Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje  Na Ptuju in v Ormožu »založenih« 14 oporok  Stran 2 Kmetijstvo Slovenija  Subvencije predstavljajo tretjino kmetovega prihodka  Stran 8 V središču Podravje  Kaj bo občinam prinesel 30-milijonski vladni bonbonček  Strani 6 in 7 Politika Starše  V Nadzornem svetu ne morejo sedeti županu všečni  Stran 9 Črna Kronika Ptuj  »Ne bom jim dala ključev, dokler ne poravnajo obveznosti!«  Strani 24 Ptuj, torek, 18. februarja 2020 Foto: Črtomir Goznik to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII št. 14  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ptuj  Prvi dokazi, v kakšnem zraku se dušijo Ptujčani, so na mizi »Rezultati meritev zraka so katastrofalni« Z novim letom je bila merilna postaja za kakovost zraka postavljena tudi v Spuhljo. Prvi rezultati za januar so katastrofalni in dokazujejo, da imajo prebivalci, ki živijo na tem koncu Ptuja, še kako prav, ko govorijo o zastrup- ljenem okolju. Od 31 dni v prvem mesecu je bila dovoljena mejna vrednost presežena kar 17 dni. To je polovica letno dovoljenega števila dni. Svetnik Andrej Čuš pravi, da gre za primer okoljskega kriminala. Več na strani 3. Aktualno Ptuj  Ristovški graščak je postal Ignac Janžekovič  Stran 3 V središču Slovenija  Milijardni prihodki iz prodaje vinjet in kazni  Strani 6 in 7 Ptuj  Inšpektor odredil zaprtje poligona varne vožnje  Stran 2 w w w .te dn ik .s i Postanite NAROČNIK, prejmite NAGRADO in sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI, vikend paket za celo družino v BIOTERMAH Mala Nedelja Podravje  Spor okrog pokrajinskega muzeja edinstven v državi  Stran 5 Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  18. februarja 20202 Aktualno Slovenija  Sodišča založila skoraj 1.000 oporok Doslej izplačano za 700.000 evrov odškodnin Pandorino skrinjico z nerazglašenimi oporokami so pred šti- rimi leti odprli na okrajnem sodišču v Novi Gorici. Oporoči- telj je oporoko zaupal sodišču, to pa je po njegovi smrti ni razglasilo. Dediči tako niso dedovali, kot je bilo zapisano v oporoki, temveč po zakonu. Novogoriški primer je sprožil val odkritih primerov nerazgla- šenih oporok, ki so jih sodišča pozabila v predalih. Na vseh 44 okrajnih sodiščih so našli 945 ne- razglašenih oporok. Na Ptuju in v Ormožu »založenih« 14 oporok Od teh jih je bilo sedem na Ptuju in enako število v Ormožu. Za ptujske primere sodišče po umrlem, za katerega so opo- roko hranili v sodni hrambi, ni prejelo smrtovnice. Podpredse- dnik Okrožnega sodišča na Ptuju Aleksander Turk je povedal, da so vsi primeri končani in sodišče nima o čem odločati. »Na sodišču tudi ni bila vložena nobena tožba, s katero bi oporočni dediči zahtevali odškodni- no zaradi prikrajšanja, ker oporoka ni bila razglašena,« je pojasnil Turk in razložil še situacijo za ormoški konec, kjer pa je bila država enemu izmed oškodovanih dedičev primorana izplačati odškodnino. »Na Okrajnem sodišču v Ormožu je bilo najdenih prav tako sedem nerazglašenih oporok. Na petih smrtovnicah je bil izdelan uradni zazna- mek, da ni oporoke, na eni je bila navedba, da se oporoka hrani na so- dišču, na eni pa ni bilo uradnega zaznamka. V eni zadevi je bila vložena odškodninska tožba, ki se je končala s sklenitvijo poravnave, ki jo je v letu 2018 sklenilo državno odvetništvo.« Država je doslej oškodovancem zaradi nerazglašenih oporok izplačala 700.000 evrov. Skupno so sicer oškodovanci vložili 48 zahtevkov v višini 5,5 milijona evrov. V 20 primerih je državno odvetništvo z oškodovanci sklenilo izvensodno poravnavo, 22 zahtevkov so zavrnili, šest primerov še niso končali, saj oškodovanci niso sprejeli ponujene odškodnine. Odgovornosti ne bo prevzemal nihče Odgovornost nerazglašenih oporok bo obvisela zgolj na ramenih državnega proračuna. »Predsedniki sodišč v nobenem primeru niso zaznali elementov kaznivega dejanja. V 110 zadevah so ugotovili ele- mente osebne odgovornosti. V teh primerih bi lahko bil sprožen ustre- zni disciplinski postopek, vendar se je izkazalo, da tudi v omenjenih pri- merih predsedniki sodišč ne morejo ukrepati, bodisi zaradi zastaranja bodisi zato, ker odgovorna oseba ni več zaposlena na sodišču.« Foto: informiran.si Na ptujsko-ormoškem območju sta okrajni sodišči založili 14 oporok. Za en primer na okrajnem sodišču v Ormožu je država izplačala od- škodnino. V vadbeni poligon za motoriste in voznike začetnike, ki se razpro- stira na 5.000 m2, je občinsko pod- jetje Javne službe vložilo 122.000 evrov. Decembra lani pa je gradbe- na inšpekcija izrekla ukrep prepo- vedi uporabe poligona. Kot je na- vedeno, velja prepoved uporabe od 1. maja 2020. Vrsta kršitve pa: nelegalna uporaba objekta. Hodnik: »Če ne bi uredili poligona, bi bile cene storitev avtošol višje« Direktor Javnih služb Alen Ho- dnik je potrdil, da so seznanjeni z odredbo inšpektorja in posledič- nim zaprtjem poligona za avtošo- le. Kot je dejal, so na degradiranem območju, ki je že bilo delno asfal- tirano, poligon za avtošole uredili, saj niso želeli, da bi se bodoči voz- niki morali na praktične ure vožnje voziti v oddaljene kraje, namesto da bi jih opravljali na lokalnem ob- močju. To bi namreč zelo verjetno posledično pomenilo podražitev cen storitev avtošol, saj bi morali kandidati ta del opravljati v Mari- boru ali Murski Soboti. Z ureditvijo poligona so zakon- skim pogojem zadostili in skoraj tri leta so zadeve potekale brez za- pletov. Konec lanskega leta pa je stvari pod drobnogled vzela grad- bena inšpekcija. V prostorskem planu čez obstoječi poligon vrisana cesta „V prostorskih planih je preko trenutnega poligona vrisana cesta, za katero osebno menim, da je v naravi nikoli ne bo. Vrisana cesta onemogoča pridobitev gradbene- ga dovoljenja. Po mojem mnenju gre bolj za administrativno oz. birokratsko oviro kot realno vse- binski zadržek, vendar smo teh pri svojem delu že vajeni. Zato sami opisane situacije ne vidimo tako kritično, saj smo se že lotili presta- vitve poligona na način, da se tej 'cesti' umaknemo. Načrtujemo, da bo nov poligon nared do izteka roka za uporabo sedanjega, zato je strašenje avtošol povsem ne- potrebno. Obstoječo asfaltirano površino bomo koristili za drug na- men,“ je pojasnil Hodnik. Na Ptujskem letno okrog 12.000 uporabnikov poligona Pritrdil je, da brez poligona na Ptuju ni mogoče opravljati obve- znih ur, ki jih mora kandidat opra- viti izven rednega prometa. Brez poligona torej na Ptuju v celoti ni mogoče opraviti vozniškega izpita: „Zaskrbelo nas je, da bodo morali kandidati v Maribor ali Mursko So- boto, pa smo se lotili zadeve. Avto- šole so zelo hvaležne.“ Zaradi nastalega zapleta bodo sicer imeli dodatne stroške, a kot pravi Hodnik, to ni tako velik pro- blem, saj bodo na dolgi rok plato tržili tudi v prihodnje: „Trenutni as- faltni plato pa tako potrebujemo, ker imamo v planu urediti še eno zadevo. Torej: volk (bo) sit in koza cela.“ Seveda na ugodno rešitev nasta- lega zapleta upajo vsi, predvsem pa kandidati za voznike s širšega ptujskega območja, ki jih je letno okrog 12.000. Ptuj  Gradbeni inšpektor odredil zaprtje poligona varne vožnje Konec opravljanja vozniških izpitov na Ptuju? Junija 2017 je bil na Dornavski cesti na Ptuju, nasproti pokopališča, namenu predan urejen poligon varne vožnje. Investicija je bila pogoj, da se lahko na Ptuju opravljajo obvezne ure, ki so potrebne za pridobitev vozniškega izpita. Zdaj je inšpektor odredil zaprtje poligona. Če se zadeve ne uredijo do začetka maja, bodo avtošole kandidate morale voziti v Maribor in Mursko Soboto. Foto: Javne službe Ptuj Kaj bi zaprtje poligona pomenilo za kandidate s širšega ptujskega območja, najbrž ni treba posebej poudarjati. Za Središče ob Dravi, ki na eni strani meji na Hrvaško, na drugi pa na sosednjo občino Ormož, je omenjena cesta ključnega pome- na, saj gre za glavno prometnico skozi kraj, ki vodi do mejnega pre- hoda s Hrvaško. A ta cesta postaja prometno vse bolj obremenjena in oblegana s tovornim prometom tudi iz tujih držav. »Po zadnji statistiki se je število tovornjakov lani povečalo za 1.500 na skupaj 113.000 tovornjakov, kar pomeni, da ukrep omejitve tran- zitnega prometa ni prinesel nobe- nega upada. Cesta, ki vodi skozi naselje in mimo šole, tako še ved- no predstavlja veliko nevarnost,« je povedal Borko. V državnem proračunu 2020 gladko izbrisani Obnove nevarne državne ceste, ki je posebej problematična zaradi gobokih posedkov na določenih odsekih, so se nadejali letos. »Lani smo dobili pisno obljublje- no, da se bo letos začela obnova ceste skozi Grabe, vendar v letoš- njem državnem proračunu pod in- vesticijskim delom omenjene ceste ni več. Na drugi strani pa obnavlja- jo ceste, kjer poteka lokalni pro- met. Če ne bo šlo drugače, bomo cesto med letom protestno zaprli. Na Direkcijo sem poslal precej os- ter zapis, sedaj me vabijo na sesta- nek. Bom videl, kaj bodo povedali. Še vedno upam, da se bodo dela letos le začela,« je povedal župan Borko. Direkcija obljublja delno sanacijo dveh odsekov Kako kaže glede obljubljene ob- nove državne ceste, smo tudi sami preverili pri odgovornih. Na Direk- ciji za infrastrukturo so odgovorili, da je za ureditev odseka skozi na- selje Loperšice in Obrež izdelana projektna dokumentacija (PZI), ki zajema sanacijo vozišča z uredi- tvijo površin za pešce, kolesarje in ureditev avtobusnih postajališč ter cestne razsvetljave. Nadaljnje aktivnosti pa da so odvisne od raz- položljivih fi nančnih sredstev. Trdijo pa, da je v sklopu redne- ga vzdrževanja letos predvidena sanacija 1.800 metrov dolgega od- seka v Obrežu (približno od gasil- skega doma do naselja Grabe) ter okoli 600 metrov v naselju Središ- če ob Dravi (od mostička čez Trna- vo v Središču v smeri mejnega pre- hoda). Vrednost sanacije vozišča je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Središče ob Dravi  Čakajoč na nujno obnovo državne ceste Če ne bo prenove, bodo cesto protestno zaprli! Središčani težko pričakujejo obnovo državne ceste skozi njihovo občino, ki je tudi zaradi prepovedi težkih tovornjakov na mejnem prehodu Mursko Središče vse bolj obremenjena. Obljube o obnovi imajo že dolgo brado, središki župan Jurij Borko pa se sprašuje, kdaj jo bodo dočakali. Zdaj razmišljajo celo o protestni zapori ceste. Število vozil na mejnem prehodu Središče ob Dravi se iz leta v leto povečuje 2016 2017 2018 2019 Domača 63.541 69.536 85.181 139.088 EU 237.295 250.609 242.016 208.705 Tretje države 15.860 10.977 10.977 11.198 Skupaj 316.696 331.122 338.174 358.991 Vir: Policija Foto: MH Bodo dotrajano in vse bolj prometno obremenjeno cesto morali protestno zapreti? Pol leta časa za ureditev V Zakonu o voznikih in Pravilniku o vozniškem izpitu je navedeno, da se začetni del usposabljanja izvede na vadbeni površini, ki je na Ptuju urejena le na omenjenem poligonu na Dornavski cesti. Hodnik pravi, da v primeru inšpekcijske odločbe pravza- prav gre za nesmiselni birokratski zaplet in upa, da jim bo uspelo zadeve urediti pred iztekom roka, ki ga je postavil in- špektor. Za to jim je dal pol leta. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 3 „Naročnik meritev je bila ptu- jska občina, na pobudo Liste An- dreja Čuša. Meritve so se začele opravljati januarja letos na pobudo številnih občanov saj je stanje v Spuhlji kritično. Od izvajalca me- ritev smo pridobili prve rezultate, povprečje delcev PM10 na vzorcih je bilo 56 μg/m3 – dovoljena mejna vrednost je 50 μg/m3. Preseganje dovoljene meje je bilo ugotovljeno za 17 dni v januarju. Mejno prese- ganje vrednosti je dovoljeno 35- krat v koledarskem letu, kar pome- ni, da so rezultati katastrofalni in nujno je ukrepanje. Glede na število delovnih dni v januarju in vikend omejitve to- vornega prometa se sklepa, da je dovoljena vrednost prekoračena vsak delovni dan,“ rezultate meri- tev komentira predsednik Zelenih in mestnega svetnik MO Ptuj An- drej Čuš. Ob tem izpostavlja, kako po- memben okoljski problem je one- snaženost zraka, saj je vzrok na- stanka številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Glavni izvor onesnaženja z delci naj bi bil veči- noma cestni promet, še posebej v urbanih središčih, v slabo prevetre- nih kotlinah pa tudi izpusti iz kuril- nih naprav ter industrijskih virov. Čuš: »Včasih namerno merijo napačnih mestih, da probleme pometejo pod preprogo« „Vesel sem, da so se končno realizirale naše svetniške pobude, da je treba na območju Ormoške ceste postaviti merilno napravo za kakovost zraka. Mnogokrat držav- ni in lokalni organi takšne naprave postavljajo na mesta, ki niso pro- blematična, samo da se probleme pospravi pod preprogo ali pa sploh ne zazna. Zdravje in čisto okolje sta eni izmed naših prioritet delo- vanja v mestnem svetu in tudi na državnem nivoju. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgo- dnje smrti v EU, saj zaradi onesna- ženosti zraka umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah. Po podatkih OECD bo onesnaženost zraka v mestih do leta 2050 posta- la glavni okoljski vzrok umrljivosti po vsem svetu, pred onesnaženo vodo in pomanjkanjem sanitarnih storitev,“ pravi Čuš in dodaja po- memben podatek: onesnaženost zraka v Evropi skrajšuje pričako- vano življenjsko dobo za kar 8,6 meseca. Tako velika preseganja so okoljski kriminal Dejstvo, da so bila v Spuhlji v enem samem mesecu dosežena tako velika preseganja mej dovo- ljenega, Čuša izjemno skrbi: „Te rezultate bi lahko imenovali kot primer okoljskega kriminala ter kr- šenja zakonskih in ustavnih določb Republike Slovenije. Dejstvo je, da ne gre zgolj za problem ljudi ob Ormoški cesti, pač pa cele občine in države.“ Mestni svetnik in predsednik Zelenih pričakuje, da bo občinska oblast prisluhnila in se ustrezno odzvala na najnovejše rezultate meritev. Najpomembnejša ukrepa po njegovem mnenju morata biti dva: ureditev zahtevane prometne razbremenitve in sanacija okoljskih bremen v naših krajih. Ob tem pa opozarja, da bo ključen tudi dialog z državo, da se nas opredeli kot ogroženo območje. So to novi argumenti proti sežigalnici? „Hkrati pa ti rezultati pod velik vprašaj postavljajo 'upravičenost' postavljanja sežigalnice na Ptuju, saj bi slednja še toliko bolj obreme- nila ter onesnažila zrak. Tudi sam se zavedam, da je treba iti v korak s časom, zagotavljati razvoj in de- lovna mesta, a vse ima svojo ceno, hkrati pa obstajajo alternative, o katerih pa se ne želi govoriti – oči- tno so provizije premajhne. Hkrati pa je to opomin občinski oblasti, ki se mimo obveščanja javnosti na veliko pogovarja in lobira za posta- vitev sežigalnice na Ptuju – mimo vednosti članov mestnega sveta in zainteresirane javnosti. In to stran- ke, ki se deklarirajo za ekološko-so- cialne,“ še dodaja Čuš in zaključuje, da pričakuje bolj učinkovit pristop k predelavi odpadkov: „Da ne bo kdo služil na račun zdravja.“ torek  18. februarja 2020 3Aktualno NIJZ: »Nevarnost je velika« „Delci, večji od 10 μm, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spo- dnje dihalne poti, delci, manjši od 2,5 μm, pa prodrejo celo v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v različna tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzro- čijo vnetje. Ultra fini delci (0,1 μm) lahko v nosno-žrelnem prostoru vstopijo prek vohalnega živca v možgane,“ so ne- varnosti delcev opisali na Naciolnalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU, po nekaterih podatkih zaradi tega umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah. NIJZ predpisuje dnevno in letno mejno vrednost delcev PM10. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 μg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Prav PM delci, ki so le eni izmed onesnaževal zraka, naj bi imeli najbolj negativen vpliv na zdravje. Ptuj  Prvi dokazi, v kakšnem zraku se dušijo Ptujčani, so na mizi »Rezultati prvih meritev zraka v Spuhlji so katastrofalni« Z novim letom je bila merilna postaja za kakovost zraka postavljena tudi v Spuhljo. Prvi rezultati za januar so katastrofalni in dokazujejo, da imajo prebi- valci, ki živijo na tem koncu Ptuja, še kako prav, ko govorijo o zastrupljenem okolju. Od 31 dni v prvem mesecu je bila dovoljena mejna vrednost presežena kar 17 dni. To je polovica letno dovoljenega števila dni. Svetnik Andrej Čuš pravi, da gre za primer okoljskega kriminala. Foto: ČG Prvi rezultati meritev zraka na Ormoški cesti za januar 2020 so znani. Spomnimo, da je imel Risto- vec v resnici ves čas samo enega potencialnega kupca, in sicer bo- taničnega strokovnjaka Ignaca Janžekoviča, zaposlenega na ma- riborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, ki stanuje v neposredni bližini in si je grad že- lel vse življenje. »Uresničile so se mi sanje, ki sem jih sanjal 50 let, od tega pa tri desetletja zbiral de- nar za nakup in obnovo ter prip- ravljal načrte za vsebino v gradu. Nisem še povsem dojel, srečen sem, vznemirjen, najprej se bom sprehodil po Ptuju, šel na pijačo in zbral misli,« je po četrtkovi dražbi dejal Janžekovič. Prve tri dražbe za enonadstro- pno historično stavbo v velikosti 646 kvadratnih metrov z vrtom in dobrimi 4.200 kvadratnimi me- tri pripadajočega zemljišča so bile neuspešne, saj zanje nihče ni vplačal varščine. »Tudi jaz sem jo vplačal šele za četrto dražbo, saj je bila prej izklicna cena bistveno previsoka. Bil sem edini dražitelj, vse je potekalo na nivoju in hit- ro. V prihodnjih dveh tednih bom z Mestno občino Ptuj podpisal pogodbo, poravnal preostanek kupnine in prevzel ključe, potem pa se začne resno delo, namreč obnova.« Grad Ristovec, ki je prvič ome- njen že v 15. stoletju, je potreben temeljite obnove, statika je slaba, del stropa porušen. Če se sanacija ne bo kmalu začela, strokovnjaki ocenjujejo, da bi se lahko njegova severna stena v prihodnjih dveh letih celo porušila. Poleg tega, da novega ristovškega graščaka ča- kajo visoki stroški obnove, pa mu je Mestna občina Ptuj naložila tudi nekaj posebnih pogojev, in sicer bo morala obnova potekati v skla- du s pogoji zavoda za varstvo kul- turne dediščine. Ristovec, ki sega drži tudi ime Vodni grad, pa mora ostati javno dostopen. Občina si je pridržala brezplačno služnostno pravico za potrebe vzdrževanja, popravila, obnove in nadzora iz- gradnje komunalne infrastruktu- re, torej vodovoda in kanalizacije, saj je slednja speljana po enem od jarkov okoli gradu. »Upam, da nam bo to s kanalizacijo oziroma jarki uspelo urediti v obojestran- sko zadovoljstvo, saj si želim, da bi lahko vanje znova speljali vodo. Obljubili so mi tudi, da se bo našla rešitev za novogradnjo v neposre- dni bližini gradu, ki tja nikakor ne sodi.« Janžekovič si je posestvo z gradom zamislil kot izobraževal- no-raziskovalni center in vzorčni nasad za zdravilne rastline, tam bo semenska banka, v gradu pa zeliščna apoteka, čajnica in še kaj. Ptuj  Dražba za grad Ristovec v četrto slednjič uspešna Ristovški graščak je postal Ignac Janžekovič Mestna občina Ptuj je prvotno ceno za propadajoči kulturni spomenik lokalnega pomena po več poskusih prodaje s prvotnih 85.000 spustila na 59.500 evrov, ki so bili za kupca sprejemljivi. Foto:ČG Gradu Ristovec, ki je dobil novega lastnika, se znova obetajo lepši časi. Foto: ČG Andrej Čuš: »Mnogokrat državni in lokalni organi takšne naprave postavljajo na mesta, ki niso pro- blematična, samo da se probleme pospravi pod preprogo ali pa sploh ne zazna.« Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 4 Tovrstna storitev je več kot do- brodošla predvsem za starejše občane. »Mnogi živijo sami, ima- jo težave s prevozom in v mojem interesu je, da takšni bolniki prej- mejo potrebno zdravilo čim prej. Zgodilo se je namreč, da sem pred- pisala antibiotik, pa ga je bolnik za- radi omenjenih težav s prevozom začel jemati šele čez nekaj dni,« je pojasnila stisko občanov Dovečar- jeva. V pol leta delovanja se je ta rešitev izkazala za dobro. »Še po- sebej sedaj, v času številnih okužb, ko je potreben antibiotik, pride ta priročna zaloga zdravil še kako prav. Bolniku obrazložim, kako mora zdravilo jemati, mu ga izdam, elektronski recept pa po varni poti pošljem v lekarno, kjer ga še admi- nistrativno obdelajo.« V Podlehniku priročne lekarne ne bo Na vprašanje, ali je priročno zalogo zdravil pričakovati tudi v Podlehniku, kjer se je prav tako pojavila želja, pa je Dovečarjeva odgovorila: »V Podlehniku zaradi frekvence pacientov in časovnega pritiska to ne bi bilo izvedljivo, ob tem je tudi lekarniška mreža tam- kajšnjim pacientom dostopnejša.« Zakon o lekarniški dejavnosti na- mreč veleva, da lahko priročno za- logo zdravil organizira lekarna pri zdravniku v kraju, ki je od najbližje (podružnične) lekarne oddaljena najmanj 10 kilometrov. V Žetalah ta pogoj izpolnjujejo, z vzpostavi- tvijo priročne zaloge pa se je stri- njalo tudi ministrstvo in lekarniška zbornica. Zdravil za kronične bolezni v priročni lekarni ne more biti Tako od septembra dalje bolniki v Žetalah prejmejo zdravila za aku- tna stanja z dodatnim pogojem, da zanje ni potrebno doplačilo, je pojasnila direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič: »Za kro- nične bolezni pa je za pravočasen dvig zdravil odgovoren tudi pa- cient. V priročni zalogi ni možno imeti zdravil, za katera je potrebno doplačilo. Teh pa je danes že zelo veliko.« torek  18. februarja 20204 Podravje Če bi pol toliko gradili kot sestankovali, bi bila cesta zgrajena že do Kopra Minuli teden je v Markovcih potekal še en sestanek več, na katerem so se srečali predstavniki občin ob že več kot dve de- setletji pričakovani in prepotrebni cesti Ptuj–Ormož, prisotni so bili tudi poslanci državnega zbora iz Spodnjega Podravja ter predstavniki pristojnih ministrstev in Darsa. Zadnji sestanek bi najlažje opisali kot tragikomedijo. Poslanec Aljaž Kovačič, ki je bil sicer tokrat prvič na sestanku, se je namreč spominjal, kako so se začela prva izkopavanja, ko je še drgnil hlače v najniž- jih razredih osnovne šole. Kaj prida več pa še po toliko letih ni narejenega. Poslanka Mojca Žnidarič je pristavila, da je bila takrat noseča, danes je njena hči stara 20 let. Cesta bi morala biti zgrajena že leta 2013. A razen viadukta Sejanca smo kljub številnim praznim obljubam, sestankom in raznoraznim študijam še vedno bolj kot ne na nulti točki, čeprav nas pristojni vztrajno prepričujejo, da se dogajajo pre- miki. »Toliko zadev je že bilo na papirju, toliko dogovorjenega, pa še vedno ni nič narejenega! Ta cesta je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva, turizma ... Inve- stitorji in mladi pa nam odhajajo. Kaj naj odgovorimo investitorjem, ko nas vpraša- jo, kdaj bo narejena ta cesta?! Saj jim ne znamo jasno odgovoriti!« je predstavnike ministrstva in Darsa z neovrgljivimi dej- stvi soočil ormoški župan Danijel Vrbnjak. Očitno državi gradnja te ceste ni prioriteta, pri zavlačevanju pa ji še kako prav pride medsebojno zapletanje občinskih interesov. Središki župan Jurij Borko se je prav zaradi ignorantskega odnosa države odločil bojko- tirati popolnoma brezplodne sestanke. K o m e n ti ra m o V območju med Potrčevo in Osojnikovo se pripravlja občinski podroben prostorski načrt, ki bo kmalu končan in razgrnjen. Sledile bodo obravnave: najprej osnutka, nato predloga na mestnem svetu, in če bo šlo brez zapletov, bi lahko bil ta dokument sprejet v roku ne- kaj mesecev. S sprejemom bi bili izpolnjeni pogoji za začetek gradnje novih objektov, predvidoma blokov, kar je očitno namera občine in zaseb- nika. Kot so pred nekaj meseci potrdili na ptujski občini, si želijo, da se prav na tem območju gradijo varovana stanovanja. Ta lokacija naj bi se izkazala kot najprimernej- ša. Glede na lastnino, ki jo občina še premore, pa veliko alternativ niti nima. Ker se v zadnjem času pojavljajo ugibanja, da bo na tem območju zgrajen tudi nov blok, ki naj bi ga gradil zasebnik, smo na občini povprašali, ali to drži. Odgovorili so: „Ob Potrčevi ulici je predvide- na umestitev treh objektov – eno zemljišče je v lasti Mestne občine Ptuj, kjer je možna tudi gradnja va- rovanih stanovanj (če bo prišlo do prodaje zemljišča v ta namen), pre- ostali dve parceli sta v lasti podje- tja VOH, d. o. o. in na njih je možna stanovanjska gradnja.“ Nova stanovanja in hiše na Ptu- ju gredo za med. Tudi na precej nenavadnih ali ne najbolj elitnih lo- kacijah se novogradnja proda zelo hitro. Po tem se najbrž da sklepati, da bo po dokončanju birokratskih postopkov gradnja stekla precej hitro, če se je bo lotil zasebnik. Ptuj  V načrtu novogradnje ob Potrčevi cesti Zasebnik in občina v gradnjo treh blokov Zemljišče pri Mercatorjevi trgovini na Potrčevi je ptujska občina že pred časom skušala prodati na dražbi. Poskus ni bil uspešen, zato so plan nekoliko spremenili in se odločili, da to parcelo za zdaj obdržijo v občinski lasti. Na njej je bilo nekoč parkirišče, zdaj želijo tam graditi varovana stanovanja, za kar pa občina nima denarja. Kot kaže, pa bo na tem območju gradil stanovanjske objekte zasebnik. Foto: ČG Na Potrčevi je predvidena gradnja kar treh objektov. Foto: MV Zdravnica Darja Dovečar, ki v Žetalah skrbi za zdravje občanov in ob tem prisluhne še marsikateri življenjski stiski. Žetale  Priročna zaloga zdravil uspešno deluje »Ker niso imeli prevoza, so do antibiotika prišli šele čez nekaj dni« Že pol leta mineva, odkar je bila v Žetalah na pobudo občine in ob pripravljenosti tamkajšnje zdravnice Darje Dovečar ter Lekarn Ptuj vzpostavljena priročna zaloga zdravil. Gre za omarico v zdravničini ordinaciji z omejeno zalogo in na- borom zdravil. Dornava  Vzdrževanje dvorca Zgolj nujna popravila Dvorec Dornava je brez dvoma eden izmed eminentnejših spomenikov nepremične kulturne dediščine. A pot do ce- lovite obnove bo zagotovo še zelo dolga. Lokalna skupnost možnost oživljanja prepoznava v manjših projektih, do- godkih in prireditvah, država pa z nekaj tisoč evri na leto poskrbi za najbolj nujna popravila. Na ministrstvu za kulturo, ki je v imenu države skrbnik dvorca, so po- jasnili, da denarja za celovito obnovo nimajo. Zato na objektu izvajajo le nujna vzdrževalna in investicijska dela, s katerimi preprečujejo nadaljnji propad objekta. Skrbijo tudi za urejen izgled parka. Od leta 1996 so za obnovo in investicijsko vzdrževanje dvorca ter parka namenili 1,1 milijona evrov. „S temi sredstvi smo obnovili streho, restavrirali fasade, izdelali drenažo, vzpostavili meje vrtne zasnove, obnovili poti v parku, uredili in ogradili parcele znotraj parka, restavrirali kamnite plastike v parku, popravili strojne inštalacije in ograje ter uredili meteorno kanalizacijo. Izdelali smo konservatorski načrt za dvorec in park. Lani smo izvedli zaš- čito opečnega zidu, nadaljujemo sanacijo električne napeljave, prav tako redno plačujemo vzdrževanje okolice,“ so 20-letna vlaganja v odgovoru za naš časopis na kratko opredelili na kulturnem ministrstvu. Foto: Arhiv ŠT V 24 letih je država za nujna dela na dvorcu in v parku ob njem name- nila 1,1 milijona evrov ali povprečno letno 46.000 evrov. Foto: Mojca Vtič Markovci  Končna podoba pokopališča vse bližje Še 105.000 evrov Pokopališče v Markovcih je vse bližje končni p odobi. Od po- stavitve ograje, zasteklitve poslovilnega prostora do parkov- ne zasaditve, ki jo je v minulih mesecih opravilo domače vr- tnarsko podjetje Vrtnarstvo in hortikultura, Franc Horvat. »Decembra smo bili na podlagi najcenejše oddane ponudbe izbrani za zasaditev ter ureditev promenadne poti pri pokopališču v Markov- cih. Po pregledu projektantskih načrtov smo v omenjenem mesecu delo tudi izvedli,« je dejal Aleš Horvat. Na celotnem območju so zasadili več različnih listnatih dreves in ne- kaj iglavcev. »Zasadili smo tudi drevored v barvi zelenih in rdečih javor- jev s kasnejšim oblikovanjem krogov iz nerjavečih pocinkanih robnikov z dosipom okrasnega lubja. Na samem območju smo zasadili 135 rastlin z opornimi koli. Kot zanimivost naj dodam, da je celotni park zasajen v obliki kroga.« Dela pa še niso povsem končana. »Ker je decembra prišlo do spremembe vremenskih razmer, niso mogli dokončati ozelenitve na samem parku, tako da bo ta dokončana letos marca,« napovedujejo v vrtnarstvu iz Bukovcev. Za zasaditev je občina odštela približno 30.500 evrov. »Letos namera- vamo na markovskem pokopališču urediti še prostor za raztros pepela in obeležje, kjer bodo lahko zapisana imena pokojnih,« je še dodal mar- kovski župan Milan Gabrovec. Za ta namen imajo v proračunu rezervira- nih 20.000 evrov, 30.000 evrov je rezerviranih za dokončanje zunanjega dela objekta pokopališke vežice (nadstreški ob vhodu v vežico), 55.000 evrov pa je v proračunu zagotovljenih za pokritje stroška izgradnje jav- ne poti ob pokopališču Markovci, vključno z izgradnjo steze za pešce in kolesarje, od krožišča pri KZ Ptuj do pokopališča. Državna sredstva za dvorec (€) Leto Investicijsko vzdrževanje Redno vzdrževanje 2015 30.719 25.342 2016 5.245 26.784 2017 47.708 46.472 2018 32.232 27.231 2019 41.905 29.690 Skupaj 157.809 155.519 Vir: Ministrstvo za kulturo Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  18. februarja 2020 5Podravje Zavrč  Občina čaka na študijo Pravdič napoveduje omejitev prometa Zgodba Martina Vesenjaka, ki trdi, da mu bližnja cesta in promet po njej povzorčata pokanje hiše, še vedno ni rešena. Čeprav mu je župan Slavko Pravdič konec lanske- ga leta po obisku na domu obljubil hitro ukrepanje, se še vedno ni zgodilo nič. „Presenečen sem bil, ko se je župan oglasil. Ogromno mi je pomenilo, da me je poslušal in so igledal škodo na hiši,“ je dejal Vesenjak, ki sedaj upravičeno pričakuje, da bo na poti mimo njegove hiše omejen promet za težka vozila. Po ogledu škode je namreč Pravdič nemudoma sprejel odločitev, da bodo na tem odseku uredili omejitev prometa za težka vozila: „S službo našega koncesionarja za vzdrževanje cest in službo gradbenega nadzora je dogovorjeno, da izdelajo študijo potrebne po- stavitve prometnih znakov o omejitvi težkega prometa na tem odseku, vendar tako, da bo zavarovana Vesenjakova hiša, obenem pa ne bo prevelikega vpliva in omejitev za ostale stanovalce na tem območju.“ Za študijo je očitno potrebno veliko tednov Sredi februarja pa ob cesti prometni znaki še ne stojijo. Težko je verje- ti, da so lahko postopki za postavitev prometnih znakov tako dolgotraj- ni. „Naredili še niso čisto nič. Vse je ostalo popolnoma enako, kot je bilo prej,“ je povedal Vesenjak z vse manj optimizma v očeh. Na drugi strani pa župan zagotavlja, da delajo na tem: „Omejitev bo vzpostavljena takoj po prejemu študije, ki jo bomo na občini pregledali in potrdili. Glede na to, da sam ne morem vplivati na hitrost izdelave te študije, ne morem z gotovostjo trditi, kdaj bodo znaki o omejitvi prome- ta postavljeni. Kljub temu pa sem naročil, da se študija in sama realizaci- ja izvedeta v najkrajšem možnem času,“ je pojasnil župan. O obvozu bodo odločili strokovnjaki Medtem ko je župan prepričan, da bo omejitev težkega prometa na danem odseku ceste rešila probleme, Vesenjak ostaja skeptičen: „Z zna- ki ne bodo čisto nič naredili, ker se bodo tovornjaki vozili še naprej. Žal samo prometni znak ne bo rešil tega problema.« Dejstvo je, da nespoštovanja cestnoprometnih predpisov občina ne more kaznovati, zato pa so s svojimi pozdravi toliko uspešnejši možje v modrem. V vsakem primeru pa se bo po tem odseku peljal tovornjak za odvoz smeti, intervencijska vozila, kaka dostava ali avtobus. Vesenjak je tako prepričan, da je rešitev edino obvoz. Slednje mož- nosti pa tudi župan ne zavrača. „Če bi tudi študija pokazala, da je obvoz potreben, ne zavračam možnosti drugačne trajne rešitve,“ je dejal žu- pan. Sedaj je na potezi stroka. Foto: KG Martin Vesenjak: „Nobena obljuba ne more rešiti problema.“ Nazadnje smo poročali, da se je zadeva znašla na ptujskem okro- žnem sodišču, saj je središka ob- čina vložila ugovor, po tem ko je PMPO preko odvetniške pisarne občino pozvala k poplačilu vseh zapadlih računov v višini nekaj več kot 18.000 evrov. Občina je najela odvetniško družbo Čeferin in prija- telji. S Čeferinom bodo dokazovali »svoj prav« Kot kaže, pa tako muzej kot ob- čina ostajata vsak na svojem bregu. »Muzej je želel izvesti izvršbo, kar smo preprečili. Zadeva je pristala na sodišču, ki najprej predlaga me- diacijo. Dejstvo je, da nas v sousta- noviteljstvo zavoda ne morejo pri- siliti. Takšno je tudi stališče kultur- nega ministrstva. Menim tudi, da bi moral direktor muzeja po tem, ko je prejel naš sklep o izstopu iz zavo- da, predlagati nov odlok o ustano- vitvi PMPO, a ni. Na mediacijo smo pripravljeni z odvetnikom in z argu- menti, ki smo jih jasno zapisali. Teh je več; med drugim tudi to, da preo- stalih 16 ptujskih občin za muzej ne plačuje nič. In če bo treba, se bomo tožili,« je na zadnji seji svetnikom pojasnil župan Jurij Borko. Lorenčič zavrača županove obtožbe Direktor muzeja Aleksander Lo- renčič na drugi strani županove be- sede zavrača in trdi, da bi se zadeva morala dogovoriti na ravni ustano- viteljev. »Način spremembe odloka je znan vsem ustanoviteljem. Vse leto pozivam soustanovitelje k ak- tivnejšemu reševanju nastalega za- pleta, k spremembi odloka in pod- pisu pogodbe med soustanovitelji, v kateri so navedene medsebojne pravice, obveznosti in dolžnosti. O tej problematiki sem večkrat opozarjal tudi javno, občine sou- stanoviteljice je k ukrepanju pozval tudi strokovni svet in svet zavoda muzeja. Direktor ni pristojen, da predlaga spremembo odloka, am- pak morajo spremembo dogovoriti ustanovitelji!« je jasen Lorenčič, ki sodnega postopka za zdaj ne želi komentirati. Kot je pred časom še pojasnil, bi sklep o izstopu omenjene občine iz soustanoviteljstva PMPO morale potrditi preostale občine sousta- noviteljice. Ker do tega ni prišlo, je obstoječi temeljni akt o ustanovitvi zavoda še vedno veljaven, v skladu z njim pa tudi obveznosti vseh (so) ustanoviteljev. Ministrstvo za kulturo glede postopka daje prav Lovrenčiču Ministrstvo za kulturo je glede samega postopka izstopa sousta- novitelja iz zavoda jasno: »Odlok o izstopu iz javnega zavoda je do- mena in odločitev ustanoviteljev javnega zavoda. Torej je to dome- na občin, saj so te ustanoviteljice zavodov, pri tem pa morajo upo- števati ustanovitvene akte!« Sodeč po odgovoru kulturnega ministrstva je nesporno, da je sre- diška občina naredila napako v sa- mem postopku izstopa iz ustanovi- teljstva zavoda. Omenjena občina bi morala preostale tri občine sou- stanoviteljice (Ptuj, Ormož in Sveti Tomaž) seznaniti s svojo namero in jim posredovati sklep občinskega sveta o izstopu, vsi občinski sveti pa bi morali o tem glasovati, nakar bi sledila sprememba ustanovitve- nega akta. Vse do trenutka, dokler se ob- činski sveti občin soustanoviteljic ne bodo izrekli o izstopu občine, pa je tudi središka občina v skladu z veljavnim ustanovitvenim aktom dolžna fi nancirati delovanje muze- ja, če ji je to prav ali ne. Ptuj, Središče ob Dravi  Saga o nefi nanciranju Pokrajinskega muzeja se nadaljuje Spor med občino in muzejem edinstven v državi Središka občina in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož se še naprej dajeta okrog nefi nanciranja ormoške enote muzeja. Nastalo situacijo naj bi reševali z mediacijo na sodišču, a pričakovati je, da ne bo prinesla rešitve. Foto: MH Jurij Borko: »Mi menimo – takšno je tudi mnenje ministrstva –, da nas v zavod ne morejo prisiliti,« pravi središki župan Jurij Borko. „Rešitev z zamenjavo zemljišč se ni izkazala kot ustrezna, zato v tem trenutku preverjamo še eno možnost, za katero bo potreben dogovor z vsemi občinami sousta- noviteljicami,“ so na vprašanje, v kateri fazi so aktivnosti, povezane z zamenjavo zemljišč, odgovorili iz Mestne občine Ptuj. Stavbna pravica podeljena, lastniki pa se ne morejo vpisati Šola dr. Ljudevita Pivka se je gra- dila s sredstvi 16 občin soustanovi- teljic javnega zavoda in s pomočjo sredstev Republike Slovenije. No- vozgrajeni objekti (šola, telovad- nica in povezovalni hodnik z Dija- škim domom Ptuj), na katerih ima MO Ptuj stavbno pravico, pa stojijo delno na zemljiščih v lasti občine, delno na državnih zemljiščih. „Na- men menjave je bil, da bi Mestna občina Ptuj postala zemljiškoknji- žna lastnica vseh zemljišč, na kate- rih stojijo objekti, nakar bi se pris- topilo k etažiranju vseh objektov in vpisu etažne lastnine v uradne evidence v korist vseh soustano- viteljic javnega zavoda. Do predla- gane menjave zemljišč zdaj ne bo prišlo zaradi odklonilnega mnenja pristojnega ministrstva, saj ome- njena parcela ne ustreza njihovim kriterijem,“ so pojasnili na ptujski občini. Pravno-formalno gledano bodo zadeve okrog lastništva zaključene šele, ko bo to urejeno. Vlada RS je sicer ptujski občini, ki je vodila po- stopke, podelila 99-letno stavbno pravico, občine, ki so sofi nancirale izgradnjo, pa se kljub zagotovitvi fi nančnih sredstev za izgradnjo ne morejo vpisati kot solastnice stavbe. Rešitve ptujska občina išče že nekaj let. Najprej je bil zavrnjen predlog za brezplačen prenos zemljišča, očitno pa jim ne ugaja niti ideja o zamenjavi. Na ptujski občini sicer vztrajajo, da gre za enakovredni zemljišči. Zdaj iščejo nove možnosti, o čemer se bodo najverjetneje pogovarjali na nas- lednjem kolegiju županov Spo- dnjega Podravja. Ptuj  Ministrstvo se ne strinja z zamenjavo zemljišč Občine še ne bodo solastnice šole dr. Ljudevita Pivka Konec lanskega leta je ptujska občina državi ponudila zamenjavo zemljišč, da bi tako rešile problem lastništva parcele, na kateri stoji nova OŠ dr. Ljudevita Pivka. V zameno za parcelo, na kateri stoji omenjena šola, so ponudili svojo, na poti proti parku Ljudski vrt, tik ob ptujski bolnišnici, nasproti Kajuhove ulice. Foto: ČG Šola je delno grajena na občinskem, delno na državnem zemljišču. Sodne prakse v državi še ni ... Odgovor na vprašanje, zakaj se je župan Borko izstopa iz soustanoviteljstva muzeja lotil na napačen način, je zelo verjetno najti v dejstvu, da ga preostale tri občine oziroma občinski sveti skoraj gotovo ne bi podprli oz. bi ga zavrnili. Na tej točki pa bi se zadeve precej zapletle, saj takšnega primera v naši državi še ni bilo. Vsi izstopi občin iz soustanoviteljtva kakšnega zavoda so bili namreč doslej izpeljani sporazumno. Sodne prakse v primeru tovrstnega zapleta tako sploh ni, je pa že vrhovno sodišče opozorilo na nedorečenost zakona o zavodih, ki ne predvideva natančnih postopkov izstopa (in tudi ne vstopa) soustanoviteljev v javni zavod. Drugo dejstvo v dotičnem primeru je, da ima občina vso pravico izstopiti iz zavoda, ki ni nujen za obstoj občine (npr. iz soustanoviteljstva knjižnice občine ne morejo izstopiti, saj bi to pomenilo kršitev zakona o lokalni samoupravi in bi s takšnim dejanjem ogrozile sam obstoj občine). Zakona, ki bi občino obvezoval, da mora biti ali ostati soustanoviteljica muzeja, ni. Glede na to, da v takšni zadevi sodna praksa ne obstaja, bo zanimivo spremljati, kako se bo nastali zaplet med središko občino in muzejem odvijal naprej. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  18. februarja 20206 V središču Kdaj bo zakon stopil v veljavo, ni znano, saj ga čaka še potrditev v državnem zboru. Predvidoma naj bi to bilo letos. Sicer pa gre v večini občin za majhne zneske, ki finančnega položaja lokalnih skupnosti ne rešujejo. Res je, da je vsaka olajšava dobrodošla, a učin- koviti ukrepi, ki bi občinam omo- gočili, da bi lažje zadihale, bi bili prevzem stroškov plačevanja pro- grama varstva predšolskih otrok in socialnovarstvenih programov, višja povprečnina ter nepovratna namenska sredstva za gradnjo ko- munalne in cestne infrastrukture. Pukšič: »Najboljši ukrep te vlade je bil njen odstop!« Župan občine Destrnik Franc Pukšič je povedal, da se je od leta 2011, ko v državnem zboru ni več županov – poslancev stanje na po- deželju katastrofalno poslabšalo, saj po njegovih besedah nihče ne skrbi za skladen enakomerni razvoj Slovenije. Opozarja, da je denar iz zadnje finančne perspektive ostal v glavnem pri bogatih za njihove velikanske, centralistične projekte in tako imenovane mehke vsebine. Denarja za razvoj podeželja, novih delovnih mest v gospodarstvu, tu- rizmu in kmetijstvu z dopolnilnimi dejavnostmi pa ni bilo. »Cestna infrastruktura, ki smo jo zgradili pred leti, je popolnoma uničena, zaradi centralizma in nesposobnih vodstev v nekaterih občinah, žal je med njimi tudi naša. Najboljši ukrep te vlade je bil, da je odstopi- la in da državo začnejo voditi tisti, ki so dokazali, da to znajo in nemu- doma poskrbijo za skladen razvoj.« Predvideni vladni ukrep bo obči- no Destrnik olajšal za blizu 53.000 evrov. Vudlerjeva: »Smo samo servis za plačevanje stroškov« Občina Sveti Andraž bo letos za zavarovanje brezposelnih oseb namenila dobrih 11.000 evrov, stro- škov z družinskim pomočnikom ne bodo imeli, za mrliškega oglednika bodo odšteli nekaj čez 900 evrov. Andraška županja meni, da bi bil najenostavnejši ukrep, ki bi pri- peljal do ustreznega financiranja lokalnih skupnosti, dvig povpreč- nine. »Čeprav na vladi trdijo, da je povprečnina izračunana ustrezno, to ne drži. Občine so v letih varče- vanja izgubile vsaj en celoten pro- račun finančnih sredstev, tudi zato so bili stroški izvajanja zakonskih nalog v nekaterih preteklih letih nižji, posledično je nižji tudi izračun povprečnine, ki za osnovo jemlje povprečje štirih let.« Vudlerjeva je poudarila, da bi morala država po njenem mnenju prevzeti stroške socialnih trans- ferjev, na katere občine nimajo nobenega vpliva in so samo servis za plačevanje na podlagi odločb, ki jih izda država. »Medtem ko ima- mo danes v domskem varstvu pet oseb, za katere plačujemo domsko varstvo, jih lahko imamo v nasled- njem letu šest, sedem, osem ali tudi deset. Na to nimamo vpliva, strošek pa se poviša enormno.« Vrbnjak: »Občine same najbolj poznamo potrebe« Ormoški župan Danijel Vrb- njak prav tako meni, da samo te tri postavke še zdaleč ne bodo ustvarile pogojev za normalen ra- zvoj občin. Občina Ormož letos za zavarovanje brezposelnih oseb namenja dobrih 114.000 evrov, za družinskega pomočnika 79.000, za mrliške oglede pa 9.000 evrov. »Trenutno plačujemo tri družinske pomočnike, lani jih je bilo 12. Pri družinskih pomočnikih so občine že sedaj dobile povrnjen oz. so- financiran pretežni del stroškov. Tako da odprava tega izdatka ne bo v celoti pomenila prihranka za občine,« je razložil župan. Na vpra- šanje, kateri ukrepi bi pomenili de- jansko razbremenitev občin, pa je odgovoril: »Povišanje povprečnin, razbremenitev pri stroških financi- ranja vrtcev in oskrbnin v domovih za starejše. Enakomeren razvoj dr- žave bi lahko omogočili, če bi obči- nam ostajalo več sredstev za inve- sticije. Občine same dobro vemo, kje imamo največje potrebe.« Lansko leto je bilo glede pri- hodkov iz naslova cestnin za Dars rekordno. Po predhodnih podatkih so zbrali kar 466 milijonov evrov, od tega slabo polovico, 195 milijo- nov evrov, od vinjet, kar pomeni približno sedem milijonov evrov več v primerjavi z enakim obdob- jem v letu poprej. Prodaja vinjet z letnico 2019 je znašala 7,5 milijona evrov oz. dobrih 210.000 vinjet več kot vinjet z letnico 2018. V promet so daleč najbolj šle tedenske vi- njete, prodali so jih kar dobrih 4,9 milijona, od tega okoli 4,6 milijona za cestninski razred 2A, kamor spa- dajo osebna vozila. Za okoli 50.000 na skupaj več kot 1,58 milijona je še narasla prodaja mesečnih vinjet, za štiri odstotke oz. 40.000 pa letnih vinjet; teh so skupaj prodali okoli 940.000. Malenkost je padla le prodaja polletnih vinjet za motor- na kolesa. V začetku leta letne vinjete, poleti tedenske »Največ letnih vinjet sicer pro- damo v drugi polovici januarja in v prvi polovici februarja, največ tedenskih in mesečnih pa v poletni turistični sezoni (junij–september). Največ tedenskih prodamo v tujini in na vstopu v Slovenijo (Darsova prodajna mesta in prvi bencinski servisi po vstopu v našo državo),« opažajo na Darsu, ob tem pa doda- jajo: »Najbolj prodajano obdobje za letne vinjete je torej druga polo- vica januarja; za grobo primerjavo: če npr. letno v povprečju prodamo skupno okrog 900.000 letnih vi- Slovenija, Podravje  Prihodki za cestnine iz leta v leto vse višji, lansko leto rekordno Dars je lani za cestnine pobral skoraj pol milijarde e Družba za avtoceste (Dars) je lani na račun cestnin pobrala kar 466.000.000 evrov, od tega z vinjetami 195 milijonov evrov, še več, 271 milijonov evro desetletju so sicer s cestninami skupno zaslužili kar 3,8 milijarde evrov. Spodnje Podravje  Kaj bo občinam prinesel vladni bonbonček, težak 30 milijonov evrov Kljub olajšavi najbolj težka fi nančna bremena ostaja Vlada je konec lanskega leta sprejela predlog zakona o fi nančni razbremenitvi občin, s katerim bo država med drugim prevzela obveznosti p ter mrliško-ogledne službe. Po besedah ministra za javno upravo v odstopu Rudija Medveda je razbremenitev občin na letni ravni ocenjena na je, da znatve razbremenitve proračunov to ne bo prineslo. V desetletju pobrali za 3,8 milijarde evrov cestnin Prihodki (v milijonih) 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019* Vinjete 108 131 137 139 139 156 162 170 180 188 195 Cestnine 130 160 161 156 166 188 188 191 251 263 271 Skupaj 238 291 298 295 305 344 350 361 431 451 466 Vir: Dars *Prehodni podatki Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  18. februarja 2020 7V središču Lani rekordno število glob: za nepravilno uporabo vinjete višja kazen, kot če je nimate Čeprav se iz leta v leto proda vse več vinjet, pa vse od leta 2013 na drugi strani narašča tudi število izdanih glob. Cestninski nadzorniki DARS so lani izdali skupno 58.067 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet, kar je največ od sredine leta 2008 dalje, odkar so vinjete obvezne za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah). Poleg tega so lani izdali še 8.363 glob zaradi kršitev v okviru nadzora nad cestninjenjem tovornih vozil ter dodatnih 1.589 zaradi kršitev zakona o pravilih cestnega prometa (sankcionirajo namreč tudi v teh primerih). Največ glob zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet je izdanih v poletnih mesecih, in to v kar 90 odstotkih tujim voznikom. Za uporabo cestninske ceste brez veljavne vinjete za določen cestninski razred je predpisana kazen 300 evrov oz. polovička 150 evrov, s 500 evri globe pa kaznujejo voznike, če vinjete ne namestijo na vozilo z njenim prvotnim lepilom ali če z nedovoljenim posegom spremenijo oz. zmanjšajo učinkovitost lepila. Borko: »Okolje potrebuje investicije« Občina Središče ob Dravi bi po zakonu pridobila dobrih 42.000 evrov. Letos bodo za zavarova- nje brezposelnih namenili okoli 20.000 evrov, enako za družinske- ga pomočnika, za mrliško-ogledno službo pa 2.000 evrov. Središki žu- pan je povedal, da bi občine veliko lažje finančno dihale, če bi država zvišala povprečnino, prevzela fi- nančne obveznosti plačevanja vrtcev ali socialnovarstvenih pro- gramov, občinam dala na voljo več namenskih sredstev za investicije in podobno. Butolen: »Dvigniti povprečnino in omogočiti črpanje EU- sredstev« Župan občine Žetale Anton Bu- tolen je dejal, da je bilo zmanjša- nje stroškov občin predvideno z novim letom, a se to ni izvedlo. » Na letni ravni to za našo občino po- meni približno 22.000 evrov manj stroškov. Koliko bo to pomenilo letos, ne morem napovedati, ker ni jasno, kdaj se bodo ukrepi začeli uveljavljati.« Med ukrepi, potrebnimi za izbolj- šanje finančnega položaja občin, Butolen navaja zvišanje povprečni- ne in spoštovanje ZFO pri sredstvih za investicije. »To, da nam država del teh sredstev posoja, je nespre- jemljivo in obremenjuje predvsem občine s slabim indeksom razvojne ogroženosti. Treba bi bilo spošto- vati uredbo o problemskih obmej- nih območjih in pripraviti razpise za konkretne projekte. Spremeniti bi veljalo sistem črpanja evropskih sredstev, da bi se za sredstva lahko ponovno enakovredno prijavljale tudi manjše občine.« Kidričanom ukrep prinaša 110.000 evrov Občino Kidričevo bo spremem- ba zakona olajšala za 110.000 evrov stroškov. Družinski pomoč- nik jih bo letos predvidoma stal 63.000, zavarovanje brezposelnih 45.000 in mrliško-ogledna služba 2.200 evrov. Kidričani so z ukre- pom zadovoljni. Foto: M24 MO Ptuj bo prihranila 300 tisočakov; pravi ukrep bi bil desetkratnik tega zneska Mestna občina (MO) Ptuj za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb na letni ravni namenja blizu 277.000 evrov. Družinski pomočnik MO Ptuj na letni ravni stane 29.000, mrliško- ogledna služba pa 26.000 evrov. Županja je poudarila, da občina, kljub temu da plačuje mrliškega oglednika, nadzora nad izvajanjem te službe nima. Na MO Ptuj so pojasnili, da celotni stroški družinskega pomočnika znašajo 85.000 evrov, a dobi občina 56.000 evrov povrnjenih. Tako ji ostane obveznost v višini 29.000 evrov. V zvezi s tem predlagajo, da se prispevek delodajalca, ki sedaj bremeni občinski proračun, poravna iz državnega proračuna, saj občina nima možnosti odločanja, nadzora, pritožbe. Je zgolj plačnik po odločbi Centra za socialno delo. Na občini so izračunali, da če bi država nase prevzela vse tri navedene postavke, bi občina na letni ravni prihranila okoli 323.000 evrov. Država bi morala prevzeti plačilo socialnih transferjev Županja Nuška Gajšek se je razgovorila tudi o plačevanju stroškov varstva predšolskih otrok, povprečnini in plačevanju oskrbe v socialnih zavodih. »Če bi država prevzela naše financiranje razlike v ceni vrtca, bi naša občina na letni ravni prihranila okoli 3,3 milijona evrov! Vsak prenos financiranja teh vsebin na državo bi pomenil znatno razbremenitev proračuna, sredstva bi lahko namenili za nujne investicije v infrastrukturo.« Foto: ČG njet, jih od tega po podatkih minu- lih let več kot 300.000 v drugi po- lovici januarja, medtem ko jih v prvi polovici januarja več kot 100.000, v prvi polovici februarja pa še nadalj- njih približno 150.000.« Še bolje kot v enakem obdobju lani pa je stekla tudi prodaja no- vih, rumenozelenih vinjet z letnico 2020. V prvem mesecu prodaje, decembru, je vrednost prodanih vinjet znašala 22,93 milijona evrov, kar je za 0,9 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju predhod- nega leta. Prodali so 162.000 letnih vinjet. Cene in vrste vinjet so sicer ostale nespremenjene. Za cestnine nevinjetnih vozil v desetih letih dvakrat več denarja Prodaja vinjet tako iz leta v leto raste. V zadnjem desetletju je Dars samo z vinjetami zaslužil kar 1,7 mi- lijarde evrov. Precej več in vse več denarja je Dars iztržil tudi na račun cestnin za nevinjetna vozila. Med- tem ko jim je leta 2009 iz tega na- slova na račun kapnilo 130 milijonov evrov, jim je lani že dobrih dvakrat toliko, kar 271 milijonov. V zadnjem desetletju so pobrali za kar 2,125 mi- lijarde evrov cestnin za tovornjake, avtobuse in ves težji promet. S cestnino fi nanciramo avtocestno omrežje Prihodki od cestnin so sicer v celoti prihodek družbe Dars. »Ko kupimo vinjeto, največkrat pomis- limo, da plačamo le za čas, ko se bomo lahko neomejeno vozili po avtocestah. Toda slovenske avto- ceste je bilo treba zgraditi. Poleg odplačila kreditov (trenutno je sta- nje dolga družbe DARS, d. d., nekaj manj kot 2,1 milijarde evrov; vsako leto odplačamo dobrih 200 milijo- nov evrov glavnic in v povprečju še približno 40 milijonov evrov obre- sti na te kredite), najetih za zgra- ditev avtocestnega sistema, se iz cestninskih prihodkov tudi gradijo novi avtocestni odseki, obnavljajo in vzdržujejo vozišča ter objekti, opremlja in posodablja se avtoce- stno omrežje. S tem povečujemo prometno varnost in izboljšujemo komunikacijo (centri za nadzor prometa, videonadzorni sistem, avtomatski števci prometa, spre- menljiva prometnoinformativna si- gnalizacija v predorih in na portalih nad avtocestami in hitrimi cestami …,« pa na drugi strani visoke zaslu- žene zneske razlagajo na Darsu. vrov, v desetletju kar 3,8 milijarde ov pa s klasičnim cestninjenjem tovornjakov, avtobusov in vsega težjega prometa. V zadnjem dobrem Foto: DARS ajo na plečih občin plačevanja zavarovanja za primer brezposelnosti, družinskega pomočnika a okoli 30 milijonov evrov. V občinah sicer odločitev pozdravljajo, a dejstvo Foto: Profimedia/M24 Foto: ČG Lani v primerjavi z letom 2018 prodali 210.000 več vinjet Tip vinjete 2018 2019 Razlika 2019/2918 letna 903.301 943.847 40.546 2A 846.801 883.175 36.374 2B 54.527 58.070 3.543 enosledno 1.973 2.602 629 mesečna (dvosledno) 1.536.990 1.586.446 49.456 2A 1.471.776 1.516.438 44.662 2B 65.214 70.008 4.794 polletna (enosledno) 17.067 17.038 -29 tedenska 4.844.941 4.965.725 120.784 2A 4.528.765 4.633.073 104.308 2B 262.097 277.738 15.641 enosledno 54.079 54.914 835 Skupaj 7.302.299 7.513.056 210.757 Vir: Dars Skupno število plačilnih nalogov za vse vrste vozil Leto Število plačilnih nalogov (PN) 2009 51.989 2010 51.641 2011 49.488 2012 43.824 2013 41.563 2014 49.666 2015 53.788 2016 56.887 2017 56.296 2018 37.698** 2019 68.019 Skupaj 560.859 Vir: Dars **Uvedba novega elektronskega sis- tema cestninjenja tovornih vozil in po- ostren nadzor nad temi vozili. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  18. februarja 20208 Kmetijstvo Kot je razvidno iz tabele 1, je bilo namreč leta 2015 oddanih vlog za 456.779 hektarjev kmetijskih povr- šin, ki so jih kmetje uporabljali za njive, travnike, vinograde, sadov- njake, hmeljišča, oljčnike, razne druge trajne nasade, rastlinjake, matičnjake … Leta 2018 je bilo teh površin 461.655 hektarjev, kar pomeni, da so kmetje uveljavljali neposredna plačila za 4.876 hek- tarjev več kmetijskih površin. Ta neposredna plačila v povprečju predstavljajo 30 % prihodka iz kme- tijstva. V Sloveniji od leta 2000 Slovenija je subvencije glede na rabo kmetijske površine uvedla leta 2000 »Sistem neposrednih plačil v okviru skupne kmetijske politike vsebuje različne sheme oziroma plačila, ki jih kmetje lahko prejmejo, vendar znesek prejete podpore ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje. To je t. i. osnovno plačilo, ki ga dopolnjujejo številne druge podpore kot so npr. plačilo za zeleno komponento, za mlade kmete, za male kmete, za območja z naravnimi omejitvami ... Tu so še ukrepi programa ra- zvoja podeželja, med katerimi so kmetijsko-okoljska podnebna pla- čila (KOPOP), plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), dob- robit živali, ekološko kmetovanje. Zgodnje upokojevanje.« Da poenostavimo: skupna kme- tijska politika je razdeljena v dva stebra, in sicer je prvi namenjen neposrednim plačilom kmetom, drugi pa se posveča programom razvoja podeželja. Koliko denarja dobi kmet, je praktično nemogoče izračunati Za lansko leto je tako (kot pri- kazuje tabela 2) 55.926 kmetijskih gospodarstev za skupno 460.481 hektarjev zemljišč oddalo vlogo za dodelitev subvencij iz sheme osnovnega plačila, hkrati pa so kmetje uveljavljali še dodatne podpore, namenjene določenim vrstam kmetov, tudi iz programa razvoja podeželja (tabela 3). Gle- de na to, da je v Sloveniji približno 70.000 kmetij, je iz številk v tabe- lah jasno, da se te podpore pri ve- čini kmetov seštevajo, zato je tako rekoč nemogoče vedeti, koliko državne fi nančne pomoči v resnici dobi posamezno kmetijsko gospo- darstvo. Po podatkih MKGP za leto 2018 (tabela 4) so kmetje prejeli 122.060 pozitivno rešenih odločb za izpla- čila raznih subvencij v skupni viši- ni 223,1 milijona evrov. Od tega je bilo največ odločb za sheme ne- posrednih plačil, in sicer 56.400, iz tega naslova je bilo kmetom izpla- čanih 134,3 milijona evrov. Veliko odločb, 47.100, je bilo izdanih tudi za območja z omejenimi dejavniki (OMD), vendar so tu zneski precej nižji, saj so dobili skupaj 42,1 milijo- na evrov. Manj, a pravičneje porazdeljen denar V okviru skupne kmetijske po- litike (SKP) za 2015–2020 je bilo Sloveniji namenjenih 814,5 milijo- na evrov neposrednih plačil, ta pa bodo ostala njen bistveni del tudi v naslednjem programskem ob- dobju, zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu. »Med cilji naslednjega obdobja SKP je tudi pravičnejša porazdelitev neposrednih plačil, zato Evropska komisija predlaga postopno zmanjševanje tistih, ki presegajo 60.000 evrov, zgornja meja pa bo postavljena na 100.000 evrov, pri čemer se bo upošteval strošek plač. Na tak način bi se nova SKP bolj usmerila na male in družinske kmetije, ki so v EU v večini. Tudi v tokratni reformi se predlaga zbliževanje dohodkov- ne podpore po državah članicah; prihaja namreč do velikih razlik v izplačilih na hektar površine, ki se gibljejo med 550 in 200 evri.« Slovenija  Dolgoročno preživetje evropskega kmeta ni možno brez podpor Subvencije predstavljajo tretjino kmetovega prihodka Kljub temu da se število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji zmanjšuje, po podatkih statističnega urada površina kmetijskih zemljišč v uporabi ostaja v prib- ližno enakem obsegu. Če pogledamo, za koliko kmetijskih zemljišč kmetije oddajo vloge za razna neposredna plačila, pa ugotovimo, da to število celo narašča. Foto: Arhiv ŠT Snega v letošnji zimi še ni bilo. Ker se dnevi daljšajo in temperatu- re višajo, bi se tudi težko obdržal, če bi zdaj zapadel. Januar je bil ne- navadno sončen, zato se je narava takoj odzvala. Prehitro, pravijo vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom; enot- ni so si tudi v skrbi zaradi grozeče suše in morebitne pozebe v marcu in aprilu. Rešujejo hladne noči »Sadovnjaki se že prebujajo, so- kovi so se začeli pretakati. Zdaj nas rešujejo le še sorazmerno hladne noči; če bodo še marca dovolj hla- dne, bo šlo, sicer bodo jablane že cvetele, to pa bo nevarno za poze- bo, saj plod ne zdrži negativnih temperatur,« je zaskrbljen Miha Meško iz Sadjarstva Meško iz Veli- ke Nedelje v občini Ormož. »Ker je bil november moker, v sadjarstvu sicer ne čutimo krize s sušo, boji- mo se samo pozebe. Po predlan- ski vrhunski letini je bila lanska povprečna glede količin, vendar dobra po kakovosti pridelka in tudi odkupne cene so bile boljše; tudi letos se nam obeta dober letnik. Če le ne bo mraza.« Vremenska napoved za prihod- nje dni kaže na temperature, ki se lahko čez dan dvignejo krepko čez deset stopinj, zaradi česar so poleg sadovnjakov na udaru tudi vino- gradi. »Trta se bo začela prehitro solziti, pospešila se bo vegetacija, pojavile se bodo bolezni, zaradi če- sar bomo morali na suho škropiti. Vinogradnikom predlagam, da pus- tijo mlade vinograde čim dlje pri miru in tam rez opravijo šele konec marca. Zaradi visokih temperatur se rast začne prej kot običajno, kar je lahko dobro, če vmes ne poseže pozeba, ki lahko sicer obetaven pri- delek zdesetka,« pravi ptujski kme- tijski svetovalec Matej Rebernišek. Dilema: dognojevati ali ne Da so možni še vsi scenariji, saj se lahko narava obrne tako ali dru- gače, pa meni poljedelec Franc Ob- ran iz Zabovcev v občini Markovci. »Narava je spet pohitela, leska že cveti. Trenutno me najbolj skrbi suša. Gledam našo podtalnico, ki se je znižala za več kot meter. Po- manjkanje vlage se že pozna na posevkih. Prihaja čas za dognoje- vanje, kmetje smo pred dilemo, ali dognojevati ali ne, saj padavin ni, jutranja rosa pa koreninam ni dovolj. Skratka, če ne bo dežja, se nam slabo piše, a nič ne moremo, samo čakamo lahko. Vsekakor pa smo poljedelci za zdaj na boljšem od sadjarjev in vinogradnikov, ki jim grozi pozeba.« Zaradi toplih dni je živahno že tudi pri čebelah: nabirajo cvetni prah, družine se razvijajo. »Doslej vse lepo in prav, če le ne pritisne mraz. Klimatske spremembe so tu in so dejstvo, ki se mu je treba prilagoditi. Morda me ima kdo za pesimista, a sam pravim, da sem realist,« pojasnjuje Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali iz Apač v ob- čini Lovrenc na Dravskem polju. »V zadnjih desetih letih donos medu upada, ukvarjanje zgolj s pridelavo medu ni več rentabilno, preživimo zaradi matičnega mlečka ter vzreje matic in rezervnih čebeljih družin.« Podravje  Mila in suha zima povzroča zmedo v naravi Vinogradniki in sadjarji se bojijo pozebe Drugačne vremenske razmere od običajnih predstavljajo za rastline stres, saj bi morale v tem času še mirovati, idealno pa bi bilo tudi, da bi bile prekrite s snežno odejo, zato se začnejo odzivati. Foto: SD Zaradi mile zime se narava predčasno prebuja, kar lahko povzroči težave v kmetijstvu. Tabela 1: Prijave kmetijskih zemljišč na zbirnih vlogah od leta 2015–2018 2015 (ha) 2016 (ha) 2017 (ha) 2018 (ha) 456.779 459.085 460.748 461.655 Vir: MKGP Tabela 2: Prijavljene površine po posameznih ukrepih na površino za neposredna plačila (prvi steber skupne kmetijske politike) za leto 2019 Skupna površina (ha) Število kmetijskih gospodarstev (KMG) Shema osnovnega plačila 460.481 55.926 Shema za mladega kmeta 49.907 4506 Shema za malega kmeta 1438 610 Plačilo za območja z naravnimi omejitvami (PONO) 36.268 15.963 Proizvodno vezana plačila za strna žita 54.368 18.957 Proizvodno vezano plačilo za zelenjadnice 2926 1103 Vir: MKGP Tabela 3: Prijavljene površine po posameznih ukrepih na površino iz programa razvoja podeželja (drugi steber) za leto 2019 Skupna površina (ha) Število kmetijskih gospodarstev (KMG) Plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD) 341.435 47.321 Ekološko kmetovanje (EK) 47.694 3593 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP) 99.483 6914 Vir: MKGP Tabela 4: Izplačani zahtevki iz naslova Zbirne vloge za leto 2018 Izdane odločbe Skupno izplačilo (mio eur) Sheme neposrednih plačil 56.400 134,3 Ekološko kmetijstvo 3500 9,5 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP) 6800 30,5 Plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD) 47.100 42,1 Dobrobit živali (govedo, prašiči, drobnica) 8.260 6,7 Skupaj 122.060 223,1 Vir: MKGP Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  18. februarja 2020 9Podravje Ivan Pišek je v imenu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanj (KVIAZ) kot novega člana NO predlagal Denisa Topo- lovca. A to je že zanetilo prvo naspro- tovanje; podžupan Marjan Malek se je namreč oglasil s temi beseda- mi: »Mesto v NO bi v tem mandatu pripadlo Listi S srcem za občino Starše, tako kot so bili razdeljeni vsi mandati za komisije. Če smo se nekaj dogovorili, bi to moralo ve- ljati. Zato menim, da je lahko samo njihov kandidat ponovno izvoljen v NO.« Temu je pritrdilo kar nekaj sve- tnikov in tudi sam župan, ki je izpostavil še nekaj, kar je motilo nasprotnike Topolovčevega ime- novanja: »Topolovec se mi ne zdi primeren za to funkcijo zato, ker se veliko pojavlja na družbenih omrežjih, širi stvari, ki niso resnič- ne, in obsoja nekoga na podlagi govoric. Mislim, da se to ne dela.« Drugim svetnikom se Topo- lovčevo delovanje na družbenih omrežjih ni zdelo sporno. »Njego- va sporočila niso žaljiva ali grozil- na. Opozarja pa na težave v občini, ki so vsem na očeh,« je menil Do- men Majcen, Zdenka Gornik pa je k temu dodala, da je prav takšen kandidat potreben v NO, saj da »ne morejo dati ovce čuvat volku«. Kaj je nadzorni odbor sploh delal od leta 2017 naprej?! Iz nadaljevanja na trenutke bur- ne razprave je bilo razbrati, da je Piška zmotil tudi sam postopek oz. način kandidature za novega člana NO. KVIAZ je bil namreč o odstopu Kodrina obveščen šele novembra lani, torej pet mesecev po njego- vem odstopu. Takrat pa je komisija hkrati s to informacijo prejela že usklajen predlog (županove ko- alicije) za kandidatko, ki naj bi ga nadomestila. Ob tem se je Pišek spotaknil še ob nekaj: »Nimamo niti poročila NO za leta 2017, 2018 in 2019!« To pa je ujezilo župana Kirbiša, ki je Pišku očital, da bi kot podžupan na to lahko opozoril že veliko prej. Srž problemov in spora okrog članstva pa je bil pravzaprav v tem, da v NO ne morejo sedeti ljudje, ki so županu všečni, saj bi to povzro- čalo večni dvom v korektnost in objektivnost njihovega dela kot najvišjega nadzornega organa ob- čine. Pišek je izpostavil, da so se nepravilnosti že dogajale in da si tega več ne želijo. Po dolgi debati je občinski svet s šestimi glasovi za, štirimi proti in dvema vzdržanima za novega čla- na NO vendarle imenoval Denisa Topolovca. Ob njem sta v staršev- skem NO še Gorazd Potisk in An- ton Turk, pred njimi pa je prva na- loga: imenovanje predsednika NO. Starše  Nov član NO razvnel strasti lokalnih politikov V Nadzornem svetu ne morejo sedeti županu všečni člani Član in predsednik nadzornega odbora (NO) Samo Kodrin je že junija lani prenehal opravljati funkcijo in se tudi odselil iz občine. Občinski svet pa je o tem razpravljal šele na januarski seji, kjer je krepko zaropotalo ob izbiri enega izmed dveh predlaganih kandidatov. Foto: KG Ivan Pišek: »Nimamo niti poročila NO za leta 2017, 2018 in 2019!« Cerkvenjak  Komunalno opremljanje novega naselja Vrtec je poln, stanovanj premalo Blizu regionalne ceste Cerkvenjak–Sveti Jurij ob Ščavnici bo kmalu zraslo novo naselje, v katerem bo prostora za dvanajst individualnih hiš. Kot je povedal cerkvenjaški župan Marjan Žmavc, približno hektar veliko območje trenutno komunalno opremljajo, na koncu bodo ulice novega naselja še asfaltirali. »Lastnikov zemljišč je več, zanimanje za gradnjo je veliko. Povečalo se je povpraševanje po gradbenih parce- lah, potreben bi bil tudi večstanovanjski blok.« Žmavc ugotavlja, da se demografska slika občine Cerkvenjak zadnja leta popravlja, gotovo na račun bližnje pomurske avtoceste, ki je na- selja v občini povezala z urbanimi središči, pa tudi zaradi vse boljšega zagotavljanja kakovostnega življenja v občini. »Vesel sem, da se ljudje ne izseljujejo več toliko kot pred leti, nasprotno, priseljujejo se mlade družine, ki si želijo mir, hkrati pa dobro infrastrukturo. Več mladih po- sledično pomeni tudi več otrok tako v šoli kot vrtcu; slednjega, zgradili smo ga leta 2014, imamo polno zasedenega, če bo šlo tako naprej, bomo morali že v kratkem razmišljati o širitvi.« Foto: arhiv občine Demografska slika v občini Cerkvenjak se popravlja, vrtec je polno za- seden, potreba je po novih stanovanjih. v podjetju Lunos se že desetletja ukvarjamo izključno s prezrače- vanjem in dosegamo najvišjo kakovost, funkcionalnost in udobje. Na slovenski trg smo pripeljali inovativne, učinkovite in preverje- ne prezračevalne sisteme, ki zagotavljajo varno, ekonomično in zdravo kulturo bivanja ter so hkrati trajna rešitev za vse težave z odvečno vlago in plesnijo. Na naših prezračevalnih sistemih je občasno treba opraviti le preprosta servisna dela. Posebnost no- vega sistema rekuperacije e2 je, da ni vzdrževalnih stroškov! Ponosni so, da so 28. junija v Frankfurtu prejeli nagrado TOP 100, ki nagrajuje inovativnost srednje velikih podjetij. »Tekmovanje TOP100 poteka sedaj že 26. leto, v izbirnem proce- su je bilo podjetje LUNOS še posebej prepričljivo.« Nagrado so prejeli na podla- gi patenta – majhne filtrske pene, katere idejo je Michael Merscher (njihov vodja razvo- ja in član upravnega odbora v nemškem matičnem podjetju) s sodelavci pridobil ob gledanju vremenskega poročila na tele- viziji. Osnova za inovativen pa- tent je bila gobica, ki mikrofon zaščiti pred hrupom vetra. Ravno ta patent predstavlja srce e2 prezračevalne enote, njihovega najbolj prodajanega in priljubljene- ga prezračevalnega sistema. Prezračevalni sistem e2 je maj- hen, enostaven za vgradnjo in s svojimi izjemno nizkimi stroški vgradnje tudi cenovno zelo ugo- dna rešitev, saj zanj ni treba na- peljevati razvodnih cevi. S tem predstavlja odlično rešitev tako za novogradnje kot tudi za sa- nacije. „Zrak je definitivno bolj svež v primerjavi s prej, ko v tenis centru še ni bilo vgrajenega prezračevalnega sistem Lunos. Prej je bil zrak zelo zatohel, sedaj pa imaš občutek, kot da igraš zunaj in ne v dvorani.“ „Zame je prezračevalni sistem Lunos edina zanesljiva rešitev za težave z odvečno vla- go v stanovanju. Priporočamo vsem lastni- kom starejših meščanskih stanovanj.“ Prezračevalni sistemi LUNOS ustvarjajo potrebam primerno, prijetno in čisto higiensko prezračevanje vseh bi- valnih prostorov in zagotavljajo suhe stene brez plesni. Dodatno ponujajo tudi znatne prihranke pri ogrevanju – ob relativno nizkih investicijskih in obratovalnih stroških. Zajamčena varnost in kakovost. Družina Lunosovih uporabnikov se iz dneva v dan veča. Kar seveda ni presenetljivo. Le kdo si v svojih bivalnih prostorih ne želi zdrave- ga zraka brez škodljivih delcev, ki jih z dihanjem vnašamo v pljuča. Nič več neprijetnega vonja po zatohlosti, črnih sten (ki se pojavljajo pri tistih, ki z vgradnjo prezračevalnega sistema čakajo predolgo), težav z alergijami na cvetni prah in nič več izgub toplote v zimskem času. Vse to ponuja Lunos. Decentralni prezračevalni sistem vam v dom profesionalno vgradijo v enem dnevu in za sabo celo pospravi- jo. Zdelo se bo, kot da jih sploh ni bilo pri vas in kot da v vašem domu ni nič kaj novega. A se bo sprememba na bolje še kako občutila. www.lunos.si Filter za cvetni prah je testiral inštitut SLG Pruf-undZertifizierungsGmbH in dokazal 90-odstotno učinkovitost filtracije cvetnega prahu, cigaretnega dima in finega prahu. Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si NE POZABITE NA PREZRAČEVANJE POSKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE ODPRAVITE ODVEČNO VLAGO IN PLESEN PRIHRANITE PRI OGREVANJU Eko skladSlovenski okoljski javni sklad 20 % subvencija Eko sklada • vsi prostori se nenehno prezračujejo, ne da bi odpirali okna in izgubljali toplotno energijo, • manj alergij; prah, cvetni prah, hrup, pršice ostanejo zunaj, • iz vseh prostorov se odvaja slab zrak in neprijetne vonjave ter škodljivi hlapi (npr. barve, topila, pohištva, preproge in čistila), • izloča se vlaga, s čimer se prepreči nastajanje plesni, • izguba toplote je minimalna, saj ni potrebe po odpiranju oken ali vrat. S tem privarčujemo pri porabi energije, • enostavno in poceni vzdrževanje, • enostavna montaža, brez vgradnje sistema prezračevalnih kanalov … Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  18. februarja 2020Ljudje in dogodki10 Marsikateri krvodajalec ne želi posebej javno izpostavljati sebe ali svojega plemenitega dejanja. Pa vendar je prav, da za številkami predstavimo tudi ljudi, tiste, ki so pripravljeni nesebično darovati svo- jo kri popolnemu neznancu in na ta način reševati življenja. Med njimi je Ivan Črešnik, ki je minuli teden daro- val že stotič. S tem si je pridobil na- ziv vitez krvodajalstva, na Ptuju jih je trenutno devetintrideset, na obmo- čju Podravja, skupaj z mariborsko enoto, pa 163. Črešnik, sicer Ptujčan, se je pred leti preselil na Rogozo, a je ostal zvest svojemu rodnemu kraju in vse do danes se je 57-letnik na odvzeme redno vračal v ptujsko bolnišnico. Tu je tudi prvič daroval kri, in sicer ju- nija 1987. Enota za transfuzijsko de- javnost Ptuj in Rdeči križ Maribor sta mu izrazila globoko hvaležnost za njegovo darovanje, ki ga sam skro- mno dojema kot povsem normalno opravilo, ki mu manjka, če se ga ne loteva redno. „Da sem prvič daro- val, me je nagovoril sodelavec. Nato sem nadaljeval. Sprva so k temu najbrž nekaj prispevali prosti dnevi, ki smo jih dobili za darovanje, kas- neje pa sprevidiš, kako pomembno in humanitarno dejanje je to, ki te dejansko ne stane nič. Navadiš se darovati. Če tri mesece ne grem, mi akcija že manjka,“ pravi Črešnik. Pomemben mejnik je že dosegel, a kot pravi, bo nadaljeval še nas- lednjih devet let, če mu bo seveda zdravje dopuščalo. Tudi on je, tako kot mnogi drugi, s svojim zgledom za krvodajalstvo navdušil svojo hči, upa, da mu bo uspelo tudi sina. „Sekundo je morda prisoten strah, potem pa je vse v redu, tako da bi dejansko res vsakomur svetoval, naj daruje. Krvi je zmeraj premalo. Sem pa vesel, ker zadnja leta opažam, da se mladi kar odzivajo, tudi šole jih pripeljejo, kar je odlično,“ še pravi trenutno zadnji med ptujskimi vitezi krvodajalstva. Sam sicer ni še nikoli potreboval krvi, a dodaja: „Nihče od nas nikoli ne ve, kdaj jo bo.“ S hvaležnostjo za njegovo stokrat izvedeno gesto so se Črešniku zah- valili na enoti za transfuzijsko de- javnost Ptuj. Vodja enote, zdravnica Božislava Majcen Vivod, je izrazila veliko zadovoljstvo, da je na našem območju toliko krvodajalcev, ki re- dno darujejo in s svojim zgledom privabljajo tudi nove krvodajalce. „Veliko je ljudi, ki bi radi rekli hva- la, pa ne vedo, komu, vedo le, da se je nekje nekdo potrudil, šel na odvzem in za njih daroval kri. 40 let sem delala v zdravstvu in spomnim se več primerov, ki jim je darovana kri rešila življenja. To so posebni trenutki in zunaj je veliko ljudi, ki darovalcem kličejo hvala,“ pa je ob tej priložnosti dejala Tatjana Bolšec iz RK Maribor. Ptuj  Ivan Črešnik stotič daroval kri Za rojstni dan podaril najlepše možno darilo sebi in drugim Pred približno 33 leti je Ivan Črešnik prvič daroval kri. Ta gesta ga je tako izpopolnila, da je s tem konstantno nadaljeval in prišel do številke sto. Ta še kako pomemben mejnik, ki ga primerno dogodku in pomenu obeležijo tudi v ptujski enoti za transfuzijsko dejavnost, je dosegel prav na svoj rojstni dan. Foto: ČG Ivan Črešnik je 39. vitez krvodajalstva na Ptujskem. Že ob prvem srečanju s tem edinstvenim odrom so se navduši- li, zato so se z velikim veseljem od- zvali novemu povabilu. V Športni dvorani OŠ Zreče jih je 12. februarja skupaj v obeh kategorijah nastopi- lo sedemnajst. Čeprav je nekatere pestila trema, nekaj jih je sploh prvič nastopilo na večjem odru, so se pevsko zelo izkazali. Pokazali so, da je treba z njimi v nadalje- vanju tega projekta, ki v ospredje postavlja slovensko pesem, glasbo in slovenski jezik, še kako računati. Pri tem imajo kar največjo podpo- ro učitelja glasbene umetnosti Mi- tja Krajnca in tudi ravnatelja Petra Kosa, prav tako pa je nanje pono- sen tudi župan občine Zreče Boris Podvršnik. Pri pripravah na nastop je pomagala tudi učiteljica Melita Gornik. Skratka, skupaj so sestavili izjemno lep nastop, ki je občinstvo očaral. Najbolj ponosni na svoje male pevce pa so bili zagotovo nji- hovi starši. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj se je za sodelovanje zahvalil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, tudi pobudnik in idejni vodja projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V svojih nastopih mladi pevci izka- zujejo svoj talent, voljo, pogum in navdih. Užitek je gledati njihove nastope in sproščenost, s katerimi tudi kažejo na to, kako je življenje na nek način preprosto: prideš na oder, se sprostiš in zapoješ. Zato je treba peti in se veseliti, je poudaril. Skupaj z vsemi, ki so zaploskali mladim pevskim talentom, je bila tudi komisija, ki so jo sestavljali Dalibor Bedenik, Tone Topolovec in Majda Goznik, s to razliko, da je morala določiti zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji. Na pol- fi nalnem odru bo iz mlajše kate- gorije nastopila Anika Ločnikar, ki je zapela pesem Na božično noč, v starejši pa je s pesmijo Kaj je to življenje uspelo Hani Kušar. Tudi v novi sezoni projekta Ot- roci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bosta zmagovalca v obeh kategorijah za nagrado dobila lastni skladbi. Sponzorji prireditveZreče  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 6. sezona Uspešni sta bili Anika in Hana V šesti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so priložnost ponovno dobili tudi pevski talenti OŠ Zreče in občine Zreče. Foto: Črtomir Goznik Anika Ločnikar, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. ra- zreda OŠ Zreče, pesem Na bo- žično noč (Pop Design): „Na za- četku sem bila živčna, vedela pa sem, da če verjamem v sebe, da mi bo uspelo, kar se je tudi zgo- dilo. Moj navdih pa je bila Tanja Žagar. Najprej sem tudi želela zapeti njeno pesem, a je nisem znala dobro zapeti, zato sem vztrajala pri pesmi Pop Designa. Že v četrtem razredu sem želela nastopiti v tem projektu, a takrat ni bilo možnosti. Pojem od tret- jega razreda, veliko vadim, tako je bilo tudi pri pesmi, ki sem jo zapela. Najraje pojem Na božično noč in pesmi Tanje Žagar. Tudi v polfinalu si želim napredovati.“ Foto: Črtomir Goznik Pevski talenti OŠ Zreče. Foto: Črtomir Goznik Hana Kušar, zmagovalka v sta- rejši kategoriji, učenka 8. razre- da OŠ Zreče, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto): „Glasba je v mojem življenju že od zgodnjega otroštva. Veliko mi pomeni. Pod- pira me cela družina, najbolj se- stra. Prepevam vsak dan, najraje pojem slovenske pesmi. Imela sem kar nekaj konkurentov, po- čutila sem se izjemno, nisem naj- bolj pričakovala, pa me veseli, da bom lahko zastopala šolo tudi v nadaljevanju projekta. Pri petju nas zelo podpira učitelj glasbene umetnosti Mitja Krajnc. Spodbu- ja nas pri vsem, tudi če nam ne gre vedno tako, kot bi moralo, se potrudi in nam vse lepo razloži. Skratka vsi zelo uživamo, ko po- jemo skupaj.“ Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Vidimo se v sredo, 19. februarja, ob 18. uri v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku. Destrnik Trnovska vas in Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas vabi na prireditev Peli so: Pika Klajne, Petja Lužnik, Špela Komplet, Nina Povalc, Daša Ana Vidaček, Anika Ločnikar in Andraž Trtnik v mlajši kategoriji ter Anže Hren, Miha Mrzdovnik, Ana Črešnar, Tinkara Pec, Hana Kušar, Rebeka Podgrajšek, Maruša Grm, Neža Kejžar, Sofi ja Mrzdovnik in Jan Ravničar v starejši kategoriji. Sponzorji so bili: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Elektro Maribor, d. d., ter Sazas. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  18. februarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Bistriško  Priznanja ljubiteljskim kulturnikom (Ne)kulturni govor na svečani akademiji Kaj imajo skupnega ‚tetka Svetlana‘ in podelitev priznanj ljubiteljskim kulturnikom na Bistriškem? Nič. Razen go- vora poljčanskega župana, ki je prireditev, namenjeno poklonu posameznikom, ki kot prostovoljci soustvarjajo kulturno krajino na podeželju, ogrenil s politikarstvom. V začetku februarja je Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica najzaslužnejšim za delo na področju ljubiteljske kulture v lanskem letu vročila priznanja Štefana Romiha. Prejemniki priznanj za opravljene dosežke na področju ljubiteljske kulture za leto 2019 so Mešani pevski zbor Natanael iz KUD Slomšek, Jernej Šega iz KUD Otona Župančiča Tinje, Drago Kopše, član KUD Gaj Zgornja Polskava, Anton Lipovšek iz KUD Črešnjevec ter Monika Drozg, članica FD Košuta Poljčane. Na svečani akademiji je bila podeljena tudi plaketa Štefana Romiha z listino, ki jo je prejela Helena Kolar, članica Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole. »Zlizanost politike s profesionalno kulturo« Slavnostni govornik na letošnji prireditvi je bil poljčanski župan Stanislav Kovačič, ki je že z uvodnimi besedami govora dal vedeti, da bo pri nekaterih vzbudil nezadovoljstvo: »Ni vedno tako, da slišimo le tisto, kar bi želeli slišati.« Dodal je, da je bil že opomnjen, da negativne kritike na takšne prireditve ne sodijo in v isti sapi dodal, da so besede hvale nekaj, kar pritiče avtokratskim režimom. Toda pogosto je edino plačilo ljubiteljskim kulturnikom ravno beseda ‚hvala‘ in druge pozitivne, spodbudne, dobronamerne besede. Seveda se je župan strinjal, da je doprinos ljubiteljskih kulturnikov hvalevreden, toda kaj, ko je več besed kot njim namenil »zlizanosti politike s profesionalno kulturo,« kot je dejal. Tako se je obregnil ob nekatere Prešernove nagrajence (ne letošnje) in izpostavil, da smo davkoplačevalci prisiljeni fi nancirati kulturno-umetniški cirkus, ki zaničuje in se norčuje iz navadnih ljudi in pravih umetnikov. Kdo je pravi ali nepravi umetnik, bo verjetno sodil (kot nas je naučila že zgodovina) čas, ne ljudje, ne različni državni skladi ali druge oblike podpore, ne politika. Nekaj pa drži, da se je treba tudi do kulture kulturno obnašati. Tudi mene pogled na strgano zastavo žalosti, enako kot iztegnjeni sredinci proti slovenskemu grbu, ob ogledu ženske, kako doji psa, sem onemela, pa vendar, ne želim in nočem soditi o tej umetniški vrednosti, imam pa svoje mnenje, ki ga bom (če bom) delila ob primerni priložnosti. In dovolim si oceniti, da slavnostna akademija, namenjena kulturnemu prazniku in ljubiteljskim kulturnikom, ki svoj prosti čas, ljubezen namenimo ali namenijo udejstvovanju v pevskih zborih, gledaliških, folklornih, lutkovnih, recitatorskih skupinah … in s(m)o za svoj vložek poplačani z aplavzom, toplo besedo, ni primerna priložnost. Zakaj? Odgovor najbolje poda pesem ljubiteljske kulturnice iz Poljčan Zdenke Detiček Opič: »Kultura nima oblike. Ni moja in ne tvoja. Tudi barve nima … Je bela in črna, rdeča in rumena, je ena in edina. Njen glas odmeva v svet, ona druži ves planet … Zažiga ogenj sredi srca, tebi in meni – ta ljuba KULTURA.«K o m e n ti ra m o Foto: Foro Brbre Prejemniki priznanj in plakete Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture na Bistriškem Poudarili so, da je OŠ Olge Meg- lič edina ptujska osnovna šola, ki se vsako leto udeleži tradicionalne pustne povorke in da ta dogodek oziroma praznični čas jemljejo skrajno resno. »Že pred začetkom novega šolskega leta izberemo najboljšo idejo za pustno masko, nato pa izdelovanje najzahtev- nejših mask, kostumov, dekora- cije in koreografi je začnemo še pred novoletnimi prazniki. Pri teh pripravah sodelujemo vsi učenci od 1. do 9. razreda. Na pomoč nam priskočijo učitelji in tudi starši, ba- bice in dedki,« so pojasnili šolski novinarji. Še posebej zavzeto ma- ske izdelujejo v okviru tehniškega dne, ki je konec januarja potekal na šoli. »Razdelili smo se v tematske skupine in izdelali pripomočke, iz- popolnili smo maske ter kostume, ustvarjali smo dekoracijo za staro mestno jedro …« Z udeležbo učencev na kuren- tovanju nimajo težav, saj s tem običajem odraščajo in vsako leto nestrpno pričakujejo pustni čas ter karneval, so zatrdili. Ob tem pa so spomnili, da so se doslej predsta- vili že z zelo pisano paleto izvirnih mask. »Lansko leto smo predstav- ljali Olgoridžine, leto pred tem Ol- gožužke, pa Aluminčke, fotografe, žoge …« Ptuj  Učenci pripravljeni na veliko povorko Ptujskega karnevala ni brez Olgičarjev Na jubilejnem, 60. kurentovanju bodo tradicionalno sodelovali tudi Olgičarji, kot so se poimenovali učenci OŠ Olge Meglič. »Ponosni smo, da lahko prisostvujemo pri prenašanju pustne tradicije iz roda v rod.« Katere maske si bodo na povorki, 23. februarja, učenci nadeli, še nočejo razkriti, imajo pa jih že pripravljene, zagotavljajo. Foto: OŠ Olge Meglič Učenci OŠ Olge Meglič se intenzivno pripravljajo na jubilejno kurentovanje. Destrnik  14. bal Turističnega društva Destrnik Kot nekoč v dolgih zimskih večerih Druženje po starih običajih vsako leto pripravi ena od sedemnajstih vasi v občini Destrnik, letos pa je potekalo v orga- nizaciji Jiršovcev. Nekoč so se ljudje več družili, poleg tega so znali povezati delo z zabavo, še posebej je slednja prišla na vrsto v dolgih zimskih večerih, ko so se zbrali pri določenih opra- vilih, običajno pri premožnejšem kmetu. Gospodar ali »virt« in go- spodinja sta razdelila delo; ženske so na primer luščile koruzo, fi žol ali orehe in »cajzale« perje, moški pa so iz šibja pletli »korpe«, popravlja- li čevlje in oblačila, izdelovali kmeč- ka orodja. Med delom so se pogo- varjali, se šalili in si pripovedovali zgodbe, ki so jih še posebej radi poslušali otroci, kakšno zapeli, če je bil pri roki muzikant, pa je kaj kmalu postalo še bolj zabavno, saj se je petju pridružil bal oziroma ples, seveda pa ni manjkalo niti je- dače in pijače. V TD Destrnik tako ohranjajo stare običaje in poudarjajo pomen druženja ter hkrati predlagajo, da bi kakšen večer preživeli brez te- levizije in interneta. Letošnji bal so v Volkmerjevem domu kulture pripravili Jiršovčani in obiskovalce skozi hudomušno predstavo pope- ljali v preteklost, ko so ženske še nosile rute, predpasnike in široka krila, moški pa klobuke in »furte- šnice«, ko sta se plesala »štajeriš« in »pojšter tanc« ter ko se je zaba- valo ob danes že precej pozablje- nih družabnih igrah, kot so rihtar, podiranje peči in klobuki.Foto: SD Druženje ob letošnjem, 14. balu je pripravila vas Jiršovci. Včasih so tudi ptujska podjetja in zavodi na humorni način pri- kazali v karnevalski povorki svojo dejavnost. Leta 1970, torej pred 50 leti, je bilo organizator 10. pustnega kar- nevala in vseh teh prijetnih norčij Folklorno društvo Ptuj. Odzval sem njihovem apelu za množično udeležbo. Denarja ni bilo na pre- tek, zato sem se podal na sedež Folklornega društva, v malo pisar- nico na takratnem Trgu svobode (danes Minoritski trg), da bi prido- bil mnenje odgovornih o moji ideji – tiskanju bankovcev za en milijon dinarjev kot fi nančno injekcijo za fi nanciranje karnevala. Takšen na- čin bi lahko bil politično vprašljiv, saj smo se malo ponorčevali na ra- čun zvezne vlade in jugoslovanski denarni zavod s Topčidera prenesli na Ptuj, v Ptujsko tiskarno. Možje v pisarnici (Jože Štrafela, Tone Purg, Stane Predovnik in več- ni Albin Pišek) so bili navdušeni, priskrbeli so mi celo tovornjak, na katerem smo tiskali in razdeljevali obiskovalcem milijone. Pri pripravi stavka za tisk sem sproti dodajal elemente, da bi bil bankovec čim bolj prepričljiv. Za osnovo sem uporabil kliše s podo- bo Ptuja s konca 18. stoletja, dodal Miheličevega kurenta in zanimivo – današnji ptujski grb, iz svinčenih črk in okraskov pa oblikoval zak- ljučni okvir in besedila. Zanimiva je tudi serijska številka 821970 (osmi februar 1970) in da je tiskan po obeh straneh v treh barvah. Fantje v tiskarni so ta »podvig« ponovili deset let kasneje s tem, da so dodali ob ptujskem grbu še kokoš in stari tiskarski simbol. Ptu- jska tiskarna je bila takrat že pod Perutnino kot samostojni TOZD. Spremenili so tudi serijsko številko PP 1721980, dan že 20. ptujskega karnevala, bankovec pa naj bi pos- tal stabilizacijski dinar. Če bi imel možnost, bi banko- vec izpred 40 let dopolnil. Kokoš bi pustil, saj danes nese zlata jajca ukrajinskemu lastniku, tiskarski simbol (tudi tiskarna je v privatnih rokah) pa bi zamenjal z ljubkim obrazom mlade Ukrajinke, morda bi jo postavil pomanjkljivo oble- čeno ob kurentu. In komu bi na- menil milijone? Našemu zdravstvu, pomoč ostarelim, za stanovanja mladim, za izgradnjo ceste med Ormožem in Ptujem, če bi še kaj ostalo pa obubožanim političnim strankam za pripravo na naslednje volitve. O vrstnem redu bi odločali obiskovalci 60. jubilejnega ptujske- ga kurentovanja. Pisma bralcev Ptujski karneval pred 50 leti Foto: SL Bankovec izpred 50 let – last avtorja prispevka Foto: Foro Brbre Poljčanski župan Stanislav Kovačič se je med govorom tudi opravičil vsem, ki jih je s slišanim prizadel, a ga to ni omajalo v razkrivanju »kul- turnih resnic« Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  18. februarja 2020Kultura12 Tuškova je rojena v Slovenj Grad- cu, danes živi in ustvarja na Ptuju. Osnovno šolo je obiskovala v Kidri- čevem, kjer so opazili njen talent in dela pošiljali na različne natečaje. V gimnaziji je sodelovala v likovnem krožku, njen mentor je bil Albin Lu- garič. Leta 1972 se je kot najmlajša članica pridružila novoustanovlje- nemu društvu DPD Svoboda Ptuj. V društvu je aktivna še danes, prav tako je mentorica delavnic in ko- lonij v DPD Svoboda Kidričevo. Di- plomirala je iz likovne pedagogike in na OŠ Kidričevo do upokojitve v letu 2015 poučevala likovni pouk. Kot likovnica in mentorica je sode- lovala na številnih natečajih, koloni- jah, ex-temporih, delavnicah, raz- stavah … S prvo večjo samostojno razstavo se je predstavila leta 2003 v prostorih OŠ Kidričevo. Recenzijo razstave je ob odpr- tju predstavila profesorica likovne umetnosti Aleksandra Vidovič, ki je po upokojitvi Tuškove nasledila nje- no delovno mesto likovne pedago- ginje na OŠ Kidričevo. Poudarila je, da likovno-pedagoško delo ves čas zahteva ustvarjalno mišljenje, iska- nje vedno novih rešitev, prilagodlji- vost, poznavanje in raziskovanje različnih likovnih tehnik, preizku- šanje novih materialov in orodij, hkrati pa aktivno prepletanje likov- nega mišljenja otrok, njihove domi- šljije in novih idej, otroškega izraza, spontanosti in iskrenosti ter rado- vednosti in igrivosti v ustvarjalnem procesu. »Takšen način ustvarjalne- ga razmišljanja se kaže tudi v njenih slikah. V motivih prepoznavamo cvetlična tihožitja, gozd, park, Kidričevo, podobe iz Taluma, Dra- vsko polje in Haloze, Črno jezero na Pohorju, Ptuj in pustne like, žensko fi guro, arhitekturo, povečave, pre- oblikovanja in ponavljanje detajlov. Poglavitno vodilo pri slikanju so iskanja. Ustvarja po občutku, za dušo.« Z avtorico se je ob odprtju raz- stave pogovarjala predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Vo- dušek Klemenčič, za izbrano glas- beno doživetje je poskrbel Damir Višič, ki je igral na sarod, indijski tradicionalni instrument. Razstava bo na ogled do maja. Kidričevo  Odprtje razstave likovnih del Razstavlja Irena Tušek Številni ljubitelji likovne umetnosti so se udeležili odprtja razstave likovnih del Irene Tušek pod naslovom Iskanja v kidričevskem dvorcu Sternthal. Foto: MZ Irena Tušek najraje slika z zeleno barvo. »Sem poskusila že z drugimi, a se vedno vrnem k zeleni. Morda zato, ker je to barva pomladi,« je dejala ob predstavitvi svojega dela. Dosedanje ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Pre- šernu je društvo nosilo 65 let. »Ker o tem, ali naj se neko dru- štvo preimenuje, ne odloča pred- sednik, sem zamisel na sestanku v septembru lansko leto predstavil članom upravnega odbora. Vsi prisotni člani UO so bili za ta pred- log. France Forstnerič je vendarle naš rojak, naš znanec izpred de- setletij, s svojim literarnim delom – tako s pesmimi kot s proznimi besedili – je naše kraje umestil na slovenski literarni zemljevid. Z nje- govim Srakačem bralci vedo, da je nekje na štajerskem koncu države Martinekov tunf, Tumpičeva brv, vedo, da je tam nekje Studenčnica, kjer je Kirbišev hlapec lovil ribe in klatil jabolka z dreves. Forstnerič je slovenskim ljubiteljem poezije povedal, da je Ljubstava daleč in v blatu. Prikazal jim je Pobrežje – vas, ki je tako dolga, da ji ni nik- jer v Sloveniji enake. Kjer babica okopava neskončno dolge njive in kjer dedek kleplje koso. Opi- soval je pokrajino ob Dravi, večni kurentov ples. To je Forstneričeva dediščina, smo menili v upravnem odboru, dediščina, zaradi katere so tudi naši kraji stopili na sloven- ski literarni zemljevid,« je idejo o preimenovanju slikovito razložil prvi mož videmskega kulturnega društva Jože Šmigoc. Dodal je, da z novim imenom ne želijo sporoča- ti, da France Prešeren za to okolje ni pomemben, a se zavedajo, da so kulturno društvo, ki je pomembno v svojem domačem okolju. »Delu- jemo na območju videmske obči- ne, s svojim delom želimo počastiti svoje Haloze, šturmovski park, ki ga poznavalci primerjajo z umetno ustvarjenimi angleškimi parki, pri nas pa so šturmovski travniki in tamkajšnji gozdiči nastali sami, ker nam jih je narava podarila. V tem okolju deluje naše društvo, o tem okolju je pisal France Forstnerič. Zato se mu želimo zahvaliti tudi s tem, da društvo, ki deluje v njego- vem domačem okolju, nosi njego- vo ime.« Videm  Kulturno društvo po 65 letih spremenilo ime Po novem KD Franceta F orstneriča Člani Kulturnega društva (KD) Franceta Prešerna iz Vidma so na občnem zboru odločili, da se ime društva spremeni v KD Franceta Forstneriča. Zamisel o preimenovanju društva je skoval predsednik Jože Šmigoc. Foto: Igor Napast (arhiv KD France Prešeren, Videm) Videmski kulturniki bodo v nazivu društva s ponosom nosili ime rojaka, pesnika, pisatelja in novinarja Franceta Fostneriča, ki je bil leta 1933 ro- jen na Pobrežju. Občina Videm ga je leta 1999 razglasila tudi za prvega častnega občana. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 13 Po uradnem zaključku domačega prestopnega roka (15. 2.) smo se pogovarjali z Borutom Arličem, športnim direktorjem Aluminija. Glavne teme so bile prestop Petroviča, posoja Štora in morebitni odhod Martinovića. Je prestopni rok za vas zaključen? B. Arlič: »Prestopni rok je s pri- hodoma Miloša Šake in Lovra Graj- fonerja glede prihodov bolj ali manj zaključen. Iskali smo zamenjavo za Petroviča, odločili smo se za igralca Rada in z njim podpisali pogodbo do maja 2021. Dodatno konkurenco predstavlja tudi Grajfoner. Pomembno je, da se je na posojo vrnil Luka Štor, kar bo konkurenco v napadu lepo zaostrilo. Mi smo iskali napadalca, nato pa so iz Dresdna sami navezali stik z nami. Pravila so taka, da lahko v eni sezoni igralec igra za največ dva kluba, tako da Štor v bistvu ni mogel na posojo drugam kot k nam. Za Dresden po- soja v Kidričevo seveda ni fi nančno ugodna različica, saj bi lahko več dobili s posojo v kakšen bogatejši klub, za nas pa je to pravo darilo. So pa bili Nemci zelo kooperativni in smo hitro uredili vse potrebno.« Pa glede odhodov? B. Arlič: »Tukaj se še lahko kaj spremeni, predvsem glede Ilije Martinovića. Kar se nas tiče je faza pogajanj z njim mimo, stvari so do- ločene, sedaj se morajo uskladiti še drugi pogoji. Prestopni rok v neka- terih državah še traja, tako da je še vse možno. Če pa do prestopa ne bo prišlo, pa bo nadaljeval trenira- nje s člansko ekipo in bo na voljo trenerju.« Zgodba z Martinovićem, ki je bil jeseni najbolj priljubljen igralec Aluminija, se je kar zapletla, na koncu do podaljšanja pogodbe (po- teče mu 30. 6. 2020) ni prišlo. B. Arlič: »Ko je Ilija lani z Alumi- nijem podaljšal pogodbo, je imel s predsednikom dogovor, da lahko v primeru ugodne ponudbe odide tudi prej. V tem kontekstu smo tudi nastopali in tega se še vedno drži- mo. Če prave ponudbe ne bo, bo z nami do konca spomladanskega dela.« Če bo Martinović odšel, bo zad- nja centralna vrsta kar maloštevil- na. Je lahko to težava? B. Arlič: »Iz Drave se je s posoje vrnil Luka Petek, kar je po dogovoru s stroko dovolj, da kakovostno izpe- ljemo drugi del sezone – zaupamo Konteku, Pantalonu in Petku. Mar- tinović je res bil steber obrambe, igralci so ga bili navajeni, a sedaj bodo priložnost dobili drugi. Glede na delo si jo tudi zaslužijo.« Tudi če bo Martinović ostal, ima- ta on in Kontek že po sedem rume- nih kartonov. Če bosta nadaljevala v tem trendu, potem bosta veliko odstotna (igralci pavzirajo pri 4., 7., 9., 10., 11., 12., 13. … kartonu, op. a.). B. Arlič: »To bomo vzeli v zakup, saj si več štoperjev enostavno ne moremo privoščiti. Po potrebi bomo raje priključili kakšnega iz mladinske vrste.« Petrovič je bil eden od stebrov ekipe, tudi Martinović – tukaj so možne težave. B. Arlič: »Težav ne pričakujemo – vsakega igralca, ki odide, je treba nadomestiti. Verjamemo v igralce, ki jih imamo na voljo. Sta pa oba nedvomno veliko pomenila za našo ekipo in sta bila med zaslužnimi za dobre rezultate.« Tempo bo pa spomladi oster, tekme si bodo sledile v ritmu sobo- ta-sreda-sobota. B. Arlič: »S podobnimi vprašanji se ubadajo tudi naši tekmeci, vsi smo na istem. Start bo zelo po- memben, predvsem iz psihološke- ga vidika.« Glede na seznam vaših igralcev s pogodbami, poleti potečejo po- godbe ob Martinoviću še Janžeko- viču, Vrbancu, Kovačiću, Pantalonu in Živkoviću. Kako boste ukrepali v teh primerih? B. Arlič: »Z nekaterimi od teh igralcev smo že v pogovorih, z ne- katerimi še bomo. To bomo delali v spomladanskem delu sezone. Se pa zavedamo fi nančne realnosti naše- ga kluba; igralci v primeru odhoda lahko v večjih klubih realno računa- jo na večje prejemke. Tega se za- vedamo, po začrtani poti moramo delati naprej. Če bo poleti prišlo do kakšnega odhoda, bomo znova po- segli po menjavah iz lastnih vrst ali od drugod.« Kako pa ste zadovoljni s fi nanč- nim delom vašega največjega iz- Pretekli teden smo poročali o iz- redni skupščini NK Drava, na kateri je bil najpomembnejši sklep o preki- nitvi sodelovanja z vlagatelji iz Nige- rije, podjetjem Dakinda. Posledično je prišlo tudi do zamenjave predse- dnika, Emmanuela Oloja Ekpakwa je zamenjal Nastja Čeh. Ko dogodki niti še niso dobili pravega epiloga, pa je že vse prip- ravljeno za novo skupščino, ki bo v sredo, 19. februarja. »Vlagatelji iz Ni- gerije v praksi niso pokazali resnih namenov za nadaljevanje sodelo- vanja, saj niso poravnali niti dolgov do NZS, ki so znašali približno 9.000 evrov. Takoj po prekinitvi sodelo- vanja z Nigerijci pa so to storili novi vlagatelji, s čimer se na Ptuju zače- nja nova zgodba. Več pa bo znane- ga v sredo,« je dejal predsednik NK Drava Nastja Čeh. Govori se o vlagateljih iz Italije, skoraj zagotovo pa bo to pomenilo nove spremembe v kadrovski zasedbi na vodilnih položajih. JM Beltinci – Aluminij 0:2 (0:1) STRELCA: 0.1 Matjašič (31.), 0:2 Jauk (68.) ALUMINIJ: Kovačić (od 45. Jan- žekovič), Vrdoljak (od 67. Ploj), Pe- tek, Pantalon (od 67. Kontek), Peč- nik (od 67. Jakšič), Čermak, Leko (od 45. Marinšek), Vrbanec, Matja- šič (od 67. Flakus Bosilj), Klepač (od 67. Jauk), Živković (od 67. Štor). Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so v ge- neralki pred nadaljevanjem sezone v 1. ligi v gosteh ugnali drugoligaša iz Beltincev. Prekmurci so v priprav- ljalnih tekmah odigrali nekaj dobrih tekem, med drugim so se odlično upirali Muri, Mariboru in Rudarju. Proti šumarjem so klonili 0:2, strel- ca pa sta bila Jure Matjašič in Filip Jauk. Prvi je v pripravljalnih tekmah pokazal zelo dobro strelsko formo, drugi pa je za zadetek potreboval vsega minuto igre (vstopil je v 67. minuti, zadel pa v 68.). Dravinja – Drava 0:11 STRELCI: Marcius, Šlak in Akonde po 3, Nelson in Novak po 1. Nogometaši Drave so v Sloven- skih Konjicah pri domači Dravinji (3. mesto v 3. ligi vzhod po jesenskem delu sezone, op. a.) nadaljevali igra- nje pripravljalnih tekem. Strelsko so se zelo izkazali. »Pomembno je, da so tokrat na svoj račun prišli strelci. Veseli me, da so po tri zadetke dosegli trije na- padalci, kar je zanje in seveda tudi za celotno ekipo zelo pomembno,« je po tekmi dejal trener Drave Mua- mer Vugdalić. V zvezno vrsto še 25-letni Beograjčan Zadnji dan prestopnega roka (15. 2.) je v Aluminiju prišlo še do ene spremembe, zvezno vrsto šumarjev je okrepil Miloš Šaka. Gre za 25-le- tnega dosedanjega člana Rada (srbska Super liga), ki je svojo kariero začel v mladinskih vrstah beograjskega velikana Partizana. Med dru- gim ima tudi 17 nastopov v dresu srbske reprezentance U-17. »Ko sem dobil klic iz Aluminija, sem takoj pristal na prestop, sploh zaradi visokih ciljev kluba. Za mano so celotne priprave v dresu Rada, tako da sem pripravljen in na razpolago trenerju. Spoznal sem že eki- po, Nemanja Jakšića pa poznam že od prej. Zaenkrat sem navdušen nad klubom in tukajšnjimi pogoji, zato že komaj čakam, da bom lahko pomagal ekipi po najboljših močeh,« je dejal Miloš Šaka. Vezist Maribora iz Drave k Aluminiju Pospešene aktivnosti zadnjega dne prestopnega roka so v soboto zvečer v Kidričevem obrodile sadove. Na posojo iz NK Maribor prihaja 20-letni Lovro Grajfoner, ki je zadnje pol sezone kot posojen igralec vijoličastih igral za ptujsko Dravo. Grajfoner je v modrem dresu v je- seni odigral 17 tekem in dosegel dva zadetka. Gre za igralca zvezne vrste, je podoben tip igralca kot Petrovič, ki je v rdeče-belem dresu Aluminija opravljal številne »umazane« naloge. Rokomet »Na Ptuju odgovorni niti ne vedo, da igramo v 1. ligi« Stran 14 Odbojka Nad Ptujčanke tudi z dvema Kitajkama Stran 14 Mali nogomet Turnir prvakov ŠD Rim Rekruter in KMN Tomaž Stran 16 Futsal Svoje sta v zaključku dodala tudi sodnika Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Borut Arlič, NK Aluminij »Glede Martinovića je faza pogajanj mimo« Nogomet  NK Drava Ptuj V sredo že nova skupščina Nogomet  Prijateljski tekmi Borut Arlič: »Prestopi, kot sta bila zadnja Štora in Petroviča, dajejo klubu dodatno vrednost in mu zagotavljajo stabilnost. Petrovič je bil ob tem domači igralec, kar daje perspektivo vsem mladim, ki v tem klubu začenjajo kariere.« peljanega prestopa, ko je Petrovič odšel v Rapid? B. Arlič: »Zagotovo smo zado- voljni, pri čemer sta pomembna dva vidika, športni in fi nančni. Finančni je za naš klub seveda zelo pomem- ben, takšni prestopi, kot sta bila zadnja Štor in Petrovič, dajejo klubu dodatno vrednost in mu zagotavlja- jo stabilnost. Višina prestopa je pri- čakovana in primerna glede na naše prejšnje realizirane prestope. Pet- rovič je bil ob tem domači igralec, kar daje perspektivo vsem mladim, ki v tem klubu začenjajo kariere. Je dokaz, da je možno tudi iz Aluminija oditi v večje klube. Pomembno je, da je s prestopom zadovoljen tudi Dejan sam; prepričani smo, da bo na Dunaju še dodatno napredoval.« Ni mogoče dovolj poudariti dej- stva, da je Petrovič v klubu igral 12 let! B. Arlič: »Čeprav vsi gledamo transferje skozi fi nančni vidik, pa je po mojem mnenju za razvoj klu- ba to najpomembnejša stvar v tem primeru. Aluminij je doslej že izve- del veliko prestopov, a praktično nobeden odmeven se ni zgodil z igralcem iz domače nogometne šole. V klubu se zavedamo, da brez domačih igralcev ne moremo ob- stajati! Čeprav se morda komu ob hitrem pogledu na ekipo zdi, da ni tako, pa se dobro zavedamo, kaj imamo in kakšne so naše naloge v prihodnosti.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 14 pokrivanje domačega organizatorja Čudiča, je zadel v polno. Verdinek je popolnoma onemogočil kapetana Ormožanov, v obrambi pa so gostu- joči igralci brez večjih težav zadrža- li zunanjo linijo, ki so jo tvorili Rok Žuran, Jure Kocbek in Tinček Hebar. Napadi Velenjčanov so bili odlično organizirani in obramba Ormoža- nov je pokala tam, kjer ne bi smela Ptuj Robi Krasnič. Njegova ekipa je korak z gostjami držala le do 15. ali 20. minute, dokler je premogla moč in koncentracijo. Ker je imel na voljo malo igralk za rotacijo (ni bilo Polakove, Kacove, Bezjakove …), je prednost gostij iz minute v minuto naraščala in je že do polčasa znašala sedem zadet- kov. »Imeli smo premalo razpoloženih igralk: vratarki nista bili na pričako- vanem nivoju, tudi v napadu so se roke prevečkrat zatresle, solidna je bila le igra v obrambi,« je dejal Krasnič. V naslednjem krogu se bodo Ptujčanke doma pomerile z ekipo Z'dežele. JM – po sredini. Gorenje je tako nadaljevalo us- pešno serijo, saj so zadnji poraz za- beležili 9. oktobra 2019 v Celju. Tre- nutno so pri izkupičku enajst zmag in en remi na zadnjih dvanajstih tek- mah. Na drugi strani so Ormožani s porazom prekinili uspešno serijo, ki je trajala kar sedem tekem (šest zmag in en remi). Pred Jeruzalemom je zdaj gostovanje v Kopru, kjer bi si ob zmagi ali remiju na stežaj odprli vrata uvrstitve v Ligo za prvaka. Tekma je na sporedu v soboto, 22. februarja, ob 20.30 s prenosom na Sportklubu. Uroš Krstič Gorenje – Jeruzalem 24:34 (13:17) JERUZALEM: Balent (1 obram- ba), Zemljič (4 obrambe – 2 x 7 m), Skledar; Bogadi 3, Šoštarič, Čudič 2, Žuran 6, G. Hebar 2 (1), T. Hebar 1, Šulek, Kocbek 3, Kosi, Lukman 1, Krabonja 1, Mesarić 3, Ciglar 2. Tre- ner: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/1; Gorenje 8/6. IZKLJUČITVE: Jeru- zalem 6; Gorenje 6 minut. IGRALEC TEKME: Aleks Kavčič (Gorenje). Kljub četrtku se je na tekmi v Ormožu zbralo okrog 500 ljubi- teljev rokometa, ki pa so bili žal zaradi slabše predstave Ormoža- nov prikrajšani za pravi rokometni spektakel. Bojan Čudič in David Bo- gadi sta poskrbela za edini vodstvi na tekmi Jeruzalema (1:0, 2:1), ves preostali del tekme pa so vodili Velenjčani, največ +13 (16:29). Ko se je pri izidu 5:5 trener Gorenja Zoran Jovičič odločil za tesnejše ŽRK Ptuj – Velenje 24:40 (11:18) ŽRK PTUJ: Pušnik, Varga; Kolen- ko 10(5), Bedrač 5, Luknjar 4, Zajšek 2, Puž 2, Geč 2, Krasnič 1, Polak, Ko- pold-Metličar. Trener: Robi Krasnič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 5/5, Velenje 4/3. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 4 minute, Velenje 10 minut. »Težko konkuriramo ekipam, kot je Velenje, ki imajo samo iz naslo- va občine Velenje v celoti pokrito sezono – dobijo 20.000 evrov in brezplačno uporabo dvoran. Pri nas na Ptuju odgovorni za šport niti ne vedo, da nastopamo v 1. slovenski ligi, ki je najvišje tekmovanje v drža- vi,« je po tekmi v kritičnem tonu začel predsednik in novi trener ŽRK Herz Šmartno – Drava Ptuj 26:30 (13:13) DRAVA PTUJ: Osterc 1, Krabonja, Krasnič 1, Gregorc 1, Grobelnik 4, Hrupič 2, Zupanič 2, Škorc, Zupanc 6, Stopar 7, Bedrač, Rožman 5, Bračič, Žunič 1, Žuran. Trener: Jan Gregorc. Po remiju in minimalnem pora- zu so rokometaši Drave v tretjem nastopu pod vodstvom novega trenerja Jana Gregorca prišli do zmage. Priigrali so si jo z zelo dobro igro v obrambi, predvsem v drugem polčasu. Ptujčani so se taktično dobro pripravili na tekmeca in so pred- vsem v drugem polčasu imeli pri- ložnost za konkretnejše vodstvo ter višjo zmago kot plus štiri. V prvi vrsti so dodobra zaustavili glavnega igralca igre pri Herzu, organizatorja igre Andraža Justina, tako da je dal od skupno osmih zadetkov le dva iz igre. Edino sedemmetrovko je za gos- te v ključnem trenutku v drugem polčasu obranil Sandi Žuran, med- tem ko je večino časa med vratni- cama stal in je dobro opravil svoje delo Domen Škorc. Ta odlični vratar se je po razpadu RK Radeče papir nova preselil na Ptuj, ima pa kar precej prvoligaških izkušenj. Škorc je podpisal pogodbo o sodelovanju z Dravo do konca tega dela prven- stva. Na poti do zmage se je v Šmar- tnem strelsko najbolj izkazal krožni napadalec Žiga Stopar (7 golov), Gašper Zupanc jih je dal šest, tri iz krila in tri iz sedemmetrovk v ključ- nih trenutkih tekme. David Breznik Moškanjci-Gorišnica – Kronos 39:26 (25:11) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl , Bedenik; Ozmec 12, Šandor 7, B. Geč 4, Lorenčič 4(3), Žuran 3, Sok 3, Bel- šak 2(1), N. Geč 2, Letonja 2, Leben, Ivančič. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Moškanjci- -Gorišnica 4/4, Kronos 3/2. Tekma se je začela zelo zani- mivo, z vodstvom gostov 0:2. Domačini so se hitro zbrali in ize- načili, serijo pa nadaljevali vse do vodstva 8:2. To je že povsem naka- zalo potek tekme, Kronos pač ni naključno zadnja ekipa na lestvici. Gorišničani so že v prvem polčasu zabili 25 zadetkov, gol so povpreč- no dosegli skorajda v vsaki minuti … V drugem delu je trener Raduj- ković priložnost za igro ponudil igralcem, ki sicer ne dobivajo ve- liko priložnosti, zato razlika ni več naraščala. Najboljši strelec je bil Žan Ozmec, ki je vseh 12 zadetkov dosegel iz igre. Zanimivost: tekma je minila brez izključitev! JM Formis – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0 (25:18, 25:17, 25:15) ŽOK G.S.V PTUJ: Horvat L., Oan- cea, Tomanič, Kovačec, Škraban, Stavbar, Horvat A., Paternost, Milo- šič, Koren, Majcen, Pignar, Sužnik. Trenerka: Svetlana Oletič. Zelena skupina 1. državne odboj- karske lige, v kateri sodelujejo štiri ekipe (dve iz repa 1. A-lige in dve iz vrha 1. B-lige), prinaša na štirih tek- mah dve vstopnici za elitno žensko ligo za prihodnjo sezono. Prvo tek- mo so Ptujčanke, ki prihajajo iz 1. B-lige, odigrale pred 150 gledalci v Hočah. Ekipa Formisa se je v boju za ob- stanek okrepila z dvema kitajski- ma in eno hrvaško odbojkarico, ki so kar precej pripomogle k zmagi domačink. Te so bolje začele tek- mo, predvsem v napadu in na ser- visu so delovale učinkoviteje kot gostje, kar jih je privedlo do zmage 25:18. V tem nizu sta se pri ptujski ekipi najbolj trudili podajalka Ur- ška Stavbar in sprejemalka-napa- dalka Iva Škraban. Na drugi strani je bilo bistveno več razpoloženih igralk, ki so se razigrale v napadu, kjer so bile skorajda neustavljive, kljub »fanatični« borbenosti libera Karmine Sužnik. V napadu je šlo še najbolje sprejemalki-napadalki Lari Kovačec. Rogožanke so tudi drugi niz dobile gladko s 25:17. V tretjem so Ptujčanke po nekaj uspešnih servisih Špele Majcen povedle 10:14, a je nato Formis zaigral s pol- no močjo in je predvsem z odlični- mi servisi prišel do preobrata in zmage s 25:15. Ne glede na gladek poraz so se varovanke trenerke Svetlane Oletič hrabro upirale favorizirani ekipi For- misa, ki je nujno potrebovala zma- go. Do konca sezone sledijo še trije krogi, ptujska vrsta bo v soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrala proti Ankaranu. David Breznik torek  18. februarja 2020Šport14 Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Zmaga Gorenja je čista kot solza in zato jim čestitam. Lani smo jih dvakrat presenetili, tokrat pa so v Ormož prispeli brez trohice podcenjevanja. Pri svoji ekipi sem od začetka tekme pogrešal tisto pravo energijo in željo po uspehu. Enostavno nismo bili pravi in žal mi je, da prepolna dvorana ni prišla na svoj račun. Sedaj se bo treba dobro pripraviti na tekmo s Koprom in ga poskušati presenetiti na Bonifi ki. Če so oni nas prese- netili na Hardeku, zakaj mi ne bi njih presenetili na njihovih tleh. Je pa res, da bomo morali pokazati popolnoma drug obraz kot na tekmi z Gorenjem.“ Miha Kavčič, krožni napadalec Gorenja Velenja: „Odlično smo se pripravili na tekmo, v katero smo vstopili brez najmanjšega podce- njevanja. Pričakovali smo precej težjo tekmo, saj vemo, kako težko je igrati na Hardeku. Vedeli smo, da Ormožanom ne smemo dovoli- ti niti najmanjšega upanja v uspeh. Odlično smo izpeljali tudi plan B, ko smo 'odrezali' Bojana Čudiča in s tem tudi preostali del ormoške ekipe. Čestitam tudi ormoški publiki, ki je lepo napolnila moj Hardek, na katerega imam še vedno lepe spomine še iz časov, ko sem nosil ormoški dres. Hvala vsem, ki so mi ob predstavitvi igralcev namenili tako močan aplavz. Me je kar zmrazilo pri srcu, ampak od sreče. Cilji Gorenja so doseči kakšno zmago v Pokalu EHF, osvojiti 2. mesto v dr- žavnem prvenstvu in čim višje se uvrstiti v pokalnem tekmovanju.“ Rokomet  NLB liga (m) Trener pogrešal pravo energijo Rokomet  1. A SRL (ž) »Na Ptuju odgovorni za šport niti ne vedo, da nastopamo v 1. ligi« Rokomet  1. B SRL (m) V tretje je šlo Rokomet  2. SRL (m) Vprvem polčasu za gol povprečno porabili 72 sekund Odbojka  1. DOL zelena skupina (ž) Nad Ptujčanke tudi z dvema Kitajkama Jure Kocbek (Ormož) in Miha Kavčič (Gorenje) Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj (v rde- čih dresih) niso bile kos gostjam iz Velenja. NLB liga REZULTATI 18. KROGA: Celje Pi- vovarna Laško – Koper 28:24 (17:11), Jeruzalem Ormož – Gorenje Velenje 24:34 (13:17), Riko Ribnica – Dobova 29:25 (15:11), Slovenj Gradec 2011 – Maribor Branik 29:25 (15:13), Trimo Trebnje – Krka 31:31 (18:14), Butan plin Izola – Urbanscape Loka 29:30 (14:18). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 18 17 1 0 35 2. RIKO RIBNICA 18 15 1 2 31 3. GORENJE VELENJE 18 13 1 4 27 4. TRIMO TREBNJE 18 10 3 5 23 5. DOBOVA 18 9 1 8 19 6. JERUZALEM ORMOŽ 18 8 2 8 18 7. KOPER 18 7 1 10 15 8. KRKA 18 6 1 11 13 9. SLOVENJ GRADEC 18 6 1 11 13 10. URBANSCAPE LOKA 18 4 5 9 13 11. MARIBOR BRANIK 18 3 1 14 7 12. BUTAN PLINI IZOLA 18 1 1 16 3 1. A SRL (ž) REZULTATI 14. KROGA: Izola – Krim Mercator 18:30 (8:13), Z'deže- le – Zelene doline Žalec 15:21 (7:11), Krka – Ž.U.R.D. Koper 26:19 (13:9), Litija – Mlinotest 26:27 (9:15), Ptuj – Velenje 26:40 (11:18). 1. KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 14 13 0 1 26 3. ZELENE DOLINE ŽALEC 14 11 0 3 22 4. KRKA 13 8 0 5 16 5. Z'DEŽELE 13 8 0 5 16 6. Ž.U.R.D. KOPER 14 6 0 8 12 7. VELENJE 14 4 0 10 8 8. IZOLA 14 2 2 10 6 9. LITIJA 14 1 1 12 3 10. PTUJ 13 0 1 12 1 1. B SRL (m) 1. LL GROSIST SLOVAN 14 13 0 1 26 2. MRK LJUBLJANA 15 9 3 3 21 3. SVIŠ IVANČNA GORICA 15 9 1 5 19 4. DOL TKI HRASTNIK 13 8 1 4 17 5. MOKERC - KIG 15 7 3 5 17 6. KRŠKO 15 7 2 6 16 7. RUDAR 15 6 2 7 14 8. DRAVA PTUJ 15 6 2 7 14 9. ČRNOMELJ 13 4 2 7 10 10. HERZ ŠMARTNO 15 4 2 9 10 11. BREŽICE 15 3 3 9 9 12. GROSUPLJE 15 4 1 10 9 13. ŠKOFLJICA PEČJAK 15 2 4 9 8 2. SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Moškanj- ci-Gorišnica – Kronos 39:26, Cerklje – Arcont Radgona 36:23, Pomurje – Ajdovščine 27:24, Sevnica – Šker- janc Jadran Hrpelje-Kozina 32:29. 1. SEVNICA 9 9 0 0 18 2. POMURJE 10 7 0 3 14 3. ALPLES ŽELEZNIKI 9 7 0 2 14 4. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 10 6 1 3 13 5. JADRAN HRPELJE 10 5 1 4 11 6. CERKLJE 10 4 1 5 9 7. AJDOVŠČINA (-1) 10 3 1 6 6 8. ARCONT RADGONA 10 1 0 9 2 9. KRONOS (-1) 10 0 0 10 -1 1. DOL zelena skupina 1. KROG: Formis – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0, Ankaran – Krim 3:0. 1. ANKARAN 3 3 0 9:1 9 2. FORMIS 3 1 2 4:6 3 3. OD KRIM 3 1 2 4:6 3 4. ŽOK G.S.V. PTUJ 3 1 2 3:7 3 Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 15 Uradna tekmovanja Judo zveze Slovenije se točkujejo za slovenski pokal; v kategoriji mlajših deklic je med 55 slovenskimi klubi Judo klu- ba Drava U-12 osvojil 1. mesto. Gre za lep uspeh deklic, ki judo trenirajo tri, štiri ali nekatere že pet let in so na tekmovanjih z dobrimi rezultati pridno nabirale točke. Pod ta uspeh so se podpisale Mia Jovanović, Aneja Vidovič, Kla- ra Hvalec, Ina Mlakar, Lara Sledič in Maruša Frank. Največ tekmovanj sta se udeležili Aneja Vidovič (11) in Lara Sledič (10). Od začetnih ko- rakov juda pa do danes jih je spre- mljala trenerka Silva Čuš. Ob njej so svoje v posameznih fazah dodali še Urška Urek, v lanski sezoni Anja Pečnak, v letošnji pa Luka Perko- vič, študent programa Športno treniranje – borilni športi. Enkrat tedensko imajo strokovno tehnič- ne treninge pod vodstvom prof. Vlada Čuša. David Breznik Minuli konec tedna sta tekmo- valca športnega plesa Ana Ekart in Vincenzo Chianeze (PK Salsero) tekmovala na mednarodni tekmi v Neaplju. Za oba je bila to posebna tekma, saj Vincenzo prihajala prav iz Neaplja. Slovensko-italijanski par si je priplesal dve fi nalni uvr- stitvi. V petek je v standardnih plesih tekmovalo 96 parov iz 23 držav. Ana in Vincenzo sta se v močni kon- kurenci izjemno izkazala in se pov- zpela na stopničke – osvojila sta 3. mesto. Finalno uvrstitev sta si priplesala tudi v latinskoameriških plesih, kjer sta med 77 plesnimi pari osvojila 5. mesto. Bila sta edina plesalca na tekmi, ki sta se v fi nale uvrstila v obeh disciplinah. UR Atletska zveza Slovenije (AZS) je podpisala pogodbe z najboljšimi atleti in atletinjami, na seznamu jih je 94. Med njimi so vsi tisti, od ka- terih zveza pričakuje najboljše izide v letošnjem letu, ko je največje tek- movanje v Tokiu, kjer bodo olimpij- ske igre, nekaj pozneje pa bo v Pari- zu še evropsko prvenstvo. Predsednik AZS Roman Dobni- kar je izpostavil, da je skupna vred- nost pogodb 540.000 evrov. Za pogodbene obveznosti in priprave je namenjenih 310.000 evrov, za nastope športnikov na mednaro- dnih tekmovanjih 137.000 evrov in za tekmovalni sistem 93.000 evrov. Predsednik strokovnega sveta AZS Vladimir Kevo je izpostavil že- ljo, da bi na OI sodelovalo med 10 in 15 slovenskih atletinj in atletov. Tri tekmovalke že imajo norme, in sicer Tina Šutej (skok s palico), Maja Mi- halinec (sprinti) in Maruša Mišmaš (tek na 3000 m z ovirani). Ob ome- njenih sta v vrhunski prvi selekciji (11.000 evrov) še Luka Janežič (tek na 400 m) in Martina Ratej (met kopja). V vrhunski selekciji 2 (ovrednote- na je s po 6.500 evri) sta med drugi- mi tudi člana Atletskega kluba Ptuj Veronika Domjan (disk) in Kristjan Čeh (disk). Skupaj je v tej kategoriji devet atletov, ostali so v nižjih. UR FC Hiša daril Ptuj – FSK Stripy 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Tavčar (24.), 1:1 Pau- ko (34.), 1:2 Mohorič (40., z 10 m). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Domjan, Caf; Gajser, Klinc, Krajnc, Pihler, Kotnik, Miloševič, Ramadani, Tkalčič, Fleten, Pauko, Letonja. Tre- ner: Simon Šabeder. Ptujčani so bili zelo osredotočeni na tekmo s Ško eločani, saj jim je lahko v primeru zmage prinesla vključitev v enakovreden boj za neposreden obstanek. Ni se jim izšlo … »Tekma je bila z naše strani dob- ra, le v rezultatskem smislu se nam ni izšla po željah. Odločilna je bila končnica, v kateri nam nekatere odločitve resnično niso šle v našo korist,« je po tekmi potarnal Ale- ksander Furek iz ptujske ekipe. Štiri minute pred koncem so imeli Ptujčani lepo priložnost za vodstvo, a je ostalo pri neodločenem izidu, tako da sta v končnico ekipi vstopili poravnani 1:1. Takrat sta v ospredje stopila sodnika Koritnik in Dimic, ki sta Ptujčanom v predzadnji minuti najprej dosodila zelo sporen peti prekršek, pri tem pa se nista usta- vila. V zadnji minuti so bili Ptujčani v napadu ter so stiskali obroč okrog gola, po izbiti žogi gostov pa sta le sodnika videla to, da je eden izmed igralcev domačega moštva igral z roko. To je pomenilo šesti akumu- liran prekršek in strel z 10 metrov. S tem je 16 sekund pred koncem tekme v polno zadel Marko Moho- rič – 1:2 … »Sedaj nam ne preostane druge- ga, kot da poskušamo zadnji dve tekmi rednega dela sezone odigrati kar najbolje, morda se nam z dvema zmagama celo izide za neposredni obstanek. V primeru neuspeha pa nas čakajo kvalifi kacije za obstanek z drugouvrščeno ekipo 2. lige (tre- nutno je na 2. mestu FK Dobrepolje, op. a.),« je zaključil Furek. Petelini padli v Sevnici: Sevnica – Tomaž Šic Bar 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Marot (14.), 1:1 Pe- šec (22.), 2:1 Drobne (24.), 3:1 Krnc (36.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Klanjšek, Marot, Goričan, Rednak, Gašparič, M. Senekovič, Dragosa- vac, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Futsalerji Tomaža so optimistič- no odpotovali v Sevnico, kjer so pri- čakovali zmago in napredovanje po lestvici navzgor, kar bi jim prineslo „lažjega“ tekmeca v končnici, ki je pred vrati. Toda Sevnica je tudi proti Petelinom dokazala, da je v drugem delu prvenstva v odlični formi in za- beležila pomembno zmago. S tem so Sevničani za tri točke prehiteli ekipo Tomaža. Gostje so povedli v 14. minuti, ko je po kotu Aleš Marot s strelom iz devetih metrov premagal domače- ga vratarja. Izenačil je Gregor Pešec v 22. minuti, ko je vratar Tomaža Tadej Romih žogo odbil do Pešca, ki mu ni bilo težko zadeti mreže iz le štirih metrov – 1:1. Pri drugem pre- jetem zadetku je obramba Tomaža večkrat reagirala začetniško in žoga se je Sebastijanu Drobnetu odbila na nogo le meter od gola, sledil je gol s peto – 2:1. Po zaostanku so gostje zaigrali z vratarjem v polju, napako Marota pa je v protinapadu kaznoval Domen Krnc – 3:1. V 17. krogu je pred Tomažem sosedski derbi s Ptujem. Ta bo odigran v petek, 22. februarja, ob 20.00 v Ljutomeru. Petelini so pred to tekmo v vlogi popolnega favorita, ampak sosedski derbiji so zmeraj nekaj posebnega in lahko pričakujemo pravo futsal poslastico. JM, Uroš Krstič torek  18. februarja 2020 Šport 15 1. SFL REZULTATI 16. KROGA: FC Hiša daril Ptuj – Stripy 1:2, Sevnica – To- maž Šic bar 3:1, Litija – Dobovec Pivovarna Kozel 6:5, Bronx Škofi je – Siliko 1:5. Prosta je bila ekipa Oplast Kobarid. 1. DOBOVEC P. KOZEL 14 12 1 1 84:29 37 2. FC LITIJA 15 8 2 5 59:43 26 3. FSK STRIPY 14 7 2 5 53:47 23 4. SILIKO 14 5 7 2 39:32 22 5. KMN SEVNICA 15 6 2 7 32:45 19 6. TOMAŽ ŠIC BAR 14 4 4 6 49:41 16 7. BRONX ŠKOFIJE 14 5 0 9 33:58 15 8. OPLAST KOBARID 14 3 4 7 31:47 13 9. HIŠA DARIL PTUJ 14 2 2 10 22:60 8 Mitja Jontez, trener Sev- nice: „Odlična tekma z naše strani in zaslužena zmaga. Mo- ram pohvaliti svoje fante za izjemno borbenost. Tudi, ko smo zaostajali, smo se držali navodil iz slačilnice. V drugem delu nam gre zares odlično, ekipa ima karakter in je kako- vostna, tako da bi letos lahko dosegli odmeven rezultat.« Urban Senekovič, igralec Tomaža: „Proti Sevnici smo le kakšnih pet minut odigrali na nivoju, sicer pa smo bili kata- strofalni. V 1. polčasu smo za- pravili štiri lepe priložnosti in bili v nadaljevanju tekme zato kaznovani. V 2. polčasu smo si privoščili dva takšna zadetka, katerih niti cicibani ne dobijo. Razen Dobovca in Litije so vse ekipe enakovredne in nobene ne moreš podcenjevati. Sami nismo podcenili Sevnice, am- pak enostavno nismo bili na želenem nivoju. Boljše je, da smo tako slabo tekmo odigra- li danes, kot pa na naslednjih pomembnih tekmah, ki so pred nami.“ Ples Na stopničkah tudi v Vincenzovem Neaplju Atletika Čeh in Domjanova v vrhunski selekciji dve Futsal  1. SFL Svoje sta v zaključku dodala tudi sodnika Foto: Črtomir Goznik Ptujčani so nesrečno izgubili tekmo proti ekipi Stripy. Če bi zmagali, bi se enakovredno vključili v boj za neposredni obstanek, tako pa jih najverjetneje čakajo dodatne kvalifi kacije. Ana Ekart in Vincenzo Chianeze na parketu dvorane v Neaplju Foto: Črtomir Goznik … Kristjan Čeh (oba AK Ptuj) sta z AZS podpisala pogodbe o sofi nanciranju. Mlade judoistke JK Drava s trenerjema Silvo Čuš in Lukom Perko- vičem Judo  JK Drava Ptuj Mlade ptujske judoistke najboljše v Sloveniji Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan … Mia Jovanovič: »Judo treniram od prvega razreda. Judo kot šport mi je zelo všeč zato, ker se rada mečem.« Klara Hvalec: »Judo mi je zelo všeč, ker se lahko dokažem na špor- tnem področju in se pri njem vedno znova kaj novega tudi naučim.« Ina Mlakar: »Do uspeha smo prišle s skupnimi treningi. Z dobrimi borbami na blazinah smo se v slovenskem pokalu zares izkazale.« Aneja Vidovič: »Na vseh tekmovanjih nam je šlo v redu. Za ta uspeh smo morale pridno trenirati.« Lara Sledič: »Pri judu mi je najbolj všeč, da se naučiš samoobrambe. Prav tako s treningi postaneš bolj strpen in vzdržljiv.« Maruša Frank: »Naša trenerka nas je naučila, kako se boriti. Z rednimi treningi smo prišle do tega uspeha.« Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 16 vse predstave, ki so jih pokazali sko- zi sezono.« Dominik Trstenjak, Bar 2, 2. mes- to med člani: »Letos smo bili po dol- gem času prvaki ormoške lige, ob tem pa smo imeli povsem domačo ekipo, brez enega samega igralca od drugod. To se vidi tudi pri pod- pori s tribun, saj nas naši navijači spremljajo povsod. Ker smo šele včeraj odigrali zadnji krog ormoške lige, smo bili danes nekoliko utruje- ni, a smo vseeno dali vse od sebe in si nimamo ničesar očitati. Kosali smo se s prvoligaškimi igralci iz eki- pe ŠD Rim, fi nale je bil pravi, kot se za takšen zaključek spodobi.« Branko Školiber, KMN Tomaž Naitors, zmagovalci pri veteranih: »Včeraj smo še igrali zaključni krog v ormoški ligi, danes pa smo prišli na Ptuj in zmagali še tukaj. Poimensko je bila ekipa iz videmske lige zago- tovo favorit, a smo se z njimi na sre- čo srečali že na začetku, kjer smo lahko iz sebe še iztisnili maksimum. Čestitam svojim fantom za lepi zmagi, zdi se mi fenomenalno, da pri teh letih osvajamo prva mesta.« Jože Mohorič V nedeljo je bil v dvorani Ljudski vrt odigran turnir prvakov MNZ Ptuj, kjer so nastopili prvaki zimskih lig iz ptujske, ormoške in videmske lige v članski in veteranski konku- renci. Zmag sta se zasluženo veselili ekipi ŠD Rim Rekruter (ptujska liga) pri članih in KMN Tomaž Naitors (ormoška liga) pri veteranih. Pri veteranih so igralci Tomaža svojo pod do končnega zmagoslav- ja začeli tlakovati na tekmi proti ekipi Pizzerija Andiamo, kjer so odlično odigrali prvi polčas (4:1), v nadaljevanju pa so uspešno ubranili prednost. Proti ekipi Club 13 so sicer zaostajali 1:2, a nato stvari vendarle postavili na svoje mesto. Pri članih močno oslabljena eki- pa ŠD Selan ni bila konkurenčna drugima ekipama, zato pa je bil de- janski fi nale tekma med »rimljani« in »barovci«. Slednje je spremljala lepa navijaška skupina, ki je dajala dodatno energijo svojim igralcem. Kljub temu so varovanci trenerja Mateja Gajserja suvereno opravili svoje delo, čeprav so svoje prilož- nosti imeli tudi člani ekipe Bar 2 (v enem primeru je šel njihov igralec sam proti golu, a je žogo zaustavil vratar). Malonogometna sezona tekmovanj je s tem končana. Tomaž Gajser, ŠD Rim Rekruter: »Zadovoljni smo s prikaznim in končno zmago. Ekipa Selan je bila oslabljena, zato je bila prva tekma morda nekoliko lažja. Ekipa Bar 2 je imela pravi pristop, s sabo je pripeljala tudi navijače, zato je bila zaključna tekma zelo zahtevna. Vse- eno nam jo je uspelo obrniti v svoj prid, zato čestitam svojim igralcem za resni pristop, ekipama Bar 2 in ŠD Selan pa za pošteni igri. Zmaga na tem turnirju je pika na i letošnje zim- ske sezone. Kot kapetan sem vesel in ponosen na svoje soigralce ter na torek  18. februarja 2020Šport, rekreacija16 Turnir prvakov, rezultati, člani: Bar 2 – ŠD Selan 4:0, ŠD Selan – ŠD Rim Rekruter 2:6, ŠD Rim Rekruter – Bar 2 2:1; končni vrstni red: 1. ŠD Rim Rekruter 6, 2. Bar 2 3, 3. ŠD Selan 0 točk. ŠD RIM REKRUTER: Tilen Ploj, Tomaž Gajser, Matej Gajser, Urban Gori- čan, Urban Senekovič, Marko Senekovič, Domen Klajnšek, Mitja Gašparič. Veterani: KMN Tomaž Naitors – Pizzerija Andiamo Ptuj 4:3, Pizzerija Andiamo Ptuj – Club 13 8:3, Club 13 – KMN Tomaž Naitors 2:5; končni vrstni red: 1. KMN Tomaž Naitors 6, 2. Pizzerija Andiamo Ptuj 3, 3. Club 13 0 točk. KMN TOMAŽ NAITORS: Jernej Krajnc, Anton Horvat; Franci Kamenšek, Zvonko Gašparič, Branko Školiber, Boštjan Žajdela, Janez Obran, Primož Kolbl, Darko Zorko. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa članskega turnirja prvakov – ŠD Rim Rekruter Mali nogomet  Turnir prvakov »Zmaga na tem turnirju je pika na i celotne sezone« Blaž Rola, drugi najvišje uvrščeni Slovenec na ATP-lestvici (141.), je pretekli teden nastopal na močnem challenger turnirju v Indiji. V mestu Bangalore (več kot 8 milijonov pre- bivalcev) na jugu Indije je nagradni sklad znašal več kot 160.000 dolar- jev (+H). 29-letni Ptujčan je bil kot 11. no- silec v 1. krogu prost, nato pa je ugnal Ukrajinca Vladislava Orlova (411.). Sledil je obračun z višje pos- tavljenim domačinom, Sumitom Nagalom (126.), ki pa proti servisno odlično razpoloženemu Slovencu ni imel nobenih možnosti. V četrtfi nalu se je meril z najvišje postavljenim igralcem na turnirju (1. nosilec je odpovedal udeležbo, op. a.), Stefanom Travaglijem (85.). Leto mlajši Italijan je bil boljši v treh nizih. To je bil že njun četrti medse- bojni dvoboj, Rola je dobil le enega (lani v kvalifi kacijah Wimbledona). Challenger turnir, Bangalore: 2. krog: Rola (11.) – Orlov (Ukraji- na) 7:5, 6:3; 3. krog: Rola (11.) – Nagal (Indija, 8.) 6:3, 6:3; četrtfi nale: Rola (11.) – Travaglia (Italija, 2.) 4:6, 6:4, 2:6. JM Foto: Črtomir Goznik Utrinek z zaključne tekme med ekipama ŠD Rim Rekruter in Bar 2, ki so ga Rimljani dobili z rezultatom 2:1. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa veteranskega turnirja – KMN Tomaž Naitors BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA Tenis  Blaž RolaDober nastop v Indiji Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  18. februarja 2020 Ljudje in dogodki 17 Za dodatek k obari V imenu ocenjevalne komisije je predsednik Slavko Visenjak povedal, da so pričakovali, da bo težko, niso pa pričakovali, da bo tako težko. Vsako leto je težje, ker so vsako leto obare boljše. Na vsaki Obarjadi pa vedno iščejo najboljšo po vonju, okusu, sestavi in podobnem, svojevrstno prednost pa ekipam prinašajo tudi male skrivnosti. Ali je bilo v kateri tudi malo vinskega priokusa, niso povedali. Tistim pa, ki so v obari iskali Kobalov traminec, je predsednik Lions kluba Ptuj Bojan Kobal, ki je svoje lionistično leto naslovil z geslom Lepo je deliti, pojasnil, da se v tramincu okušajo vrtnice, kar pomeni, da je to vino bolj za dame. Za obaro pa je primernejše bolj nevtralno belo vino. Vonjalni receptorji in brbončice morajo biti vedno navdušeni, če je vino tista pika na i, pa je še toliko bolje. Sicer pa je kot predsednik Lions kluba Ptuj nadvse zadovoljen, da jim je letošnja Obarjada tako uspela, tako presenetila v vseh vidikih. Foto: Črtomir Goznik Bojan Kobal, predsednik Lions kluba Ptuj, Igor Kolar, vodja Obarjade 2020, in Slavko Visenjak, predsednik ocenjevalne komisije 15. Obarjade v družbi povezovalcev programa Jožeta Ekarta in Špele Pokeržnik. »Pričakovana spornost prizidka k športni dvorani na Hardeku«. To naj bi po globokem prepričanju Mateja Hebarja ugotovil Nadzorni odbor občine Ormož (NO) v letnem poročilu o nadzoru. Toda kakor koli berem poročilo NO, tega zapisa ne najdem. V poročilu, ki mi je bilo posredovano, piše, citiram: »Dodatno NO ugotavlja, da imajo uporabniki športne dvorane Hardek pripombe glede izvedbe posameznih elementov prizidka, predvsem zaradi vprašljive funkcionalnosti tribun, izvedbe razsvetljave ter ogrevanja,« konec citata. V nadaljevanju pa potem NO predlaga, da naj zaradi pomanjkanja strokovnega znanja s področja gradbeništva in spornih napak, projekte revidira izvedenec gradbene stroke. Sicer pa je poročilo objavljeno na spletni strani občine Ormož. Kar se tiče zatrjevane spornosti – iz poročila torej izhaja dvoje. Prvič, da imajo nekatere pripombe uporabniki, =ne NO=. In drugič, da naj strokovni nadzor pregleda dokumentacijo, ker sami člani NO nimajo dovolj znanja iz gradbeništva. Tudi sam bi si želel, da izvedenec pove, ali je bilo mogoče tribune vsled pomanjkanja prostora narediti drugače, kot so izvedene. Naj ugotovi, kaj je narobe z razsvetljavo, in kaj z ogrevanjem. Ogrevanje je bilo namreč spremenjeno s strani zdajšnjega OS in župana, saj so sistem rekuperacije spremenili v talno gretje. Enakega mnenja kot Matej Hebar je še svetnik, nekoč član LDS, sedaj pa pripadnik liste Mirana Topolovca, Slavko Kosi. Ta je celo povedal, da bi NO moral svoje poročilo opreti, kar na njegove ugotovitve, zapisane kar na sedmih straneh. Zanimivo, prvi je še vedno študent menda prava in drugi ekonomist. Obema pa je očitno skupno dobro poznavanje gradbeništva in vodenje javnih naročil. Seveda, ko se človek ne more braniti, se lahko pred kamerami govori, kar kdo hoče. Tako sta omenjena svetnika pri obravnavi poročila kritizirala vse od projektantov, izvajalcev, nadzora in seveda v prvi vrsti bivšega župana. Rečeno z eno besedo, imela sta šov za javnost. Sicer pa je župan ob po novoletnem sprejemu, za več kot 400 gostov dejal, citiram: »V tem mandatu občinskega sveta ne delimo na koalicijo in opozicijo, v tem mandatu smo oblikovali otroški občinski svet«, konec citata. To je sicer vzeto iz konteksta, ampak, ko človek gleda sedanji OS in razprave nekaterih svetnikov, ki niti ne razumejo, kaj je omrežnina pri vodovodu, ti pride na misel, da bi to lahko bil samostojni stavek. Seveda so manjšinsko v OS tudi izjeme. Najbolj zanimivo pa je, da sta omenjena svetnika poročilo NO kritiziral, češ da ni popolno, ker ne vključuje, kot že rečeno, njunih politično motiviranih subjektivnih opažanj, nato pa glasovala za. In še nekaj o zapisanem v tedniku z dne 4. 6. 2020. Razlog za devet aneksov je v tem, da je glavni izvajalec , ki je bil res katastrofalno slab, izbiral podizvajalce in je občina morala to urejati z aneksi. Dva aneksa pa sta bila podpisana za dvig osnovne cene. Razloge sem pojasnil v tedniku z dne 14. 6. 2019. Na kratko, pa še enkrat. Osnovna pogodba za prizidek k športni dvorani Hardek – 1065 m2, je bila podpisana dne 12. 7. 2017 v višini 1.277.503,02 EUR. K tej pogodbi sta bila podpisana dva aneksa. Prvi dne 30. 3.2018 v višini 55.604,37 EUR in drugi dne 14. 11. 2018 v višini 80.597,21 EUR. Oba aneksa imata tudi priloge, iz katerih je razvidno, zakaj sta bila aneksa potrebna. Osnovna pogodba se je torej povišala za 136.201,58 EUR. Vsi zneski so z DDV. Kaj se je godilo po koncu mojega mandata, pa ne vem. Vem le, da so za popravilo parketa in izdelavo talnega gretja plačali okrog 250.000,00 EUR. Vem pa tudi, da bi parket moral popraviti izvajalec del. Ta bi tudi moral občini plačati tudi kazen, zaradi nespoštovanja roka izvedbe del. In še to. Ni res, da je bil moj zet glavni projektant, kar je na seji izjavil svetnik M. Hebar in me obtožil nepotizma. Projekte je izdelalo podjetje B PLAN, kjer omenjeni nikoli ni bil zaposlen. Gospod svetnik pa bo to svojo trditev lahko v kratkem pojasnil na ustreznem mestu, kot tudi trditev, da sem občino ogoljufal za 3.9 milijona EUR, kar je izjavil pred kratkim na seji OS. Pisma bralcev Sporen prizidek k športni dvorani in hostel Na dvorišču minoritskega samo- stana se je 15. februarja trlo ljudi; dobrodelno obaro je pokusilo več kot 5.000 ljudi. 20 tekmovalnih ekip je bolj kot tekmovalni duh nav- dihovalo zavedanje o tem, da se bodo združeni lahko ponovno iz- kazali v dobrem namenu. Piščančje obare je vsaka ekipa sicer pripravila po osnovnem receptu, na koncu pa začinila z izbranimi „začimbami“ in malimi skrivnostmi, da je imela oce- njevalna komisija toliko več dela. Na svojih stojnicah pa so postregli tudi z drugimi lokalnimi dobrota- mi, kot so haloška bunka, prleška tunka, ocvirki, ocvirkovka, potica, najrazličnejše drobno pecivo. Ni pa manjkalo niti drugih dobrot, tudi pražilci krompirja iz Bukovcev so se ponovno izkazali, dišalo je še po praženih jetrcih in drugih dobrotah domače kuhinje. Za med so šli tudi ptujski krofi in krofi številnih do- mačih gospodinj, tudi fl ancati. Bo- gastvo okusov se je odrazilo tudi v tekočih zadevah. Obarjada je ob svoji osnovni noti, dobrodelnosti, prerasla v ku- linarični, družabni in tudi turistični dogodek, ki je nadvse zanimiv tudi za tuje obiskovalce. Slednji so tudi letos uživali v vseh dobrotah, ki jih ponuja naše okolje v najširšem de- diščinskem pogledu. Več kot 5.500 ljudi je obiskalo letošnjo Obarjado, na kateri so postregli z več kot 5.000 obarami in drugimi dobrotami. Zvrstilo pa se je tudi veliko tistih, ki so darovali v skrinjice in tako pomagali, da bo sti- ska nekaterih družin omiljena in da bodo nadarjeni študenti iz socialno šibkih družin lahko izpolnili svoja življenjska in karierna pričakovanja. Igor Kolar, vodja Obarjade 2020, se je zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je 15. dobrodelna Obarja- da tako uspela, da je bila dogodek, ki si ga lahko samo želimo. Kdo je letos skuhal najboljše obare Nagrado za tretje mesto na le- tošnji Obarjadi je prejela ekipa Ti- skarne Ekart, d. o. o., drugo mesto sta si razdelili ekipi Apha, d. o. o. – Petovia avto in DC Dominko cen- ter, d. o. o., najboljšo obaro pa so po oceni komisije skuhali člani eki- pe Zavarovalnice Sava, d. d. Med kuharji obare je bila tudi letos ekipa Radia-Tednika Ptuj kot ena tistih ekip, ki je zraven že 15 let, tako kot tudi na vsakem drugem dogodku, kjer se pišejo zgodbe humanosti. Če bi lahko imela večji kotel, bi s svojo obaro, ki so jo letos skuhali s pomočjo zvestega poslu- šalca Radia Ptuj in bralca Štajerske- ga tednika Branka Zemljiča, lahko postregla še nekaj desetim obisko- valcem. Vodja ekipe, direktor Drago Sla- meršak, je ob tem izpostavil, da je družba Radio-Tednik Ptuj zagotovo ena izmed tistih v tem okolju, ki sta jim dobrodelnost in srčnost najvi- še na lestvici vrednot. To dnevno prepoznavajo tudi poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika, ki so na stojnici lahko pozdravili šte- vilne sodelavce družbe. Na 15. tradicionalni Obarjadi Li- ons kluba Ptuj so duh srčnosti in dobrodelnosti s svojimi nastopi obogatili: Ekaterina Potego, kon- certna operna pevka z Dunaja, skupina Trilexi, ki jo sestavljajo Joco Emeršič, Dušan Erbus in Albin Brencl, ki je prvič nastopila že pred 45 leti, narodno-zabavni ansambel Razpon iz Apač in Pihalni orkester Ptuj. Ptuj  15. dobrodelna Obarjada Lions kluba Ptuj Nova zmaga dobrodelnosti in srčnosti Največja dobrodelna prireditev Lionsov na prostem v Sloveniji je že 15 let zapored Obarjada Lions kluba Ptuj. Tradicionalno pa spremlja tudi otvoritveno povorko vsakoletnega Kurentovanja na Ptuju, ki letos slavi že svojo 60-letnico. V dobrodelnosti je združila ljudi iz cele Slovenije. Presegla je vsa pričakovanja tako po obisku kot zbranih sredstvih. Dobrodelnih 8.200 evrov bodo namenili za pomoč družinam v sti- ski in štipendiranju mladih iz socialno ogroženih družin. Foto: Črtomir Goznik Ekipa Lions kluba Ptuj je na letošnji Obarjadi kuhala v velikem kotlu. Foto: Črtomir Goznik Najboljše ekipe 15. dobrodelne Obarjade Lions kluba Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  18. februarja 2020Na sceni18 Gonilni motor, idejni vodja, pri- ganjalec je Marjana Vajda, ki se ji ob omembi pusta na obraz zariše velik nasmeh in jo obda neka po- sebna energija. »Fašenk je pra- znik,« je nemudoma odgovorila na vprašanje, kaj je zanjo pust. »To se odšteva, to se živi. Ob fašenku se sprostimo, veselimo, družimo,« je dejala Vajdova, ki je tudi letos skre- irala masko, s katero se bodo Stoj- nčani podali na številne povorke. Videti jih bo mogoče v Cirkulanah, Markovcih, Vidmu, seveda na Ptu- ju, pa tudi v Srbijo se bodo dvakrat podali. In kamorkoli bodo stopili, bodo zagotovo prinesli barve in s tem pozitivno energijo. Če si pred- stavljamo disko kroglo, v kateri se zrcalijo najrazličnejši odtenki, potem si lahko tudi Stojnčane, ki bodo letos disko party. Njihove obleke so mavričnih barv, lasulje pa z eno besedo – odbite. »Ideja se je med brskanjem po spletu porodila oktobra lani, od takrat do končne izdelave sedaj v februarju pa je bila dolga pot. Namreč cene lasulj se gibajo tudi nad 200 evrov, česar si mi ne moremo privoščiti, zato smo sklenili, da jih naredi- mo sami. Material, torej penaste pisane trakove, sem naročila iz Nizozemske. S toplim zrakom in cevjo smo zavihali natančno 1855 trakov, za eno lasuljo jih potrebu- jemo 120. Za prvo lasuljo sem ob pomoči moža in zeta potrebovala šest ur, za naslednjo štiri, sedaj pa jo naredim že v eni uri. Moške pi- sane obleke smo naročili, ženske pa smo dali zašiti iz res odličnega blaga, ki smo ga naročili iz Kranja,« je nekaj podrobnosti o pripravi 50 kostumov razkrila Vajdova. A ni le maska tista, ki navduši obiskoval- ce in gledalce, pomembna je tudi koreografi ja, je poudarila. »Na ptujskem karnevalu smo s faraoni začeli s koreografi jami in vpelja- li ples med sodelujoče skupine, takšna je tudi praksa v tujini.« In tudi letos jim bo pri koreografi ji pomagal znan ptujski plesalec in koreograf Jernej Brenholc. »Naša naloga pa je, da se naučimo in vživimo.« Zaplesali bodo na ritme osemdesetih in devetdesetih. Si- cer pa se v Stojncih maskirajo že 20 let, zadnje desetletje pod okri- ljem društva KUD Maska Stojnci. »20 let že funkcionira ista ekipa. Odigramo, se veselimo, se sprosti- mo.« Kako so se v teh letih spre- menili ali razvili? Vajda odgovarja z nasmehom: »Nič od tega, le malce smo se postarali.« In to tradicijo maskiranja bodo nadaljevali, za- gotavlja. »Imamo podmladek, jaz imam štiri vnuke, ostali člani tudi. To je v nas.« Njene besede je potr- dila tudi Anica Toplak. »Maskiram se že od zgodnjega otroštva in komaj čakam, da nastopi ta peti letni čas, saj lahko takrat zaživi ta pustni demon.« In ker je pust, kot je bilo slišati v delavnici, kjer že vse od novega leta nastajajo kostumi, obdobje veselja, dobrih želja, To- plakova vsem, ki imajo pomisleke, ali si masko nadeti ali ne, svetuje: »Nikar ne oklevajte, čim prej in ta- koj pod masko.« Markovci  Člani KUD Maska Stojnci pozivajo: »Vsi na disko party!« Priprave na fašenk so se v Stojncih začele oktobra Fašenk je za člane, združene pod okriljem KUD Maska Stojnci, praznik, doživetje, sprostitev. Za tiste, ki nis(m)o tako povezani s to tradicijo maskiranja, težko doumljivo, a za Stojnčane nekaj tako samoumevnega, kot so ostali letni časi. Njihove oči so žarele, besede o fašenku so bile izbrane, roke pa umirjene v osredotočenosti izdelave barvnih in ogromnih lasulj. Disko party bodo, so dejali z nasmehom. Foto: Mojca Vtič Člani društva KUD Maska Stojnci večere preživljajo ob izdelavi pustnih kostumov. Ansambel Frančič je nastal leta 1994. Do tega leta je Slavko Frančič, oče Branke in Matjaža, sam s harmoniko igral na poro- kah in drugih domačih zabavah. Ko pa so jih po večini začeli izvajati v gostilni, se je pojavila potreba po ozvočenju in igranju drugih zvrsti glasbe. To je bil čas, ko je Branka že igrala klaviature, Matjaž pa harmoniko. Tako so zdajšnji člani ansambla oče Slav- ko, hči Branka, sin Matjaž, ki so tudi ustanovni člani, z njimi pa je še harmonikar Kristjan Avbar. Slavko skrbi za humor, poje in občasno tudi zaigra na harmo- niko, Branka je glavna pevka in igra kitaro, Matjaž je bolj kot ne deklica za vse (vokal, harmoni- ka, kontrabas, klaviature, kitara, skrb za ozvočenje), Kristjan, ki je bil tudi evropski podprvak na harmoniki, pa poje in igra bas. Slavko je že tretje leto upokoje- nec, tudi že drugo leto zapored državni prvak v pikadu. Branka je vzgojiteljica v vrtcu, Matjaž inženir elektronke, Kristjan pa inženir strojništva. V prostem času, ki ga je vedno manj, pa vsi radi preživijo z družino. Sedež ansambla je pri Slavku Frančiču. Na zabavah preigravajo naro- dno-zabavno glasbo in zabav- no glasbo, plesno in tudi rock glasbo, odvisno od priložnosti, na kateri nastopajo oz. zahtev občinstva. Temu primerno tudi sestavljajo repertoar. Pohvalijo se lahko s petimi CD-ploščami. V zadnjem času se trudijo, da so avtorji glasbe po večini sami. V začetku delovanja pa so sodelo- vali z znanimi tekstopisci, med njimi z Ivanom Sivcem, Faniko Požek, Vero Kumprej, Jožetom Grgovičem in še nekaterimi dru- gimi. Avtorja glasbe pa sta bila Peter Fink in Marjan Turk. Ansambel Frančič večinoma nastopa na porokah. Matjaž je povedal, da se jih je doslej nab- ralo skupaj že čez 700. Vse tudi evidentirajo, tako imajo za vsako napisano, kdaj in kje je bila, kdo se je poročil in kakšen je bil pro- gram, ki so ga imeli na tej poro- ki. Če se slučajno zgodi, da bodo ponovno igrali v isti družbi, pro- gram zabave spremenijo. Veliko pa tudi igrajo na rojstnodnevnih zabavah, koncertih, različnih obletnicah, za katere pripravijo tudi poseben šov program. Va- bijo pa jih tudi na silvestrovanja. Narodno-zabavna glasba jim zelo veliko pomeni, saj so zrasli ob njej. Zato jo tudi z največjim veseljem in predanostjo igra- jo. Narodno-zabavna glasba po mnenju Matjaža Frančiča ne gre v pravo smer. Vse je bolj ali manj skomercializirano preko YouTuba in FB-portalov. Včasih so besedila nekaj povedala, zad- nje obdobje pa slišiš v refrenu tri ponavljajoče besede ... „Mislim, da se na temelje, ki so jih zastavi- li Avsenik, Slak, Mihelič, Šegovc in še kdo, gradi narobe. Ampak to je moje mnenje,“ pove Ma- tjaž Frančič. Festivali pa so po njegovem prepričanju odlična promocija in tudi z veseljem jih je pogledati, ko so na televiziji. „Mi smo lani praznovali 25-le- tnico ansambla, tako da nisem prepričan, če bi se udeležili ptu- jskega festivala narodno-zabavne glasbe v tekmovalnem delu, če bi nas povabili. To raje prepuščamo mlajšim zasedbam. Trenutno tudi nimamo večjih načrtov za prihodnost. Ker pa še vedno uži- vamo v glasbi, so načrti bolj ali manj vezani na igranje na zaba- vah. Vsi pa si seveda želimo, da bi nam zdravje služilo še naprej, da bi še naprej lahko razveselje- vali s svojo glasbo,“ je še v imenu ansambla Frančič povedal Ma- tjaž Frančič. NOV, PRIROČNEJŠI FORMAT SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Frančič V 25 letih igrali že na več kot 700 porokah Foto: zasebni arhiv Ansambel Frančič Foto: Mojca Vtič Za eno žensko lasuljo je potrebnih 120 pisanih zavitih trakov ter več pridnih rok. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  18. februarja 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 500 g kisle repe, 300 g rjavega fižola, 300 g krompirja, 3 čebule, 300 g prekajenih svinskih rebrc (ali drugega prekajenega mesa), 2 veliki žlici čiste svinjske mas, 1 čajna žlička sladke rdeče mle- te paprike, sol, črni poper, 6 strokov česna, 4 lovorjevi lis, majaron. V večji lonec damo 2 veliki žlici svinjske mas, na segreto svinjsko mast pa damo sesekljano čebulo in jo prepražimo; med praženjem dodamo še malo vode, dokler se popolnoma ne razpus in postane kre- masta. Dolijemo zadostno količino vroče vode, vanjo stresemo rjavi fižol (če je surov, stega iz pločevinke dodamo kasneje) ter na kocke narezana prekajena svinjska rebra (po želji lahko drugo meso) in črni po- per v zrnu. Vse skupaj kuhamo pol ure, nato dodamo na drobno narezan, opran krompir in lovorjeve liste ter kuhamo še slabe pol ure. Dodamo še kislo repo. Kuhamo še pol ure. Na koncu v manjšo ponev damo po okusu ocvirkovo svinjsko mast in sesekljan česen ter na hitro prepražimo, da lepo zadiši. Dodamo čajno žličko rdeče sladke mlete paprike, na hitro premešamo in dodamo jo. Premešamo in na zmer- nem ognju kuhamo še 15 minut. Na koncu vse skupaj solimo po okusu in dodamo še ščepec majarona. (Pogreta jota je čez dan ali dva okusnejša od pravkar kuhane.) TOREK SREDA ČETRTEK čufti, pire krompir, solata, jabolčni kompot štajerska kisla juha, pražen krompir, rižev narastek krompirjeva omaka, hrenovke, skutni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, zapečen cvetačni narastek, radič, flancati jota s kislo repo, fernandoti kostna juha, puranji zrezek po pariško, francoska solata, kremna rezina korenčkova kremna juha, makaronovo meso, endivij v solati, puding Jota s kislo repo Fernandoti Za naše rastline je to pomembno iz več razlogov. V času, ko rastlina pospešeno tvori korenine, je tudi polna encimov v ta namen. To pomeni, da se v tem času potaknjenci najbolje ukoreninijo. Zdaj je torej čas ponovnega razmnoževanja številnih rastlin. Naslednji takšen termin je avgust, to je, ko se rastline ponovno ukoreninjajo pred zimo. Torej zdaj lahko ponovno razmnožite prezimljene balkonske lepotice. Zdaj je tudi čas, da pok- rajšate in razmnožite prerasle sobne lepotice, kot so monstere, drevesa življenja, eševerije in še mnoge. Enako velja tudi za zunanje grmaste rastline, vrtnice in drug grmovnice. Delate lahko vršne potaknjence, ti so najbolj zanesljivi, ali pa stebelne. Vršni je seveda tisti, ki je na vrhu. Stebelni pa so narezana stebla. Pri slednjih morate paziti, da obdržite pravi pol rasti, torej kako je rastel poganjek prej, zgoraj ostaja zgoraj in spodaj ostaja spodaj. Na vsakem koščku stebla morate ohraniti vsaj 2 členka. Prvega vtaknemo v zemljo in bo pognal korenine, iz drugega pa bo zrasel nov vrh. Potaknjencev zunanjih lesnatih rastlin zdaj seveda ne morete delati zunaj, na prostem, če pa imate rastlinjake, se pa seveda lahko lotite dela tam. Defi nitivno svetujem, da uporabite še dodatne hormone za boljše ukoreninjanje. Ta hormon nanesete na spodnji del stebla, predvsem se mora nabrati okoli členkov – mest, kjer smo odtrgali liste. Tam so namreč celice, ki se lahko ob primerni količini hormonov, encimov in seveda klimatskih pogojih spremenijo v korenine. Velja torej tudi, da mora biti v zemlji vsaj en členek. Ker je za amatersko uporabo na voljo hormon predvsem v praškasti obliki, je najbolj smiselno, da naredimo takole. Najprej pomočimo spodnji del stebla skupaj z členkom v vodo in takoj nato v prah, tako se ga bo več oprijelo stebla. Nato naredimo v ustrezen substrat, za ukoreninjanje je to lahko tudi pesek ali šota, s prstom ali kako drugače luknjo in vanjo položimo spodnji del stebla s hormonom. Nato zemljo s prosti prigrnemo k steblu. Tako bo hormon ostal tam, kjer ga potrebuje potaknjenec. Če bi steblo samo porinili v zemljo, bi se veliko praška ob tem premaknilo drugam. Zeleni nasveti Sveti Valentin nam daje ključe od korenin Tako, za nami je prvi spomladanski svetnik, pomladin sveti Valentin. Vsi poznate pre- govor sveti Valentin odpira, nam daje ključe od korenin. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: za testo: 400 g moke, 35 g svežega kvasa, 3 rumenjaki, ščepec soli, 2 žlici sladkorja, naribana limonina lupina, mleko po potrebi (približno 2 dl), vanilijn sladkor; nadev: 100 g masla/margarine, 100 g sladkorja, 150 g rozin, 100 g grobo zmleh orehov; preliv: 2 dl vrelega mleka. Kvas, sladkor in 10 žlic mlačnega mleka zmešamo in pusmo 10 minut, da začne kvas delova. Vse sesta- vine za testo zmešamo v mešalniku, da dobimo mehko testo. Pusmo ga vzhaja 1 uro. Potem ga prevr- nemo na pomokano desko in razvaljamo v kvadrat, debel 1/2 cm. Testo namažemo z maslom in sladkor- jem, ki smo ju pred tem penasto zmešali. Pri mazanju si pomagamo tudi s prs. Potresemo z rozinami in z orehi ter tesno zvijemo (kot za rulado). ‚Rulado‘ režemo na 2 cm debele kolobarje in jih nekoliko narazen polagamo na nizek pekač, obložen s papirjem za peko. Pusmo počiva še 20 minut. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija, položimo vanjo pekač in pečemo 20 minut. Odpremo pečico in po fernandoh polijemo vrelo mleko s sladkorjem. Nadaljujemo peko še 10 minut, da polžki dobijo zlato barvo. Pusmo jih v odpr pečici še nekaj časa. Za lesnate potaknjence si lahko naredite posebne, mini rastlinjake, kot ga vidite na sliki. Lahko je narejen iz prozorne PVC-vrečke ali odrežete plastenki dno in jo postavite čeznje. Še vedno pa jih morate imeti na toplem, vsaj v rastlinjaku. Okopavanje prezimnih posevkov Poleg potaknjencev je zdaj smiselno okopati vse prezimne posevke. In ko govorim okopati, ne mislim odstranjevanja plevelov, ampak zračenje, rahljanje zemlje. Tako bodo korenine imele dovolj zraka in se bodo lepo razvijale. Okopljemo tako česen, ne glede na njegovo velikost, če je le zunaj, kakor prezimne solate, moto- vilec, špinačo … Vse, kar imate posejano tako, da je okopavanje možno. Prav tako bodo za rahlja- nje tal hvaležne vrtnice in drugi lesnati grmički. Ob tem lahko okoli grmičkov nasujete kompost, nekje do 5 l/m2 ga dajte odraslim lepoticam. Zelo vam bodo hvaležne. Okrasnih grmičkov pa raje še ne obrezujte, posebej vrtnic ne. Če boste dobro pogledali, boste videli, da so že zdaj nekoliko nagnane. Posebej tiste, ki ste jih rezali že v jeseni. Vsaka rez, posebej zdaj, ko se rastline že dokončno prebujajo, pomeni hitrejše odganjanje, s tem pa večjo nevarnost za pozebo. Vsekakor pa jih, če delate zimska škropljenja jablan, lahko zavarujete na enak način. Seveda če uporabljate sredstva, ki so dovoljena pri okrasnih rastlinah. Tudi zelenico zdaj prvič prezračimo Toplo svetujem tudi, da prečešete, prvič prezračite tudi zelenico. To lahko naredite s posebnimi ventrikulatorji, napravami v ta namen. Lahko pa se močnejši del družine dela loti ročno. Močno grabljamo z navadnimi grabljami tako, da pridejo zobje nekje 5 cm v zemljo. Ne bojte se, da de- late poškodbe na koreninah. Te so celo potrebne. Zelenica nujno potrebuje takšen ukrep. Na tak način bodo korenine trav prepredle ves prostor in semenski pleveli ne bodo imeli možnosti kaliti. Ob zračenju lahko tisti, ki imate težjo zemljo, uporabite tudi izbrane kremenčeve peske ali agro zeolite, ki bodo zračnost obdržali dalj časa. Smiselno bi bilo tudi prvič pognojiti. Zdaj se upora- bljajo specialna gnojila za travo, ki vsebujejo enakomerno razporeditev hranil enako dušika kakor fosforja in kalija. Gnojenje je najbolj smiselno opraviti tik pred dežjem. Trenutna napoved ga za naslednji teden sicer obeta. A seveda zdaj še ni nič zanesljivega. Delo se počasi začenja. Zdaj pa že sejemo tudi papriko, jajčevec, feferone in čilije. S para- dižnikom pa še počakajte. Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  18. februarja 2020Križemkražem20 POMLADNA dom JAJCA magazinplus aktualno zdravje avto-moto AMADO, Jorge - brazilski pisatelj (Mrtvo morje), EPARH - bizantinski državni namestnik v eparhiji, ŠUMAVA - gozdnato sredogorje na obeh straneh češko-nemške državne meje, med pogorjem Češki gozd in Donavo KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (46) Italijani so strastni. Ne morejo niti govoriti, ne da bi mahali z rokami. So ponosni in kaže, da znajo uživati. Tako v življenju kot tudi pri hrani. Smo v Civitavecchii, zadnjem italijanskem pristanišču, ravno pred odhodom na dolgo pot proti Japonski. Vsi se po svoje poslavljamo od Evrope, zato je čutiti navdušenje in strah obe- nem. Obmorsko mesto, ki leži približno šestdeset kilometrov od Rima, je polno restavracij z romantičnimi pogledi na širno modrino. Zdi se, da je mesto uje- lo delček slanice v svoj pristan. Vso krajevno dogajanje je ob obali, kjer v senci sedijo domači- ni, kjer se otroci škropijo z vodo in lokalci prodajajo sladoled. Ni treba dolgo, da v mestecu sre- čam vsaj ducat sodelavcev, ki se vsi po vrsti sladkajo z lepljivimi korneti ali pa s pici podobnimi pekovskimi izdelki. Tam, v enem izmed gostišč, sedi moj novi šef, Italijan Gianluca. Zraven je fo- tograf Flavio, ki spretno navija špagete. Kljub mlaskanju je njun pogovor tako glasen, da ga sli- šim že kakšno ulico prej, preden ju zagledam. »Gente di mare che se ne va …« doni iz zvočnikov, preden se ladja odtrga od obale. Nekdo požvižgava ob melodiji, drug s solzami v očeh strmi v da- ljavo. Priljubljena pesem, Gente di mare/Ljudje morja, govori o mornarjih, ki zapustijo domo- vino. Valovi jih poneso v širno morje, a takrat jih začne mučiti nostalgija. Zato se kaj kmalu vrnejo domov – a tedaj se v srcih ponovno rodi nevzdržno domo- tožje po oceanu. Začaran krog, o katerem so mi pripovedovali številni pomorščaki. »Ciao, bella Italia,« se poslovi čokat ofi cir, ki strmeč v daljavo stoji le kak meter stran – nedvomno človek morja. Foto: M. Pešić Civitavecchia, Italija Učitelji Strojne šole Ptuj so tudi v letošnjem šolskem letu podprli idejo, da se z dijaki zaključnih le- tnikom programov SSI – strojni tehnik ter PTI strojni in avtoser- visni tehnik udeležijo krvodajalske akcije. Odziv je bil velik, ob tem pa velja izpostaviti, da je večina dijakov kri darovala prvič. »Osebni ponos ter zadovoljstvo, da so sto- rili nekaj plemenitega, je bilo in je izredno veliko,« je dejal koordina- to akcije Jože Trantura. Na ptujske dijake so ponosni tudi v oddelku za transfuzijsko medicino na Ptu- ju. »Ta gesta je izredno pozitivna, in sicer z več vidikov. Dijaki najprej spoznajo, da je zdravljenje s krvjo nujno potrebno, da lahko sami pomagajo, spodbuja se torej člo- veškost – da so pripravljeni daro- vati del sebe za drugega. Na drugi strani pa s tem pridobivamo nove krvodajalce.« In ravno na srčnih krvodajalcih temelji zdravstveni sistem, saj kri krvodajalcev ostaja nenadomest- ljivo zdravilo. »Krvodajalci so pravi junaki sodobnega časa in resnič- nega življenja; veseli nas, da med njimi beležimo vedno več mladih darovalcev, dijakov in študentov,« so še dodali v Rdečem križu Slove- nije in Zavodu RS za Transfuzijsko medicino. Ptuj  Krvodajalci – junaki sodobnega časa Dijaki strojne šole množično darovali kri »Dati del sebe za drugega,« to počnejo krvodajalci, je dejala doktorica Božislava Majcen Vivod, in to humano dejanje je konec januarja storilo 50 dijakov Strojne šole Ptuj in z njimi tudi trije učitelji. Foto: Strojna šola Ptuj Dijaki ptujske strojne šole so darovali s srcem. Slovenija  Menjava voditelja v TV-kvizu Milijonar Bobovnika zamenjal Godler Slavko Bobovnik je na svojem družbenem omrežju objavil sliko iz zadnje oddaje druge sezone Milijonarja, zraven pa pripisal: »Posneli smo stoti kviz Milijonar. Je bilo dovolj? JE.« In prav s to izjavo je priljubljeni in večkrat nagrajeni voditelj Slavko Bobovnik dal med vrsticami vedeti, da je sam zaključil snemanje televizij- skega kviza. Za vedno! »Vesel sem, da sem gledalce in tekmovalce lahko pospremil skozi sto oddaj kviza Milijonar. Seveda smo se kdaj lovili, seveda sem se kdaj lovil, a naša edina želja je bila narediti gledalcem sto zanimivih večerov,« je ob zadnji oddaji povedal legendarni voditelj, ki je pustil neizbrisen pečat tudi na tem najbolj znanem kvizu vseh časov. »Smo izjemno veseli, da je sprejel izziv vodenja Milijonarja. Za vloženo energijo in bogate izku- šnje, ki jih je delil s sodelavci, se mu iskreno zahvaljujemo,« so sporočili s Planeta. S koncem druge sezone in po stotih oddajah se priljubljeni voditelj Slavko Bobovnik tako poslavlja od televizijskega kviza Milijonar, s tre- tjo sezono pa bo priljubljena oddaja doživela nekaj sprememb. Na vodi- teljski stolček se bo z novo sezono namreč usedel pronicljivi in vedno satirični voditelj Jure Godler. »Ta pri- ložnost mi pomeni veliko, kviz sem gledal, odkar je bil leta 1998 prvič predvajan s Chrisom Tarrantom kot voditeljem,« pravi Jure, ki je redno spremljal tudi slovenske različice kviza. »Boljšega kviza ne poznam,« dodaja Godler. Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 18. do 24. februarja 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺☺☺ €€  Dvojcka  ☺ €  Rak  ☺☺☺ €€€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺ €€€  Škorpijon  ☺☺ €€  Strelec  ☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €  Vodnar  ☺ €€€  Ribi  ☺☺☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. februarja. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Lucija VERDENIK, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 18. februar 17:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, Otroško pustno rajanje, Ribič Pepe, Čuki, dunking Devils 18:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajmo avtohtone pustne like, Jurek in Rabolj, cigani, kurenti in koranti 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pogovor z avtorjema knjige Kurent Liljano Klemenčič in Stojanom Kerblerjem, na ogled je tudi razstava fotografi j iz knjige Sreda, 19. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Kreativnica za seniorje, zabavno risanje, zakaj pa ne? 14:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajmo avtohtone pustne like, kurenti in koranti, od 14. do 18.00 14:00 Ptuj, Qlandia, odprtje razstave Ko zavlada Ptuju kurent 16:00 Ptuj, staro mestno jedro, obhod kurentov in korantov (otrok), ob 16.00 in ob 18.00 Četrtek, 20. februar 09:30 Ptuj, dominikanski samostan, Mednarodni posvet o obstoju in pomenu globljih stanj zavesti 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pustna pravljica z jogo 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, predstavitev knjige Kurent- korant, ali veš, kdo si? 18:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajmo avtohtone pustne like, kopjaši, vile, piceki, medvedi, kurenti in koranti Petek, 21. februar 17:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., tradicionalno otroško pustno rajanje 17:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajmo avtohtone pustne like, ploharji, cigani, kurenti in koranti 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, Grupa Vigor, Mišo Kovač, Ivana Kovač, Ines Erbus, DJ Ney 22:00 Ptuj, CID, Pustni disko žur in soul, funk, disco zasedba Groovocado in DJ-ji Mestni kino Ptuj Sreda, 19. februar: 20:00 Mleko. Četrtek, 20. februar: 20:00 Emma. Petek, 21. februar: 16:00 Ježek Sonic; 18:00 Klic divjine; 20:00 Mleko. Sobota, 22. februar: 16:00 Ježek Sonic; 18:00 Klic divjine; 20:00 Prekla. Nedelja, 23. februar: 16:00 Ježek Sonic; 18:00 Klic divjine; 20:00 Emma. Prireditvenik Foto: ČG 5 2 6 3 5 7 1 7 1 3 2 5 2 4 4 6 5 9 4 9 7 9 5 3 6 torek  18. februarja 2020 Za kratek čas 21 Na svetu so najrazličnejše dobrine zelo neenakomerno razporejene, pre- pogosto se zgodi, da imajo ponekod nečesa preveč, drugod nečesa prema- lo: ponekod preveč vode, drugod ena sama suša; ponekod preveč mraza, drugod je prevroče; ponekod preveč gora, drugod ena sama ravnina; po- nekod preveč hrane, drugod neneh- na lakota. Ena stvar pa je, ki je zelo pravično razporejena med ljudi: pamet. Vsakdo je prepričan, da je ima dovolj. A se včasih vseeno zgodi, da nekdo posumi, da za neko odločitev nima ravno dovolj pameti. In da bi bilo dobro prisluhniti še komu, preden se za nekaj odloči. Ravno te dni nas mediji zasipavajo z oglasi za srednje šole. Da bi pomagali naši mladeži izbrati pravo šolo. Eni jim prisluhnejo, ker jih res čaka srednja šola, drugi zato, da obudijo spomine na srednješolska leta, tretji zato, ker morajo izšolati svojega otroka, da mu potem ne bo treba delati. (Seveda mu ne bo treba delati! Takrat namreč ne bo delal, ko bo na borzi čakal nekaj pri- mernega svoji izobrazbi, ki je nihče ne potrebuje!) Tako poskušajo svoji pa- metni deci pomagati starši. Ko pa ne gre, najbrž velja prisluhniti pametni stroki. In tako smo izvedeli, da sta državna in lokalna strokovna pamet sklenili, da je poklic bodočnosti na našem koncu Slovenije – umetnost. In bomo to jesen začeli vzgajati umetnike. 28 umetnikov: 14 gledališko- -fi lmskih in 14 likovnih. Ker je to kader, ki ga to okolje potrebuje. Imamo namreč poklicno mestno gleda- lišče in ni vrag, da se tu ne bi kaj našlo. Še zlasti zato, ker je trenutno, kar se igralskega kadra tiče, v ptu- jskem teatru zaposlenih 0,00 igralca. Potreba po likovnih umetnikih pa je sploh veli- kanska. Tako velika, da na pri- mer učitelj likovne umetnosti ne zbere dovolj ur pouka na eni šoli, pač pa mora svojo obve- znost dopolnjevati na dveh. Ra- zen če bo pouk likovnih ume- tnikov vseboval tudi izbirno vsebino slikopleskarstvo. Tu bi se še našlo delo. Ali pa izdelava mozaikov – keramičarstvo. Ker če hočeš polepiti neko steno z mozaikom iz starih keramičnih ploščic, ni vrag, da ne bi zmo- gel teh ploščic polagati tudi v nezlomljeni obliki. Kopalnica in stranišče kot umetniška in- stalacija! Ja, izobraževalna ponudba in povpraševanje po delavcih sta na Ptuju zelo usklajena. Za šankom Lepo je biti dijak Štajerski TEDNIK torek, 4. 2. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  17. februarja 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w. te dn ik .s i Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno PREDVELIKONO NI IZLET V BANJA LUKO 28.3.2020 - 29.3.2020 4.4.2020 - 5.4.2020 in 1. dan 2. dan 070 244 140 070 244 150 peshevpatricija.atp@gmail.comtaatpormoz@gmail.com REZERVACIJE: -odhod ob 05:00 iz parkiriš a pred trgovino OBI Ptuj -voden ogled Banja Luke -kosilo-Mujini evap i i -živa glasba v hotelu -druženje z zaposlenimi Radia Ptuj -obisk tržnice -povratek proti domu -postanek z ve erjo in živo glasbo v hotelu Orion -prihod na Ptuj 23:00 Za samo 99,00€ TEMNA LUNA 5 d.o.o. www.avtobusniprevozi.eu Štajerski TEDNIK torek, 4. 2. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  17. februarja 2020 Oglasi in objave 23 Vsako sredo ZA ZVEZDE Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehani- zacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO belo, mešano vino. Tel. 031 503 142. VINOGRAD, 400 trsov, asfalt, položna lega v Zamušanih, brezplačno oddam. Tel. 041 644 634. PRODAM 200-kg prašiča domače reje. Tel. 02 753 00 35. PRODAM belo mešano vino ter rdeče vino. Tel. 031 771 935. www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKEREPORTAŽA Kako do prostitutke v Ljubljani: kakšne so cene in kaj vse dobite za svoj denar POLITIKA Politično zakulisje: kako nastaja tretja vlada Janeza Janše INTERVJU Zvjezdan Radonjić: sodnik, ki ima težave, ker je oprostil Milka Noviča DOSJE Slovenske zvezde v Hollywoodu: negativec iz Batmana in dvakratni dobitnik oskarja PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli dve osebi za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116. Manja Kustor, roj. Kovač, Ptuj, Rimska ploščad 15, roj. 1946 – umrla 31. januarja 2020; Konrad Kodrič, Stojnci 4c, roj. 1938 – umrl 5. februarja 2020; Janko Pukšič, Kicar 49a, roj. 1955 – umrl 7. februarja 2020; Angela Auguš- tin, roj. Kancler, Šikole 75, roj. 1920 – umrla 9. februarja 2020; Neža Mis- lovič, roj. Mislovič, Gorenjski Vrh 20, roj. 1933 – umrla 9. februarja 2020; Stanislav Medved, Pleterje 21, roj. 1934 – umrl 10. februarja 2020; Stanislav Solina, Ptuj, Ormoška c. 54, roj. 1932 – umrl 12. februarja 2020; Benjamin Stepišnik, Dornava 30a, roj. 1978 – umrl 10. februarja 2020; Cecilija Belšak, roj. Kiselak, Gerečja vas 6a, roj. 1941 – umrla 11. februarja 2020; Metka Kodrič, roj. Baštevc, Cirkovce 1e, roj. 1954 – umrla 11. februarja 2020; Leopold Mlakar, Stanečka vas 9, roj. 1925 – umrl 12. februarja 2020; Ivan Vuzem, Hrastovec 129, roj. 1939 – umrl 13. februarja 2020. Umrli so SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Pridi vsaj enkrat, poglej me v oči, beri mi z ustnic, prisluhni utripu srca, vzemi dotike vsaj moje, sanje so večne, z njimi potujem tudi jaz v raj. V SPOMIN Danes, 18. februarja, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Janez Bezjak IZ BUKOVCEV 126A Hvala vsem, ki mu prižigate svečke ali pa samo tiho postojite ob njegovem grobu. Hvala. Žena Nada ter sinova Marjan in Robert z družinama Je čas, ki daje, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine. SPOMIN 11. februarja je minilo leto dni, odkar te med nami več ni. Darinka Cimerman IZ ŠTURMOVCEV 31A Hvala vsem, ki se je spominjate. Tvoji n ajdražji Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) V SPOMIN 17. februarja je minilo pet let, odkar se je od nas poslovila Marija Gaiser S PERŠONOVE ULICE 6 NA PTUJU Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni OSMRTNICA Z neizmerno bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da se je v 72. letu tiho poslovila moja draga žena, mama, tašča in babica Hermina Šneberger IZ TRUBARJEVE UL. 2, PTUJ Pogreb drage pokojnice bo v petek, 21. februarja, ob 15. uri iz vežice na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Draga Hermina, počivaj v miru! Žalujoči: mož, sin Robert in hčerka Darja z družinama OBVEŠČAMO cenjene stranke, da smo začeli prodajati mlade nesnice v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja. Proda- jamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM teličko simentalko, staro 14 dni, ter po izbiri dve telički, stari 8 in 1 mesec, pašne. Tel. 070 250 441. DELO RAZNO PO NIŽJI ceni prodam novo kotno se- dežno z ležiščem in predali. Tel. 041 915 368. www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 18. 2. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo pretežno oblačno. Na se- verovzhodu bo povečini suho, dru- god bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja, ponekod v notranjosti Slovenije pa severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 7 do 13 °C. V sredo bo spremen- ljivo oblačno, popoldne in zvečer bodo krajevne plohe. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Sabina Tajhmajster, Apače 81, Lovrenc na Dravskem polju – deklica So- fi ja; Klavdija Roškar, Gorišnica 48a, Gorišnica – deklica Ula; Simona Hertiš, Trnovec 6a, Lovrenc na Dravskem polju – deček Jan; Janja Pepelnak, Modraže 28, Poljčane – deklica Lili; Veronika Hoff mannova, Dolič 18, Destrnik – deklica Ve- ronika; Tamara Gašparič, Grabšinci 3, Sveti Jurij ob Ščavnici – deček Teo; Tina Kuret, Ulica Kneza Koclja 14, Ptuj – deček Dorian; Zlatka Toplak – deček; Marialis Isaac Vargas – deček Jaka; Alen- ka Kostanjevec – deček Kai; Mojca Hausmeister – deklica Ana; Remiza Keškić Deda – deklica Hanna; Sedina Sakić – deček Adin. „Že dalj časa je bila trafi ka ka- tastrofalno založena s tobačnimi izdelki, v letu 2019 je bila ponudba pravzaprav nična. Po izjavah la- stnika, podjetja Delo prodaja, ki je obenem tudi moj franšizodajalec, je stanje v njihovem podjetju zelo težko in to naj bi opravičilo njihovo početje. Delo prodaja je moj edini dobavitelj. V ozadju pa so famozne tajkunske povezave tistih, ki jim je malo mar za ljudi. Vse to je rdeča nit naše dalj časa trajajoče kalvari- je,“ pravi Kremplova. Pogodbo s podjetjem Delo pro- daja je sklenila leta 2012. Kot pravi, pa je v njej le kup obveznosti: „Po pogodbi sem iz meseca v mesec odpravljena z nekaj skromnimi odstotki od prodaje. Znesek ne do- seže niti z zakonom določene mini- malne slovenske plače. Pa sem de- jansko v trafi ki preživela vsak dan od jutra do večera, brez bolniških odsotnosti ali dopusta.“ Pogodba je po besedah Kremplove novodobno suženjstvo trafi kantov, ki nimajo nikakršnih pravic. „Odpuščanje ljudi in zapira- nje še delujočih trafi k teče po naj- bolj čudnih metodah, je eno samo izsiljevanje, predvidena in skrbno načrtovana goljufi ja,“ vztraja so- govornica. Zaveda se sicer, da pod takšnimi pogoji itak sploh ne bi mogla več poslovati, saj zaradi sla- be dobave ni imela česa prodajati. Njene redne stranke so se sicer zavedale težke situacije, v kateri se je znašla, in so po tobačne izdelke prišle tudi večkrat. „Ko pa človeku obljubljaš, da roba bo in ti nato do- bavitelji prinesejo le nekaj škatel cigaret, pač enostavno ne pridejo več. Kako torej naprej delovati v takšnih pogojih? Logično je, da takšna poslovalnica ne more biti rentabilna.“ O vsem tem naj bi skušala večkrat govoriti s pristojnimi, a je bilo nemogoče priti v stik z nji- mi. Prav zato se tudi zdaj boji, da jo bodo opeharili in ne bo dobila plačila za že opravljeno delo. Že januarja naj bi namreč pri plačilu za december nastal zamik. Kremplova: »Inventure ne bo, robe jim ne bom predala, dokler ne plačajo!« V odpovedi franšizne pogodbe, ki jo je Kremplova prejela v začet- ku januarja letos, je navedeno, da naj bi Delo prodaja ob analizi ren- tabilnosti ugotovilo, da prodajno mesto na Miklošičevi ulici na Ptuju ne prinaša želenih učinkov. Posle- dica tega je bila odpoved, ki začne veljati z vročitvijo, medtem ko se pogodbeno razmerje izteče po preteku trimesečnega odpovedne- ga roka, torej 7. aprila. Kremplovi je bilo v odpovedi še sporočeno, da bo zapiralna inventura opravlje- na v roku treh tednov od prejema odpovedi franšizne pogodbe. „V času odpovednega roka pa boste prejemali nadomestilo v višini pov- prečja mesečnih izplačil zadnjih treh mesecev,“ ji sicer zagotavljajo v odpovedi. Kremplova pa besedam svojih dosedanjih poslovnih partnerjev ne verjame. Prepričana je, da so se za zaprtje oz. prevzem 17. fe- bruarja odločili prav zato, ker bi naslednji dan morala prejeti pla- čilo. „Želijo se temu izogniti, a jim ne bo uspelo. Jasno je, da me želijo opetnajstiti za plačo. Ključev jim ne nameravam predati, čeprav je poslovalnica njihova. Ne pristajam na primopredajo, inventure danes ne bo, dokler ne izpolnijo svojih obveznosti. Robe jim ne bom pre- dala. Naj me tožijo. Tudi sama bom vložila kazensko ovadbo, pa naj odloči sodišče. Vztrajam pri tem, da se trimesečni odpovedni rok izteče aprila. Dokler ne dosežemo dogovora in se ne bodo držali tis- tega, kar so obljubili, ne pristajam na nič,“ je jasna Kremplova, ki še poudarja: »Ključni razlog za zaprtje trafi ke je le in zgolj problem z do- bavo, kar pa je posledica odnosa podjetja Delo prodaja!« Ptuj  Trafi ka v Miklošičevi ulici danes zapira svoja vrata »Ne bom jim dala ključev, dokler ne poravnajo obveznosti!« Z današnjim dnem je prenehala delovati trafi ka v centru Ptuja, v Miklošičevi ulici, ki je po- slovala kot franšizna prodajalna podjetja Delo prodaja. Truda Krempl, ki je v trafi ki delala sedem let, pravi, da je zaprtje posledica napak in nemarnosti lastnika, ki zdaj išče izgovore, da ji ne bi nakazal še tistega, kar ji pripada. Brez boja se ne bo vdala, ključev jim danes ne namerava predati, vključila pa bo tudi inšpekcijske službe in vložila kazensko ovadbo. Foto: Črtomir Goznik O tem, da je zaprtje omenjene poslovalnice v načrtu, se je sicer špekuliralo že konec lanskega leta. Že novembra lani smo na sedež podjetja Delo prodaja posredovali vprašanja o tem, a odgovora ni bilo. Tudi tokrat smo jih prosili za odgovore in pojasnila, a se do zaključka redakcije niso odzvali. Spodnje Podravje  Veter ne prizanaša Nevarne starejše strehe Močan veter postaja vse večja težava tudi v naših krajih, saj razkriva in odkriva ostrešja; še zlasti nevarne so dotrajane strehe. Divjanje vetra pred dobrim tednom dni, ki na srečo v naših krajih ni dosegel napovedanih hitrosti, je dokazalo prav to. Čeprav v tem primeru ne gre za veliko materialno škodo, pa so leteči strešniki življenjsko nevarni. Na Ptuju je veter sicer največjo škodo povzročil na objektu bolni- šnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na udaru so bile seveda tudi druge stare, dotrajane strehe v mestnem jedru, ki so že v osnovi potrebne sana- cije ali zamenjave. Precej strešnikov je bilo možno videti ob glasbeni šoli Karola Pahorja; s te stavbe ob Dravi tudi ob manjšem vetru letijo deli. Tudi sosednji objekt Koteks je ostal brez nekaj strešnikov in le- senih plošč, s katerimi so bile zaprte nekatere odprtine. Prav tako je odletelo nekaj strešnikov s strehe OŠ Olge Meglič. Odkrivalo pa je tudi zasebne hiše, precej obsežna škoda je nastala na eni izmed stanovanjskih hiš na Vičavi. Na Ormoškem je poleg številnih podrtih dreves veter razkril 22 streh, med njimi okoli 10 m2 strehe na šolski stavbi Velika Nedelja. Kot je povedal tamkajšnji ravnatelj Stanko Bezjak, je veter pometel nekaj strešnikov, k sreči pa se ni zgodilo nič hujšega. Situacijo so že sanirali, vzrok za del razkrite strehe pa je bil po besedah ravnatelja zgolj mo- čan sunek vetra, saj streha naj ne bi bila dotrajana. Foto: Arhiv ŠT Glede na to, da izredne vremenske razmere postajajo vse pogo- stejše, smo preverili, koliko je stavb v ormoškem občinskem jedru, ki zaradi dotrajanega ostrešja predstavljajo potencialno nevarnost. Referent za stanovanjske zadeve Boštjan Jelovica je povedal, da s podatki glede zasebnih stavb ne more postreči, kar se tiče občin- skih stavb, pa da sta takšni dve: »Zadnji močan veter je opozoril na dotrajano ostrešje na stavbi na Ptujski cesti 20, kjer je odpadlo nekaj strešnikov. Razen te stavbe pa drugega podatka, da bi na občinskih stavbah veter razkrival strehe, nimamo. V blokih, kjer ima občina stanovanja, smo v preteklosti obnovili strehe. Problematična je le še stavba ob hostlu, predvsem gospodarski del, ki ga nameravamo zru- šiti, stanovanjski del pa bomo obnovili.«