275. številka. Ljubljana, v četrtek 1. decembra 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsas 3&l zvečer« teur.ro nedelo in praauike, cer veija po posti urejeman sa evstro-ogrske de&eie in teto ■ K. a« pol teta 18 R, n fietrt teta 6 & 6t» a, ©cec meaec a K ao h. z» Ljubljano • poaujacjeir u dom aa vse teto 84 &, za po; leta 12 K. za Četrt teta 6 &, za eden mesec S K. Kdor hodi sam poni placa aa vse leto 98 K, se pol lete 11 K, z» četrt leta & I bo h. m eden mesec i K 90 h. — Za tuj« *•*•!• tolik« reC, kolike sna^a poštnina. - Na oaroCbe bras istodobne vpoftiljatve nar >fniue se ne ozira - Za omenila ae pladnje od peterostopne petit vrste po 18 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, 0» m dvakrat, is po 8 h, 0t •s trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj ee rcvole trankovatt Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo )e v Knailovih ulicah fit 6, in sicer arednifttvo v 1 nadstropja, aprmvniatvo pa v pritličju. — DpravniStvn naj se blagovo i)o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Posamezne številke po 10 h. .Narodna tiskarna" telefon it. 85. Vabilo na naročijo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na iovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katsrim je potekla koncem meseca naročnina, ircslmo, da jo ob pravem času ponove, da po Mijenja ne preneha In da dobe vse številke. ..SLOVENSKI NAROD'' velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse lefo. . K 22-— I 6atn leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11*— f En mesec . „ 1 9O Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto . . K 25'— I Četrt leta . X 6-50 Pol leta . . 13*— I En mesec . „ 2*30 b3t Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače sa ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavila 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposiie Ist6 ob pravem času. Upravnišivc „Slovenskoga Naroda"« Klerikalno hinavstvo. Ni je stvari na sveto, o kateri bi klerikalci toliko govorili in pisali, lagali in obrekovaU, kakor je tista nedolžna slovensko nemška zveza v kranjskem deželnem zboru, ki se jo lahko imenuje tudi gledališko zvezo, ker jo je rodila želja obvarovati slovensko gled&ličče napovedanega uničenja. Kra.ijski klerikalci so imeli do L 1895. dosti bolj ozko zvezo z Nemci, kakor jo ima sedaj naša stranka. Ker tega ne mcrejo tajiti, se opravičujejo, čtš da je bila klerikalna stranka pred 1 1895. nekaj popolnoma druzega, kakor je dandanes. In pri takih prilikah vedno trobentsjo, da so klerikalci dandanes narodna stranka in da kot narodna stranka obsojajo vsako aiijanco, sploh vsako zvezo z nasprotniki. To se prav lepo sliši in če se kaka stranka postavi na to načelno stališče ter so po njem tudi ravna, ni temu ugovarjat', ker je glede principov vaaka diskusija brezplodna. T^da klerikalci so bili vedno stranka, ki ima samo eno načelo, to namreč, da n-ma nobei ih načel in da smatra vse na svetu kot dobro in do pustno, kar more koristiti klerikai-sUu, naj bo sicer v etičnem oziru tudi se tuko zavrženo. Tudi glede dopustnosti zvez z narodnimi nasprotniki so klerikaloi ša danes na stališču, da je vsaka taka zveza dobra in dopu*tna, če koristi klei ikalcem, da je pa slaba in zavržena Če škodu|e klerikalcem. V trm, ko tulijo kranjski klerikalci dan na dan proti zvezi narod-uonapredne stranke z Nemci, pa nimajo nobene besede zoper zvezo koroških klerikalcev z Nemci in nobene besede zoper zvezo goriških klerikalcev z Lahi. Posebno zanimiva je zveza goriških klerikalcev z Lahi. vsled katere je postat glavar Pajer absolutni gospodar dežele in je polož»j Slovencev stokrat slabši, kakor je bil za časa deželnega glavarja grofa Coroninija. K4or je zasledoval dogodke v zedijem zaseda: j j dež. zbora gori-škega, je spozna*, kako tesna in intimna je ta zveza med klerikalci in med Lihi. V dež. zboru so trije napredni poslanci. Ti so bili edini, ki ao varovali slovenske interese, edini, ki si se zavzemali za gospodarske in narodne potrebe naroda, edini, ki so B9 uprli zapostavljanju slovenskega jezika po ur d h ki so se zavzemali za šolstvo itd., med tem ko so klerikalci delali tlako nasilniku Pajerju a se niso zmenili ne za gospodarske, ne za političnp, ne za kulturne interese svojih volilcev. Mjlčali so pri vseb takih prilikah, se veselili, če je glavar Pajer renčal nad naprednimi poslanci in če je prišlo zaradi varstva slovenskih interesov do kor flik-tov z Lahi in končno so Še na usta dr. G-egoriča izrekli glavarju hvaležnost in občudovanje za njegovo škandalozne, s ovenstvu na Goriškem skrajno škodljivo početje. Sprva je sodila javnost, da bb znal dr. Grfgorč Č iz zveze s I . ■ r- jem vsaj kaj pridobiti, da se pokate, da v t*i zvezi kaj velja ter da ni zasnovana kar na veter, brez vsakega pomisleka. Ali le pr*h tro se je pokazalo, da stoji Pajer na tem stališču, da ostane laška politika ne le v eta rem teku, marveč da mora popolnoma dominirati nad slovenskimi klerikaloi. čimbolj se je t) kazalo, tembol) so pribaiaii klerikaloi v škripce. Prvotno so se bahal1, kaj da storijo dobrega za ljudstvo, kako da se bodo potegovali za koristi našega naroda, ali že pri preem večjem naskoku Pajerje-vem so popolnoma kapitulirali. Ber- buč je takrat v »Gorici« naznanil v posebni izjavi, da bo govoril na pristojnem mestu, ali ko je bil čas go vorit'j je molčal v obt h deželnih jezikih Klerikaloi so polagoma pričeli padati, zvijati bo se začeli ter javkati »smo v manjšini«, končno pa so se popolnoma vdali dr. Pajerju, češ: tu nas imaš, delaj, kar hočeš. Umevno je torej, da če bi ne bilo v zbornici naprednih poslancev, bi ae ne bila čula niti ena besedica, niti o sleparijah v c. kr. kmet. društvu. Dr. Gregorčič je celo pomagal Pajerju iz zagate z ustanovitvijo deželnega kmetijskega urada. Napredni poalanci in Klančič so odšli iz dvorane, ostali klerikalci pa so omogočili deželnemu glavaču, da se je ustanovil nepotrebni deželni kmetijski urad. Za druge reči ni denarja, pa ga ni, za Pajerjeve »špasea pa so slovenski klerikalci vedno pripravljeni z Lahi vred, metati težko odšteti deželni denar skozi okno. Frivolno igro so igrali pri tem klerikalci. Glasovali so proti; ostali bo V dvorani torej le radi tega* da so omogočili Pajerjuusta-novitev kmetijskega urada. Tako početje goriških klerikalcev kaže, da že nimajo več zveze z nasprotniki, nego da so v Pajerjevi službi. Ia to je tudi resnioa. Pajerju se ima zahvaliti dr. Gregorčič, da je državni poslanec. Pajerju se ima za hvaliti Berbuč, da je deželni odbornik, PajerjU se imata zahvaliti Bolka in Lapanje za svetle kronce, ki jih vlečeta. S tem je vse povedano. A glej — kranjski klerikaloi, ki se dan na dan besno zaganjajo v slovensho nemško zvezo, ki ni na-preinim poslancem nikdar branila varovati narodnih in gospodarskih koristi Slovencev, imajo svoje srčno dopadajenje nad zvezo goriških klerikalcev z Lahi in podpirajo to zvezo moralno in materialno z vsemi močmi in dr. Gregorčič sedi na desni strani dr. Susteršiča v »lepem klubu« in je deieten vse njegove milosti! Tu imamo zgled klerikalnega hinavstva in klerikalne morale, tako klasičen Zgled, da je bil pač vreden, da smo ga pribili. Vojna na Daljnem Vztoka. Porodilo generala Nogija. V torek zvečer bo v Tofciju izvedeli, da je general Nogi neraloma dal ustaviti splošni naval na Port Artur, ki se je pričel v soboto. Nogi je poslal vladi o svoj'h operacijah v soboto in nedeljo natančno poročilo, ki se je pa obelodani o samo ▼ ekscerptu. Poročilo baje potrjuje, da so Japonci osvojili zunanje utrdbe iora SaogšuŠan. Korespondent »Daily Expresaa« pa je izvedel, da Nogi v svojem poročilu priznava, da uspeh njegovih operacij ni bil tako velik, kakor se je pričakovalo. Trdnjava pade tekom 20 dni. »Daily Telegraph« poroča iz Cfua: Japonci ao pri naskoku na sprednje utrdbe fora Kikvan-šan tekom ene ure imeli 4000 mrtvecev. Japonci zatrjujejo, da so osvojili dva fora na severovzhodu in tretji del utrdb na zapadu pri K kvari ianu. Boj ae še vedno nadaljuje vkljub temu, da imajo Japonci naravnost ogromne izgube, kakor sami priznavajo. Navzlic temu Japonci vztrajajo v svojem prepričanju, da mora trdnjava tekom 20 dni pasti. V Golobjem zalivu se je t rek izkrcalo več novih japonskih vojev. Japonska poročila o zadnjem naskoku. Reuterjev urad javlja is japonskega vira: V četrtek 24. m. m. po- poldne ao pričeli Japoooi ljuto obstreljevati trdnjavo; nato je jel oddelek 11. divizije prodirati proti ruskim okopom, ki Ščitijo dohod k f »ru Ki* kvanšan. Istočasno je odkrila artiljerija ljut ogenj na fore Erlungian in Antušan. Petkratao biliJaponei odbiti, šest:c pa ae jim je posrečilo Ruse pregnati is okopov, katere bo nato razdejali. S pomočjo sabo prinesenih vreč s peskom ao bo Jiponoi zakopali v svoje nove pozicije Ponoči bo Ruai vdrli iz trdnjave, a ao bili po japonakih poročilih odbiti. Japonci imajo sedaj pred sabo še veliko močnejše utrdbe. Po poročilih ii Čifua ao Japonci poskušali z naskokom aavseti mali kikvanšanski for. Boj je trajal jedva eno uro, vendar pa je na j a p o n s k i s t r a n i v tem času padlo okoli 4000 mož, dočim ao imeli Rusi le neznatne izgube. Japonski viri še satrjujejo nadalje, da je general Nogi še osvojil dva fora na severovzhodu in enega pri Kikvanšanu. Tudi for na 203 metre viaokem griču je baje že v japonakih rokah. Kakor ae poroča ia Rima, is Japonci sedaj pripravljajo na napad na center ruskih utrdb. V to svrbo ao spravili na ugodne poaioije 50 težkih topov. Vse te vesti ii japonskega vira, da je Nogi že OBvojil toliko in toliko iorov, bo brez dvoma izmišljene ia imajo aamo ta namen, da prikrijejo japonski javnosti nov strahoviti porss, ki so ga doživeli zadnje dni pred Port Arturjem. Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin poroča: Japonski oddelek, ki se je po boju pri Cuhenčenu umaknil naavoje poaioije, ae je ustavil pri vaai Sujdun na oestt med Ciančanu in gorskim prehodom, ki leži 12 km jugovzhodno od Cuhen-čena. Po izpovedi Kitajcev ao Japonci duševno zelo pobiti. V japonski armadi je mnogo ranjencev, katere traneportirajo na jug. V torek i|utra| je naša armada 10 kilometrov od Filozof. Črtica. i. Ivanov. Mrak je legel na mesto . . . Preje je deževalo, zato bo se žarki električnih svetilk svetlikali v mla kužah mestn h ulic. V postranskih, bolj temmh ulicah je ponehalo na večer vrvenje vozov in ono, ob belem dnevu se javljajoče življenje ljudi. Tupatam se je v teh postranskih ulicah pokazala ženska postava, skrbno zavita in dobro oblečena, ker noči so že postajale vedno hladnejšo in hladnejše. Take ženske pa bo ostajale navadno celo noč na ul ci in lovile moške ter jih vabile k uživanju ljubezni. F.lozcf Djlinar, s potezami na obrazu, izraiujocimi nekako malomarnost in ironijo v vse, kar so drugi ljudje od papeža, Škofa, žup &ika, kaplana notri do zadnjega v kmečki vasi častili in ljubili, ta Člo *ek s ponoštnim klobukom na glavi, je i urnimi koraki stopal mimo žen- skih postav, ki so g« vabile ljubko in nasmehhivo k studencu ljubezni. Fi ozof DA nar je zrl t>a prei se in hitel dalje. V postranski, na pol razsvetljeni u ici, daleč od glavne ceste, se je ustavil pred štirinadstropno, v starem slogu zidano hišo s blšno številko 68, pogledavši najprvo na hišno pročelje in njeno številko. Nekaj časa ogleduje Dolinar kraj in nato zavije notri v vtžo ter od tam p ) Btopmcab tja gori v četrto nsdsir p e. Hlastno potrka in odpre vrata srednje velikega, še precej svetlega kabineta, ki je bil poprej kubinja, kar se je še dobro in razločno Bpoznalo, in je Badaj v tem prostoru prebival kak bolj reven študent. V tem kab netu j* stanoval Djlinarjev kolega — tudi filrzof, Andrej Kopriva, z debelimi, rdečim*, a bolj na modro ee fpreminjajočimi lioi. Tega človeka postava sicer ni bila vsakomu na mah pr kupna, tudi filozof Kopriva ni mogel doseči trajnega uspeha pri kaki ženski, no Do linarju je bil Andrej najbolj simpa tičen, ali bolje najintimnejši prijatelj Dalje je vsa fizijognomija tega filo- zofa označevala kot zadovoljnega, ne dosti potrebujočega č oveka, ki je pa ravno tako kek>r Dolinar v blato metal svetinje drugih ljudi, ki so se shajali pri duhovnih. Sprva je tudi Kopriva zahajal v župmšČe k domačemu župniku, ki se je baje zelo odlikoval na slovstvenem polju slovenske književnosti. Pri kozarcu rujnegi vina je župnik ž njim in k»pi>nom včaai cel dan tare kiral in pri tem tudi razmotrival kako modroslovno ali naravoslovno vprašanje, ker je spoznaval tupatam nasledke Urokiranja. Ti nas'elki bo bili v tem, da je župnikov um po-popolnoma ctopel vsled predolge igre. koč je pr šlo pri t. roku vprašanje: K io je edipo opravičen določevati in diktirati norme in dogme, ki bo ljudem .neobhodno potrebne in rav-notako v dosego večnega sveliČanja (po mnenju župnikovem) in kaj so dogme in norme in principi? Tedaj se oglasi K ipriva i ironičnim nasmehom: »Ntkdo ne more diktirati norm in dogem. Tudi nima nikdo pravice, zato jih ne sme !« Župnik gajedrbeloin zt>čuJeno pogledal, ker ni verjel sebi, da bi ta zadovoljni in mirni, nobenemu nič zalega hoteči filozof Andrej bil rinil st, ter mu reče: »Ali Bte nihilist ali anarhist? No pa povejte, v katero normo vi kot nihilist verjamete?« »V nobeno!« se je Kopriva drsno odrezal. »Slednjič pa mi povejte definicijo teh dveh besedi! Torej: Kaj je po vašem norma in kaj dogma.« »I kaj je norma? Norma je liter dolenjskega oučka!« Kopriva se je zasmejal, župnika pa je čudna zona spreletela po debelem, od masti se leaketajočem obrazu . . . Ker je bil župnik slaven in odličen slovenski literat, je uporabil filozofa Andreja Kjprtvo za original propadlega, blodečeg* človeka, ki je svoj poklio zgrešil in postal ponesrečena eksistenci. Kopriva je postal slaven vsej domovini; spoznala ga je tudi odvet-nikova odLčna gospa kot teoretičnega nihiliata in sioer v gledališču. Torej Anton Dolinar je vstopil v srednje velik kabinet filozofa Andreja Koprive in ga pozdravil a zvonkim glasom: »He, dober večer, amioe! Si le pri Življenju?« Andrej Kopriva ga je debelo pogledal. Ša nikdar ni videl — kakor se je njemu zdelo — svojega prijatelja v tako veselem stanju. Da, njegovo duševno stanje je bilo bolj po dobeo nenormalnosti. Obraz Dohnar-jev je v reanioi izražal tedaj nekaj veselega. Njegove dolge poteie na obrazu so igrale na nasmeb, odi divje plamtele in žarele vsled duševnega stanja. Andrej Kopriva ga je le nekaj čaaa ogledoval, nato mu velela« u*eati na ataromodni kanape in je končno spregovoril; »Kaj pa ti je? Morda si potegnil od kje kaj debelega? To bi bilo imenitno!« »I kajpak. Denar, denar, prija- jatelj!« »To je izvrstno' No, od kje ia koliko?« »Haha-ha! Kje ga bom neki dobil? Saj vidiš. Seatrična je »ama in bogata, pa je tereijalka, zato neče ■rojih poiicij, sopet pričela ■ ofen-sivo. Japonci ao sprejeli naše pred-atraie a ljutim ognjem. Opoldne je naša artiljerija pričela a napadom. Nadaljmh poročil o dogodku nisem prejel Japonci se pripravljajo na sprejem baltiškega brodovja. Iz Štngnaja se poroča, da je v ponedeljek odplulo 15 torpedovk in tri kriiarke a aapečatenimi povelji is 8aseha proti jugu. Tej fl >tili poveljuje podadmiral Urin. Sodi se, da je dobilo to brodovje ukas odpluti na malajske otoke, tam čakati na baltičko eskadro in jo ia sasede napasti. Preiskovalna komisija v hullski zadevi bo zborovala v palači ministrstva zunanjih stvari v Parisu. Franooska vlada je določila sa člana te komisije podadmiraia Fournierja. Združene države če niso določile svojega sestop ziika. Kot kandidati aa to mesto pri dejo v poštev admirali Daviš, Sewell in Watsou. Preiskava t tej zadevi obeta biti celo zanimiva. V Amsterdamu izhajajoči li?t »Telegraaf« in pariški »Figaro« namreč priobčujeta pismo hola.ndskega inženirja Arnolda Kooyi%, ki je v službi pri brezžičnem brzojavu plul Da ladji »Kamčatka« z ruskim bro-dovjem do Port Saida. Kooy zatrjuje, da eo rusko brodovje uapadle itiritujeladježe priBlavandu 12 5 m i1 j od danskega obrežja* Dve teh ladij ste bili gotovo japonski torpedovki, ker ste izstrelili proti ruskemu brodovju dva torpeda, ki pa nista zadela. Vsled ljute kanonade so ae nato imenovane štiri ladje umaknile. Te ladje so kasneje napadle rusko eskadro brez dvoma tudi pri Hullu. Kuroki živi. Iz Berolina se brsojavlja: Vest o smrti generala Kurokija se uradno dementuje. Državni zbor. Dunaj, 30. novembra. Prečitale so se vložene interpelacije, a naučni minister vitez Hartel je odgovarjal na nekatere prejšnje interpelacije.— K debati o vladni izjavi je govoril prvi poal. D uli bič. Razpravljal jeo aferi dalmatinskega namestnika ter je ostro polemizoval proti izvajanjem ministrskega predsednika o tej zadevi. Nadalje je govornik zahteval popolno reciprociteto za vse na zagrebškem vseučilišču napravljene študije in položene izpite. — Poal. baron Off er m a n n (nemški naprednjak) je izjavil, da se morajo narodnosti že vendar enkrat poravnati, ker je le s stališča enakovred nosti mogoč narodni in kulturni razvoj. Ako se tudi morajo naši otroci v kateri deželi učiti slovensko, češko, hrvaško ali italijansko, je s tem nemško stališče ravno dati belica v ta namen, da bi podpi rala našo sveto vedo. Stric ima hčere že odrasle, tedaj jih kmalu vpreže v zakonski jarem, zato tudi ta ne da. Vidiš, viri so usahneli in še vedno usabuiejo. To je zlodej. Strici, tete, sestrične in druga taka zverjad ima dovolj debelega, mi pa nič.« Pri tem bs je filozof Dolinar smejal na pol demonično in delal geste, ki so očividno spominjale na Btanje momentano nenormalnega človeka. O tem je bil tudi njegov tovariš Andrej Kopriva popolnoma pre pričan in je v Bebi utrdil mnenje, da plava filozof Dolinar v posebni ekstazi. Zatem spregovori filozof Andrej nadalje: »Kaj pa ti je vendar, pri vseh bogovih in hudič h? V kakem stanju se nahaja tvoja bjžanska psiha? Danes p°. nisi oni trezni človek, kakor po navadi, ampak nenormalen.« »Vesel sem, da sem v takem du ievnem razpoloženju, kakor malokdaj. Zopet je prišel večer, ko čutim v Bebi ono moč, kakor takrat — tisto noč, ko smo sedeli mi trije, ti in jaz ter Rafael na klopi pod kostanjem v tako malo v nevarnosti, kakor a ustanovitvijo drugo-jezičnih visokih šol, ker nemščina ostane vedno (?) posredovalni jeaik. Nemščina bi ae ne bila nikoli kot posredovalni jezik pobijala, ako bi Nemci ne bili v oikosrč-n e m tolmačenju državnih osnovnihzakonov zapostavljali drugihjeaikov. Nasprotstvo med narodnostmi že davno ni več tako hudo pri ljudstvu samem kakor pa med posamesnimi voditelji. Nadalje je izjavil, da vlada mora ugoditi češkim Željam Popol noma prav jet da se ćehi poučujejo v svojem materinem jeziku. Dolžnost vlade je, da ugodi tej želji. Med neprestanimi medklici Vsenemcev je govornik zaključil svoja izvajanja s pozivom na vse Btranke, naj začno delovati aa narodno spravo na temelju enako-veljavnosti vseh uarodov. — Takoj se je ogUoil posl. Uroša ter izjavil, da baron Offermann ni govor 1 v smislu, še manj pa po naročilu stranke, h kateri pripada, ter&uč le v svojem imenu in na svojo odgovornost. (V nekaterih dneh pa bomo gotovo čitali, da je nemška napredna stranka barona zaradi izražene pravieoljubnosti po svoje justi-fioirala) — Posl. Klumpar je govoril o slovanskih paralelkah v Šie-aiji in o čeških narodnih težnjah. — Prihodnja seja bo v petek. Parlamentarni položaj. Dunaj, 30. novembra. K današnji konferenci načelnikov parlamentarnih strank in klubov niso prišli Miadočehi, češki agrarci, Češki radikalci in Jugoslovani tj. obstrukoijske stranke sploh niso bile zastopane. — Predsednik grof V e -11 e r je v svojem pozdravnem govoru posebno naglašal, kako vlada želi, da bi parlament deloval ter rešil proračunski provizorij, predloge o državnih podpora h in vladno predlogo o italijanski fakulteti še do božiča. — Ministrski predsednik dr. plem. K 6 r b e r je istotako izjavil, da je bilo glavno prizadevanje vlade, doseči delavnost v parlamentu. Pozival je končno, najbise vse stranke združile v eno edino veliko stranko reda, ki bi nastopila proti vsakemu izgredu ter bi varovala ugled zbornice. V imenu vsake zastopane stranke je nato po eden poslanec povedal svoje mnenje in nasvete. Posl. Romanczuk je izja vil, da so vsa prizadevanja za obnovitev reda brezpomembna, ako se poprej ne reši narodnostno vprašanje v celi državi ter se ne izda volilna reforma. Konferenca se je seveda razšla brez uspeha. Pozneje je imel grof V e t -ter opetovano posvetovanje z načelnikom mladočeškega kluba dr. Pacakom. Položaj je obupen t r se državni zbor že najbrže sredi prihodnjega tedna od godi. drevoredu ter se pogovarjali o oni naši skrivnostni ideji. Čutim v sebi energijo do moči in oblasti« »Haha, kaj Češ biti nadčlovek! Niso v tebi že a priori dani pogoji za nadčloveka.« »Dani ali pa ne. Razumeš, kadar človek nima nič, da je prazno tu notri, (Dolinar je pokazal v tem trenotku na svoj prazen Želoder) takrat skuša vsak človeški individuum postati nadčlovek. Pri tem pa je v dosego tega način pota pri vsakem človeku drugačen Lakota, to je prvi faktor v kulturnem življenju, v spopolnjevanju vseh bitij na potu razvoja Lakota je moja zvesta ljubica. Ia jaz jo imam rad, ker množi energijo, oziroma veselje, bolje rečeno, do dela.« »Kako to razumeš?« pristavi Andrej Kopriva, mencajoč si roke po svoji atiri navadi. Konklave 1 1903. m. (Dalje) Če pogledamo malo po svetu, spoznamo hitro, kako prav je imel oni francoski govornik, ki je na le Ministrska kriza na Srbskem. Belgrad, 80 novembra, člani srbakega ministrstva, ki pripadajo akrajno radikalni skupini, namreč pravosodni minister PoiiČević, naučni minister Da vido vic in stavbni minister Todorović s o p o dali demisije. V nocojšnjem zborovanju radikalnega kluba se odloči, ali se ti trije ministri nadomestijo a novimi člani iz neodvisne sku;ine, ali pa bo treba ministrstvo sploh preosnovati v smernem smislu. Prijateljstvo med Italijo in Srbijo. Belgrad, 30. novembra. Kralj Viktor Emanuel je poslal kralju Petru prearČno braojavko, v kateri mu naznanja, da mu ¥ znak odkrito srčne vdanosti podeli red Anunoiate. Kralj Peter je odgovoril, da ga je ta dokaz zelo ganil ter pošlje s posebnim poslanikom v Rim kralju red Kar«g|orgja. Brzojavka je podpisana: • T»uj zelo ti naklonjen brat Peter.« Otvoritev italijanskega parlamenta. Rim. 30 novembra. Parlament je otvoril danes kralj s prestolnim nagovorom, v katerem je naglašal, da bo vlada v mejah zakona nadaljevala svobodomiselno politiko, da si bo prizadevala z boljšati usodo delavskih slojev ter mirno rešiti naoprotja med delom in kapitalom. Nadalje izjavlja prestolni govor, da bo vlada storila vse za ojačenje armade in mornarice. Oospodarake razmere v Italiji vidno napredujejo, k temu pa je pripomogel poglavitno mir, ki je zagotovljen s trdnimi zvezami in prijateljstvom. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 30 novembra. Položaj naseljencev v nemški koloniji v Afriki je zelo resen. V Upingtonu so vstaŠi zopet pomorili 50 nizozemskih naselnikov. Žene in otroci Evropejcev beže v Kapland. Posebno strašno gospodarijo Hjtentoti. Dopisi. Iz Drage. Naša dolina je znana daleč na okrog kot torišče neznosnih razmer. Boriti se nam je z narodnimi nasprotniki in Če dobimo v svojo sredo Še fanatičnega duhovnika, potem prikipi napetost do vrbanca. Nikdar pozabljenemu, obče priljubljenemu župniku Fr. Zakrajškn, je sledil 1. 1900. kot farni upravitelj Tomaž Zabukovec, takrat kaplan v Toplicah. Sprejeli smo ga z odprtimi rokami, meneč, da dobimo zopet ne samo vernega, ampak tudi vzornega, rodoljubnega, znaČajnega duhovnika. A kako smo se zmotili 1 Mesto ljubezni je sejal med ljudstvom le prepir in sovraštvo, s kojim si je nakopaval vedno več zaničevanja tako, da so farani komaj čakali trenotka, ko se jim naznani odhod toli nepriljubljenega dušnega pastirja. In res, goreče želje so imele tudi svoj uspeh, znebili smo se ga. Odjadrati je moral — in kam — tja proti Blokam kot „degradiran soldat" na kaplansko mesto. Zasluge se pa cenijo kakor jih kdo za tošnjem kongresu svobodomislecev v Ri nu dejal, da še anarhisti niso taki škodljivci človeške družbe, kakor rimski klerikalci. V Belgiji in v Nemčiji dela klerikalizam z najbrezvestnejšim' sredstvi najbrezvestnejše demagogije. Klerikalci delajo veleposestnikom in malim kmetom obljube, katerih sploh ne morejo izpolniti, ravno taku obrtnikom in delavcem. Svet ni še videl tako prekanjenih sleparjev, kakor so klerikalci. Za strahovanje poštenih nebi r kalnih ljudi služi klerikalno časopisje, katero je prezident amsterdamske sodn je, k*kor so poročali nemški listi, imenoval najinfamnej$e časopisje na svetu. Ali nekaj se mora konstatirati: škofje se v Belgiji in v Nemčiji skoro nič ne vtikajo v politične boje. dobro vedoč, da bi posnemajoč ljubljanskega škofa, katolicizmu največ škodovali. Ia šele Šoanija. Kakor pijavka izsesava rimski klerikalizem zadnje kaplje krvi in mozga C-^rvantesovim sinovom Skupni d hodki rimske cerkve na Španskem znašajo 773 milijonov peset na leto. Cerkev požre zasluži in tudi g. Tomaž ne o •tane brez njih. Ozrimo se nekoliko v njegovo de lovanje v Dragi. Duhovnika spoštujemo kot takega, a kakor je Zabukovec opravljal svojo službo, storil bi vsak tržaški fakin. Mesto božje besede smo Čuli vedno in vedno le podlo zmerjanje. Govori so bili navadno nekaki posnetki novic preteklega tedna. Ako si si privoščil malce sladke kapljice, že si bil skoro z imenom na prižnici, če se je pa on ob 1. uri po polnoči v pijanosti in v spremstvu njemu enakih z godbo po vasi domu valil, je bilo to seveda v Čast božjemu namestniku. Ni čuda torej, da vsled javnega zmerjanja v cerkvi ni bilo mnogo veljavnih mož že več kot dve leti niti pri spovedi, niti pri službi božji. In kako se je obnašal zunaj cerkve ? Prav nič boljše. Poznamo veliko surovih ljudi, a podlosti, ka koršne je uganjal Tomaž jih je menda malo na svetu. Iz njegovih ust so prihajali izrazi, kojih se ne poslužuje niti zadnji hlapec. Ako je kdo v fari umrl, je vprašal navadno ta suro vež: „Kdo je zopet crknil ?* Ko je umrla nekoč neka ženica, prosili so domačini, naj bi se mrliču zvonilo trikrat na dan. In kako se je odrezal surovi far? Ta baba je crknila, za tako mrho je dovolj enkrat na dan zvoniti. Ljudje tora j cr-kajo. Kaj poreko k temu na Blokah? In kake zglede nam je dajal v ljubezni do bližnjega? Blizu župnidča je že več mesecev bolehal prileten mož. Niti enkrat se mu ni zljubilo obiskati in to laziti težko bolnega farana, po smrti je pa razglasil po fari, da je mož umrl od gladu. Lepo od Vas, g. Tomaž 1 Ako ste čuli, kako se postopa s tem možem, bila bi Vaša sveta dolžnost, se o tem prepričati, ne pa nekaj med ljudi trobiti, kar je do kraja zlagano. Pa kaj je njega brigalo obiskovanje bolnikovo, saj je celo lastnega očeta pustil na smrtni postelji in šel tri dni v Loški potok krokat, da se je moral mož brez zadnje verske tolažbe preseliti v boljše življenje. Kazal je pri vsaki priliki nenavadno strast in maščevanje in to celo do svojih lastnih tovarišev. Ko je poslal sedanji župni upravitelj pred prihodom v Drago, voz slame, zavpil je nad njegovim očetom : „Do 24. sem jaz tukaj gospodar." In slama je morala gniti na dežju. Gospod župan Pavel Turk, kojega spoštuje vsa fara, ne oziraje se na narodnost, kateri si je pridobil že ne malo zaslug s svojim požrtvovalnim delovanjem v blagor in korist občine, ta mož Čistega značaja mu je bil trn v peti, bil je njegov krut sovražnik. Napadel ga je po časopisih in se rotil, da prej ne miruje in ne bode imel sreče, predno ga ne uniči popolnoma. Njegovo maščevanje je šlo tako daleč, da je celo v spovednici rotil ljudi, naj ne hodijo k županu v krčmo in to menda zato, ker se pri županu dobi dobro vino, pri farškem podrepniku „pištolci" pa godla. Zaročenci so morali s častno besedo pritrditi da ne bodo šli k županu v krčmo, nekateri pa so morali celo položiti varščino (nekako kavcijo) desetih kron, koja je šla Tomažu v žep, ako so besedo prelomili. Kočevarje je hujskal, naj ne kupujejo v njegovi prodajalni, ker je Slovenec. Na vprašanje Kočevarjev, kaj naj store ž njim, ker je Slovenec, če ga naj ubijejo, pritrdil je sovražno: „Da ubiti ga, ubiti župana." Vzgleden rodoljub! Kakor njegovi somišljeniki, uvedel je tudi on obstrukcijo pri občinskih sejah, menda v zahvalo, ker ga je g. župan spravil v odbor. Nagovarjal je odbornike, da niso hodili k sejam in tako je bilo deset sej brezuspešnih, ko pa on ni bil dva krat povabljen k seji podžupana, prigr-mel je nekoč v gostilno pri nMiklovihw in tulil nad gosti kot zaboden vol: več, nego izda španska država za vse svoje uradnike, za vse šolstvo, za vse javne naprave, za vso armado in mornarico. Španska ima 181/, milijona prebivalcev in 180000 duhovnikov, menihov in nun Aoalfabetov je — 47% vsega prebivalstva. Skoro polovica vs*»h Ijuii ne zna ne čitati, ne pis. t ! Španski poslaneo Manen-dez Pallarez je zadel v črno, ko je rekel: Španski narod izda več denarja za to, da se pripravlja na smrt, kakor da se vzgoji za življenja; v svojem fatalizmu in v svoji indoienci pričakuje od nebeškega jerobstva vse in nič ne misli, da je vse od visno od lastne moči, od lastne en**r žije in od lastne inicijative. Tak narod ne moro živeti, tak narod pogine.« Tudi »framazonska« Italija je Še vedno žrtev rimskega klerikalizma. Italija ima 33 milijonov prebivalcev in 275 šk< fov, med tem ko ima Francija 40 miljonov prebivalcev pa samo 81 škofov Talijanski škofje dobe skupno 3 970000 lir plače na leto, ne glede na poatranake dohodke, duhovniaov je kakih 100000 Ti kar beračijo po cerkvah in hodijo okrog »Kri in mrtvi ljudje moraje biti danes1'. Mnogo je govoril tadi čez ebčinske račune, tožaril na dež. odbor, slednjič pa moral v javni občinski seji potrditi, da bo računi v reda. S takimi in sličnimi nastopi je začel ljudstva vedno bolj mrzeti, cerkev je postajala vedno bolj prazna in le Marijine device bo se še zbirale krog njega. Pa dovolj o tažnih spominih na njegovo delovanje. Mi nismo zlobni ljudje, z nami bi bil lahko shajal, a ni hotel. Ne bomo hudo s hudim povračevali, pač pa mu želimo pri odhodu veliko sreče, še več pa pameti. Želimo pa tudi sami sebi mi lejših dni in pričakujemo, da se s sedanjim dobrim, mirnim g. žup. upraviteljem povrne vsaj deloma blagi mir. Dnevne vesti V Liublianl. 1. decembra. — Klerikalci in slovenske vseučilišče. Slovenska napredna stranka je sprožila v deželnem sboru predlog zastran slovenskega vseučilišča, slovenska napredna stranka je tej velevažni zadevi posvetila naj* večjo pozornost in deluje neutrudno, da pripravi vse, kar treba sa uresničenje te velevažoe zadeve. Klerikalci niso nikdar niti s prstom ganili za slovensko vseučilišče, njim služi ta sadeva le v to, da bi varali slovenski narod in ae kazali narodne, dočim porabljajo vse svoje moči, da pospeše ustanovitev nemškega katoliškega vseučilišča v Soinogradu. Za katoliško vseučilišče v Soinogradu imajo oelo denar, za bi j vensko vseučilišče v Ljubljani pa le prasne besede, in sicer le tam, kjer so te besede brez pomena »Slovenec« pravi, da bo klerikalni poslanci »naravni voditelji vseučiliške ake je« Z osi-rom na to vprašamo: Kaj pa bo ti naravni voditelji že storili? Doslej ničesar, prav ničesar. Tedaj, ko se je začela akcija za vse učilišče, se je reklo, da nimamo docentov. Danes jih imamo in da jih imamo, je zasluga napredne stranke. Ali je sploh kdo še tako neumen in verjame, da je klerikalcem kaj za vseučilišče? Klerikalci ne bodo sami sebi štrika devali okrog vratu. Ustanovitev vseučilišča, zavetišča in ognjišča svobodne znanosti, bi bil najhujši udarec za klerikalizem na Slovenskem. To vedo klerikalci prav dobro in zato bodo skrivaj vedno delali proti ustanovitvi vseučilišča, naj se tudi pred javnostjo hlinijo, da so prijatelji te velevažne naprave. — Shod slovanskih zastopnikov na Dunaju. V nedeljo 27. t. m. so poslali zastopniki slovanskih narodnosti, zbrani na Dunaju, v prisotnosti predsednika moskovskega slovanskega društva in častnega pred sednika kelto slovanske lige Č e r e p-Spiridoviea, brzojav knezu Sve topolku M irskemu, z željo, da srečno izvrši započeto notranjo reorga nizacijo Rusije, ki naj iztrga sovražni kom Rusije iz rok orožje, naperjeno proti nji. Poslal se je pozdrav kelto ^8*JT Oslis v onilooi- "WKŠ znancev prosit, naj jim dajo za kako mašo. Stara želja je, da se odpravi polovioi vseb fara in naj se odpravi 185 škofij. Papež se mogočno nira žčajočega gibanja sec jaiistov, wal-denzov in svobodomislecev tako boji, da je pri zadnjih volitvah poslal klerikalce v boj za tiste Btranke, ki stoje na stkani izobčenega kralja in njegove framazonske vlade. Na Angleškem in v Severni Ameriki ne šteje katol nem prav mČ. Tam so katoličani sploh zlasti pa katoliški duhovniki splošno zaničevani kot duševno is moraliČao manjvredni. Avstrija je danes eldorado klen kalizma, cbljunlj«na dežela aa klen-katoe, ali na vseh koncih in krajih je videti znamenja, da pride do strahovit* katastrofe. Ni Francoskem zadevajo rimsko cerkev v zadnjih letih najatrahovi-tejšt udarci. D*si je cerkev dolgo let b korupoijo m z zastrupljanjem na roiove duše vse pripravila, kar je mogla, da zaduši republiko in dobi Francijo v svojo oblast, vendar ni v stanu, ubraniti se hudih udarcev, ki jih sedaj dobiva. (Dajje prič.) Priloga „Slovenskomu Narodu'1 št 275, dn6 1. decembra 1904. slovanski ligi v Parizu in italijanskim zagovornikom zbližanja slovanskih in italijanskega naroda. Razpravljalo se je o organizaciji vseh Slovanov na Dunaju, protestovalo proti poskusom, da se pomore makedonskemu ustanku, Čel, da de ni Čas, da se to vprašanje redi v interesu vseh slovanskih narodov. Določilo se je, da se predloži na konferenci v Haagu, katero skliče Koosevelt, bosansko-hercegovinsko vprašanje in se reši v smislu ustanovitve nezavis-nega slovanskega generalnega gnber-natorstva. — Po kamniških volitvah. Iz Kamnika se nam piše : Od Pa-lovČ do Kurje vasi ni boljšega dekana kakor si ti, oj LavrenČič! Koliko hiš si obhodil. Koliko kuhinj si obrede!, pri tem si še svojo besedo snedel o miru, katerega si svečano obljubil pri svojem prihodu v Kamnik. Zdaj pa ti, nedolžno preganjeno jagnje ti, jecljaš nekaj o terorizmu naprednjakov pri zadnji naši občinski volitvi, ko vendar sam predobro veš, da bi brez tvojega ostudnega prilizovanja in brezobzirnega pritiska na omahljive in odvisne volilce niti zadnji revež ne volil tvojih kimov-cev v občinski zastop. Si pač vedno sebi enak, v lice dosadno sladak, a za hrbtom — — —. Zloben dopis v sobotnem »Slovencu" — kdo bi ne poznal, da je g. dekan duševni oče njegov — je nam ta uvod vsilil v pero. V tem dopisu se hoče smešiti najprvo našega g. župana Močnika, katerega čisla vse pametno meščanstvo, ker je mož neodvisen in nesebičen, češ, da se krčevito oklepa županskega stola, dočim je po celem mestu znano, da ga je napredna stranka izbrala in izvolila odbornikom proti njegovi lastni volji in to iz tehtnih razlogov, gotovo pa tudi radi tega, da ne morejo strupeni jeziki sikati : „Glejte, še lastna stranka ga je vrgla pred prag." Gosp. županu se šteje v zlo, da je bila nova volitev nekaj dni po preteku triletne dobe od zadnje izvolitve župana, a kaj bo pa dejal pobožni dopisnik, če ga opomnimo, da je prejšnji klerikalni župan Luka Bergant dobrih sedem mescev čez postavno dobo žapanoval ? To je bilo seve vse prav in v redu. G. županu Močniku se nadalje očita, da je zlorabil svojo uradno oblast, ker ni dovolil našemu vsiljivemu kaplanetu prepisovanje volilnega imenika, ker takega prepisovanja postava ne dopušča. Ob sebi umevno se zgraža klerikalec nad celim imenikom, ker ni bil sestavljen po željah klerikalne brezvest-nosti. Tudi okrajno glavarstvo dobi svojo brco. Predbaciva se mu pristranost, ker je baje opravičene klerikalne reklamacije neopravičeno zavrglo. Kar klerikalni dopisun pri tej priliki modruje, se nam zdi preotročje in nevredno odgovora. Gotovo poznajo pravniki okrajnega glavarstva obč. volilni red bolje in so ga kot popolnoma nev tralni tudi bolje izvrševali, nego bi ga brumni zavijavček postav, ki se redi od spoštovanja do njih le, če služijo njegovim nečednim nakanam. Gospoda dekana posebno peče njegov popolen poraz v prvem volilnem razredu. Kavno pred voh t vi j u je tu ponujal kompromis in pozneje mandate, pa noben zaveden voulec ni hotel njegovega kompromisa in nobeden mandata iz njegovih rok. Kompromis, sprava — Če prihajata od take strani, kdo jima more zaupati ? Pri volitvi drugega razreda se je močno opazilo, kako zadovoljstvo je sijalo iz obrazov gg. dekana in gvardijana, ko je stopil v volilni lokal kriški baron Apialtrern, in kako globoko sta se mu klanjala, a kako sta se potegnila pre-časuu ta obraza, ko je gospod baron oddal bvoj glas — le naprednim kandidatom ! M a prej tako jasni obličji se je viegei mrak popolne desperacije. Zdaj pa piše klerikalni poštenjak, da je prišel g. baron pritisnit svoj pečat na liberalno -nemško zvezo, in hoče s tem naprednjake zbadati. Ali niste Vi, g. dekan, Sli osebno prosjačit na Križ za glas nem. barona m zdaj hočete bobuau ob svoj slovenski radikahzem? Oj hinavstvo! Sam humbug! Lahko bi po-vedah še to in ono, ali povedano bo širšemu občinstvu zadostovalo v podkrep stare resnice, da zna pristen klerikalec zavijati celo stvari, ki se očitno gode ali celo pod nadzorstvom državne oblasti. — — Cesarjevo priznanja. Cesar je dovolil, da se Jareće pred sedniku okrožnega sodišči v Novem mestu, g. dvornemu svetniku J o a. Gerdešiču, povodom njegovega umirovljenja najvišje priznanje za njegovo dolgoletno uspešno službovanje. — Repertoar slov. gledališča* Jutri, v petek, dne 2. decembra ponavlja se prvič nova opereta »Dijak prosjak«, ki je pri sobotni premijeri dosegla vsestranski tako lep uspeh. — Poleg gostovanja hrvatskega umetnika Andrije Fijans, ki se pripravlja za sredo tega meseca, dogovarja se odbor tudi sa eno ali dva kratno gostovanje družbe Nadine Slavjanske, ki se je sedaj popolno na novo ustrojila in ki predstavlja si|ajno opremljene ruske igre in glasbene umotvore. — Koncert »Glasbene Matice". (Nastop violinista gosp. Frana Oudrička). Za sobotni koncert, ki bode ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma*4, navedemo še nastopne kritike inozemskih važnejših listov. „General-Anzei-ger v Lipskem piše: „Ondriček sije pridobil s svojim koncertom velikanski uspeh. Izvajanje vseh njegovih točk mu dela čast in mu zagotavlja najvišje priznanje njegovega talenta. Njegova umetniška narava nas je navdala, da ga častimo kot velikega umetnika. 1'n vsaki točki se je pokazal kot pravi mojster. Srebrno-čista je intonacija, glas poln moči, pa tudi poln stadkobe, v tehniki pa kaže občudovanja vredno eleganco. Na viharno zahtevanje je moral slavni umetnik nekaj točk dodati.u — rMunchener Allgemeine Zei tung* piše: „Ondhčka se mora slišati, da se razvidi, kako mesto mu pristoja med violinisti današnjega dne. Kot virtuoza ga je imenovati med prvimi. Temu velikemu umetnika se vidi že naprej, da ima virtuozno tehniko v taki oblasti, da se mu ne more ničesar ponesrečiti. Oudhček pa ni samo vir tuoz, on je tudi v eminentnem pomenu besede muzikalni violinist." — „Miin-chener Neuste Na chrichten" pišejo: „Ondričkova umetnost je v pravem pomenu besede univerzalna. Vsakega komponista razumeva umetnik s svojim velikim individualnim umom. Njegovo igranje, ki je sigurno, lahko, prosto in pogumno, seže vsakemu do srca. Radostna pohvala občinstva je klicala umetnika vedno in vedno na oder, da je moral več točk dodati." — Kritik v mestu K ar lsrune piše: „Ondhčka cenimo kot prvega violinista sedanjega Časa. Zvok njegovih gosli doni tako blago, plemenito, navuuše-vaino in presrćno, da miče srce in ušesa. S čudovito sigurnostjo je igral najtežje kompozicije.*4 — Kritik v i" ranko brod u na Meni piše: „0n unčkovo igranje združuje jedrnato in maje8tetiČno velikost z milo in čarobno sladkobo. Predavanje je odločno in plemenito. Ovacije, ki so se priredile umetniku, so bile velikanske in nismo še slišali koncem kakega koncerta tako enoglasnih izrazov občudovanja, kakor je bilo to pri Ondhčkovemu koncertu." — Račun o dohodnih in strosluh vsesokolsss slav-noati v dneh 16. in 17. julija t. 1. kaže primanjkljaja 872 K 94 h. H kupnega denarnega prometa je bilo 71.573 K 74 h in sicer: dohodkov 35.260 K 40 h, stroškov 36.123 K 34 h. Dohodki so bili sledeči : darila 3588 K 70 h, plačila za legitimacije Sokolov 1388 K, vstopnine na komerzu 372 K, vstopnine na teiovadišču (lože, sedeži, stojišča) 6530 K, kosmati dohodek ljudske veselice (vstopnine, izku-pila za jestvine in pijačo in izkupila za razne druge reči, dohodek loterije itd.) 23.371 K 70 h. Stroški so bili: stroški za priredbo telovadišča 10.160 K, stroški tehničnega odseka 600 K, stroški stanovanjskega odseka 2139 K 19 h, stroški jezdnega odseka 646 K 99 h, stroški ljudske veselice 21.929 K 15 h, stroški tekmovalne telovadbe (darila, diplome itd.) 400 K, razni manjši stroški 248 K. Primanjkljaj v znesku 872 K 94 h se je pokril u društvene blagajne. Gmotni uspeh sla vnosu ni torej preveč nepovoljen, dasi je bilo pričakovati mnogo ugodnejšega. Upoštevati moramo, da je bila vsesokolska slavnost prva večja slovenska prireditev in daje zato v mnogem oziru manjkalo potrebnih izkušenj. Pri prihodnji enaki prireditvi se bo Sokol vedel tudi izogniti nekaterim predragim dobaviteljem. Ves blagajniški posel je požrtvovalno opravil blagajnik ljubljanskega Sokola brat Pavel Skale. Njemu se je tudi v marsičem zahvaliti, da so ostali dohodki kolikor toliko v ravnotežju s stroški. — Akademija. V Idriji predava g. proi. K o is a er dne 4. grudna OD 4. uri popoldne v telovadnici mestne realke o elektriki. Drugo predavanje o istem predmetu ho 11. grudna, tretje pa 1$. grudna. — G prof. M. Pir o bo predaval is geografije, g. ravnatelj dr. Bevk pa is naravoslovja. Pri idrijskih predavanjih bo na razpolago skioptikon. — Na Jesenicah predava dne 11. grudna ob 8. uri zvečer g. A. Dermots o novih prometnih zvezah s Trstom. — V Trbovljah govori g. dr. Robida o alkoholismu. Delavska organizaoija si je tu sama izbrala predavanja o naslednjih tema-tih: O razvoju premogarake industrije; o postanku delavskega vprašanja; o hrani, slasti o hrani otrok; o vzgoji mladine (dvoje predavanj). Vsa ta predavanja oskrbi akademka — Jugoslovanska umetniška kolonija« Kakor se poroča is Belgrada, namerava kralj Peter osnovati ustanovo, iz katere obresti se bodo vzdržavale jugoslovanske umetniške kolonije. Tudi z bolgarskim knesom Ferdinandom so se pričela pogajanje, da hi se tudi nabil garskem osnovale enake kolonije. Te aolonije se mislijo osnovati na ta način, da se ho vsako leto več jugoslovanskim umetnikom dala priliaa, da prtsŽive nekaj časa na deželi, da študirajo jugoslovanske pokrajine, običaje in t>pe. — Narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dooi v Litiji v pisarni notarja g. L. Svetoa in pri gospe Heleni Bevk. — Narodna čitalnica v Novem meatu ima dno 7 grudna 1904 t. j. v sredo, oh 8. uri zvečer v svojih prostorih občni zbor z v pravilih določenim sporedom. D gid. 100 gld. aarejeuega denarja. Ker se mu je pa zdela cela stvar sumljiva, ji je rekel, naj pride čez 14 dni; imel jo namreč namen, njo in udeiovatelja ovaditi. Ker pa ga nadalje ni nadicfo* vala, storil ni omenjenih korakov. Priča Fran štete izjavlja, da je res, da ga je obtoienka nagovarjala, ako ima kaj denarja, naj ga nji da, ni mu pa rekla, naj ga naredi. Pogačar Jera sprva na nikak način ni hotela priseči z izgovo rom, da ji bodo doma oporekali, češ, da je krivo prisegla, ter rekla, da ji je svoj Čas, ko je obdolženka pri njej stanovala, kazala nek aparat, češ, da je za izdelovanje kovanega denarja. Ker Pogačar ni hotela, da bi se pri njej delal denar, izselila se je od nje. Ker priče Janeza HudoroviČa ni bilo mogoče najti, prečita se samo njegova svoječasno oddana izjava. Ko je bil namreč on radi neke kazni v preiskovalnem zaporu, mu je povedal Tomaž Košir, da ima na Visokem pod podom Valentina Grilca skrit velik lonec narejenega denarja. Košir trdi, da to ni res in da je vse to „izpod tretjega lajbcau vzeto. Porotniki so spoznali oba obtoženca za kriva in sta bila obsojena vsak na eno leto ječe. — (Posilna nečistost.) Danes je sedel na obtoženi klopi Josip Morel, obtožen radi posilne nečistosti ter je bil, ker so porotniki glavno vprašanje zanikali, po polnoma oproščen. Obravnava se je vršila tajno. — Še dopoludne se je tudi tajno vršila obravnava proti 19 let staremu Francu Sedlarju iz Predoselj, okraj Kranj, ker je meseca julija posi Hi 31 let staro Uršulo Vidic s Stra-hinja, občina Naklo, ženo gostaČa Matevža Vidica. Ker so porotuiki glavno vprašanje potrdili, obsojen je bil na poldrugo leto težke ječe poostrene s postom in trdim ležiščem vsak mesec. — »Uradni&ftii plesni Klub* Opozarja svoje Cč. člane, da se redne plesne vaje vršijo zopet vsako soboto ob 8. uri zvečer v dvorani »Punti gameke pivnice«. — Posebna plesna vaja začetnikov v petek dne 2. decembra. — Z vlaka skočil ie včeraj Frano Mauer, rojen leta 1»59 v Li ubijani, pristojen v Z*gradec pri Žuiem berku, ko ga je stražnik iz Novega mesta spremljal v prisilno delavnico Ko se je vlak bližal Ljubljani, je šel Mauer na stranišče in od tam skočil z vlaka, ne da bi se bi kaj po&ko doval. M*uer je npvaren človek, je bil že 30krat zaradi raznih deliktov, ponajveč zaradi tatvine kaznovan, in je bil tudi že trikrat v prisilni delavnic?. — Kap je zadela danes zjutraj hlapca Jožefa Potokarja, rojenega leta 1848. v Brezju, pristojnega na Grosuplje, ko je v hlevu g I/ana Zupančiča na Radeczega ctsti št. 9 krmil konje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. — Pobegnil je včeraj Ivan Mi-helič, šolski učenec, 8 let Btar, najbrže vsled tega, ker je dobil slabo šolsko spričevalo. Deček ima siv ba-velok, zelen klobuk, nosi čiime ia rjave nogavice. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo 10 Hrvatov iz Podbrda na Reko, 17 delavcev je šio iz solno grada v Vipavo, 18 Hrvatov iz Heba V Zagreb, 25 Hrvatov ii Hrušice na Reke, 26 MaCedoncev iz Zagreba v Podbrdo in 15 Hrvatov z Rake v Kočevje. — Izgubljene in najdene reči« TvjuiaZ Klopcič je našel de narmeo z manjšo vsoto denarja. — Ana Hrastar|eva je izgubila srebrno uro, vredno 12 K. — Marija Žutov čeva je izgubila bankovec za 10 K. — G. Ana Ronnerjeva je izgubila Obesek, obstoječ iz devet predmetov, vrtden 20 K. — Marija Hribarjeva je iigubila 3 krone vredno ruto. — Najdena je bila nekje v mestu srebrna ura s častmšito verižico. Dobi se v »Narodni tiskarni«. — Brzoparnik „Kaiser Wllhelm H.41 psrobroduega društva »Šofer nemšsi Lioyl v Bremenu«, ki je dne 22. novembra iz Bremenu odpiul, je io dne 29. novembra Zjutraj srečno dospel v NtW Y«.rk. Zastopnik ttga društva je v Ljubljani g. Edvard Tavčar v Kolodvorskih u icah št. 35 — Francoske družbe brzoparnik ijLa Savoie" je 19. uoveuibra iz Havre oaplul in dne 25. novembra srečno v Ncw York dospel« Vozil je 6 dni 7 ur. Zastop potovalna pisarna Ed. S m ar d a v Ljubljani. — Ljubljanske društvene godbo iLuDoert ae vidi danee zveCer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. — HrvatstLO novioe. Hrvatski dijaai prinaučnemmi nistru. V torek so pripeljali hrvatski državni poslanci iz Istre in Dalmacije deputacijo hrvatskih dijakov iz vseučilišč na Dunaju, v Pragi, Gradcu ic Zagrebu k naučnemu ministru vitezu H ar t i u. Deputacija je izročila ministru obširno spomenioo, v kateri se sahteva, naj se na zagrebezem vstudilišču napravljenim državnim ispitom in pridobjenim doktorekim diplomam za juriste in filozofe arespogojno prizna veljava v Avstriji, b to tembolj, ker se na zagrebškem vseučilišču vrle priprave, da bo učni načrti prilsgode avstrijskim vseučiliščem. M mster je obljubil, da bo dal zadevo najpoprej preiskati. — V sa boru se je v torek nadaljevala debata o finančni nagodbi z Ogrsko. Zelo odločno in prepričevalno proti na-firodbi in za finančno samostalnost Hrvatske je govoril posl. dr. Vrbanič — Včevaj pa se je nadaljevala de bata o finančni nagodbi s Ogrsko. Za nagodbo je govoril pos'anee dr. Pliverić, proti pa posl. Rubetic, ki je zahteval finančno samostojnost za Hrvatsko. — Volilni o k lioi neodvisnih meščanov v Varaždinu, ki za priporočajo kandidata za biskupčki mandat dr. Magdiča, so bili k o n ti s k n v a n i. — Pri občin skih volitvah v Zemunu so zmagali v vseh treh razredih združeni zmerni Hrvatje in Srbi proti radikalni srbski stranki. — Svojega očeta je zavratno umoril v Kešin-eah (Slavonija) 19ietni kmetski fant Bošnjaković, ker je oče kot vdovec vzel k sebi neko vdovo ter imel njene otroke rajši kot svoje lastne, že odrasle. Obsojen je bil v 18letno ječo. _ * Najnovejše novice. — Nezgoda na morju. Pri Benetkah je neki krajevni parnik vsled goste megle povozil gondolo, v ka* teri je bilo 10 oseb Sedem so j h rešili, tri osebe so utonile. Tudi iz med rešenih je neka gospa vsled težkih ran kmalu umrla. — Knez Dolgoruki, ki je svoječasno dejansko napadel gr< f a L a m s i o r i t a ter bil zato pregnan v Arhangelsk, je od tam pobegnil ter prišel baje na Nemško. — Morilec ministra Ple veja je vendar ušel iz ječe ter je baje popolno varen v Žene?), Parizu ali Londonu Dobili so ga iz ječe njegovi somišljeniki, preoblečeni v orožnike s ponarejenim guvernerje vim ukacem. — Pruskagosposka zbornica e otha|ala ^č-.raj 50 letnico svojega obstoja. — Ameriški štrajk. V rudniku Zeigler (tržava Llinois) so delavci vstavili delo ter razvili malo vej ao. Iz zasedja so namreč celo noč streljali na mesto, iz mesta pa so jim odgrnvarj%li z manjšimi topovi. * XXXVI. c. kr. državna loterija. Dne 15. decembra t. 1. se bo vršilo žrebanje XXXVI. c. kr. drž. loterije za civilne dobrodelne namene. V igralnem načrtu, ki je sedaj posebno obširen, je 18.435 dobitkov v gotovini, med temi glavni dobitek v znesku 200.000 K, dalje dobitki po 40.000 K, 20.000 K, 10.000 K itd., v skupnem znesku več kot pol milijona kron. Cisti dobiček dobe vsled cesarjeve določbe javni dobrodelni zavodi. Srečke po 4 K se dobe v tobakaruab, menjalnicah itd. Književnost. — Uredništvo novega hrv. bel. lista „Lovor", ki bo z novim letom iznajal mesto »Vienca«, nam je peslaio za objavo tale poziv: Nekoliko hrvatskih rodoljuba, osjećajući neizmjernu štetu, koju trpi hrvatska lijepa književnost, odkad ne mamo strogo književnog lista, odlu čilo je žrtvovati nuždan kapital, da hrvatskoj knjizi i obćmstvu podad ono, što smo izgubili, kad je presta * » Viensc«. Od 1 siječnja g 1905 izdavat ću u Zadru beletnstični llustrovani list »Lovo r«. Godina dana književne pustoši — to je za hrvatsku knjigu bila teška kušn|a. Drtstrukim marim hoću da u »Lovoru« i u knj ievnom djelu lista i u administrativnoj orgamzaoiji, u društvu s prvim našim književnicima i rodoljubima, nadoknadim ono, što je tako dugo zanemarivano. Književnicima i umjetnicima sloboda i ponula — općinstvu ponajbolje, što uzrade duševni naši vodiooi, — u tih par riječi sav je program »L o v o r a«. »Lovor« nastojat će, da ne proširi med|u hrvatskim književnicima jaza, koji je nastao u poslednje vrijeme, kao što i to, da ne služi ni kojoj struji bilo književnoj bilo političkoj. Jamstvo je za to podpuna ne odvisnost mojega podhvata. U »Lovoru« ima da ae ogleda čitava nada današnja ku tura- u listu Će prema tomu uz lijepu anjtgu i originalne klišeje d^e a naših umjetniku takodjer biti mjest« i popularnim člancima o svim granama znanosti, o glazbi itd. Prikladne ilustracije i glazbeni prilozi pomoći će razumijevanju štiva. Osobitu pažnju posvećivat ću u »Lovoru« listku U njem mora da ae prati svaki korak napredka slavenskih i stranih književnosti, svaka nova stečevina znanosti. Kritika do-rntćih djela savjestna i objektivna, mora da »Lovor« učini listom, po kojem će i kujiževniei i občinstvo moći suditi današnje naše književne prilike. »Lovor« i z lazit će sa slikama i glazbenim prilozima dva puta na mjesec aa 2 Škim pana arka (32 strane) u formatu leksikona. Giiena mu je na čitavu g o d i n u 1 4 k r u n a, n a polu i četvrt godine razmjerno. Prvi broj »Lovora« iz;ći će u elegantanj npremi oko 15. prosinca o. g. u 15 000 primjeraka, tako da će iza moći dobiti svaka hrvatska kuća. Bit će okićsn perima prvih naših književnika i slikama od najpoznatijih naših i stranih umjetnika. Rodoljubi, kojima hrvatska knjiga zahvaljuje novčano podupiranje ovoga poduzećt, osiguraše »Lovoru« siguran obstanak na godinu dana. Od nrvatikog občinstva odvisi, heće li »Lovor« moći izlaziti i dalje, te postati sred štem naših književnika. Makar uz žrtve pokušat ćemo da poradimo na upustjelom polju naše knjige; — a hrvatskom općinstvu bit će na duši, bude li »Lovor« i ostao samo pokušaj, pače samo poslednji trzaj usred općenitog mrtvila naših književnih prilika. Predplata šalje ae na adresu: Uprava »Lovora« Zadar. Književni pril zi šalju se uredniku. Dr. M. Gihlar Nehajev. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1. decembra. Danes je imelo 50 agrarcev posvetovanje zastran podpore po ujmah prizadetemu prebivalstvu. Ćeški agrarec Prašek in Mlado-ćeh Fiedler bodeta jutri nujno predlagala, naj se dovoli 15 V« milijona za podpore in 41 a milijona za melijoraoje. Ta predlog in včeraj stavljeni tozadevni Kaiserjev predlog se jutri odkažeta pristojnemu odseku. Dunaj 1. decembra. Poslanec brnske trgovske zbornice baron Offermann, ki je včeraj govoril za ravnopravnost vseh narodov, je izstopil iz nemške napredne stranke. Dunaj 1. decembra. Znana igralka Helena Odilon je zblaznela. V Italiji je skočila z okna, a je ob visela na krilu in bila rešena. Pripeljali so jo na Dunaj in jo postavili pod kuratelo. Budimpešta 1. decembra. Vseučilišče se je zopet otvorilo. Dijaki so protestirali proti temu, da so pri zadnjih izgredih policaji slopili na aksdemična tla. Budimpešta 1. decembra. Ministrski predsednik Tisza je imel v Rabu shod, a je mogel govoriti le pod varstvom vojaštva. Na kolodvoru ga je pozdravila velika množica s klici „Abcug Tisza. Ko se je peljal v mesto, je množica s kamni bombardirala njegov voz. Na dvorani, kjer je bil shod, so demonstrantje razbilivsa okna s kamni, izgredi so bili tako veliki, da je po.icija poklicala več stjtirj pešakov in eno eskadrono konjenikov na pomoč. Belgrad L decembra. V ministrstvu je nastala kriza. Ministri za uk, za pravosodje in javna dela so podali demisijo vsled razponi med radikalnima frakcijama. Rusko-japonska vojna, London 1. decembra Dasi so japonske pozicije v Mandžuriji dobro utrjene, se nadaljuje umikanje Japoncev proti jugovzhodu. London 1. decembra. General S te sel j je naznanil z datumom od 14. novembra, da ima vštevši ranjence še 32.000 mož in da ni misliti na kapitulacijo. London 1. decembra. Po uradnem izkazu je bilo doslej pri Port Arturju 25.000 Japoncev ubitih. London 1. decembra. Od bitke ob Sahu je Kuropatkin dobil 34.000 mož in 72 topov, na potu je pa 32.000 mož s 388 topovi. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca no v e m 0r» 1904 vi -žilo je v Mestno hranilnico ljubljansko 956 strank 563.219 K 98 h, 765 strank pa dvignil* 545,400 K 96 h. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Meseca novembra t 1. se je vložilo pri ljubljanski kreditni banki na vložne knjižice in na tekoči račun 1 221026 K 93 h, vzdignilo pa 1,885.687 K 81 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca novtmbra t. 1. 6 681.792 K 32 h. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec nov**inb-r 1904. Aktiva: Gotovina 49075 K 64 h, naložen denar 1,177 314 K 09 h, po sojila 5 089014 K 06 h, prehodni zneski 2729 K 11 h, inventar 4318 K 16 b, zaostale obresti 31. decembra 1903 80.777 K 38 h. vrednostne listine 241400 K, zadružni dom 186.057 K 53 h, nepremičnine 164843 K 78 h. Pasiva: Deleži 25 122 K, rezervni zaklad 98 538 K 41 h, pokojninski za klad 9899 K 75 h, hranilne vloge 6370 687 K 08 h. pred plačane obresti 31. deoembra 1903 14427 K 46 b. Denarni promet 24,287 843 K 70 b. Upravno premoženje 6995529 K 75 h._ Izjava.*) * Na sobotno notico v »Slovencu«, pisano iz Železnikov, izjavljam, da ae je »Slovenec«, oziroma dopisnik no svojem atarem običaju zlaoral Res namreč m, da hodim v Železnike k orožnikom poizvedovat zanimive notice, rea pa je, da eem bil v zadnjift treh ali štirih mesecih samo enkrat pri orožnikih Sicer pa ne bodem hodil vpraševat klerikalcev, s kom bodem govoril. Dotična notica v »Slovencu« ima samo namen spraviti nekatere osebe v sitnosti in jim škodovati. Temu se ne čudim, ker to je železna arajoa lepih klerikalnih ljudi. Bukovica, 28. nov. 1904. A. Germefc. Izjava.*) Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je ob svojem rednem zborovanju dne 2. novembra 1904 v Go-tovljab nad neosnovauimi natolcevanji slovenskega štajerskega učiteljstva zastran njega učnih uspehov v ljudski šoli po v to nepoklicanem štajerskem dež. poslancu dr. L in k u v zadnji sesiji deželnega zbora štajerskega v Gradcu, izreklo enoglasno svoje ogorčenje ter sklenilo povzročiti, da -Zveza štajerskih slov učiteljev in učiteljic*4 sestavi tozadevno resolucijo ter isto objavi v glasilu „Štajerske učiteljske zveze*4, to je v „Steieriscse Schul- u. Lehrezeituug**. Ivan Kvac, Armin Gradišnik, tajnik. predsednik. •J Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon (fcjp Slabotne« nervozne in malo- iirvca osebe, bledične, slcke in otroke, ki slabo izgle&ajo, okrepča že.eznato vino lekarnarja Piccohja v Ljncljani na Dunajski c;sti. — 8 Zunanja naročila po povzetju. 22 Prane 3sžef grenčica 1086-9 ,,pravzaprav reprezentant grenčic". (V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju) Oblastveno konces. vzgajalsšče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36. Ustanovljeno 1849. 219-46 Zahtevajte ilustrovani cenovnik podjetja za žarnice „Ideal"23 ■luču Pollalt M NAJ, VI., flaltee 31. ilac'je 1 uro. z Cena lepa svetloba brez inStal in nevaro8ti. Poraba I1/« kr na Na tisoče zahval- nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in podučna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. i lih trj ja balzamu In »•••ni iS'. ■iim/Iiii kot nenado-mestnem sredstvu. Fo sprejetju 35 Vin. (tudt v znamkah) se knjiga posije franko Naročnik« balzama dobe knjigo zastonj. 12 malih ah o dvojuauh steklenic balzama staue K 5, fiO malih ali 3 V duojo. steklenic K lrv -franko z zabojčkom itd. 2 lončka centifo-lijskega mazila franko z zabojčkom K 6pO. "Lekarnaf A. THIERRY i Pregradi~ pri HogaMkl Slatini. Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko aaalsdujem. tfiV&o |psF~ Častite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar naj preje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni korzi dan. borze 29. novembra 1904. ATaložbeul |M»|»irJt. 4*/A majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... avatr. kronska renta . . » zlata a . . ogrska kronska „ . . . „ zlata „ . . . posojilo dežele KranJHke . 4*/s°/« posojilo mesta 8pljet . *«/••/• . . Zadar . *'/*•/• bos.-herc. žel. poa. 1902 4tt/0 češka dež. banka k. o. *•/• ■ ■ „ i.o. . 4Va°/o *st- pi«ma g^l- d. hip. b. •V/o peit kom. k. o. i. 10°/0 pr....... 4'/8° b zaat. pisma Innerst. hr. **///• m m ogrske cen. dež. hr....... 4°/o 4°/o 4Vi°,o *• P*8- ogr- D'P« ban. . 41/, /0 obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... 41 ,°/0 obl. Češke ind. banke . 4°/0 prior. Trat-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... , jut. žel. kup. • V/. . •Vi" u avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 18601, .... * > 1864 ..... „ tizake...... „ zem. kred. I. emisije . rt . ■ S" ii • n ogr. hip. banke „ sr buke a fra. 100 — „ turške...... Basilika Brečke.... Kreditne „ .... inomoške „ .... Krakovske „ . . . . Ljubljanske „ . . . . Avst rud. križa „ . . . . Ogr, p „ ..... Endolfove „ . . . . Salctmrške „ . . . . Dunajske kom. „ .... DrlllUt Južne Železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . A v str. kreditne banke . . . tanka • » . . . Zivuostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Brili) . Alpiucke motan..... Piaške žel. in dr. dr..... Kuna-M uran yi...... Trbovljskd prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute. C. kr. cekin....... 20 tranki........ 20 marke........ bovereigna....... Alarke......... Laški bankovci...... Rublji......... Dolarji......... 100 05 10026 100 15 100-2O 10040 llfSl 12006 98-15 98*35 118-85 11906 99-50 101 — 100-25 10125 100 - 100 — 10095 101*95 99 85 100 06 se es leasi 101 40 102 40 10745 108*45 1O0-50 101-50 100-50 10120 100-25 101 26 100*— 101 — 100-75 101*75 98-50 99 50 100'- 307-65 309 65 10075 101-75 186 — 188 50 IT*— 278 — 161 85 163 85 306'— 316 — 298'— 309 60 Z73 — 277 — 94— 98 30 133 25 134 25 20 70 21 70 478 — 489-— 79- — 83-— 87- 92 - 69- 73 — 54 — 66 — 28 80 2U 80 66 — 70 — 76 - 81 — 623 — 633 50 88- - 89-- 652 — 653 — 1634 — 1643 — 673 75 674 75 799- bOO — 249 60 250 — 658 — 662'— 493 76 2365 - 2375 — 511 76 515 75 313- - 315-— 537- — 641 — 194 — 197 — 11-34 11-88 ItSfl 19-09 2349 2i<-67 24 — 117-47 117-67 95 25 95 35 253 75 254-60 484 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. decembra 1904. Termin. 60 Pšenica za april RŽ „ april Koruza „ maj Oves „ april n «w „ „ 1026 B 50 „ „ 7-99 . 50 „ . 769 50 7 21 Se vzdržuje. Meteorologično poročilo VUin* nad morjem 806 3. Srednji iracui tUk Titi o m Nov. Cas opazovanja Stanje oaro-metra V mrn Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 30. 9. zv. 736 8 - 4« al szabod oblačno 1. 7. zj. 733 2 - 68 si. avzh oblačno 2 pup 733 0 i 1 - 39 sr. z ah u d lei. ublač. Srednja včerajšnja temperatura: —6 8" normale: 0 5°. — Pauavina 0 0 mm. Zahvala. Povodom prebridke izgube naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, taata m starega očeta, gospoda Ivana Turka posestnka In Izvoščka izrekamo tem potem vtiein ki so nam izrazili svo;e sočutje in soŽalje. kakor tudi vsem, ki so spremili nepoz e) (S Voda! Voda! -e> S- Prva inedina domaja tvrfkj^.^^^^ Inženir in vodili tehnik stavbeni |toXJTV-A^*J, Vit, Kaiserstrasse Tl9 vogal Burggassa. ^TajTrečJa. In najobsežnejša zalega peči navadnih In tudi najelegantnajie — opremljenih. —— Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijsko polnilne peči od K 10'— naprej. Štedilniki, ognjišča - strojna ognjišča JE, Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 31*4-8 *mi^!J3~£2Zmt'm 'I Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in i»lo*%d^« v veliki Izberi se dobijo le pri zastopniku Nemške deln družbe za gramofone RUDOLFU WEBER urarju Ljubljana Dunajska eesta št. 530 (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa"). 1718-46 Št 221 pr. RAZPIS. 3434-1 Vsled sklepov občinskega sveta z dne 4., oziroma 18 oktobra lei m razpisujeta se pri mestnem magistratu ljubljanskem 2 službi magistralnih slog prve eventnvalno tndi 2 službi druge in tretje plačilne vrste v stalno popolnitev. Mngistratni olng* I vrate imajo letno plačo po IIOO Kv »lug« II vrste letno dUčo po IOOO K, sluge III vrste pa letno plačo po 900 K. Vrhu teg* imajo vsi sluge pravico de dajalnostne djkl.de z znesku 10% svoje \ \ do službene oprave in pa do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po IOO K. Slugom, ki imajo prosto stanovanje, se dejainestna doklada ne izplačuj« Še ne nameščeni prosilci izkazati s* imajo, da so duievao !Q telesno zdravi, avstrjski državljani v starosti 18 do 40 let ter slovenščine v b -sedi m pisavi popolnoma zmožni. Pravilno opremljene proSnje vUgati je pri predsedstvu u.estneg i magistrata najpozneje do 31. decembra 1904. Zakasnele ali pa pcmanjkl|ive prošnje se ne bodo upošt«?ale. ^Cestni rr^ag^istrat Z-ij-a-Toljar^i dne 1. decembra 1904 Velik, Miklavž, prodaja blaga se prične tt pozi.eca.eljelr, 21. r^orresaa.'bam v trg. zalogi blaga A. Primožiča v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 25. Stalna razstava blaga vsako nedeljo do Božiča, tudi zvečer ob razsvetljavi. Od priČetka prodaje za Miklavža in za Božič so cene znižane kolikor mogoče, pri mnogih predmetih pa celo čudovito nizke, o čemer se lahko vsakdo prepriča, če si ogleda, ne da bi ga silili, da kaj kupi. Na prodaj so: Umerjene obleke v kartonih, moško in žensko perilo, kozu lun ine, preproge, damska konfekcija n. pr. paletot', plašči (Brnnneumantel), blme in krila, posltdnje la&tiiega izdelka, predpasniki, svilnato Llago okoli 5000 m in premnogo dingih predmetov. 3377 -6 j»f$sW9SfeW99S9ee9eeeese9 r Prijazna esečna soba z opravo in s posebnim vhodom, se odda enemu ali dvema gospodoma s hrano ali brez nje v FlorijanSkih ulicah št. 23 I. nadstropje. 3463-2 zaslužek se nudi vsakomur z nabiranjem naročil odličnih nnv< sti za božič novo leto in pred pust. Ponudbe na M. W a h rman n, Budapošta, VI., Bajnok-utcza I. sz. 3383-4 Učenec ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj v trgovino z manufakturnim, špecerijskim, in galanterijskim blagom ter Železnico. Več pove Vltus Mory, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško. 3447—3 zmožna slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso ter z lepo in hitro pisavo, se takoj sprejme. (Tr govski tečaj ni zahtev*n ) 3458-4 Ponudbe tvrdki H, Suttner Kranj. išče tovarna za papirnate vreče. Več pove w 2442-3 F. J. Sašek, trgovina s papirjem na debelo. Plzen na Češkem. V Cerknici se proda Medenova hiša sama, ali pa vse skupaj, pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Hiša stoji na najlepšem prostoru v sredi trga in blizu cerkve ter je posebno pripravna za gostilno, mesarijo in prodajalno. Več se izve pri Ivanu Modicu v Novi vasi pri Rakeku. 3429—3 Pijte Klauerjev J „Triglav najzdravejši vseh likerjev. ^^^^^^^^ Prima trboveljski in dolenjski priporoča na ođvzetje po 10 colcentov ali viaje, na dom postavljeno, po znižani ceni zaloga premoga lastnik premogokopa 3355—5 LJubljana, Marijin trg štev. 1. 2-139 Jtaton JlSkerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. ASkerc se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil sapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato 86 nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Iz se I je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani "1 in velja broširan 1 K 60 h, po poftti 1 K 70 h. J -•v % l2ajlepše in praktično 6o|ično darilo za gospodinje je nedvomno PFAFFOV ftivalni stroj, kateri odgovarja z ozirom na ===== mnogostransko uporabo in ličnost vsem zahtevam gospodinjstva. — fJtJŠJZflov šivalni gfroj se izvršuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše do najfinejše izpeljave ter je kras slehrnega stanovanja. 3489—1 PFAFFovi stroji se za umetno vezenje izvrstno uporabljajo. Bogata )dio^a pri: J\ Tscliin^elnu v Ljubljani, ^odnijskc ulice Slcv. 4. iz nemščine v slovenščino ter sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. \arodau. 3266 J „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaji* vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital It 1,000*000.— Zamenjava iu ekskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za. ar-u. e sredice preti vnovčuje zapale kupone. kurznl irgfubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. U — *.-,»...... j. i iu iukHsnu uieuJe. W3F Borsuit u«r<>«iU. ~»^ Podružnica v SPLJETU. Cr^= Druarnr \lo*e »prejema v tekočem računu ali na vložne knjžice proti ugodnim obresum. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—138 Promet s čeki in nakaznicami. modnega blaga za dame, sukna in raznega manufaktur-nega blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo kro- jaških potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnina prosto. 2973-14 X K IŠČI DOSl ■ natakarja) za gostilno na Rakeku štev. Ol1 _ od 1. januarja 1905, pod kavcijo 1000 K. Plača po dogovora. Ponudbe naj se pošiljajo na Vinko Galović Vugrovec, pošta Seavete pri Zagreba. 345J—l Grenčica Florian" in liker Florian" ?5 ?5 najboljša kapljica za želodec. Patent HATSCHEK 2252-17 ternit Etsrnit tovarne LUDWIG HATSCHEK (zakonito zajamčeno oznamenilo za ASBESTNI CEMENTNI SKRILJ.) Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in vilnrji, klu- buje vsem vremenskim vplivom, ne Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. <*°r. Avstrijsko. ix,i . Berooasse n. Andrassrstr. 33. ogrsko = Zah'evajte vzorce in prospekte. = Glavno zastopstvo za jnžae poirajiiie: Delniška družba portlant cementa Devje, v Trsta, via Geppa 2. Najdalakosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. 1 »V -»**V.» < Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno leta 1870 Lastni izdelek Lastni izdelek o > o * ™ 0 -> 8. > (Q O S c 5 i . > gospod e> cl a m e> i 11 otroke cf zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez me^e Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. * Ljubljana. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Naprav ljanje oprem za novorojence. ladajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Nirodne tiskarne". 23 3$+D