Zli. Starina. I IJrtijiii, i smh U. aptrakra 1912. Xl¥. lefo. • i .Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: tek) leto.......K 24- ćelo leto.......K 22-— pol leta . . • i--:-,•;•,-.. . 12*- pol leta . . . -^^ . U — četrt leta .?•*•*.?-*• . 6*- četrtleta ^J.Z.f^. . 5-50 na mesec - • • ".". *. • 2"— na mesec . . .-.*.*■-. . 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača ja Uredništvo: Rnaflotra ulica *L 5 (v oritličju levo), telefon si. 34. Iskat« vaak *aa svečar izvsflMPl Btefetfe te lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta m enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Rjrte in zahvala vrata 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih iiijiirijrii po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naroc^fcfc reklamacije, inserati itcL to je administra#f»e stvari. --------------- Posamena števllka ?*lj« 10 viaarjev. --------------- Na pismena narocila brc/. istodobne vpoalatve naročnine se ne ozirn. „Narodna liskama« ftoetee* *L SS. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto ....-•. K 30*— pol leta ....*.• . 13*— četrt leta ' * * ■ '- 6'50 za Aisenko In vse druge dezele: na mesec . : . . "V . . 2*30 ćelo le\t>......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&tro (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85 Velikanstii skandali v ogr-sfcem državnom zboru. Revolucija zoper zločinska na-silstva ministrskega predsednika Lu-kaesa in njegovega rablja Tisze se je začela vnovič v včerajšnii seji dr-zavnega zbora. Ob 4. popoldne je Tisza poklical policijo v zbornico. Poslanci opozicije so sklenili. da se ne vdajo in so se strnili sredi dvorane. Redarji so nastavili vse izhode. policijski nadin-sr»ektor Paw!ik pa je prišel z oddel-kom redarjev v dvorano. Poslanci so kričali: Ven! Mi ne gremo! Rabite orožje! Poslanci so bili zbrani ravno tam. kjer prihaja v dvorano toplota od parne kurjave. Tisza je dal kuriti kar je bilo mogoče, vrflčina je po-stala strahovita, a opozicija se ni vdala. Policijski poveljnik Paulik je dalj časa narlamentiral s poslanci. a ni nič opravi!. Začel je rabili silo. Dva policista sta neskoeila poslane? Abrahama, da bi ga iz dvorane vle-kla, a drugi postanci so jima ga iz-trgali iz rok. Paw lik se je pribiižal ^rofu Apponviju. a poslanci so zagr-ineli: »Kđor se ga dotakne. bo storil smrt!- In enako se je zgodilo, ko se je hotel Pa\\iik lotiti grofa Andras-svja. Med tem je neki poslanec iztr-tja/ Pawliku iz rok 1 istek, na ka te r em 5o bili zapisani tišti poslanci, katere naj bi policija odstranila. Tisza ie pri vratih opazoval te prizore, a poslanci so ga obsuli s takimi psovkami, Ja je pobegnil. Ob 6. je policija hotela grofa .-■.mseva spraviti iz dvorane. Toda »fje Karolv. Zichv in Pallavicini so vzeli medse in ga obvarovali. wlik je nato ukazal dvema redar- i - na. naj spra vita poslanca Smre-anvija. a eden redarjev je po pred-> u salutira! in rekel: * Javljam po-■rno — jaz se neodvisnega poslan-ne dotaknem." To je vzbudilo ne-pisno radost. Redana so koi are-rali. Potem so se redarji lotili po-anca Jannvja in ga. dasi se je bra-' z roknmi in z pomami, nesli iz dvorane Zunai se je Jarmv one-s v e s t i 1. Zdaj je prišlo v dvorano še več- ie stevilo redarjev in začel se ?e pravi boi. .Tust, grof Karolv in Snire- >any so se s silo branili. Poficisti so silo vlekh" iz dvorane različne po- :rce. Nekatere poslance so prete- pali in jih poškodovali. Grofa Appo-nvija so policisti trikrat vlekli iz dvorane, a vrnil se je vselei. Grofu Ka-rolviu so strgali suknjo in srajeo in delali i njim tako, da je obležal brez-zavesten. Grof Esterhazv, grof Zi-chy. Polonvi, Ivanka in drugi so bili enako ven vrženi. \'ršili so se strahoviti boji; več poslancev se je one-svestilo. Ostalo je nazadnje le še 15 po-slancev v dvorani, ki so poteni sami odšli. Vladni niameluki so potem resili dnevni red. Taki dogodki. kakor včeraj v ogrskem državnem zboru, se nišo zgodili še v nobenem parlamentu. Podlost, lii Je! ni para. Na nedeljskem volilnem shodu v šentiakobskem okraju odgrnil je bivši župan Ivan Hribar zagrinjalo. s katerim je zagrnjena bila zgodovi-v.i njegove nenotrditve za župana Ij'ibljanskcga in nofcazafa se je riašini cčem na?o«t!!dnejsa slika nainezasli-šanejše^a denuncijantstva in najne-vcrjetnejSe zlorabe uractae ohlasti. Oglejmo si stvar od blizu. Cez 14 let stal je na čelu mestne uprave ljubljanske Ivan Hribar. Kraj vseh njegovih slabih lastnosti priznavala se mu je sptošnn fzredna deiavnost in vzorna skrb za napredek mesta Lfubllar.e. Zato je užival zaupanje svojih somišljerikov: pa tuđi snošto-vanje in priznanje onih političnih na-spretnikov, katerim strast ni popol-noma zat^emnila sodbe. Ivan Hribar imel je pa nekatere lastnosti. ki nišo bile všeč vodstvom političnih nasprotnikov. Imel je pred seboj jasno zacrtan cilj in stopal je — ne ozirajoč se ne na desno, ne na levo — r>o poti. ki fe pcljala k temu cilju. Hotel Je pređvsem utrditi tia Sfovenstvu v središčt! domovine sn odtt9mi\ neonravtčeni vpliv. ki so si ga Nemci pridohi!i s pomočjo vlade. Po drugi strani na je odkrito prizna-va!. da sovraži oni kierikalizem. k\ se ie pod pretvezo, c'a «s hori za koristi vere in cerkve. druži! s protl-verskimi rn pročodrimovskimi sie«:-škutarji nro*? nanrednim slovenskim narodniiikorn. Seveda so mu \o za-merili Nemci. vlada in slovensl i kle-rikalci in je bil mnogir.i izn-ed njih pravi trn v peti. Vci.i;i mu pi riso mo^rli blizo, ker »e vestoo izpohije-val svoje dolžnosti in ker ie v i radno poslovanje, — dasi je !iilo vs;;sko-7! sloveTi>kr) live? fafešno točnost. da je morala ćelo viada to ponovno priznati. Prišlo pa je let© 1903. Nekateri \ ročekrvneži, razburjeni vsled sirovih napadov ptujske fakinaže na slovensko ženstvo, vprizorili so v Ljubljani 1S. septen^ra istega leta obžalovanja vredne izgrede, ki so se ponovili naslednjega dne ter so vedii dne 20. septembra do prelitja nedolž-ne slovenske krvi. Naravno je, da župan v očigled tem dejstvom ni ino-gel molčati. Obsodi fe glasno — in sieer tako, da so to morali slišati na IHinaju — nezasliimo postopanje vojaštva proti neoboroženi množici. Kot poslanec Ijubljanskcga mesta smatral si je v dolžnost povzdigniti tuđi v državnem zboru proti temu postopanju svoj glas; to pa tembolj. ker mu je od visokega vojaškega dostojanstvenika došlo pismo, katero je opirajoč se na določbe vojaškega retclementa — pojasnjevalo lahko-miselnost onega častaika, ki je 20. septembra 1908 ukazal streljati. Sedaj so nemlki eksaltadosi mislili, da je prišel čas strmoglaviti Hribarja. Znana Lina Kreuterjeva in razni člani nemškega »Volksrata« potovali so ponovno na Dunai, kjer so vso krivdo na onih obžalovanja vrednih dogodkih skušali žvaliti va ramena Hribaricva. Poleg tega so ga denuncirali zaradi njegovega poto-vanja v Petrograd ter zlasti opo-zurjaii, da so k njemu v Cerklje za-n^jali ruski gostje. Toda \se to pri vladi ni rodilo pravega sadu in tuđi namigavanja deželnega predsedstva kranjskega pustila so ministrstvo hladno. Ono je bilo, dobro vedoč, da denuncijacije Nemcev izvirajo iz strankarske strasti, pripraviieno predložiti zopetno izvolitev Hribar-ievo cesarju v potrditev. Tu so stopili v akcijo slovenski klerikalci. Hribar je bil namreč tako nepreviden misliti, da po dr. Suster-sičevih žilah teče slovenska kri. Ko je torej nedolžna kri porosila ljubljanski tlak, obrnil se je z obširmmi informacijarni do delegata dr. Šu-steršiča. proseč ga. naj vzdigne v delegacijah svoj glas proti postona-niu voiaštva. Kakošna zabloda! Dr. ?usteršič ne le. da tega storil ni, — morila zato, ker ga rdeča slovenska kri ni ganila. ko so pred njegovimi duševnimi očmi vstajali modrokrvni »Ritter von Pogačniki« in ntemu sle-deči baroni Susteršiči. škofje Kreki, von Gostinčarji itd. in infinitum seveda vse v »večjo čast in slavo bnzjn-; -- nasnrotno: dr. Šusteršič porabil je položaj, da firibarja ocrni pri vojaskih oblastih. Toda tuđi to ni še pomagalo; zato se je klerikalni taktik spomnil zadnjega sredstva. Dogovoril se je z deželnim glavar-iem Šuklietom in le-ta je kot deželni glavar — tedaj kot oseba, stoječa na čelu urada, ki ima vrhovno nadzor-stvo nad obćinskimi upravami — potoval k takratnemu kornemu po-veljniku v Gradec. Le-temu je župana Kribarja slika! kot protidinastič-nega, nepatriiotičnega in provzroči-telja protivojaškega gibanja v Ljubljani. Poleg tega je proti njemu spretno izrabil strokovno mnenje onega visok ega vojaškega dostojanstvenika, katero je Hribar porabil v državnem zboru, ko je poiasnjeval nečuveno postopanje vojaštva v Ljubljani. Ko bi bil Šukije prišel pred kornega poveiinika kot privatna oseba, ne bil bi opravi! ničesar: a argumenti dežel-nega siavarla vplivali so. Korni po-veljnik pelja! se je k cesarju ter je ondi izposlovaf, da je cesar dal mitii-strskemu predsedniku naročilo, naj Hribarjeve izvoiitve ne predloži v potrditev. To je ona ostudna slika, o kate-rej smo govorili spočetka. Da so klerikalci brezstidni denuncijantje. pokazali so neštevilnokrat in skoro v vsakei številki njihovega organa či-tajo se denuncijacije na narodno-na-predno stranko. A s tem Šukljetu naročenim korakom dosegli so rekord. Slovenski narod sedaj vidi. kako se z njegovim i koristmi igra stranka, ki si je po vsej krivici nadela ime > ljudske- stranke. — O bivšem de-želnem g!avarju pa more biti samo ena sodba: priplazil si »e plemstvo, dokaza! je pa z opisano denunciiaci-jo, da plemstvo še ni sinonim s ple-n?enito?ijo. Ifarodnoobronibiis rozstava. \ .lakopičevem paviljonu je par dni sem otvorjena prva slovenska narodno-obrambna razstava. Otvorjena je bila brez vsakega hrupa in brez vsake reklame. Časonisje ie njeno otvoritev jedva registriralo. Pestra množica, ki poseča Ti-volski park. da se navžije jesenskoga solnea, stopa ravnodušno mimo paviliona in niti na misel ji ne prihaja, da bi se ozrla ob drevoredu na skromno poslopje. kjer to pot sicer nišo razstavljene umetnine, pač pa grandijoznoturobna slika novejše 1 /eo'Jovine slovenske. Apatično hite ljudje tu mimo, sa-ino kak idealen dijak, kaka učiteljica, ki je došla s kmetov na oddih v Ljub-Ijano, zavije na peščeno pot, ki vodi k paviljonu. Nobenega napisa ni na razstavi. A kdor stopi v razsta\ro, začuti takoj, da bi se moral nad paviljonom na-mestiti napis v plamtečih ognjenih črkah; ^Kako rod za rodom gine, to povest je domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.« Razstava sama je skromna, a tuđi v svoji skromnosti podaja materijal, ki govori več, kakor najdebe-lejši folijanti, več kakor tisočeri obupni članki, napisani o slovenski nesreći in o naši mrkli bodočnosti. Knjige in knjižice, zemljevide v najživejših barvah, grafske slike zre-mq pred seboj. a vse to nam kriči in vpije nasproti: »Slovenci, vi nazadujete na vsi crti, vaša usoda je za-pečatena!« Strašno! Kamorkoii se ozremo, povsodi najtemnejše slike propadanja in nazadovanja. Ozrimo se na primer na desno, kier so nameščeni diagrami o nara-žčanju in padanju prebivalstva po slovenskih pokrajinah na podlagi usehov ljudskih štetij. Poglejmo Koroško. Rdeua crta kaže malodane navpicno navzdol v — propad. Leta 1851. je bilo tam sio-venskega prebivalstva še 29*9?^, danes gra je samo še 21*23^. Dočim so Slovenci na Koroškem od 1. 1850. do I. 1880. nazadovali od 29*99% na 29m72cl\ torej samo za 0*27%, so v istem razdobju treh desetletij od leta 1880. do 1. 1910. padli od 29v2^> na 21*23r'-, torej za polnih 8"49%. Ako bo šio tako naprej, ne bo čez 60 let nobenega Slovenca na Koroškem? Ista žalostna slika se nam kaže tuđi na Štajerskem. L. 1S57. je bilo na Stajerskem še 36*559' Slovencev, danes jih je samo še 29*375*^. Tuđi Primorska nam ne nudi posebno razveseljive slike. L. 1S57. je bilo tamkaj 39*07% Slovencev, danes jih je samo še 32*22%. Toda tu je vsaj opažati razveseljivo tenden-co. da slovenski živeli nnrašča, ker je stevilo slovenskega naselje van ja v zadnjem desetletju poskočilo od 2990'; na 32*28%. Edini prirastek na slovenskem prebivalstvu izkazuje Kranjska, toda ta nrirnstek ie tako neznaten. da niti LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. uneoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Z u p a n č i č. (Dalje.) Sedaj je bilo treba misliti na po-tvo. .lean je bil sporočil domov svoj nacrt, da se hoče opremiti zase. n teta Divonna, ki je bila nekaka • ■išna oskrbnica. je poslala denarja /a prvo potrebo: in v pismu je nakanila, da priđe čimpreje omara, ko-'noda in velik pleten naslanjao, ki i:i, c izvlekla na dan po Parižanovi že-'ji iz »burjine sobe.« V m sobi, ki jo je zagledal v du-■u na koncu dolge^a hodnika v Ca-teletu, ni nikdar nihče stanova!, knice so bile vedno zaprte in z dro-s rn pritrjene, vrata zapahnjena; ■Ha je po svoji legi izročena na mi-''Si in nemilost burnemu mistralu, rš jo je majal, kakor sobo na svetil-nku. Vanjo so kopičili staro šaro, se, kar je deval vsak novi rod na tran, kadar se je nanovo oprem-al. Ah, ko bi Divonna vedela, v ka- t posebne sieste bo sJužil pleteni 'slanjač, in kakšna svilnata krila in ukšne čipkaste hlačke bodo sprav- iene po predalih empirske komo- -j-... A Gaussinu je udušHo slabo vest tisočero veselje pri opremlja-nju. Kako prijetno, po uradu. v pr-vein mraku, stiskaje dnig drujjega pod pazdubo. na vso naglico hiteti v kako predmestno ulico ter izbirati opravo za jedilnico, — bufet, mizo in šest stolnv — ali rožaste zavese od bele^a platna za okna in posteljo! On je jemal vse kar na slepo; ali Fani je gledala za dva. je preizkuša-Ia stole, odpirala miznice, kazala sploh trgovsko izvedenost. Poznala je štacune. kjer si do-hil po tovarenskih cenah popolno kuhinjsko opravo za maihno gospo-dinjstvo, štiri železne koze. peto emajlirano za jutranio čokolado; bakra na bog ne zadeni, treba ga je predolgo čistiti. Po šestero kovina-stih vilie, nožev in žlic z zajemalko, dva tucata krožnikov od angleške faianse. trpežne in čedne, vse pre-šteto, pripravljeno, zavito, kakor oprava za punčko iz cunj. Za posteljino, oterače, perilo in namizne prte je poznala trgovca, zastopnika velike roubaiške tovarne, ki je da-jal blago na mesečne obroke; in neprestano je pazila, kje je kakoršnasi-bodi prilika, razprodaja tistih drob-cev razbitih ladij, ki jih pariško mor-je neprenehoma pljuska z izmečki na svoje bregove; in tako je slučajno res izteknila na bulvarju de Clichy krasno, skoraj novo posteljo, široko, da bi spalo na nji lahko skupaj vseh sedem orjakovih hčera. Tuđi on se je poizkušal, iz urada prišedši, z nakupovanjem; a tega ni kratkomalo nič razumel: nikoli si ni upal česa zavrniti. niti oditi s praz-nimi rokami. Nekoč stopi k starinar-ju, da bi kupil starinski olinik, ki ga ie bila že ona nanj opozorila, in ker ie bil že prodan, prinese domov na-nicstti njega salonski Iestenec, ćelo nepntreben. ker salona sploh imela ništa. Obesiva ga na verandi« ... je rekla Fani. da bi ga potolažila. In to veselje pri merjenju, »n pričkanju, kam bi postavila to ali ono pohištvo; in to vzklikanje, da bog pomagaj, in ta nebrzdani smeh, in sklepanje rok nad gla\ro, kadar sta zapazila, da sta vkljub vsej premiš-Ijenosti, vkljub zelo natančnemu zapisniku vseh neizogibnih nakupov še vedno kaj pozabila. Tako postavim strgalo za slad-kor. Le to premisli človek, da hoče-ta začeti z gospodinjstvom brez strgala za sladkor! ... In potem, ko je bilo vse nakupljeno in na svojem mestu, zavese pripete, stenj v novi svetilki, kako lep je bil večer, ko sta slavila svoje novoselje, ter pregledovala, predno sta šla spat, nadrobno vse tri prostore; in kako se je smejala, ko mu je svetila pri zaklepanju vrat: »Le še enkrat obmi, še enkrat... dobro za-kleni... Da bova lepo varna na svojem domu.. .* In sedaj se je pričelo novo. slasti polno življenje. Iz urada je hitel. kar se je dalo, komaj je strpel. da je bil doma. v copatah pred kaminom. In ko je bredel po črnem blatu na ulici, je že gledal v mislih njiju svetio in gorko sobo, še nrijaznejšo s svojini starinskim nohištvoin od doma, ki ga je imela Fani spočetka samo za potrebno navlako, a se je iz-kazalo, da so prav lepe starine vmes; zlasti omara, pravi biser iz dobe Ludvika XVI., s svojimi barva-stimi vložki, predstavljajočimi pro-vansalske veselice, ovčarje v pisanih jopičih z rožami, in pleše na pi-ščalko in tamburin. Te starine, ki so prišle že iz mode, a ki so jih bile va-jene njegove oči že izza mlada, so ga spominjale očetne hiše in so na-vdajale njegov novi dom. katerega vdobnosti je veselo vžival, z nekim posebnim blagoslovom. Komaj je pozvoni!, je prišla Fani »na krov«, kakor je dejala, vsa čedna in mična. Njena obleka od crne volnenine, enobarvna, a izvrst-na v kroju, je razodevala priprostost ženske, ki je imela svoje dni bogato toaleto; rokave je imela zavihane, in velik bel predpasnik; zakaj kuhinjske posle je opravljla sama ter se je zadovoljevala s postrežnico za težja dela, od katerih trpe roke in njih polt. Kuhala je ćelo jako dobro, znala je obilico receptov in jedi s severa in juga, raznovrstnih, kakor njen re- pertoar narodnih pesmi, ki jih je pre-pevala po obedu, ko je obesila beli predpasnik za zaprta kuhinjska vrata, s svojim pridušenim, strastnim altom. Spodaj je ulica šumela in hrume-la kakor hudournik. Hladni dež je potrkaval po verandini strehi; in Gaussin. stegnjen v naslanjaču, noge nad ognjem, je gledal steklene kolodvorske strehe in sključene uradnike, ki so pisali pri beli luči velikih reflektorjev. Dobro mu je bilo in zazibal se je v smisli. Zaljubljen? Ne; a hva-ležen za Ijubezen, ki ga je ovijala, za to vedno enako nežnost. Kako si je le mogel tako dolgo kratiti to srečo, iz strahu — sedaj se je temu smejal — da se ne bi izpridil in si nakopal neprilik za svojo pot? Ali ni njegovo življenje sedaj vse rednejše in čistej-še nego prej,ko je taval od dekleta do dekleta, in vselej tvegal svoje zdrav je? Tuđi za pozneje se mu ni bati nevarnosti. V treh letih, ko bo moral oditi, se razideta kar na lepem brez silnih borb. Fani je to že tako vedela; govorila sta o tem, kakor o smrti, kakor o daleki, a neizprosni usodi. Edino težka žalost doma, če bi izvedeli, da ne živi sam, in jeza njegovega očeta, tako strogega in naglega človeka, ga je težila. (Dalje priliodiijič.) Stnm 2. SLOVENSKI NAROD. 214 štev. ođ dafeč ne morepokrttfizgtibv drugih pokrajinah. L. 1580. je bik> na Kranjskem 93*67%, 1. 1900 94*24%, L 1910. pa 9436% Slovencev. Slovensko pre-bivalstvo se je torej v zadnjem de-setletju na Kranjskem pomnožio samo za O12%. Slovenci torej propadamo, naši sosedje Nemci in Lani pa napreduje-So, dasi so dosti manj plodoviti ka-kor Slovenci. V tem oziru je vrlo zanimiv cfiagram na razstavi, ki kaže visino posamnih narodov v Avstriji pod ali nad državnim poprečjem v gotovih starostih. Ta diagram izpričuje, da se ste-vilo Slovencev v dobi do 20 let gib-fje se nekoliko nad normalom, dočim njih ste vilo v dobi med 20. in 30. letom pade na 24'SS( r pod normalo. To se pravi: v dobi od 20 do 30 let se največ Slovencev izneveri svojemu naroda ali pa se iz seli! V dobi od 40 do 50 let doseže število Slovencev zopet normalno državno novprečje. dočim poskoči v dobi do 60 let na 1377£. v dobi do 70 let pa ćelo na 15-17% nad normalno državno povprečje, na visino, ki je ne doseže nobeden drugi narod v Avstriji. Kaj nam izpričuje to dejstvo? Da smo Slovenci najbolj zdrav narod v Avstriji! In vendar. dasi smo najbolj zdrav narod v vesoljni Avstriji. vendar propadamo in nazadujemo! To bi dokazovalo. da Sloverc* ne nosimo kali smrti v sebi samih, marveč da povzrocajo naše propadanje v najveći? meri zunanji vplivi. zunanji momenti. Da igra v tem oziru eno naj^bv-nejših vlog — politika, to leži kakor na dlani! Ni pač samo slučaj, da datira rapidno padanje slovenskega življa prav od trstega časa, ko so vzel« k!e-rikaici krtnilo slovenske politike v svoje roke! Neverni Tomaži. ki tega ne ver-Iamete. pridite se les učit, suhe šte-vHke. suha statistika bo vam odpr-la oči. ako že nišo zarasle z mreno? mreno? Da. angel smrti že lebdi nad narodom slovenskim, grob mu je že iz-kopan in njegovi nasprotniki mu že pišejo smrtno obsodbo. Na razstavi leži knil^a »Gross-deutschland und Mittei-Europa um das Jahr 195flU V tej kniiei je čitati: *>Zur Preisgabe ihres Volkstums sind die Slovaken umi Slovenen in jeden Falle verurteilt. Es fragt sich nur, ob die Slovaken magvarisiert oder :rermanisiert wcrden sollen und ob d?e Slovenen in efnem Grn^s-Serbien oder Grossdeutschland auf-gehen oder erar von den *ta!ienern unteriocht werden sollen. Da Ile^t es jedenfalls in ihrem ei^even fnteresse. sidi an dns gros«e und du!dsame Volk der Deotsc^en anzuschliessen.« Po mnenju teea nemškega pisa-telja obstoji za Slovence sarno ena alternativa: Ali se utopiti v nemškem modu a!i pa oo?tati Srbi, bo??e rečeno Jtiffoslovani. Vzpričo teza pač lahko smelo izjavimo: Ako je nam cIMočena taka usoda. potem boino Slovenci pač raje vO'ili z?dnfe! Ako je naš edini narodni spas v jugoslovanstvu, potem napišimo na naše bojne zastave: »Slovenec je mrtev, na! ž?vi Jugoslovan!« StniBPSko. Osebne sprememne pri Južni že-leznici. Prestavljeni so: revident Franc Bernstingl iz Kufsteina v Slovensko Bistrico: asistent Karei Ol-brich iz Slovenske Bistrice v Kuf-stein; pristav Jožef Leitner iz Frohn-leitna v Maribor, glav.kolodvor; pro-vizorični asistent Janez Klega iz Rimskih Toplic v Franzensfeste; provizorični asistent Janez Sabatin iz Laškega v Rimske Toplice. Iz Celja. Obisk jubilejne čebetar-ske razstave je za naše razmerc izvanredno povoljen. V nedeljo je bilo nad 600 obiskovalcev, pa tuđi ostale dni ni bil obisk veliko manjši. Gospe Mirnikova, profesor Joštova, Kosi-jeva in gdčna. Cilenškova ter Kosi-jeva skrbe pri bufetu z mrzlimi jedili, pivom in pristno medico za okrep-čiio obiskovalcev. Jutri, v četrtek, ob 3. popoldne bo zaključitev razstave, razdelitev odlikovanj in daril ter razpečavanje še ne prodanih raz-tavljenih predmetov. Zlasti opozar-jamo Celjane na izvrsten med. Iz Celja. Slavnost, katero priredi Zveza narodnih društev dne 6. oktobra v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, bo ena največjih in vsled svojega bogatega vsporeda gotovo tuđi najlepših, kar smo jih imeli zadnja leta v Celju. S koncertnimi točkami bode nastopila vojaška god-ba in žalski salonski orkester; na-stopi pa najbrže tuđi celjski salonski orkester. Dalje bodo svirali v slav-nostnih prostorih tamburaši. V petju se bodo kosaii tri je pevsfci zbori; na- stopita tuđi dva priznana solista. Šaljiva enodejanka in šaljivi solonasto-pi bodo duševni užitek še povisili. Iz zabavnega vsporeda omenjamo ples, na katerem bo svirala vojaška god-ba, vinsko trgatev, vinsko poskuš-njo in originalen sreČolov. Ker bo na tej slavnosti zastopan ves Spod-nji Stajer, priporočamo obisk že da-nes kar najtopleje. Kanal med Ptujem in Ormožem dovoijen! Okrajno glavarstvo v Ptuju razpošilja ravnokar razsodbo, s katero se dovoljuje inozemski švicarski družbi »Poetovia« zgradba vodne naprave ob Pravi med Ptujem in Ormožem. Ta razsodba je v vsa-kem oziru ugodila tuji družbi, dočim se na koristiti prizadetih kmetov nič ne ozira. Opozarjamo vse udeležen-ce, posebno občine in druge korporacije, da ne zamudijo pravočasno vložiti pritožbe. Vas, ki je po razla-stitvi svojega zemljišča oškodovana, naj se pritoži. Pozivijamo tuđi gg. državne poslance, da vsai v tej kritični dobi sčitijo kmete pred oškodo-vanjem. Do sedai svoje dolžnosti v tem oziru niste storili. IJpamo, da bodo za nas posredovali, ko pridejo pritožbe pred ministrstvo. Iz Mozirja nam pišejo. Od neke strani se dela proti avtomobilni pošt-ni vožnji, kakor smo čitali v raznih listih. Vsakcmu je znano, da se po-vsod pri avtomobilnih vožnjuh zgude male nesreče, n. pr. da se kak konj splaši. V našem okraju so navedene nesreče vse pretirane in imajo le na-men, da bi se avtomobilna vožnja preprečila. Z avtomobili so bili v Sol-čavi že bivši ministrski predsednik Beck, večkrat g. P. Majdič iz Celja, gosp. ravnatelj Hribar in drugi, a se ni nič zgodilo. Za poštno avtomobil-no vožnjo iz Ljubnega v Solčavo se lahko vpelje vozni red, da bodo dotični čas (pol ure) čakali vozniki v Lučah, pa ne bode nobenih nesreč. Slovenski listi naj tuđi ta dopis po-natisnejo. Počasnost štajerskih finančnih oblasti. \ečkrat so že prihajale pritožbe v javnost, da štajerske finan-čne direkcije do njih prihajajoče opravke neverjetno počasi rešujeio. Na rekurze proti predpisu imovinske prenosnine že človek skoraj pozabi, ker ni rešitev. Morebiti pa je pri po-sameznih takih rekurzih res treba te-meliitega pretehtavanja stvarnega stanja in to bi nekoliko opravičevalo zamudo. Naravnost neodpustljivo pa je. da se n. pr. prošnje za oprostitev zemljiških menitev od desetka in kol-kov zavlačujejo po osern mesecev, kakor smo te dni iz Maribora izve-deli en slučaj. S tem se nam je tuđi poročalo, da rešitve štaiersKih finančnih ravnateljstev zadržuje tuđi neznanje slovenščine pri finančnih uradnikih. kateri si darejo vse slovenske vloge in njih priloge pred re-sitvami na nemščino pre^iavljati, kar pri vsakem >kosu ljubi sinčki« aristokratov in drugih, ki imajo »zveze«. Slovencev ne marajo in s tem se dela slovenskemu ljudstvu dvojna krivica. Slovenski juristi ne najdejo služb, ljudstvo na skoro ne doživi konca uradnih poslov. Tako ne srne ostati. Pisali Še hodemo o tem. Drobne novice. Š t a j e r k a, ki je na evharističncm kongre i zno-rela, se piše Frančiška Stranj-šak (ne Stranska!)Jn je žena pošt-nega uslužbenca v Št. Jurju ob J. ž. — P o ž a r. V Rogaški okolici je zgo-rela hiša posestnika Bcleta. Ogcnj je nastal vsled prezakurjene peči. — Bogato obložen trs. Pri Sv. Križu na Vzhodnjem Štajerskem ima posestnik in sodar Pavel Maček izabelin trs, kateri nosi letos 1763 grozdov. — Z a p r 1 i so v žalski okolici več ciganov, ki so po gostil-nah igrali, kvartali in kradli. Glavar-ja te ciganske tolpe, ki je štela deset glav, sta bila neki Gartner in Rak. — I z C e 1 j a. Za podpredsednico tukaišnje ženske Ciril-Metodove podružnice ni bila izvoljena, kakor ste poročali. gospa Oiehlova, temveč gospa Jozefina Rcbekova. RorošHo. Iz šolske službe. Asistent na po-rnorskem observatoriju v Trstu, dr. Krnest Kielhauser, je imenovan za učitelja v IX. razredu na državni obrtni soli v Celovcu. Neznanega utopljenca je našel posestnik Simon Hovnik na drav-skem prođu blizo Ostrovice v boro-veljskem okraju. Utopljenec je približno 30 do 35 let star, čedno oble-ćen. Pri njem so dobili samo denar-nico, v kateri je bilo 95 vinarjev. Utopljenec je bil že delj časa v vodi. Pri nabiranju brusnic. 2e dne 7. i. m. sta sli 67letna perica Lasnikova in njena 7Ietna vnukinja iz Beljaka nabirat na bližnje planine brusnice. Včeraj sele je naznanila hči in mati ponesrečenih, da se nabiralki še ved-no ništa vrnili. Odposlali so na več strani rešilne ekspedicije. Aretlrali so v Beljaku 221etnega delavca Petra Popečnika, ki je svojemu bivšemu gospodarju Miheliču v Gumernu ukradel iz zaklenjenega predala 500 kron. V predalu je bilo med perilom še 2000 kron, katerih pa tat ni našel. Dva solnea. Včeraj so opazovali v Celovcu in v okolici ob 6. uri 15 minut nedaleč od solnea drugo ena-ko veliko in prav tako močno žarečo kroglo. Ta krasen naravni pojav pa je trajai komaj eno minuto. Primorsko. Zastrupila se je v Trstu 221etna Justina Ivančičeva. Domači so poklicali pravočasno zdravnika in jo resili. Vzrok ljubezen. V Trst se je pripeljala včeraj gr-ška kraljičina Sofija in odpo-tuje danes doniov. Umri je nenadoma v Gorici vlad-ni svetnik Josip Križnič, bivši ravnatelj goriškega ženskega učiteljisča. Pokojni je bil star 66 let. Klerikalni poraz v Crničah. F3ri občinskih volitvah v Črničah so sicer zmagali klerikalci, vendar pa je narasla napredna manjšina v občini tako, da se te volitve lahko smatrajo v očigled prejšnjim razmeram za poraz klerikalcev. V III. razredu je dobil na primer klerikalec največ glasov, 256, naprednjak pa 200. Podobno razmerje je v drugih razredih. To je za naprednjake v Črnicah res lep na-predek in upati je, da se bodo pri vstrajnem delu v kratkem otresli na-dutih klerikalcev in črnega srednje-veškega kierikalnega jarma. Goriški občinski svet je imel včeraj sejo. v kateri je razpravljal o podanih reklamacijah glede goriških občinskih volitev. Reklamacij je bilo vloženih 268 (»Soča« pomotoma po-ročala 600). Tuđi je bil določen čas za dopolnilne volitve. Natančni rezultat o tej seji še ni znan. Stotnik — častni meščan. Pri Sv. Andreju pri Gorici je imenoval občinski svet stotnika Edvarda Netha za častnega občana. ker si je pridobil velike zasluge za občino pri gradbi novih vojašnic v St. Andrehi. Posknšen zavratni umor na par-niku »Ivernia«. Kapitan parnika »Ivcrnia« je naznanil oblastim, da je med vožnjo zavratno napadel kurjač Lovro Grančič drugega strojnika in mu zadal z nožem 14 ran. Strojnika so izkrcali v brezupnem stanju v tji-braltarju. Steke! pes je popadel v puljski okolici nekega 121etnega dečka, ka-terega so morali odpeljati takoj v Pasteurjev zavod na Dunaj. Pes je last posestnika Madrasana. 'lo je v tem kraju letos že 22. slučaj pasje stekline. Izvrševalni odbor narodno-—— napredne stranke = sklicuje za petek, dne 20. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Mest- noga doma11 ^^^= javen ^^^= volilni shod glede predstojali dežeinozborskili volitev. Volilci! Zavedajte se, da je S. L. S, z razveljavljenjem mandatov pravilno izvoljenih poslancev omadeževala naj-preprostejša načela demokratičnosti in da je na nekvalificiran način žalila ljubljanske volilce s tem, da je igrno-rirala edino marodajno volfo Vas volilcev! V petek torej vsi na shod! Dnevne vesti. + Deželnozborske volitve v Ljub-iiani. Klerikalna stranka je na vče-rajšnjem svojem zaupnem shodu postavila za kandidata za deželni zbor Ivana Kregarja in deželnega uradni-ka dr. Lovra Pogačnika. Da kandidira deželni u radnik v deželni zbor, to je nekaj posebnega. + Volilci Št. peterskega in vod-matskega okraja! Danes ob 8. zvečer je sestanek volilcev v gostilni g. Ivana Zupančiča na Ahacljevi cestu Važnost nadoinestne deželnozborske volitve vam nalaga dolžnost, da se tega sestanka polnoštevilno udele-žite. + »Sloveocu« v tolažbo, Ker se »Siovenec« tako boji za obstoi države, ako se izvede »trializem«, ter smatra pristaše trializma za anarhiste, bodi mu povedano v tolažbo, da dela vojaška uprava sama na to. Začeti ie treba seveda polagoma. Letos n. pr. Je v svrho zbližanja Slovencev in Hrvatov naborna komisija v Po-stojni delila potrjenim mladeničem poleg pozivnice hrvaško litografira-no navodilo: »Pripomena k posvet-nici.« Ali Slovencev tako malo po-trebujejo, da se ne splača napraviti slovenskih navodi!, ali pa smatra vojaška uprava Slovence za tako inteligentne, da so zmožni vseh slovan-skih jezikov. + Zoper družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so pričeli neki mladi krogi iz Štajerskega zategadelj go-njo, ker je vodstvo opustilo mesto potovalnega učitelja na Štajerskem. To pa je vodstvo storilo iz gmotnih ozirov in zategadelj, ker se je prepričalo, da zadostuje družbi en sam potovalni učitelj za vse pokrajine. Dohodkl se manjšajo od leta do leta. Ali naj pa družba, za katero na-bira slovenski narod po vinarjih, pla-čuje za potovalnega učitelja čez 4000 kron na leto (toliko namreč stane potovalni učitelj), ako ga ne smatra za potrebnega? Ti mladinski krogi pa so hoteli prisiliti vodstvo, da še nadalje plačuje potovalnega učitelja, katerega ne potrebuje. Naravno je, da družba doslej ni imela sinekur, tuđi koritarstva ni poznala in ga tuđi v bodoče ne bo. Od tod gonja izvestnih krogov proti družbi. Pri-pomnimo konečno, da je bil ta potovalni učitelj nastavljen provizorično in da je družba postopala proti njemu povsem kulantno. + Klerikalizam in srednješolske službe. Zadnja imenovanja profesor-jev na kranjskih srednjih šolah so se izvršila v znamenju klerikalizma. Do zadnjega časa — pod Končnikom se je godilo to dosledno — so bili imenovani v Ljubljano vedno starej-ši profesorji iz province, suplenti so pa sli na deželo. To je tuđi edino pravično. Zdaj so pa začeli izborne starejše moči iz province zapostavljati in v Ljubljani mlade suplente nastavljati. Kako sigurne se čutijo klerikalci, kaže detstvo, da si je na-jcl nadslomškar Dckler iz Kranja v Ljubljani že zdavnaj stanovanje, akoravno še ni imenovan za Ljubljano. Kako izbirčni pa so klerikalci, kaže sledeče: V Kranju je bilo raz-r>isano mesto klasičnega filologa. Zanj so prosili suplenti — klasični filolozi z več službenimi leti in nekvalificirani klerikalni suplent Marinko. V deželnem šolskem svetu so klerikalci najhujšega Marinkovega tek-meca denuncirali — zdaj že ni seje, da bi kop:a ne denuncirali; vloge so si razdelili — druge so prezrli in predlagali iMarinka. Ministrstvo se je požurilo, ustreči jim s tem, da ga je imenovalo. A fantu se dopade v Ljubljani in noće v Kranj. Zato ie vložii prošnjo naj se ga dodeli kaki ljubljanski gimnaziji, češ da ni kvalificiran za Kranj. V soboto ima dež. šol. svet sejo. Sklenilt bodo brez-dvomno, naj ostane klerikalni politik Marinko v Ljubljani. Da bodo raz-mere še lepše, svetujemo deželnemu šolskemu svetu, naj posije k Marin-ku deputacijo, da se opraviči, ker mu nišo dali takoj dekreta za Ljubljane. + Klerikalci in Hrvatje. Kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, imajo danes naši klerikalci z zastopniki hr-vaške stranke prava konferenco v Opatiji. Ta konferenca. ki bo baje »velevažna«, bo trajala menda tri dni. Kakor čujemo, se bo na tem se-stanku slovenskih klerikalcev in hr-vaških pravašev vršil medsebojni obračun. Pravasi bodo namreč za-htevali od klerikalcev pojasnilo, za-kaj da še vedno ni odpravljen abso-hitizcm na Hrvaškem, čeprav je dr. Šusteršič že pred pol leta v 5>Sloven-cu« zatrjeval, da je s svojo znano pohlevno interpelacijo v parlamentu dosegel kolosalen uspeh za hrvaški narod ter obenem že tuđi strmogla-vil tirana Čuva ja. Na drugi strani pa bodo slovenski klerikalci zahtevali od dalmatinskih pravašev čiste račune glede milijonov, ki so jih ob času zadnjih državnozborskih volitev dali na razpolago dalmatinskim pravaškim zadrugam. Kranjski klerikalci hocejo ta denar, ki ga sami potre-bujejo. imeti nazaj, dalmatinski pravasi pa izpreobračajo prazne žepe in pravijo, da je tam, kjer nič ni, ćelo cesar izgubil svojo moč. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da bodo konference v Opatiji res »veleva-žne« in dolgotrajne. Zato se čisto nič ni čuditi, ako bodo trajale polne tri dni. -f- Potrjena obsodba. 2upnik Fran 2. u ž e k iz Kopanja je bil pri Ijubljanskem deželnem sodišču obso-jen na en teden zapora, ker je pri občinskih volitvah volilcu Mehletu gro-zil, da bo njegov oče izgubil mežnar-sko službo, če bi Mehle volil liberal-ca Skolarja. Proti tej obsodbi je župnik vložil ničnostno pritožbo, o kateri je najvišje sodišče včeraj raz-pravljalo. Župnik pravi v pritožbi, i da na nastavljenje in odpuščanje mežnarja sploh nima nič vpliva in da svoje grožnje sploh ni smatral za resno, sicer pa da v tistem kraju sploh ni liberaicev. Zastopnik gene- ralne prokurature Okretić je pojasnil položaj, da je vseeno, če je župnik agitiraj proti kaki stranki ali le proti posamični osebi, da je tuđi vseeno, če je svojo grožnjo resno mislil, ctal volj je, da je hotel vplivati na Me. hleta, kako naj voli, in dvolj je, da je omenjeno grožnjo izrekel in je tuđi brez pomena, če more svojo grožnjo izpolniti ali je ne more. Najvišje so* dišče je pritrdilo tem izvajanjem in ie župnikovo pritožbo odbilo. Župnik Zužek pojde torej na osem dni ričet zobat. Naj si vzemo to drugi duhov. nlki k srcu, kajti v prihodnje ne bodo več smeli tako agitirati, kakor je sedaj bila pri njih navada. + Klerikalna svinjarija. Etbin Kristan je šel v Ameriko organizirat slovenske socijalne demokrate. Ka. kor poroča »Slovenec« z očividnim veseljem, je bil Kristan, prišedši y Ameriko, aretiran, češ, da je sumljiv človek. Aretirali so ga na podlagj najbrž anonimne denuncijacije, katero svinjarijo je pač mogel storiti sa, ino kak slovenski klerikalec, naj živj v Ljubljani ali v Ameriki. Seveda so Kristana hitro izpustili. + O nemškem planinskem dru-štvu. Pred kratkim je imelo »Nem-ško in avstrijsko planinsko društvo.-v Gradcu z velikim pompom svoje glavno zborovanje. O delovanju te^a društva je prinesla »Tagesposr« v li. stu št. 250 v 6. poli med drugim to-le: »Die Sektion Cilli (18S4) erbaute das Korosica-Haus, das Logarta!-und Okresch-Haus. Diese Sektion ist eai besonderer Stiitzpunkt des Deutschtums in Sudsteiermark. Sie hatte in den Steiner Alpen vieje Kampfe zu bestehen, aus denen sie siegreich hervorging« — Poročeva-lec niti ne ve, da je koča na Korošici bila do letos pravi brlog, kočo na Okrešlju pa je pred štirimi leti plaz odnesel in imajo sedaj le kočo za silo z dvema zimnicama na tleh. Kočo na Korošici so Celjani letos povećali ter imajo v prizidanem delu 9 žimnic Ko bi slovenski stolni kapi-telj vedel, da je celjska sekcija pose-ben steber nemštva, bi menda ne biii dali dovoljenja za stavbo. Še nekai naj se omeni. Nemci navadno trdii\ da delajo v naših planinah le ra^ razkritja planinskih lepot in povzdi-go narodnega gospodarstva, ki baje priđe tuđi Slovencem v korist, ne pa radi nemške politike. Zgoraj pa imamo pribito, da je celjska sekcija po-seben steber nemštva na Spodnjem Štajerskeni- Kdor podpira celjsko sekcijo, ta je nemškutar. To si naj zapomni na Ljubnem Ignacij Fluder-nik (in vsi taki), ki je posredoval v Logarski dolini, da je Plesnik prodal nemškim Celjanom nekaj zemljišča. Fej takim domaćinom! — O kranjski sekciji pa piše »Tagespost«: »Sie hat sich unter hochst schwierigen Ver-hfiltnissen dem slovenischen Alpen-verein gegeniiber stets zu behaupten ge\vusst und sich so als ein treuer Hort des Deutschtums in Krain er^ wiesen.« Nemci imajo tuđi »Frem-j denverkehrsausschuss der deutscheri Volksrate fiir die Alpeniander«, ki vsako leto zastonj razdeli brošuro: »Deutsche und deutschfreundliche Gaststatten in Siidosterreichc: v mnogih tisočih izvodih. Tako delajo Nemci pri nas! + Na evharistlčnera kongresa se je primerilo več slučajev verske zblaznelosti. Zaradi dežja, slabe hrane in zaradi stanovanj, v katerih so romarje in romarice grizle boihe in stenice pač nihče ni znorel, marveč je brez dvoma, da so te ljudi di> hovniski govori in cerkvene prire* ditve spravile v tako ekstazo, da jih je pamet zapustila. Saj je stara stvar, da na kmetih pri navadnih mi-sijonih vselej par ljudi znori. Če po-pade take ljudi verska blaznost že če slišijo lacaristovske trivialnosti, kaj čuda, če so znoreli, videč toliko kardinalov, škofov in posvetnih mogoč-nikov. »Slovenec« se tolaži, da Ijud-je, ki versko znore, so že davno abnormalni. To je gotovo resnica. Ali taki ljudje žive leta in leta popolno-Tna normalno in znore vedno le tedaj. kadar jih duhovniki do skrajnosti podkurijo. Zato pa ravno pri misijo-nih in drugih velikih cerkvenih pri-redbah največ ljudi versko znori, ker jih duhovniki fanatizirajo in sprav-Ijajo v skrajno ekstazo. Vsak fanati-zem je več ali manj nenormalen, najbolj pa verski fanatizem. Da so tia pr. tercijalke vse od kraja nekoliko prismuknjene, torej nenormalne, je tako gotovo, da o tem še govoriti^ni treba. »Slovenec« trdi, da katoliški duhovniki dajo najmanjši kontingent blaznikov. To mu verjamemo in to je tuđi naravno. Večinoma se posve-čajo duhovskemu stanu zdravi kmečki fantje manjše inteligence — od mirnega, udobnega in brezskrb-nega življenja pa Še nihče ni znorel. in verska norost še ni nikogar po-padla, komur je več za prateo in sa-latco, kakor za probleme mistike. Bili so pa čaši, ko so papeži in kardinali in škofje in duhovniki noreli, to so bili, da se izrazimo s »Slovencem« čaši »coprniške blaznosti«, ko je dala cerkev na tisoče ljudi trpinčiti, po- 214 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran. 3 klati m požgati, češ, da so coprniki. Naj torej »Slovenec« kar lepo na miru pusti tište žalostne slučaje verske b&znosti, ki so se zgodili na Dunaju, zakaj da so ti siučaji posledica verske ekstaze, v katero je spravil ljudi evharistični kongres, o tem ni nobe-nega dvoma. Ljubljanska podružnica c. kr. priv. avstrijskega zavoda za trgovino mi obrt je začela 9. t m. poslovati v svojem novem poslopju v Prešernovi ulici- Ker obsega svet samo SSS m2, je bilo treba paziti, da se ta prostor kar najbolj izkoristi, in to se je se-stavitelju projekta jako dobro posrećilo, ne da bi trpele praktične potrebe, zahteve higijene in načela estetike. Za napravo obširnega kup-čijskega lokala v pritličju je bilo po-rabljeno veliko dvorišče. Napravljena je steklena streha in ker so v pritličju steklena tla, so razsvetljeni tuđi podzemski prostori, ki takisto služijo bančnim namenom. V suterenu se nahaja tresor, ki je obzidan s Klinkerjevo opeko iz portlandcemen-ta in zavarovan vrh tega z mogoč-nim oklopom iz železniških reis. tako da je osiguran proti vlornu, ognju in potresu. Istotako sta konstruirana strop in tla tresorja, v katerem se na-hajajo safes za stranke in velike bančne blagajne. Edino odprtino tresorja zapirajo 2500 kg težka, proti vlomu in termitu zavarovana in tri-krat zaklenjena vrata. Zavod zlasti pri napravi tresorja ni nič štedil, da zagotovi svojim strankam največjo varnost pri shrambi depotov. Tresor-no napravo si lahko v uradnih urah vsakdo ogleda. V predprostor pred tresorjem se priđe po posebnih stop-nicah. Na drugi strani podzeinskih prostorov je naprava za centralno kurjavo, do katere se priđe po glavnih stopnicah. V pritličju pa so urad-Tii prostori, v katere se priđe s ceste, l'radni prostori so razdeljeni na vcč oddelkov, katere ločijo lescne stene, na katerih stoje stene iz brušenega stekla, tako na prostor za stranke, ki lahko pri štirih oknih občujejo z blagajniki in likvidatorji, na prostor za Magainike in na prosor za višiega prokurista. ki skozi veliko stekleno okno pregleda ves promet s stranka-mi in vse uradništvo. Tik uradnega prostora so garderoba in umivalni prostor za uradništvo. Tuđi v prvem nadstropju na ulico ležeči prostori služijo v bancne namene in sicer je tam soba za seje in pisarna ravnateljeva. V ostalih prostorih prvega nadstropja je korespondenčni odde-lek. Posebne železne stopnice omo-gočajo direktno občevanjc med urad-nimi prostori v I. nadstropju in v pritličju. Telefonska naprava, ki av-tomatično funkcijonira, in ima sedaf deset postaj, združuje vse uradne prostore, kar olajšuje uradnikom niedsebojno občevanje in se nič časa ne potrati. Vsi uradni prostori so električno razsvetljeni. V drugem nadstropju je stanovanje višjega prokurista, v najvišjem nadstropju so pa pralnica in likalnica ter izhod na streho. Na dvorišče so v vseh treh nadstropjih stanovanja za sluge. Nacrte je izdelal arhitekt kreditnega zavoda gosp. Teodor Schreiner na Dunaju. kateremu je bilo tuđi noverjeno stavbno vodstvo. Nadomestoval ga je ljubljanski arhitekt in mestni stav-rnnski mojster gosp. Franc Kauđela. V kolikor je bilo to mogoče, so pre-vzeli izvedbo stavbnih del domaći podjetniki in so ti izvršili svojo na-logo vzorno. Oprema vseh prostorov je izredno krasna in primerna ter je de!o, ki so je storile te firme sijajno izpričevalo za njih delazmožnost. Zidarska, tesarska in mizarska dela je izvršila Kranjska stavbinska družba, kamnoseška dela gosp. Feliks Toman, krovska in kleparska dela gosp. Božidar Kom, kl ju ča vn i carska dela gosp. Avgust Martinčič. steklar-ska dela gosp. Alojzij Pauschin. Instalacije je za vodovod preskrbela firma L. M. Ecker, za električno raz-svetljavo mestna elektrarna ter za svetilni in ogrevalni plin ljubljanska plinarna. Slikarska in pleskarska dela sta imela firma brata EberI in Fran Ks. Stare, dobavo peči in štedilnikov firma P. F. Vidic 6: Komp. ter pohi-Štvena in tapetna dela firma J. Ma-thian. Od zunaj Ljubljane stanujočih liferantov bodijo omenjene firme: .fanesch & Schneli (betonski stropi), .1. L. Bacon (centralna kurjava), C. Polzer & Komp. (tresorji), R. Ph. VVaggner, Biro 6: Kurz (železne konstrukcije), Sandor & Friihauf (orna-mentno kamnoseštvo), Josip Riedl (iiguralno kamnoseštvo), I. avstr. to-varna za linolej (pokritje tal), A. Freissler (ročno dvigalo), Deckert <5c liomolka (telefonske in brzojavne naprave) in firma Bothe & Ehrmann, Zagreb, ter V. Sedlak v Igiavi (oprava). Umri je v Kostrelnici pri Litiji gosp. Anton L o v š e, posestnik in Kostilničar. Truplo pokojnika pokop-l.iek> vr četrtek ob 7. zjutraj na poko-Pališcu v Šmartnem. N. v m. p.! Glas iz trgovskih krogov. Piše se nam: Sedaj, ko se odpro zopet sole, je po deželi navada, da prodajajo šolske knjige, kaplani, župniki, mež-narji ali pa njih kimavci »Slomškarji. To prodajo pa izvršujejo brez dovo-)}en]a in brez davčnih naklad, ter le tajno polnijo bisage! Ker so za prodajo knjig poklicani le trgovci, ki so z davki preobloženi, bi bilo jako umestno, da se vsakega takega ne-opravičenega prodajalca ovadi na dotično c. kr. okrajno glavarstvo. Postava glede prodaje knjig je tako stroga, da bodo razni farovži na deželi kmalo izgubili veselje do te umazane tajne kupčije! Zagorje ob Savi. Dne 15. t. m. je priredila Zagorska godba na lok plesno veselico v prostorih g. L. Robav-sa v Oolenji vaši, ki se je zelo dobro obnesla. Dvorana je bila natlačeno polna in splošen vtisk jako ugoden. Imenovana Zagorska godba na lok je s svojimi krasnimi točkami pripravila marsikoga na plesišče, staro in mlado, vse se je veselilo in vrtelo. Neumorno igranje je kazalo zanimanje igralcev, ki so se poglobili najno-vejše kompozicije. Vsakdo si je z veselim in zadovoljnim srcem zaželel, da bi se imenovana godba na lok v kratkem zopet potrudila prirediti podobne veselice. Šola v Ribčah pri MoravČah in deželni odbor. Iz Moravč se nam po-roča: Ker je šola v Moravčah prena-polnjena ter tam ne morejo več spre-jemati otrok iz okolice, so sklenili v Ribčah sezidati sami začasno svojo solo. Vaščani so sami zložili denar in sezidali začasno učno sobo na za-hodni strani nove hiše župana Lov-šeta na njegovem svetu, ter se je župan zavezal, da prepusti prostor za to začasno solo brezplacno, do-kler se rabi to poslopje za učno sobo, če se pa šola sezida kje drugje, pa ima on prvi pravico kupiti stavbo. To je vendar pogoj, ki je županu v čast obenein pa tuđi dokaz, kako potrebna je v Ribčah šola. Kljub tej nujnipotrebi pa deželni odbor zavla-Cuje zadevo ter lozadevne prošnje še do danes ni rešil, otroci pa so nadalje brez pouka. Toliko za danes! Pogreša se od ponedeljka popol-dne Hletni djjak III- gimnazije Jožef L a v r i č iz St. Vida na Dolenjskem. Lavrič je šibke postave. bledoličen, kostanjevih las, oblečen je bil v rja-vo obleko, je imel rjav klobuk in pelerino. — Komur je o njem kaj zna-nega, naj čimpreje sporoči mestni policiji. Izgubljeno in na.ideno. FrančiŠka Hribernikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavka v tobačni tovarni Marija Ješetova je našla listnico s srednjo vsoto denar-ia. katero dobi lastnik nazaj na Sv. Petra nasipu 67. — Neki elektromon. je našel baržunasto žensko ročno torbico. — Neža Potokarjeva je našla crno denarnico z malo vsoto denarja in srebrno ovratno verižico. Kolo ukradeno je bilo danes do-poldne gospodu Franu Raveneggu iz veže na TurjaŠkem trgu št. 4. Kolo je Rinta-, znamke M III. št. 255727. Je crno emailirano. ima polno ploščo. ravno valovito balaneo. kolesi pa imata rdeče obroče. Kolo je skoraj popolnoma novo. Pred nakupom se svari! Defavsko gibanje. V ponedeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev in 100 Tir-vatov, nazaj je pa prišlo 30 Sloven-cev in S0 Hrvatov. Iz Solno^-ada je prišlo 60. iz Nemčije pa 40 Hrvatov. V Rudolfovo je šio 40 Hrvatov, 8 Slovencev pa v Svico. Včerni je šio v Ameriko 74 Macedoncev, 41 Hrvatov in 90 Slovencev. V Heb je šio 25, v Buchs \7% v Inomost 27. na Dolenj-sko pa 29 Hrvatov. 19 Kočevarjev je šio nn Dunaf kostanj pcč. Kinematograf »Ideal«. >Ćrna roka , krasna detektivska drama, predvaja se le še danes in jutri pri večernih predstavah. Drama je polna jako zanimivih prizorov in bo gotovo vsakega gledalca zadovoljila. Napeto pozornost vzbujajoča od kraja do k«onca. Ražen te slike še več lepih komičnih privlačnosti, med temi »Moric fotograf« z znanim komikom Princem. Razgled po slovanskem svetu. — Zahvala srbskega kralja. Jan-ko L e b a n, vp šolski voditelj, pi-satelj in skladatelj na Bukovici nad Skofjo Loko, je uglasbil pesem: »Gospodine, pomiluj!^ za moški in za mešani zbor ter jo posvetil in po-slal kralju srbskemu. Dne 14. t. m. mu je došlo z Dunaja priporočeno srbsko pismo, ki slove v slovenskem prevodu tako: Srbsko kraljevsko poslanstvo. Na Dunaju, dne 29. avgusta številka 1,503, 1912. Gospodine! Na prošnjo dvornega maršalata, a po nalogu Njegovega Veličanstva kralja, je kraljevskemu poslanstvu čast: izjaviti Vam zahvalona Vaši kompoziciji: »Gospodine pomiluj,« ki ste izvolili posvetiti in poslati nje-govemu veličanstvu kralju Petru, mojemu vzvišenemu gospodarju! Izvolite, gospodine, primiti uve-renje o mojem odločnem spoštova-nju! Kralj, poslanik: (podpis). Slovenska Filharmonija. Ker se je pričela vsled Štefeto-vih neslanosti v zadnji seji občinske-ga sveta polemika glede »Slovenske Filharmonije« in ker so skušali kleri-kalci vprizoriti proti njej nekako go-njo, je umestno, da na tem mestu ob-širneje spregovorimo o njenem obč-nem zboru, ki se je vršil snoči ob 8. pri Mraku. Poslanec dr. Ravnihar kot predsednik je podal jasno sliko delovanja »Slovenske Filharmonije«, ter izrekel zahvalo vsem onim fak-torjem, ki so omogočili eksisteneo »Filharmonije«, t. j. mestni občini ljubljanski, ki je društvo munificent-no podpirala, časopisju in občinstvu. \ zadnjem času se je zanikovala opravičenost obstoja »Filharmonije^, kar pa je očividno neutemeljenome s kulturnega stalisča mora vsak narod, ki stremi po kulturnem višku, 1 gojiti orkestralno godbo ne samo kot samosvoj pogoj marveč tuđi kot činitelj za razna svoja kulturna društva in pa iz družabnih ozirov, nadalje da privabi tujce in jim nudi užitek. Danes zanikavati upravičenost eksi-stence slovenske civilne godbe je popolnoma deplacirano. Ce bi reket kdo komurkoli in kjerkoli drugod, kakor ravno v Ljubljani, da zadostuje vo-jaška godba za vse te namene, bi mu gotovo rekli, da nima smisla za naj-primitivnejše kulturne potrebe. Vo-jaška godba je lahko dobra, toda glede jrlasbe Ljubljani ena vojaška godba nikakor ne rnore zadostovati. Danes imamo 2 gledališci v raznih po-siopjih in predstave kolidirajo. Lan-sko leto so bila ćelo 3 gledališča in popolnoma brez dvoma je, da bi bilo s časom treba tuđi tam orkestralne godbe. Toda tuđi največja vojaška godba se ne more razdeliti na 3 strani. »Glasbena Matica« in pevska društva potrebujejo orkester, koncerti se prirejajo s spremljevanjem orkestra. Tuđi druga društva streme po višku koncertnih prireditev s spremljevanjem orkestra. Česar pa vojaška godba ne zmore. Pridejo potem še druge prireditve. veselice, plesi. in povsod naj sodeluje orkester. So pa tuđi lahko prireditve, pri katerih vojaška godba niti ne sine sodelovati, kakor razni sprevodi, recimo Sokolski zleti in drugo enako. Iz vsega tega je razvidno, da je poseben orkester neobhodno potreben ter bi ga bilo treba ustanoviti, če bi ga še ne bilo. »Filharmonija« je skušala vsem tem zahtevam zadostiti in vsak mora priznati, da so bili njeni koncerti na višku umetnosti in tuđi slovenske operne predstave v našem gledali-šču so bile na vrhuncu umetnosti. Neumestno je tedaj, če se odreka »Filharmoniji^ upravičenost do ob-stanka, nomisliti pa je tuđi treba, da rnora »Filharmonija < gledati na za-služek in ne more izvzeti tega ali onega lokala. Res je. da je dražja. kaknr vojaška godba. to pa ne more biti drugače, ker ima neprimerno več stroškov. Stroški vojaškega orkestra se porazdele namreč na vse avstrij-sko davkoplačevalce, tam odnadc tutii starostno zavarovanje. Stremljenje vseh civilnih orkestrov gre tedaj za tem, da naj godbe vsai izena-čijo cene če že ne odnehajo s konku-renco. Gotovo pa je tuđi, da so civilne godbe neprimerno boljše od voja-ških. zato moramo prinesti tuđi to žrtev za našo kulturo, misliti pa moramo pri tem vedno na to, da pola-iramo sele temelj. Treba nam je vzgo-jiti slovenske godce. kar se tuđi že vrši s pomocjo >Olasbene Matice^, ki prepušča pouk v glasbilih godcem Slov. Filharmonije^. Doseglo se je I v fem oziru že mnogo, tako da je da- I nes pri godbi V* slovenskih godbeni-kov. Sedaj pa je velik križ z godci tako slovanskimi, kakor nemškimi in ravno v zadnjem času so narasle ka-lamitete tako, da je morala »Filharmonija« bolj trdo nastopiti ter z godci obračunati.Ze dolgo se je kršila no-tranja disciplina in odbor je bil opeto-vno prisiljen godce kaznovati. Končno so se siučaji tako pomnožili, da je moral odbor orkester odpustiti in sestaviti novega. Tak slučaj je bil spomladi, ko je prišla med igranjem na nekem plesu deputacija godcev k zastopniku odbora in zahtevala zvi-šan honorar, čemur se je moral dotični odbornik ukloniti. Drugi dan je bil odpuščen ves orkester. Ker pa so bili godci v »Musikverbandu« na Dunaju, je prišel predsednik Verban-da v Ljubljano ter so se tu vršile seje ter se je predsednik Verbanda sam zgraža! nad razmerami med godci ;h smatrat odpust za popolnoma upravičen. Vendar jih je »Filharmonija« pridržala vse, a z rrožnjo, da jih pri prihodnji enaki priliki brez pardona odpusti. Toda vršili so se 1 taki siučaji še naprej in zato je bilo treba sestaviti nov orkester. Odbor je smatral godce vedno za svoje so-delavce in za umetnike, vendar pa se jim ni mogel dati na milost in nemilost v roke. Neresnica pa je, da bi bila »Filharmonija« odpustila ali pa vrgla na cesto nekatere godce. Samo na novo jih ni engažirala, ko jim je potekla pogodbena doba z zadnjim avgustom, ker je bila prisiljena vsled slućajev nediscipliniranosti sestaviti nov orkester ter je to sestavo pove-rila praški »Union«. Iz poznejših po-jasnil moramo dostaviti tu, da sta dva godca, in ta sta bila Nemca, kršila pogodbo ter ušla, drugi so se obrnili na Verband, toda ćelo Ver-band o njih ni hotel ničesar vedeti, ker je poznal nediscipliniranost godcev in je popolnoma naravno, da je morala »Filharmonija« nato odpustiti orkester, oziroma ga ne več enga-žirati. Da pa Verband tuđi ni hotel nicesar več vedeti o teh godcih, je krivo zlasti tuđi to, ker je z godci iz-ginil tuđi denar za Verband. Kljub vsemu temu pa sta se zavzela v ob-činskem svetu svetnika Štaudacher in Stefe za odpuščene Nemce, prvi gotovo slabo informiran, nobeden pa se ni zavzel za tuđi odpuščene, oziroma še ne zopet sprejete Slovence in Čehe. V ostalem se omejimo zaradi primanjkovanja prostora le na najvažnejše. »Filharmonija« je imela do 15. septembra t. 1. 81.831 K 34 v prejemkov in 81.623 K 13 v izdatkov. Podpora mestne občine ljubljanske znaša 19.733 K 26 v in predujem 4000 kron, daril je dobila »Filharmonija« 120 K. Dolgovi »Slovenske Filharmonije« pa znaša jo 21.342 K 36 v, med njimi je 9900 K takozvanih ustanov-nih stroškov. Pri volitvah so bili per acclama-tionem izvoljeni stari odborniki in stara preglednika. samo namesto odstopivšega g. Viljema Trtnika je bil izvoljen v odbor g. dr. Pavel Kozina. Glede sestave novega orkestra pa je še pripomniti, da bodo engaži-rani malone vsi dosedanji godci, pred vsem vsi Slovenci in oni ki pri-stopijo praški »Union«, kateri je po-verjena sestava orkestra. Orkester pa bo štel v zimskem času 2S mož. Društvena naznanila. Za koncert »Ljubljanskega Zvona«, ki bo v soboto, dne 5. oktobra t. 1. v dvorani Mestnega doma, vlada že sedaj med občinstvom zanimanje. To opravičeno, ker bodo na sporedu nove, večinoma precej težke skladbe skladateljev Emila Adamiča, Va-silja Mirka. Stanka Premrla, Josipa Pavčiča, dr. B. Ipavca in drugih. V lažje razumevanje skladb bo tiskano njih besedilo in se bo prodajalo z vstopnicami vred. Natančneje poro-čamo drugi teden. Kmetijsko izobraževano društvo v Sovodnju priredi dne 29. septembra t. I. javno veselico v gostilni-ških prostorih gosp. Valentina Fre-liha v Sovodnju s sodelovanjme telo-vadnih društev »Sokol« v Zireh in Cerknem. Slovensko - laški krožek prične z rednim poukom takoj prve dni me-seca oktobra. Odbor vabi s tem vse dosedanje člane k polnoštevilni ude-ležbi, vabi pa tuđi vse one, ki si žele pridobiti primerno znanje laškega jezika ob majhnem mesečnem prispev-ku, da pristopijo h krožku- Tekom svojega dveletnega obstoja je krožek pokazal krasne uspehe in pri vztraj-nem posečanju pouka si more vsakdo pridobiti zadostno znanje laškega jezika. Prijave novih članov spreje-ma krožkov predsednik gosp. dr. J. Berce, Bleivveisova cesta, lahko pa se vstopi tuđi brez vsake prijave. — Natančnejši Čas ter razdelitev ur se pravočasno objavi. Iz Vrhnike. V soboto in nedeljo je priredil naš »Sokol« v prid cvetlič-nemu dnevu svojo prvo narodno zbirko, katere gmotni uspeh nas je vse iznenadil. Če pomislimo, da se je kljub našim loKalnim, tako žalostnim političnim razmeram nabrala izključ-no samo pri naprednjakih krasna vsota 432 K, ne najdemo primernejših besed, kakor da se tem potom vsem p. n. darovalcem najiskreneje zahvaljujemo. — Da se je pa ta narodna prireditev tako sijajno obnesla, gre v prvi vrsti hvala našim požrtvoval-nim gospicam Ninici Bučarjevi, Milki Korenčanovi in Smilki Orudnovi, katere se nišo ustrašile tega, sicer ne-hvaležnega dela, temveč z navduše-njem in pridnostjo nabirale prispev-ke, ter tako pripomogle k lepemu uspehu. Naj ne bo odveč, če dostavimo k tem vrsticam do njih naj-vljudnejšo prošnjo, da nam ohranijo svojo naklonjenost tuđi v naprej, ter ne same^ ampak vse narodne gospi-ce, združene pripomorejo našemu društvu dejanjsko pri njegovem stremljenju, zasigurajoče mu tako čim lepšo bodočnost. Sirio ii Slnnte! ttmUM!?. Orila ufetnla. Narodna obramba. — I. slovenska narodnoobramb-na razstava v Jakopičevem paviljonu v Tivolskem parku je otvorjena samo še do petka zvečer. — Slovenci in Slovenke, ne zamudite si je ogledati! Kie bo v nedeljo prijetno? Na Lavrici, kjer priredi Ciril - Metodo-va družba jako animirano veselico z zelo bogatim sporedom. Na sporedu je tuđi več točk našega priznane-ga humorista, člana ljubljanskega gledališča g. M o 1 e k a, ki pa sedaj še noče izdati svojega repertoarja. Gotovo pa je, da se borno smejali, da nam bo manjkalo prostora . . . Kdor torej še vedno ljubi humor in se pri tej neznosni draginji hoče vsaj nekoliko razvedriti, naj priđe v nedeljo na Lavrico. Podružnica Ciril - Metodove družbe na Viču opozarja svoje člane na zanimivo I. obrambno razstavo v Jakopičevem paviljonu in jih poziv-lja, da si jo polnoštevilno ogledajo. Ciril - Metodova podružnica za Senožeče in okolico priredi dne 6. oktobra t. 1. v prostorih gostilne »Mlakar« v Senožečah zabavni večer, spojen z vinsko tergatvijo. Ker je zanimanje za to vinsko tergatev zelo živahno, je pričakovati obilne udeležbe. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Dovje-Mojstrano priredi v nedeljo, dne 22. t. m. veselico, združeno z vinsko trgatvijo, srečka-njem itd. v gostilni »Pri Šmercu« v Mojstrani. Pričetek ob 5. uri popol-dne. Vstopnina 50 vin. za osebo. Vinska trgatev se prične ob 7. uri zve-čer- Ker je čisti dobiček veselice na-menjen naši prekoristnt Ciril-Meto-dovi družbi, se pričakuje, da se iste udeležijo zavedne Slovenske in Slovenci v mnogobrojnem številu. Književnost. »Novi akordi,« letnik XI., št. 3 Ist 4, z vsebino: Janko Ravnik (Praga), »Večerna pesem«, za klavir. Vasilij Mirk (Trst), »Otožno — temno ...«, za en glas in klavir. Emil Adamič (Trst), »Bela breza se zdramila«, za mešan zbor. Jos. Vedral (Ljubljana), »Scherzetto«, za štiri gosli. In v št. 4.: Emil Adamič (Trst), »Erce dolar!« mešan zbor. Vasilij Mirk (Trst), »Glasbeni utrinki, III.«, za klavir, Anton Hajdrih, »Sirota^, za en glas in klavir. Mihael Rožanc (Trst), »Kaj bi te vprašal...«, moški zbor ter z glasbeno književno prilogo, posve-čeno skladatelju, ljubliencu pojočega naroda, Antonu Hajdrihu. Razne stvari. * Iz zgodovine klerikalnih po* slancev. Ogrski klerikalni poslanec franc Udvarv je pobegnil pred par leti v Smvrno, ker da je državno pravdništvo zasledovalo zaradi ne-broj volilnih sleparij in nasilstev v prilog klerikalni stranki. Pred kratkem so tega bivšega vzor-klerikalca aretirali v Carigradu. Ogrsko mini-strstvo je o tej aretaciji zvedelo in zahtevalo od turskih oblasti, da mu ieroče klerikalnega poslanca. Toda turske oblasti na to zahtevo nišo niti odgovorile. Bivši poslanec Udvarv, ki je bil v Avstriji huzarski nadpo-ročnik, je stopil v tursko vojaško službo in je odšel že v Tripolitanijo. * Vohunstvo ob laško - avstrij-sk? meji. Pred nekaj dnevi se je na-stanil pri grofu Castell - Barco v Loppio laški pomorski častnik mar-kiz Marcus Vivaldi, ki se je vrnil z vojne in imel kratek dopust. Čez dva dni njegovega bivanja na grofovem gradu, sta prišla dva avstrijska orož-nika in sta M. Vivaldija aretirala na ukaz okrajnega glavarstva, češ, da je sumljiv, da vohuni za Italijo. — Kljub temu, da se je častnik legiti-miral na stražnici s pravimi listi, vendar je moral ostati do večera v ječi. Izpustili so ga le na prošnjo visokih protektorjev, toda z nalogom, da mora zapustiti v štirih dneh avstrijska tla. in da v teh štirih dneh ne srne zapustiti grofove vile. * Nogijeva oporoka. Kakor smo že poročali, je izvršil slavni japonski general Nogi s svojo soprogo povodom smrti japonskega cesarja samo-mor. Nogijeva oporoka, ki so jo sedaj razglasili, pa kaže, da Nogi ta-krat, ko je to oporoko pisal, še ni mislil na samomor svoje žene. V opo-roki stoji namreč določeno, da je storil Nogi sklep, da se usmrti, ker po smrti cesarjevi njegova služba ni več potrebna. Vse svoje premoženje zapušča svoji soprogi, ki naj izplača večje legate njegovim prijateljem in dobrodelnim zavodom. Svoje truplo zapušča visoki zdravniški soli v To-kiju, pokopati pa morajo njegove la-se, zobe in nohte. * Ponesrečeni parnik v solun-skem pristanišnu. AngleŠki parnik »Barness More Johnston« je peljal včeraj v solunsko pristanišče, ne da bi počakal pilota, ali vsaj upošteval znamenja. Trči! je vsled neprevidno- Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 21* stev. sti v torpedo, ki s eje razletel in par-nik ob strani znatno poškodoval. Tuđi več oseb je bilo ranjenih. Kapitaiu se je posrećilo, da je spravil parnik na bližnk) peščeno nasipino in upajo, da ga bodo resili. — Uspeh cvetličnega dneva. Ko- likor smo se poučili, je vrgel cv#t-!ični dan v Ljubljani nekaj nad 6400 kron, okroglo za 900 K več kakor lani. Vsi cvetlični dnevi, ki so se priredili širom slovenske domovine, bodo donesli okrog 10.000 K, kar je vsekakor lep uspeh. Telefonska in brzojavna poručila. Avstrijski kabinet. Đunaj, 18. sepetmbra. Guver-nerja poštne hranilnice dr. Rudolfa Schusterja pl. Bonnotta, ki se je mu-dil ravno v Dalmaciji, so poklicali nenadoma na Dunaj, ker obstoja na-men, ga imenovati za trgovskega ministra. Njegova kandidatura je haje zelo resna. Baje bo imenovan takoj, ko bo izjavil ministrskernu pred-sedniku, da sprejme trgovski portfelj. Iz parlamenta. Dunaj, 18. septembra. Včeraj Je imel pododsek odseka za socijalno zavarovanje sejo pod predsedstvom dr. Buzeka ter je glasoval o temeljih socijalnega zavarovanja. Predlogi \Vidholza Pin Lichta glede ločitve samostojnih in nesamostojnih zava-rovancev, so bili odklonjeni, neki Buzekov predlog pa spreiet, v kate-rem se izreka ta za posebne določbe za Galicijo in Bukovino glede staro-stnega in invalidrjega zavarovanja. Dunaj, 18. septembra. V današnji seji subkomiteja socijalno - za-varovalnega odseka je bil kljub vlad-nemu protestu sprejet predlog socijalista dr. VVintra o starostnem zava-rovanju samostojnih oseb. Na predlog kršćansko - socijalnega poslanca Schoiswohla se bo ob 4. popoldne glasovanje obnovilo. Delegacije. Dunaj, 18. septembra. Predsed-fiik avstrijske delegacije, Dobernig, je prispel včeraj na Dunaj. Cesar sprejme avstrijsko delegacijo dne 24. septembra ob 1. popoldne. ogr-sko pa ob 12. opoldne. Seja se vrši ob pol 4. popoldne. Ob 10. do>oldne se vrši posvetovanje načelnikov in referentov. Takoj po prvi seji se se-stanejo odseki ter začno z meritorič-nimi deli. Začetkom oktobra se vrše nato plenarne seje delegacij. Dunaj, 18. septembra. Predsed-nik avstrijske delegacije, Dobernig, se je razgovarja! včeraj popoldne z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in zunanjim ministrom Berchtoldom. Dunaj, 18. septembra. Delegacij-sko zasedanje bo trajalo najbrže 12 dni ter se bo končalo pred sredo oktobra. Z napetostjo pričakujejo politični krogi kronski govor in ekspose grofa Berchtolda. Deželni zbori. Dunaj, 18. septembra. Danes so se začela v Linču pogajanja glede delazmožnosti gornjeavstrijskega de-želnega zbora. Pogajanja so zaupna. Krščanski socijalisti pričakujejo izjavo svobodomiselne manjšine, pod ka-terimi pogoji bi ta odnehala od ob-strukcije. Dunaj, 18. septembra. Tirolski deželni odbor vztraja se vedno na tem. da naj se skliče deželni zbor sele za mesec december ali januar, do katerega časa upa deželni odbor urediti sporne točke z Italijani. Če pa se deželni zbor ne sestane to leto, bo morala vlada provizorično urediti vprasanje tirolskega domobranstva. Češko - nemška sprava. Praga, 18. septembra. Hochen-burgerjev ferman je imel, kakor so to Nemci najbrže nameravali, učinek, da se češko - nemška spravna pogajanja sedaj ne morejo nadaljevati in da ni upati, da bi se nadaljevaia še ta mesec. Nemci, ki so sami krivi tega zavlačevanja, se delajo nekaj ogorčene. Ker se začno prihodnji te-den tuđi delegacije, ni upati in je po-polnoma izkijučeno, da bi se v krat-kem pogajanja nadaljevaia. Tuđi še ni gotovo, če bo mogoče še meseca oktobra pogajanja nadaljevati. Mo-goče je ćelo, da se nadaljujejo med državnozborskim zasedanjem na Du-naju. Občinske volitve v Gradcu. Gradec, 18. septembra. Včeraj SO bile volitve v tretji razred gra-škega občinskega sveta, kjer so prodrli socijalni demokratje z vsemi svojimi 16 kandidati. Imeli so 120 glasov većine. Situacija na Ogrskem. Budimpešta, 18. septembra. Danes ob 9. dopoldne \t imel klub opozicije skupno sejo s člani ogrske ljudske stranke. Sklenili so sogiasno, najstrožji odpor proti vladi in zbor-ničnemu predsedniku TiszL Ob 10. dopoldne so se sestali po-slanci najbrže k zadnji seji ogr. parlamenta pred delegacijami. Na dnev-nem redu je volitev v delegacije, ki se izvrši potom navadnega glasova-ija, tako da je mogoče izvršiti to volitev tuđi Če opozicija neprestano razgraja. Vlada je navidezno pripravljena izvršiti volitve tuđi danes brez orožniške in vojaške pomoći. Posledice včerajšnje seje. Po poročilih iz zdravniških kro-gov so v včerajšnji seji trpeli na svojem zdravju Štefan Jarmi, ki je dobil pretresenje živcev. Bela Jarmi, ka-teremu so se pretegnile mišice na nogi, ter se mu je vlila kri. Mihael Karoly je dobil vdarec v že'odec, kar je imelo za posledico Oinotico. Onesvestil se je vsled dobljenih udar-cev Bož. grof Batthyany vsled pre-r.apetja so se onesvestili p^slanci Scereny, Szomegyj in Kallay. Po-slanec Beck si je izpahnil *c\o roko in poslanec Emerich Ivanka je začel krvaveti iz pljuč ter se je onesvestil. Njegova poškodba je najnevar-neiša. Današnja seja. Od 6. zjutraj naprej je kakih 300 stražnikov pripravljenih v parlamentu. Socijalni demokrati so imeli Še danes po noči sejo, ter so sklenili, da izdajo danes zjutraj 200.(XX> letakov, ki pozivljajo delavce, da na,: danes zvečer po končanem delu pridejo ured parlament, da demonstrirajo za splošno volilno pravico. Za zvečer ričakujejo izredne dogodke, ter je ministrski predsednik Lukasc naro-čil, da je vse vojaštvo pripravljeno v vojašnicah. Ob polu 10. so se sestali Doslanci v parlamentu. Opoziciji policija ni delala nobenih težkoč. Govori se. da hoče naučni minister Zichv demisijonirati. Med poslancem vladne stranke Kubinem in poslancem ljudske stranke Szmercani je prišlo do kontrahaže, ter je ta odklonil za-stopnika Karolvja in Szelynskyia, češ. da s člani vladne stranke ne paktira. Budimpešta, 18. septembra. Voditelj ljudske stranke Aladar grof Zichv je zaklical ministru Ivanu grofu Zichvju. da naj demisijonira, češ, s takimi šufti sedeti v kabinetu se mora sramovati. nakar mu je haje minister odgovorili Res je, demisijoniral bom. Budimpešta, 18. septembra. Naučni minister Ivan grof Zichy name-rava demisijonirati. Pretep. Budimpešta, 18. septembra. Pred parlamentom se je nabrala nepregledna množica. Ob polu 10. so se sestali člani vlade pred palačo, da se udeleže seje. Nato so prišli člani vladne stranke, ki so bili sprejeti z velikanskim hrupom. Budimpešta, 18. septembra. Med sejo je stopil poslanec Zboray pred klop trgovskeea ministra Beothvja. ter sa je začel ohkladati z najrazlič-nejšimi psovkami. Minister Beothv je skočil po konci ter zasolil poslan-cu zauŠnico. V tem hipu je skočilo 20 opozicijonalnih poslancev k njemu, potegnili so ga iz klopi in obdelavali z rokami in nogami, ter je bil trpov-ski minister Beothv večkrat ranjen. Komaj se je posrećilo vladni stranki resiti ga iz rok opozicije. Zdr.:vniki so ga morali nato prevzeti v svojo skrbo. Policija. Ob II. dopoldne je nastor ■ policijski častnik Pawlik s 100 stražniki. Ko so ga zagledali opozicijonalci, so zapustili dvorano, nakar je bila izvršena volitev v delegacijo. Budimpešta, 18. septembra. Opozicija izda na narod poseben manifest, v katerem bo orisala nasilstva, ki jih je zakrivila vladna većina v zbornici. Obenem je opozicija skie-nila, naj gredo opozicijonalni poslan-ci na Dunaj in naj skušajo razbiti de-legacijsko zasedanje. Budimpešta, 18. septembra. Vladna stranka je izključila 44 opozicijonalnih poslancev za 3 seje, 4. po-slanci pa morajo prositi odpušča-nja. Ruski konzul v Lvovu. Lvov, 18. septembra. »Slovo polskie« poroča, da bo tukajšnji ruski konzul v kratkem odpoklican v Petrograd, kar se zgodi na intervencijo avstro - ogrskega zunanjega mi-nistrstva. ki očita konzulu, da ima zveze z ruskimi špijoni. Baje se je obnašal tuđi netaktno proti Poljakom, ki so prišli na konzulat Albanija. Carigrad, 18. septembra. Na poru iz Medue v Skader so Albanci ustrelii tri častnike. Iz Oorice je dezertiralo 50 orožnikov in častnikov v BitolJ. Skader je tako ogrozen, da je ministrski svet sklenil, poslati tja vojaštvo. Balkanska zveza. Belgrad, 18. septembra. Med Bolgarsko in Srbijo obstoji ofenziv- na in definzivna zveza za slučaj vojnih komplikacij na Balkanu. Ta ali-janca je bila formalno sklenjena in podpisana v dvorcu bolgarskega car-ja Ferdinanda v Evksinogradu in si-cer neposredno po smrti srbskega ministra zunanjih del dr. Milovana Milovanovića, ki se je največ trudil in žrtvoval, da je končno ustvaril to alijanco. Dotični protokol so podpi-sali posebni srbski delegatje, ki so bili gostje carja Ferdinanda. Enake zveze sta Bolgarska in Srbija sklenili tuđi s Crno goro in Grško. S tem je ustvarjena zveza balkanskih dr-žav, naperjena proti Turski. Pravaško - klerikalni sestanek v Opatiji. Opatija, 18. septembra. SnoČi so dospeli semkaj bivša hrvaška saborska poslanca dr. Aleksander Horvat in Stjepan Zagorac ter urednik »Hrvatske«, Herubin Šagvić, da se udeleže konference s slovenskimi kleri-kalci. Konterenci bo predsedoval dr. SusteršiČ. Kakor se čuje, bo na dnev-nem redu te konference predvsem razprava o razmerju med Slovenci in pravaši vobče in o stališču slovenskih klerikalcev nasproti hrvaški stranki prava posebe. Smrt politika. Đelgrad, 18. septembra. Staro-radikalni poslanec Todorović je včeraj v Požarevcu umrL Hmelj. Norimberk, 18. septembra. 120^-800. Kupčija in cene neizpremenjcre. Današnii list obscga 6 stran. Izdajatelj in odgovorni urediilk: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodno tiskarne Dariia. Upravništvo naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. dr. Fran Cerne v Ljublani, 5 K, v smislu poravnave Hrastnik - Vertl. Za štepanjskega »Sokola«: Gdč. Minka Babnik v Ljubljani, nabrala 7 K. Za !L cvetlični dan v Ljubljani: G. dr. Ivan Jenko, primarij, pošilja z Bleda 30 K, ker je bila odsotna njegova rodbina. — GdČ. Mara Tavčar-jeva, učiteljica v Petrovi vaši pri Ćrnomlju, 1 K 67 vin., nabrala med novomeskimi dijaki z geslom: »Ti bos pa doma ostala — suhe žemlje ribala«. — Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, 20 K. — Skupaj 51 K 67 vin. Ziveli nabiralci in darovalci! Avstrljtka ipecialiteta. Na želodcu bo'ehajočim ijudem rriporočsrti je porabo pristnega „Mollovega Seidliz-praška", ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešilno na prebavljanie in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdraviio vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchiaubon 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 19 Tega pa vendar ni težko razometi! ^ Da so sodenski mineralni vrelci iz-tP borni, to priznate, je-H ? Torej! Za kaj ^ naj bi za torej Fayeve sodenske pas Ulje, ki obsegajo popolnoma vse učinkovite sestavinc vrelcev ne vplivale enako in zaradi zgoščene oblike samo točneje kakor vrelci? Kakor vrelci so tuđi pa-stilje pomocek proti vsem afekcijam sopil, se povsod dobivajo, udobno uživajo in pravzaprav nikoli ne odreko. Škatljica stane K T25. Ponaredbe za-vraČajte. Zitn* oene v Budimpeitit Dne 16 septembra 1912. T • r m i n. Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg 11-17 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 114C* Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 060 Rž za april 1913 .... za 50 kg 1007 Oves za oktober 1912 . za 50 kg 10 12 Oves za april 1913 za 50 kg 1043 Koruza za september 1912 . za 50 kg 9 33 Koruza za maj 1913 • za 60 kg 7*62 MeteoroloSično poroclto. ijftot m4 mw\tm 3M-2 Snitjl rr*f»1 tfak 71« mm ča, Stiajc At, t r.ia" ■££ «5 Vetrovi; Neb0 17. 2. pop. 739-9 17-9 «r. jzah. jasno „ 9. zv. 7411 10-3 brezvetr. 18. 7. zj. , 741-1 4*0 sl. iivzta. j megla Srednja vCerajšnja temperatura 10 8 , norm. 14*6* Pađavina v 24 orah (H) mm. ftretne Slollle P9"* in vajenka "^ii .•. se tafcoj »|»r«jm« .*. Kongresni trg 6, U. nadstr. Skriraost lahke, elastICne hoje. Nič več 3147 utrujenja. Stanovitneje od usnja pristnl DIIIM Smm rHLlHH Pdpelnik. Dobiva se v vseti zariavnra troovinati. NaprodaJ |e mlada 2 meseca stara pska (Bernhardinka) pristno pleme, live se pri 3339 Franjo Šostetfil li Jakob i Mi KorofRo- Prodaja ^82 Hrvaška poljedelska banka v Zagrebu prodaja na svoem r-osestvu Lepačip na terttcrju rresta Reke. 1857 koma dov hrastovih debtrl. Izlaza se les !ahko po ce-ti skozi Jelenji dol na Čavlje in dalje. R^flektanti na gornji les na] podajo svoje ponudbe Hrvatski polje del ki banki v Zagrebu. NatanČnejši pogoji pri imenovacem zavodu in pa pri upravi graŠčine Lopaće, p. Jelenji dol Mestai učitelj -64 ■bhbh v boljši hiši. mhbi Naslov pove uprav »Sioven. Naroda« Sprejme se tako} učenec ki je star 14 let in je dovršil ludsko solo z dobrim uspehom v trgovino 1 melanim ftagom in lelezniĐo. Franc Gaštin ¥ Metlikl. 33S3 KLOBUKI moderno nakiteni, 3375 oblike, Rakor vse potrebščine za modistRe prodaja najceneje M. Inat. Ljubljana. Stari trg 21 Popravila točna in cena. II ■ Potrtim srcem javljamo prijate- ■ I ijem in znancem tužno vest, da je I ■ Vsemogočni pokliča! k sebi danes I ■ 17. septembra zjutraj našega pre- ■ I dobrega soproga oz. oČeta gospođa I I Antona Lovšeta I I gostilničarja v Kostrelnid pri Litiji ■ I Pokojnikovo truplo se položi v I I četrtek ob 7. uri zjutraj na pokopa- I I lišče v Smartnem k večnemu po- I I Čitku. ^ ■ I 3386 talujoči ostali. I Prodam razne mte M ldentnikili golobov, Kapucincev crne, (beloglave, belorepne), krofee, franeoske crne, (belosrčne), paučke (modre) s tresoČimi vrati, tromlarje črnobelo pisane, po nizkih cenah, radi opusti tve goloboreje. Ivan Mftlle*"| Zagorje ob Savi, 3376 PorlFBf. slika. slikal Langus, sb proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Gospodična veŠća slovenskega, nemškega in italijan-skega jezika v govoru in pisavi želi premeniti službo v kak komptoar. Naslov pove iz priiaznosti upr. »Slov. Naroda« pod štev. 3384. yilt ste pokusili posebno specialiteto Jdravoik želodcaT Išče se v najem dobro idoča 3351 «jp| ^^ s&gg? A"»»B •« tdkoj ali xa november. Porudbe sprejema Franc Zabkar, lostilur, Đunaiska usta 52. Sprejme se takoj pri 3357 J. Modicn v Novi vaši pri Rakeku S^" dobro izvežban fg trgovski twM in ena ženska pomoćnica srednje starosti v trgovino z meš. blagom. Vsak petek In postnl dan se 3303 dobe sveže irske ribe pri Ant. Staculu. Proda se zaradi odpotovan]a razno pohištvo In 1 pisalna miza, pult, stelaia po zelo ugodni Geni. Istotam so odda nenieblovana mecena $oba poizve se 3373 Franc Jožefova cesta št. 3 111 Joško fiadiura c. >tr. davčnt pristav Dragica j$adiura w. Čeferin ^ii poročmna. i'Jt Ugnfa grora dn* tš. tfmovca ?9fZ Postojna* (Mertc vak^a druge?* po9ebne§a cbveštUa.) 214. §tcv« SLOVENSKI NAROD, Stran 5. Priporočamo našim z gospodinjam n KOLINSKO CIKORIJO iz ediae slovenske * I *ovarne V Ljubljani \ i I Zahvala. I Ob prebrtdki izgubi naSe nad vse ljubljene hčerke, ozfr. sestre I in tete, gospodične I Pavle Ženko I učiteljice I izkazovalo se nam je toliko iskrene^a sočutja od vsepovsod, da I nam — žal — ni mogoče, vsakemu posebej izreci dolžno zahvalo. I Storimo to tem potom ter se iskieno zahvaljujemo vsem sočustvu- I jočim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v obilnem Stevilu I izkazali rajnici zadnjo čast. 3380 I Osobito pa se srčno zahvaljujemo prečast gospodu župniku I Ivanu Vrhovniku za totažilne obiske, gosp. dr JeŠetu, čast. usmiljen- I kam, cenj gospicam in fantom za nositev vencev, velec. gospicam I učiteljicam in gospodom učiteljem od blizu in daleč in vsem drugim I cenj. udeležencem za izkazano častno spremstvo. I Presrčna hvala vsem! I V Ljubljani, dne 1$. septembra 1912. I talajoči ostali. Izvirao novost kar se tiče dopisnic |e izdala ••■ že zaradi slovenskih operet znana tvrdka .•■ ~. Horoschowski & Sšn naDunaju ii sicer trldesef bromovosrelinilti dopisnlE s siovensklm! verzi. Dobivajo se po vseh boljših frgcnrinah. Anton Bal^s umeini in trgovski vrtnar razranja«!. n. a. ofczitstrc, *a it natajt cje§8i cvetlični salon Pod Trančo. 4S fsli" tili j sili mm. it^m.i iop.iv, vsncsi'. tr^Kov if!li Okusno delo in zmerne cene Zunanja nsročila točno. j Marija 62 Mi uli SI. JI • Kmeiovalil pososlniki pozor 1 Mlati Ini CC za iocui p<-*gon ter pogon s silo, navadne in kombinirane S Čisti Ino pripravo, mliai za sadje, ?a moko in 2a šrotati, itiskalnice za grozdje in seno. ge-pelini, slamoreznice, motori! inamka IMG in kotle .1 žganjekuho, ter sploh v*e poljedelske sfroje naj-boljše sestave, zajamčeno brezhibnega delovanja, v naj-večji izbiri ter po najzmernejših cenah dobavlja obče- znana tvrdka s poljedelskimi stroji in železn c&fifcnitft catnctrttp nto&ti&c ic nafftncjoc i&vzSSe* sOat-nt SfoSiifct ve&no v &a/o n&ftincfScy. Sffagdić, £jubljana = nasproti glavne pošte. = \ B r Pravhar došlo cez 30.000 svežih najmodernejših komađov in mcer: čez SOOO jesenskih in zinskih oblek, pelerin in deznih plaščev %a gospode od K 12'—, 20*—, 3O in na prej „ 3OOO jesenskih in zimskih raglanov najnovejših vzorcev a K 15*—, 2Om—, 3O#— in naprej „ 20OO jesenskih in zimskih Mač najno-vejsih vzorcev a K 4? 6\ 8 itd. „ 3OOO oblek in raglanov za dečke a II •>•—, S0—, 12'— in naprej „ 3OOO najmodernejših klobukov za gospode in dečke od 2 K naprej. 15000 damske konfekcije najmodernejse, kakor kostumov, plaščev, pale-totovj jopic, kril in bluz popriznuno nizki ceni. Vsakdo »i lahfco ogleda majo bogato zalogo, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. mm" Na ilezelo poMljatn na ogled brez povntetja. -aaai Priporoea se slavnemu obžin&tvu % vaetn »poštovanjem „^LnglešTto sTtLctđzšČe oblelc" O. Bernatovič j££%"S