnega pravdnega postopanja. «OBILIC» PRIDE V SLOVENIJO — Beograd, 4. februarja. Akademsko pevsko diuštvo »Obilic«, ki ga štejejo danes med najboljše pevske zbore v državi, priredi tekom februarja umetniško turnejo v Zagreb in Slovenijo. Definitivni razpored še ni določen. V Zagrebu bo »Obilic« koncentriral po vsej priliki 20. februarja. — Po velikonočnih praznikih odpotuje »Obilic« na veliko umetniško turnejo na Češkoslovaško. Za Uzunovkem pride dr. Ninčsć? Uzunovič si išče zaveznikov na vseh straneh« — Radić se je pripravljen vrniti v vlado. — Pozornost vzbujajoča avdijenca dr, Ninčića. — Beograd, 4. februarja. Radikali, se bolj pa klerikalci, odločno demantira jo vesli, da vlada že išče novih stikov z da vid > vičevci. Zatrjujejo, da je sedanja vladna koalicija sama dovolj, močna, da ohrani večino v parlamentu, v skrajni potrebi pa lahko z gotovostjo računa tudi na nemške glasove. Kljub temu pa opozicija in tudi pašičevci vzdržujejo informacije, da Uzunovič res išče novih zvez z dovidovičevci. Dejstvo je, da sta včeraj skoraj istočasno obiskala notranji minister Maksimovič beogradskeg.i župana in davidovićevskega voditelja dr. Kumanudija. minister pravde dr. Srskić pa voditelja muslimanov dr. Spaha. Teh dveh sestankov tudi vladni krogi sami ne zanikajo več, zatrjujejo pa. da je šlo v prvem slučaju za beogradske občinske, v drugem pa za bosanske pokrajinske Z8deve. Vendar pa tega nihče ne veruje, temveč se sp'ošno smatra, da je bil namen obeh konferenc sondirati teren, kako bi se dali zopet popraviti podrti mostovi med radikali in davidovičevci. še bolj senzacijonalna vest prihaja iz radićevskih krogov iz Zagreba. Ta informacija trdi, da je g. Uzunovič stopil v zaupne stike tudi z g. Radićem in mu ponudil po-vratek v vlado. Radič je na to baje pristal in zahteva samo odstop notranjega ministra Maksimovlča* Po tej zagrebški informaciji, ki jo beleži tudi današnji »Jutarnji List«, se nahaja radikalno - klerikalna vlada tik pred padcem, ker se bodo nekateri pašičevci abseutirali iz parlamenta, čim pride do obojnega glasovanja. V zvezi z vsemi remi vestmi je vzbudilo veliko pozornost, ko se je izvedelo, da je bil včeraj v daljši avdijenci na dvoru bivši zunanji minister dr. Ninčič. V skupščinskih kuloarjih že govore o dr. Ninčiču kot bodočemu mandatarju krone, ki bo po Uzu-novičevem padcu poskušal sestaviti koncentracijsko vlado vseh večjih strank. Davidović odklanja pogajanja — Beograd. 4. februarja. Vest, da so Uzunovičevi zaupniki poskušali tekom včerajšnjega dne stopiti v. stike z demokratsko zajednico ter predlagati vstop demokratske zajednice v vlado, se potrjuje. Notranji minister Boža Maksimović je obiskal beograd-skega župana dr. Kumanudija in se ž njrm razgovarjal o pravcu. Sestanek pa je ostal brez uspeha. Ljuba Davidović je izjavil, da demokratska zajednica ne more odstopiti od svojih zahtev in da niL.a povoda, da bi silila v vlado. Demokratska stranka se ne nahaja preti razsulom kakor radikalna Radikali bi se radi rešili, ker jim gore tla pod nogami. Dr. Kumanudi je dober človek in se rad z vsakim razgovarja. W smo izjavili javno in lojalno, kaj želimo in kaj zahtevamo od radikalov. S svojimi zahtevami ne barantamo. Nismo radikalna stranka, ki nima šela in kjer se razni ambicijoneži bi-jejo za prvenstvo. Pri nas vlada red. Mi smo hiša. ki ima svojega gospodarja. Kdor računa z nami, naj se obrne na gospodarja, to je na vodstvo stranke, ne pa na posameznika 0 čem sta razpravljala Srskić in Spaho — Beograd, 4. rttoruarja. Minister dr. Srskič, o katerem se je trdilo, da se je včeraj pogajal z dr. Spahom, da bi pridobil IMO za vlado, je izjavil novinarjem: Med mano in dr. Spaho ni bilo političnih razgovorov. Razgovarjala sva se le o možnosti dela v oblastnih skupščinah v Bosni in Hercegovini Mi v Bosni ne moremo pobirati oblastnih doklad. ker smo preobdavčeni z državnimi dajatvami in moramo za to zahtevati, da se del državnih dohodkov izroči oblastni samoupravi S tem soglašajo vsi bosanski poslanci brez razlike strank. Ni to bil prvi sestanek med mano in dr. Spahom. Midva se pogosto raz go var java o bosanskih zadevah Dr. Spaho je potrdil, kar je izjavil dr. Srskič. Razgovarjal se je z dr. Srskičem o bosanskih razmerah, v ko* dkor so v zvezi s finančnim zakonom. Nikicevci so trdovratni Nove radikalne vabe. — Beograd, 4. februarja. »Vreme« doznava, da so zautrpniki Uzunovičeve vlade še tekom včerajšnjega dne poskušali pridobiti dr. Nikičev klub za vlado. V to svrho so se obrneili na poslanca dr. Lončareviča, ki spada med najuglednejše člane dr. Niki-čevega kluba. Dr. LončaTeviču Je bilo predloženo, naj zasede ministrstvo za trgovino in industrijo. Uzunovičevi zaupniki so računali, da bo dr. Lončare vič v tem slučaju vezal dr- NikJčev klub za vlado. »Vreme« poroča, da je dr. Nikičev klub odklonil vsak tak poskus, ki gre za tem, da se omaja sedanji položaj dr. Nikičevega kluba. Nemčija izplačuje Hohen-zoilernce Berlin, februarja, g. Prusko finančno ministrstvo je v smislu pogodbe o od« pravnini bivšim knežjim dinastijam včeraj nakazalo Hoheozollerncem drugi obrok v znesku petih milijonov zlatih mark. Pni* ska vlada pa ne pristaja na to, da se spre* meni ^otranja oprema Viljemove palače v Berlinu, kjer se baje namerava naseliti njegova soproga Herminp Tudi Italiji so hoče kitajskih avantur — Rim, 4. iebruarja Iz uradnih krogov se doznava, da se vodijo med angleškim in italijanskim zunanjim ministrstvom pogajanja* o skupnem nastopu na Kitajskem. Značilno je, da naglasa jo skoro vsi vladni listi, da bo morala Italija opustiti dosedanje stališče čakanja in brezbrižnosti in da mora nastopiti tako, da bodo it al. interesi popolnoma zavarovani. »Giornale dMtalia« in uradna »Tribuna« napovedujeta, da bo med Rimom in Londonom dosežen sporazum, V smislu teg-* sporazuma bo Iialija nastopila na Kitajskem za zaščito svojih nacionalnih interesov aktivno ob boku Anglije. Naši v Italiji 2. februarja 1927. _ Preganjanje društev se nadaljnje. Ka rabinjerski brigadir iz Komna je zopet samovoljno prepovedal Izobraževalnemu društvu »Napredek« v Tomačevici pevske vaje in jim zaplenil vse note. V Jelšanah v isti pokrajini je tamošnji po-leštat daJ zapreti prostore tamošnjega društva »Sloga« in tako ukinil vsako društveno delovanje. Z vso silo pa dela na to, da bi ee med izključno slovensk. prebivalsvom ustanovil italijanski mandolistični klub. Najhujše pa se je pripetilo nekemu drugemu društvu. Karabinjer se je zglasil v društvenih prostorih, ko je dobro vedel, da ne more dobiti nobenega odbornika in je hotel s silo odpreti vse predale in zažgati muzikalije in knjige. Neki mladenič, ki je bil slučajno prisoten, ga je vendarle prepričal, ia tega ni storil, pač pa se je takoj podal v svoj urad in tam sestavil pismo, ki ga je nato potom občinskega tajnika dostavil društvenemu predsedniku Ker pismo predobro karakterizuje sedanje brezpravne ra/.i. ere med Slovani v Italiji, obenem pa je najboljši dokaz za ignoranco varnostnih oblastnikov, prinašamo pismo v celotnem prevodu: »Vaše gospodstvo mora brez nadaljnjega odrediti izpraznitev dvorane, kjer ima Pevsko in bralno društvo svoj sedež, katero se mora med tem smatrati za razpuščeno od danes 31. januarja dalje. Stvari se morajo takoj prodati ali razdelili med Člane, kateri se ne smejo pod nobenim pogojem več shaja:i. Vam je naložena izvršitev tega ukaza pod osebno odgovornostjo. Da se ognete strogim ukrepom v smislu zakona opozarjate se, da boste vi odgovorni za vse, kar bi se morda znalo zgoditi in da se morate temu primerno ravnati proti članom društva, ki kakor rečeno, ne bo smelo več dati znaka življenja. Kr. brigadir (podpis nečitljiv). — Preganjanja posameznikov. Te dni so pozvali na k vest ur o v Pulo odvetnika dr. Ki-raca in predsednika Puljske posojilnice Crle-nieo in ju tam fotografirali, izmerili in jima odvzeli prstne odtise. Skoro iz vsake občine v Istri so pozvali kakih deset naših ljudi hi jim tam izročili prisilno izkaznico s prstnim odtisom. — Zopet učiteljica premeščena. Kakor ne bi bilo v zadnjem času dovolj slovanskih učiteljev odpuščenih so začeli sedaj prejemati odloke, 9 katerim se kar čez noč premestijo v italijanske kraje, celo izven okvira tržaškega šolskega skrbništva. Prva v vrsti, o kateri smo vsaj mi obveščeni, je učiteljica K. R., ki je 90. januarja prejela odlok, da mora s 1. februarjem nastopiti novo službeno mesto pri Benetkah. Dosedaj je službovala na Vipavskem. Vprašanje intendanta Beograd, 4. februarja. Iz prosvetnega ministstva se doznava, da bo do na-daljnega zastopal dosedanjega upravnika Nar. gledališča v Ljubljani Mateja Hubada. ki je bil imenovan za direktorja ljubljanskega konzervatorija dramaturg Oton Zupančič. Kot najresnejsa kandidata za upravniško mesto Narodnega gledališča v Ljubljani se imenujeta na prvem mestu dr. Vidic. referent velikega župana v Ljubljani, na drugem mestu direktor Narodne galerije v L»ub_ liani Ivan Zorman in arhitekt Rado Kregar. ki ga kandidira radikalna organizacija v Ljubljani. Madžarske aspiracije na Burgenland — Dunaj, 4. februarja. Poslanci avstrijske socijalnodemokratične stranke so vložili v parlamentu na vlado interpelacijo, v kateri opozarjajo na krvave dogodke v Schattendorfu na avstrijsko madžarski meji, kjer so nasprotniki republike streljali na organizacijo republikanske hrambe. Poslanci pozivajo vlado, da nemudoma nastopi proti republiki sovražni organizaciji. Pri tej priliki je prs« Schonberger izjavil, da so dogodki v tesni zvezi z madžarsko iredentistično progando Obmejni madžarski listi pišejj, da je potovanje grota Bethlena v Rim v zvezi tudi z madžarskimi aspiracijaml na Burgenland, ki ga bo prej ali slej Madžarska osvobodila. Madžarska iredenta izrablja tudi gospodarske momente Madžarski Instituti onstran meje dajejo poedincem in obmejnim občinam na avstrijskem teritoriju cenene kredite, češ da ? Dunaja ni nobenega denarja za Burgenland Razuntega se Madžari poslužujejo tudi kulturnih agitacjj-skih sreds ev Atentatov Londrev ubit — Skoplje. ž? februarja Svojčas je jugo-slovenski tisk obširno poročal o atentatu, kateremu je podlegel novinar Haižipopovič. direktor liata »Južna Zvezdac v Bitolju. Atentat so organizirali bolgarski komite. Naše oblasti so Čakale s procesom, dokler jim iJ bil nedavno izročen še tretji atentator, ki je bil pobegnil v Albanijo. Proces bi se mord zdaj vršiti sredi tega meseca Včeraj popoldne pa so atentatorji, ki se nahajajo v bitpljskih zaporih, poskušali pobegniti. Atentatorji so potolkli prve straže in hoteli skočiti preko visokega zidovja. ko so jih opazili žnndarji. ki so stali na straži, ter pričeli nanje stresati. Med ubitimi je tudi Krsto Londrev, ki je organiziral in osebno izvedel atentat na Hadžipopoviča. Ostale atentatorje so žanda«*ji nrijeli. VEČNI NEMIRI NA PORTUGALSKEM — Lisabona 4 februarja Del posedke v Oportu je včeraj od rekel poslušnost tor nastopil proti vladi Vsled tega je vlada proglasila obredno uanj'e nad celo državo Uporniki zahtevai:> odstop vlade Borzna poročila. LJL BLJANSKA BORZA Efekti: Z¥i% drž. renta m vojno škodo 335—0. 7% invest. pos 1921 *2.50-83.50, Celjska posojilnica 195 197 Ljub-Ijan. kred bk. 150. Merk. bk. 99—lOo. I. hrvatska štedionica 930—0. Kreditiu zavod 170—180, Strojne tovarne in livarnt SO—0. Trboveljska premogokopna družba 385 -0. Združene papirnice 120—o. Stavbena družba Ljubljana 55—05. Sešit 104—0. AXA% kom. zad. dež. bke. 20—22. \XAC/C zast. I. dež. bke. 20—22 za«.;ri<:b>ka hokza Devize Wien 801.— — 804 -. Be-r lin 13.49 — 13.52. Budimpešti« 99&50 -998.50 Italija 243.24 - 245.25. Loudor. 275.97 — 276.77. !S'ewyork Ček 56.75 — 56.95, Pariš 223.33 - 225.83. Pragu '68.2.r: — 169.05. C uri h 10.94 — 10.97. Efekti. 7odst. mvest. posojilo 1921 83 in 1 četrtiua — 5.75, 2 in polodsi. drž. rente za ratnu stetu 338 - - 338.50- Ljubl.jan ska kreditna 149 - 150. Hrv. eskomptn banka 104 — 105; Kreditna banka Zagret 106 — 110, Hipotekama banka 64 - 6T» Jugobanka 102 — 103. PraŠtediona 960 935, Drava d. d Osijek 505 — 510. *ečer: na Osijek 507.5 — 520, I si s d. d. 51 ~ 5" Gutman 270 - 300, Slaveks 130 — 150. si. vonija 35 — 36. Trboveljska «80 38* Union paromlin 305 — 310. Vevče 145 165. Agraria 52. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.135, Pan> 2O.407.c Newyork 519.3125. London 22.25 Prag;« 15.40, Dunaj 73.30. — Trst: Beograd 41. London 113.34375, 449.30 »tran X •SLOVENSKI NAROD* dne 5. februarja 1927. Stev 28 Pod novo vlado učence, ki ne bodo imeh povprečno samo odličnih ali prav dobrih ocen. Iz predmetov, v katerih bodo imeli učenci koncem 3. trimesečja oceno »dobro, zadostne* ali > nezadostno«, bodo morali polagati v času do 28. junija letni izpit. Dobro pa skrbi zakonski predlog za gmotni položaj srednješolskih učiteljev in ravnateljev. Vsak bo dobival poleg rednih službenih prejemkov stalno mesečno doklado: ve-ščmaki učitelji in suplenti po 900—500 Din, profesorji po 600 ali 800, direktorji po 800, 1000 ali 1200 dinarjev. S tem se bo vsaj omilil neugodni gmotni joložaj naših profesorjev, o katerem je čuti toliko pritožb. Naravno, da se jim bo z zvišanjem prejemkov obenem zvišala njih učna dolžnost na tedensko 18 do 20 ur. Radi tega pa odpadejo dosedanji honorarji za takozvane nadure ali so vsaj bistveno skrčijo. —st.— Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Petek, 4.: «Pegica mojega srca*. E. Sobota, 5.: «Slsba vest* Delavska prccUu* va po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 6 : »Triglavska bajka*. Ljudska Sredstava po znižanih cenah. Izv. — Ob }. «Gobsek>. Premijera, Izv. Ponedeljek. 7.: »Pahljača ladv Winderme* re». C. OPERA. . Petek. 4.: cSevilski brivec*. C. Sobota, 5.: «Carmen». D. Nedelja, 6.; Ob 15. «Cosi fan tutte*. Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izv. Premijera »Gobseka« se vrši v ljubljanski drami v nedeljo, dne 6. t. m. Avtor Walter Hasenclever ie trenotno eden največjih reprezentantov ekspresijonlstičnega pokreta v nemški literaturi. Motiv Gobse-ka je prevzet po Balsacovi noveli istega imena, vendar je znal Hasenclever vdihniti modernega duha in dramske napetosti. Gobsek, skopuh, ni sorodnik Harpagona, temveč demonski lik in njegova pesem zlata mu zveni iz večnosti. Devet kratkih markantnin scen vsebuje eno dramo izmed tisočerih, katerim vsebino in usodo vdihuje Gobsek. Grot — grofica in na drugi strani Gobsek dobojuiejo bol in ta boj je borba med skopuštvom in zapravljivostjo. med ljubeznijo in golim pohlepom. Pri naši vprt-zoritvl, ki Je Inscenirana od prof. Šesta, Igra naslovno vlogo g. Skrbinšek, vlogo grofa g. Kralj, grofice ga Nablocka, Gob-sekove hčere Estere ga. Saričeva, galana de Traille g. Levar. V ostalih vlogah pa so zaposleni g. Peček. Cesar, Sancin in dame Ježkova in Mira Danilova. »Pegica majega srca«. Z oziroin na to, da je ta veseloigra imela lansko sezono tako velik uspeh, da se je v celem vprizoila nad dvajsetkrat, se je uprava odločila, jo letos spet vprizarjati in sicer v obonoianu in izven njega. — Režiser je dal sceni še prijaznejše lioe in igralci s si nadeli nove maske in nastopajo v novih oblekah. Pevska društva, pevski zbori, pevci in pevke, prijatelji nase pesmi! Naročite se na »Zbor«, mesečno revijo za novo zborovsko glasbo z glasbenoknjiževno prilogo. Pošljite naročnino v znesku 40 dinarjev čimprej, da bo uprava lahko ugotovila število naklade- Lanskim naročnikom smo v zadnji Številki priložili položnice, — Naslov: uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Leosa JanaČka »Stvar Makropulos* je uvrstila med svoj repertoar Državna opera v Berlinu. Delo se bo izvajalo Se v tekoči sezoni NOGAVICE Z, zri amko «n iiaom ML J UC naj bol j? (L, na/ir p cžn cjse. xoto najcenejše šBetežmca KOLEDAR. Danes; Petek, 4. februarja 1027; katoličani: Andrej; pravoslavni: 22. januarja: Timotej. Jutri: Sobota. 5. februarja 1927; katoličani: Agata, pravoslavni: 23 januarja, Kli= meot. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: »Pegica mojeg* ar* ca*. E. — Or>era: »Sevilski brivec*. C. Kino: Matica: »Poštarjev* hči». — Dvor; «Pozor Harry>. — ideal: ♦-Potopljeno hrodovje». DE2UKNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go« sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta 1; Trn* kocrv. Mestni trg. Sotnce zaide danes ob 17.13, vzide jutri ob 7.15 in zaide ob 17.14. Mesec zaide danes ob 21.12 in vzide ju« tri ob 7.40. Naša podjetnost Ljubljanski n&rc*čruk nam piše: V torek *em hotel na lovski p/t*» na Tabor. Slabo vreme, brozga po ulicah in trotoar jih. Se prehladim se rad in hotel sem pred pošto na tramvaj. Ker se ne znam tepsti, nisem mogel gori. Preo* Jadransko banko in Slonom stoji dolga vrsta avtomr* bitov: stopim k prvemu in vprašam, koltko plačam do Tabora. ^Štirideset dinarjev.* Preveč mi jc, pa se obrnem k drugemu in tretjemu. Ta bi me peljala za 30 Din. kar pa je tudi za povprečnega Ljubljančan na preveč. In mahnil sem jo peš kljub tuzi Videl sem, da so povpraševali tudi dru-, gi, a vsak se jc ustrašil in odšel peš ali pa si priboril mesto na tramvaju. Avtotaksi pa so stali nezaposleni Ako bi kak podjeten podjetnik za takt; rrilike nastavil nizko takso par dinarjev za osebo, bi Imel svoj voz v kratkih minu* tak zaseden, pa bi bil cel večer zaposlen in zaslužil gotovo več kakor pa s čaka* njem. Zado\>ol}en bi bil on, zadovoljna tw-di publika. Tudi pri nas se mora uveljaviti načelo, da ie boljši mal zaslužek kakor- nikak _A. Z. Sport Smuške tekme v Cortini d' Ampezzo Včeraj t. j. 3 februarja so se vršila v Cortini d* Ampezzo mednarodne srnuske tekme, na katerih so se poleg Švedov udeležili Čehoslovaki, Nemci in Italijani. Za Jugo>la vljo so startali ing. Josko Janša, liinko Sir-celj, Janko Janša m Peter Klofutar (vsi Ib-rija) ter dr. Stanko Kmet (Ljubij. sport, kl.) Naša delegacija, ki so jo spremljali dr. Ha-1-ži, dr. Žižek, Gnidovec in Tavčar, je prtspel.j v ponedeljek v Cortino d' Ampezzo in bila prav prisrčno sprejeta. Včeraj zjutraj ee je vršila ob ugodnem vremenu vztrajnostna smuška tekma ua 50 kom. Startalo je 37 tekmovalcev. Prvi je prispel na cilj šved Lindgren v 4 : 11 : 52.2. drugi Šved Victrom v 4 : 29.57, tretji Čeho-slovak Dont v 4 : 34.45. Med Jugosloveni »> prispel prvi Joško Janša kot 19. v 5 : 16.% Janko Janša je prispel na cilj kot 27.. dr. Kmet kot 28. Za tekmovanje sta se prijavila tudi Pf-ter Rlohitar in Dušan Zinaia (Zagreb), ki p* nista startala. — Sntuške tekme se vrie v nedeljo 6. t. ni_ v Mojstrani ter bodo nudile vsem udt ležcucem prav . izreden užitek. Skakalne smuške tekme se smatrajo v vseh državah vedno kot višek sezone, pač vsled tega. ker zahtevajo te tekme od tekmovalcev največ poguma, drznosti in tudi obvlada, nja tehnike, gledalce pa zadivijo skokj vsled njih veličastnosti. Skakalnica v Moi* strani je povsem moderna in odgovarja mednarodnim predpisom, dopušča pa za letos skoke, ki odgovarjajo stopnji skakali nega smuškega sporta pri nas. Tekma pri. ene takoj po prihodu jutranjega vlaka. Do= voljena bo bržčas polovična vožnja, tc-r bodo mogli dobiti udeleženci potrebna po. trdila v Hotelu Triglav v Mojstrani. Prenočišč je zadostno na razpolago. Jutri, * >oboto, se vrši tekma na IS km, ki se Kn računala skupno s skakalno tekmo kot fcem^ kureuca za prvenstvo Slovenije. Ti teknu prične ob Id. popoldne. Konstatacija, da je pri nas sedaj še nemogoča vlada, v kateri ne bi bili za« stopani radikali, se je obnesla popol« noma. Zadnji poskus, nasloniti vladno kombinacijo z Davidočevimi demos krati kot ogrodjem je končal tako ne* uspešno, da bi se ne mogel obnoviti, tudi ako ga ne bi v naprej in za dolgo diskreditiral Stjepan Radić s svojo ekscentrično nezanesljivostjo. Danes, po tolikih komično klavrnih poskusih z Radićem, je postala edina fiksna točka naše politike: vladati se da sa* mo v kombinacijah, koaliciji ali kon* centraciji, v kateri so zastopani radi* kali. In ker so radikali tako absolutno najmočnejša parlamentarna stranka, je jasno, da jim je zasigurana vodilna vloga. Poskus, razcepiti radikale na frakcije, odriniti Pašića in njegove v stran in potegniti ostali del stranke v nove kombinacije, se mora smatrati kot ponesrečen. Vsaj za sedaj; radi* kalna stranka je danes močnejša nego je bila pred letom dni; je sicer vpra* sanje, če bo sedanja enotnost ostala, ali dokler ne nastopijo novi dogodki osnovne važnosti, z nadaljnim cepljen njem radikalne stranke ni računati. V takih okolnostih je radikalna stranka v prijetnem položaju, da si izbira sama stranke, s katerimi bi ho* tela delati Njena velika relativna moč ji olajšuje posel v izredni meri. V naj* slabšem slučaju dela lahko tudi z zelo majhno partnerico, in more baŠ radi tega izigravati medsebojne spore med strankami, ki prihajajo za koalicijo v poštev. To je njena velika ugodnost m to je hkrati veliku neugodnost za drugo stran koalicije. Radikali lahko delajo ali z radićev* ci, kakor je bilo zadnje poldrugo leto. lahko aranžirajo koalicijo z Davidovi« ćevimi demokrati, kar je vzpričo hudih nasprotij med obema pretežno srbi* janskima strankama najtežje; se mo* rejo združiti v vlado s samostojnimi Lansko leto je vzbudil v Novem Sadu velikansko pozornost proces zoper posestnika Josipa Moscming; in njegovega hlapca Ivana Retzlerja. Oba ie ovadila žena Josipa Moschunga. Moschung se je poročil še le leta 1925. Zakon pa ni bil srečen. Žena je vedno bolehala ter hodila okrocc zdravnikov. Potovanja v kopališča, -v- inozemstvo, od specijalista do specijalista so stala ogromno denarja in razumljivo je, da je bil Moschung včasih nevoljen. Vendar pa tega nikdar ni očitno kazal. Lansko leto spomladi je ponovno odpotovala v inozemstvo k svojemu očetu ter se še le čez par mesecev vrnila domov. N7i pa šla k svojemu možu. marveč k nekim sorodnikom ter zahtevala, naj pride mož po njo. Poleg tega ga ie ponovno silila, naj prepiše polovico svojega imetja na njeno ime. Ker je to vedno odlagal, ga je začela sovražiti. Končno je podala pri sodišču ovadbo, ki je bila že na prvi pogled skrajno neverjetna. Svojega lastnega moža je nainreč obdolžila, da je umoril na polju spričo svojega hlapca nekega pastirja, truplo pa zakopal na njivi. Da bi ga hlapec ne izdal, se je obvezal, da mu bo na zahtevo vedno ^posodil-* svojo ženo. In to ie res tudi storil. Že drugi dan po poroki jo je baje zaprl s hlapcem in to se je pozneje Često ponavljalo. Pri razpravi, ki se je vršila julija meseca lansko leto, je bil Moschung obsojen na 3 leta, Retz-ler pa na Z leti ječe. Na njun priziv se je vršila v ponedeljek vzklicna razprava, pri kateri se je obema posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Izkazalo se je, da si ie žena vse obdolžitve izmislila ter se hotela na ta način maščevati nad svojim lastnim možem, ker ji ni ustregel v vsaki želji. Oba obtoženca sta bila oproščena. H. J. Magog: 28 Borba is liolem Želodec mladega igralca je sprejel vabljivo ponudbo mistra Gingla z zadovoljstvom na znanje. Brez nadaljnega pomišljanja se je James vzpel v letalo ter jel s slastjo uživati pašteto, ki mu jo je ponudil detektiv. — Na vaše zdravje. — mister Old-silver! — In na vaše, dragi Gingle! Toda žuriva se! Pospraviva jedačo z dvojnimi zalogaji, hotel bi čimprej odleteti! Te besede je še izgovoril... nato pa je nenadoma zazehal, nekaj nerazločnega zajecljal, omahnil in padel na naslonjalo .. trepalnice pa so se mu težko poveznile na brezizrazne oči... James Oldsilver je zaspal. Mister Gingle se ni ganil, čez njegovo sarkastično lice je hušknil satanski usmev. XVI. poglavje. Skrivnostna palača. Motor je Še brnel, ko se je James Oldsilver osvestil: letalo Je lagotno pristalo na tla in obstalo haš v hipu, ko le mladi milijarder odprl svoje težke trepalnice. demokrati, ali pa s slovenskimi kleri^ k alci. To pot so si radikali izbrali zadnjo možnost. Po dolgem času imamo z o* pet SLS v vladi, stranko, ki si je re* stavrirala svoje stare pozicije na Slo* venskem bas na osnovi, ugodnosti, ki ji jih je nudila opozicijonalna delav* i.ost. Spretno je mogla ŠLS leto za le* tom izrabljati sodelovanje ostalih slo* venskih strank v vladi. Vse kar sc je zgodilo v tej dobi nesimpatičnega — in množina takih «nesimpatičnih» do* godkov. pojavov in odredb je res iz* redno velika, ne glede na fakt, da se ogromna obilica izboljšanj, ki so se pričakovala, ni izvršila — vse to se je izvršilo na odgovornost onih. ki so se vezali z radikali. Zdaj pa je klerikalna stranka v tej poziciji. Njena sposobnost, njena vrednost prihaja sedaj na preizkusni kamen. Njena dosedanja kritika dobi šele sedaj svojo pravo oceno; klerikalci sami bodo sedaj pokazali ali so bili upravičeni tako ostro kritizirati delovanje drugih in potegniti iz napak oziroma premajhnih uspehov drugih svoje strankasko-politične dobičke. Zato morajo biti seveda pripravljeni, da bo vsa, neklerikalna slovenska javnost njihovo delo motrila z ostro kritiko, tehtala njihovo delavno sposobnost tn uspešno sodelovanje v vladi z istim merilom, kakor so učili gospodje sami. In da so klerikalci v opoziciji delali samo na to, da nasujejo svojim vo-lilcem demagoškega peska v oči, so pokazali že prve dni svojega vladanja, ko je postalo kar čez noč zlato, kar je bilo še včeraj grdo blato. To postopanje ne preseneča nikogar, kdor pozna klerikalne metode, moralo pa bo presenetiti one klerikalne volilce, ki so doslej slepo verjeli demagoškim slagar jem SLS. In to bo glavni, bojimo pa se, da tudi edini dobiček, ki ga bo imela Slovenija od sodelovanja SLS v vladi. Kje so oni dobri, stari časi! Ta vzdih se sliši in čita prav pogosto in ljudje si pri tem menda predstavljajo, da se je nekoč kar cedilo mleko in i med in so ljudem pečeni golobi frčali v usta. A ti «dobri* stari časi niso bili prav nič boljši kakor dandanes Razlika je le v tem, da se kolo sreče vrti in se danes godi enemu dobro, drugemu pa slabo, dasi je bilo morda še pred par leti obratno. Treba je pogledati le par let nazaj. V popreobratni dobi so nekateri plavali v denarju, ko so drugi trpeli največje pomanjkanje. A tudi v res »starih» Časih ni bilo nič boljše'. Te dni mi ie slučajno prišel v roke koncept lastnoročno pisane prošnje upokojenega župnika Josipa Podobnika, živečega v Ljubljani. Prošnja je datirana z dne & februarja 1875 In je naslovljena na visoko c. kr. deželno vlado. V vlogi tarna ubogi 831etni starček, da s pokojnino v znesku 210 gld. in osebno doklado 100 gld. na leto ne more živeti radi neznosne draginje, ker mu ta vsota ne zadošča niti za najpotrebnejše izdatke. Služboval je 16 let kot kaplan in 29 let kot župnik po raznih krajih Gorenjske in Dolenjske, a vedno po slabih farah, tako da si ni mogel ničesar prihraniti. Da se mu vsaj na stare dni ne bo treba boriti z eksistenčnim vprašanjem, prosi visoko c kr. deželno vlado, naj mu ali zviša pokojnino ali pa nakaže posebno doklado. Mož je bil torej rojen leta 1792. in kakor se da sklepati iz njegove prošnje, tisti stari časi niso bili nič kaj boljši kakor so naši, ko se upokojenci prav tako bore za vsaj človeka dostojno življenje, kakor sc je moral ta starček. * Pred par dnevi je počastil Sarajevčane s svojim posetom premeteni pu- 1 — Kje sem? je vprašal James. Polagoma se je jel zavedati; v njegovih očeh je zasijalo neizmerno pre-senečenie — Kje sem? je ponovil igralec in skočil iz aeroplana na zemljo. — Takoj boste zvedeli, je odgovoril mister Gingle, ki se mu je bil pridružil. Karkoli boste opazili, ne čudite se ničemur! Pokrajina je bila v resnici kaj nenavadna. Bila je z vseh strani zaprta z visokimi gorami in je nalikovala cirkusu, k! je bil dostopen le letalcu in pticam. Strma in gladka skalnata stena se je vzpenjala pred očmi Jamesa Old-silvera. V višini več sto čevljev je James s čudom zaznal fantastično arhitekturo, nalepljeno na skalo: vrsto zidcev, palač in svetišč, dvorov in stebrišč, kapitolov. izklesanih v gigantskih oblikah, ogromnih pošastnih kipov. Čudovito, tajinstveno mesto! Kolo salne dimenzije njegove so morale ostaviti svoj vtis na gledalca; mrka, negibna tišina, ki ie vladala v njem, je zlovešče težila duha. Dvori so bili zapuščeni; na stopniščih in koridorih palač !n svetišč, ki bi morali mrgoleti ljudskih množic, ni bilo živega bitja. Vsa okolica je spominjala na zapuSčc-no, že davno izumrlo civilizacijo. stolovec ki jih je pošteno potegnil. Doslej se je sicer zvedelo samo za en slučaj, vendar pa je skoraj gotovo, da ie še več žrtev, ki pa se ne marajo javiti, da bi ne bile izpostavljene Se javnemu zasmehovanju. Možakar je bil elegantno oblečen, star okrog 45 let in je imel zelo simpatičen nastop. Sarajevčani so na glasu kot zelo gostoljubni ljudje in tako ni čuda, če so tudi njemu nasedli. Posluževal pa sc je Čisto nenavadnega trika. Nekega dne je posetil staro gospodično Kabiljo. ki stanuje sama v eni boljših ulic. Predstavil se ji je kot njen rojak iz Jajca ter jI začel pripovedovati brezkončno storijo. Njegovo pripovedovanje pa je bilo tako prijetno in tako zanimivo, da začudena gospodična sploh ni prišla do besede. V začetku je sicer zanikala, da bi imela v Jajcu kake sorodnike, toda »rojak« ji je naštel celo zgodovino in cel rodovnik in jo nazadnje res prepričal, da sta si celo v ožjem sorodstvu. Končno ji je še povedal, da je bil sicer siromašen, toda s trudom in delom si je v Ameriki pridelal toliko, da je danes za naše pojme že bogat. Ima svoj lastni avto, svoje konje in lastno tovarno v Jajcu. No, takega sorodnika vsekakor ni zametavati in tako ga je tudi Kabiljova z veseljem pogostila. Ko se je že poslavljal je segel v žep in zapazil, da je «pozabil» listnico. «E, mi trgovski ljudje smo često zelo pozabljivi,» je izjavil «kakor kakšni profesorji* in ji nato obrazložil, da je pozabil listnico z denarjem. Prosil jo je, naj mu posodi kakih 400 Din, češ da ne mara iti k svojim poslovnim prijateljem, ker bi se potem norčevali iz njega. cSorodniea* je prošnji bogatega strica iz Amerike radevolje ustregla, Ker pa ni imela drobiža, mu je izroči-ga cel tisočak. Možakar se ji ie za njeno ljubeznjivost lepo zahvalil, poslovil in izginil. Obljubil pa je, da pošlje denar takoj naslednjega dne nazaj. Toda minilo je 8, minilo 14 dni, denarja pa ni bilo od nikoder. Pisma, ki jih je pošiljala na njegov naslov v Jajce, so prihajala kot nedostavljiva nazaj. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je lahkoverna gospodična, ki gotovo ni preveč poznala moških, nasedla premetenemu pustolovcu. Oblasti ga zasledujejo, toda doslej brezuspešno. Srednješolska reforma Novi zakonski predlog o srednjih šolah vsebuje v primeri s prvotnim osnutkom iz L 1922 marsikako izpremembo. 2e to, da bo iz načrta izpuščene vse določbe, ki se tičejo uradniške pragmatike in profesorskih izpitnih predpisov, pomeni neko poenostavitev prvotnega načrta. Ta je obaegal 191 članov, sedanji pa Ie 130. Kot znaten izboljšek moramo označiti, da sed. zakonski načrt ne govori več o »enotnem« nižjem tečaju, tj. da bi bila učna osnova na vseh nižjih srednjih šolah ista, temveč predvideva tri kategorije srednjih sol: realne gimnazije, realke in gimnazije. Ostal pa je tudi v sedanjem zakonskem načrtu prejanji glavni nedostatek: da se nikjer ne omenja, kaki naj bodo nastavni plani in programi teh treh srednješolskih tipov niti se ne določa, jeli se prične ločitev Že s 1. razredom ali šele v V. razredu. Zakon bi moral v tej kardinalno važni zadevi vsebovati točna določila. Ne gre pa da bi se, kar se je doslej dogajalo, vsakokratnemu ministru prosvete prepuščalo, da odredi take učne načrte, kakršni njemu prija jo. Če se v novi zakon ne sprejmejo striktne določbe o učnih načrtih, bo naša srednja 5ola tudi poslej doživljala iste pretresi jaje, kakor jih je morala doslej od prevrata semkaj, o čemer nam nudi Jož. \V e-e t e r v svoji brošuri >Kriza naše sredu.ie šole* pregledno, a nerazveseljivo eliko. Pogoji za otvarjanje novih razredov na srednjih šolah so po zakonskem načrtu, vsaj za slovenske razmere, prestrogi Tako n. pr. se mora za V. ali VI. razred prijaviti vsaj po 40, za VII. in VIII. razred vsaj po 80 učencev, da se sme razred otvoriti Če bo to obveljal, potem se bodo naše podeželske gimnazije (v Kočevju, Ptuju, Murski Soboti) kmalu reductale na nižje razrede. Omenilo bi »e lahko še dokaj drugib točk, ki jih navaja zakonski predlog, zlaati glede trajanja šolskega leta, Izpitov, šolske uprave i. t. d. Javnost utegne zanimati, da se bodo po sklepu šolskega pouka (dne 31. maja ua popolnih, dne 10. junija na nepopolnih 6rednjih šolah) vršili letni izpiti, obvezni za vw — Kako čudovita scenerija! je vz-hičeno vzkliknil James, ki nI mogel zatajiti igralca v sebi. — In če pomislim, je nadaljeval ves zamaknjen, da trošimo pri filmu milijone za slične scenerije! Nali režiserji bi morali iskati. Počemu graditi umetne dekorje? Vse, česar jim poželi domišljija, jim nudi narava sama. Vse, prav vse! To opažam dan za dnem, Z vedno večjim občudovanjem je James motril gigantne fasade, priljep-ljene na skalo, ki so se zdele kakor velikanski portali, vsekaml v granit. Bilo je, kot da sta si Iztok in Zapad složno podala roke pri gradnji bizarnih konstrukcij. Ce bi si bil kaj slič-nega izmislil dekorater po navodilih In smernicah kakega filmskega režiserja, bi bil James zanfčljivo skomignil z rameni, češ: Kolike gluposti in ignorance! S silo se je moral igralec odtrgati od teh misli. Okrenil se je k detektivu. — Med vožnjo sem menda sp?"? je vprašat nezaupno. — Nekoliko! se Se zahehetal mister Gmgle. Očlvidno ste bili utruienl. —» Čudno! je odvrnil James zamišljeno. Po tem takem ste v1 prevzeli pilotsko službo? — I seveda, kdo pa drug!? je od- govoril rnister Gingle neženirano. Čakati na vas bi pomenilo po nepotrebnem izgubljati čas. — Moj spanec je bil umeten, je hladno^- povzel igralec in pogledal spremljevalcu prodorljivo v oči. Vino, ki ste mi ga natočili... Prisegel bi, da je bilo v njem kako uspavalno sredstvo! Mister Gingle je skomignil z rameni. — Počemu bi filozofirali? je menil brezbrižno. Dejstvo je, da ste tu. Te besede je izgovoril s svečanim naglasom. Pokazal je z roko na skrivnostne palače in povzel: — Sličnih stvari človeške oči,.to se pravi, ljudje, ki imajo kaj razumnosti in smisla za umetnost, še niso videli... Povem vam, mister Oldsilver: letalo vas je pripeljalo na prag čudes, skoro bi dejal, grozot... Ni moj namen, vzbujati v vas strah, zakaj poznam vas in vem, da je vaše srce junaško In pogled neustrašen. Ali povedati sem vam hotel, da nalu vse naokrog obdajajo nevarnosti. Malo je raziskovalcev, ki bi imeli poguma odgrinjali zaveso mt?!er1jev, skritih v tej pokra lini. — Ko bi ml le hoteli povedati kje po priliki leži ta skrivnost! polna dežela .... je začel James. A mister Gingle mu u\ dal, da bi dogovoril. — Verujte mi, mnogi« manj vam je zanimivo vedeti, kaka je preteklost, zgodovina in zemljepisa lega kraia. kjer stojite, kakor njegova seia:ii.»st. Vas ne rniče čuti, kdo prebiva tod? Gingle se je ozrl v Jamesa in tehtno izjavil: — Mis Perle se nahaja tukaj! Premolknil je, nato pa je dodal: — V oblasti moža s krinko! Jamesove vročične oči so obvisdc na zagonetnem detektivovem obrazu. — Kako morete vi vedeti? je krik-nil. Kdo vam je povedal? \t-Ii bilo vobče neprevidno, da sva poletela semkaj? Kaj, če nas kdo uzre? — Tega se ne bojim, je visokomer-no odgovoril mister Gingle na poslednje Jamesovo vprašanje Blg Johnson se zaveda, da mu v njegovem gnezdu nihče ne more do Živega in zato sc nikdar ne pokaže na balkon. Z drugimi besedami, ta stran njegovega gradu je nezastražena... V ostalem se Johnson tudi ne utegne baviti s temi stvarmi. Njegova glava je polna drugih misli In skrbi. Ali si morete umišljati kako življenje vlada tod? — Kako življenje? je zvedavo ponovil James. Dogodki križem Jugosiaoiie Zanimiva razprava v Novem Sadu« — Žena obdolžila svojega moža umora. — Dobri in stari časi» nekdaj in sedaj« — Kako je premeteni pustolovec potegnil Sarajevčane* 52 tev 28 tSLOVENSK I NAROD* dne 5. februarja 1927. Stran 3. Nekoliko srečk drž. razredne loterije za drugi razred ima za oddati Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. — Žrebanje se vrši že 7. t. m. Reflektantje si jih morejo kupiti do 7. t. m. do 10. ure dop. dnevne vesti K Ljubljani, dne 4. februarja 1927. — Naši parlamentarci v Pragi. V ponedeljek 14- t. m. prispe v Prago 20 jugo->.cvenskiu narodnih poslancev, ki bodo nadaljevali posvetovanja, začeta povodom po- češkoslovaških parlamentarcev v Ju-iiosJavijL Takrat sta bili ustanovljeni dve komisiji — gospodarska in kulturna. V teb dveh komisijah je 10 članov naše Narodne ^upšcine ter 10 članov čsl. Narodne skupščine in senata. Naši poslanci odpotujejo iz Beograda 13. t. m. Do Komama jim pri-v.r * sproti jugoslovenski poslanik Lazarevič r zastopniki češkoslovaške delegacije. V rrago prispo naši parlamentarci 14- t. m. 3 utra;. Istega dne prirede češkoslovaški Tirlomentarci gostom na čast svečan banket. V torek 15. t. m- se bo vršila seja obeh komisij, zvečer pa čajanka na jugoslovanske m poslaništvu. V sredo dopoldne bosta imeli obe komisiji ločeni seji. Po šefa)! se bo vršila recepcija pri prezidentu Masarvku in čajanka v zunanjem ministrstvu- Zvečer priredi Ceškoslovaško-jugosl. 1 ga gostom na čast raut. V četrtek 17. t. m- se bo vršila druga plenarna seja obeh komisij. V petek popoldne si ogledajo naši parlamentarci Prago, v soboto pa odpotujejo nazaj v Beograd. — Gorjanovičeva proslava v Zagrebu. Svečiileo so odkrili v Zagrebu v pri- rodoslovnem muzeju spominsko ploščo znanemu hrvatskemu antropologu dr. Jovanu Gorjanoviću, ki je zaslovel zlasti z odkritem tkzv. krapinskega človeka. Svečanosti so se udeležili zastopniki znanstvenega sveta, raznih kulturnih institucij in korpo-racr. ter zastopniki oblasti in uradov. Pri tej priliki je bil prof. dr- Gorjanović pro-inoviraa za častnega doktorja in odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. Ljubljansko občino je pri proslavi zastopal mag. svetnik dr. Zamik. — Nagrade za leposlovno ali znanstveno delo o Jugoslaviji. Ceškoslovaško-jugoslov. liga, odbor Bralisava, je razpisala tri nagrade (1000, 500 in 300Kč) za leposlovno :ili znanstveno delo o Jugoslovenih, odnosno o zbližanju z njimi. Rokopise jo treba predložiri do konca maja. Delo mora biti pisano v češčini. _ Zarvoritfv pošle. Po naredbi poštnega ministra je bila zatvorjena pomožna pošta v sraartiiem pod Šmarno goro. Njen delokrog preide na pošto v SL Vidu pri Ljubljani. — Iz državne službe. Premeščen je po»l-ai uradni!' Viktor Traven z Bleda k Poštni hranilnici v Ljubljani. Za asistenta pri centralnem vetermarsko-bakteriološkem zavodu v Beogradu je imenovan veterinar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani dr. Leopold Hri-bs-r. V višjo skupino je pomaknjena uradnica Poštne hranilnice v Ljubljani Frančiška T.^vrič. — Iz sodne službe. Za sodnike v 7. sku-T.iai 1 kat. v področja višjega deželnega so-dišča v Ljubljani 60 postavljeni pravni praktikanti Anton KuntariČ. Leon fctukell tn Oe-tko Aschnian. — Pregled železniških vagonov. Gene-rama direkcija državnih železnic je sklenila, da se bo vršil v bodoče dva- ali trikrat na leto redni pregled vseh železniških vagonov. — Velikodušen dar. Sorodnik pokojnega novinarja Zeleznikarja je daroval ob 35-ttnici njegove smrti za novinarski pokojninski sklad znesek 200 Din, za kar se mu tem potom iskreno zahvaljujemo. — Ljudski oder pri Sv. Duhu ua Ostrem *rbu. Slovenska ljudska knjižnica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu si je nadela težko nalogo, •i« zgradi oder. ki naj v ogroženem obmejnem kraju širi prosveto, predvsem pa goji 'jub^zen do domovine in naroda. Ker je Sv. Duh precej oddaljen od sosednih krajev, ob-feni nimajo prilike posedati oderskih prireditev drugje in bi s postavitvijo lastnega oduih kali. da priskočijo društvu s podporami na pomoč. Sleherna žrtev, ki jo boste -doprinesli v ta namen, bo rodila obilen sad. — Ljudska knjižnica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. — Radio ua naši železnicL Kakor poročajo beogradski listi, je prejelo prometno ministrstvo te dni ponudbo neke nemške tvrdke. ki namerava uvesti radio pri vseh tsebafb in brzovlakih na nagih železnicah-Ministrstvo je baje v načelu že pristalo na ta predlog. Najprej se bo za poskušnjo uvedlo radio-sprejemne postaje na progi-Maribor-Rakek in Maribor-Zagreb. — Izlet Hrvatskega planinskega društva v slo venski r pogorfe. Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu priredi v nedeljo skupni izlet v Koroško Bistrico v Kamniških ulaninah Izletniki pridejo v soboto zvečer v Kamnik, kjer prenoče. Del izletnikov pa krene v Hoče in od tam na Pohorje, kjer e zopet izborna smuka in krasen 6aninec — Španska v Zagrebu pojema. Glasom zdravstvenega izkaza Španska gripa, ki je minule dni precej razsajala v Zagrebu in okolici, rapidno pada. Skupno je bilo doslej prijavljenih 583 slučajev. Zadnja dva dni je obolelo 40 oseb, pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev pa je prijavljenih še 176 bolnikov. V četrtek je podlegel tej za-vratni bolezni med drugimi tudi znani hrvatski slikar prof. dr. Joso KršnjavL — Gledališki škandal v Novem Sadu. V novosadske.Ti gledališču se je pripetil na Svečnico škandalček, o katerem se živahno razpravlja v vsem mestu. Napovedana je bila premijera »Zadnjega valčka«. Tik pred predstavo pa sta sopranistinja Marija Kraljeva rn tenorist Horak odpovedala nastop. Radi tega je morala uprava predstavo odgoditi in obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili gledališče, povrniti vstopnino. KakOT se je pozneje Izvedelo, ie nastal incidenc radi tega, ker Je upravnik kaznoval imenovana igralca radi neke malenkosti z odtegnitvijo plače za pet dni. Uprava izjavlja, da bo oba igralca, ki sta kršila pogodbo, odpustila. — Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani učenk;.. III. razreda meščanske šole Vilma P e 5 n i k. Pogreb bo i nedeljo ob 2. popoldne iz državne bolnice. Bodi ji lahka domača zemlja! 2aIujocl rodbini naše iskreno sožalje! — Za poplavljence v Sloveniji je darovala naknadno črevljarska zadruga v Tržiču 500 Din; torej znaša celotna zbirka Rdečega križa v Tržiču 19.733 Din. Vsem darovalcem ponovno — iskrena hvala! Ustanovni občni zbor krajevnega odbora društva Rdečega križa se vrši v sredo dne 9. februarja ob 17. v mestni občinski posvetovalnici v Tržiču. — Zopet vohunska aiera v Subotici. V Subotici je bil v nedeljo aretiran sin iz neke ugledne bunjevačke rodbine, ki je osumljen, da je vršil špijonažo za Madžarsko. Na podiagi korespondence, ki so jo uašh" v njegovem stanovanju, so ugotovili, da je načelovai razpredeni špijonažni družbi, ki ima svoje zastopnike po vsej Vojvodini. Aretacija te vzbudila veliko senzacijo. — Ce je dekle vmes, V gostilni »Pri Jeruejcu« v Bizoviku je na Svečnico popivala večja družba fantov, med njimi tudi 23-letni zidarski pomočnik Alojzij Mojš-kerc Fantje so se kmalu nalezli dobre kapljice in postali so precej razgreti. V gostilni Je bilo tudi neko dekle, s katerim so hoteli vsi plesati. Največ sreče pa ie menda imel Lojze, kajti mladenka je bila takoj pripravljena plesati z njim. To pa je ujezilo druge fante in dočim se je Lojze veselo sukal po sobi, ie eden navzočih nenadoma oddal nanj strel. Krogija je zadela Mojškerca v ievo nogo In ga precej opasno ranila. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, za ljubosumnim storilcem pa poizvedujejo orožniki. — Smrtna nesreča. V Konjici pri Mo-starju v Hercegovini se je te dni ca lovu smrtno ponesrečil lovec Mato Maslač. Preganjal je na konju kuno, pri zasledovanju pa je treščil v 10 m globok prepad. Zlomil s? je hrbtenico in je bi! takoj mrtev. — Samomor mladenke. V Mostarju se je te dni zastrupila mlada in lepa Anda Cvi-jetić iz Lukovica. Našli so jo mrtvo v hotelski sobi. Vzrok smrti ni znan, verjetno pa ie, da gre za nesrečno ljubezen. — Velik požar v Novi Kaniži. Dne 1. februarja je izbruhnil v mlinu Vinka Maj-diča velik požar, ki se je s strahovito naglico razširil. Mlin je gore! vso noč in šele zjutraj je gasilcem deloma uspelo požar omejiti. Skoda znaša nad en milijon Din — Samomor bankirja. V svoji vili pri Subotici se je te dni ustreli! znani subotiški bankir Jakob Kunec. Zapustil je pismo, v katerem prosi, da naj njegovega trupla ne secirajo. Vzrok samomora so bile materijalne neprilike — Na dosmrtno ječo je bila včeraj obsojena pred zagrebškim sodičem 56-letna Jaga Lazič, ki je lansko leto umorila svojega moža. O procesu smo že svojčas poročali. Obsojenka je sprejela sodbo mirno in ravnodušno ter se ie sodnikom še lepo zahvalila — Beg iz kazniinit-e. Iz kaznilnice- v Stari Gradiški je pobegnil dne 1. februarja kaznjenec Matija Žnidaršič rodom iz Kom-polja pri Kočevju. Žnidarfiic' je bil dne 7. decembra 1. I. pred sodiščem v Novem me-stil obsojen na tri leta težke ječe. Po prestani kazni bi moral v prisilno delavnico. Kdor ca izsledi, dobi 40 Din nagrade! — «ITO» zobna pasta najboljša. "S/T Iz Ljubljane riiegantna veseloigra Micka iz Prate rja iietjantna veseloig a —1} Onim, ki se lih tiče. Naročnik nam piše: Malokdaj sicer pridem v gledališče. In zato zapaztm marsikaj, česar drugI morda ne opazijo. Tako mi je v opernem gledališču zelo bodlo v oči, da }e pri ložah na levi okrušen zid in zijajo sredi rdeče ploskve bele lise. To napravi pač zelo slab In mučen vtis, zlasti pa še na tujca. Zim blaga, kar stane kvečjemu 30 Din, bi se dal ta nedostatek takoj odpraviti. Ravno tako bi priporočal poštni upravi, naj že vendar enkrat odstrani ostanek tistih črk nad vhodnimi vrati slavne pošte. Mestnemu magistratu pa bi priporočal, naj odstrani tiste razbite table v Trubarjevem parku, ker so itak nečitljive in celotni sliki boli v kvar kot v okras. —Ij Sv. Birokracij Je pri nas kaj priljubljen patrou. Pa ne le v državnih uradih, tudi drugod ga zeio čislajo. Evo enega primera: Neki hišni posestnik je hotel dati svojo hišo renovirati. Delo bi stalo 12.000 dinarjev in bi prišel zlasti zaslužek v prid brezposelnim. Toda, ko je prijavil nameravano adaptacijo, so mu sporočili, da mora dati hišo pobarvati v isti barvi kot njegov sosed na nasprotni strani, ker da bi te sicer pokvarila celotna harmonija. Razkošnih adaptacij, kakor si jih ie privoščil njegov bogat sosed, pa si ta seveda m* mogel dovoliti in tako je moral vse delo raje opustiti. Razdrapana hiša menda ne kvari tako zelo celotne »harmonije«, kakor pa bi jo bila nanovo popleskana fasada, Id bi Wla morda v nekoliko drugi barvi —I j Ljubljanska borza sa blaga in vrednote razpisuje 4 senzalska mesta za blagovni oddelek (dve za lesno stroko, dve za deželne pridelke, kolonialno in drugo blago), ki se bodo izpolnila po potrebi. Ob eventualnem imenovanju morajo reflektan-ti položiti kavcijo Din 15.000. Detajlirane ponudbe z navedbo reference naj se pošljejo do dne 21. februarja 1927 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote. Kongresni trg It 9, I. nadstropje (Filharmonija), kjer se dobe vse nadaljnje podrobne informacije. —lj Kaj je z denarjem? Zt dolgo Časa sem se nam skoraj redno vsak mesec po enkrat obljublja nov kovan drobiž, zlasti novci po 5 Din, 25 in 50 par. Ta drobiž bi bi? nujno potreben, a ga sedaj sploh ni v prometu. Kedaj ga bomo končno dobili? —Ij Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo šesti obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. L m. —Ij Na črno-beli reduti bo tvrdka Meinl kuhala kavo brezplačno za račun prirediteljev, tako da bo ves izkupiček šel v humane namene prirediteljev. 101-n —U Slovensko zdravniško društvo vljudno vabi svoje člane na redan občni zbor, ki se vrši dne 5. februarja ob 8. zvečer v prostorih restavracije * Ljubljanskega dvora«. — Odbor. —11 Potovanje okrog sveta v IS cmefe, H. deL Opozarjamo občinstvo, da se vrši v soboto dne 5. in nedeljo dne 6. t m. urugi del filma o Potovanju okrog sveta v 18 dneh; šolska predstava je v voboto 5. I. m. ob 14.30- za ostalo občinstvo se predvaja film naslednji dan ob 9.30 in 11. uri dopoldne. Vse vstopnice se dobe v pred-predaji en dan pred predstavo pri blagajni kina Matice. Ker so navadno predstave ob 11. popolnoma razprodane, ter mora mnogo ljudi odhajati brez vstopnic, naprošamo občinstvo v lastnem interesu, da poseča tudi nedeljsko prvo predstavo ob 9-30, pri kateri predstavi je vedno dovolj prostora ter lep! sedeži na razpolago. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo dopoldne ob desetih važna od-borova seja. — Predsednik. —lj Društvo nameščencev mestnega dobodarstvenega urada v Ljubljani priredi dne 5. februarja t. 1. v Mestnem domu svojo II. predpustno veselico. Preskrbljeno je, da se bo vsakdo, ki se potrudi na veselico, dobro zabaval In bo postrežen z Izvrstno, ceneno pijačo in jedačo. Začetek ob 8. uri. — Ker je čisti dobiček namenjen onemoglim članom društva, vljudno vabi — odbor. 94-n —11 Mesto venca umrlemu g. F. Slugi so nabrali domači gostje v gostilni Novak na Rimski cesti 156 Din za slepe, za kar se najlepše zahvaljuje odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, VVolfova nI. 12. —lj »Bajtar«, stavbena in kreditna zadruga železniških uslužbencev ima svoj tretji redni občni zbor v nedeljo, dne 6. februarja t. i. ob pol 10. v steklenem salonu kolodvorske restavracije (Glav. kolodvor). —lj Tvrdka L. M. Ecker, sinova, se Je preselila v svojo hišo. Slomškova ulica 4. —lj Driea napad na cesti. Na Svečnico je bil na Miklošičevi cesti, ki je drugače ena na Šili najpromelnejših ulic. izvršen okoli 23. ure neverjetno drzen napad. V omenjenem Času je šla dijakinja III. realne gimnazije Vlasta Z. proti kolodvoru. Vso pot jo je zasledoval neki neznani mladenič. Na koncu Miklošičeve ceste pa jo je nenadoma napade) in podrl na tla. Mladenka ;e vsa prestrašena klicala na pomoč, na kar je napadalec pobegnil. Možakar je bil star Se le okrog 18 do 20 let. Raj je nameraval, se uo ve. ni pa izključeno, da je hotel deklico oropati. Morda pa ga je zapeljala njena koketnost . . . —lj Trpinčenja živali. V konflikt s kazenskim paragrafom sta prišla hlapec Viktor Kocjančič in miekarica Prančiška Strniša- Kocjancič je na Ambroževem trgu peljal s parom konj težko obložen voz. Radi slabe ceste konja nista zmogla tovora, nakar iu je začel voznik strahovito prete- , pati, tako da se ie občinstvo zgražalo. — Mlekarca Strniša pa J« na Viču breg vsakega povoda tako tepla svojega konja po glavi, da jt bil ves krvav. Dobila Je zaduženo plačilo na policiji. —lj Z doma pobegli Z doma le pobegni*! te dni Mletr.t čevljarski vajenec Ivan f*e g»3l Deček se potepa nekje v mestu ali v bi'žmi okolici. Kdor ga izsledi, naj javi policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. —Ij Kaj vse kradejo. Iz vestibuia kina Matice na Kongresnem trgu je bila v noči od 2- do 3. februarja ukradena \ečja reklamna tabia, ki je visela na zidu. Skoda se ceni na 100 Din. —lj Policijski drobil. Včeraj je bil radi pijanosti in beračenja aretiran Karol H. Ostala kronika je bila zopet \ znamenju predpusta. Na policijo so prispele številne ovadb'- pred vsem radi razgrajanja in cestnih izgredov. Radi nedostojnega vedenja je bila ovadena 1 oseba, razgrajanja i, prestopkov cestno-policijskog a reda, el»ce^ov in drugih deliktov 16, nezgoda 1, tatvina t, pijanost 1. trpinčenje živali '2. pasji k o nt u -mac 4 in napada na cesti 1. J. N. A. D. ^JADRAN » VII. SLOVANSKI VEČER W)D POKROVITEUSIVOM * GE. DR BALTIČEVE. KA= LAF ATO VICEVE. DR TA V* CARJEVE IN ČASTNEGA DAMSKEGA KOMITEJA V SOBOTO 12 IL 1927 NA TABORU. Iz Celja —c Športni kub Celje ima svoj lemi občni zbor v petek 11. februarja v šahovi sobi hotela »Evropa« ob S uri zvečer. Dnevni red je običajen. —c Drsališče pri Diehm je zopet otvor-ieno vsak dan do 9. ure zvečer. —C Poziv. Županstvo občine Okotica-Celje poziva vse v letu 1907 rojene mladeniče, stanujoče v območju te občine, da se zglasijo najkasneje do 15. februarja 1927 v uradnih prostorih v občinskem uradu na Bregu radi vpisa v rekrutni spisek. —c Sokolski zaključni plesni venček se bo vršil v soboto, dne 5. februarja ob 20. urei zvečer v veliki dvorani Narodnega doma —c Domačo veselico v prid Dijaški kuhinji priredi v soboto 5. februarja s. Drago Bernardi v hotelu »Balkan«. —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 24. do 30. januarja se je zaklalo: 5 konj, 23 volov, S krav, 2 telici, 32 telet ta 35 svinj. — Uvozilo se je: 575 kg govedine, 1048 kg teletine in 753 kg svinjine. »Van Karter * - kakao »GOOLD*. poskusite »SPECIAL«, ne bode Vam žal! Iz Maribora —m Statistika brezstanovanjcev. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru namerava sestaviti točno statistiko brezstanovanjcev v Mariboru. Radi tega poziva vse, ki imajo pri stanovanjskem sodišču vložene prošnje, da se nemudoma zglase v društveni pisarni na Rotovžkem trgu, kjer naj se javijo vsi drugi brezstanovanj-cl. Istotam naj se prijavi tudi vsako primerno zvišanje najemnine. Podatki so za uspešno akcijo nujno potrebni. —m V znamenju klero-nemškc zveze. V torek zvečer se je pripetil v neki mariborski kavarni značilen incideut. Neki kabaretni umetnik je razlagal svoj program v lomljeni Češčini in nemščini. Nekdo ie proti temu protestiral, nakar je takoj skočil pokoncu neki vodilni Član mariborskega gasilnega društva ter opsoval onega, ki si je drznil, zahtevati v Mariboru slovanski jezik, češ, ako mu ni po volji, naj gre v Beograd. Navzoči narodni krogi so seveda na tako izzivanje reagirali in prišlo je do kravala, ki pa mu je policija še pravočasno napravila konec Incident pa je vsekakor značilen, ker dokazuje, kako skušajo mariborski Nemci izrabljati klerikalno patronanco proti našim narodnim interesom. —m Za kočo pri Ribniškem jezeru smo Mariborčani dne i. t. m. pridno plesali. Agilna mariborska podružnica SPD je skupno s podravsko podružnico v Rušah priredila velik planinski ples, kojega čisti dobiček je namenjen za zgradbo planinske koče pri Ribniškem jezeru na Pohorju. Prireditev Je sijajno uspela in upamo, da bo tudi finančni efekt enak moralnemu uspehu planinskega plesa, ki spada med najbolj priljubljene prireditve plesne sezone v Mariboru. —m Petindvajserletnico umetniškega delovanja slavi dne 10. t. m. g. Pavel Ras-berger, dolgoletni član in režiser mariborskega gledališča. Kot jubilejna predstava se vprlzori vCigan-baron* v Rasbergerjevi režiii. Gospodarstvo Sladkani trg Položaj na sladkornem trgu se tudi zadnji teden januarja ni bistveno izpremenil. Kubanci hitro nadaljujejo kampanjo in nudijo surogate v znatnih količinah. Kar se tič> letošnje kampanje, bodo Kubanci najbrž tako previdni, da ostanejo cene stabilne. Čim bolj se bliža odločitev glede posevkov sladkorne pe«e v Evropi, tem večji je vpliv nove evropske kampanje ua poznejše termine. Kuba je ravnala zelo pametno in zdaj obvlada svetovni sladkorni trg ne le statično, marveč tudi dinamično. O cenah sladkorja ne odločajo zaloge ua Kubi, niti tečaji na newyorški borzi, marveč kubanska sladkorna politika. Od omejitve sladkorne produkcije na Kubi bo imela korist samo Kuba in njeni deuarni zavodi. Kuba drži letos v šahu vso evropsko sladkorno industrijo. V sedanjih razmerah nI niti misliti na to, da bi Kuba dovolila obnovitev ravnotežja med pesno in Irstikovo produkcijo, kar skuša doseči evropska sladkorna industrija. Kubanske zaloge imajo strategični cilj. Ako bi *e na račun Kube povečala pesna produkcija v Evropi, bi vrgla Kuba v prihodnji kampanji na trg vse svoje zalge in potisnila cene pod produkcijske stroške. To bi storila tem lasje .ker bodo cene evropske sladkorne peae * prihodnji kampanji znatno višje. Pa tudi če ne pride do odkrite$ra boja med trstiko in peso, lahko Kuba zviša svojo produkcijo po naraščajoči potrebi tako, da bodo ceru konvenirale. Te perspektive imajo velik vpliv na razpoloženje na sladkornem trpu tom bolj. ker so zaloge v antlantiČnih pristaniščih leto^ večje kot lani. Začetkom lf.tožnjeffa leta ne« znašale zatone na Kubi in v Zedinjpnih dr žavah 349.167 ton proti 200.138 lani. Zato ra finerija in trgovina ne čutita potrebe izpo polniti svoje zaloge. Zaloge v glavnih evror skih državah so sicer manjše kot lani, ven dar pa presecajo povprečne količine. Zato so cene kubanskih eurojratov od začetka iifs padle za 1 četrtino do 3 osminke ali za 3-" Din pri 100 kg. * Kubansko prompt blago ocarinjeno Je notiralo v Newyorku 28. jan. 4.00. 29. jan. pj< 4.93. Terminsko za marc 3.11 tn 3.14^ za ma; 3.21 in 3.24. za julij 3.31 in 3-S4, za avgust 3.38 in 3.40. za december 3.18 in 3.20, za januar 3.05 in 3.05. Tudi na evropskih trgih cene niso pd razd'jho vlekla omahujočega iz sobe. Ni zapazil, da so se kmalu pred njim odprla diuga vrata. Sele ko mu je nasproti zaoril bučen smeh in se je oglasila harmonika z >Naprej. zastava Slave!«, ie pogledal naokolu. Pred njim se ie širila belo pogrnjena miza s prekrasno slaniško pojedino, litri in Štefani so se v petrolejski luči mamljivo lesketali. Tedaj se je Pepe šele docela zavedel. Začei ie od veselja še huiše jokati. Na častnem mestu se ie posvetil vsem namiznim dobrotam in polagoma našel zo^et svoi stari humcr Vendar ie včasih še vmes z nosom smrknil, kakor razjokan otrok. Delal je natihem celo trdne sklepe, da postane reden človek in se odreče Diiači. Ko ga je minul maček in učinek z mrtvaškega odra. so se mu pa ti sklepi razkadili in pograbil je harmoniko ter zapel ves svoj repertoar. Druga posledica je bila neka večerja v mesarski hiši, opremljena poleg klobas in pečenk s finimi vinj in tortami iz tedaj najboljše Kirbischeve slaščičarne Tekla so renska vina, bordo in šampanjec. To je prišlo takole: Tedaj je imela Ljubljana prav originalnega kazenskega sodnika. Sodbo je napravil navadno kar, ko ie hitel na starem 2abjeku po stopnicah gori. Ce je srečal slugo, ga je s tako odločitvijo poslal k zapisnikarju, sam pa hitro zopet po stopnicah doli izginil. Obtožencem, ki so bili zvečine pretepači, vlačuge, mali tatovi itd., ni dal nič govoriti. »Je že dobro. 14 dni boš sedel pa se pritoži.« Bumf — in ie bil že zunaj, ker se mu ie iako mudilo radi silne žeje m dopoldanskega golaža. Po pustnem pretepu je imel soditi tudi več dotičnih maškar radi lahke telesne poškodbe. Tedaj je stopil v gostilni predenj — kakor že večkrat —. zapeljivec. »Gospod gerihtsrot, :oj, če bi odeli, ka* tih čaka, če le hočejo,« Po dolgih radovednih vprašanjih ie izvedel, da »ena pikfajn večerjica s »Dilsom« in takimi vinčki...!c Ta opis so spremljala mežikanja« Eden je vzel moža »med štiri oči<. »Gospod rot, oni se tako dobro izpo-znavajo na paragrafe. Ali res stoji v postavi, da se maškare ne smejo malo z remeljni božati? Ce bi oni recimo, prišli do prepričanja, da to ni zoper cesarsko postavo...c Zastopnik tedanje pravice je pomenljivo pogledavaj, vzdihnil. se praskal za ušesi, »ja — ja — hm, to je, kakor je. Enkrat je kaznivo, drugikrat pa ne. kakor so okoliščine, no ja. Nič ne rečem, pravica je pravica, saj veste.« Ampak večerjica je bila in res pikfajn. xvn. Prišla je vćlika voiska. Pepetu ni bila dosti mar. Slti-Ai ga niso maraM v vojake »Po paragrafih soldaških doh-tarjev nisem zanič. Pravijo, da sem jim pregost,« je včasih deial in dostavil tudi, koliko soldatov je že nabil, in ne le navadnih, nego tudi »korprole in firarje. celo enega kraparja«. Krapar. to je narednik. Vobče ie oa menil: »Ta ferajn ni zame«. Le vojaško godbo je odločno spoštoval. Pri vojnih pregledovanjih je tudi srečno zdiknil skozi. Vpisala ga je pa civilna oblast med one. ki jih je pritegovati v telesne vojne dajatve. Tako je nekega dne Pepe postal »kondukter«, t j. spremljati ie imel transport klavne živine kot gonjač na laško fronto. Pepe ie klel Avstrijo in vojsko na vse pretege. Sotrpini so bili enakih nazorov ir so zato Pepetove izvirne izreke vsaj v mislih ponavljali in odobravali Ob volovski procesipi pa je gori in doli jahal poveljnik, madžarski praporščak, ki ie bil za vse odgovoren. Ni posebno pomirljivo izgledal in v roki je vihtel svoj korobač prav mimo gon jaških ušes. Pepetovi voli so se ravno nekaj ustavljali, vlekli z glavami, ki so bile na rogovih paroma zvezane z vrvjo, v stran in sploh kazali znake proti-državnosti Pepe jim je prigovarjal: »Le dajte, mucki, imate prav; tem cesarskim požeruhom Še bik ne sme služiti.« In iih ie z roko začel lepo praskati za uhlji. »Bog vas ie ustvaril za vse ljudi, ne pa samo za požrešne ge-gerale. Saj Janezi vas tako ne bodo jedli, za te so dobre frigane koprive. Kar kertajh naredite, jaz grem pa z vami. Sai smo ene glihe; vi ste trapasti ker ste bikove žlahte. iaz sem pa sam bik. ker lazim za tole procesijo brez bandera in gospodov. Saj se nam bodo še krave smejale čeprav se vi revčki nanie nič ne izpoznate. »Was sagt dieses besoffene Schwejn?« se je nenadno oglasil praporščak za Pepetovim hrbtom in jezno motril gonjače, katerim ie okamenel smeh na licih. »Ich nix besoffen; ich Oxen sagen dass muss schen maschie-ren in kaiserliche Dienst —< »Halt's Maul!« je zagrmel in korobač je poljubil po hrbtu Pepeta in vole. Darujte za ^Društvo slepih" To in ono Smučarska nesreča » Tatrah Vojaško zdravilišče za j etične v Matlarah (Tatre) je bilo v soboto ponoči obveščeno, da se je pripetila v Tatrah smučarska nesreča. Poveljnik sanitetne Čete kap. Šrom je sestavil takoj rešilno ekspedicijo in jo poslal v zasnežene gore. Hoja je bila zelo naporna, toda vojaki se niso strašili nobenih zaprek. Okrog 9. zjutraj je prejelo zdravilišče telefonično obvestilo, da je ekspedicija srečno dospela do planinske koče, pri kateri je našla težko ranjenega uradnika tvrdke Wein v Kežmarku Osvalda Tschčnerja. Ponesrečeni uradnik je bil izvrsten smučar. Usodnega dne je treniral v skoku na smučin. Ker se pa ni zadovoljil z običajnim treningom, je hotel trenirati še v temi, kar je postalo zanj usodno. Priletel je v grudo oledene-lega snega s tako silo, da si je zmečkal prsni koš. Rešilna ekspedicija ga je spravila v dolino, od koder so ga prepeljali z avtomobilom v bolnico. Niegovo stanje le brezupno. Ali je bil grof Stflrgkh oženjen? To vprašanje je bilo nedavno zopet sproženo in sicer v zvezi s poročilom nemških listov, da je umrla v dunajskem azilu starih ljudi neka Her-mina Fock, bivša dolgoletna ljubica zloglasnega grofa Stfirgkha. Svoj čas, ko je dr. Adler ustrelil Sturgkha, je bila liermina Fock na Tirolskem. Sturgkhova tragična smrt je vplivala na njo tako strašno, da je začela telesno in duševno naglo hirati. Naposled se je po nasvetu svojega zdravnika zatekla v azil usmiljenih sester na Dunaiu, kjer ji je izposloval zavetišče kancler dr. Seipel Tu je nedavno umrla, ne da bi zapustila kako oporoko. Njeni dediči — bratje in sestre — skušajo zdaj ugotoviti, koliko znaša njena zapuščina. Pripovedujejo namreč, da je njihova sestra vedno trdila, da ni poročena, da so pa krožile po Dunaju govorice, da se je grof Stiirgkh pred 37 leti v Nizzi tajno poročil z njo. S Sturgkhom je potovala Fockova po inozemstvu in grof je skrbel za njo prav po grofovsko. Podaril ji ie mnogo dragocenosti, ki jih skušajo njeni dediči zdaj najti. Po Strfigkhovi smrti se je začelo Fockovi mešati. V azilu je vedno obljubljala, da bo poravnala stroške za vzdrževanje pozneje. Bala se je, da je ne bi kdo okradel Vedno je imela pri sebi skrbno zavezano culico, v kateri so bile baje dragocenosti. Ko se je selila iz svojega stanovanja v azil, ji je moral pomagati bivši Sturgkhov ko-momik Geitner. Zadnja leta je skrivala vse svoje dragocenosti v velikem kovčegu, boječ se. da bi ji ne bile ukradene Inventar kovčega so točno opisali in dali en seznam nji, drugega pa njenemu zaupniku, nekemu višjemu avstrijskemu uradniku Ključ od kovčega je imela pri sebi ona. Zdaj je nastal spor glede tega kovčega. Sorodniki Fockove trdijo, da v njem ni vse nieno premoženje, da manjka velik diadem z 80 briljanti, ki so ga nedavno ocenili na 1 milijardo avstrijskih kron. Poleg tega je izginila krasna briljantna zapestnica in 200 luidorov. Končno se je govorilo tudi o neki hiši v Gradcu, ki je bila baje last Fockove. Vsa ta zapuščina fe zdaj sporna. Pokojna dolguje dunajskemu azilu 8—9000 šilingov kot stroške za vzdrževanje. Zadeva je bila poverjena dunajskemu odvetniku dr. Leffordu, ki zastopa dediče pokojne Sturgkhove ljubice odnosno žene. Odvetnik skuša zdaj dognati, da-li so bile omenjene dragocenosti res last Fockove in kam so izginile. Zanima se tudi za vprašanje, da-li je bila Fockova res Sturgkhova žena ali samo ljubica. Ako je bila njegova žena, bi šlo tudi za zapuščino pokojnega avstrijskega ministra. Krotilec Montmartra aretiran V nekem baru pariškega Montmartra se je zabavala v soboto družba moških in žensk. Naenkrat sta planila od sosedne mize dva neznanca na nekega gospoda v veseli družbi ter ga zvezala prej. predno je mogel pomisliti na odpor Zbrani apaši so spoznali, da imajo opraviti « izurjenimi detektivi. Zato so mirno gledali, kako sta detektiva zgrabila in zvezala njihovega tovariša. Tako sta inšpektorja Aymar in Chadal ukrotila strahovalca Montmartra Gre za nevarnega zločinca, znanega v Parizu pod imenom Peter Korzi-čan. Moč se je nazival rudi Barkhe-lemy Manovelli ali Pier Valentini. Policija ga je dolgo zaman iskala. Mož ima na vesti več umorov in drugih zločinov. Lani ie umoril v baru Tabarin 271etnega Charlesa Bourdarela. Predlanskim je napadel pred istim barom pesnika Marvil'ea, ki je pa k sreči odnesel celo glavo. Bandit je šestkrat ustrelil po njem iz revolverja, pa ga ni zadel. Nekaj dni pozneje je napadel in ustrelil 30 letnega Piera Rolanda. Zdaj je njegovih junaštev konec in Montmartre si bo oddahnil. Zagoneten umor v Pragi Na zadnji seji praškega občinskega sveta je bila izražena bojazen, da utegne postati novo prenočišče v Vyso-čanah zavetišče raznih sumljivih elementov. In res je bil izvršen v torek v tem zanemarjenem okraju strašen zločin. V torek zjutraj je našel neki delavec na cesti blizu prenočišča ženski čevelj z raztrganim podplatom. Delavec se zanj ni dosti zmenil, toda kmalu se je izkazalo, da je ženski čevelj v zvezi s strašnim zločinom. Kmalu za delavcem je prišel mimo mestni uslužbenec Chvba, ki je našel blizu ceste žensko truplo. Neznanka je ležala vznak, obleka je bila pomečkana in zamazana, okrog vratu je imela zadrgnjen robec, kar je pričalo o nasilni smrti. Chyba je takoi obvestil policijo, ki pa prvi hip ni mogla ugotoviti, kdo je umorjena. Slučajno je policijski komisar na podlagi izjave neke sobarice ugotovil, da gre za 321etno kuharico Ruženo Petrovo. Popoldne je prispela na kraj zločina sodna komisija, ki je ugotovila, da je bila Petrova zadavljena. Ljudje, ki so kuharico poznali, so izpovedali, da je nosila s seboj vedno culico in da ni bila nikoli brez denarja. Ker pa niso našli pri nji niti culice, niti denarja, je jasno, da je postala žrtev roparskega umora. V sredo zjutraj so pa našli v nekem praškem predmestju neznanega obešenca, o katerem so ljudje govorili, da je umoril Petrovo. Policija se je začela takoj zanimali za obešenca, o katerem je izvedela, da se je obesil radi bede. Tako je ostal roparski umor kljub vsamu prizadevanju kriminalnih organov nepojasnjen. Policija nadaljuje preiskavo in upa, da se ji posreči izslediti morilca. Šitrikrat se je oženil V varšavskem rabina tu je prišlo v ponedeljek do velike senzacije. Neka ga. Sara Sch. je prejela brzojavko sledeče vsebine: «Adriel Kolberg včeraj dve minuti po poroki aretiran.» Vsebina brzojavke je povzročila splošno senzacijo, kajti Kolberg, ki se je štirikrat oženil, je na Poljskem znan pustolovec Pred leti se je Kolberg zaročil z neko mlado Židinjo, s katero se je kmalu tudi poročil. Po poroki se je mož nenadoma spremenil. Začel se je elegantno oblačiti in izostajal po cele noči od doma. To je trajalo tri leta. Med tem ie imela njegova mlada družica že dva otroka in tretji je bil na poru. Nekega lepega dne je Kolberg izginil in šele čez poldrugo leto je zapuščena žena izvedela, da se je v Ko-velu oženil z neko Rozo J. Tudi z drugo ženo je imel otroke. Prijatelj ga je pravočasno opozoril, da mu je prva žena za petami in tako je Kolberg srečno pobegnil. Zdaj sta se obe prevarani ženi dogovorili, da bosta skupaj iskali in kaznovali nezvestega moža. Kolberg je pobegnil v neko vas blizu ruske meje, kjer se je tretjič oženil. Tudi s tretjo ženo ie imel otroka. Končno sta ga prvi dve ženi zavohali v Grodnu, kjer se je nameraval četrtič oženiti. To se mu pa ni povsem posrečilo, kajti takoj po poroki sta prispeli v Grud no v spremstvu policije njegovi prvi dve ženi in Kolbergovih pustolovščin je bilo konec X Izgredi na dunajski univerzi. V znak protesta proti krvavim dogodkom v Bur-genlandu so sklicali socijalistični omladinci v avli univerze na Dunaju protestno zborovanje. Nacijonalno dijaštvo, ki je bilo že obveščeno o nameravanem protestnem shodu, je zasedlo avlo in ko so socijalistični študenti vdrli v poslopje, je prišlo med obema skupinama do pretepov m izgredov. Intervenierala je policija, ki ie več izgred-nikov aretirala. Deputacija socijalističnih študentov je bila poslana v parlament in k prosvetnemu ministru. Medtem so odšli nemškonacijonalni dijaki, okoli 500 po številu, pred magistrat. Socijalistično dijaštvo, ojačeno z delavci, jim je sledilo. Nemškonacijonalni dijaki so zasedli stopnice na magistratu, oddelek policije pa je tvoril kordon med obema sovražnima skupinama. Študentje so se medsebojno obkladali s psovkami, kasneje pa sta obe skupini prešli v napad. Razvila se je pravcata bitka, kateri policija ni bila kos. Bitka je trajala celo uro in šele nato se je policiji posrečilo razpršiti zagrizene dijake. Policija je aretirala več oseb, v bolnico pa je bilo prepeljanih več ranjenih dijakov. Samo še danes se Vam nudi priložnost ogledati si najlepši film te režije, originalno rusko film* sko delo po noveli Aleksandra Puškina Poštarfeva hči Prekrasna igra največjih ruskih umetnikov IVANA MOSKVINA in lepe VE» RE MALINOVSKAJE ostane vsakemu v nepozabnem spominu. Velik obisk pri vseh dosedanjih predstavah je najboljši dokaz velikega uspeha, ki ga je ta velefilm d<»^egel tudi v Ljubljani Današnje predstave se vrše točno ob 4., pol 6M pol 8. in 9. Pri vseh predstavah prvovrstni umetniški orkster. Elitni Kino Matica. najuglednejši leino v Ljubljani Tel 124 Prednaznanilo: Veseloigra »Micka iz Praterja,«. Premog — drva «ILIRIJA», Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 3/L Trgovski pomočnik dober prodajalec, izurjen v mešani trgovini — išče službo v večji trgovini. — Ponudbe pod «Dober prodajalec/276» na upravo «Slov. Naroda«. Lepa soba z električno razsvetljavo v Rožni dolini se takoj odda go= spodu ali gospodični, ki je ves dan odsotna. Posteljo mora imeti sama. — Ponudbe pod «Lepa soba 278» na upravo «Slov. Naroda*. ELEKTRO d. d. v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminil dne 2 februarja član upravnega sveta, gospod Ing. Ignacii Šega ravnatelj1 dri. tel. o pak. ftd. Pokojnika, ki si je stekel za družbo nevenIjivih zaslug, ohranimo v trajnem spominu. V LJUBLJANI, dne 4. februarja 1927. Posledice so strašne će se zanemari prav11 no negovanje celega telesa z.e naši očetje in ded e so vedel', da dnevna . poraba pravega Fel ierjevega .Elsaflujda* krepi mišice in kite, daje živcem n o či in varuje pred boieznijo Oignenje in umivanje 2 Efsa Hujdom na-, obdrži sveže tn odporne, umirja živce in ubla uje bolečine. S svojo mnogostransko upotabo se pokažu;t Elsatlujd odzunaj in znotraj vedno koristnim kot staro dobn domače sredstvo in ko sme t kam. Močnejše in boljšega de lovanja kot trancosko žganje cantevajte im poizKu* ¥ lekarnan u -odgov^ijajociLi piooajaluau jkmicih FellerjeV pravi Elsatlujd v polzkusnib stekleničican po 6-— Din, v dvoj latib steklenicah po 9-— Din ali specijalnih steklenicah po 26-— Din. Pt >ošti pride tem cenejše čim v*č se naroči naenkrat * zavoiuino »c po št ni no vred stane: aoizkucnih ah o ivojnatiM «li Si specilaln- teklemc ol.-- Dib .18 6 I33-- Din .36 ,12 Ofr Naročila nasloviti razločno takole EUGEN V. FELLER, lekarnar, Do - ija Stubica, Elsatr£ 238. Hrvatska Kavarniški vajenec se sprejme. Stanovanje in hra* na v hiši. — Josip Carl, «Na» rodna kavarna«, Ljubljana. 274 Inkasant pošten, zmožen slovenskega in nemškega jezika, dober raču* nar, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Inka* sant/272» na upravo «Sk>ven* skega Naroda«. Zastonj dobijo blago tisti, ki so kupili dne 11. janu« arja 1927 v moji trgovini na Sv. Petra cesti št. 23 in dne 27. januarja v Šiški, Celovška ce* ?ta št. 63. — Zglasijo se naj z blagajniškim listkom dne 11. in 12. februarja 1927. 279 iuon Bricelj. L ajstaiejša slovenska pleskarska n i carska delavnica Dunajska cesta 15 (n Gospo st ka c 2 (dvorišče kavarna ,Eviopa*) se priporoča — Izvršitev točna, cene zmeine. n t Domačo fabnke cijo Vam uiedimo. Trajna in zanesljiva e s'stenca ali postra> sk zaslužek, ^osebnih prostorov nt treba. Ho asnila brezplačno Chem. fabik Aysdon R Mfln«ner nh. Ze * Avlsrlorf Najboljše žtpne Turnlight - baterife Ivan Bogataj, Kongresni trs 19, polog nunske cerkv i i 4 Potrti globoke žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša ljuba hčerka VILMA PEČNIK učenka III. razr. meščanske šole, ki jo je Vsemogočni poklical včeraj dne 3 t. m. za večno k Sebi. Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo dne 6. februarja 1927 ob 2. uri popoldne !z drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. februarja 1927. Žalujoči ostali. i Urejuje. Jotip Zrfjp.oCJč. — Z+ »Narodno tbkamo*. trao Jezersek, — Za tnseratoJ del Ust«: Oton Chnstoi — Vsi t Ljubljani