GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN IH LJUDI URRomsnro v cprata ptpj silo. o. tuosntopjB - mEF«i rr ise ČEKOVNI tikCVV PRI NAROMn barki. podružnica ptuj stev M3-T-ai)« ORBJOJB orednisk) odbor - odgovorni UREDNIV vrabl JOZI ROKOPISOV nc vračamo - hska mariborska tiskarna OTNA naročnina 400 dim. polletna 300 din. četrtletna tOO din Cena din 10.— Štev. 27 — Leto VI. PTUJ, 3. juUja 1953 JugoslAvUa je bila v zve^i z balkanskim paktom te dni v središču s^.-etovne pozornosti, kakor glede tega, da je minilo konec julija pet let od obja- ve zloglasne resolucije Inform- biroja, I>eklaraci1a, ki so jo iz- dale podpisnice balkanskega paleta, je pri nekaterih IjudeJi v Evropi in drugje, ki so si po svoje tolmačili razvoj nekaterih dogodkov, postavila stvari na svoje mesto: Jugoslavija, prav tako pa tudi Grčija in Turčija TO prepričane, dn ;e enakoprav- no sodelovanje svobodnih naro- dov iJi nadaljevanje njihovih obrambnih naporov zagotavlja ohranitev miru. Ob petletnici resolucije pa svetovmi tisk ni mogel mimo tega, da ne bi po- udaril odločnosti, korajže jn budne skrbi za neodvisnost na- Se države pri naših najvišjih predstavnikih, kar je v skoraj brezizhodni situaciji konec junija 1948 pripomoglo, da na- rodi Jugoslavije niso postali po- novno sužnji. Koreja, ali bolje rečeno Juž- nokorejski predsednik je prav tako v ospredju svetovnega zanimanja. Trmoglavo stališče tega starca glede premirja na Koreji, ki je vzrok potovanjem številnih ameriških diplomatov v južnokorejsko prestolnico, da bi ga 7, OvsebnJm prepričevanjem pridobili zato, da bi se prene- hajo prelivanje krvi, ima za po- sledico obsojanje vsega miro- ljubnega s\-eta. Sing Man Ri je šel celo tako daleč, da je grozil članicam Združenih narodov, čeprav v resnici za to grožnjo ni pomembnejše sile. Neodvisnemu republikancu Lanielu je po 37 dnevih krize uspelo sestaviti listo devetnaj- ste francoske povojne vlade. La- niel je našel ^'■eč oi>ore v par- lamentu kot drugi mandatarji poleg drugega tudi zaradi tega, ker je med okupacijo aktivno sodeloval v gibanju odpora, med- tem ko je njegov predhodnik Pinay bil nekakšen svetovalec vichyjske vlade za časa okupa- cije. Program novega predsed- nika je bil prebran v pičle pol ure, vendar s tem ni rečeno, da bi v parlamentu ne naletel na naklonjenost. Zaradi bolezni britanskega predsednika Churchilla je konč- no odložena konferenca na Ber- mudih, čeprav se je prav on zanjo n-iibolj zavzemal. Zato pa bo mesto odložene bermudske konference »velikih treh« kon- ferenca zjnariiih ministrov ZDA. Vel. Britanije in Francije v Wasingtonu, kjer bodo razčistili najnujnejša vp-rašanja ter taJco olajšali delo svonm šefom. An- gleže bo zastopal, ker je tudi ;^un. minister Eden .še vedno bo- lan, markiz Sal:.=;bury, Francoze pa že novi (in stari) zun. mini- ster Bidault. Vsekal;or pa je tudi ra nas zanimiv notranjepolitični ra.zvo!i v ZDA. Predsednik Ei,senhowei: kot j C rekel ob povratku iz Ju- goslavije njegov protikandidat na predsedniških volitvah Ste- venson. v z:adnjcm času najde več opore za svojo politiko pri članih demokratske stranke, ka- ^or pri svojih republikancih. Razlogov za to je več, n-ajvaž- nejši med njimi pa je brez dvo- nia ta. da predsednik vodi mno- go daljnovidnejšo politiko, kot jo dojemajo raztji MacCarthyji in Tofti iz n^^^gove stranke, ki s.-) šli tako daleč, da sežigajo knjige. g!edp katerih mislijo, da ogrožajo Ameriko in tako dalje in sploh kažejo primerno porcijo politične histerije. Na rimskih ulicah se še ved- no razpravlja o možnostih, ki obstajajo glede sestave nove vlade. Ta ljudska tribuna ob- ravnava štiri možnasti: vlado centra, ki bi jo naj sestavljale štiri stranke, tristrank^arsko le- vo vlado (demokristjani, social- demokrati in Nennijevi sociali- .sti), tristrankarsko desno vlado (demokiistjani, liberalci in mo- narhisti) ter čisto demokristjan- sko vlado. Za pr\^o pravijo, da je negotova, druga nemogoča, tretja nevarna in četrta nepra- vi rna. kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo najverjetneje vlado sestavila demokrščanska stra,nka. pa čeprav nova vlada ne bo stabilna. Okroe nas — na naših mejah je pred neka i dnevi zopet po k.Hlo po naših graničarjih. Hle- b2c Anton iz Sentruperta na bolgarski in Boško Ziljovič Iz Cajetinc pri Užicu na albanski mej j sta žrtvovala svoji življe- nji na braniku naše državne ne- odvisnosti. Tudi ti dogodki pri- čajo o tem, da se na Vzhodu Se nič ni izpremenilo. kar bi nas lahko odvrnilo od skrbi za našo svobodno prihodnost. V Podaorcih bo v nedello odkritje soominske plosue padlim borcem V Zvezi borcev v Podgorcih je bilo do letošnjega meseca maja vse tiho, kakor da bi bilo že vse urejeno in vsi problemi rešeni. Vzrok tej tišini le bil slab odbor, ki ni imel čuta od- govornosti do članstva, ki je končno uvidelo, da stvar tako dalje ne more iti. Zato .^o po- meli s starim odborom ter na izrednem občnem zboru izvolili novega. Ta je že na prvi seji sklenil postaviti spominske plo- šče iiadlim borcem in prva plo- šča bo postavljena v Cvetkov- cih, dne 5. julija 1953. Odbor predvideva, da bodo odkritju prisostvovali zastopniki oblasti in množičnih organizacij, pri- padniki JLA. gasilske čete in drugi. Nastopila bo tudi godba na pihala, moški pevski zbor in drugL KJ. Odprava viničarskih in podobnih odnosov v ponedeljek, 29. junija L L, Je bil na drugi seji četrtega izred- nega zasedanja Ljudske skujv ščine LRS sprejet na dnevni red med drugim tudi predlog zakona za odpravo viničarskih in podobnih odnosov, ki ga na- rek\ije skrb ljudje oblasti M odpravo Izkorlščevalskih odno so\- do kmetijskih delavcev in ^b za njihovo boljše življenje. Več poslancev (tov. Hribgr, Ingolič, Bratko in drugi) je ute- meljilo predlog zakona s pn- merj iz življenja v Slovenskih goricah in Halozah, na Drav- .skem in Ptujskem polju, na Pohorju ter Brdih na Primor- skem, ki neizpodbitno dokazu- jejo, da so haloški in slovenje- goriški viničarji, bajtarji na polju, koloni na Primorskem itd. še vedno prejemali za svoje več ali manj strokovno in teŠco fi- zično delo od kmetov in nekme- tov minimalno odškodnino ter da so mnogi med njimi živeli v popolni gospodarski odvisnosti od svojih gospodarjev. Ta od- visnost je skoraj povsod globo- ko segala celo v njihovo noli- tično in kulturno življenje, če- prav so jo tu in tam iz navade omiljevali celo z botrino pri kr- stu in birmi ali s starešinstvom pri skromnih porokah. Botri so marsikje olajšali viničarjevo skrb za preskrbo otrok s tem, da so ti otroci odhajali k bo- trom in botram — kmetom za slabo plačane pastirje, od mi- losti odvisne hlapce in dekle ali pa vsaj za cenene težake. Ce so bili ponižni, so lahko pomagali pri vsakem delu, da bi se za ob- račam konec leta nekaj na- bralo, sicer pa so nastopili od- nosi, ki se jim je dalo umakniti le s preselitvijo v drugo viniča- rijo, kjer se je vsestranska od- visnost še povečala. Kljub skraj- ni ponižnosti, marljivosti in skrbnemu delu pa žal ni nikdar zmanjkalo v gosiX)darje\'ih raz- govorih o viničarjih in bajtarjih zaničevaLnih trditev, da so vini- čarji in bajtatrji leni, da ne zna- jo gospodariti, da so več v ško- do kot v korist, da vse naenkrat pojedo in popijejo, da bodo vse uničili in zapravili, če bodo sa- mi gospodarili itd. Ta poniže- valni in nekulturni odnos je bil le del ostalih nespravljivosti med gospodarjem in viničarjen. Tega zanič-e\'anja od\nsnih ljudi ki so bil} nasprotno navajeni upoštevati gospodarje, je bilo veliko tudi po letu 1945, ko jim je revolucionarna agrarna re- forma prisodila zasluženo me- sto gospodarjev na zemlji, ki so jo leta in leta obdelovali ter v hiši. ki je prej služila le tujim in domačim gospodarjem. Teh poniža vanj ni primanjkovalo pri posameznikih vsa leta ob- stoja in rarvoja vinogrsdniadh in kmetijskih obdelovalnih za- drug, kjer so odpravljali razlike med gospodarji in vimčarji. Tudi po letu 1945 je ostalo v okraju lepo število prikritih vi- ničarskih odnosov, ker se je zdelo gospodarjem nevarno vzdrževati vlničarske odnose glede na določila zakona o agrarni reformi. Gospodarji so ostali ali si vsaj prizadevali ostati gospodarji, viiaiar^l in bajtarji pa odvisni in v zvezi s tem večkrat pretirano pcmižni, potrpežljivi in skromni ljudje. Gospodarjevi računi konec le- ta v večini primerov (čast izje- mam) niso dovolili delitve do- bička in pridelka; odslužena de- putatna zemlja ni dala niti do- volj živeža, kaj Sele višek xa prodajo za kritje ostalih živ- Ijcnskih potrebščin. Redki so viničarji, k} sp se kljub marlji- vosti, skrbnosti, varčevanju in drugim dobrim lastnostim po- vzpeli na gospodarsko moč ma- lih posestnikov, mnogo pa jih je, ki jim plačuje država inva- lidnino, pokojnino, stroške vzdrževanja v domovih one- mogbh. stroške zdravljenja in socialno pomoč, kar znese sku- paj nad 40 milijonov dinarjev. O vseh teh nespravljivostih V odnosih med gospodarji in vi- ničarji ter bajtarji so govorili poslanci pred Ljudsko skupšči- no LRS v zvezi s predlogm za- kona o odpra\n takih odnosov. S sprejetjem zakona o odpra- vi vinlčarjev in bajtarjev bodo odnosi gospodarjev in vinlčar- jev ter bajtarjev le še stvar preteklosti. Novi materialni po- goji bodo nnstali za vtničarje in bajtarje z izvajanjem novega lakona o zemljiškem niaksi- mumu. Na zemlji kmetijskega gospodarstva, ki jo bodo obde- lovali kot enakopravni delavci in borci za napredek kmetijstva 2 vsemi pravicami in dolžnost- mi delavcev ostalih gospodar- skih panog naše domovine. V hišicah, kjer sedaj živijo in ki jih bodo lahko odkupili in po- stali lastniki, bodo stalni prebi- valci kraja. Na deputatni zemlji si bodo pridelali najnujnejše, ostalo pa si bodo nabavljali iz zaslužka. Na večjih ustvarjenih kmetijskih in vinogradniških gospodarstvih bo imel velik del njihovih družin solidno zaposli- tev. PoUtičnl in kulturni ter gospodarski napredek bo v teh krajih izrinil dosedanjo zaosta- lost Večina delovnih ljudi v ce- lem okraju je z zanimanjem spremljala in tudi odobravala delo četrtega izrednega zaseda- nja Ljudske skupščine LRS, ker se strinjajo s tem, da novi za- kon za vselej odpravi iz vseh predelov našega okraja zaostale razmere, kar bo v korist vsega našega ljudstva, največ pa v korist ljudi, ki so morali do se- daj živeti v takih razmerah. Ob letošnji rekrutaciji so se pokazali sadovi dela predvojaške vzgoje V drugi polovici junija In v začetku julija t 1. so imeU Ptujčani skoraj vsak dan pri- liko videti na ulicah večje in manjše skupine ter posamezne mladince, ki so v spremstvu harmonikarja, na okrašenih vo- zovih ali kolesih in z okrašeni- mi klobuki ter s šopki na prsih hodili prepevaje po mestu. Vsak je vedel, da so to rekruti — bo- doči pripadniki naše Armade. Vsalv pa mora ugotoviti in to nam je potrdil tudi predsednik rekrutaci;ske komisije major tov. GregoriC, da letošnji re- kruti v eni stvari nadkriljujcjo vse, ki so prihajali prejšnja le- ta: ves čas rekrutacije ni bilo na pregledu nobenega, ki bi bil pijan, prav tako pa komisiji ni bil Javi j en noben slučaj kakš- nega nereda ali surovosti, ki bi jih počenjali rekruti. Iz tega izhaja, da i*€ letos prvič uspelo predvojaški vzgoji doseči to, kar ni doslej v našem vinorod- nem okraju nikomur uspelo, da pa so mladinci kljub temu pri- hajali dobro razpoloženi In v spremstvu godcev na pregled, ki jih naj potrdi za službo v JLA. Rekrutacijska komisija Je opravljala svoje delo v za ta namen lepo pripravljenih pro- storih bivše šole v Raičevi uli- ci. Letnik 1934 predstavljajo v fizičnem pogledu odlični mla- dinci in je le manjši odstotek mladincev iz slovenjegoriških občin slabše razvitih. Letos je k ugotavljanju zdravstvenega stanja rekrutov prvič priteg- njen tudi rentgen. Tako se sko- raj popolnoma prepreči, da bi se pojavil v edinici mladinec z odprto tuberkulozo, ki bi lahko potem okužil še druge. Kakor Je pri letošnjem re- krutacijskem pregledu pozitiv- no to, da so vsi mladinci trezni in dobro razviti, je treba na- glasiti nedostatek, ki ga bo treba čim prej, vsekakor pa pred odhodom v edinice, po- praviti. Okrog 4 odst. mladin- cev je namreč skoraj popolno- ma nepismenih. Jasno je, da gre to na račun okupatorjevih šol, vendar je to pomanjkljivost, ki terja takojšnjo intervencijo. Letos se še skrbneje opravlja lansko leto uvedeni psihometrij- skl pregled, ki ne pokaže samo splošnega znanja posameznega rekruta, temveč v precejšnji meri tudi njegovo inteligenčno stop- njo. To je velike važnosti za določanje specialnosti, ker je le inteligenten mladinec lahko dober radiotelegrafist. artiljerec, pilot, vozač tanka ^li drugega vojaškega vozilai. Komisija je v precejšnji meri upoštevala željo posameznega mladinca, v kakš- nem rodu Armade bi rad slti- žil ter je v specialne rodove potrjevala izidjuCno prosto- voljce. Prvi del dela je ob rekruta- ciji torej potekel lepše in uspešneje, kot bi kdo pričako- val. In kakšen bo drugi del. ko bodo rekruti odhajali v edini- ce? Občinski liudsld odbori bodo morali tudi takrat posve- titi rekrutom vso skrb, da jih bodo po navodilih Vojnega od- seka zbrali ter prav tako trezne kot na rekrutacijo pripeljali na zborno mesto. V ta namen Hm bo brez dvoma v pomoč orga- niziranje noslovilnih večerov. Odveč tudi ne bo svarilo od- bora vsem snremljevalcem re- krutov. da Jih ne zavajajo k nitju in razgraianju. kar smo v preišnilh letih pogosto videli ob takšnih prilikah. Tak odhod reVmtov na odshi- ženie roka bo dokaz pooolnega nsneha prizadevanja predvoja- ške vzgoje, da bi iz mladincev- rekrutov vz?oiila ljudi z visoko zave?rt{n In kulturno stopnio. M ie svoi.cfvena vsakemu nrioad- nfkti na.5e Jugoslovanske Itud- gke anpjade. „ -B, , Med vprašanja, o katerih se največ diskutira zlasti med de- lavci in nameščenci v osebnih razgovorih, na sestankih in se- jah organov socialnega zavaro- vanja ter odborov in članstva množičnih organizacij, spada nedvomno vprašanje socialne, ga zavarovanja. V ozadju tega razpravljanja so jJasti primeri, ki kažejo na neopravičeno zoževanje zakonitih pravic v škodo ljudi, Id jim te pravice pripadajo ali pa primeri, kjer gre za neopravičeno razširMnJe določil zakona v škodo družbe in korist posameznikov. O enih in drugih ter o stanju soc za- varov^anja v ptujskem okraju je bilo v nedeljo, 28. t, m,, na 2. zasedanja skupščine za so- cialno zavarovanje v Ptuju več razprav in predlogov za njihovo rešitev. Najprej nekaj nezakonitih primerov v škodo ljudi, ki so oškodovani za pravice socialne- ga zavarovanja. V okraju je nad 400—500 kmetijskih delavcev, ki niso socialno zavarovani, čeprav bi morala biti večina mod njimi že na podlagi določil zakona zava- rovana. Ob vprašanju, zakaj še niso zavarovani, slišimo različ- ne izgovore najpogosteje pa. da so starej.ši. du.ševno zaostali in pohabljen j ljudje večinoma občinske sirote, ki jih imajo marsikje pri hiši iz milosti in da bi jim morali miloščino od- reči, če bi jih bilo treba social- no zavarovati in mesečno pla- čevati 2250 din socialnega pri- spevka. V zvezi s tem vpraša- njem razmišljajo mnogi občin- ski odbori glede na izkušnje, da mora kljub »zagotovljeni« miloščini za mnogo takih kme- tijskih delavcev nazadnje pre- vzeti skrb občina, razmišljajo pa ttjdi nekateri kmetje, ki se ne morejo odločiti, ali naj za- gotovijo takim delavcem dolgo- letno miloščino pri hiši ali pa naj žrtvujejo nekaj let socialne prispevke, da bi delavci do- segli pravico do dosmrtne de- lavske pokojnine ali invalidni- ne. Tudi ta vprašanja se ne dajo enotno rešiti, temveč jih jo treba reševati individualno. Marsikje gre res za delovni od- nos brez zagotoN^il primerne odškodnine za delo in za pre- skrbo na stara leta. drugod pa gre 7.0T>et za trajni Človeški odnos do tega člana dnižine in za zagotovila dostojnega življe- nja do smrti. Kjer gre za stal- no slab odnos gospodarja do kmetijskega del^^'Ca in kjer ni zagotovil, da bi družina obdr- žala delavca ob dostojnih živ- ljenjskih pogojih tudi v letih onemoglosti, ni mogoče mimo zakonitih določil o zavarovanja delavcev ne glede na grožnje in pretnje, da bo moral v ta- kem primeru kdo od te ali one hiše. V enako težkem položaju Je nekaj delaTcev, ki so se vse življenje preživljali z delom v raznih službah, vendar so danes brez listin in prič, ki bi lahko nedvomno potrdile dobo njihove zaposlitve. Pomoč, ki jo mesto invalidnine ali pokojnine pre- jemajo od občin — 500—1000 dinarjev — ne .pomeni več kot dobro voljo, . vsaj minimalno pomagati starejšemu in zgara- nemu človeku, sicer pa tak znesek ne more kriti nit, mi- nimuma najnujnejših življenj- skih potrebščin za dobo enega meseca. Glede takih primerov še zakonu manjkajo dopolnitve in pooblastila, da je mogoče v takih primerih izjemoma dolo- čiti pokojnino mesto pomoči. Takih izjem je sicer malo, vendar kaže, da bo tudi to vprašanje prej ko slej rešeno. Vse drugače je v primerih, ki kažejo na protizakonito raz- širjanje pravic v korist ljudi, ki jim te pravice ne pripadajo, vendar jih kljub temu dosežejo na odgovornost brezvestnih po- sameznikov. V okraju je nemalo primerov, da prejemajo invalidnino ali pokojnino viničarji in njihove žene, pri tem pa so enako kot prej podrejeni svojemu vino- gradniškemu gospodarju. De- lati jun morajo kot prej in to celo proti manjšemu plačilu z izgovorom, da so prejeli pokoj- nino po gospodarje\'i zaslugi. V večini primerov je delo upoko- jenih vinjčar.iev tudi sedaj več vredno kot znaša njihova po- kojnina, zato pa bi morali pre- jemati od gospodarjev zaslužek ne pa od države pokojnino. Tudi problem takih pokojnin bo potrebno revidirati in indi- vidualno določiti, komu ta pri- pada in komu ne. Proti škodi, ki nastaja z ne- upravičenim prejemanjem inva- lidnin in pokojnin po krivdi neresničnih pričevanj, ki od- \^emajo družb: milijone, je premalo odpora s strani upra- vičenih invalidov in upokojen- cev samih kakor omočnjk iz Ptuja, ki je bil tudi najvišji ponudnik. Pred soponudnikom, ki je sicer ponudil boljše plačilne pogoje, je imel prednost v tem da sta- nuje v zgradbi in ima 9 otrok. Takoj bo plačal 60.000 din, ostanek pa v mesečnih obrokih 3000—-4000 din. Zgradba na Ro- gozniški cesti št. 16 je domak- njena edinemu poniJdniku tov. Klemenčiču Vladu, učitelju iz Velike Nedelje za 661.000 din, od česar plača takoj 330.000 din, v teku 2 mesecev po podpisu pogodbe 170.000 din, ostanek pa v rednih mesečnih obrokih po 6000 din. Zgradbo v Aškerčevi ulici št. 1 pa je kupila edina ponudnica tov. Seržen Anica, uslužbenka OLO Ljutomer za ceno 700.000 din in sicer proti takojšnjemu plačilu 350.000 din, ostanek pa do 1. oktobra 1953. Hiše: Grajska št. 1, Cankarjeva št. 12 in Aškerčeva 3 niso bile predane, ker n; bilo za nje pismenih ponudb niti interesen- tov na dražbi. Dražba je bila končana v te- ku 2 ur. Za hišo v Trubarjevi ulici je bilo 7 ponudnikov. Najvišjo po- nudbo po 700.000 din sta stavila Zupančič Marija in Fijan Jakob iz Ptuja, po 650.000 din Papst Ferdo iz Ptuja in RihtariČ Ani- ca iz Ljutomera, 660.000 din Cu? Blaž iz Ptuja, dočim je ponudil Poboljšaj Rudi iz Ptuja 570.000 din, Began Andrej iz Ptuia 560.000 din in Klemenčič Vlado iz Velike Nedelje 551.000 dinarjev. Med ponudniki z naj- boljšimi plačilnimi pogoji je bila Rihtarič Aaica. ki je ponu- dila plačilo 350.000 din takoj, medtem ko so ostali ponudni- ki ponujali takoj 5—20%, ostalo pa v krajših ali daljših obro- kih. Za hišo na Muzejskem trgu št. 2 in na Sp. Bregu št 30 je bilo pet ponudnikov. Za liišo na MuzejskOTi trgu št. 2 je največ ponudila Kele- mina Matilda iz Ptuja in sicer 120.000 din, dočim je ponudila Brlek Neža iz Spuhlja 115.000 dinarjev, Bombck Alojx iz Tr- bovelj, Mcsarec Ivan iz Orešja in Kukovcc Franc iz Ptuja pa po lOO.noO din. Najboljši plačilni pogoj jc stavila Kelemina Ma- tilda, ki je imela kupno pred- nost šc zaradi tega, ker stanuje v tej hišici, zato pa hišica ni bila domaknjena ponudniku Mesarecu. čeprav je rvisal pr- votno ponudbo na 120.000 dm. Za hišo na Sp. Bregu št. 30 sta največ po 550.000 din ponu- dila Klep AvgvLst iz Budine in Pernat Ludvik z Brega, dočim je ponudil Cvetko Jof.c iz Borla 505 000 din, Ornik Rudolf iz Mokronoga 510.000 din, enako pa tudi Pintarič Apolonija iz Ptuja. Čeprav jc Pmtarič Apo- lonija zvišala ponudbo na 560.000 din in stavila boljše plačilne pogoje kot Pernat Ludvik, je hiša domaknjena Pernatu, de- lavcu z 9 otroki, za katerega bi bilo sicer težko najti drugo stanovanje. Za hišo na Rogozniškj cesti št. 16 sta bila ponudnika samo Klemenčič Vlado in Seržen Hil- da. Slednja je sicer ponudila 661.000 din s slabšimi plačilni- mi pogoji kot Klemenčič, ki je ponudil 651.000 din s takojšnjim plačilom 330.000 din, zato je tudi obveljal kot kupec hiše. Serše- nova je od ponudbe odstopila, ko je Klemenčič zvišal ponudbo na 661.000 din. Za hišo v Aškerčevi 1 Seršen Hilda iz Ljutomera ni imela nadponudnika pri ponudbi za 700.000 din in ker ni bilo dm- ge ponudbe, je hiša pri ugod- nih plačilnih pogojih ostala njej. Za hišo v Budini št. 18 je ponudila Rajh Marija iz Budi- ne 270.000 din, dočim je Seršen Hilda od ponudbe odstopila. Rajhova je ponudila 25-letno odplačevanje, zaradi česar se je dražbena komisija poslužila čl. 5 uredbe o prodaji stanov, hiš splošnega ljudskega premoženja. Iz ponudb in poteka dražbe se vidi, da je bila odveč pr- votna bojazen, da hiš občeljud- skega premoženja ne bodo mo- gli kupiti delavci in nameščenci glede na težke plačilne jx)goje in da bo s prodajami na.stala v Ptuju glede na kupce od dnj- god težka stanovanjska stiska. Tudi ni potrebno javnosti se- znanjat? z imeni nezaželenih kupcev, ki bi segali v interese delavcev in nameščencev z bo- gatimi vsotami denarja. Izdraž- bane vsote sicer pomenijo za marsikaterega interesenta do- kajšen problem, vendar ostaja večina stanovanjskih najemni- kov mirna in brez bojazni, da bi morala biti žrtev brezdušnih kupcev. Se o »Zaposlitvi obeh zakoncev in Vprašanju nezaposlenih" Na članek v št. 17. z dne 24. aprila 1.1. pod naslovom »Zapo. si'lev obeh zakoncev in vpraša- nje nezaposlenih« ter dnjge po- dobne članke in diskusije v po- djetjih Slovenijo je v prilogi ^Delavske enotnosti« št. 10. »Obzornik« z dne 22. maja ti. objavljen članek tov. Vide Tom- šičeve »Ženska enakopravnost — sestavni del pridobitev delavske, ga razreda-«, ki ga je napisila z željo, da bi pospešili končni ob- račun z miselnostjo, ki se skri- va za raznimi na videz socialni- mi in socialističnimi izgovori, v resnici pa pomenijo napad na osnovno pravico vsakega naše- ga državljana, predvsem pa na pravico, na kateri se gradi poli- tična in družbena enakoprav- nost žene: napad na njeno eko- nomsko samostojnost. Z isto željo je v št. 21 »Delavske enotnosti.< objavljena vrsta člankov nekaterih žena iz vseh predelov Slovenije. V št. 26 »Ptujskega tednika« je v članku pod naslovom »De- la je dovolj« omenjeno, da je v ptujskem okraju brezposelnih 138 deklet in žena. Prav \'sa zaposlena in brezposelna dekle- ta in žene delavke in nameščen- ke z enako odločnostjo kot tov. Tomšičeva zavračajo teorijo in prakso o ni.;-ijvrednosti in ne- enakopravnosti žene in ju sma- trajo kot oživeli ostanek izkori- ščevalske razredne družbe, Z enako odločnostjo zavračajo to teorijo m prakso tudi kmečke žene, ki več ne pomnijo za svo- je može in družine m-^.njvredno in neenakopravno ženo, tem- več enakopravnega življenjskega soborca za boljše življenje dru- žine in družbe, ki jo poleg m- log matere in gospodinje, vidi- mo v prvi vrsti na polju, na travnikih,-pri živini skratka na vseh področjih dela, na katerem se udejstvuje tudi mož. O vprašanju enakopravnosti in brezposelnosti žena je napi- sala tov. Vida Tomšičeva v omenjenem članku sledeče: ». Ce pogledamo statistike naših posredovalnic za delo, po- tem se lahko začud-mo nad dej- stvom da pravzaprav sploh ne moremo govoriti o tem, da je problem pri nas nezaposlenost moških delavcev Dejstvo je namreč, da ostajajo moški de- lavci vseh vrst v najslabšem slučaju le nekaj tednov brez posla in danes že lahko govori- mo o relativnem pomanjkanju predvsem nekvalificirane moške delovne sile v gradbeništvu na primer Na drugi strani pa je res, da je v posameznih mestih predvsem nezaposlenost žensk večji ali manjši problem. Zato se mi zdi da pri celi zadevi ne gre toliko za resno reševanje vprašanja brezposelnosti, ampak Za vdor malomeščanske reak- cionarne in politično filistrske miselnosti, ki pač ne služi v čast komunistom in zavednej- šim delavcem v podjetjih, kjer se take ideje porajajo! Mislim, da bi bilo prav, da bi ;>Delavska enotnos-t« mnoffo bolj energično obračunala s takim mišljenjem, da bi pa odprla svoje strani di- skusije naprednih socialističnih borcev o tem, kako je treba ne samo dvigati produktivmost dela v t^ivarnah, ampak kako je tre- ba razširjati in modernizirati naše življenje, ustvarjati iz sredstev naših občin, mest in okrajev nova podjetja, ki bodo služila za uslugo našim delov- nim ljudem, lajšala gospodinj- stvo in materinstvo ter omogo- čala ženam, da ohranijo svojo zaposlitev tudi v času, ko po- stanejo matere. Klic po odstra- nitvi poročenih žena iz služb se popolnoma zgrešeno sklicuje na naše voditelje, češ, da poudar- jajo važnost ženinega dela v gospodinjstvu jn njeno materin- stvo, v nasprotju z javno zapo- slitvijo žena. Svojih konserva- tivnih misli naj ne podtikajo ljudem, ki se bore prevsem za to, da tudi pri nas postane delo človeku potreba in užitek. Res je naporno delo naših mater in žena v gospodinjstvu važno — toda VSi dpbro vemo, da se nam zdi danes nepotrebna potrata časa za taka opravila, ki se v družbi že hitrejše, cenejše in lepše strojno delajo. Mislim, da se ne motim, če rečem, da lahko posplošimo odpor mnogih žena proti drobnemu in nič kaj za- bavnemu hišnemu delu, ki se dnevno ponavlja in se nikjer prav za prav ne vidi. Ne mislim, da bomo uničili naše domače življenje, toda mnogo bo treba spremeniti! Ne samo s tem, da bomo vedno bolj uvajali v naše hiše nove in nove tehnične mož- nosti, ampak tudi v miselnost vseh družinskih članov: Delo v gospodinjstvu bo moralo postati skupna skrb vseh članov gospo- dinjstva in ne samo žene in kakšne so naloge o vzgoji otrok itd..... V kolikor še obstajajo pri raznih podjetjih posamezniki s pomisleki o zaposlitvi žene, jih bo potrebno temeljito seznaniti z odločnim stališčem žena, ki ga je nakazala v s\'ojem ome- njenem članku tov. Vida Tom- šičeva in jim pomagati, da bodo \'prašanja zapf^litve žena reše- vali s socialističnega stališča ne' pa s teorijo in prakso o manj- vrednosti in neenakopravnosti žene. NAŠE GOSPODARST - O Velik pr speveli Ii dvii mm žlviore'8 2e predčasno smo javili, da je Okrajna zadružna zveza v Ptuju preteklo .jesen nabavila za področje ptujskega okraja j v Avstriji 10 prvorazrednih ple- menskih bikov in sicer: 7 pinc- gavske in 3 simentalske pasme. Te uvožene bike so prevzele poedine Knietijske zadruge, dr- žavna posestva in postaja za vmietno osemenjevanje pri Ve- terinarski bolnici v Ptuju in si- cer: Državno posestvo Domava 1, Državno posestvo Podlehnik 1, Kmetijska zadruga Markovci 1, Kmetijska zadruga Gtorišnica 1, Kmetijska zadruga Središče 1 ter Veterinarska ambulanta v Ptuju 2 pincgavca, medtem ko so simentalce prevzeli po enega Državno posestvo Starše, Dr- žavno posestvo Zavrč ter Vete- rinarska ambulanta Ptuj. Kakor je razvidno, so biki razporejeni tako, da smo z njimi bodisi ne- posredno bodisi potom postaj za umetno osemenjevanje, ki že delujejo ali ki bodo v najkraj- šem času začele poslovati (Ptuj, Ormož, Cirkulane, Ptujska go- ra, Vitomarci) v stanju oseme- niti vse rodovniške krave Živi- norejcem ptujskega okraja so ti biki dostopni brei! nekih poseb- nih izdatkov, torej z vplačano normalno pavšalno skočnino, ampak le pod pogojem,' da so krave predhodno veterinarsko pregledane glede spoiaih Kužnih bolezni. Pri umetnem osemenje- vanju vršijo te preglede veteri- narji brez posebnega naplačila. Ce upoštevamo veliko ple- mensko vrednost teh uvoženili bikov in to kakor v pogledu dviga mlečnosti, tako tudi rast- nosti in izboljšanja oblik naše živine, je upravičeno pričakova- ti, da se bo vsak količkaj na- preden živinorejec trudil, da se pi'i plemenitvi svoje živine po- služi teh bikov. (Na sliki uvoženi plemen j aki postaje za umetno osemenjeva- nje v Ptuju). Predpisovanje kmečkih dav- kov je že vsa zadnja leta pose- ben problem državne finančne politike. Praksa tega časa kaže, da obdavčevanje po dohodku ne spodbuja k večji kmečM proiz- vodnji, čeprav je v svoji osnovi tak način najbolj pravilen in najbolj pravičen. Vendar so ko- risti v narodnem gospodarstvu mnogo večje, če kmetijstvo redno in polno proizvaja, kakor pa če to gre za to, da se ob- davči vsak večji dohodek, pa če- prav je bilo za to vloženega tu- di več dela in truda. Prav iz teh razlogov se je že nekaj časa posebna komisija pri zveznem izvršnem svetu, ki so jo tvorili predstavniki vseh re- publik, bavila s tem vpraša- njem. Iz njenega poročila, ki ga je pred kratkim predložila Od- boru za gospodarstv^o je razvid- no, da je narodno gospodarsko utemeljen način obdavčevanja kmetov po katastrskem dohod- ku, ki bi se izračunal po pov- prečni denai-ni vrednosti donosa zemljišča ob običajnem načinu obdelave ter glede na velikost in rodovitnost zemljišča ter ce- no kmečkih pridelkov. Cisti izračun dohodka pa bi bil izvršen iz dohodkov od rastlinske proizvodnje, iz do- hodkov od živinoreje in iz do- hodka od predelave kmetijskih pridelkov. Komisija je predvi- dela, da se ne bi pri izračuna- vanju dohodka upoštevale kul- ture, ki zahtevajo intenzivne obdelave, (sončnice, sočivje, in- dustrijske rasthne), da bi ostala spodbuda za večjo proizvodnjo v teh kulturah. Po tem predlogu bi bil ugo- tovljen katastrski dohodek sta- len, predvidene so pa olajšave pri obdavčitvi ob elementarnih nezgodah, pri urejevcmju vino- gradov in sadovnjakov ter pri pogozdovanju. Ce bo Zvezni izvršni svet sprejel predloženi sistem, bo obdavčitev za letos izvršena že po tem predlogu. Nerešeni soc^a m problem (r:;daljevanje s I strani) sreče v zadnjem času niso red- ke in zapuščajo družbi delovmih ljudi in zavarovanju občutno škodo. Zraven vsega so težave pri vprašanju klimatskega zdravlje- Ijenja. Pri odklonjenih 58 pri- merih je šlo za to, da nc bi bilo klimatsko zdravljenje na škodo zavoda za socialno zava- rovanje v primerih, kjer ne gre za socialno šibke IjudL Ugodnosti potom sindikalnega popusta omogočajo spremembo okolice vsakomur, ki ima količ- kaj volje v poletni sezoni spre- meniti svoje okolje., ne morejo pa temu namenu služiti sred- stva socialnega zavarovanja ra- zen v primerih, kjer gre za de- lavce in nameščence, ki so res potrebni gmotne pomoči. Vsj ti problemi so bili na dnevnem redu nedeljskega 2. zasedanja skupščine, ki je spre- jela več predlogov, zlasti pa predlog, da se čimvečje število delavcev in nameščencev serna- ni T vsemi prob>mi in uredba- mi socialnega zavarovanja po- tom organiziranih predavanj in diskusijskih ur, kar je predpo- goj za uspešno borbo proti vsem pojavom, ki gredo na škodo upravičencev do socialnega za- varovanja v korist posamezni- kov, ki ne izpolnjujejo pogojev za dosego teh pravic. Nadalje So izglasovali predlog o izvedbi zakona o zavarovanju kmetli- skih delavcev, predlog o rešitvi zaof=tanka prošenj za priznan.^e poko.jnin ter predlog o reviziji poko,inin viničarjev, kjer ne more biti edini kriterij za moške sta- rost 65 let in za ženske 60 let, temveč je treba upoštevati ob- veznosti gospodarja do vini- čarja glede na še vedno izvr- še\-ana dela. Poleg tega je bilo na zasedanju odpravljenih ne- kaj nejasnosti glede dela zdrav- niške komisije za klimatska zdravljenja, glede pre-dpisova- nin dražjih zdravil in drugo. Ker so bila poročila kratka. Je na zasedanju več časa ostalo za diskusijo. Zato je bilo v razmeroma kratkem času delo islruščine uspešnejše kot sicer, ko večino časa izčrpajo poro- čila. Ceite na pi4s"skeiii trem za kilogram, lilcr ali komad v sredo. 1. julija 1953 Vrtnine: čebula 15—30, če- sen 40—60, fižol (v stročju) 60, grah 25—30, grah (luščen) 75, krompir 30, krompir (novi) 25 —30. koleraba 20, karfijola 35, kumare 35—40, peteršilj 40, ko- renček 40, pesa (rdeča) 25, so- lata (endivija) 20, solata (glav- nata) 10, špinača 30, zelje (rde- če) 20, ztlje (v glavah) 18—20. Maščobe: surovo maslo 400 zaseka 250. jajca 13. Žitarice: ječmen 30, koruza 60, pšenica 50, moka koruzna .50, moka ajdova 70, oves 30, proso 60, koruzni zdrob 70. Meso: kozlički 700. Sadje in sadni izdelki: bres- kve 60. češnje 40, hruške 50— 60. domači kis 20. Mleko in izdelki: mleko 20 —22, smetana 10(^120. sir 40 -80. Perutnina: kokoši 200—300, petelini 200—300, domačj zajci 100—200. Gozdni sadeži: črnico 40, sve- že gobe 40—50, lisičke 40, gozd- ne jagode 100, domače jagode 100. maline 50, ribez 40. STANJE ŽIVINE V SLOVENIJI V Sloveniji je bilo v lanskem letu 66.606 konj. 731 mezgov in mul. 552 oslov. 491.593 goved (od tega 3142 plem. bikov), 125.170 ovac, 29.731 koz. 452.015 svinj, in 1,405.271 kokoši. Ce primerjamo to stanje z letom 1931. je bilo lani 700 konj več, 24.000 goved manj. 29.000 ovac več in 34.000 svinj manj. Varčna je tista gospodinja, ki zna svoje gospodinjstvo tako vo- diti, da ima za člane svoje dru- žine vedno zdravo in okusno hrano, da ima vedno manjšo količino živeža na zalogi in da ne poi*abi več kakor lahko na- bavi za določen čas. Takšna go- spodinja ne porabi danes tega, kar bi rabila šele jutri, gospo- dariti mora tako da ima vsega za najnujnejšo potrebo, da ustvarja iz malega mnogo, da danes misli na jutri, da ima vsak čas nekaj pri roki in da se znajde v dobrem in slabem. Tudi najboljša gospodinja ne bo imela uspeha v gospodinj- stvu, če ne bo prijela za vsak opravek po naprej določenem načrtu. Le po dobro premišlje- nem razporedu opravljeno delo prihrani mnogo nepotrebnega in nekoristnega tekanja po hiši Ln dvorišču, ter omogoča, da je vsako delo pravočasno opravlje- no. Dobra go.spodinja sestavlja jedilnik po možnosti vsaj za te- den dni naprej. Razumljivo je, da računa predvsem z živežem, ki z njim razpolaga. Jedilnik mora obsegati tri najvažnejše obroke ter četrtega zq otroke in bolnike. Pri sestavljanju jedil- nika pazi, da pripravi za obed krepkejši obrok, bogat z belja- kovinami, kot meso, fižol, teste- nine in drugo večerja pa je lahko lažja. Dobro obdelan vrt z najraz- ličnejšo povrtnino: špinačo. ze- ljem, grahom, korenjem, pcter- šiljem, redkvijo, kolerobo in drugimi omogoča gospodinji pripravljanje najrazličnejše hra- ne. Hrano prilagodi letnemu ča- su. Poleti, ko je dovolj povrtnin, sadja in mleka, uporabljaj manj mesa. Meso in nic.^^na hra- na dajeta telesu toploto, zato poleti ni potrebe po takšni hra- ni. Zato pa^ je treba pozimi več mesa, maščob, fižola in krom- pirja. Dobra gospodinja ne daje i^^tc hrane zdravim in bolnim čla- nom družine. Bolni potrebujejo drugačno hrano kakor zdravi. Prav tak.šno pozornost pa pola- ga tudi prehrani otrok in sta- rejših oseb. Tj potrebujejo la- hko hrano, mnogo mleka, špi- nače. sadja, korenja, riža itd. Kaikor je važno, da je hrana dobra in zdrava, je nvijno daja- ti jo vedno ob določenem času. Obroki, ki jih jeml-emo vsak dan ob določenem času imajo veliko vrednost za zdravlje. Ni dobro vsak čas jesti, ker se s tem izgublja mera in kvari že- lodec. Prav tako p? ni dobro, če so med posameznim^ obroki preveliki časovni presledki. Novica o bližnji pocenitvi kruha in moke, ki je prejšn.ji teden vesela in dobrohotna sto- pila v sleherno domovanje naše občine, nam je olajšala srce. Dovoljna količina dobrega kru-t ha in moke, ki nam bo na raz- polago v KZ Polenšak, bo na- redila nagel konec tistemu dre- njanju in nezadovoljstvu, ko si potrebni občani nismo mogli nabaviti kruha za družino. Po- sebno mučna je bila vsako- kratna slika jutran-ega razde- ljevanja, ko se je po kruhu iztegovalo toliko resnično po- trebnih rok. Na naših hribov- skih, peščenih njivah res nika- kor ne moremo nridelati zado- sti Kruna m po aven /.aporea- nih slabih letinah smo se ga naučili še bolj ceniti. Naši otroci skrbno pobirajo vsako drobti- nico, ki pade na tla. Šolarjem, ki so zjutraj odhajali v šolo, so mnoge matere dajale s seboj Po par svežih jajc, češ naj jih v zadrugi zajnenjajo za kruh, ker ga doma za zajtrk ni bilo. Kako naj poslovodkinja z bor- no količino kruha — saj ga je imela večkrat komaj po 10 kg — nasiti toliko prosilcev? Gneča je bila zares velika. Izmed vseh pa je redno najbolj pritiskala le ena stranka in za- htevala kar po 2 kg kruha. Pred njenim silnim govorje- njem, ki je tolklo po zadrugi, po uslužbencih in po strankah, je vse klonilo, tako da ie pre- jemala zahtevan kruh. Nič za- to, če so se otroci prazni ža- lostno razhajali in če viničar- ska mati ni imela .skoriice za malega, ki ::!a vedno srbijo če- ljusti. Glavno je pač to, da je stranka dooovedala. da nima niti T—-! neliati v mlin, in ',e ■^-'■[\a kruh, čeprav nima otrolc. Danes se je na obrnilo ... Ta ista stranka ie namreč tudi zvedela o pocenitvi kruha in moke in o 23 dinarnh za kilogram p^-^n-ce. Zaskrbelo .io ie. V času stiske, ko »ni zmogla žiti^epa zrnc« .ovP.ti kruh. I Danes pa. ko vsi državljani po- ienio pesem o belem kruhu, se ji je zmT-ačilo '"^oln N'^ka' m^ra vendar še reiiti! Pe-n^čno' Ki- logram rži ponuja za 45 dinar- jev . . Hvaln vr>rn s+^^nVa iz obPino Polenšak! Tr v^?e la.stne žitne zalo^^e ■'''dTi i-ar snmi nee^te kruh? >^35n d-^bra zeml»T Si- rom držnve odpira naroč'"^ in Doraia nov krrh za v.^^p noš+c^e in d-^lovne lindi — himan.jklMva, se jc z na- stopom novfpo. poslovodje zelo izbolišala. Vendar so še stva- ri, ki bi se dale izbol\šiti Tu- kaj mislim predv-?m zod-užno gostilno, ki toči slabo vino -nilc- Stran 3 NOVICE 12 RAZNIH KRAVJEV [Z SREDIŠČA v nedeljo. 21. junija 1953 smo imeli v Središču svečan zaklju- ček šolskega leta s proslavo in prirtditvijo. Prireditev so pri- pravili nižja gimnazija, osnov- na šola in pionirski odred. Iste- ga dne je bila v treh šolskih razredih razstava izdelkov obeh ki je prikazala šolsko delo mladine, pa tudi izdelki dekli- ških ročnih del, ki so jih Izde- lale deklice pod vodstvom tov. Pa^kove. Šolski vodstvi in pionirska organizacija so pripravili lepa knjižna darila v vrednosti več ti- soč dinarjev za najpridnejSe učence in najboljše pionirje. Tako sla šoli nagradili 16 učen- cev s knjigami, pionirski odred pa 19 učencev. Na prireditvi, ki je sledila nagrajevanju, so nastopile šte- vilne skupine, med njimi tudi skupina obrtniške mladine, ki so v ljubkih prizorih, nastopih in telovadnih točkah ter v fol- Iclomem prikazu kmečkega de- la prikazale življenje naše mla- dine. Številni starši ln drugi ob- iskovalci PO z velikim zanima- njem sledili poteku prireditve ter s tem dali prizn?;nje mladi- ni, predvsem pa učitelj stvu za ves trud. ki ga vlaga v dobro vzgojo mladine. IZ LESKOVCA Na konferenci občinskega od- bora Socialistične zveze delov- nih ljudi so delegati in navzoči člani organizacije smatrali kot najvažnejše vprašanje, kdo bo izvoljen v novi občinski odbor organizacije. Dolgoletne izkuš- nje iz političnega dela tega predela Haloz vsebujejo dovolj dokazov, da pomeni organiza- cija povsod toliko večji faktor, kolikor močnejši ima odbor, ki se zaveda odgovornosti in po- mena političnega dela med ha- loškim prebivalstvom. V Le- skovcu potrebujejo močan ob- činski odbor organizacije, ki mora sam poznati probleme članstva .svojega področja, ki se mora zavedati razlike, kakp so te probleme reševali oblast- niki pred In med vojno in kako jeh rešuje ljudska oblast, zlasti pa se morajo zavedati perspek- tive socialističnega razvoja, si- cer jim ne bo mogoče tolma- čiti zakonov in ukrepov oblasti ter predlogov organizacije, ki vplivajo na naš socialistični go- spodarski razvoj. V poročilu o dosedanjem delu organizacije, njenem mestu in veljavi v družbi. n'enih uspe- hih in težavah ie bilo premalo poudarjeno, ob katerih proble- mih je organizacija angažirala vse svoje moči In sposobnosti, da bi dokazovala vsemu halo- škemu ljudstvu, da pravilno gleda in brani interese vsega delovnega ljudstva, ki so tudi interesi haloških ljudi, ki se borijo za boljše življenje. Iz analize dela posameznih odbor- nikov se je videlo, da del odbornikov ni izvrševal nalog, ki jih je prevzel z izvolitvijo v odbor organIzaci.ic, zaradi česar je Izostal tudi uspeh njihovega političnega dela. Nekateri od- borniki smatrajo, da jc edina naloga odbornika v tem, da se udeležuje sestankov in sej, da tam glasuje za ta ali oni pred- log, pri tem pa opuščajo ne- šteto prilik v vsakdanjem živ- ljenju in dotiku z množico, ko je treba ljudstvu tolmačiti, ka- ko gleda organizacija na stali- šča, ki jih vsiliujejo ljudstvu socializmu nenaklonjeni posa- mezniki. Tov. Belšak Simon, član Okrajnega odbora organi- zacije je navzočim raztolmačil pravo vlogo političnega dela od- bora In navedel vrsto konkret- nih prilik, kjer se lahko od- borniki vsakodnevno uveljav- ljajo. Tov. Bel.5ak je tudi poudaril, da potrebuje orsanizacila ljudi, ki so voljni politično delati za cilje socializma, ki jim je poli- tična, gospodarska in kultumo- prosvetna izobrazba, ljudstva osnovni cilj njihovega dela. Ra- zumljivo jo, da t^ki odborniki ne bodo prepuščali politične iniciative ljudem, ki vidijo v vsakem socialističnem zakonu novo oviro v njihovem priza- devanju, da bi se obrnilo kolo časa ln razvoia v korist po^sa- meznikov, ne pa v korist skupnosti. Po poročilih in diskusiji so bile volitve. Delo odbora so de- legati zaupali Vindiš Janezu iz Skorošniaka 17 kot predsedniku. Voglar Jožefu iz Repišča 7 kot .■sekretarju ter Vindiš .Tanezu iz Trdobojc 10 kot blagajniku. Kozel Feliksu, Turk Janezu, Bračič Veroniki in Staniko An- tonu pa kot članom odbora. V nadzorni odbor so izvolili tov. Vodušek Antona. Končar Mar- tina in Miloš Jakoba. Za de- legate za okrajno skupščino so izvolili Vodii,?ek A.ntnna, Turk Janeza In Kmetec Janeza. Po tem. da po v odboru ln kot delegati 3 mali kmetje. 3 de- lavci brez zemlje, 1 unokojenec, 1 uslužbenec in 2 srednja kme- ta, se da sklepati, da bo odbor pri vsem določenem političnem delu zasledoval cilje večine ha- loškega prebivalstva in da ne bo dovolil, da bi na sejah in sestankih obravnavali le pro- bleme posameznikov. Na podlagi sklepov konferen- ce bo odbor povabil v organi- zacijo čimveč prebivalstva Ha- loz, na sestankih in zborovanjih ter sejah obravnaval probleme večine ljudstva, kar bo tudi vplivalo na njihovo številno udeležbo, obravnaval bo razne ukrene ln naloge občinskega ljudskega odbora oz-roma dajal I za nje pobudo, predloge in po- moč pri njih izvrševanju, pred- vsem pa bo s^krbel za aktivnost vseh vaških odborov, dn bodo doseženi č'mboli?I politični, go- spodarski in kulturno-prosvetnl' u.spehl. ki bodo znntno \t)livali na razvoj tega predela Haloz. IZ VIDMA V naši občini se je silno raz- pasel koloradski hrošč. Našli smo ga že na več kot 30 parce- lah in je doslej ostala izvzeta samo Lancova vas. Razširje- nost tega škodljivca, ki je začel resno ogrožati naše krompirje- ve nasade, pa je spodbudila mnoge, kj jim doslej nismo mo- gli dopovedati nevarnosti. Ce- sto opažamo kmetovalce, kako samoiniciativno pregledujejo na. sade krompirja, ga škropijo z apneno-bakreno brozgo in dru- gače zatirajo koloradarja. Tak način zatiranja s škropljenjem je dražji, vendar tam kjer je okužba močna, edino uspešen. Mnogo boljše pa je odkriti že začetno okužbo ter 1o tako' uni- čiti, kakor pa čakati, da se škodliivec tako razširi, da je potrebno zatiranje s škroplje- njem. Občinski ljudski odbor na Vidmu je razpisal prodajo dveh I hiš splošnega ljudskega premo- ženja, za kateri pa ni pravih interesentov. Občina namreč na- merava prodati samo hiši. stav- bišče pa naj bi ostalo občinska last, s čemer se interesenti ne strinjajo. MATIČNI VRA^ POLENSAK Na področju obč. LO Polenšak je bilo v mesecu juniju sledeče ljudsko gibanje: Rojstev je bilo skupno 5. Smrt 1 in to utopitev 2 in pol letnega fantka v Preradu. Porok v tem mesecu ni bilo IZ DESTERNIKA Občinski ljudski odbor v De- sterniku je obravnaval na zad- nji seji o stanju občinskih cest na področju občine. Odborniki so predlagali, da bi bilo potreb- no več cest popraviti, sicer se bo stanje še poslabšalo. Upošte- vali so mnenje volivcev in so sprožili to \T>i"sšanje na pravem mestu. Pričakovali .so, da jih bo pri delu podprla tudi Sociali- stična zveza. Kmalu so se na Strmcu loti- li dela. Mladi in odrasli so vpregli živino, podvihali roka- ve in stanje ceste je sedaj dru- gačno kot .je bilo prej. Doka- zali so, da so enotni, ko gre za skupne interese in naloge. Niko- mur ni prišlo na misel, da bi smatral pobudo občine ali So- cialistične zveze kot diktat, ki y-e mu ni treba pokoravati. Zbli- žani e med ljudmi, ki imajo enake skrbi, težave in tudi živ- ljenje, je odpravilo razne spore, ki še drugod zavirajo vsako skupno delo. Tudi na Trnovskem vrhu so pričelj z delom. Prišli so ljud- je, ki vedo, da so tudi dedje in pradedje popravljali skupne ce- ste, da so tako varovali pred škodo in nesrečami živino in vozila in da morajo za ceste tud,- sedaj skrbeti občani, ker potrebujejo občinski denar za nujnejše stvari. Prišlo bi jih ne- dvomno še več, če bi ne skrbe- li za razdvojenost in spore po- samezniki. Tudj pri delu na ce- sti je prižk) do spora med dve- ma posestnikoma, ki je bil za ostale dokaj nezanimiv, je pa le na svoj način škodoval. Ta po- jav dokazuje, da bo potrebno na Trnovskem vrhu še mnogo političnega dela, da bodo od- pravljeni med posam.ezniki brez- predmetni spori in da bo v kra- ju več harmonije, ki je potreb- na zlasti ob reševanju skupnih problemov. Zgledu ljudi iz Strmca bodo nedvomno sledili še drugod, da bodo vse ceste za pospravljanje letošnjega bogateta pridelka v redu ln da ne bo več pritožb zoper posameznike, ki bi lahko v bližini svojih hiš na cestah odpravili marsikatero jamico. ■ IZ CIRKOVC naSli so koloradskega hrošča Dne 29. t. m. so kmetje cir- kovške občine našli prvega ko- loradarja na svojem krompir- ju. Pojavil se jc v vseh vaseh tega okoliša v velikih množinah. Na enem krompirjevem nasadu jih je kar po 30 ali pa še več. Masovni pregledi krompirišč in borba proti temu špodijivcu se žal premalo zaostruje, saj je še mnogo kmetov — lastnikov krompirjevih nasadov—, k, se ne zavedajo velike nevarnosti, ki jim preti. Zal je le premnogo kmetov, ki svojega krompirja ne pregledujejo ali pa ne jav- ljajo oblastem, da se nahaja tudi na njihovih nasadih iz bo- jazni, da krompirja ne bodo mogli prodati. Oučinski ljudski odbor je odredil takoj potrebne ukrepe kot so: določevanje ob- veznih pregledov in nabava škropiva Vendar bo to delo ze- lo otežkočeno, če ne bodo šli kmetje v skupno borbo proti temu nevarnemu škodljivcu. Ljudi, ki se namerno nočejo odzvati tej borbi, bo treba javno ožigosati. košnja te v gl.aa'nem gotova Košnja in spravljanje knne je v občin.skem odboru Cirkov- ce v glavnem končana. Lepo vreme prejšnjega tedna je za- dovoljilo našega kmeta, ki je z lepim pridelkom krme zelo zadovoljen. Kaže, da v letoš- njem letu ne bo nikjer pri- manjkovalo krmo v zimskih mesecih. Marsikdo bo lahko re- dil celo več živine kot do se- daj, kar bo zopet lep doprinos k dvigu živinoreje. odziv kmetov na z.\kon o zemljiškem maksimumu Mnogo se v naši občini raz- pravlja tudi o zemljiškem mak- simumu, saj je mnogo kmetov, ki pridejo v poštcv za odkup zemlje. Težko se bodo priza- deti sprijaznili z urodt>o zem- ljiškega maksimuma. Iz roda v rod so prcnršali pravice do nje. jo obdelovali, nekateri boljše, drugi zopet -Irbše, d^ jim je dala č-m več. Prece- Mh ne razume pomembnosti in vred- nosti tega zakona, ostal? pa so se že sprijaznili z zakonom. Kmetje, ki so svojo zemljo ob- deloval,- s tujo delovno sHo, imeli od nje pridelek, težko razumejo družine, ki se tega zakona veselijo, zato se bodo zakonu stežka pokorili. Vsekakor je res, da bi bilo nujno potrebno o tem več skup- nega razpravljanja na sestan- kih ter pritegniti ljudi, ki bodo znali pomen tega zemljiškega maksimuma pravilno tolmačiti množici, Pikre izjave nekaterih vaških mogotcev, da bodo bo- doči kmetovalci njihove zemlje že prejeli zasluženo kazen, si- gurno ne vplivajo na interesen- te, ki Si želijo zemljo. Iz strahu si kajžarji in dninarji ne upajo javno staviti predlogov in želja PO delu na skupni zemlji. kulturno-prosvetno delo Dramska skupina organizaci- je LMS v Cirkovcih je začela zopet z delom, kar je vsekakor razveseljivo, posebno še, če se spomnimo na kritične članke v »Ptuiskem tedniku«, ki so se vrstili pred nekaj meseci Z dramo »Prevara«, ki je težka za mlade igralce ter zahteva cele- ga človeka, bo naša mlada igralska skupina žela brez dvo- ma obilo uspeha in priznanja. Režija je v rokah pridne vaške učitel.iice tov. Jevševar. ki je že v svoiem prejšnjem delu do- kazala, da je sposobna prenesti misli avtorjev na svoje igralce ter potom niih na občistvo. Vsekakor je res, da bo uprizo- ritev »Prevare« za cirkovške mlade igralce trda preizkušnja, toda z dobro voljo bodo prema- gali vse težave. Zeljno že pri- čakujemo njih prvega nastopa, ter jim že v naprej želimo obilo u^^^eha Folklorna skupina, ki je znana no svojih uspelih nastopih ši- t-m Slovenije, je žal zaspala. Mnogi priictni večeri, ki so iih "afki fantje in dekleta prrži- "<^\\ pri cVupnih vaiah ter mno- -^n usnel'h nastopov bi mosla hiti r?f'več^a robuda zn n^dal-*- nie dp'''^ Uramo. dn bo sku^i- v bli^nu bodo^^nosti začela "on^stmo z va'am; ter nas pre- --rir+--'t z novim uspelim na- stopom. IZ PTUJA Po zadnjem poročilu o nadzi- davi stavbe Mestnih obrtnih de- lavnic na Sp. Bregu se je stvar nekoliko spremenila. Tozadevni sklep liOMO je bil sprejet pred ugotovitvijo, da bi nadzidava stala nad 10,000.000 in da se- danja konstrukcija hiše te nad- zidave niti ne bi prenesla. Zato bo poskušal LOMO doseči spo- razum z investitorjem oficir- skega stanovanjskega bloka, ki bi bil fflcer enonadstropni, da bi se zgradilo še drugo nadstrop- je iz sredstev LOMO in da bi imeli potem na tem mestu dva enako visoka bloka. Slika: Zraven bloka Potrošniške zadruge bo stal potem še drugI enak blok. Odprto mestno kopališče Mestno dravsko kopali.šče bo zopet odprto in bo kopanje do- voljeno le v bazenu. Doslej ne- uporabne kopalne kabine bodo zopet služile namenu. Se ena mesnica Podjetje Mesarija in prekaje- valnica v Ptuju bo odprlo na Ljutomerski cesti mesnico za prebivalstvo tega predela mesta in okolico. To podjetje je dobilo tudi pravico prodaje živine na veliko. Prodaja »Milarne« v Budini Mestna komunalna ustanova bo prodala osnovna sredstva »Milarne« v Budini. Izkupiček bo porabljen za vzdrževanje stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja. »Remont« bo gradil stanovanj- sko hišo Gradbeno podjetje »Remont« bo gradilo lastno stanovanjsko hišo. LOMO Ptuj mu je že v to svrho brezplačno dodelil potreb- ni gradbeni prostor, Realitetna agencija »Realitetna agencija« bo novo mestno podjetje, ki se bo bavi- la s prometom premičnin in ne- premičnin. Vodjo podjetja bo predlagala Trgovinska zbornica. Pevsko in glasbeno življenje v Gor šnici v nedeljo, 28. junija je bila za zaključek šolskega leta pev- ska in glasbena produkcija. To je že četrta glasbena produkci- ja po osvoboditvi, ki jo prireja- jo gojenci glasbe pod vodstvom učiteljice Kirbiševe. Pred nasto- pom glasbenega programa je zapel pionirski pKJvski zbor niz narodnih, partizanskih in umet- nih pesmi, kjer so pevci želi vse priznanje poslušalcev, ki so v celoti napolntld prostran razred. Prav ljubek je bil nastop naših malih »škrjančkov« iz prvega razreda, ki so s spremljanjem harmonike glasovno pravilno, ritmično in z občutkom zapeli dve pesmici Po pevskem nastopu je sledil glasbeni program rnladih muzi- kantov na klavir, violino in harmoniko. Nastopilo je 9 go- jencev, ki se učijo posamezne- ga instrumenta od 1-4 let. Igra- li so razne koncertne točke, so- natine in narodne pesmi. Viden napredek od lanskega leta je v violini pokazala glasbeno nadar- jena dijakinja IV. razreda nižje ginruiazije Geč Fricika, ki }• pri- vatno začela z igranjem violine, sedaj pa nadaljuje študije na nižji glasbeni šoli v Ptuju. Taiki in slični nastopi so nam dokaz, da se naša vas vedno bolj prebuja. Pesem in muzika plemenita našega človeka, ki se ob lepem pe3 Grsd Šfateniserg rt K članku, ki je bil otojavljen t SL 2&?53. pitoašamo nekaj slik. ki poudarjajo zaninaivosti in iepoio letovišča Dom ob Dra- vinji, ki bo imelo preko sezoone 40 do nO fiostov s smdikalnmi popustom predvsem iz Dalmacije m Vojvodine, ko bodo obno- vitvena dela popolnoma končana. Ni slučajno, da je tudi med delovnimi kolektivi ptujskega okraja za ta lep in zanimiv kraj pri Makolah veliko zanima- nje in da ima že sedaj gostinsko podjetje Dom ob Dravinji Makole številne obiskovalce. Pogled na južni trakt gradu in portal, ki zara- di konfiguracije tal ni mogel nastati na glavni nji strani. Enakomerno pročelni, temveč na zad- tekoče trakte grajskih poslopij prekinjajo in poživljajo bogato razgi- bane baročne atike. (Na sliki nad porialom). Pogled na glavni trakt poslopja z notranje dvo- riščne strani. Dobro je viden način zidave v dobi baroka: arhitek- tonske mase se kopičijo okoli osrednjega dela. v katerem je viteška dvo- rana s štukatumim stro- pom in freskami, ki so delo avstrijskega slikar- ja Joaneckega. Prost prehod iz dvorišča pre- ko stopnišča v dvorano govori o letoviškem zna- čaju, ki ga je za Attem- sov imel dvorec. Grad Statenberg — pogled na osrednje glav- no poslopje od strani. Grad je spomenik iz prve polovice 18. stol. (1720—1740), ko so bili njegovi lastniki grofje AttemsL Zidan je v ba- ročnem slogu, prišteva- mo pa ga k nižinskim tipom gradov, ki so na- stajali pri nas potem, ko je ob koncu 17. sto- letja prenehala turška nevarnost. Njegova ar- hitektura je delo itali- janskega arhitekta Ca- mcssinija. štukature stropa pa je izdelal ne- znani italijanski moj- ster. Grad je v notra- njosti poslikal avstrij- ski slikar Joanecki. ki je izšel iz slikarske šole Fischer v. E. Baročna atfka krasi portal tudi na notranji strani. Lepo so \'idne strani enakomerno te- koče baročne arkade. V stranskem traktu je de- loma vidna atika. ki je le pročelje grajske ka- pele, ki je žal 1. 1910 pogorela. Takrat je pro- padel njen dragocen štuka turni strop ter stranske in stropne sli- karije, M niso prav nič zaostajale za onimi v viteški dvorani in posli- kanih petih sobah. Statenberg vabi . . . Obiskovalca ne privlači le njegova lepa arhitek- tura, ki se skupaj z no- tranjo dekoracijo pri- družu.}€ umetnostnim pomnikom slovenske zemlje, temveč tudi nje- gova čudovita okolica. Prijetna Dravinja, parki, sprehajališča in roman- tično jezero nam nudijo .sto in sto doživljanj na- ših naravnih lepot. ^^PrehrtMne norice^' r ptujskem gledališču Kot poslednje delo v letoš- nji sezoni je uprizorilo ptujsko uprizoritev tako odlično uspela, ši>anskcga renesančnega poeta in komediografa Lope dc Vege: Prebrisana norica<. Ta kome- dija je dosesgla že pred leti pravtako v Malčevi režiji v i>Prešemovcm gledališču« v Kranju izreden uspeh. Letos jo ima na repertoarju tudi Ljub- ljanska drama. Publika je z vclikm zadovolj- stvom in navdušenjem sprejela to zares z veliko skrbjo in lju- beznijo naštudirano delo. Da je \T3rizori1cv tako odlično uspela, j C nedvomno v pT^i vrsti zaslu- ga gostje, članice ljubljanskega mestnega gicdnli.^ča Alenke Svetelovc. ki je bila v vlogi Norice naravnost čudovita. Njena naravna in prikupna igra ni le nav^dušila gledalcev, pač pa jc potegnila za t;cbo,) še ostale igralce. V mnogih pribo- rih, poiiebno v zaključnem jc igsa Svetelovc prešla v pravo poezijo. Se posebej je omeniti njeno vzorno, mojstrsko dikci- jo, vokalizacijo in mimiko. Vsi ostali igralci — med njimi je bilo to ix»t tudi precej novih moči (Miiiea, Siukčeva, N. Baj- gotova, Mar.sel, Horvat, Vimer) — so dali to pot vse svoje najboljše. Režijska zamisel Pe- tra Maka je bila povsem ustre- zajoča času, v katerem se igra dogaja. Lahkotni južnjaški čar te vesele igro je poplemenitil z donkihotskimi domislicami in du- hovito ironijo na zlaganost, iz- prijene meščanske družbe. Bilo jo predvsem opaziti režiserjevo prizadevanje, da komedija nikjer ni prehajala v burko, kar ta igra gotovo ni! Prekrasna scena, kakršno je redko videti v ptujskem gleda- lišču (izdelala sta Jo mojstra tov. Cobelj in Turščak) in ko- stumi so dopolnili s svojo lepoto in razkošjem čar, ki ga je raz- dajala duhovita komedija ves večer. Prav poseben doprinos je imela še scenslšča. Z upiizoriivijo ii^ebrisane norice« je naše gle- dališče nad\'se dostojno zaklju- čilo letošnjo sezono in dokončno po raznih neprilikah in težavah našlo, tako vsaj upamo, svojo pravo pot in podoiSo. Po tej In po nekaterih drugih letošnjih uspelih predstavah ptujskega gledališča (Izda.ia pri Novari, Veronika Deseniška in še prav posebej Kralj na Betaj- novi) si nc moremo več odmi- sliti našega gledališča. Skr-omno pa uspešno se jo vključilo v bogato območje slovenske kul- ture. Dolžnost nas vseh je, da ptuj.sko gledališče za vsako ce- no čimprej postane pravo po- klicno gledališče. Vsaka drtiga oblika tega gledališča jc nedo- pustna. Za Kranjem, Postojno in Celjem mora slediti zdaj še — Ptujl Kegljaui in prijatelji kegljanja, pozor! Kakor povsod v državi, se tudi v Ptuju razvija kegljaški šport. Kegljaški klub »Drava;< v Ptuju ima lepo opi-emljeno keg- ljišče v Ljudskem vrtu in spre- jelna nove člane in članice, kdor ima veselje do kegljaške- ga športa, naj se prijavi v šport- ni pisarni »Drava« alj pa na keg- ljišču v Ljudskem vrtu. Da bi spopolnili kegljaške re- kvizite, so klubu potrebna de- narna sredstva. V ta namen pri- redi kegljaški klub »Dravaveli- ko športno veselico v nedeljo, 5. julija, ob 14. uri v vseh pro- stx)rih gostilne v Ljudskem vr- tu. Ves dan se bo vršilo nagrad- no tekmovanje. Pravico nagrad- nega tekmovanja imajo tudi ne- člani kluba. Vljudno vabimo vse prijatelje športa in ostalo občinstvo, da se udeležijo veselice. Odbor Dogovor glede enotnih cen pri odkupu jajc in perutnine Na pobudo izvoznega podjetja »Drava« v Mariboru so se pred dnevi sestali v Murskf Soboti predstavniki podjetij >Perutni- na« iz Ptuja, »Drava« iz Mari- bora, »Vajda« iz Cakovca ter »Mlekopromct« in »Pridelkic iz Murske Sobote. Sporazumeli so so glede enotn ih cen in orga- nizacije dela pri odkupu jajc in perutnine. Dosedanja praksa je namreč poliazala, da brez take- | ga dogovora ni mogoče govoriti o neki solidni trgovini, ker je kmetovalec ob konkurenčni bor- bi med posameznim? podjetji dvigal cene iz dne\'a v dan. Predstavnik podjetja »Drava« jc tudi predlagal, da bi ukinili vse nakupovalce jac, tako ime- no\-ane kupinarje. Ker pa je to v Prekmurju precej tradicio- nalna stvar, naj bi se najboljši vključili v kmetijske zadruge. S tem predlogom se predstav- niki nekaterih podjetij niso stri- njali, prav tako tudi ne pred- stavnik okrajnega ljudskega od- bora v Murski Soboti. -d- Nesreča ne pouiva Ptujska bolnica je nudila v zadnjem ča.su pomoč sledečim ponesrečencem: Fras Francu iz Ptuja (poškodba roke); Vozlič Alojzu iz Ptuja (poškodba roke); Rakuša Albinu iz Cvetkovc (poškodba roke); Kolar Slavku iz Kidričevega (poškodba roke); Hostnik Renati iz Ptuja (po- škodba roke); Toplak Jakobu iz Ravnega polja (konj ga je uda- ril); Jagorinec Jožetu iz Kidri- čevega (poškodba palca); Gnus Viktorju iz Rogoznice (poškod- ba roke); Tetičkovič Tereziji iz Drave (poškodbe na glavi); Crešnik Janezu iz Ptuja (po- škodba noge); Goričan Uršuli iz Budine (padec); Krošl Antonu iz Sp. Hajdine (pOf^Todba roke); Markež Francu v/. Drstelje (pa- dec); Seruga Francu iz Hajdoš (padec); Habjanič Francu iz Bukove (padec); Praprotnik Cvetku iz Pušenc (padec); Majč Martinu iz Središča (zlom noge); Štuhec .Janezu iz Hlaponc (pa- dec); Zorčič Antonu iz Ptuja (padec); Bezjak Luciji iz Spuh- Ije (padec); Korošec Rudolfu iz Ptuja (padec); Muršec Antonu iz Senčaka (poškodbe roke); Ar- nuga Jožetu iz Levanjc (po- škodbe noge); Kurež Jakobu iz Hajdoš (poškodbe reber); Kri- vec Maksu iz Kidričevega (po- škodba roke). ŠPORT Ob zaključku lokometne jczone Pred kratkim se je končalo rokometno prvenstvo maribor- skega dela slovenske rokometne lige. Iz vsega ptujskega okraja je sodelovala le ekipa ptujske Drave, ki je tudi edino moštvo v okraju, ki goji to panogo športa. V prvem delu so Ptujčani ostali na zadnjem mestu, izgu- bili so vseh pet tekem, toda lahko rečemo, da bi morali do- biti vsaj dve, proti Partizanu i.5 Cakovca (12:16) in Partizanu i;i Velenja (5:6). Največja zna- čilnost vseh tekem pa je. da so Ptujčani izgubili le z majhno razliko v golih, kar jim je pri- neslo uspeh v drugem delu. Med zimo je rokomet zaspal, *od3 kakor hitro so prvi pomla- danski dnevi obetali pričetek tekmovanja, so Ptujčani pričeli s smotrnim treningom. V tom delu prvenstva so dobili tri tekme in s tem 6 točk, kar je zado.stovalo, da so se plasirali iz zadnjega na 4. mesto. Naj- lepši uspeh pa je vsekakor 1ekma nroti prvoplasirani enaj- storici ZSD Celje, ki so jo Dra- vaši sicer izgubili z 9:12, ven- dar so pokazali najlepšo igro v vsem pr\'enstvu. Lestvica ic ob koncu tekmovanja nasled- nja: ZSD Cclie 10 9 O 1 132:t:9 18 Sloboda V 10 7 O 3 103:62 14 Branik M 10 6 O 4 108:84 12 Drava Ptuj 10 3 O 7 83:107 6 Partizan C. 10 3 O 7 56:86 6 Partizan V. 10 2 O 8 42:116 4 Mlado moštvo ptujske Drave sestavljajo v glavnem dijaki ptujske gimnazije, vendar po- i/.kuša vodstvo pritegniti tudi ostalo mladino iz Ptuja in bliž- n,-e okolice. Moštvo z veseljem ugotavlja, da se je že precej negimnazijcev vključilo v klub in pričakuje, da se bodo v naj- krajšem ča-su priključili vsi ti- sti, ki čutijo veselje do roko- meta. O moštvu samem v tekmova- nju pa lahko rečemo, da je igralo zelo spremenljivo. V neka- terih tekmah je bil napad z Vi- harjem in Golobom zdaleč bolj- ši, drugič zopet pa je ožja obramba s Haberjem in Kri- stlom reševala težke situacije. Bile pa so tudi tekme, ko je moštvo kot celota popjolnoma odpovedalo (Branik 9:17) in take, ko sta se napad in obram- ba odlično ujemala (ZŠD Celje 9:12). V jeseni pa pričakujemo, da bodo rokometaši toliko iz- popolnili svoje vrste, da bodo častno zastopali to športno pa- nogo iz t*tu.;a. -k. S AH Prvenstveni turnir ŠD Ptuj je konč-m. Prvo mesto je zase- del Rudolf z 10 in pol točkami (od 11 možnih). Slede: Modri- njak 9 (dosegel normo III. ka- tegorije) Bohak 7 in pol. Drcfe- nik 5 in pol, Zunec, Pod!u-aj5ek in Kancler po 5, Ryževski in Vricl po 4 in pol točke itd. MOištveno tekmovanje sjovcn- skih mest. V torek 30. junija je bil v sird. domu Zelezničar.isv polfinalni turnir ptujskih šal li- stov. Od 17 igralcev se je pla- siralo v f:nale'10 in to: Rudolf, Pešl, Bohak. Dr. Mirketi, Kli- nar, Jurkovič, Berden, Zunec, Vricl in Perger. 8. najboljših igralcev bo 4. in o. t. m. za.sto- palo Ptuj v moštvcnem brzopo- teznem tekmovanju slovenskih mest v Ljubljani. I^TUDSKA PRAVICA—BORBA Podružnica Ptuj, Laoknva 11. Tel. 147. sprejema naročnike in naročila za vse oglase in objave ra ljubU2n'>ko. zagrebško in be- ograjsko .''zdajo. MALI OGLASI Enostanovanjska hiša v Ptuju na Tratah se proda na dražbi v torek 21. julija 1953, ob 9. uri v prostorih Okrajne obrtne zbornice Ptuj. Prešernova ulica 27. - I., kjer se dobijo tudi po- drobnejša pojasnila. Pismene ponudbe na isti naslov vključno do 1.5. julija 19.53. Instruiram nižješolca za poprav- ni izpit iz katerega koli predme- ta. Naslov v uredništvu Novo podjetje »Konjuh« Beo- grad — Poslovalnica Brstje (grad) štev. 29, Pt^ij je začelo odkupovati kože vseh vrst po najvišjih dnevnih cenah. Kože odkupujemo od 6-14. ure vsako- dnevno razen v nedeljo. Prodam njivo in travnik na Sp. Bregu. Vprašati v upravi. Anton Ingolič Cl&vek na meji (Odlomek iz Na Visole je spet prihajala pomlad, pomlad cncdnštiridese- tega leta, prihajala je počasi in previdno, kakor vsako leto. Ta pomlad pa ni usodno posegla sa- mo v življenje na Visolah. mar- več je spremenila tudi doteda- nji tok Si-^fanovega življenja. Tega sobotnega popoldne ni bilo na verandi kaj prida go- stov^ Dopoldne jc iDilo sicer ži- vo; poleg kmečkih ljudi, ki so na poti v Lučane stopali na Šilce žganja — bilo je hladno, kot da se zima misli spet po\'T- niti — so priha.jali vojaki in tudi oficirji, pili pivo, \'!ino in žganje ter se glasno pogovarja- li in krilili z rokami. Proti pol- dnevu so domačini odšli po svo.iih poteh, vojaki pa so se iz- gubili, čeprav so zadnje dni po vse posedali na verandi ali r>o- hajkovali po edini co«ti, ki je mimo Gejtine hiše vodila skozi Kalše. Pozno popoldne so se jeli vračati iz Lučan hribovci. Ta in oni je vstopil, popil kozarec vi- na ali piva in se brž odpravil dalie. vGLina pa se na poti do- mov ni ustavljala. Le Mulej, dva hribo^-^ka kmeta, ki sta se ga bila v Lučunah takf) nalezla, romana.) da se do Kalš nista streznila, in Steffin so že izza opoldneva vztrajali pri svoji mizi v zad- njem koncu na vseli štirih stra- neh Zdstekleno verande. Pili so, vrgli za kako uro karte in se spet lotili pijače, V ix>govoru, ki je postajal bolj in bolj gla- sen, pa so se znova in znova vrača« k temu, .s čimer so za- čeli, I?o so .''edli za mizo. »Pravim, da smrdi.« je že pe- tič in šestič vzkhknil Mulej, d\-ignil bradato glavo in se ozrl skozi okno na cesto, kjer pa ni bilo videti človeka. »•Hitler bo udaril tudi na jug.« Sunil jc z glavo proti Visolam. »pakt so sklenili, pa so ga razdrli. Hit- ler ni tak, da bi si pustil dreza- ti pod nosom.« Uprl se jc z ro- kami, pravimi žagarskimi roka- mi, ob mizo in s sivimi, predir- nimi očmi ošinil družbo. »Zakaj pa je prišlo v Kalše toliko voj- ske? Zakaj?t »Vojaki še zmerom prihajajo,« se je oglasil eden od obeh kme- tov. Sinoči so prišli v gozd nad na.šo hišo. Moja Jula je šla zju- traj po drva. pa so jo spodili. Toliko pa je le videla, da so ne- kaj kopali.« »Nič dobrega nc bo,« je menil drugi kmet. >Ce preveč grabiš, se rado zgodi, da nazadnje zgu- biš še to, kar imaš.c V tem jo vstopilo nekaj ofi- cirjev, visokih, stasitih mladih mošlcih s trdim ostrim pogle- dom. Štefanova družba je po- zdravila z • Gutcn Trjg,^ oni pa so stegnili dosnicc in odzdravi- li, kratko, rezko: rHeil Hitler!« Zasedli so mizo blizu vrat. Na- takarica, ki j C dotlej pomivala pri točilnici kozarce in stekleni- ce. Si jo nemudoma obrisala ro- ke in odhitela h gostom Cez čas je nekje od zunaj prišla Ge.rta \'zela natakarici pladenj s pi.ja6o in ga .sama odnesla go- stom. Z zgovornostjo in vablji- vo pa.stavo jo iz togih, mrkih mladih mož kmalu izvabila pri- jaznejšo besedo, celo smeh. Pri mizi v kotu so vrgli kar- te, le od česa do časa so rekli kako besedo, kj se je nanašala na njihovo igro aH na -vreme, ki je bolj spominjalo na zimske dni, kot budilo upanje na sko- rajšnjo pomlad. Cez čas je prišlr. Gcjta še k njim. »Govorite nemško! jim jc po- tihoma velela. >>Oficir.ii so že vprašali, če sle z one strani.« Kvartopirci so odslej govorili še manj; padala so zgolj imena kart. ki so bila v.sa izposojen =! iz nemščine. Zdaj ta, zdaj oni pa je pogledal k oficirski mizi, kjer j C bilo sicer vsak čas glas- neje, vendar je bil pogovor preveč hrupen, da bi na Mule- jevo omizje vplival pomirju- joče. »Smrdi, smrdi,jc med karte vrgel bradati Mulej. Ko so se oficirji neki Gejtini šali na glas zakrohotali. pa še dostavil: »Ampak ne bo šlo lahko. Sr- bi niso Francozi, pokalo bo, po- kalo...c Štefan, ki je najmanj govoril, je molče prikimal. Kar .so pri- hajali v Kalše vojaki in kar se je govorilo o možnosti napada na Jugoslavijo jc bil tih, vase zaprt, obhajale pa so ga najraz- ličnejše misli, . najbolj na.spro- tujoča si cTistva. Zdaj je bil za- dovoljen, da ni na oni strani, kjer bi ga gotovo poklicali k vojakom, in spet ga jc obšel ra- hel očitek, češ da je na tej stra- ni, ko bi vendar moral na oni strani zgrabiti za puško in po- magat; branili Hitlerjevi vojski prehod čez Visole. Oficirji so odšli, a Gcjta še ni utegnila pospraviti mize. ko se je na cesti pred verande u.sta>.'il avtomobil. Iz njega so poskakalj trije moškj v rjavih u.snier.ih suknjah. \'slopili, po- ' 7dra\'ili še bolj rezko kot prej ofc^rji in sedli za izpraznjeno n-vizo. Mulej, ki ni mogel biti tiho, je mignil z brado proti omizju in rekel pomenljivo: »Fiedler ni prišel zaradi pijače v Kal- še...« Kmalu potem je prišla Gejta k Štefanu in mu dc.jala, naj prinese iz klctj sodček piva. Štefan se je nerad dvignil. Ko je vstopil v vežo, pa ga je Gejta. lu mu je sledila, prijela za roko in mu zaklicala prita- jeno: »Pridi, moram ti nekaj povedati!« Štefan je molče stopil zs. Gej- to, ki je nagio odšla po stopni- cah navzgor. Prej včasih ni mo- gel mimo stopati za Gejto. mo- ral jo je potrepljati po zibajo čih sc lx>kih ali \\ seči v nedra, To]\rat. kakor že lep čas — ga njeno polno, malodane že ziba- joče telo ni več vabilo in mu ni burkalo krvi. »Kaj je?« je vprašal nejcvoli- no, ko je stopil v sobo, in opa- zil, kako bi Gcjta rada dala svojemu obrazu važen, narav- nost skrivnosten izraz. »Gospod Fiedlcr bi rad govo- ril s teboj.<7 je spregovorila Gc:,i- ta v nemščini :n s poudarkom. Štefan se je pogovarjal z Gej- to izključno slovensko, pa naj je ona še tako \'ztrajala tudi v razgovoru z njim pri nemščini. Tudi zdaj je vprašal slovensko; »Kaj hoče ta čIo\'ek?« »Nekaj važnega. Ce ima kako željo, glej, da je ne boš odbil. Predolgo že stojiš ob strani. To mi je očital že marsikdo.« >^Sem mar vaš drz-^jvljan?" Gejta se je lokavo zasmejala. J-Nisi, pa boš kmalu.« *Ti kaj veš?