Leto XXXVII Št. 23 Murska sobota 12. junij 1986 CENA 80 DIN
NASLOV
O RAZVOJNIH NAČRTIH
Delegati skupščine občine Lendava so na torkovem zasedanju sprejeli družbeni plan občine za obdobje 1986—1990. Gre za razvojni dokument, o katerem je dalj časa potekala javna razprava, v kateri je bilo danih več pripomb in dopolnitev, zato je mogoče reči, da je ta zdaj odraz dejanskih možnosti razvoja na vseh področjih. Sicer pa je lendavska skupščina obravnavata še sklepno poročilo o zhiranjii sredstev prejšnjega referendumskega programa in poročilo o varnostnih razmerah v preteklem letu. Sprejeti so bili tudi kriteriji za razdelitev sredstev krajevnim skupnostim, ki bodo letos za svoje funkcionalne izdatke pre-jele nekaj čez 6 milijonov dinarjev. Skupščina je sprejela še nekaj novih odlokov, delegati pa so postavili tudi več vprašanj.	S. S.
(szentgo^thard, Ne samo peti in plesati
V novi, trijezični osnovni šoli v Monoštru, ki so jo odprli minulo jesen, še ni tako glasno odmevala slovenska, nemška in hrvaška beseda, pesem, kakor se je to zgodilo preteklo nedeljo, ko so tamkaj pripravili tradicionalno prireditev Narodnostni dan. Gre za vsakoletno srečanje narodnostnih kulturnih skupin, ki delujejo v Železni županiji, hkrati pa je to tudi priložnost, da se kulturni, narodnostni in politični delavci oziroma aktivisti pogovorijo o medsebojnem sodelovanju in še posebej o uresničevanju narodnostne politike. Temu je namenila največ pozornosti tudi slavnostna govornica na prireditvi, podpredsednica Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem in članica centralnega komiteja Madžarske socialistične delavske partije Erika Glanc (tudi ravnateljica OŠ Gornji Senik). Poudarila je, da ni dovolj uresničevati narodnostne le s pisnimi dokumenti, z načeli, ampak je treba izvajati naloge v praksi.
Županijski svet Železne županije je med drugim leta 1983 sprejel program nalog, ki se nanašajo na narodnostno politiko, gospodarski in kulturni razvoj narodnosti. Rezultati so vidni tudi v Porabju. Dokaz so nova šola v Monoštru, ki so jo odprli lansko jesen, narodnostni vrtec v Stevanovcih, ki so ga uredili letos, in nov prizidek šole, ki ga gradijo na Gornjem Seniku. V Monoštru pa gradijo novo tovarno Raba, s katero bodo dolgoročno rešili problem zaposlovanja na tamkajšnjem območju. Kmalu bodo postavili tudi televizijski pretvornik. Med nadaljnjimi nalogami pa so predvsem izboljšanje trgovinske mreže, posodabljanje cest in zgraditev vodovodnega omrežja. »Vsestransko pa moramo podpirati tudi popolno osvojitev maternega jezika in uresničevanje narodnostne politike.«
Erika Glanc je na koncu svojega govora (v madžarščini) pozdravila vse prisotne še v slovenskem jeziku, potem pa je najprej v madžarščini, nato pa v hrvaščini spregovoril generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem Marin Mandič,
»Ko je govor o naših narodnostih, se največkrat misli na to, kako Hrvati, Srbi in Slovenci lepo plešejo in pojejo. To je točno, mi smo na to ponosni. Toda mi na Zvezi menimo, da sta ples in narodna pesem samo eno
Na7d"°?Jn?m dne™ ‘oliko obiskovalcev kot prejšnjo nedeljo v Monoštru. ZUPan.'Js^ga sveta Zoltan Bors in prvi sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Imre Meszaros pa delegacija Pomurskega medobčinskega sveta Soma h stične zveze,ki jo je vodil predsednik Boris Prejac, in delegacija občine Lendava. Le-ta se je s predstavniki mestnega sveta Monošter pogovarjala o medsebojnem sodelovanju.
sredstvo za ohranjanje narodnostne biti. Najpomembnejše v našem narodnostnem življenju je materinski jezik in z njim smo najbogatejši. Naša družba pričakuje od nas, da mi ta jezik varujemo, ga negujemo, da govorimo v tem jeziku, ker smo dvojezični ljudje, ljudje z dvema kulturama. In kot taki moramo biti tudi spona oziroma most med našo domovino in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Če bomo samo peli in plesali, ne bomo te pomembne vloge nikoli uresničili. Torej v jeziku je vse. Jezik pa se ohranja v prvi vrsti v družini. Starši ga morajo >predati< svojim otrokom, vnukom. Ne sramujte se svojega narečja, negujte ga v družini, šole pa bodo na osnovni tega narečja naučile otroke knjižni jezik,« je poudaril Marin Mandič.
Spregovoril je tudi generalni sekretar Demokratične zveze Nemcev na Madžarskem, nato pa je zadonela pesem v vseh jezikih in urno so se ob zvokih narodnozabavne glasbe zavrteli plesalci v pisanih narodnih nošah.
V-okviru praznovanja Narodnostnega dne so v Monoštru pred osrednjo prireditvijo pripravili krajšo slovesnost tudi pri monoštr-skem muzeju, ki so ga poimenovali po Avgustu Pavlu in s tem počastili spomin na 100. obletnico njegovega rojstva (1886 na Cankovi). Hkrati so predstavili tudi novo dvojezično izdajo pogovorov o Avgustu Pavlu (avtorja Szekely-Mukič) z naslovom Zvesti sin dveh narodov.
JOŽE GRAJ
»ŠANSA« na zgodovinskem razpotju Medobčinski svet ZKS za Pomurje in medobčinsko študijsko središče sta prejšnji petek v Murski Soboti, organizirala izjemno zanimivo predavanje izjemnega predavatelja. Dr. Branko Pribičevič, profesor na fakulteti političnih ved v Beogradu, na ljubljanski FSPN in v Bologni ter predavatelj v politični šoli Josip Broz-Tito v Kumrovcu je bil dobri dve uri in pol na voljo številnim zbranim v sejni dvorani občinske skupščine. O sicer zelo zahtevni in kompleksni temi se je mednarodno znan in uveljavljen strokovnjak razgovoril sila zgoščeno, z njemu lastno slikovitostjo in provokativnostjo. Njegova osnovna teza se glasi, da je konec 70. in v začetku 80. let v mednarodnem socializmu prišlo do preobrata in čedalje večjega izražanja negativnih teženj. V zadnjih 5 ali 6 letih so v socializmu svetovnih razsežnosti vse očitnejši zastoji, neuspehi, porazi. Gre morda zgolj za znano konjunkturno (kratkoročno) oscilacijo ali je to začetek konca? Presoja dr. Pribičeviča je nekje v sredini: svetovni socializem je na zgodovinskem razpotju in ima še vedno »šanso«, toda samo »šanso«. V zadnjih letih nikomur ne cvetijo rože, ne na svetovnem Severu, ne na Jugu, ne na Vzhodu, ne na Zahodu. »Družbenih sistemov danes ne ocenjujemo po tem, na koga se sklicujejo — ali na Jezusa Kristusa, na koran ali na Karla Marxa — ampak po tem, kaj dajejo, kakšne rezultate. Amerikanci bi preprosto dejali: how much?«
Po nadrobnejši razčlembi socialističnega gibanja in prakse v svetu je dr. Pribičevič odgovarjal na vprašanja občinstva. Eno od njih je bilo o vzrokih krize pri nas. Veliko jih odloča, nihče ne odgovarja, nihče ne more izgubiti delovnega mesta, gospodarstvo je odločno preveč razdrobljeno — bi lahko zelo okvirno posredovali tri izhodiščna spoznanja uglednega izvedenca za mednarodni socializem. Po predavanju in razpravi je bil dr. Branko Pribičevič pripravljen, da da krajši intervju za naš časnik in Radio Murska Sobota. Objavili ga bomo v prihodnji številki Vestnika.	(B. Ž.)
Deset uspešnih let
S slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri so bili tudi številni gostje in predstavniki družbenopolitičnega življenja iz vseh štirih pomurskih občin, so se v ponedeljek v Murski Soboti spomnili 10. obletnice delovanja sozda ABC Pomurka. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Gusti Grof, predsednik KPO, je bil narejen v teh desetih letih na področju organiziranosti pomurskega kmetijstva pomemben napredek, saj je v sestavljeno organizacijo vključeno celotno pomursko kmetijstvo, vanjo pa je danes povezanih že 37 delovnih organizacij iz 18 slovenskih občin.
Med najpomembnejšimi funkcijami, ki so jih v tem času združili na ravni sozda, moramo v prvi vrsti omeniti združevanje sredstev v okviru Interne banke, skupno zunanjetrgovinsko poslovanje, skupen nakup reprodukcijskega materijala in mehanizacije, skupno koordinacijo prodaje, Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje je v tem času prerasel v skupno razvojno službo za primarno proizvodnjo, skupne pravne službe pa sodelujejo z vsemi članicami sozda. Prav z združevanjem sredstev članic Interne banke je bilo v tem času uresničenih več večjih skupnih naložb, delovna organizacija Zunanja trgovina pa se po obsegu zunanjetrgovinskih poslov uvršča v sam vrh tovrstnih organizacij v severovzhodni Sloveniji.
Seveda se z doseženim še ne morejo zadovoljiti, zato bodo tudi v prihodnje posebno skrb namenjali predvsem nadaljnjemu razvoju in dograjevanju samoupravne organiziranosti. Osnova bo tudi v prihodnje razvoj inten-
zivnega poljedelstva in v zvezi s tem živinoreje in živilske predelave, ob tem pa ne bodo pozabljali tudi na dopolnilne, delovno intenzivne programe, med katerimi bo posebna skrb namenjena predvsem razvoju sadjarstva in zelenjadarstva pa semenarstva in vseh tistih programov, za katere so v Pomurju najugodnejše naravne danosti. Ustvarjanje večjega dohodka mora postati ključni motiv gospodarjenja, ob tem pa ne bodo pozabljali tudi na kadrovsko krepitev.
Na slovesnosti, na kateri je zbranim spregovoril še Andrej-Gerenčer, predsednik skupščine občine Murska Sobota, so podelili tudi priznanja sestavljene organizacije nekaterim najuspešnejšim posameznikom in organizacijam. Ob 14 posameznikih je ta priznanja prejelo še 5 organizacij združenega dela zunaj sestavljene organizacije- in 3 v sestavi sozda, 170 znakov za dolgoletno in uspešno delo pa bodo delavcem izročili na priložnostnih slovesnostih v posameznih organizacijah združenega dela.
L. Kovač
KONČAN SEJEM INPAK 86
Nasledstvo zagotovljeno
Brez dvoma smo sejem, kakršen je bil Mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja v Gornji Radgoni od 2. do 6. junija, v Jugoslaviji potrebovali. To doka-zuje'veliko število razstavljalcev, obiskovalcev, sklenjenih poslovnih vezi in tudi obžalovanje tistih, ki se sejma niso udeležili, ker niso predvideli njegove pomembnosti in odmevnosti.
Od ponedeljka do, petka si je razstavljene embalažne izdelke ogledalo okrog 9 tisoč ljudi. Obiskovalcev res ni bilo toliko kot ha kmetijsko-živil-skem sejmu, je pa bilo zato sklenjenih veliko poslovnih stikov in prodajnih pogodb. Na primer: predstavniki Av-totehne so sprejeli čez 400 poslovnih partnerjev ter prodali vse razstavljene izdelke v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Z uspešnostjo udeležbe na sejmu so zadovoljni tudi v Pomurskem tisku ter gostje iz Avstrije. Nekoliko manj, kot so pričakovali, je bilo tujih razstavljalcev, za kar pa je kriva naša zvezna zakonodaja in nezadostna odprtost jugoslovanskega gospodarstva v svet. Nasledstvo sejma embalaže je zagotovljeno — tudi v prihodnje bo vsako drugo leto na sejmiščnem prostoru v Gornji Radgoni. Še skrb-neje bodo pripravljena strokovna posvetovanja, kajti opaziti je veliko željo po novem znanju o embalaži in tehniki pakiranja. To dokazuje veliko število prisotnih — pričakovali so po 80 udeležencev, bilo pa jih je čez 200. Posveti bodo v prihodnje bolj specializirani (npr. 88. leta bodo prišli na svoj račun kartonažerji, 90. leta steklarji itd.).
Prav tako bodo tudi v prihodnje podeljevali jugoslovanskega Oskarja in priznanja za embalžo, kajti le z ocenjevanjem in ohranitvijo primerne strogosti bodo lahko dobili objektivno sliko o resnični kakovosti jugoslovanske embalaže.
Kam bi razvrstili sejem INPAK 86 po kakovosti razstavljenih izdelkov v primerjavi z drugimi, tvrstnimi svetovnimi sejmi? To vprašanje smo postavili Francetu Cegnarju, predsedniku organizacijskega in pripravljalnega odbora sejma ter predsedniku žiri-
je za podeljevanje Oskarja. Njegovo zavzetost za razvoj embalaže pa bomo najlaže ponazorili s stavkom, ki ga je izrekel ob otvoritvi:« ... moja zadnja embalaža (posmrtna) bc steklena embalaža. Tako bom lahkt videl, kako se bo embalaža razvijala naprej.« Odgovoril je:« Tudi v proizvodnji embalaže še vedno ne moremo dosegati Evrope. Ravno prek natečaja za podelitev Oskarja smo hoteli dobiti objektivno sliko in oceno, kaj sploh pomenimo na tem področju. Lahko povem, da smo izluščili dve ali tri konice, ki resnično predstavljajo evropsko raven in katerim tudi »svetimo«, naj se udeležijo tekmovanja za EVROSTAR. Izdelki, ki so bili nagrajeni z jugoslovanskim Oskarjem, v bistvu presegajo dobro povprečje. Še vedno pa niso na ravni Srednje Evrope. Menim, da so za to krivi v glavnem stroji za pakiranje, prekinjene zveze z znanostjo v tujini in pomanjkanje strokovne literature, predvsem pa je veliko krivo neprimerno družbeno stališče do pomembnosti embalaže. Vsi bi se morali zavedati, da je pomen embalaže .pri izvozu in prodaji prav tolikšen kot pomen kakovosti izdelka. Menda, se vsi zavedamo, da izdelka brez dobre embalaže več sploh ni mogoče prodati!«
Pravo olajšanje za mnoge izdelovalce embalaže je, da so se začeli pojavljati domači izdelovalci strojev za pakiranje. Nekateri so se predstavili tudi na sejmu v Gornji Radgoni. Izboljšanje kakovosti embalaže je mogoče le s kakovostno surovino in stroji — ali če povemo na kratko: kakovost jugoslovanske embalaže je odvisna od celotnega razvoja gospodarstva.
aktualno doma in po svetu
Preko 60 tisoč demonstrantom je v nedeljo » številnih zahodnonemških mestih izražalo svoje nezadovoljstva glede jedrskih naprav. Najhuje je bilo v Brokdorfu blizu Hamburga (na sliki) in v Wackersdorfu pri Regensburgu. Veliko policistov ranjenih, mnogi demonstranti aretirani. Napetost ne popušča.
SLOVENCI O SEBI
Raziskovalni inštitut pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je marca in aprila anketiral 2000 ljudi, da bi izdelal že ustaljeno študijo Slovensko javno mnenje. Največ vprašanih (41 odstotkov) meni, da živi slabše kot pred petimi leti in da bodo imeli čez pet
Klofuta Ženevi?
Spominjamo se še, kako sta se leta 1979 na Dunaju objela ameriški predsednik Carter in sovjetski partijski voditelj Brežnjev. Podpisala sta namreč SALT II (sporazum o omejitvi strateškega jedrskega orožja). Sedaj se je ameriški predsednik Reagan odločil, da sporazuma ne bo več upošteval, trdeč, da so ga Sovjeti že prekršili. Moskva v zvezi s tem napoveduje povračilo, toda ne ve se še, kako.
Evropski ameriški zavezniki so zaskrbljeni, čeprav so dobro vedeli, da ameriški senat sporazuma ni nikoli ratificiral. Odpoved je simbolično nokazaia, kako malo je možnosti, da bi supersili na pogajanjih v Ženevi razorožitev pomaknili z mrtve točke. Enostranska odpoved je tudi klofuta obljubam in upanju, porojenih ob lanskem srečanju voditeljev ZDA in ZSSR.
Iz ameriškega časopisja je mogoče razbrati mnenja, da je s to potezo predsednik Reagan hotel podčrtati nepotrebni in zastareli sporazum. Slišati pa je tudi nasprotne glasove, ki pravijo, da je storil predsednik resno napako.
Poti vodijo v Čile
V umor švedskega predsedni- čnih svoboščin po letu 1973, ko
ka vlade Olofa Palmeja naj bi bil vmešan čilski desničarski režim. Kot trdi londonski Observer, imajo švedske oblasti podatke o tem, da je čilska tajna policija ukazala atentat na Palmeja že leta 1975. Švedska vlada je namreč že takrat ob mnogih mednarodnih srečanjih hudo kritizirala čilski režim zaradi kršitev človeko-vihpravic in zatiranja demokrati-
Novi predsednik je Waldheim
Na nedeljskih (ponovnih) volitvah je večina od pet milijonov 400 tisoč av-stnjsKin volivcev za novega predsednika republike (6 let z možnostjo Se enega mandata) izvolila Kurta Waldheima, ki ga je s svojo predvolilno kampanijo podprla avstrijska ljudska stranka. Waldheim je dobil 54 odstotkov glasov. Kurt Steirer, kandidat socialistične stranke, je dobil 47 odstotkov glasov. Z izvolitvijo novega predsednika republike so se v Avstriji začele priprave na nove volitve — parlamentarne, ki bodo aprila prihodnje leto.
Nekateri ekonomisti čedalje pogosteje in čedalje glasneje I predlagajo zdravljenje s šokom. Iz izkušenj drugih vemo tudi, I kaj je s tem načinom mišljeno: zamrznitev cen, zamrznitev  mezd, navadno tudi enkratna, precejšnja devalvacija državne valute itd., itd. Nato pa, v tako nastalem vmesnem času, vrsta I vzajemno povezanih ukrepov gospodarske politike. Ta način I so, vsaj v svetu, vselej uporabljali v okviru natanko določenega | in dokaj »čistega« gospodarskega sistema. In četudi začasno _ črta nekatere elemente (denimo prosto oblikovanje cen), ven- I darle ne posega v temeljne postavke sistema. Toda naša težava  je v tem, da tiči dobršen del vzrokov za gospodarsko krizo  prav v nekaterih rešitvah v gospodarskem sištemu, v tem, da je sistem, kakršnega imamo zdajle, hibriden in v marsičem proti-  sloven, da je — če hočemo ven iz krize — prav v gospodar- I skem sistemu potrebno izpeljati korenite spremembe.
Po drugi strani zahtevajo spremembe v gospodarskem sistemu dolgoročno delo in seveda redno skupščinsko procedu- _ ro za nekatere temeljne zakonske predpise, zato terapija s šo- I kom ni primerna. Dalo bi se tudi kombinirati, pripraviti celot- I no orožarno potrebnih potez in sprememb, tako tistih, ki sodi-  jo v znane načine zdravljenja s šokom, kot tistih, katere zahtevajo specifični vzroki naše gospodarske krize, nato pa vse to I hitro, drugo za drugim »dajati v obratovanje«. To bi bilo de- I jansko nekakšno zelo pospešeno uvajanje vsega tistega, kar je | bilo programirano z dolgoročnim programom stabilizacije. Temeljni pogoj za to pa je soglasje in nato odločenost vseh. Toda  kako to doseči? Nemara po kongresih?
let še slabši življenjski standard, kot ga imajo danes. Boljši standard kot pred petimi leti ima 20 odstotkov Slovencev, izboljšanje standarda pa v naslednjih petih letih pričakuje le 10 odstotkov Slovencev. Slaba polovica vprašanih meni, da stabilizacijski program ni prinesel nobenih
je general Pinochet z vojaškim udarom strmoglavil Salvadora Alendeja. Kot trdijo, je v atentat vmešan neki Michael Towley, Američan, ki živi v-Čilu. Towley je že leta 1975 v Evropi navezoval stike z desničarskimi terorističnimi skupinami. Ameriški policiji je priznal, da ga je čilska tajna policija dvakrat nagovarjala, naj ubije Palmeja.
sprememb, dobra tretjina pa jih ocenjuje, da se razmere pri nas obračajo na slabše. Na vprašanje, ali bi osebno prispevali k razreševanju krize, je 74,5 odstotka vprašanih odgovorilo pritrdilno.
Tako kot o gospodarskem so Slovenci kritični tudi glede političnega sistema. Da se SZDL ukvarja z vprašanji, ki najbolj prizadevajo občane, meni 42 odstotkov anketiranih. Skoraj četrtina ljudi je na to vprašanje odgovorila negativno.
Za pozitivno oceno enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije se je izreklo le 34 odstotkov (leta 1980 kar 70 odstotkov). Da se bodo ti odnosi izboljšali je prepričanih 12 odstotkov, da pa se bodo poslabšali meni 28,4 odstotka vprašanih.
Podatki o slovenski vernosti so približno enaki kot pred dvema letoma. Polovica anketiranih je vernih, krščenih pa jih je 92 odstotkov. 76 jih je dalo — ali jih bo — krstiti tudi svoje otroke. Cerkveno poročenih je približno toliko kot vernih. Letos so Slovence prvič povprašali tudi o praznovanju božiča, ki ga praznuje 79 odstotkov Slovencev: 43 odstotkov ga praznuje kot verski praznik, 36 odstotkov kot družinski praznik.
žarišču dogodkov ZAMAJANI JEDRSKI PROGRAMI
i Kakšna bo energetska pri-i hodnost po nesreči v Černobilu — prvi v zgodovini civilnega izkoriščanja cepljenja atomov, ki je direktno zahtevala človeška življenja? Čez stoletje bodo nemara nesrečo v Ukrajini obravnavali kot eno od dvojega: kot neposreden spodrsljaj jedrske energije v otroških letih ali kot začetek konca zablode, da bo elektrika prihodnosti prihajala iz reaktorjev. To, da se je tisto, o čemer so do Černobila govorili v pogojnikih, spremenilo v trditev v sedanjem času, je zamajalo jedrske programe v številnih evropskih državah in nobeno naključje ni bilo, da šo ankete, ki so jih naredili v Italiji, na Nizozemskem in v Zvezni republiki Nemčiji, pokazale enak izid: 70 odstotkov vprašanih nasprotuje gradnji novih reaktorjev v svojih državah, ugotavlja GV.
Odtenki podobe niso povsem ubrani. Po zadnjih vesteh, dostopnih na sedežu EGS, je italijanska vlada dala vedeti, da se ne namerava odreči jedrskemu energetskemu programu, niti zapreti že zgrajenih central. Sporočilo je bilo seve posredovano v nekaj manj razločni obliki: vlada v Rimu se zavzema za »nacionalno konferenco« o jedrski energiji in za »premor za razmišljanje«, dokler ne bi proučili varnostnih standardov za naslednje nuklearke.
Ali drugače: tri obstoječe centrale naj obratujejo naprej, med njimi tudi sporna elektrarna pri Latini južno od Rima, katere predčasno zapiranje je zahtevala socialistična stranka, frakcija v koaliciji Bettina Cra-xija, in katere obratovalno dovoljenje se izteče leta 1992. Nespremenjen položaj naj bi
f ^Je res družbena lastnina — leseno železo?
Zdaj, tik pred kongresom ZSJ sem naletel na misel dr. Miroslava Pečujliča, profesorja pravne fakultete: »Družbena lastnina je res leseno železo!« Ta ugotovitev izhaja iz takega razmišljanja: »Mi pravzaprav vedno mislimo o družbeni lastnim v neki obliki kontrasta. To je nekaj kar je popolnoma drugo od zasebne lastnine, in ni zadostno. Družbena lastnina je v nekem smislu zares leseno železo.«
Iluzija je jasna — lesenega železa ni. Lahko je le eno ali drugo. Toda pri nas je marsikaj hibridnega — kakor pač kaj jemljemo..
To lahko ilustriramo, ne da bi se spuščali v pravniško modrovanje, iz prakse v vsakdanjosti — kjerkoli že. Meni je najbliže ona iz občine Zemun, ki mi je sicer simpatična s prizadevanji, ki vlečejo naprej.
Nedavno sem že pisal o tem. kako smo se z eno organizacij združenega dela kmetijskega kombinata Beograd sporazumeli o uporabi zemlje na rečnem otoku Lido za Beograjčane. Sporazuma letos še nismo mogli uresničiti, ker so v omenjeni organizaciji in občini različnega mnenja o družbeni lastnini. Občina bi namreč morala izreči soglasje k temu sporazumu, čeprav zakon o družbeni lastnini tega ne predvideva, ker daje možnost uporabniku družbene zemlje, ki ni zainteresiran za obdelovanje, da to zemljo začasno dajo v uporabo tisti organizaciji, ki more koristneje uporabljati to zemljo. Pa ga še ni izrekla.
Kaj je bilo za tem? V občini so želeli prevzeti to zemljo, čeprav ne morejo biti njen uporabnik kot občina, ker smatrajo družbeno zemljo za svojo lastnino in jo dajejo kot tako v najem tudi- — kombinatu, družbenemu sektorju, enako kot zasebnikom. Po tri dinarje po kvadratnem metru, kolikor vem. Kombinat pa nam seveda ni zaračunaval zakupnine, ker ve, da se na družbeno zemljo ne mora pobirati — renta. Zaračunal je le 4.000.000 dinarjev stroškov, ki jih je imel z usposabljanjem otoka za kmetijsko proizvodnjo — za spreminjanje v njive, in nič več.
Pravim: nič več! zato ker hoče imeti občina vsako leto toliko, če računamo sto hektarjev v uporabi kombinata in čez 30 ha, ki jih občina že zdaj daje v najem zasebnikom — občanom.
Zato smo kot Združenje drobnih poljedelcev zainteresirani za sodelovanje a PKB in ne čez občino, ki o družbenih rečeh očitno ne razmišlja drugače kot čez lastni žep.
Tako približno postaja družbena lastnina — leseno železo. In potem nastaja zaresno vprašanje: kako kaliti leseno železo?
Odgovor je pravzaprav zelo preprost, le da ga najrazličnejši po-lemičarji ne vidijo. Izhodišče vseh odnosov v družbi namreč ni družbena lastnina temveč — delo. Ali kakor bi drugače temu rekli: ekonomija dela. Ne seveda mezdno delo, ker je takšno delo rezultat ekonomije kapitala v vseh obstoječih variantah — vse do državnega kapitala, ki ga politična sprememba skuša socializirati, nekako prilagoditi, ne pa povsem izključiti, češ da to v današnjih časih še ni mogoče.
Nisem dovolj pameten, da bi lahko dajal ocene o tem, vendar se mi zdi, da nova ustava, ki ni več nova, že zahteva boljše izhodišče za urejanje vseh odnosov kot pa je to lastnina v smislu družbene lastnine, katere nepoznavanje dovoljuje uporabo klasične lastnine za praktična ravnanja, ki delijo ljudi na oblast in podanike, kot je to primer z občino Zemun, kjer je renta pomembnejša od osvobajanja dela.
Mislim preprosto na to, da bi bilo prav, če bi ta občina, ki se ima za lastnika beograjskega otoka, bolje storila, če bi otok prepustila v organizirano povrtninsko proizvodnjo Beograjčanom zaradi velike skupne koristi tistih, ki so zares družba, kot pa da se peha za razdrobljeno oziroma nerentabilno proizvodnjo zasebnikov oziroma družbenih organizacij (sektorja po administrativno), namesto da se peha za najemnino kot obliko že nezakonitega prisvajanja.
Dr. Pečujlič pravi, da vsebuje državna lastnina močno noto kolektivne zasebne lastnine in je tako materialna osnova socialnega statusa kot privilegiranega prisvajanja upravljalskih slojev kateremu ob boku, ob birokraciji, se zdaj oblikuje nova bogataška klasa ali sloji . . . Toda dr. Pečujlič govori tudi o nemoči in nekakšni moči »veta« samoupravljanja. To veto zdaj doživlja zemunska občinska birokracija glede svojega odnosa do družbene lastnine! Zakaj se je organizacija PKB odrekla zakupnini? Ker ve, da bi jo morala — vračati. In ne samoto.	Viktor Širec,
bil tudi pri edini začeti gradnji: reaktor z močjo 2000 mW v Montaltu di Castro, prav tako v bližini Rima, nadaljevali pa se bodo tudi postopki za začetek del v Trinu Vercellese, kjer naj bi po teh načrtih stala naslednja italijanska nuklearka. Kako se bodo stvari razpletle, ni mogoče z gotovostjo napovedovati. Vsekakor sta politični center in desnica v Italiji privržena ekspanziji in kakršnemukoli nacionalnemu referendumu o kočljivem vprašanju.
Nelagodnost jima gotovo povzroča demonstracija sto tisoč manifestantov, ki so na začetku maja v Rimu protestirali proti jedrski energiji. Vsekakor sodi Italija med tiste zahodnoevropske države, v katerih je jedrska energija sorazmerno obrobna energetska postavka: delež elektrike iz reaktorjev je okrog 4 odstotke, načrtovani delež za 1995 pa 13 odstotkov.
Povsem drugačen je položaj Francije, kjer sedanji delež jedrske energije v celotni proizvodnji elektrike dosega 65 odstotkov, leta 1995 pa naj bi bil pri 75 odstotkih. Nič nenavadnega, da ob takšni odvisnosti vlada v Parizu, tudi po nesreči v Ukrajini, ni želela dopuščati dvomov v francosko energetsko prihodnost. Seveda to ni posebnost sedanje Chiracove-garniture.
Nasprotno pa na Švedskem resno razmišljajo o postopnem ustavljanju reaktorjev. Švedski premier Ingvar Carlsson je izjavil, da bodo začeli zapirati jedrske centrale, če bo poseben odbor izvedencev ugotovil, da niso varnostno neoporečne. Švedi so na referendumu leta 1980 odločili, da bodo do leta 2010 ukinili jedrski program (58 odstotkov Švedov je meni
lo, da ostane država pn največ 12 reaktorjih do konca roka), nov element je zdaj, da bi utegnilo priti do predčasnega zapiranja nukleark. Sedanji val nasprotovanja je omajal položaj tistih, ki so želeli podaljšati življenjsko dobo reaktorjev, iz katerih pride 42 odstotkov elektrike v državi (načrt za 1990 je 47 odstotkov). Njihov argument je, da nasprotniki nimajo stvarnih alternativ. Ena od možnosti bi bile sicer vodne elektrarne, toda velike švedske reke so za zdaj nedotakljive zaradi zahtev privržencev za varstvo okolja.
Podobne sledi v javnem mnenju in v razmišljanju političnih sil je radioaktivni oblak, ki je dosegel Skandinavijo pred drugimi deli Evrope, pustil tudi na Finskem. Vlada države, v kateri odpade na jedrske elektrarne 38 odstotkov vse elektrike (načrt za 1990 je 34 odstotkov), je sporočila, da opušča odločanje o tem, da bi na Finskem postavili peti reaktor ali ne.
Drugače je na Nizozemskem, kjer dajo reaktorji le 6 odstotkov vse elektrike (načrt za 1990 je 13 odstotkov) in kjer je bila jedrska energija ena od velikih tem predvolilne kampanje, posebno po januarju, ko je desnosredinska koalicija premiera Ruuda Lubbersa po desetletju ostre javne polemike najavila gradnjo dveh nukleark s po 2000 mW. Lubbers je po nesreči v Sovjetski zvezi bliskovito reagiral, objavil, da se vlada začasno odreka načrtu, in spravil kočljivo temo z dnevnega reda.
Bolj protisloven se zdi položaj v Veliki Britaniji, kjer dajo reaktorji 19 odstotkov elektrike (program za 1990 je 26 odsto-
globus
MARBELLA — V tem španskem turističnem središču je pred dnevi eksplodirala bomba, ki je naredila le nekaj materialne škode. To je že četrta bomba v španskih turističnih središčih.
RIM — Generalni sekretar KPSZ Mihail Gorbačov bo v drugi polovici leta obiskal Italijo.
LONDON — Najvišji dohodek na prebivalca so imeli leta 1984 v Združenih arabskih emiratih, in sicer 22.500 dolarjev na prebivalca. Na tretjem mestu je Švica s 15.900 dolarji, na četrtem ZDA — 15.500 dolarjev, na zadnjem pa Kitajska s 310 dolarji letnega dohodka na prebivalca.
MOSKVA — Pravda je hudo kritizirala ZR Nemčijo, ker je skoraj mesec dni v javnosti prikrivala, nesrečo v jedrski elektrarni Hamm, da bi tako pripisali večje sevanje elektrarni v Černobilu.
STUTTGART - Ob 15-letnici slovenskega kulturnega in športnega društva Triglav so v tem za-hodnonemškem mestu organizirali Slovenski teden, na katerega so prikazali tudi nekatere dosežke slovenskega gospodarstva. V ZR Nemčiji je okoli 10 tisoč Slovencev.
LONDON — Svetovni judovski kongres je objavil vojni dosje nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima. Na 95 straneh gradiva so trditve, da je Waldheim nacistični zločinec.
CIUDAD DE MEXICO -Druga najbolj zadolžena država na svetu, Mehika, resno razmišlja, da bi prekinila stike z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in bi se neposredno pogajala z upniki, tj. zasebnimi bankami. Mehika se je že odločila, da bo začela vračati dolgove šele takrat, ko bo zagotovila gospodarsko rast in ko bo spet plačilno sposobna.
PRAGA — Predstavniki sindikatov 17 evropskih držav s področja energetike so na konferenci v Pragi predlagali, naj bi ustanovili mednarodno organizacijo, ki bo ob nesrečah v jedrskih centralah lahko takoj ponudila pomoč.
globus
tkov). Jedrski program je v tej državi zastal leta 1983, ko seje začela dolgotrajna javna raz; prava o gradnji novega tipa reaktorja v Sizewellu. Nesreča v Černobilu bo najbrž okrepila vrste privržencev drugih energetskih virov, zlasti premoga, ki ga na deželi ne manjka. Toda ena osrednjih posebnosti je, da se laburisti, ki bi bili logični nasprotniki vladnega jedrskega programa, tudi po nesreči v Sovjetski zvezi niso zganili in v resnici niso bistveno bolj protijedrsko naravnani, kot so bili pred njo.
Politično najbolj vnetljiva je ta tema nemara v ZRN, kjer ekologisti zahtevajo takojšnje zapiranje nukleark, socialdemokrati pa želijo delež jedrskih elektrarn postopno zmanjševati in ga ukiniti v nedoločeni prihodnosti. Socialdemokrati, za primer, nasprotujejo začetku obratovanja poskusnega hitro-oplojevanega reaktorja v Kal-karju pri nizozemski meji, s katerim naj bi se začel program gradnje prvih dvajsetih nukleark nove generacije. Stališča socialdemokratov, ki v kampanji pred bližajočimi se splošnimi volitvami igrajo tudi na to karto, je mogoče povzeti v izjavo predsednika stranke Willyja Brandta: »Menimo, da je mogoče utemeljiti samo začasno uporabo jedrske energije v vmesnem obdobju.«
V oči seveda bode, da svet te dni o smotru nukleark razmišlja tam, kjer so, manj pa tam, kjer naj bi jih gradili v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti — v državah v razvoju. Izhodišče je tukaj ugotovitev, da v svetu v razvoju bolj potrebujejo poceni energijo kot tam, kjer so bili najbolj šokirani po nesreči v Černobilu.
STRAN 2
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe je bil že doslej v Sloveniji narejen velik napredek, vendar to področje še ni enotno urejeno, zato često prihaja do podvajanja ukrepov. Ker so prav zdaj v pripravi nekatere zakonske rešitve, ki naj bi prispevale k učinkovitejši samoupravni interesni organiziranosti in ker ima Pomurje pomemben delež v prehrambeni bilanci Slovenije, so sredi prejšnjega tedna o tem spregovorili tudi na območnem posvetu, ki gaje v Murski Soboti pripravil PMS SZDL. Tudi na tem posvetu je prevladalo mnenje, daje treba politiko pospeševanja proizvodnje hrane v Sloveniji poenotiti in deliti sredstva v skladu z obsegom kmetijske proizvodnje.
MURSKA SOBOTA — Kakovost dela in rešitve kadrovskih vprašanj pri otroškem vzgojnem varstvu sta bili poleg sprotnega spremljanja finančnih vprašanj v ospredju obravnave odbora za svobodno menjavo dela pri občinski skupnosti otroškega varstva. Ta je obravnaval tudi analizo osebnih dohodkov zaposlenih v ozdih in skupnostih negospodarstva v soboški občini. Med slednjimi močno izstopajo strokovne službe materiaine proizvodnje in uprava inšpekcijskih ter podobnih služb, kar med slabo vrednotenimi v vzgojno-izobraževalnem procesu, predvsem v vrtcih, povzroča upravičena negodovanja.	bb
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva PMS SZDL so podprli prizadevanja za matičnost Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Zavzeli pa so se, da strokovni svet pregleda stanje knjižničarstva na terenu, da bi bili v pomurskih občinah bolje seznanjeni s funkcijo in vlogo te dejavnosti. Vse družbenopolitične organizacije v .Pomurju in drugi pa se morajo vključiti v reševanje problematike varstva okolja in zaščite pred požari. Ravno požarne varnosti naj bi se lotili bolj operativno, saj velike škode jasno opozarjajo na to. Govor je bil tudi o obnovi cest, obrambi pred točo in akciji NNNP 86.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za kmetijstvo pri predsedstvu OK SZDL so z nekaterimi dopolnitvami sprejeli program dela za letos. V ospredju bo samoupravna organiziranost kmetijskega zadružništva v občini, dohodkovni poiožaj v kmetijstvu in živilski predelavi in druga sprotna problematila. Poseben poudarek pa bo dan kadrovski politiki, saj je treba izobraževanje kadrov v kmetijstvu in živilstvu obravnavati celovito. Spregovorili pa so tudi o orga-nizacijskih in kadrovskih pripravah za nadaljnje uresničevanje zemljiške politike. Zavzeli so se za tesnejše sodelovanje komiteja za kmetijstvo s kmetijsko zemljiško skupnostjo in geodetsko službo. Posebej so govorili tudi o organiziranosti in vlogi ZVZ kot razvojne institucije.
ZGEP Pomurski tisk: oskar za zloženko za akumulator
OSKAR za embalažo 86 že tretji
Med dvajsetimi dobitniki jugoslovanskega Oskarja za embalažo 86 je tudi ZGEP Pomurski tisk, ki se je na sejmu predstavil z vsemi štirimi tozdi (Kartonaža, Tiskarna, Pomurska Založba in Eureca). Na sejmu jih je obiskalo veliko poslovnih partnerjev, zato so, kot je dejal vodja prodaje Franc Pucko, z uspehom nadvse zadovoljni. Samo v-petek seje na njihovem razstavnem prostoru oglasilo 60 poslovnih interesentov.
V tridesetih letih delovanja (leta 1955 sta se združili podjetji Naš tisk in Obmurska tiskarna, tako je nastal Pomurski tisk) so se razvili v sodobno delovno organizacijo z nad 600 zaposlenimi, z letno proizvodnjo nad 9000 ton grafičnih in embalažnih izdelkov, z izdajo in prodajo 150.000 izvodov knjig ter prodajo preostalega blaga. Na tržišču je njihov glavni adut potiskana embalaža.
Zasluge za visoko priznanje imajo delavci tozda Kartonaža (v tem naj-
V spomin Alojzu Benku
Umrl je Alojz Benko, priznani in spoštovani družbenopolitični delavec in velik čebelar, čigar ime je znano v Pomurju, Sloveniji, Jugoslaviji in tudi prek meja naše domovine.
Njegov vztrajni duh se je oblikoval že v rani mladosti. Kot mlad deček je moral delati na grofovski zemlji, kjer je občutil vse socialne krivice. Ob izidu zakona o agrarni reformi je zahteval, da se razdeli grofovska posest, toda dosegel je le to, da je izgubil še tisti skromni zaslužek, ki ga je prejemal kot delavec na grofovskem posestvu. Prišla je okupacija in z njo še večji pritisk na prekmurskega človeka. Lojze se je spretno izmikal okupatorju, ki ga je hotel mobilizirati v svojo vojsko in je kot ilegalec dočakal Rdečo armado. Tedaj so se začeli za pokojnika-novi, lepši časi. Rdeči armadi se je ponudil za vodiča in se izpostavljal nevarnosti fronte, vedoč, da brez žrtev ne more biti zmage. Svojo vojaško dolžnost je opravil kot pripadnik slavne Štirinajste divizije.
Osvoboditev je pomenila veliko srečo za vse, ki so okusili strahote zadnje vojne, in veliko upanje takrat mladih ljudi, ki so verovali v boljše in pravičnejše življenje. Tudi Lojze se je ves posvetil temu idealu. Postal je ugleden družbenopolitični delavec, od leta 1947 član Zveze komunistov, predsednik takratnega
do tedna
večjem tozdu je 280 zaposlenih), če smo natančnejši, razvojna služba, kjer je zaposlenih šest delavcev, ki skrbijo za novosti v grafičnem oblikovanju in izdelovanju prototipov. Obiskujejo sejme doma in na tujem, direktor Bela Pavlič pa je o pomenu prejetega Oskarja dejal: »Oskar nam pomeni neke vrste izziv in obvezno za naprej, da bomo v oblikovanju sistematično delovali. Želimo, da bi v prihodnje dobili še več Oskarjev -za embalažo, kajti to pomeni tudi lažji prodor na tuje tržišče. Že sedaj večino izdelkov izvažamo, v zadnjem času pa smo znani predvsem zaradi visokokakovostnega tiska na osnovi lakiranja po sistemu UV.«
In če le naštejemo vrste njihovih izdelkov: potiskana kaširana, prevlečena in kombinirana embalaža, potiskana zložljiva embalaža, ogledni kartoni, razglednice, zloženke, etikete, ovojnice, vrečke, koledarji, katalogi,’ prospekti, reklamni bloki in embalaža iz valovite lepenke.
okrajnega ljudskega odbora, narodni poslanec LR Slovenije, opravljal pa je še številne druge naloge. Ljudje so mu zaupali, saj je bil preprost človek, ki je imel razumevanje za težave delavca in sočloveka. V svojih odločitvah je bil pošten, vztrajen in izpeljal jih je do konca kljub številnim oviram. Zaradi doslednosti pri svojem delu je prišel včasih tudi v konflikte z okolico, vendar se je znal na samosvoj način dogovarjati in prebroditi težave.
Vse življenje je posvetil človeku ob Muri, sprostitev pa je našel pri svojem konjičku — čebelarjenju. Bil je pionir prekmurskega naprednega čebelarjenja. Njegova zasluga je, da se je prekmursko čebelarstvo razvilo v najnaprednejše v Sloveniji. Bil je dolgoletni član izvršnega odbora Zveze čebelarskih društev Slovenije in s svojimi izkušnjami prispeval k razvoju čebelarstva v republiki.
Naša družba se mu je vsaj nekoliko oddolžila za njegovo delo z odlikovanji in priznanji, saj je prejel red dela z zlatim vencem, red republike z bronastim vencem, orden dela III. stopnje, or-den zaslug za narod, srebrni znak OF in druga.
Za njim ostaja praznina, vendar pa bo ostal živ spomin nanj, saj se je ovekovečil s svojim delom.
Na seminarje več praktičnega
Konec tedna so se v Murski Soboti končali celodnevni seminarji za vodje delegacij in konferenc delegacij iz soboške občine, ki jih je v sodelovanju z OK SZDL in OS ZSS organizirala delavska univerza. Okrog 300 udeležencev se je v desetih skupinah seznanilo z gospodarskimi gibanji in načrti, metodami dela v delegacijah in skupščinah ter s procesom odločanja v delegatskem sistemu. Drugi del izobraževanja delegatov bodo nadaljevali v jesenskem obdobju. Da bi zvedeli mnenje delegatov, ki so obiskovali omenjeni seminar, smo izbrali tri med njimi. Kot boste lahko prebrali, jim ni manjkalo tudi kritičnih pripomb.
Franc Rojko je vodja delegacije Temelja Cankova: »Mislim, da je seminar potreben, ker je
V MORAVSKIH TOPLICAH O ZDRAVILNOSTI TERMALNE VODE ZA LUSKAVICO
Za prostor pod soncem
Človek je še vedno nemočan pred nekaterimi boleznimi, bodisi takimi, ki hitro jemljejo človekovo moč in vitalnost, ali pa ga spremljajo vse življenje. V tej želji premagati bolezen se večkrat vraščamo nazaj k naravi in iskanju naravnih dejavnikov, ki bi ozdravili ali vsaj omilili bolezen.
»Povratek k naravi« bi lahko imenovali tudi klinično raziskavo, ki poteka v Moravskih Toplicah. Bistvo raziskave je ugotoviti zdravilno moč termalne vode za kožno bolezen luskavico ali pso-riazo.
Doktor Dušan Rems, ki spremlja rezultate zdravljenja v Moravskih Toplicah, drugače pa dermatolog iz mariborske bolnišnice, nam je povedal, da je luskavica nenalezljiva kronična kožna bolezen, ki je dedna. Vendar dednost ni tako stroga, kot pri nekaterih drugih boleznih, saj se deduje popolnoma nepravilno in tako ni mogoče predvideti, ali bo otrok psoriatika zbolel ali ne. Znaki luskavice so kot pove že samo ime — luske, ki se pojavljajo na vnetnih toriščih kjerkoli po telesu. Luskavica ima svoja priljubljena mesta, to so komolci, kolena, predel križa in pa lasišče, vendar pa se spremembe, ki so pordele, vnetne in pokrite s srebrnimi luskami lahko pojavljajo kjerkoli po telesu. Zdravljenje luskavice je izredno zapleteno. V večjih zdravstvenih centrih jo zdravijo z najmodernejšimi metodami, ki so kombinacija zdravil in obsevanj, manj razširjeno zdravljenje pa je zdravljenje s hormonskimi mazili. Tako kot pri drugih boleznih, za katere še ne poznamo zdravil, tako želijo tudi pri tej bolniki in
KIRURŠKI BLOK V RAKIČANU ®
Predstavitev pritličja
Kirurški blok Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu ima dva vhoda: severni, ki je namenjen za reševalna vozila in za sprejem bolnikov na kirurški, ušesni in očesni oddelek, ter južni vhod, ki je namenjen bolnikom, ki se bodo zdravili v specialističnih ambulantah vseh treh oddelkov.
Za potrebe kirurških bolnikov bodo na voljo poleg urološke ambulante, ki bo imela še druge spremljajoče prostore: za medicinsko sestro in prostor za endoskopijo—cistoskopijo še štiri specialistične ambulante z dvema čakalnicama — možno bo ločiti bolnike, ki so namenjeni ortopedu, travmatologu in splošnemu kirurgu. V okviru tega bo tudi prostor, namenjen manjšim, nujnim kirurškim posegom, posebej pa tudi mavčarna in prostor za odvzem mavca. Za nujne kirurške posege, operacije, pa sta pripravljena dva prostora. Ob tem bo tudi prostor za pripravo na operacijo in prostor za prebujanje bolnikov, ki jih bodo kasneje napotili na oddelek ali intenzivno terapijo. Poleg teh prostorov bodo še trije prostori za rentgensko diagnostiko, razvijanje filmov (ročno in avtomatsko) ter drugi prostori (čakalnica, prostor za osebje in sanitarije). Specialistične ambulante z ustreznimi čakalnicami, prostori za osebje in sanitarije pa bodo tudi za potrebe očesnega in ušesnega oddelka. V sedanjem kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Murski Soboti imajo poleg dveh majhnih prostorov za rentgensko diagnostiko kirurških
pred delegati štiriletno mandatno obdobje, novoizvoljeni mladi delegati pa so vsekakor pridobili novo 'znanje. Ker so bila gradiva na voljo že vnaprej, se je lahko vsak udeleženec seminarja podrobneje seznanil z obravnavanimi temami.
Zorka Uzelac, vodja združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti v KS Čepinci: »Ta seminar je gotovo dobrodošel za vodje delegacij. Vsebovati pa bi moral več praktičnega, da ne bi bil preveč predavateljski. Tudi' sami udeleženci seminarja bi. morali več razpravljati, predvsem pa izmenjavati izkušnje in mnenja, kako delati v delegaciji. Govor pa naj bi bil tudi o pripravi gradiv in zapisnikov, in sicer bolj konkretno.«
Vili Čerpnjak, vodja konferen
zdravniki z naravnimi dejavniki doseči čim večji uspeh pri zdravljenju.
Človek, ki je bolan, intuitivno išče tako ali drugačno pomoč. Tudi luskavičarji so začeli prihajati v Moravske Toplice že pred leti, ko so odprli prve bazene s termalno vodo. Ugotovili so, da so se jim psoriarične spremembe lepo pomirile in nekaterim celo izginile. Bolniki so torej trdili, da jim je termalna voda pomagala.
Luskavica je bolezen, zaradi katere so bolniki ločeni od neprizadetih. Da bi se vključili v družbo in premagali probleme, ki jim prinaša bolezen na delovnem mestu, družini, se združujejo v društva po regijah. Najbolj delavni so v mariborskem društvu. Tako so si izborili pravico, da ne plačujejo več participacije za zdravstvene storitve.
Da iščejo prostor pod soncem, izražajo tudi v svojem glasilu — že z naslovom Prostor pod soncem.
Tako je prišlo tudi do ideje, da bi napravili klinično raziskavo o vplivu vode na luskavico. Vendar pa so bili razvojni načrti Moravskih Toplic drugačni od želje bolnikov. Moravske Toplice se naj ne bi razvijale v center za zdravljenje luskavice. Tako so se dermatologi in predstavniki Radenske dogovorili, da bodo naredili raziskavo z moravski podobno vodo, ki izvira iz vrtine v Rimski Cardi. V raziskavi pred dvema letoma je sodelovalo 22 bolnikov — prostovoljcev, ki so se zdravili pod šotori in se kopali v kopalnih kadeh.
bolnikov še dve ambulanti, kjer letno pregledajo okrog 45.000 bolnikov, ter prostor za ambulantne kirurške posege, kjer letno opravijo okrog 5.000 kirurških posegov. Poleg tega je še majhna in neustrezna čakalnica, tako da se pacienti zadržujejo tudi na hodniku.
Na očesnem oddelku kirurškega bloka v Rakičanu pa sta posebna čakalnica in ordinacija.za slabovidne otroke s prostori, kjer bo nameščena ustrezna aparatura za vaje, dve ordinaciji s čakalnico ter posebna ordinacija, kjer bo možno ugotavljati in zdraviti zvišan očesni tlak (glavkomska ordinacija). Poleg teh prostorov pa bo še prostor za preiskave z ustrezno aparaturo ter prostor za intervencije (manjše, manj zahtevne operativne posege). Na sedanjem očesnem oddelku v Murski Soboti pa imajo ambulanto za
4986	MCKTtlK — 2K1N1XI
Sestra, pišite: pacientu prenehale življenjske funkcije zaradi čakanja na novo kirurgijo ...
ce delegacij v delovni skupnosti skupnih služb Sozda Pomurka:« Res, daje seminar potreben, vendar bi moralo biti več praktičnosti. Tudi v nevezanem pogovoru s predavatelji bi morali utrditi obravnavane teme, ker bomo le na ta način lahko v svojih okoljih dobro delovali in se pravilno odločali o pomembnih vprašanjih. Po mojem mnenju nekatere teme v tem seminarju ne bi bile potrebne, ker niso ravno najustreznejše za vodje delegacij, ki že morajo imeti določene izkušnje. Seminar bi morali pripraviti na nekoliko višji ravni, čeprav ni odveč, če se seznanimo z novimi zadevami, predvsem pa s spremembami v delegatskem sistemu, ki omogočajo boljše delovanje v prihodnje.«
Milan Jerše
Sedanja raziskava, ki poteka v Moravskih Toplicah, je nadaljevanje prve, seveda v zdraviliškem okolju, vendar še vedno z vodo iz vrtine pri Rimski Cardi.
Raziskovalce, nič manj pa tudi bolnike, zanimajo rezultati oziroma učinki zdravljenja. Nasploh bi lahko rekli, da so rezultati dobri. Vendar nam ti rezultati — kot je dejal dr. Rems — še ne povedo ničesar. Učinki zdravljenja bodo znani takrat, ko bodo primerjali rezultate, ki jih bodo dobili pri primerjalnih skupinah bolnikov, ki se ravno tako zdravijo v bolnišnicah v Mariboru, Ljubljani in Celju. Ti bolniki se bodo zdravili v enakih razmerah, vendar brez uporabe domnevno zdravilne termalne vode.
Majda Horvat
| Eiektrame v Uradnem listu
Program priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih bo v skladu s. srednjeročnim družbe-• nim planom SR Slovenije za ob-{ dobje 1986—1990 sprejel izvršni i svet skupščine SR Slovenije — tak je poln naslov gradiva, ki ga v 19. letošnji številki 16. maja objavlja slovenski Uradni list. Med energetskimi objekti in napravami je tudi pet od predvidenih osmih hidroelektrarn na Muri: Hrastje, Veržej, Mota, Gibina in Mursko Središče. Kot kaže, je potemtakem murska hidroelektrar-niška veriga neizbežno na vidiku, tolažimo se lahko zgolj s tem. da se bodo v Elektrogospodarstvu le unesli in skupaj s prizadetimi iz pokrajine ob Muri našli vsaj kompromisno rešitev o akumulacij-sko-pretočni oziroma pretočni različici.	B. Ž.
Mavčarna v pritličju kirurškega bloka.
poškodbe in bolezni očesa, kjer letno pregledajo okrog 3.000 bolnikov, ambulanto za predpisovanje očal, kjer letno opravijo nad 4.700 pregledov, ortcptično ambulanto za slabovidne otroke — letno pregledajo okrog 4.100 otrok, ter čakalnico.
Na ušesnem oddelku kirurškega bloka v Rakičanu bosta dve ambulanti, v eni bodo sprejemali bolnike na oddelek in pregledovali bolnike z drugih oddelkov, v drugi pa bodo pregledovali lastne ambulantne bolnike. Na ta način bodo skrajšali čakalno dobo v specialistični ambulanti. Poleg tega bo tudi ambulanta za na-glušnost in vrtoglavico, kjer bodo predpisovali slušne aparate, manjša operacijska soba za manjše ambulantne posege, bolniki bodo imeli dnevno sobo, otroci pa potrebno učilnico in igralnico, tu pa bo tudi prostor-
Na enega Pomurca 12 kil strupov
Podatek smo slišali na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti, kjer so se pred kratkim zbrali predstavniki podjetij kovinske in elektroindustrije iz štirih pomurskih občin, da bi po večletnih nategovanjih le našli skupni jezik, kam z nevarnimi odpadki. Delovni'razgovor — pobudo zanj je dala soboška delovna organizacija Panonija — ki so ga sklenili kratko in jedrnato v vsega poldrugi uri, je bil pravzaprav nuja, kajti te dni je začel veljati republiški pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi. Objavlja ga Uradni list SRS v ševilki 20, in sicer 23. maja, s prilogami: katalog posebnih odpadkov, posebni odpadki, ki jih moramo nadzorovati, seznam posebno nevarnih odpadkov in navodilo za vodenje evidence nevarnih odpadkov.
Kmetijstvo v pokrajini ob Muri porabi letno okrog 450 ton raznih kemikalij (strupov), industrija pa kakih 1100 ton, kar z drugimi besedami pomeni, da pride na enega Pomurca 12 kilogramov strupenih snovi, kar gotovo ni za podcenjevati. Na osnovi ankete soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem morajo organizacije združenega dela še ta teden posredovati ustrezne podatke o vrsti in.količini posebnih (nevarnih) odpadkov, ki bodo služili za izdelavo raziskovalne naloge Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi v Pomurju. Na odboru za sekundarne surovine pri gospodarski zbornici Slovenije bodo Pomurci ponovno opozorili na odprto vprašanje, kam z goščami, barvami in topili iz neposredne industrijske proizvodnje. Ker je že pred leti šel po zlu regijski prostor za odlagališče nevarnih snovi v Borečih v ljutomerski občini, zdaj pa še predvideni prostor v glinokopu v Puconcih, kaže razmišljati — pa ne le razmišljati! — o tem, naj bi bilo odlagališči posebnih odpadkov nekje na Goričkem ali morda na območju od Petišovec do Murske šume, kjer je podtalnica že . tako onesnažena z naftnimi derivati.
Še to smo slišali na omenjeni seji: dlje ko bomo improvizirali, večja je nevarnost, da pride do ekološke katastrofe. Po nekaterih podjetjih, recimo v radgonskem Gorenju Elrad ali soboški Panoniji, kjer imajo opravka z galvanskimi mulji, že bijejo plat zvona.
B. Žunec
nejša čakalnica. Na sedanjem ušesnem oddelku Splošne bolnišnice v Murski Soboti pa imajo operacijsko sobo in ambulanto s čakalnico, ki pa so premajhne. V teh prostorih dnevno pregledajo okrog 40 ambulantnih bolnikov, poleg tega pa še konsiliarne bolnike z drugih oddelkov, hkrati pa tudi sprejemajo bolnice na oddelek. En prostor uprabljajo za oddelčno ambulanto, lekarno in previjališče. Zaradi premajhnih prostorov prihaja do ozkega grla v dejavnosti. V novih prostorih kirurškega bloka v Rakičanu bodo prostori specialističnih ambulant s spremljajočimi prostori sodobno urejeni, kar bo gotovo prispevalo k udobnejšemu počutju tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.
F. M.
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
STRAN 3
VROČA TEMA V MRZLEM JUNIJU
Premog je želja—jeza nas ogreva
Predstavitev mlečnih proizvodov
Premog izvažamo, premog uvažamo. Združujemo denar za rudnike, sklepamo sporazume in ostajamo dolgih nosov. Črnorjavi ostanki prazgodovine v nedrjih zemlje ponovno upravičeno nosijo vzdevek črno zlato. Pa vzdevek ni dober, premog je vreden več: brez zlata zimo preživiš, brez premoga zmrzneš. In kaj pravijo pomurski trgovci? Zlata nočejo, premoga pa nimajo!
V pomurskih trgovskih organizacijah so lani prodali svojim kupcem 48 tisoč 100 ton premoga, za letos pa so si postavili nekoliko večji cilj: 56 tisoč 500 ton. Ali bodo izpolnili pričakovanja? Na tihem lahko upamo, da bodo, saj so z izrednimi napori do konca maja uspeli dobiti 23 tisoč 670 ton premoga, od katerega je čez 90 odstotkov lignita. Sicer pa poglejmo, kakšno je stanje v posameznih občinah.
MURSKA SOBOTA
Vsekakor je treba začeti z dejstvom, da težave pri preskrbi s premogom v soboški občini niso od včeraj, da je to pri nas trenutno edino blago, ki ga ni mogoče dobiti v zadostnih količinah. Že na začetku se izognimo olepševanju in pretiranemu pojasnjevanju z ugotovitvijo, da bo samo v soboški občini letos primanjkovalo 17 tisoč ton črnega zlata.
Leta 1983 je Potrošnik, dobil čez 28 tisoč ton premoga, kar je v zadnjih treh letih daleč največ. Že leta 1984 se je ta količina zmanjšala na nekaj več kot 22 tisoč tristo ton, lani pa na 23 tisoč štiristo ton. Letos (torej za kurilno sezono 1986/87) ne pričakujejo izboljšanja razmer, premoga bo ob vseh Potrošnikovih naporih spet približno toliko kot v zadnjih dveh- letih. Kateri so ti napori? Predvsem sovlagatelj-stvo, saj so soboški trgovci pomagali pri gradnji bosanskih premogovnikov (prek mariborske veletrgovine Dom-Smreka), ki je Potrošnikov grosist), vendar v povračilo ne dobijo dogovorjenih količin. Še več: prišlo je celo do izsiljevanja in drugih kršitev sporazuma (pošiljanje slabega premoga), vendar so razmere na jugoslovanskem premogovnem tržišču take, da si noben trgovec ne upa zavrniti slabega premoga.
ZDAJ GA VIDIŠ, Premog imamo. Nakopamo ga premalo. Ga izvažamo.
.. - / Seveda tudi uvažamo.
Slabo ga prodajamo.
ZDAJ GA NE VIDIŠ.
Povsem drugače je s slovenskimi premogovniki, ki svoje obveznosti redno izpolnjujejo.
Pa se pomudimo ob letošnji prodaji. Znano je, da je v Murski Soboti in Beltincih vsako leto precej vroče krvi zaradi vpisovanja in kasnejšega prevoza premoga naročnikom. Letos so se v Murski Soboti temu želeli izogniti, zato so aprila izdelali natančen načrt vpisovanja. Poleg tega je bil 17. aprila še sestanek svetov potrošnikov, kjer so trgovci in predstavniki potrošnikov skušali najti skupna stališča in rešitve, da bi letošnja prodaja potekala kar najhitreje, brez dolgih vrst in brez nepotrebnih razburjanj. Omejitve so ostale: vsako gospodinjstvo lahko dobi največ 3 tone lignita oziroma 2,5 tone rjavega premoga. Poleg tega so letos uvedli posebne kartone, da bi tako imeli pregled nad tistimi, ki so premog že naročili in ga tako niso več upravičeni dobiti. Seveda pa so količine, ki jih gospodinjstvo lahko dobi, daleč prenizke, zato se marsikdo skuša znajti po svoje (kar odkrito si priznajmo, da je bilo veliko takih, ki so ob vpisu najprej stopili v vrsto za lignit, nato pa še za rjavi premog). Letos so tudi ukinili sezname raznih društev in organizacij, ki so imela prejšnja leta prednost. Zdaj jo imajo le starostniki in invalidi, vsi drugi pa naročajo premog osebno. Vpisujejo že od 5. maja, ko se je — kot smo že poročali — pred prodajalno Kurivo nabrala dolga vrsta kupcev. Ljudje so pač vedeli, da premoga ne bo dovolj za vse, zato so pohiteli, da bi si zagotovili najnižjo »štartno številko«. Do konca maja so vpisali 6500 naročnikov, pričakujejo pa, da bo končna številka enaka lanski: 8000.
Po prvih štirih mesecih je mogoče reči, da bo preskrba podob
na lanski, saj dobijo na mesec okrog 2 tisoč ton premoga, večinoma lignita. Posebnih težav zdaj ni, čeprav so se pri Potrošniku pripravili tudi na morebitne reklamacije.
LENDAVA
Čeprav si v lendavski občini veliko obetajo od skorajšnjega odprtja premogovnika v Benici, pa poznavalci razmer pravijo, da je pričakovanje preuranjeno: iz tega vira še ne bo tako kmalu premoga, vsaj ne pomembnejših količin. Potemtakem se bosta morala dva oskrbovalca — lendavska Kmetijska zadruga in Mercator-Univerzal — še naprej truditi, da občani ne bodo ostali brez kuriva. Letne potrebe so namreč 20 tisoč ton.
V prejšnjem letu je Kmetijska zadruga Lendava priskrbela potrošnikom (ne glede, ali so kmetovalci ali ne) 5200 ton premoga, največ velenjskega lignita, drugo pa lignit iz rudnika Stanari v BiH, rjavi premog iz Zenice in brikete iz ZSSR in NDR. Letos bodo skušali dobiti 7 tisoč ton premoga, kar jim bo morda uspelo, saj so do konca prejšnjega meseca (v petih mesecih tega leta) dobili 4 tisoč ton premoga, spet največ lignita. Do uresničitve načrta jim torej manjka še 3 tisoč ton. Premog v glavnem do
bivajo po določilih pogodb, seveda pa ga mora zadruga prej plačati, čeprav sami ne jemljejo predplačil. Tisti občan lendavske občine, ki hoče dobiti premog pri zadrugi, se mora vpisati, v seznam naročnikov, ki ga imajo, za posamezne vrste premoga. Trenutno imajo naročila za 600 ton lignita, 500 ton briketov in 250 ton rjavega premoga.
V Mercator-Univerzalu so lani dobili 7 tisoč ton premoga, od tega 90 odstotkov velenjskega lignita. Tudi za letos predvidevajo tolikšne količine. Doslej so prejeli 3 tisoč ton premoga in jim tako do konca leta še manjka 4 tisoč ton. Tudi ta trgovska organizacija ne more izbirati ne količin ne vrst premoga, pa vendarle ugotavljajo, da razmerje med vrstami premoga ni ugodno; prevladuje lignit, torej manj kaloričen premog (potrebovali bi več rjavega), čeprav je tudi res, da razmerje nekoliko popravljajo briketi. Tudi letos bodo dobili nekaj takega premoga iz Nemške demokratične republike, rjavi premog pa bo menda »pripotoval« na to območje celo iz daljne afriške države Botsvane. Nihče niti pomisli ne, da bi bil ta premog poceni.
Tudi lendavska trgovina se oskrbuje s premogom predvsem prek podjetja Dom-Smreka Maribor, kar pa ne pomeni, da si ne bodo prizadevali dobiti še kake tone premoga od drugod, vprašanje je seveda, če bodo uspeli. Univerzal premog prodaja oziroma sprejema naročila v svojih trgovinah v Lendavi, Črenšovcih, Turnišču in Dobrovniku. Na ta območja, od katerih je največji povpraševalec črenšovsko, pošiljajo ustrezne količine premoga in si prizadevajo, da kuriva ne zmanjka zlasti šolam, vrtcem in drugim »javnim kuriščem«. Na
vseh prodajnih mestih imajo sezname naročnikov za svoje območje. Če pa se kdo le uspe vpisati na dveh mestih, ga ponavadi »odkrijejo« prevozniki.
V lendavski trgovski organizaciji upajo, da se bo oskrba s premogom močno izboljšala, ko bodo začeli z izkopom v Benici, vendar se boje, da to ne bo tako kmalu. Premoga bo tako še nekaj časa primanjkovalo. Precej boljše bi bilo, ko bi bili, v bosanskih rudnikih, v katere so bili pripravljeni sovlagati, mož beseda. Z njimi so podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju, plačali dva obroka, vendar so dobili skupaj le 100 ton premoga, pa še ta je bil slab, zato so rajši »pozabili« na milijon 500 tisoč, tretji obrok (750 tisoč dinarjev), ki ga niso vplačali, pa so privarčevali.
LJUTOMER
Tudi Ljutomerčani se srečujejo s težavami pri zagotavljanju potrebnih količin premoga za vse porabnike. V lanskem letu bi potrebovali okoli 12.000 ton, in sicer 8—9000 ton lignita in 2—2.500 ton visokokaloričnega premoga v različnih oblikah. Od teh predvidenih količin pa so dobili 7.200 ton lignita, 750 ton visokokaloričnega premoga, 570 ton ruskih in 100 ton ameriških briketov. Seveda pa so ljutomerski trgovci — za to s preskrbo je odgovorno (v okviru svojih zmožnosti) trgovsko podjetje Vesna — na podlagi lanskoletnih izkušenj in zahtevanih količin za letos predvideli nabavo 10—12.000 ton lignita in 3.000 ton visokokaloričnega premoga v vseh oblikah (briketi, večji in manjši kosi). Od začetka leta do konca maja so jim premogovniki in drugi poslali 4.000 ton lignita in 300 ton visokokaloričnega premoga, ki pa ga lahko uporabljajo kurilnice v večjih stanovanjskih blokih ali delovnih organizacijah, za zasebnike pa ni primeren. V začetku letošnjega leta so dobili tudi 100 ton afriških briketov.
In kakšne so cene? Kilogram lignita stane 14 din in v to ceno so vračunani vsi stroški, prav tako pri visokokaloričnem premogu, ki stane 22 din.
V vseh petih poslovalnicah TP Vesna (v Ljutomeru, Veržeju, Križevcih, Bučkovcih in na Cve-nu) so pripravili tudi sezname kupcev, in sicer tako, da so jih vpisovali po vrstnem redu naročil. Teh vrstnih redov se v glavnem tudi družijo.
Kot vse druge delovne organizacije, ima tudi Vesna sklenjene pogodbe o sovlaganju z dobavitelji, predvsem z DO Dom-Smreka in ERA Titovo Velenje, ki zagotavljajo predvsem lignit.
Kje in katere so poti iz premogovne krize, ki je v osemdesetih letih zajela jugoslovanski oziroma slovenski trg? Znano je, da je do težav prišlo zaradi zelo drage nafte. Ta se je sicer pri proizvajalkah pocenila, vendar pa je pri nas kljub temu ostala prvotna cena. No, ker smo vajeni nenehnih podražitev, je ugodno že to, da cena v zadnjem obdobju vsaj ne narašča. Zato lahko pričakujemo, da se bo v kurilni sezoni 1986/87 spet več ljudi odločilo za ogrevanje s kurilnim oljem, toliko bolj, ker sedanje cene premoga (ki ga tudi ni dovolj) za letos niso dokončne. Seveda pa lahko ta vrsta kuriva le delno omili povpraševanje po premogu, ki je še vedno najcenejše kurivo. Svojo »energetsko bilanco« gradimo zdaj predvsem na premogu, ki ga imamo v naši državi dovolj, le izkopati ga je treba. K boljši preskrbi pa bodo pripomogle tudi nove separacije premoga, ki jih zdaj grade v Velenju in pri drugih rudnikih. Te so namreč tako imenovano ozko grlo, pa tako tudi zaradi tega do zasebnih kurišč ne pride dovolj premoga. Ker premog tudi izvažamo, in to po smešno nizki ceni, se bodo »gospodarstveniki« morda le spametovali in izvažali kaj drugega, pa je tako mogoče pričakovati, da bo tudi na ta način nekaj več tega kuriva. Za Pomurje pa upamo, da se bo naša odvisnost od »tujih« premogovnikov precej zmanjšala zaradi izkopa v Benici, čeprav — kar priznajte, trgovci — tu nismo dovolj podjetni. Že slišimo, da bo prodajo na veliko prevzela organizacija iz Maribora. Kaj pa je s pomurskim sozdom ABC Pomurka oziroma z njeno trgovsko organizacijo?
Ob vsem tem pa je gotovo spodbudna informacija, da nihče v prejšnji ku-rilnbsezoni ni ostal brez premoga, čeprav sO ga večinoma dobili manj od pričakovanih količin in manj kakovostnega. Po zagotovilih glavnega direktorja veletrgovine Potrošnik Jožeta Kovača bo tako tudi v naslednji kurilni sezoni. Že sedaj je na odlagališču nekaj najdražjega premoga, uvoženega iz ZDA, za katerega pa je treba odšteti kar 40 tisoč dinarjev za tono. Kot je navedel, dosedanja prizadevanja niso rodila sadov, saj primer, da so v REK Velenje vložili sredstva za 11.500 ton lignita, dobili pa so ga znatno kasneje prek grosista, torej posredno, kaže na podrejen položaj. Dom Smreka, o katerem je bilo slišati veliko kritičnih pripomb, pokrije v glavnem potrebe Maribora, šele nato pa pridejo na vrsto drugi. Pa še to: Orehovca, ki je slabše kakovosti, pokurijo največ v Pomurju, enako je tudi z najdražjim premogom iz uvoza, medtem ko dobi Pomurje najmanj rjavega premoga, kar gotovo ni sprejemljivo.
Na nevzdržen položaj je opozoril tudi sekretar MS ZKS za Pomurje Bela Banfi, ki je poudaril, da ne moremo pristajati na negotovost pri preskrbi s premogom, saj to povzroča med ljudmi veliko nezadovoljstvo, hkrati pa terjajo odgovornost. To je po njegovem mnenju širši problem Slovenije, zato se moramo v Pomurju konkretno dogovoriti za akcije, v katerih morajo sodelovati tudi občinski izvršni sveti in trgovska mreža. Zato je predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac v sklepih navedel, da bodo o pereči problematiki seznanili republiška komiteja za tržišče in cene ter za energetiko, pa tudi grosista — Dom Smreka. V republiki je potrebno analizirati, kdo in na kakšen način dobiva najboljši premog, do konca junija pa nameravajo izvesti organizirano akcijo SZDL in izvršnih svetov, da se zadeve premaknejo z mrtve točke. Pri investitorju REK Velenje pa se bodo maksimalno potrudili pri rudniku Lendava.
PRIPRAVILI:
Štefan Sobočan
Bojan Peček
Dušan Loparnik
Milan Jerše
Težava pa je v tem, ker so pošiljke mesečne in so včasih tudi manjše od predvidenih. Sicer pa ves premog, ki ga dobijo v Ljutomer, sproti razvozijo naročnikom.
GORNJA RADGONA
- u.
V radgonski občini je osrednji oskrbovalec občanov s premogom Mercator-Sloga. Na njihovem območju potrebujejo letno od 7500 do 8000 ton premoga. Lani so ga dobili 5700 ton, vendar kakega izrazitega pomanjkanja tega kuriva ni bilo, saj je v to občino »prišlo« kakih 1500 ton premoga še po drugih poteh, zlasti pa s posredovanjem nekaterih osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Na tem področju je sindikat menda najbolj aktiven v tozdu Mesoizdelki, kjer so na ta način oskrbeli vse svoje delavce.
To je menda »usluga« za dobro oskrbovanje Velenjčanov z mesnimi izdelki. Lani je dobil Mercator-Sloga največ velenjskega lignita, in sicer 4300 ton, potem 850 ton zeniškega in zagorskega rjavega premoga, drugo (550 ton) pa so bili briketi iz Nemške demokratične republike in Sovjetske zveze.
Kako kaže letos? Radgonska trgovska organizacija tudi v tem letu ne bo uspela, kljub izrednim prizadevanjem, zadovoljiti vseh potreb po premogu. Do konca maja je prejela 2370 ton premoga, kar je enako lanskim petmesečnim pošiljkam. Letos, računajo, bodo skupaj dobili 6500 ton premoga, kar pomeni, da jim manjka še 4130 ton. Mesečno dobivajo prek podjetja Dom-Smre-ka Maribor od 350 do 400 ton velenjskega lignita in na temelju neposredne pogodbe (dolgoletno sodelovanje) po 20 ton premoga iz Senovega in Zagorja. Ker torej ni jamstva, da bodo s kurivom oskrbeli vseh 2600 gospodinjstev, ki so vpisana na prodajnih mestih, bo spet dobrodošel premog, ki ga bo priskrbel sindikat, oziroma posamični nakupi drugje po načelu »znajdi se«. Sicer pa ima Mercator-Sloga 4 prodajna mesta premoga in tam so se občani tudi vpisali: trgovina Gradbeni material Radgona, Mura Apače, Center Videm ob Ščavnici in Vrelec Radenci. Te trgovine oskrbujejo predvsem svoja območja, kar pa seveda ne pomeni, da je pri tem vse idealno, saj ni izključeno, da se ne bi kdo (prek sorodnikov in znancev) vpisal na dveh mestih. Za razvoz premoga, ki pride po železnici, poskrbi železniško gospodarstvo v sodelovanju z Avto-radgono.
V posebno zadovoljstvo nam je, da se je našega srečanja udeležila tudi družina Šavel s šestmesečnimi četvorčki,« je na četrtkovi tiskovni konferenci v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti dejal njen direktor Ivo Rotdajč. »Zadovoljni smo, ko lahko predstavimo zdrave malčke, ki so v veselje staršem in ponos slovenskim vedno manj številnim družinam. Posebno veseli pa smo obiska malčkov v naši delovni organizaciji, saj predstavljajo delček številnih dojenčkov, ki jih z našim izdelkom uspešno zadovoljujemo, kar dokazujejo tudi številna pisma, v katerih starši izražajo zadovolj
Največja atrakcija tiskovne konference v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti so bili seveda pomurski četverčki. Aleš, Uroš, Sonja in Sandra, ki so tudi veliki porabniki Pomurkinega mleka v prahu, saj ga dnevno pospravijo kar za kilogram, so raznežili prisotne. Ob očetu Slavku in mami Zdenki Šavlovima (druga z leve) so zvedavo kukali v objektive fotografskih aparatov in kamere, poleg stare mame in sorodnice, ki je priskočila na pomoč, pa so se izkazale tudi zaposlene v tovarni. Tako kot voditeljica laboratorija — Veronika Žunec — so pestovale zdaj šestmesečne malčke,' ki jim Tovarna mlečnega prahu podarja svoje mleko v prahu za oskrbo v prvem letu. Foto: A. Abraham
stvo ob uporabi našega mleka v prahu v otroški prehrani. Poleg znanega Pomurkinega mleka v prahu, ki ima največjo tradicijo, pa so predstavniki tovarne mlečnega prahu predstavili tudi druge mlečne izdelke.
Posebej so opozorili na izjemno kakovost dehidriranih mlečnih izdelkov, instant mleka v prahu, instant posnetega mleka v prahu, evaporiranega in kondenziranega mleka. Vsi navedeni mlečni izdelki so bili na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu nagrajeni s kristalnim pokalom. Od možnih 20 točk jih je ocenjevalna komisija dala 19,5 in jih, kot izjemno kakovostne uvrstila v ekstra razred. Čeprav
DROBNO GOSPODARSTVO
Stalna razstava obrti
MED BESEDAMI IN DEJANJI - SE NE CEDITA VEČ MED IN MLEKO? - KRITIKA DAVKARIJI IN CARINI
V 12 pomurskih obrtnih organizacijah združenega dela je zaposlenih 1380 delavcev, pri 1372 obrtnikih je 1730 delavcev, poleg tega pa se z obrtjo kot dopolnilno dejavnostjo uradno ukvarja še 630 občanov, kar je skupaj 5112 delavcev oziroma 15 odstotkov vseh zaposlenih. Pričakovati bi bilo, da bo število obrtnih delavnic naraščalo, saj se menda v obrti cedita med in mleko, vendar ni tako. Mnoge družbene obrtne delavnice se preusmerjajo v industrijsko proizvodnjo (kar ni prav), po drugi strani pa se tudi zasebni sektor ne širi, kot naj bi se, za kar ima sicer vso politično podporo, sama izvedba pa je bolj težka. Zatika se predvsem pri sredstvih, saj pomurska banka drobnemu gospodarstvu še vedno ne namenja pozornosti, ki mu. gre. Tako morajo imeti občani za ustanavljanje obratovalnic, za njihovo širitev (in s tem za ustvarjanje novih delovnih mest) ter ža nakup strojev v glavnem lastna sredstva, ki si jih takore-koč velikokrat odtrgajo od ust (za razširjeno reprodukcijo uporabljajo svoj osebni dohodek in tako manj vlagajo v osebni standard), čeprav so tudi izjeme.
To je le nekaj podatkov, ki smo jih slišali na zadnji seji odbora za drobno gospodarstvo pri medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Tam smo si zabeležili še marsikaj drugega. Tako se davčna politika republiških in občinskih uprav za družbene prihodke menda večkrat razhaja z ustreznimi določili za
so priznanj in nagrad že vajeni (prejeli so jih tudi na lanskoletnem — 52. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu veliko zlato medaljo, na sejmu Mleko 84 v Mariboru, v Kragujevcu leta 1985 in Beogradu kot »zlati zmagovalec Beograda« že tretjič), so letošnjega še posebno veseli, ker jih uvršča na najvišje mesto med jugoslovanskimi mlekarji.
Na tiskovni konferenci so podali tudi informacijo o novem programu hrane za športnike. Na pobudo Rokoborskega kluba iz Murske Sobote so pripravili dve inačici hrane za športnike, in za trening neposredno pred tek
mami in pa hrano za športnike med tekmami. Prva je energetsko bogatejša, druga pa revnejša, vsebuje pa več beljakovin in ogli-kovih hidratov ter mineralov. Oba izdelka pa imata ugodno razmerje vitaminov. Posebej pa so opozorili tudi na zeliščno maslo, po katerem na tujem bolj posegajo kot doma, čeprav je manj kalorično kot običajno, ker ima manj maščobe, zaradi mlečnih beljakovin pa je povečana njegova biološka vrednost. Zeliščno maslo je uporabno kot samostojen namaz in kot predjed s črnim kruhom, posebej pa je uporabno kot dodatek pri serviranju, pečenega mesa na žaru in rib.
Brigita Bavčar
kona o davkih občanov, saj davkarija pri letnem pregledu poslovnih knjig velikokrat izloči tudi take izdatke, ki jih zakon sicer uvršča med materialne stroške. Še so tudi težave pri uvozu rezervnih delov, saj se »pomurska« capina togo drži predpisov in večkrat uvede obsežnejši postopek tudi tedaj, ko tega ne bi bilo treba, kar toliko bolj bode, ker je menda na primorskih mejnih prehodih (kadar se pojavi obrtnik z uvoženim manjšim rezervnim delom za svoj stroj) povsem drugače. Skorajšnji pogovor s predstavniki carine naj bi pojasnil tudi to bodico.
Čeprav veliki večini pomurskih obrtnikov proizvodnih dejavnosti (druge so storitve) v tem času ne primanjkuje dela, so se ob pravem času »prebudili« in zdaj skušajo poiskati vzroke, zakaj tako slabo sodelovanje z organizacijami združenega dela. Te dajejo več kot polovico kooperacijskega dela obrtnikom zunaj pomurskega območja. Naši obrtniki se zavedajo, da sami niso sposobni opravljati vseh del, lahko pa bi jih več. Krivda je na obeh straneh, zato bodo na medobčinski gospodarski zbornici pripravili razstavo izdelkov, ki sojih pomurski obrtniki že »osvojili« oziroma jih lahko izdelujejo, po drugi strani pa bo še prikaz potreb pomurskega in drugega združenega dela. Ponudbe in povpraševanje naj bi se tako nekako uskladila. Tedaj je pričakovati, da bodo naše obrtne (družbene in zasebne) obratovalnice izdelovale več takih izdelkov, v katere bo treba vložiti več znanja, kar bo tudi ustrezneje ovrednoteno, v nasprotju s sedanjim stanjem, ko morajo Pomurci nemalokrat izdelovati tisto, česar v drugih obratovalnicah nočejo.
Š. Sobočan
STRAN 4
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
kulturna obzorja
MLADI PREKMURSKI SLIKARJI IN ŠTUDENTI ALU NA LETOŠNJEM PUFU
Maj je mimo. Na soboški »kulturni sceni« se je v mesecu mladosti, poleg »ustaljenih prireditev«, zvrstila kopica kakovostnih umetniških dogodkov v okviru zazdaj že drugo leto zapored organiziranega Pomladnega ustvarjalnega festivala (popularno imenovanega PUF), ki ga je z veliko mero profesionalne resnosti in odgovornosti pripravila in izvedla peščica zagretih entuziastov pod okriljem murskosoboškega Kluba mladih. Mimo kritike prireditev pa vseeno ne bi smeli iti, pa najsi bi bila pozitivna ali negativna, kakršnakoli bi že bila, bi jo bilo za pozdraviti Zaskrbljujoče pa je, da razen nekaterih — formalno novinarskih — zapisov posameznega dogodka, ni zaslediti dovolj kritičnega sestavka, ki bi tehtno ovrednotil delo posameznega ustvarjalca ali prireditev kot celoto.
Razstave likovnih del, bodisi takšne ali drugačne po kakovosti, in po umetniški dovršenosti, zahtevajo specifični način pre
JOŽE BARŠI: PLASTIKA.
zentiranja javnosti. Likovno delo je sicer izpostavljeno gledalčevi kritiki ob neposrednem stiku z njo, vendar pa se le-ta drugače odziva kakor, na primeru gledališko in glasbeno občinstvo, saj so njihovi atributi graje ali hvale kaj hitro znani akterjem umeti-ške predstave. Zato pa je za pravo kritiko likovne razstave potrebna premišljena in doživeta vtisnitev obiskovalca; običajno osmislitev »sekundarnega« vtisa pa je moč najti — kot kritičen zapis — v sredstvih javnega obveščanja. Taki zapisi ostajajo dokumenti kulturnega (likovnega) življenja našega prostora in časa. Pri takem načinu kritičnega spremljanja kulturnih dogodkov našega vsakdana gre pri »pišočih« predvsem z^ osmišljanje zgodovinske zavesti — in če ne pišejo, to pomeni pomanjkanje le-te, pomanjkanje poguma ter navsezadnje neizpolnjevanje lastnih etičnih nSčel, da o drugih »manjkih« ne bi govorili.
Še preden dodam dosedanjim vrsticam nekaj misli k obema razstavama, je potrebno zapisati, da si pridržujem pravico do objektivnega mnenja že zaradi tega, ker sem pri pripravi obeh razstav sodeloval zaradi tega pa bi bila vsaka kritika preveč osebna in zatorej neobjektivna. Ker pa menim, da je potrebno opozoriti vsaj na to, da sta razstavi »bili«, ostaja vsem »dovolj kritičnim« zelo dosti prostora za morda konstruktivnejšo kritiko.
Prva razstava v okviru letošnjega PUF, ki je bila na ogled od 5. do 17. maja v Klubu mladih.
je pomenila nekakšno reprezentančno predstavitev likovnih dosežkov najmlajše generacije prekmurskih slikarjev. Na razstavi so — vsak s po tremi deli — sodelovali Sandi . Červek, Jože Denko, Marjan Gumil.ar, Vasilij Kozar in Mirko Rajner. Glavni namen ekspozicije njihovih del je bil opozoriti na likovne dosežke vsakega umetnika posebej, hkrati pa v konfrontaciji del ugotoviti skupne formalno likovne črte. V veliki meri gre pri vseh petih slikarjih za podobne slogovne usmeritve, ki pač izvirajo iz sodobnih novoekspresionističnih tendenc v slikarstvu, kar sem skušal opredeliti s terminom »generacijski pečat«. Obenem lahko zapišem, da pri nobenem od slikarjev sicer ne gre za neko dokončno umetniško opredelitev, kajti zato je vsekakor še prezgodaj, kljub temu pa sem mnenja, da so njihova dela resni poskusi v iskanju domišljenih likovnih stvaritev. Ob razstavi je bil natisnjen tudi plakat, ki ga je oblikoval Marjan Gumilar, ter zloženka, katere tekst je napisal 'pisec tega sestavka.
Na drugi razstavi pa so se nam predstavili trije Ljubljančani, sicer študenti ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Mojca Oblak, ki študira v III. letniku ALU v razredu prof. Metke Kra-ševčeve, je razstavljala barvne skice; teme njenih del so predvsem akti v razgibanih kompozicijah, ki jih slikarka koncipira v naslonu na klasicistično slikarstvo. Morda najbolj sveže so delovala dela Jožeta Baršija, študenta III. letnika kiparstva pri profesorjih Dušanu in Dragu Tršarju. Barši je razstavljal male plastike iz žgane gline, v katerih dosega presenetljivo sozvočje med čisto kiparsko zasnovo objekta in impliciranimi prostori na površini plastike; ti potem najdejo svojo potrditev v inštali-ranju eksponata z drugimi, s čimer ustvari samosvojo arhitekturo plastik, V delih Tadeja Pogačarja, študenta III. letnika slikarstva, zasledimo jasno noto novo-ekspresionističnega slikarstva. Čeprav morda ne najbolj likovno dodelane slikovne površine, pritegnejo gledalčevo oko zaradi eruptivnih, lahko celo rečemo »divjih« barv, zaradi česar njegova dela puščajo dovolj doživet ekspresiven vtis. Ob razstavi je bila izdana tudi zgibanka, katere avtorji so ustvarjalci sami.
In naj na koncu izzvenijo besede Giulia Carla Argana:
Kritiko tvorijo besede: s premeno slike v besede kritika vključuje umetniško delo v razred kulturnih
»dobrin«.
Janez Balažič
v Moravskih Toplicah letos že drugič razstavlja Mariborčan Ivan Dvoršak. Njegove skulpture so iz varjenega železa, svetlo bakrenega sijaja in z iskreno izpovednostjo prikazujejo pestre motive iz življenja, živalskega sveta in naravnih pojavov. V Dvoršakovem kiparskem opusu prevladuje figuralika. Poleg realističnih zamisli se pojavlja v njegovem opusu tudi abstrakti-vno kompozicijsko izražanje. Dvoršak ima za sabo že prek dvajset samostojnih razstav v Sloveniji, v drugih republikah pa je sodeloval na številnih skupinskih razstavah.
LUKAČEV
KONCERT
NA DOMAČI
SCENI
Zatišje soboškega glasbenega življenja le tu in tam prekine omembe vreden glasbeni dogodek. Zato smo tem bolj veseli sleherne glasbene prireditve, pa naj gre pri tem za katerokoli glasbeno zvrst.
Tako se je soboškemu občinstvu s celovečernimi koncerti v maju predstavilo več znanih glasbenikov. Minuli petek pa je to serijo prireditev, ki so se zvrstile v okviru Pomladnega ustvarjalnega festivala in večerov jazza, zaključil domačin Ernest Lukač s plesnim orkestrom in jazz kvartetom. Vodja, aranžer in pianist Ernest Lukač je svoje bogato znanje prenašal na svoje sodelavce in ustvaril ubrano jazzovsko sestavo, ki dobro obvlada značilnosti te vrste glasbe.
V prvem delu koncerta se je predstavil jazz kvartet, v katerem so nastopili še Bojan Kos za bobni, Janez Čizmazija, basovska kitara, ter Erna Lukač, flavta. Čeprav vsi člani ansambla obvladajo svoja glasbila, bi bilo lepo, če bi se ta skupina obdržala skupaj več časa, da bi Murska Sobota dobila zares ubrano in stalno jazzovsko sestavo. V precej kratkem programu je izstopala flavtistka Erna Lukač, ki je imela v večini izjajanih del vodilno solistično vlogo in je v tem izkazala svoje velike izvajalske odlike.
Zanimiv je bil tudi drugi del koncerta, v katerem so se predstavili še drugi glasbeni zanesenjaki, ki skupaj s kvartetom tvorijo plesni orkester. Ob poslušanih štirih skladbah se je tudi tu pokazala pomembna mentorska vloga vodje Ernesta Lukača, ki ga sicer poznamo kot dobrega glabenika in uspešnega glasbenega učitelja. Zaigrane skladbe je odlikovala dokajšnja mera iznajdljivosti, aranžmaji pa so bili napravljeni s pravo mero okusa, posebno še pri prekmurski ljudski Vsi so venci bejli.
Plesni orkester kuda Štefan Kovač se je letos predstavil prvič, in sicer v zasedbi: Zoran Repja — klavir, Bojan Kos — bobni, Janez Čizmazija — bas, Robert Smodiš — kitara, Robert Beldvič — baritonski saksofon, Erna Lukač — flavta, Štefan Zrinski, Stanko Peterka in Feri Kranjec — trobente ter kot novost še kvartet violin, ki so jih zaigrali mladi nadarjeni učenci Alenka’ Žižek, Polonca Kuhar, Olga Kous in Darko Lukač.
Nastop je izpričal resno delo in veliko mero zagnanosti, kar je nedvomno porok za nadaljnji, še uspešnejši razvoj. .
Vojči Celec
iskanja
Kulturo moramo pojmovati in jo tudi doživljali kot ustvarjalno moč, ki daje življenju človeški smisel In vsebino.
Tako so na naslovnico prepisali citat iz resolucije ustanovitelji in izdajatelji letošnje številke iepo-slovnika, katerega ustanovitelj in izdajatelj sta Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota in Svet za kulturo pri Občinskem sindikalnem svetu, v njem pa se predstavljajo literati: Srečko Kalamar, Fo-ji, UPI, Jožica Peček, Helena Ravnič, Marjan, Oto Kuzmič, Karmen Lepoša, Andrej Škoda, Bojan Laznik, Drago Repič in Franc Šeruga. S proznimi teksti sta se preskupila le slednja dva, preostali našteti pa so kovci verzov. Izbor je opravil uredniški odbor v katerem sta poleg odgovornega urednika Janeza Glažarja in lektorja še Karolina Kolmanič in Greta Škrget, skromno brošuro je opremil in tehnično uredil Franc Mesarič, natisnil pa Pomurski tisk.
bb
JOŽE KOLOŠA - KOLOŠ: UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA IZ CIKLA SVETLOBNI ZAPISI, 1985 (Z razstave v likovnem razstavišču Ljubljanske — Pomurske banke v Murski Soboti.)
REPORTAŽNO S TOTOVIMI
Gledališka ocena po premieri v isti grajski dvorani, v kateri je potekal tudi pogovor po povratku z uspešne predstavitve na republiškem srečanju ljubiteljev gledališča v Novem mestu in tik pred zadnjim gostovanjem v tej sezoni na veržejskem odru, je potrjena. Totovi in v njih soboški gledališčniki so se odlično odrezali ; v režiji Duše Škof, kateri je predstava prvenec na soboškem odru in okolju, kjer kot nekdanja štipendistka zdaj združuje delo. Za medije ni odprta in ne daje izjav, sicer pa so se razgovorili igralci in vodja predstave Peter Jadri č,
»Pohval smo seveda veseli, tudi njihove potrditve v obliki po
Kar v plasti so se naložili interpreti Totovih po eni od vaj na soboškem odru, kjer jih je posnel Albert Abraham. Od leve proti desni sta prva Jože Varga in Marjana Komaricki, pri tleh Borut Grantaša, nad njim soimenjak Borut Siherle, in po vrsti še Brigita Perhavec, Milivoj Roš, Berta Kološa in Marjan Matjašec.
vabil na gostovanja, snemanje in gledališka srečanja, kot sta že tradicionalno Borštnikovo in Festival dramskih amatera Jugoslavije. Manj pa nas je razveselil račun, ki ga je izstavila avtorska agencija za prevajalca. . Ni nas neprijetno presenetila le. višina (120.000 dinarjev) ampak tudi dejstvo, da nam naš rojak ni šel bolj na roko, ker smo le amaterji!« Daje to res, meni tudi prevajalec, ki je poslovenil delo Istva-na Orkenya, saj ga še na premiero niso povabili, da o kakšnem sodelovanju ne govorimo! Več kot o računu in težavah, ki so z njimi povezane in bodo verjetno imele epilog na sodišču, pa smo se pogovarjali o pohvalah in priznanjih.
Jože Varga je za svojo inačico Švejka v Totovih in za dolgoletno nastopanje na ljubiteljskih odrih prejel Linhartovo plaketo.
Soboški gledališčniki so po uspešni uvrstitvi na letošnjem srečanju gledaliških skupin Slovenije vabljeni na številna gostovanja, predvsem pa na zanimive prireditve. Tako na Festival dramskih amaterjev Jugoslavije. Borštnikovo srečanje, televizijsko snemanje, gostovanje v kulturnem domu Španski borci. Karavano Cankarjevega doma in še kam.
Ko smo ga pobarali po občutkih ob vročitvi, ni bil ravno gostobeseden, poudaril je uspeh predstave v kolektivnosti, ves pedagoški pa nas je začel poučevati tudi o drugem, na osnovi svojih izkušenj. Da je priznanja vesel, pa je le priznal.
Prav nasprotno mnenje pa ima
o tovrstnih plaketah in priznanjih ter značkah Milivoj Roš. Glede na množico in način, predvsem pa ključe, po katerih se podeljujejo, ni kot prejemnik Linhartove značke prav nič vzhičen. Da je z dušo in telesom pri gledališču pa je potrdil tako s svojo vlogo majorja pri. Totovih kot v številnih predstavah, ki jih je kot igralec in režiser oblikoval pod okriljem Gledališča soboškega Kluba mladih in v zadnjih letih tudi pri Pomurskem gledališkem studiu.
Brigita Perhavec pa ni skrivala svojega zadovoljstva, da si je po manjši vlogi na soboškem odru v pretekli gledališki sezoni, s Toto-vimi v letošnji, ki se izteka, pri
služila Linhartovo značko in pohvale gledaliških kritikov.
Podobno tudi Berta Kološa, ki ne more zakriti svojega »lokal-patriotizma« in močnejšega dialekta v pogovoru. »Na odru v Totovih pa je bilo to dogovorjeno,« je potrdila domnevo, da je njena prleščina dopolnitev siceršnje jezikovne pestrosti. Od madžarščine do prekmurščine in drugih odtenkov jezika na stičišču meja, ne nazadnje pa tudi zaradi madžarskega1 izvirnika. Kot povezovalca predstave pa sta poštar Borut Siherle in njegov pomočnik Borut Grantaša bila nepogrešljiva tudi V zadnji predstavi te sezone, po kateri bo prvi •oblekel olivnozeleno uniformo in služil domovini, drugi pa še nekaj časa drgnil šolske klopi. Marjana Komaricki pa je na odru in za njim skrbela za stalnost ljubiteljske gledališke dejavnosti v Murski Soboti, ki je s To-tovimi požela zaslužen uspeh.
Brigita Bavčar
Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
Pretekli konec tedna je bilo v Ljubljani v prostorih Društva slovenskih pisateljev republiško srečanje izbranih pesnikov in pisateljev začetnikov
Na šestih območnih srečanjih (Grosuplje. Radgona, Črnomelj, Ajdov-ščina. Kranj. Šmarje pri Jelšah) so posebne žirije izbrale 13 najperspektiv-nejših. med katerimi sta bila tudi Srečko Kalamar in Franc Rajner (iz Martinja oz. Kroga, izbrana na območnem srečanju pomurske in štajerske regi-
Dvodnevni program-je obsegal predavanje in pogovor o pomenu jezika m literature, še posebej pri majhnih narodih, ki ga je vodil dr Matjaž PJ PriP™'H Predavanje o objavljeni literaturi v zadnjih dveh letnikih revije Mentor.
Udeleženci srečanja pa so v soboto zvečer pripravili tudi skupni literarni večer z izbranimi pesmimi.
Srečko Kalamar
kulturni koledar
PETEK, 13. junija
MURSKA' SOBOTA — Ob 19. uri bo v osrednji dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave keramik kiparja JANOSA NEMET-HA iz Szombathelya,na Madžarskem. Razstavo, ki bo na ogled do 29. junija, posreduje Zavod za kulturo Lendava, delovna enota Galerija, in sodi v okvir kulturne izmenjave s sosednjima deželama.
RADENCI — Ob 21. uri bo ob radenskem bazenu, kjer bo že od popoldneva turistično-gostinska prireditev, nastopil BRAZIL TROPICAL — skupina štiridesetih umetnikov iz Brazilije, ki se bodo na svoji turneji po Evropi prvič predstavili v Jugoslaviji. V Radencih bodo nastopili s temperamentnimi plesi iz Latinske Amerike.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je prva (mala) dvorana v znamenju slik na papirju. Poslikal jih je akademski slikar Lojze Logar. Umetnik se otvoritve v petek ni udeležil, vodja soboške Galerije Franc Obal pa je ob tej priložnosti med drugim dejal in na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave zapisal: »Z izborom slik na papirju, ki so nastale v letih 1983—85, želimo predstaviti avtorja, ki dobiva v zadnjem času velika priznanja doma in v tujini. Naj omenimo samo nekaj najpomembnejših: nagrada na 16. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, potem v Baden Badnu na Evropskem bienalu grafike in v Bradfordu na mednarodnem grafičnem bienalu. Odločilen premik v smeri, ki je Logarjev likovni izraz pripeljal do tako velikih priznanj, je bil storjen v osemdesetih letih in dosegel svojo kulminacijo v delih, ki jih je avtor razstavil na samostojni razstavi v galeriji Equ-arna v Ljubljani 1984. leta.
Takrat je šokiral z izrednim koloritom.
Logarjev prejšnji izrazito racio-nalno-konceptualistični pristop k likovni umetnosti in temu primeren likovni izraz je postopno zamenjal slikarski ekspresivni način, v katerem prihaja do prave veljave predvsem: barva, poteza, občutje. Kompozicijska zasnova slike na papirju nas s svojo razdelitvijo še vedno spominja na slikarjev racionalni, premišljeno storjeni izraz in pristop h gradnji barvne površine; toda likovno močnejši je spontani eruptivni, iz notranjosti izvirajoči barvni izbruh, ki s svojo emocionalno močjo izraža slikarjev notranji duhovni svet.«
V Pokrajinski in študijski knjižnici je odprta razstava DRAGOCENOSTI POKRAJINSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V MURSKI SOBOTI, ki je postavljena v počastitev 80-letnice knjižničarstva v Prekmurju in 40-letnici delovanja soboške knjižnice.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela akademski slikar Franci Košec iz Celja.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so — Thomas Mann: IZPOVED PUSTOLOVCA FELIKSA KRULLA (Pomurska založba), Howard Fast: PRISELJENCI (Založba Obzorja) in PISANI SVET WALTA DISNE-YA (Pomurska založba).
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
STRAN 5
LETOŠNJE IZKUŠNJE MURE
Gospodarstvo na vajetih?
Ob svetlih perspektivah tudi zagate!
Svetla točka v soboškem gospodarstvu je tudi letos tovarna oblačil in perila Mura iz Murske Sobote, ki trenutno zaposluje 5843 delavcev. V primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta so na začetku letošnjega dvignili produktivnost kar za 3 odstotke, s čimer so dosegli pomemben rezultat. Ustvarili so za 7 milijard 250 milijonov dinarjev (71 odstotkov več kot lani, od tega na domačem trgu za 4 milijarde 150 milijonov, z izvoznimi posli pa 3 milijarde 100 milijonov dinarjev, kar je 70-odstotno povečanje. Celotni prihodek je bil višji za 96 odstotkov, materialni stroški pa samo za 57 odstotkov, medtem ko je dohodek porasel za 159 odstotkov. In še pogled v sklade, ki so znašali milijardo 166 milijonov dinarjev, oziroma za 280 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V poslovni sklad so namenili 860 milijonov dinarjev ali za 366 odstotkov več kot lani.
Vsi ti Murini rezultati vzbujajo posebno pozornost in vlivajo optimizem v soboškem gospodarstvu, ki se je znašlo v težavnem položaju. Tovarna Mura namreč v veliki meri pomaga in sodeluje pri razvoju soboške občine, česar ne bi smeli nikoli prezreti. V Muri ugotavljajo, da bi bilo vse v redu, če se
ne bi v zadnjem času ubadali s problemi pri delovanju novega deviznega zakona. Vsa plačila v tujino namreč stojijo že od 25. februarja. V tem času se je nabralo 700 milijonov dolarjev neizvedenih plačil in ni nobenega zagotovila, kdaj se bodo razmere dejansko spremenile. Gre za naročila za reprodukcijski material, pomožni material za strojne dele in nekaj strojne opreme. Tako se lahko zgodi, da bodo ostali brez rezervnega dela, brez katerega pa ne morejo delati.
Podatek, da bi sedajle morali že posodabljati,vozni park, pa niso mogli uvoziti nobenega šivalnega stroja, zgovorno priča o zagatah, v katerih se je zna-šlasoboška Mura. V takih razmerah tudi dobavitelji kdo ve kako ne zaupajo, zato ne pošiljajo več materialov, ampak čakajo na plačilo. To so veliki problemi, zato bo treba zadeve v čim krajšem času spremeniti. V Muri se strinjajo, da ima prednost. obveznost države, vendar se ne morejo strinjati s tem, da so vsi aktivni izvozniki (Mura desetkrat več izvaža kot uvaža) šele na drugem mestu. Zato se zavzemajo za spremembo deviznega zakona, ki bo večjim izvoznikom omogočil olajšave pri uvozu.
Milan Jerše
Morda so si v delovnih organizacijah lendavske občine v prejšnjem tednu ustvarili vtis, da se družbenopolitične organizacije in izvršni svet preveč vmešavajo v njihove zadeve, saj so jih obiskale tričlanske delovne skupine, ob koncu tedna pa je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Jože Kuronja sklical še pogovor z direktorji delovnih organizacij in ustanov. Pa ne gre za to, da bi držali gospodarstvo na vajetih, da bi mu onemogočali svobodne odločitve, ampak predvsem zato, da bi bile te gospodarne. V nekaterih kolektivih, kjer so prišli navzkriž z dobrim gospodarjenjem, saj so pri delitvi dohodka upoštevali predvsem osebne, trenutne koristi, je bil obisk delovnih skupin in pogovor z izvršilnim organom občine nujen, vse to pa v upanju, da napake popravijo, uskladijo delitvena razmerja z rastjo dohodka, kot določata republiška in občinska resolucija.
Nekatere delovne organizacije pa čakajo še druge naloge. Se vedno so kolektivi, kjer še niso sprejeli srednjeročnih planskih aktov, kaj šele letne. Prav tako je še nekaj organizacij združenega dela, kjer so si začrtali dolgoročni razvoj, ni pa še letnih načrtov. Seveda tega ne bi smeli narediti brez temeljite analize stanja in realnega pogleda naprej. Tam, kjer gospodarski dosežki že nekaj časa ne zadovoljujejo, je nesmiselno graditi gradove v oblakih! Morda bi ta trditev veljala za tozd Petrokemija, ki je ne le največji lendavski, ampak drugi pomurski izgubar, saj negativna razlika v prvem polletju znaša 620 milijonov dinarjev. Vzrok: nesorazmerje med cenami surovin in izdelki. Če bi jih občutneje podražili in se tako hoteli znebiti izgube, bi si okoli vratu zavezali vrv, saj tržišče že zdaj rajši posega po uvoženih cenejših izdelkih (lepilih). Globoko zagristi v sicer kislo jabolko bo nujno, čeprav so v prvem mesecu drugega četrtletja (april) uspešno poslovali.
Nič boljše ni v Primatu, kjer je izguba spet nekoliko narasla in
zdaj znaša že 230 milijonov dinarjev. Mlado vodstvo si močno prizadeva, in če bodo bolj delovni še v matičnem podjetju, potem bo morda ta kolektiv izplaval brez hujših pretresov. To pa se bo zagotovo zgodilo z dolgo-vaško Opekarno, ki ji nižja cena mazuta omogoča, kolikor toliko uspešno poslovanje. Niso pa za-vrgli ideje o tovarnici okrasne in uporabne keramike. Da bi naložbo kar najbolj pocenili, naj bi proizvodnjo uredili v opuščeni dvorani pri bencinski črpalki v Lendavi, kjer je bil nazadnje tozd Primata. Ker bi v njej letno porabili 250 ton gline, bi jo tja vozili s tovarnjaki. V Opekarni poudarjajo, da je za to naložbo skrajni čas, sicer jih lahko kdo prehiti.
Biti gospodarstvenik danes, ko je gospodarjenje težko, ni lahko. Prav zaradi tega je pobuda predsednika izvršnega sveta lendavske občine, da se z direktorji delovnih organizacij sestane ob koncu vsakega trimesečja in še v sredini tega obdobja (letno torej najmanj osemkrat), dobrodošla, saj bo tako ta izvršilni organ lah
ko neposredno seznanjen s pogoji gospodarjenja, dosežki, problemi ... in bo lahko, kolikor bo pač v njegovi moči in pristojnosti, pravočasno ukrepal. Sicer pa bo izvršni svet tudi mesečno spremljal gospodarska gibanja. V tem izvršilnem organu so tudi pravilno zaznali, da so ponekod močno skrhani odnosi med tozdi, ki so v lendavski občini, in matičnimi podjetji, ki so zunaj pomurske regije. Izvršni svet se torej podaja na pot! Prav v teh delovnih okoljih (pa ne vseh) nekako zanemarjajo svoje tozde na
S. Sobočan
INPAK 86
manj razvitih območjih in jim ponavadi dajejo nedonosne programe brez prihodnosti. Po drugi strani pa tudi moramo priznati, da je mogoče ob večji strokovni angažiranosti marsikaj novega potuhtati tudi v lastnem tozdu, kar dokazujejo tudi v tozdu Dvižna oprema, saj so v nov viličar vložili veliko lastne pameti. Sploh pa so kadri problem, o katerem govore na vseh sestankih (kadrov pač ni, ugotavljajo), vendar, pravijo nekateri, tako hudo pa spet ni (kadri so), le strokovnjake je treba spodbuditi, da se bodo ukvarjali s strokovnimi deli.
Ne dramatizirati sedanjega stanja, smo slišali enega izmed razpravljalcev. Res je, da so takšni ali drugačni uspehi večkrat odvisni tudi od (uspešnih in manj uspešnih) knjigovodij, vendar se dejanska slika lahko zastre le za kratek čas, zato se le nagibamo k tistim, ki vidijo stanje takšno, kot dejansko je: težko! S tem, da so v nekaterih tozdih, kjer so že »planirali«, v akte zapisali, da se bo ekonomičnost njihovega poslovanja zmanjšala, da ne bo sredstev za sklade, da bo dohodek na zaposlenega manjši kot leto prej ... je dovolj povedano. Tako pesimistično, brezizhodno stanje, kot so ponekod zapisali v svoje načrte, dokazuje, kakšna je pravzaprav njihova »sposobnost«. Nikakršna! Izhod vendar mora biti! Poti je sicer več, sposobni vodstveni delavci pa bodo predlagali tisto, ki bo manj boleče. V mislih imamo preustroj proizvodnje in drugo, nikakor pa ne odpuščanje delavcev — kvečjemu zaposlitev v drugih podjetjih.
Gospodarstvo na vajetih? Včasih in ponekod bo res treba, da za vajeti poprime kdo drug, ali posameznik ali organ družbenopolitične skupnosti, kajti od takšnega ali drugačnega poslovanja je odvisna usoda ne le delavcev, ampak tudi drugih koristnikov novoustvarjene vrednosti.
Ne glede na to, da odnosi v delovnih organizacijah, delitev sredstev in drugo, niso idealni nikjer, tako tudi ne v ozdih lendavske občine, pa v lanskem letu ni bilo prekinitve dela, pač pa le dva izsiljena sestanka. To pomeni, da se delavci ne zaletavajo z glavo v zid (prekinitve dela in podobno), ampak skušajo kar največ trenj zgladiti po samoupravni poti. Tista dva izsiljena sestanka pa tudi nista velik madež, da bi zaradi njiju bili plat zvona — šlo je menda za neinformiranost, in ko so sestan-kovalcem dali odgovore na vprašanja, so mimo nadaljevali delo.
To so uradni podatki, ki smo jih zasledili v poročilu o varnostnih razmerah. Žal pa imamo še nekatere druge informacije o odnosu do družbenega premoženja. Teh protipravnih prisvojitev je bilo 71, zagrešili pa jih niso le delavci v svojih podjetjih, ampak (ali predvsem) dolgoprstneži od drugod (vlomi, kraje). Ugodno pa je, da gospodarska kriminaliteta (to je druga vrsta de-janj) ne izstopa. Spet dokaz ' več, da si vodilni in vodstveni delavci prizadevajo za odločitve, s katerimi ne pridejo navzkriž z zakonskimi določili, čeprav je včasih pod do cilja po redni poti težka.
Ne oziraje se na še kar ugodno stanje v podjetjih, vendarle poudarjajo, da na področju varovanja družbenega premoženja še zdaleč niso storili vsega, zato spet pogrevajo misel o enotni čuvajski službi, pravilno pa so tudi zaznali, da zavest o družbeni (pa tudi osebni) samozaščiti še ni dovolj utrjena.
Š.S.
Trgovina 21. stoletja
Največ pozornosti je na gornjeradgonskem sejmu nedvomno vzbudila improvizirana računalniška trgovina, ki jo je predstavil ljubljanski Mercator. Ta deluje po vzoru sistema EAN, ki od srede 70. let deluje v Evropi in večjem delu sveta (razen ZDA in Kanade). 1983. smo se sistemu priključili tudi Jugoslovani in ga poimenovali JANA (Jugoslovenska asocijacija za numerisanje artikala). Kaj je bistvo te tehnologije? Še najlaže vam jo bomo razložili, če zapišemo, da je osnova delovanja sistema poseben črtasti kod (že nekaj časa ga lahko vidite na embalaži pijač Radenske). V prihodnje naj bi imeli vsi izdelki, ki bodo naprodaj v trgovini, tovrstne črtaste oznake. Lete je elektronska blagajna s posebnimi čitalci koda sposobna dešifri-rati. Kod je sestavljen iz enotne številke (Jugoslovani imamo v EAN številko 860), imena izdelovalca in izdelka. Japonci imajo že čez 6000 trgovin s takim sistemom, mi še nobene. Sistem omogoča hitrejše obračanje kapitala, prožnejše prilagajanje ponudbe povpraševanju, torej doseganje največjega možnega dobička. Kupec pa bo poslej bolj gotov (oz. že kar prepričan), da je res plačal toliko, kolikor je blago vredno.
Kako nevarno je naše zaostajanje, je že nakazala EGS, ki od 1. L 1987 ne namerava več poslovati s partnerji, ki ne bodo imeli koda EAN na embalaži svojih izdelkov. Pri nas je osrednji problem seveda denar, saj najmanjši tovrstni sistem s štirimi blagajnami stane kar 500 milijonov dinarjev. Pa vendar so v Beogradu kupili prvih 350 blagajn, ki jih vključujejo v poslovanje trgovin z usnjeno galanterijo in čevlji že od začetka tega meseca. Samopostrežnice bodo (le kdaj?) prišle na vrsto zadnje, saj je nov sistem rentabilen šele, če je kodiranega 70 odstotkov blaga. Pri nas pa je šele 77 članic EAN, iz Pomurja sta to Radenska in Pomurka. INPAK 86 je bil priložnost za priključitev še več delovnih organizacij, kajti capljanje za razvitimi
STEKLENA, KOVINSKA IN PLASTIČNA EMBALAŽA
se nam bo slej ali prej maščevalo.
Bojan Peček
 Na sejmu INPAK 86 so en dan posvetili stekleni, kovinski in plastični embalaži. Na posvetu se je zbralo okrog 160 izdelovalcev, strokovnjakov in porabnikov te vrste embalaže. Ivan Vujovič je predaval o možnostih izdelave in predelave plastičnih mas v embalažo, Zvonimir Storjak o stekleni embalaži in Milenko Veličko-vič o kovinski embalaži in industriji konzerv. Posvet je vodil dipl. inž. Teodor Kralj (Saturnus Ljubljana), ki je dejal: »Namen tega posveta je bil pravzaprav medsebojno informirati vse tiste, ki jih ta tematika zanima. Med udeleženci prav gotovo najdemo proizvajalce surovin, embalaže, izdelkov in seveda vse druge, ki te izdelke uporabljajo. »Vprašali smo ga, katera vrsta embalaže ima po njegovem mnenju največjo prihodnost: »Če poznamo preteklost, je na to vprašanje zelo težko odgovoriti. V
V POMURJE
। Prejšnji torek je bil INPAK 86 v znamenju pogovorov o slovenskem luškem in železniškem transportnem sistemu, ki je eden temeljev za splošni napredek vsakega narodnega gospodarstva. Ugotovitve s posveta niso niti najmanj spodbudne. Danes je namreč predvsem neustrezen in zastarel transportni sistem (in ne več energetika!) tisti, ki najbolj zavira gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije.
Ker so na posvetu sodelovali predstavniki Luke Koper, Železniškega gospodarstva Ljubljana, republiškega Komiteja za promet in zveze ter (predvsem pomurskega) združenega dela, je bila to odlična priložnost za izmenjavo mnenj. Širokopotezen načrt so si zastavili v koprski Luki, saj želijo povečati promet s štirih na šest mili-
SAMO ŠE Z
Jonov ton letno. Pri tem pa seveda potrebujejo izrazito boljšo infrastrukturo (ceste in železnico). Ker bi radi razširili sodelovanje z Avstrijo, Madžarsko in ČSSR, se zavzemajo za gradnjo nove železniške proge. In ta naj bi tekla po Pomurju. »Koliko bi to pomenilo za to območje, mi verjetno ni treba praviti,« je dejal Alojz Boh z ljubljanskega Železniškega gospodarstva. Njegov namig je podkrepil še namestnik Komiteja za promet in zveze, Drago Skrabar, ki je zagotovil, da bodo storili vse, da bi novo progo začeli graditi že do leta 1990.
Še zanimivejši je bil drugi del pogovora med republiškimi funkcionarji s pomurskim združenim delom, posebej zastopniki Pomurke. Zelo kritično so obravnavali zastarel prevozni sistem, kar je še pose-
LETALOM?!
bej očitno v obrobnem Pomurju. Z bridkim, a slikovitim stavkom: »Še nekaj zim in v Pomurje bo mogoče priti le še z letalom!« so načeli tudi problem naših cest, ki sicer ni bil na dnevnem redu. Odgovorni so ob tem natresli le nekaj nedoločnih obljub in ponovili že znan podatek, da bo letos za obnovo pomurskih cest na voljo več denarja kot doslej.
In kaj zapisati ob rob posvetu? Če ne drugega, so se odgovorni za naš transportni sistem — če so se k nam pripeljali z avtomobili — prepričali, da imajo opozorila iz severovzhodne Slovenije trdno oporo v dejanskih razmerah. Sicer pa bomo sami videli, če se bodo recimo na radgonski sejem leta 1990 vsi prileteli s helikopterji ali letali.
Bojan Peček
preteklosti je bilo vedno tako, da so najbolj poudarjali njeno osnovno, zaščitno funkcijo. Tako je imela v enem obdobju prednost kovinska, drugič spet steklena in v novejšem obdobju plastična embalaža. V najnovejšem obdobju pa se ponovno vračajo nekatere stare vrste embalaže (glede na surovino). Vendar bo cena še dalje eden od glavnih razlogov, katera vrsta embalaže bo imela prednost. V novejšem času pa moramo pri embalaži posvečati vse večjo pozornost ekologiji ter novim zakonom.«
Teodor Kralj pa nas je seznanil tudi s problemi, s katerimi se ukvarja industrija embalaže: »Nekateri problemi so že zelo stari, pojavili so se hkrati z embalažo. Veliko ljudi namreč misli, da je embalaža le nadloga. To sodijo po tem, kar vidijo ob cesti in v grmovju. Ne bi smeli pozabiti, da je njena ogromna funkcija razpečevanje, zaščita, tako vlogo pa bo imela tudi v prihodnje. Nekatere probleme smo dedovali iz preteklosti, ko smo vse preveč pozornosti posvečali samo predelovanju, torej industriji, ki embalažo izdeluje. Pozabili pa smo na surovine in v zadnjem času na stroje za pakiranje. Nova doba je nekoliko svetlejša, vse več je izdelovalcev strojev (sejma so se udeležili tudi domači izdelovalci strojev za pakiranje), in vse več se govori o tem, da naj bi probleme razumeli vsebinsko. Drugi (mogoče največji) problem je vsekakor gospodarstvo. Embalaža ni bila nikoli samostojna, neodvisna od drugih vrst proizvodnje. Ker je trenutno v družbi stagnacija, je stagnacija utdi pri izdelavi embalaže. Tako pa ne moremo pričakovati gospodarskega uspeha niti proizvajalci surovin niti izdelovalci embalaže.«
INPAK 86
MACHTIGOVA »HRUŠKA«
Zbiralnikov dialog — za selektivno odlaganje
Akcija Dinosa Steklo je koristen odpadek v okviru siceršnjih prizadevanj po Sloveniji, čisti deželi, dobiva nove razsežnosti. Na posvetu o zbiranju in recikliranju nepovratne steklene votle embalaže smo slišali: naša država je veliko govorila o tem, kar sta ljubljanski Dinos in medvoški Donit naredila. V lastnem oblikovalsko-razvoj-nem studiu v Ljubljani je zbiralnik projektiral Saša Mach-tig, dipl, inženir arhitekture, profesor na oddelku za oblikovanje akademije likovnih umetnosti. Gre za tako imenovano »hruško« iz poliestra iz družine zbiralnikov za nepovratno stekleno votlo embalažo s prostornino tisoč litrov, ki se vsestransko vključuje v govorico arhitekturnega, urbanega, industrijskega okolja z osebnostno noto, identiteto, celo z nekaj humorja v svoji izvedbi. Posredi je edinstven sistem zbiranja steklenih odpadkov v Jugoslaviji, s katerim podjetni tandem Dinos-Donit trka na vrata gospodinjstev. Na osnovi
določenih meril ga je mogoče postaviti v stroga mestna središča, pred blokovske in zasebne gradnje.
Dialog z javnostjo je začel izdelek na bienalu industrijskega oblikovanja leta 1984 v Ljubljani, sicer pa je bil, zaradi odpiranja tržišča, na razstavi cestne opreme v Bologni in lani avgusta v Washingtonu v ZDA. Tudi v Dubrovniku že stoji, in če bo šlo po napovedih, naj bi jeseni prve zbiralnike te vrste uporabljali v Pqjnurju. Izdelovalec Donit napoveduje, naj bi v dveh letih po Sloveniji postavili od 1800 do 2000 »hrušk«, kar bi moralo zadoščati. To je tem pomembneje, če vemo za podatek, da se letno nabere v Sloveniji od 80 do 100 tisoč ton odpadnega stekla; od tega Dinos zajame 12, kvečjemu 15 tisoč ton, medtem ko večina konča na komunalnih odlagališčih. Tačas zbiralnika resda še ni na tržišču, je pa izhodiščna (približna) cena 180 tisoč dinarjev.
B. Žunec
EMBALAŽA DA, A LE Z VAŠIM NASMEHOM
Ena osrednjih osebnosti na sejmu embalaže in tehnike pakiranja, predsednik žirije za podeljevanje Oskarjev in pobudnik sejma je bil prof. dr. France Cegnar. Zelo lepo bi bilo, da bi si njegove besede z zadnjega dne sejma zapomnili in jih upoštevali vsi trgovci, ki so njegovo predavanje poslušali.
»Embalaža da, toda le z vašim nasmehom. Kajti, le če boste vi (trgovci — op. p.) ravnali v skladu s pravili dobre prodaje, vam bo embalaža pomočnik pri prodaji. Zato motate kupca na blago opozoriti, mu ga podrobno predstaviti in s tem v njem vzbuditi prepričanje, da ga bo kupil. In zapomnite si še nekaj: vsak kupec, ki pride v vašo trgovino, je za vas kralj. In vi lahko v mnogo-čem pripomorete k temu, da bodo vaši in naši kralji v trgovinah zadovoljni.« Mnenju dr. Cegnarja se brez pridržkov priključujemo in ga dopolnjujemo z mislijo, da so te preproste in neposredne besede najbolj učinkovita razlaga vse trgovske »filozofije«.
BOP
STRAN 6
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
kmetijska panorama
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Številna priznanja, pokali in
zvonci, ki krasijo predsobo Omarjeve domačije v Bankovcih, so dokaz, da znajo na tej kmetiji dobro gospodariti. Gospodar Alojz se je že pred dvajsetimi leti odločil, da se bo usmeril v živinorejo, pri tem pa mu je z nasveti veliko pomagal tudi brat, ki si je za študij izbral prav to smer. Pri Omarjevih so takrat začeli s petimi kravami, ki so dajale okrog 30 tisoč litrov mleka v laktaciji, z vztrajnim delom in ob upoštevanju strokovnih nasvetov pa se je mlečnost iz leta v leto povečevala.
Ko so pred štirinajstimi leti zgradili sodoben hlev na odpla-kovanje z desetimi stojišči in boksi za mlada goveda, se je ponudila priložnost, da čredo povečajo. Res da so se takrat s precejšnjo mero negotovosti odločili za novogradnjo, saj za tisti čas posojilni pogoji niso bili ravno najbolj ugodni. Ob 30-odstotni lastni udeležbi je posojilo v višini 8 milijonov dinarjev takrat
predstavljalo kar
precejšnjo
obremenitev, zato odobrenega posojila tudi niso v celoti izkoristili. Je pa bil takrat material še dokaj poceni, tako da so s sedmimi milijoni hlev dogradili in ga opremili ter uredili še fasado.
Po letu 1980 so čredo vsako leto povečali za eno kravo in danes je v hlevu 9 molznic, kakršnih bi si želel vsak dober rejec. Omarjevi namreč dosegajo hlevsko povprečje večkot 5 tisoč litrov oddanega mleka na kravo, s tem pa se uvrščajo tudi med najboljše rejce na območju Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti. To najbolj zgovorno potrjujejo tudi številna priznanja, ki so jih prejeli na različnih razstavah in sejmih. Za doseganje tako velike mlečnosti so letos prejeli tudi priznanje Zadružne zveze Slovenije, že sedem let zapored pa so dobili plaketo Živinorejske poslovne skupnosti za 5.500 litrov namolzenega mleka na kravo.
In v čem je ključ za doseganje tako dobrih proizvodnih rezultatov? Alojz pravi, da vedno posluša nasvete strokovne službe, posebno skrb pa je vselej namenjal tudi selekciji. V hlevu ima bikov-
DOPOLNITEV ČLANKA
SEMENARSTVO - IZHODIŠČA IN MOŽNOSTI
(KMETIJSKA PANORAMA, MAJ 1986)
Pridelava kmetijskih rastlin v družbenem in zasebnem sektorju od zasnovanja in pridobivanja semenskih posevkov, kontrole pridelave, dodelave, skladiščenja in ugotavljanje kakovosti, razdeljevanja in uporabe semena — predstavlja eno od glavnih dejavnosti v kmetijstvu naše države. To je pomembno zlasti za zasebni sektor, tako zaradi potreb pridelave kot uporabe kakovostnega semena in glede na večino površin in pridelave v tem sektorju, v državah, kjer je kmetijska pridelava najbolj razvita in v tistih, kjer so največji porabniki hrane, je največja poraba kakovostnega semena.
znajo tudi v tujini, zato so tudi možnosti za izvoz. Pridelava semena posameznih kultur predstavlja narodno bogastvo naše države. Tudi za našo regijo lahko predstavlja semenarstvo, zlasti krmnih rastlin, t. j. trav in raznih detelj poleg pridelane kakovostne krme, večji vir dohodka na
Zaradi uporabe kakovostnega semena in drugega so doseženi svetovni rekordi v kmetijski pridelavi pri posameznih kulturah. To je tudi razlog, da v mnogih razvitih državah semenarstvo zavzema zelo pomembno mesto, predvsem na Nizozemskem, v ZDA, na Danskem in drugod. Pri nas so doseženi vidni rezultati v pridelavi z uporabo kakovostnega semena. Pridelki so se zlasti povečali pri tistih kulturah, kjer se je naprej razvila selekcija rastlin, to sta predvsem koruza in pšenica.
.Ne glede na te uspehe ne moremo biti zadovoljni, ker so kulture, ki jih gojimo na osnovi uvoženega semena, kot je to primer za seme trav, detelj in nekaterih drugih semen krmnih rastlin, iz uvoza pa pokrivamo 80 odstotkov potreb. Samo pri travnih semenih letno uvozimo 2.200 ton, za kar se porabijo znatna devizna sredstva. Velik delež preskrbe s semeni trav in detelj za domače potrebe bi lahko bil iz naše regije, ker so zelo primerne naravne razmere za pridelavo navedenih semen. Naše razmere po-
Vsaka krava pri gobcu doji
ske matere, ki so bile osemenjene z uvoženim semenom, teličke pušča doma za nadaljnjo rejo, bikce pa oddaja Živinorejskc-ve-terinarskemu zavodu za Pomurje. Tako ima zagotovljeno lastno obnovo črede, saj je po 5 do 6 laktacijah potrebno kravo zamenjati z mlado. Za obnovo lastne črede potrebuje tako letno od 2 do 3 mlade krave, preostale doma vzrejene telice pa proda na plemenskih sejmih.
Ko sem Alojza povprašal, katero izmed številnih priznanj, ki jih je doslej prejel za dosežene proizvodne rezultate, mu je najljubše, niti ni preveč razmišlja. »Vsa priznanja so mi draga, saj so to priznanja za vloženo delo in trud, hkrati pa so tudi spodbuda za nadaljnje delo. Seveda pa so to le moralna priznanja in spodbuda, medtem ko bi se morale materialne spodbude kazati v ustreznem plačilu za vloženo delo in stroške. Menim, da je cena mleka še vedno prenizka, kar najbolje potrjujejo podatki iz družbenih mlekarskih farm, ki se kljub višjim cenam, kot jih za mleko dobimo kmetje, otepajo z izgubami.«
Kljub vsem težavam, ki so v zadnjem času v živinoreji še posebno izrazite, Omarjevi črede niso zmanjševali, saj se dobro zavedajo, daje potrebnih nekaj let, če bi jo želeli ponovno obnoviti. Sicer pa imajo poleg krav molznic še deset plemenskih svinj, saj se v neustaljenih razmerah, ki že vsa leta vladajo v kmetijstvu, samo v eno proizvodnjo ni mogoče usmeriti. Pred časom, ko so se razmere tudi v prašičereji močno poslabšale, so čredo plemenskih svinj zmanjšali na polovico, vendar pa se tu čreda lahko hitreje obnovi in tako imajo spet polne hleve.
Če je bilo nekoč, ko je bila krma še poceni, pitanje iz vreče tudi v Pomurju močno razširjeno, Omarjevi tega niso nikoli delali. Tako tudi zdaj pridelajo doma dovolj lastne krme in dokupujejo le potrebne beljakovinske in rudninske koncentrate. Na 8 hektarjih lastne in 2 hektarjih najete-zemlje, ki jo imajo v najemu, pridelajo dovolj krme za govedo in svinje, to pa jim uspeva predvsem zato, ker zemljo tudi pri-
enoto površine.
POSEBNOST PRIDELAVE SEMENA KMETIJSKIH KULTUR
Seme je posebno blago s tveganim pridelovanjem, ki poleg naravnih razmer zahteva več strokovnosti kot druga pridelava. To je treba upoštevati pri organizacijskem, materialnem in kadrovskem usposabljanju ljudi za opravljanje te dejavnosti. Pri tem je zlasti potrebno upoštevati naslednje posebnosti te pridelave:
_ pridelovanje s posebno agrotehniko, s katero je potrebno prenesti lastnosti sorte, obvarovati seme pred boleznijo, škodljivci, pleveli in zagotoviti možnosti, da se doseže zadovoljiva uporabna vrednost semena;
— z dodelavo se lahko ukvarjajo organizacije, ki izpolnjujejo
memo gnojijo. Medtem ko travniki na mnogih kmetijah dajo letno komaj dva odkosa trave, pri Omarjevih kosijo štirikrat letno. Prvi in četrti odkos silirajo, vmesna dva pa posušijo. Za siliranje so se odločili že pred leti, saj je tako spravilo enostavnejše, v kombinaciji s silažno koruzo pa dobijo tudi najprimernejše obroke za krmljenje krav molznic. Brez vlaganj seveda takšnih pridelkov ne bi dosegali, zato travnike vsako leto pognojijo s 500 kilogrami NPK in 300 kilo-' grami dušičnih gnojil, poleg tega pa jeseni gnojijo še z gnojevko. Ob hlevu so uredili tudi 80 arov pašnika, tako da so krave vsak dan nekaj ur tudi na paši. Krme jim tako ne zmanjka, saj imajo poleg travnikov še 6 hektarjev njiv zasejanih s koruzo, ki jo prav tako silirajo, pa še kakšen
NOVOST NA NAŠEM TRZISCU
poročali smo že, da se je soboška Panonija z letošnjega kmetijskega sejma v Novem Sadu vrnila z zlato medaljo, ki jo je prejela za KOMBI SEM, to so stroji za kompletno obdelavo zemljišča od predsetvene priprave zemlje do setve. Panonija se je na sejmu tudi tokrat predstavila s celotnim kmetijskim programom, ob sadilnikih za koruzo, ki jih izdelujejo v sodelovanju s firmo Becker in stiskalnicah za seno, pa je tokrat med obiskovalci vladalo veliko zanimanje za žitno sejalnico, ki je novost na jugoslovanskem tržišču.
Žitno sejalnico, ki jo izdelujejo v sodelovanju z italijansko firmo Pegoraro, so razvili strokovnjaki Panonije, z njo pa je možno sejati 22 različnih kultur, od vseh vrst žitaric, trav in repe do koruze. Sejalnico bodo izdelovali v treh izvedbah širine dva, dva in pol ter tri metre, letos pa bosta na tržišču le zadnji dve. Ob tovrstnih sejalnic, ki so že na tržišču, se Paponijina odlikuje še z napravo za trasiranje poti, ki rabi kasneje za škropljenje, z zadnjim diskastim čitalnikom, ki rabi za označevanje poti pri škropljenju, preden je seme vzklilo, ter z dozerjem za insekticide.
Po novi žitni sejalnici je že zdaj veliko povpraševanje, saj jih bodo že letos 60 izvozili, za domači trg pa jih bodo naredili 80. Najmanjša možna količina semena, ki jo je s to sejalnico možno posejati na hektarju, je 1,5 kilograma, stala pa bo okrog 850 tisočakov.
L. Kovač
posebne zakonske predpise glede tehnične opremljenosti in strokovne usposobljenosti;
— v biološkem smislu mora biti seme sortno, čisto, zdravo, kaljivo, z energijo kaljivosti, ki zagotavlja z zakonom predpisane norme;
— seme je živo, torej diha in rabi energijo, zaradi tega se mora hraniti od žetve do setve v posebnem okolju, da bi zadržalo uporabno vrednost.
Za tako zahtevno delo pa je potrebno imeti tudi specializirane organizacije. V regiji smo imeli že pred vojno znano selekcijsko postajo v Beltincih, ki je za tisto obdobje dajala vidne rezultate v selekciji in pridelavi semen. Vendar je bila iz znanih oziroma nepotrebnih vzrokov selekcija ukinjena. Po vojni je bil zgrajen obrat za semenarstvo pri takratnem Agromerkurju v Murski Soboti. V okviru tega obrata se je dobro razvila semenska pridelava travnih in deteljnih semen, precej za izvoz. Tudi ta obrat je propadel, takrat ko so se drugi, ki so začeli s semenarstvom po vojni, dobro razvili v močne organizacije, čeprav niso imeli močnega zaledja za pridelavo, kot je v Prekmurju.
Leta 1978 je bil ponovno ustanovljen semenski obrat — tozd Semen na manj razvitem območju na Hodošu, ki daje zaposlitev določenemu številu delavcev. V zadnjih letih so bili doseženi pozitivni rezultati v tej dejavnosti; čeprav je bilo potrebno premagovati mnoge težave, kar se je dalo le s trdno voljo in entuziaz-mom, po zaslugi skromnih ljudi v neposredni proizvodnji, ki so
poldrugi hektar pšenice sejejo vsako leto, in seveda sladkorno peso, ki so ji letos namenili 60 arov.
Človek bi pomislil, da je za vse to potrebno veliko dela, vendar ga Omarjevi z lahkoto spravljajo. V sezoni je treba sicer krepko pljuniti v roke, vendar večino del opravijo s stroji, tako da zdaj tudi delo na kmetih ni več tako garaško, kot je bilo včasih. To, in pa seveda primeren dohodek, ki se ga da doseči z umnim gospodarjenjem, je tudi sina spodbudilo, da bo ostal na kmetiji. Končal je srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, zdaj pa je izredno vpisan še na veterinarski tehniški šoli, ki mu bo pri delu z živino veliko koristila. In tako se za prihodnost Omarjeve kmetije v Rankovcih ni bati.
Ludvik Kovač


težave premagovali z zelo slabo tehnično opremljenostjo; čeprav so nekateri, zaposleni v tozdu, ki niso delali v neposredni proizvodnji, ob dokaj dobrih osebnih dohodkih stalno skušali zavreti za razvoj in širjenje dejavnosti ter so nasprotovali zaposlitvam sposobnih strokovnjakov.
Možnosti nadaljnjega hitrejšega razvoja, ki bi bil v korist predvsem manj razvitemu predelu Goričkega, kot tudi celotni regiji, je možno le z nadaljnjo zaposlitvijo strokovnjakov entuziastov, brez vmešanja laikov v poslovanje v tej zahtevni dejavnosti, ki o semenarski dejavnosti nimajo osnovnega znanja. Na samoupravnih odločitvah zaposlenih v tozdu, na moralnih normah in človekovem dostojanstvu ter po zamisli, ki jo je predvidel predsednik KPO sozda ABC Pomurka, Gusti Grof, za razvoj semenarstva v celotni regiji.
Lahko pa pride tudi do hudih težav oziroma ponovno do propada tudi tega semenarskega obrata, če se bodo še naprej brez vednosti odgovornih v tozdu in brez vednosti kolektiva opravljali na račun tozda tako nespamen-ti posli, kot je bilo v letu 1984 in 1985 s prometom in manipulacijo z ajdo.
Potrebno bo začeti dosledno spoštovati zakonske predpise o semenu, spoštovati strokovnost, ker se na pamet ne da gospodariti in samoupravljati. Brez spoštovanja ustavnosti, zakonitosti in strokovnosti pa ne more biti družbenega napredka, napredka, ki je naši regiji nujno potreben.
Viktor Banko
O PROJEKTU VISOKO PRODUKTIVNIH MOLZNIC NA MODELNIH KMETIJAH
BO ZGLED Z BAVARSKE POTEGNIL KZ PANONKA?
Že dobri dve leti skupina zanesenjakov na soboškem Živinorejsko-veterinarskem zavodu razvija projekt, ki bi mogel imeti pomembne posledice za živinorejo. Po besedah mag. Igorja Vojtica sestavljajo skupino visoko specializirani strokovnjaki, veterinarji in agronomi, ki tesno sodelujejo in skušajo sproti reševati določene probleme, do katerih prihaja pri pridobivanju mleka na usmerjenih kmetijah.
Če so si ta vaš projekt oz. modele ogledali celo strokovnjaki z miinchenske veterinarske fakultete, že ne more iti za nekaj povsem običajnega. Kako ste ga zasnovali in kakšne so značilnosti vašega pristopa?
Zelo rano po porodu pri molznicah kontroliramo funkcijo jajčnikov, kar se pri vsakodnevnem rutinskem delu ne opravlja na ta način.' Analiziramo motnje v presnovi mineralov tudi v ener-getsko-proteinskem metabolizmu na podlagi krvnih analiz. Izračunavamo obroke na osnovi analiz krme, kmril ter analiz krvi. Podatke shranjujemo v hlevski mapi in praviloma na zavodskem računalniku, po potrebi se tudi računalniško obdelujejo.
Kaj vas je skratka privedlo, da ste se lotili tega pristopa? Kaj je bilo odločilno?
Na podlagi evropskih in svetovnih izkušenj strokovnih služb v državah, v katerih imajo celo presežke mleka, smo napravili nov koncept reševanja plodonos-nih motenj in pridobivanje mleka na usmerjenih kmetijah. Naše usmerjene kmetije imajo po 6 do 30 krav molznic in hlevsko povprečje mleka nad 4500 kilogramov v standardni laktaciji. Danes dobivajo od 5 do 8 tisoč ko-logramov mleka na hektar obdelovalne zemlje, medtem ko znaša jugoslovansko povprečje 525 litrov. Količina mleka na hektar obdelovalne zemlje je približno tolikšna kot na Bavarskem.
Ustavila bi se pri podatkih o izgubah v mleku, ki so več kot presenetljivi. Kaj razkrivajo številke? Kaj se dogaja? Kako naprej? Če govorimo o izgubah v pridobivanju mleka, naša skupina ocenjuje, da tačas izgubljamo na območju kmetijske zadruge Panonka šest starih milijard dinarjev. kako smo prišli do teh številk? Eden od osnovnih parametrov pri pridobivanju mleka je poporodni premor. Gre za obdobje od poroda do nove brejosti. Optimalen poporodni premor je 85 dni. Če se podaljša, računamo, da v standardni laktaciji 3500 kilogramov mleka izgubljamo vsak dan 782 din. Za primerjavo: v Sloveniji znaša poporodni premor, po podatkih živinorejske poslovne skupnosti, v A kontroli pridobivanja 120 dni, na območju KZ Panonka pa 128 dni.
Kaj se zgodi, če razširiva ta vaš model od elitnih 10 na 80 usmerjenih kmetij?
Na naših modelnih kmetijah smo imeli poporodni premor 104 dni. Na kmetijah, ki smo jih imeli za kontrolo, smo registrirali poporodni premor 114 dni. Dosegli smo skrajšanje za 10 dni. Lahko povem, da so prihranki 118 starih milijonov. Če bi naš program razširili na 80 usmerjenih kmetij, računamo, da bi neposredni prihranki znašali čez staro milijardo dinarjev.
Najbrž pa ne moremo mimo dejstva, da je ta vaš program sorazmerno drag?
Program ni poceni, vendar je upravičen glede na dolgoročne učinke. Pri tem mislim na dejstvo, da smo na njegovi osnovi
Turnišče: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču iz tedna v teden zelo niha. Medtem ko je v prejšnjih tednih bila ponudba nekoliko večja in so lahko prišli na svoj račun vsi kupci, je minuli teden bila ponudba ponovno izredno skromna. Tako so rejci v četrtek. 5. junija ponujali le 23 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Za par so zahtevali od 22.000 do 30.000 dinarjev, prodali pa so vse pujske.
Sejem v Turnišču je vsak četrtek, prične pa se ob 7. uri.
sposobni voditi tehnologijo pridobivanja mleka in reprodukcijo v celotni populaciji molznic na območju KZ Panonka in v tem smislu je zelo poceni.
Skušajva iskreno zaokrožiti najin pogovor! Vsekakor gre za dolgoročno raziskovalno nalogo, ob kateri zadevate na zanimive kazalce glede starosti živali in tehnologije. Kakšne?
Najboljšo plodnost opažamo pri kravah, poprečno starih 4 leta. Prveshice kažejo nekoliko slabšo plodnost. Razlike niso bistvene, ampak so posledica izčrpanosti po prvi laktaciji. Krave, starejše od 8 let, ne dosegajo zadovoljivih rezultatov pri plodnosti, verjetno zaradi izčrpanosti, kar je posledica kakovostno nezadostne prehrane za določeno raven pridobivanja mleka.
Gre seveda za povprečje?
Govorim o povprečju. Določene živali ostanejo breje tudi v starosti 16 ali 18 let. Vendar so to v naravi in pri naši tehnologiji izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Pa še to, magister Vojtic. Kateri problem bi iz vsega povedanega izpeljali za naše rejce na terenu?
Pogosto me sprašujejo, kakšen je optimalen čas prve osemenitve po porodu. Naše raziskave kažejo, da najboljšo plodnost dosegamo, če krave prvič osemenimo po 40. dnevu oziroma ne čakamo dlje kot 75 dni po porodu. Če so krave prej osemenjene, pri visoki proizvodnji mleka nekoliko skrajšamo laktacijo in podaljšamo poporodni premor, če pa predolgo čakamo, plodnost ni bistveno slabša, ampak smo tako dolgo čakali, da je poporodni premor podaljšan in s tem zmanjšana gospodarnost pridobivanja mleka.
V določenih strokovnih krogih sozda ABC Pomurka je projekt naletel na dobršno mero nezaupanja, celo odklanjanja. Tu niso prepričani, da gre za nov, kakovosten pristop, resda po vzoru tujih izkušenj, vendar bistveno obogaten in prilagojen za naša tla. Člani večdisciplinarno sestavljene skupine na soboškem ŽVZ so prepričani, da bavarska raven pridobivanja terja bavarsko uveljavljanje stroke. Ne bo mogoče v nedogled dopuščati velikega razkoraka med stanjem in delovanjem veterinarske stroke v regiji in dejanskimi zmogljivostmi njiv in krav. Zdaj je še tako, da gredo prizadevanja ne v povečanje, ampak v zmanjševanje pridobivanja. Temu je v dobršni meri krivo dejstvo, da v Pomurju obstaja pet popolnoma različnih veterinarskih ustanov, vključno z obratnimi ambulantami. Na ŽVZ so sicer v tej zvezi izdelali razvojno projekcijo, ki pa ni uspela; resnici na ljubo menda tudi zavoljo določenih zasebnih interesov in teženj.
Kljub vsemu se v skupini strokovnjakov ne dajo. Imajo še nekaj želez v ognju. Med drugim se ukvarjajo s tezo, če zdajšnja selekcija goveda bolj ne škodi kot hasni, in izredno zahtevno nalogo, namreč s transplantacijo (presaditvijo) govejih zarodkov, pri čemer bodo med prvimi v Jugoslaviji.	Branko Žunec
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
STRAN 7
V iskanju projekta Pomurje 2000 (XXV)
Dajte mi oporno točko!
Ne strinjam se s tvojimi idejami in z vsemi močmi se bom boril proti njim, pripravljen pa sem žrtvovati tudi življenje za to, da boš ti svoje ideje lahko vedno izražal. (Sandro Perti-ni)
Kako pripeljati h koncu z velikimi besedami naslovljeno »nadaljevanko«, ki smo jo začeli 14. novembra lani in si jo zamislili kot serijo sedmih okroglih miz oziroma zapisov z njih? Morebiti bi za sklepno izhodišče vzeli nekoliko na rob zrinjen vidik, namreč o psihosocialnih vplivih gospodarskih kriz.
BREZ SIMPTOMOV, KOT TABULA RASA
»Veliko stvari govori, da v sodobnih industrijskih družbah obubožanja ni mogoče več identificirati kot zmanjšanje kupne moči ali življenjskega standarda, ampak kot naraščajočo odtujenost. Kako bi si mogli sicer razložiti, da prav v razvitih industrijskih deželah toliko ljudi razjedajo občutki nesmisla, nepomembnosti nemira; razdvojenosti, zmedenosti in nemoči ter da srečamo v njih pravo epidemijo duševnih, psihosomatskih in vedenjskih motenj in bolezni? Vzemimo samo domače podatke. Ni dvoma, da nam je šlo v zadnjih desetletjih v gmotnem pogledu vedno bolje, in vendar danes ugotavljamo, da imamo v naši republiki na desettisoče alkoholikov, da smo prodali lani okroglo 150 milijonov tablet pomirjeval, da imamo eno najvišjih stopenj samomorov v Evropi, da imamo v Jugoslaviji med aktivnimi zavarovanci več kot 11 odstotkov delovnih invalidov, četrtino med njimi na osnovi psihiatričnih diagnoz, da je stres vzrok polovici vseh obolenj, s katerimi se zatekajo ljudje k zdravnikom splošne medicine. K temu je treba prišteti še čisto poseben fenomen, da srečamo danes vedno več bolnikov brez simptomov, ljudi, za katere je značilna majhna intenzivnost doživljanja, čustvovanja in veselja nad življenjem, nizka stopnja kritičnosti in odgovornosti, zato pa toliko večja mera egoizma, brezobzirnosti, rivalitete, sovražnosti, primitivizma, zainteresiranosti za udobje in telesne potrebe, konformizma in strahu, da bi izgubili svoj materialni standard ... Ali ni potemtakem blizu misel, da prispevajo stiske in pomanjkanje k večanju iznajdljivosti in socialne spretnosti ljudi, oživljajo njihovo motivacijo in večajo enakost med njimi ter solidarnost? Žal raziskave preteklih ekonomskih kriz kakor tudi teorije motivacije in učenja ne potrjujejo, da se stiske najboljši učitelj ljudi in nekakšna osvežitev duševnih in socialnih procesov.« (Tako dr. Hubert Požarnik v letošnji aprilski številki Zdravstvenega vestnika.)
ZAMUJANJE IN VEČNO VRAČANJE
Vračamo se k prvima dvema nadaljevanjema, ko smo se z ekonomistom, sociologoma in politologom ukvarjali z Alternativami dolgoročnega družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine Murska Sobota. Takrat se nam je tudi ponudila priložnost, da dobimo intervju od Emila Milana Pintarja, vodje projekta Slovenija 2000 in direktorja ljubljanskega urbanističnega inštitututa, ki smo jo s pridom izkoristili. Vznemirjalo nas je vprašanje razvojnega scenarija ob vedenju, da je za majhne — kot je Slovenija in v njenem okviru Pomurje — nujnost, da so odprti v svet. Skušali smo izbirati med modeli in spoznali, da je slovenski »model« brez primernih šol in dodatnega izobraževanja. Da pomeni recimo finski pospeševanje drobnega gospodarstva, švedski velike izvozne korporacije in južnokorejski usmeritev v visoko tehnologijo. S kasnejšimi šestimi udeleženci okrogle mize se je premislek gibal med vladavino nesposobnosti (sive povprečnosti) in tehnologijo kot izzivom in zablodo. Za »vzorec« smo v tej zvezi dali pod povečevalo sozd ABC Pomurko, Muro in Gorenje Elrad. Pri tretji iz serije okroglih miz o pomurski razvojni strategiji nam je šlo za preverjanje vsega tistega, kar se dogaja v verigi od zasnove do prodaje izdelka. Pomagali so nam strokovnjaki iz Livovega tozda v Rogašovcih, ljutomerskega Imgrada, radgonskega Gorenja Elrad in soboškega Srednje-
šolskega centra tehniško-pedago-ške usmeritve. Osvežimo si spomin samo z dvema vprašanjema: bomo skočili ali se skuhali ter, če že ne Sillicon valley, pa vsaj agrar valley? Povabilu zr, četrto okroglo mizo so se odzvali vodilni poslovneži iz Mure, Radenske, Ina Nafte, Gradbeništva Pomurje in Gorenja Varstroj. Zanimale so nas vrednosti urejene ga, uglajenega, jezičnega menežerja, dejstvo, če večkrat (z)grešiš, ostane le še stečaj — tako je pravilo v poslovnem svetu — poduk tistim, ki »meglarijo«, naj bodo ves čas med tanjšo kuverto in odstopom, ter vprašanje z brado, kje naj bo možganski center naše pokrajine. Posebej živahno je bilo za petim omizjem.
EVROPSKI SCENARIJI IN ZMOTE
Osišče kresanja mnenj udeležencev — strokovnjakov za različna področja in dveh Murinih delavk — je zadevalo humanizacijo dela in življenjsko kakovost. Zlasti se nam je zdelo pomembno razčleniti polno zaposlenost in državo blaginje, o čemer na primer Šved Gunar Carlsson meni, da je polna zaposlenost v sedanjih okoliščinah absurdna, saj zahteva vsaj petodstotno rast narodnega dohodka v razvitih državah, to pa ogroža razvoj drugih, manj razvitih dežel. Druga izbira sta zajamčena zaposlitev in zajamčen dohodek, s katerim se lahko zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe. Zajaničeno delo in zajamčeni dohodek naj bi bila pravica in dolžnost slehernika; kdor hoče več, naj si sam poišče dodaten posel in dohodek. Družba mu tega ne preprečuje in ne zagotavlja.
Z nekaj pretiravnja se nam je vsilil dvom, če se ne vračamo v leninove čase ob hkratnem, čustvenem izbruhu O bog, v kako fantastičnem času živimo, ki si ga je privoščil eden naših' družboslovcev, ko je prebiral Mega-' trende ameriškega znanstvenika, sociologa Johna Naisbita, ki so lani izšli v New Yorku. Takrat še nismo poznali petih evropskih scenarijev in zmot, na katere v zadnji Reviji za razvoj opozarja dr. Veljko Rus. Vredno jih je vsaj okvirno poznati, saj se moremo iz njih mnogokaj naučiti. Po prvem — negotova zaposlitev kot posledica negotovega okolja — naj bi se sedanja nesoglasja med poglavitnimi dejavniki družbenega dogajanja nadaljevala. Največ, kar lahko pričakujemo, je skrajševanje delovnega časa, kar ni dovolj za učinkovito zmanjševanje brezposelnosti. Po drugem — svobodna izbira dela in osebni dohodki za vse — je v ospredju temeljno soglasje med osnovnimi družbenimi dejavniki, da je potrebno drugače pojmovati delo in zaposlitev. Temeljna sprememba je, da razveljavimo načelo plačevanja oziroma nagrajevanja po delu. Plača ni več posledični ekvivalent za delo, ampak zagotovljeni dohodek, do katerega ima pravico sleherni član družbe, ne glede na to, ali hodi v službo, ali pa skrbi za gospodinjstvo. Zagotovljeni dohodek odpravlja razlike med zaposlenimi in brezposelnimi. Uveljavljajo se nove oblike zaposlovanja, kot je skrajšan delovni čas, deljeno delo, kombinirano delo v podjetju in lastni režiji. Po tretjem scenariju naj bi bilo delo za vse kot plod uravnoteženega dogovarjanja. Po četrtem je delo za najsposobnejše plod kompetitivne družbe. In peti scenarij? Govori o delu v okovih države blaginje. Samo nekaj tez. Delovno silo ščiti država z ustrezno makroekonomsko politiko, ki zagotavlja polno zaposlenost, enotno dolžino delovnega tedna in druge prvine aktivne politike zaposlovanja. Sem spadajo dosledna davčna politika, omejevanje črne in sive ekonomije, ponovna selitev delovne sile iz neformalne v formalno ekonomijo in subvencionirana prekvalifikacija zaposlenih. Država omejuje porabo energije in surovin. Obstaja nenehen pritisk na podražitve. Inovacijska dejavnost ni dovolj nagrajevana. Znanost in tehnologija sta nezadostno financirana. Tudi beg možganov je skoraj neizogiben.
Za nas je dandanes najbolj
stvaren prvi scenarij, meni dr. Veljko Rus in pripominja: »Razumno urejanje popoldanske ekonomije in neadministrativno povezovanje te z »dopoldansko« pomeni najbolj naravno in seveda tudi dokaj specifično jugoslovansko pot iz ekonomske stagnacije, nezaposlenosti in apatije.«
PRI KONCU »NADALJEVANKE«
Za šesto okroglo mizo smo se poglobili v problematiko zdrave zdravstvene politike, zdrave prehrane in zdrave ekonomije, kar vse sodi v okvir zdravega ekosistema oziroma humanizacije dela in .življenjske kakovosti. Z ljudmi, za katere smo sodili, da bi nam lahko pri tem kakorkoli pomagali — predvsem iz tozda Zavod za socialno medicino in
Skupnost mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti je v sodelovanju z OK SZDL pripravila pogovor o problematiki in nadaljnjem razvoju mesta Murska Sobota. Poleg predstavnikov skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij so se pogovora udeležili tudi odgovorni dejavniki, ki so v razpravi načeli vrsto odprtih vprašanj. Žal pa je bilo danih le malo konkretnih odgovorov, zato bodo taki pogovori gotovo potrebni tudi v prihodnje.
Zagate mestnih krajevnih skupnosti
In kateri so najočitnejši problemi, s katerimi se ubadajo v šestih krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota? V skupščinah KS se ubadajo z zagotavljanjem sklepčnosti, zlasti zaradi slabe udeležbe delegatov in organizacij združenega dela.
Zato so s? v razpravi zavzeli za njihovo večjo odgovornost oziroma za ustrezno izbiro delegatov. Opozorili pa so na ne dobro delo poravnalnih svetov in komisij, za socialno in zdrav-stve delo. O tem sta govorila Geza Kardoš in Dragica Juterš-nik, ki sta opozorila na precejšnjo obremenjenost socialno-zdravstvenih komisij, na katere občani tedensko naslavljajo številne vloge, predvsem zaradi uveljavljanja socialnih pomoči.
Varčevanje in marksizem
Dajmo otrokom v šolah več naukov iz varčevanja z energijo, ne samo marksizma, je rahlo bogokletno na glas razmišljal udeleženec nedavne seje odbora za energetiko na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Tudi kmete razsvetljujmo o smotrnejši rabi traktorjev, pa gospodinje in še koga, saj ni vseeno, če se stroj vrti, »ruži« in požira kilovate, ali pa teče racionalno, namensko. Medtem ko v svetu okrog nas že poznajo žarnice s 30-odstotnim energetskim prihrankom, so v TEŽ (tovarni električnih žarnic) baje sklenili, da to fazo preskočijo.(!?)
Sicer pa so na seji dali pod povečevalo gradivo republiškega komiteja za energetiko Možnosti in priporočila za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. Padlo je vprašanje, če je kaj (in koliko) podjetij v Pomurju, ki imajo izdelane varčevalne programe. Kaže, da bi jih mogli prešteti na prste ene roke, so pa to večja, kot recimo Radenska, Elrad, Nafta in še kakšno. Eden od zgovornih kazalcev torej, kaj se na tem področju dogaja, smo slišali. Sklenili so, naj bi čimprej, najkasneje do naslednje seje, zbrali kar največ podatkov o gibanju in ukrepih v energetski politiki regije, saj bi bila to dobra osnova za delo odbora.
Tudi do informacije o vsem, kar se dogaja pri pripravah na načrtovano gradnjo hidroelektrarn na Muri se je opredelil odbor s pri-pombno, da je vprašljiva oskrba z vodo in da za zdaj ne gre računati s soglasjem Avstrijcev in Hrvatov za čelno akumulacijo v Apaški dolini in zaključno nekje pri Murski Soboti. Pisna informacija, ki so jo predložili, je hkrati v dokajšnjo oporo nepoučenemu, če hoče imeti kronološki pregled od ljutomerskega sestanka oktobra 1979, ko so začeli pripravljati usklajen program za vsestransko izkoriščanje reke Mure, do maja letos, ko nastaja krajinska zasnova oziroma naloga Dolgoročni razvoj območij ob Muri v občinah Gornja Radgona, Murska Sobota, Ljutomer in Lendava kot podrobnejša sestavina dolgoročnih planov občin, ki jih izdeluje soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem. Raziskovalni nalogi — geotermalna energija kot možen vir toplotne energije za Mursko Soboto in okolico in vloga bioplina v energetski oskrbi Pomurja — katerih nosilec je dipl.inženir kemijske tehnologije Stanko Juršič, pa so člani odbora za energetiko pri medobčinski gospodarski zbornici soglasno potrdili. B.Žunec
higieno pri Pomurskem zdravstvenem centru — smo ugotavljali, kakršen slog imamo, takšni smo, tehtali, kako je z okoljem, preudarjali o prehrambenih navadah mladeži (ocvrt krompirček, vroča hrenovka in sendvič) ter ponovili, da so delavk? v tekstilni industriji — ne le v soboški Muri — iz dneva v dan pod težo prisilne drže in vsakovrstnih stresov. Sedma in zadnja okrogla miza je bila »rezervirana« za ta čas še posebej aktualno temo: energetiko, ob čemer so se nam odprli številni drugi, vzročno-posledični vidiki te zahtevne in zapletene problematike.
Hkrati z »nadaljevanko« smo skušali določena vprašanja dodatno razčlenjevati in iskati odgovore. Na tej osnovi je nastalo srečanje z dr. Marjanom Senjurjem, dekanom ekonomske fakul-
Te probleme bi morali po njunem reševati širše v mestu Murska Sobota, ža kar naj bi posebej angažirali socialnega delavca oziroma kakega drugega strokovnjaka.
Precej vprašanj je bilo tudi o vzdrževanju mesta, komunale in urbanizma. Kot odprti problem so navajali vzdrževanje zelenic, nasadov, asfaltnih poti in dvorišč pri blokih ter javne razsvetljave, ki ni nikjer opredeljena kot osnovno sredstvo. Podatek, da vsako leto porabijo za t. i. naložbeno vzdrževanje in zagon letnega kopališča okrog 5 milijonov dinarjev, stroški pa nenehno naraščajo, z zbranim denarjem pa tozd Komunala ne more pokriti niti enostavne reprodukcije, vzbuja
tete v Ljubljani, sicer našim rojakom iz Križevec pri Ljutomeru, pogovor s predsednikom KPO v sozdu ABC Pomurka Gustijem Grofom (Vera v kmetijstvo je hkrati globoko razočaranje), članek Majhno je (lahko) čudovito, v katerem je govor o razvijanju intenzivnih kmetijskih kultur, in nazadnje še pogovor z dr. Jožetom Korošcem (Trave, detelje, to je sol naroda). Omembe vredno je še soočenje z Milanom Korenom o Pomurju zdaj in tu (in leta 2000) z naslovom Od škodljivega idealizma do lahkovernega nasedanja, odmev na enega od zapisov Se vračamo v Leninove čase? avtorja Viktorja Bankoja ter zadnja Vestnikova priloga — Kmetijska panorama, kjer sta med drugim objavljeni razpravi Alojza Kavaša (Na pragu »drugega rojstva« v kmetijstvu ali uveljavljanje alternativnih programov) in že omenjenega Viktorja Bankoja Semenarstvo — izhodišča in možnosti.
Ob koncu, ki bi prav lahko bil začetek za serijo razmišljanj še drugih strokovnjakov o tem, kako naj se Pomurje razvija do leta 2000 oziroma po ' vstopu v tretje tisočletje, bi radi spomnili še na dvoje. Najprej na izjemen pomen, ki ga ima drobno gospodarstvo zlasti manjša podjetja oziroma proizvodne enote. Te postajajo ne samo konkurenčen element v gospodarstvu’ temveč so prav zaradi majhnosti in specifičnosti dela komple-
Bomo skratka v Pomurju našli oporno točko za razvojni preobrat? Glede na to, kako po polževo »drvimo« v nove čase, se to ne bo tako kmalu zgodilo!
BRANKO ŽUNEC
skrb. Po besedah Rudija Horvata bo treba v objekte letnega kopališča vnesti več raznih dejavnosti, ki bi popestrile ponudbo in hkrati omogočile, da bodo lažje izplavali iz denarnih zagat. Tajnik mestnih krajevnih skupnosti Ludvik Filo pa je navedel, da zanimanje za teniška igrišča v Fazaneriji narašča, vendar še vedno niso znani lokacijski načrti. Prav na račun urbanističnega urejanja Murske Sobote pa je bilo slišati več kritičnih pripomb. Po mnenju razpravljalcev bo nujno čimprej rešiti vprašanje nadalnje širitve mesta, najti prostor za športno dvorano in drsališča ter izdelati celoten ureditveni načrt športno-rekreacijskega središča Fazanerije.
Kot je pokazal večurni pogovor, bo treba dokončno opredeliti tudi ureditev Titove ceste, ki je predvidena za sprehajališče. Govor je bil tudi o pločnikih, ki jih je treba asfaltirati ali popraviti, medtem ko so nekatere premoženjske zadeve v posameznih ulicah še vedno urejene šele na pol. V razpravi
Bodo do jeseni urejene lokalne ceste?
O slabem stanju lokalnih cest v soboški občini čivkajo že vrabci na strehi. Zato je razumljivo, da so se s to perečo problematiko ubadali tudi na nedavnem posvetu predsednikov krajevnih konferenc Socialistične zveze v Murski Soboti. V sodelovanju s tozdom za vzdrževanje in varstvo cest mariborskega Cestnega podjetja in občinsko samoupravno skupnostjo za cestno dejavnost so skušali najti karseda sprejemljiv program obnove lokalnih cest v soboški občini. Zato je iz republiškega sklada pri cestni skupnosti SR Slovenije nanfenjenih 300 milijonov dinarjev za popravilo najbolj ogroženih lokalnih cest v Pomurju. Od tega bi 50 milijonov dinarjev porabili za popravilo mostov in betonskih prepustov, ostali denar pa razdelili po posameznih pomurskih občinah. Največ bo dobila soboška, kjer je cestno omrežje najgostejše in so lokalne ceste v obup-
nem stanju.
Tozd za vzdrževanje ih varstvo cest v Murski Soboti je v ta namen izdelal poseben program obnove lokalnih cest in v prvo skupino uvrstil ceste na levem bregu Ledave med Hodošem in Mursko Soboto, v drugo skupino pa sodijo vse druge lokalne ceste v soboški občini. Le-te nameravajo urediti čimprej, najpozneje do septembra, ko naj bi posodobili vseh 25 odsekov lokalnih cest. Ker so bile te ceste v preteklosti marsikdaj slabo vzdrževane, zlasti še na Goričkem, bodo v soboškem tozdu mariborskega cestnega podjetja postavili v ospredje kakovost opravljenih del in izkop jarkov, kateri1’ skupna
mentarna srednje velikim in velikim podjetjem, kar pomeni, da pospešujejo njihovo učinkovitost, ker zanje tudi v veliki meri delajo. Ustanavljanje novih majhnih podjetij zato ni samo gospodarska nuja, ker vnašajo v gospodarstvo konkurenco, ampak je tudi tehnološka nujnost. Prek njih se uveljavljajo tiste inovacije, ki se težko uveljavljajo v velikih podjetjih. Ponuja se nam vprašanje: če (in kakšne) so možnosti, da bi tudi v Pomurju, na ekonomskih osnovah in v okviru normativnih pravil igre, ustanavljali male obrate ne le v industriji, marveč v kmetijstvu. Pustimo tisto o kmetijskem posestvu, ki naj bi bilo hkrati obrat za kmetijsko proizvodnjo, in mislimo na tista in taka kmečka gospodarstva, ki bi jih usmerjali v pridelavo intenzivnih kultur.
Nazadnje bi se dotaknili še nekega spoznanja. Znano je, da je imel policentrični razvojni koncept za posledico relativno veliko razdrobljenost industrije. Manjše kraje in skoraj zapuščena okolja je to rešilo pred izseljevanjem in urbanim eksodusom. Problem pa je v tem, da so v teh krajih nastali obrati, ki so zaposlovali izrazito nekvalificirano delovno silo.
Druga generacija je bolj izobražena in se spet seli v centre. S sistemom proizvodnih celic, ki delajo na podlagi zahtevne tehnologije, bi lahko del bolj izobražene generacije zadržali doma. Po drugi strani pa je znano, da prihaja tudi do izseljevanja iz mest v ruralne predele. To izseljevanje bi bilo še večje, če bi obstajala ustrezna delovna mesta. Prav gotovo bi v določenih razmerah dobili tudi v najbolj zakotne kraje na primer inženirje iz mest.
so se zavzeli, da v okviru sklada za opremo stavbnih zemljišč zagotovijo del sredstev za gradnjo komunalnih objektov, ki predstavljajo v Murski Soboti poseben problem. In kot je navedel predsednik skupščine KS Partizan Jože Lainščak, ni ovir za delovanje mestnih krajevnih skupnosti, le skupno je treba reševati odprta vprašanja. Če je problem v njihovi samoupravni organiziranosti, potem naj bi po njegovem mnenju prevzela usklajevanje ena izmed šestih soboških krajevnih skupnosti. Pri tem se je zavzel za racionalno porabo denarja, zbranega s samoprispevkom občanov, in opozoril na nepravičnost rušitvenih posegov v Murski Soboti, kjer naj bi primerneje uredili tudi prostor za tržnico in skladiščne prostore.
V pogovoru pa so omenili tudi problem delovanja mladih, ki
nimajo ustreznih shajanje. To pa problem mladih!
prostorov za očitno ni le
Milan Jerše
dolžina bo okrog 39 kilometrov. Hkrati nameravajo navoziti 13 tisoč kubičnih metrov gramoza. Na ta način želijo lokalne ceste v soboški občini čimbolj temeljito utrditi, da ne bi prihajalo do njihovega hitrega uničenja zaradi vremenskih vplivov in naraščajočega cestnega prometa. Zato bo soboško cestno podjetje vsaj pet dni pred začetkom del obvestilo posamezne krajevne skupnosti, kjer bodo prav tako priskočili na pomoč. Po zagotovilih odgovornih dejavnikov pa naj bi bila cesta Moravske Toplice—Martjanci nared do 19. junija.
Milan Jerše
STRAN 8
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
Pokrovitelj letošnjega Vestnikovega izleta je bil ljubljanski SLOVIN. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so njihove pijače, ki jih je bilo mogoče dobiti tudi v bifeju Vestnikovega vlaka šle zelo dobro v promet. SLOVIN je namreč že lep čas zaščitni znak za dobro in pristno kaplji-
Sobota, 7. junija 1986, se je tisoč bralcem Vestnika spet vtisnila v prijeten spomin. In to zaradi tradicionalnega, zdaj že 13 Vestnikovega izleta, tokrat v Brežice ... Tako kot na prejšnjih dvanajstih takih množičnih potovanjih, so naši bralci videli nove kraje in se srečali z ljudmi. Pravilno je ugotovil predsednik občinske konference SZDL Brežice Miha Haler, ko je v pozdravnem nagovoru dejal, da naš izlet ne prispeva le k spoznavanju stvari, ampak tudi ljudi.
Potniki smo si ogledali polnilne prostore Slovinovega tozda Vinarstvo, tovarno avtomobilskih prikolic, posavski muzej, opekarno fasadne opeke, tovarno Orlica, rastlinjake, grad Mokrice, zdravilišče Terme Čatež, konfekcijo Beti, tovarno Trimo Trebnje, jedrsko elektrarno, sadovnjake sadjarske skupnosti temeljne organizacije kooperantov Brežice, farmo pitancev, tržno usmerjeno kmetijo, izredno veliko zanimanje pa je bilo zlasti za ogled Slovinovih vinogradov v Orešju na Bizeljskem. Kamorkoli so prišli Vestnikov! izletniki, povsod so jih lepo sprejeli, predstavili svoje dosežke, načrte, ponekod izročili spominke in postregli z okrepčilom.
Osrednji dogodek je bil v prostorih zdravilišča Terme Čatež, kjer so se očitno dobro pripravili na pogostitev tisoč obiskovalcev, saj je bil Vestnikov meni hitro na vseh mizah. Že med kosilom (juha, svinjska pečenka, pečen piščanec, riž, solata in krem-. na rezina) sta na dveh mestih posebej za pomurske izletnike igrala dva ansambla. Seveda ni manjkalo tudi pijače, ki pa so si jo morali potniki plačati sami. Morda je prav ta nekatere spodbudila, da so se zavrteli. Med temi ni bilo le mladih, ampak tudi starejši.
Vestnikov vlak resnično prispeva k spoznavanju ljudi. Čeprav so bili potniki tudi tokrat iz vseh krajev Pomurja, so se na vlaku hitro »spoznali«, marsikateri je od svojega sopotnika moral zvrniti kozarček domačega vina ali »šnopsa«, vendar je ta zaloga hitro pošla, pa nič zato, saj so že prišle natakarice in postregle s pivom, vinom, žganimi pijačami, kranjskimi klobasami. Zlasti nazaj grede so imele »lušne kelnarce« precej dela, saj jč mnoge močno dajala žeja. In ko so jo pogasili, spet pesem.
Po zaslugi soboškega radiokluba, ki je poskrbel za ozvočenje vlaka, ni manjkalo glasbe, na svoj račun pa so prišli tudi tisti potniki, ki so vedeli povedati kako domislico ali zapeti. Tudi družabna »igrica« je po svoje vznemirila potnike.
Z zares prijetnimi spomini — doživetji so se Vestnikov! braki ob napovedani uri zvečer vrnili na domače železniške postaje (Ljutomer, Veržej, Beltinci, Murska Sobota), kjer so jih pričakali njihovi svojci. Ni manjkalo vprašanj: Kako je bilo? Kako ste se imeli? Ti je bilo všeč? Kaj vse si videl(a)? Slišali smo prve (neurejene) vtise, več pa so lahko povedali šele naslednji dan, saj so bili mnogi prijetno utrujeni. Pa kaj bi o tem! Če je lahko šla 83-letna Marika iz Murske Sobote, potem so »vzdržali« tudi vsi drugi potniki. Prijeten občutek je navdajal vsakogar, ki se je ozrl po potnikih, od katerih so nekateri kar žareli od veselja svojevrstne sreče, kar dokazujejo tudi nekatere fotografije z izleta.
Š. Sobočan
Foto: A. Abraham s sodelavci
ANDREJ KOCIPER, Cven: Že devetič sem bil na Vestniko-vem izletu. Sploh sem človek, ki rad potuje in spoznava nove kraje in ljudi. Tako se udeležujem tudi izletov, ki jih organizira društvo upokojencev, vendar je izlet domačega tednika vendarle nekaj posebnega: je množičen, dobro so izbrani cilji potovanj, poskrbljeno je za glasbo in okrepčilo na vlaku. Družba je bila dobra, povsod, kamor smo prišli, so nas lepo sprejeli. Tako pravi tudi moja žena, ki je bila tudi med potniki.
MARIJA CELEC, Puconci: Kranj, Novo mesto, Ravne... Brežice. Velikokrat sem že potovala z Vestnikovim vlakom in vselej mi je bilo všeč. Sem upokojenka bivše puconske opekarne^ Dokler sem delala, ni bilo časa za izlete, šele zdaj si jih lahko privoščim. Tistih 3800 dinarjev, kolikor je izlet stal, je drobiž v primerjavi s ti-sitm, kar sem videla in doživela. Marsikdo gre letno zdoma le po zaslugi tega vlaka. Iz našega kraja nas je bilo za cel vagon, zato je bila družba še posebno prijetna.
MILENA HORVAT, Križevci pri Ljutomeru. Po poklicu sem gospodinja in ker nisem v delovnem razmerju, nimam priložnosti hoditi po raznih sindikalnih izletih. O Vestnikovih vsakoletnih izletih sem veliko slišala in brala, vsi jih hvalijo, saj se tako marsikomu ponudi priložnost za spoznavanje krajev in ljudi, ki bi jih sicer ne videli oziroma spoznali, zato sem se — podobno kot že prej — spet odločila za ta izlet. Bilo mi je všeč in če bom zdrava, bom šla tudi prihodnjič.
O'AN PUCKO, Črenšovci: Več -kot deset let živim na Švedskem, kjer me vsak dan obišče domači tednik, v katerega pa tudi sam včasih kaj zapišem. Rad ga prebiram, pa tako tudi vsakoletne reportaže z Vestnikovih popotovanj. Želel sem, da bi tudi sam enkrat potoval. Želja se mi je končno uresničila in tako sem se udeležil izleta v Brežice. Bilo je čudovito. Ne glede na to, da od doma nisem šel z znanci, sem hitro navezal stike s potniki. Ker bom poslej živel doma, bom šel na vse prihodnje izlete.
MARICA WEIT, Murska Sobota: Nekdo je ugotovil, da sem bila najstarejša udeleženka Vestnikovega vlaka. Saj res, stara sem že 83 let, vendar sem se kljub temu podala na ta izlet, saj me na Brežice vežejo prijetni spomini. Tam sem bila namreč v letih 1954--64 učiteljica. Zdaj je seveda tudi v tem kraju čutiti velik napredek. Srečna sem, da so me prepoznali ngkateri moji učenci, prav tako je bila presenečena tudi voditeljica muzeja. No, tudi na vlaku je bilo prijetno, saj sem bila v družbi veselih ljudi.
JANEZ BENKO, Gorica: Tokrat sem bil že enajstič na Vestni-kovem izletu Tako kot na prejšnjih desetih je bilo tudi zdaj vse v najlepsem redu: spet srno spoznali lep košček naše ožje domovine uspehe delovnih ljudi Brežic in okolice, zelo prijetno pa je bilo tudi razpoloženje na vlaku Zadnjih pet let, odkar nimam več žene, hodim na izlete sam, prej sva sla oba vselej. Ker sem upokojenec in tako nimam velikih obveznosti, grem spet prihodnje leto.



VESTNIK. 12. JUNIJA 1986
STRAN 9
dopisniki so zabeležili
Na Kapeli nov dom gasilcev in krajanov
1.	junija so v KS Kapela slavnostno predali namenu nov dom aasilcev in krajanov. Dolgoletni trud zavzetih članov GD in predstavnikov KS ter DO VG Kapela je prinesel Kapelčanom pomemben objekt, ki bo zaradi funkcionalnih in estetskih rešitev prispeval k boljšim prostorskim razmeram za delo društva in KS ter urejenosti krajevnega središča.
Sredstva za gradnjo so se zbirala iz krajevnega samoprispevka, sredstev osis za požarno varnost, prispevkov DO ter prostovoljnih prispevkov krajanov. Veliko prostovoljnih ur dela so vložili člani GD in drugi posamezniki.
Ob otvoritveni slovesnosti so se zbrali člani GD kraja in sosednjih krajevnih skupnosti na vaji. Krajši kulturni program so pripravili učenci OŠ in mladinci, predsednik KS Kapela je opisal dosedanje uspešne akcije in program le-teh v prihodnje, predsednik OZGD Gornja Radgona pa je govoril o pomembnosti objekta za kraj in okolico, GD Kapela Ipa čestital za uspešno akcijo.
Dom je predal namenu direktor VG Kapela.	MIJA
BERKOVCI
V tem kraju so pred 50 leti ustanovili gasilsko društvo. Visok jubilej so tudi primerno proslavili. Gasilci so ob pomoči vaščanov pripravili pester kulturni spored, sodelovali pa so tudi učenci dvojezične osnovne šole iz Prosenjakovec.
T. B.
ČIKEČKA VAS
Mladi iz te vasi so že dalj časa pogrešali kulturne in športne manifestacije, ki bi jih sami organizirali. Zato so nedavno ustanovili osnovno organizacijo ZSMS Čikečka vas. Mladinci so voljni delati, zato ni bojazni, da organizacija ne bi zaživela in tako mladim omogočila, da bolj smotrno izkoristijo svoj prosti čas.
T. B.
Ali bije mlinu zadnja ura?
Na obronku Renkovec stoji stari mlin. V mlinu na »mali« Le-davi pri Renkovcih so se nekoč vrtela mlinska kolesa, danes pa je podoba mlina drugačna. Usoda starega mlina in oljarne je negotova. Kot smo zvedeli, je bil mlin last Režonjevih iz Renkovec, vendar ga je načel zob časa. Stavba je res stara, vendar je na videz lična. V mlinu je tudi stara oljarna, so kotli, kjer so nekoč predelovali bučno seme. Takrat so delali vse ročno, in takšna je oljarna ostala do danes. Kot zanimivost naj zapišemo, da so se v mlinu »gnetli« tudi filmarji in na filmski trak posneli del Pickove bande iz filma Strici so mi povedali. Škoda, res škoda, če bodo mlin podrli, kajti dejstvo je, da na Ledavi in Črncu stari mlini propadajo. In kakšen spomin bomo pustili zanamcem, le ostanke zidovja, ali pa še tega ne?
Jože Žerdin
G. RADGONA
Iz Ljubljane pripeljali nad 10 ton
oblačil
Že nekaj let dobiva občinski odbor RK G. Radgona od občinskega odbora RK Ljubljana Center večje količine rabljenih oblačil. Letos so dobili izredno veli
ko teh oblačil. V četrtek, 29. maja, so jih namreč zbrali občani občine Ljubljana Center za potrebe radgonskega RK nad 10 ton. Vsa so prepeljali v Gornjo Radgono z velikim tovornjakom Avtoradgone.
Skladišče RK je na gradu, kamor pa tako veliki tovornjak ne more, zaradi tega so pri razkladanju in skladiščenju prostovoljno pomagali učenci osnovne šole dr. Janka Šlebingerja in delavci delavnic pod posebnimi pogoji.
in obutve
Z zbranimi oblačili in obutvijo bo RK G. Radgona v glavnem zadovoljil potrebe.
Franci Klemenčič
ALI NIMA LASTNIKA?
DA BI SE MEDALJA BOLJ SVETILA
V predzadnji številki Vestnika je bila objavljena fotografija s krajšo delovno biografijo novinarja Bora Boroviča. Imenovani je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Naj mi to priznanje ožarja njegovo razburljivo življenje!
Ob tem pa ne morem mimo nekaterih stvari, ki naj postavijo medaljo pod boljšo luč. Za odlikovanje novinarja Bora Boroviča, ki že
r-BELTINCI
Pošta pretesna
Pošta v Beltincih opravlja svoje naloge na območju z nad 8.000 prebivalci v pritličju zgradbe krajevne skupnosti Beltinci. Treba pa je reči, da so delovne raznfere neugodne. V približno 12 kv. m. veliki sobici opravljajo delo trije upravni _ delavci: V tem prostoru je seveda tudi pult za delo z občani, povrhu pa še kabina z javno govorilnico.
Strank je vedno dovolj, predvsem v jutranjih urah in ob trimesečjih, ko plačujejo akontacije davkov kmetijci. O'rešitvi prostorske stiske pošte je sicer že bil govor, bilo je tudi nekaj kombinacij za ureditev poštnih prostorov v stari osnovni šoli, kjer so sicer uredili prostor s telefonsko centralo, ostalo pa je le pri ugotovitvah, da je potrebno vprašanje prostorske stiske rešiti.	A. H.
desetletja spremlja dogajanje v obmurskem svetu, je toliko in še več časa v »nergaški službi«, so poskrbeli drugje. Čeprav je Boro-vič od TUKAJ slovenski javnosti odkrival slovensko Porabje, in to v časih, ko je bilo težavno potovati po obmejnih slovenskih krajih v sosednji državi; podatkov ni bilo mogoče dobiti ne v uradih ne na cesti. Brezkompromisni so bili pregledi za železno zaveso. Ob moji pomoči, poznavanju jezika
EKIPA ELEKTROKONTAKTA NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE
Na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči, ki je bilo na igrišču osnovne šole v Črenšovcih, je tekmovalo 32 ekip iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela občine Lendava. Organizator sta bila štab civilne zaščite in občinski odbor Rdečega križa Lendava. Ob tem velja omeniti, da sta na tekmovanju največ znanja pokazali ekipi iz INA-Nafte in Elektrokontakta iz Lendave, saj sta obe dosegli maksimalno število točk in sta si razdelili prvo mesto. Tako se bo ekipa Elektrokontakta iž Lendave udeležila republiškega tekmovania ekip CZ, ki bo 17. junija v Zagorju ob Savi.	Jože Žerdin
AKCIJA V BOGOJINI
Že nekaj let v Bogojini približno dvakrat letno urejajo pokopališče. To akcijo javno razglasijo in nato ob določenem dnevu in uri pridejo ljudje s primernim orodjem na pokopališče, kjer se začne čiščenje in ureditev tega prostora.
Tudi letos 31. maja je potekala takšna akcija. Ljudje so pridno delali, vmes pa govorili in kritizirali, da vedno pridejo samo eni, nekateri iz vasi pa nikoli. Pa jih je bilo vseeno dosti. Ob približno 170 hišnih številk v Bogojini je prišlo na akcijo 51 krajanov. Ob 11. uri . se je delo končalo, videz pokopališča v Bogojini je sedaj lepši, ljudje, ki so to naredili, pa se počutijo zadovoljni. Sram pa naj bo vse, katerih svojci počivajo na tem pokopališču, pa za svoje umrle, da bi počivali v lepšem okolju, na to delo še nikoli niso prišli.	J.
sva skupaj odkrivala ta porabski-gorički svet in presojala njegovo gospodarstvo in kulturno bit. To so bile naše prve komunikacije! Danes je delo novinarja mnogo lažje. Odnosi so urejeni, poti uhojene. Na svobodna potovanja vabijo prospekti.
Zato si je Boro Borovič zaslužil, da mu tudi Vestnik izreče iskrene čestitke bolj na široko.
Dini Titan
Mrliška vežica v Lendavi
V skladu z odlokom o pogrebnih svečanostih na območju občine Lendava sta narejeni že dve mrliški vežici, kajti sčasoma bo prišel zakon, da pokojnik ne bo smel ležati doma, ampak v mrtvašnici. Novi mrtvašnici imajo na novem lendavskem pokopališču (na posnetku) in v Turnišču. V sklepni fazi pa je gradnja mrtvaške veže, tudi na Hotizi.
Jože Žerdin
Izboljšave v avtobusnem voznem redu
V št 20 Vestnika, ki je izšel 22. maja, smo objavili notico z naslovom Za koga nepopolni vozni red? Z njo smo skušali opozoriti na pomanjkljiv vozni red na avtobusni postaji v Murski Soboti, Medtem je prišlo, kot nas je opozoril vodja prometne operative TOZD Avtobusni promet Certus Karol Rudolf, do nekaterih izboljšav v voznem redu. To velja predvsem za proge v medkrajevnem avtobusnem prometu, razen že omenjene mednarodne linije iz avstrijske Radgone do Lendave, Čakovca in Varaždina. Za to avtobusno zvezo odgovarja ATP Varaždin, zato se potniki neupravičeno jezijo na soboški avtobusni postaji, ker prihaja do velikih zamud. Vedeti je treba, da ta avtobus vozi prek meddržavnega mejnega prehoda, kjer prihaja zaradi carinskega pregleda vozi-
la in potnikov do različnih časovnih zastojev, ki jih ni mogoče nadoknaditi.
Razen tega so v voznem redu na postajališču avtobusne postaje v Murski Soboti označene tudi medkrajevne linije z ustreznimi označbami, to je raznimi barvami črk. S tem je poskrbljeno za javni avtobusni vozni red. Izostale pa so delavske, šolske in pogodbene linije, kar po besedah Karola Rudolfa ni običajno, da bi jih uvrščali v omenjehi vozni red. Tudi glede informiranja potnikov je storjen korak naprej, saj je možno dobiti informacijo prek razglasne postaje, prometnika in tudi okenca na soboški avtobusni postaji. Upajmo, da bo v prihodnje čimmanj pripomb potnikov in mimoidočih na vozni red avtobusov.
. M. Jerše
Potem ko so turistični delavci v Lendavi pred leti dejali, da bodo okolju in turizmu namenili več pozornosti, so uspehi že vidni, drugim pa je okolje deveta skrb. Mimoidočim že nekaj časa vzbuja radovednost zarjavel vartburg na dvorišču hotela Park. Le kdo je tukaj na vidnem mestu pustil tega jeklenega konjička, sc sprašujejo Lendavčani. V neposredni bližini avtomobila je tudi sedež krajevne skupnosti Lendava. Odgovorni ga skoraj vsak dan gledajo. Prav bi bilo, da bi ga odstranili, ne pa da kazi okolico hotela.	Jože žerdin
Ob vsakem času pripravljeni na oborožen spopad
Teritorialna obramba je najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi iri občanov za oborožen splošni ljudski odpor. Tudi letos je občinski štab TO občine Ljutomer začel z vsestranskim usposabljanjem svojih enot. Organizirali so urjenje, ki je zajemalo streljanje in taktično vajo. Velik poudarek pa je zmeraj dan, kot nam je povedal predstavnik občinskega štaba TO Alojz Novak, moralnopolitičnemu usposabljanju in pravilnemu oblikovanju vojaškega kole-ktiva.	STRU
POSTAJALIŠČE V ČERNELAVCIH
V predzadnji številki Vestnika smo objavili fotografijo pokritega avtobusnega postajališča, ki jo je posnel naš marljivi dopisnik Jože Žerdin. Ker je fotografija »zorela« v urednikovi mapi, smo ogorčene besede predsednika krajevne skupnosti tovariša Kumina, da Objavljamo fotografije iz arhiva, vzeli zares, se pokesali in obljubili, da bomo napako popravili z novo, povsem »svežo« podobo černelavskega postajališča. Bolje da ne bi! Postajališče daje prav tako klavrno podobo kot jo je takrat, ko je nastala »naša arhivska fotografija«. Razlika pa je le: zdaj so razbitine zgoraj, prej so bile spodaj. Od osmih steke) je le polovica celih! Foto: A. A.
Srednja kmetijska šola
Rakičan
Lendavska 3
69000 Murska Sobota
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas od 1. 9. 1986
2.	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE
za nedoločen čas od 1. 9. 1986
Pogoj: Visoka izobrazba ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od objave razpisa na zgornji naslov.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po poteku roka za prijave.

MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
ABC Pomurka, Mesna industrija Murska Sobota na javni dražbi
PRODA
1.	Tovorni avto MERCEDES-hladilnik
2.	Tovorni avto TAM 5500-živinec
3.	Štiri prikolice za prevoz živine znamke TEHNOSTROJ - za kos
4.	Moped TOMOS
5.	Enoosno prikolico za traktor
6.	Kuter BLITZ ALEXANDERWERK
7.	Mešalka ALEKSANDERWERK
8.	Mešalka POLSKA 150 1
9.	Mlevec mesa WOLF ALEXANDERWERK
10.	Polnilka klobas ALEXANDERWERK
11.	Polnilka konzerv ALEXANDERWERK
12.	Likalni stroj PRIMAT
izklicna cena 1,200.000 din
300.000 din
160.000 din
80.000 din
80.000 din
400.000 din
140.000 din
120.000 din
100.000 din
80.000 djn
- 80.000 din
30.000 din
Kupec plača prometni davek od izklicne cene po predpisani stopnji. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati 10% varščine od izklicne .cene.
Javna dražba bo 20. 6. 1986 ob-H. uri v Mesni industriji, Bjedi-čeva 11.'
STRAN 10
VESTNIK, 12. JUNIJA 198S
naši kraji in ljudje
Mačkovci — prednost imajo
ceste
Oh, te ceste! Prav ceste so tiste, ki marsikoga odvrnejo, da bi obiskal ta valoviti in prijazni svet Goričkega. Tako nekako bi lahko začeli naš zapis iz krajevne skupnosti Mačkovci, ki je po površini največja v soboški občini in zajema osem vasi: Dankovce, Kuštanovce, Mačkovce, Moščance, Otovce, Pe-čarovce, Poznanovce in Proseč-ko vas. Čeprav so tokrat ceste prevozne, se krajani tega območja nikakor ne morejo sprijazniti s težavami, ki so jih imeli v zimskem času, ko je bila večina cest zaprtih. Nezadovoljstvo se tudi ni poleglo po problemski konferenci, ki jo je sklicala KO SZDL Mačkovci in na kateri so odgovorne dejavnike v občini seznanili s slabim vzdrževanjem cest. Kljub dogovoru Cestno podjetje Murska Sobota, ki je odgovorno za vzdrževanje cest, doslej še ni pripravilo ureditvenega progama, s katerim bi moralo seznaniti predstavnike krajevne skupnosti. Odgovorni dejavniki v krajevni skupnosti Mačkovci pravijo, da Cestno podjetje v preteklosti kljub pomanjkanju denarja ni opravilo svojega poslanstva pri vzdrževanju cest. Za primer so navedli tudi odsek ceste Mačkovci— Kuštanovci, ki jo je urejalo Cestno podjetje Murska Sobota, da bi lahko po njej s tovornjaki prevažali material za potrebe Proizvodnje kremenčevega peska Puconci. Cesta namreč ni vzdržala več kot teden dni in jo je bilo potrebno ponovno urejati, da je sedaj komaj prevozna za tovornjake.4 Na območju krajevne skupnosti Mačkovci, kjer so zelo raztresena naselja, imajo namreč samo blizu 100 kilometrov vaških cest, ki jih sami ne zmorejo vzdrževati. Sicer pa so v srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti zapisali, da imajo prednost ceste, ki so največjega pomena za nadaljnji razvoj tega dela Goričkega. V tem srednjeročnem obdobju so sicer nekateri odseki cest s tega območja uvrščeni. v občinski referendumski program, za kar so krajani Pečarovec, Poznanovec in Prosečke vasi tudi sprejeli dodatni samoprispevek, tako da zdaj plačujejo kar 4 odstotke od OD in 11 odstotkov od KD. Poleg tega pa še gospodinjstva
Gasilski dom v Poznanovcih, tu pa je tudi trgovina
dodatno prispevajo, nekatera tudi po 150.000 dinarjev. Najbrž so tudi ceste vzrok, da območje krajevne skupnosti Mačkovci ni najbolje avtobusno povezano, saj na primer vozi v Otovce samo šolski avtobus, medtem ko v Kuštanovce sploh ne vozi. Pa še to! Od krajevnega samoprispevka, ki so ga lani zbrali v KS Mačkovci,
SILVO VIDOVIČ — novi predsednik sveta KS Mačkovci, sicer iz Kuštanovec, kjer se ukvarja s kmetijstvom. Z ženo Zdenko obdelujeta okrog 4 ha zemlje. Kot kooperant KZ Pa-nonke prideluje zelenjavo (kumarice, zelje, korenček). Letno pridela okrog 8 ton te zelenjave. S pridelavo je zadovoljen, a razmišlja tudi za naprej. Tako se je odločil za gradnjo manjšega objekta (16 x 10 m), kjer bo gojil nutrije (bobrovke) zaradi krzna. Računa, da bo reja stekla že prihodnje leto in da bo letno vzgojil 400 teh živali.
so za vzdrževanje cest prispevali 1,590.000 din.
V KS MAČKOVCI 192 TELEFONOV
Če se krajani z območja Mačkovec ne morejo pohvaliti s cestami, pa se lahko pohvalijo s telefonijo, ki so jo načrtno reševali. Z letošnjo priključitvijo telefonov v Prosečki vasi in Poznanovcih so namreč vsi kraji v krajevni skupnosti telefonsko povezani, kar je pomembna pridobitev. Skupno je 192 telefonskih priključkov, največ jih imajo v Pečarovcih, 34, in najmanj v Dankovcih, 7, ki pa so tudi najmanjši kraj. V gradnjo telefonije so krajani vložili ogromne napore, saj so poleg samoprispevka in prispevkov naročnikov prispevali kar 370 telefonskih drogov in opravili okrog 2.000 prostovoljnih delovnih ur. Seveda jim truda ni žal, saj jim telefon veliko pomeni, še posebno ob bolezni ali nesreči, zlasti še, ko ceste niso prevozne.
V krajevni skupnosti Mačkovci si tudi prizadevajo, da bi dobili boljše in večje prostore za trgovino v Mačkovcih in da bi bila trgovina v' Pečarovcih odprta vsak drugi dan polni delovni čas, ne le štiri ure. Več skrbi pa bi v občini morali nameniti tudi Romom v Kušta-novcih, ki doslej niso dobili nobene pomoči, kot nekatera druga romska naselja.
Feri Maučec
O vaškem domu in drugem z vaškim predsednikom
Ko smo na odcepu iz Vanče vasi spraševali, ali smo na pravi poti za Borejce, je mladeniča na kolesu zanimalo, ali v tiste s »pa-vri« ali s »cigani«, in tako smo se prvič srečali z delitvijo te vasi na Ravenskem, v tistem delu Prekmurja, kjer se ravnina spogleduje z Goričkim le od daleč. Dan sicer ni omogočal najlepšega razgleda, ker je deževalo, za pogovor pod streho, pa je bil primeren, in tako smo jo poiskali pri hišni številki 13, ki je v Borejcih domačija vaškega predsednika Evgena, Sapača. Po luknjasti makadamski cesti smo zavili na asfaltirani del vasi in nedaleč od stavbe, na kateri piše, da je gasilski dom, poleg katerega je zrasel prizidek, smo zvedeli vse o gradnji, pa tudi o željah za ureditev vaških cest in oskrbo.
»Danes laž resnico podpira,« in bil v svoji uvodni misli nič kaj spodbuden’ zgovoren sogovornik. V kuhinji, kjer smo se pogo-varjali, sta bila še žena Karolina in siri Stefan. Slednji je že četrto leto brez zaposlitve in roditeljev to prav nič ne veseli, čeprav je kot kmetijski tehnik v pomoč tudi na domači kmetiji. Na štirih hektarjih obdelovalne površine raste vse,tkar so posejali, v hlevu pa so tako krave kot druga živina — pitanci, prašiči in v kokošnjaku kure. Tako jajc in mleka ne manjka. Mleko tudi oddajajo v bližnjo zbiralnico mleka, vendar v zadnjem času pogrešajo premijo zanj, ker so bojda sredstva namenjena za skladišče na Tišini, v katerem bi naj dobili umetna gnojila. »Zelo so draga, ta umet-
Evgen Sapač, predsednik vaškega odbora v Borejcih, ni le gostobeseden sogovornik, ampak tudi dober kmetovalec in gospodar. Posneli smo ga pri delu na domačem dvorišču.
V Borejcih urejujejo večnamenski vaški dom. Doslej so imeli le gasilskega, h kateremu so zgradili prizidek, v katerem bo večnamenska dvorana, v celotnem objektu, ki bi ga radi predali namenu v letošnjem avgustu, pa bo prostor za različne dejavnosti.
na gnojila, saj jim cena vrtoglavo raste iz sezone v sezono, cene naših pridelkov pa jih ne dohajajo, saj zdaj dobimo za mleko manj kot stane steklenica mineralne vode,« je kritičen Evgen Sapač. Tudi sicer ni zadovoljen z oskrbo, saj v Borejcih ni trgovine, in se tako vaščani morajo oskrbovati na Tišini ali v Murski Soboti. Do pomurskega središča je sicer le sedem kilometrov, toda zaradi slabih cest je razdalja vedno večja. Pozimi na primer, in takrat, ko je cesto zalila voda, so bili Borejci odrezani od sveta. Avtobus ni vozil v vas, vaščani pa so se morali znajti, kakor so se vedeli in znali, da so lahko prišli na delovno mesto, saj jih več kot
polovica zaposlenih združuje delo v Murski Soboti in nekaj tudi v Gornji Radgoni. Ceste so problem za vse in tako bodo skušali pred zimo navoziti gramoz, obenem pa poiskati tudi najboljšega ponudnika, da asfaltira in uredi najnujnejše. Bolj kot za domačega izvajalca del se navdušujejo za Varaždince, ki so postavili nižjo ceno in imajo z njimi že doslej boljše izkušnje.
Trenutno najbolj aktualna pa je v Borejcih gradnja vaškega večnamenskega doma. Doslej so imeli le gasilski dom, zdaj pa gradijo prizidek, v katerem bo prireditvena dvorana. Stari del bodo porabili za ureditev sanitarij in kuhinje, v novem pa bo prostor tudi za orodišče in drugo gasilsko opremo. Vaščani so v gradnjo vložili že več kot tisoč prostovoljnih ur in več kot štirideset traktorskih prevozov, ker bi radi objekt že letos predali namenu. Nadejajo se, da bo to v avgustu, če ne bo prišlo kaj nepredvidenega vmes, saj pri tako naglo rastočih cenah, posebno še pri gradnji, ostaja vprašanje dokončanje del dostikrat odprto. Sredstva sicer zbirajo in se stekajo tudi prek samoprispevka, če jih bo dovolj, pa bo pokazal čas. Radi bi da jih ne bi prehitel tudi pri čiščenju jarkov, vendar čakajo na pobudo iz drugih krajev: Veščice, Černelavec in Kupšinec, da bodo lahko uredili odtok s skupnimi močmi, ker samo na območju Borejc to ni možno.
Brigita Bavčar Foto: Feri Maučec
Murski Soboti se, kot kaže, obeta še en rekreacijski center. To se seveda lepo sliši, kajne? Pa menda nič zato, če v mestu, predvsem tam okrog kopališča, še niso uspeli do konca uresničiti načrtov za tisti rekreacijski center. Zdaj je predvidena >selitev< h gramoznici Kamenšnica — tam sredi polj proti Bakovcem, kjer bo gradbeno podjetje Pomurje sčasoma opustilo izkopavanje gramoza in peska. Tudi nič zato, če je ta Kamenšnica kar precej oddaljena od mesta. V ureditvenem načrtu, ki ga je pripravil Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, se tamkaj obetajo naslednje športno-rekreativne dejavnosti: kopanje, deskanje, čolnarjenje, drsanje, igranje sku-
LEPO SE SLISI
daljnja dela financiral in kdo bo skrbel za vzdrževanje določenih objektov. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, zakaj naenkrat takšna potreba po teniških igriščih. Imajo ga že pri tovarni Mura, v Rakičanu in predvideno je tudi v samem mestu Murska Sobota. Kar pa se tiče kopanja in ribištva, pa
pinskih iger z žogo, tenis, balinanje in družabna srečanja. Poleg tega pa naj bi bila obiskovalcem na voljo tudi specializirana ponudba hrane, pijače in še kaj. Mar vse to ni lepo slišati?
Saj res, ljudje so se hodili tja kopat, deskat, čolnarit, ribit in drsat (če je bil led) že doslej. In ribiška družina ima tamkaj že urejeno ribogojnico pa zgrajene društvene prostore; tudi deskarji imajo že svoj objekt. Prav bi torej bilo, če bi ob >soboškem mor-ju< res kaj postorili, uradno potrdili tisto, kar se tam >dogaja< (legalizirali). Toda v ureditvenem načrtu ni predvideno, kdo bo na-
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za
— vodenje ekspoziture
v Ljutomeru
— strokovna izobrazba VI. stopnje: ekonomist, višji up lavec, pravnik ali organizator dela,
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
- prenehanje pravnih posledic po 176. čl. zakonao.SDK Za opravljanje navedenih del in nalog se k
dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju rezpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje'
log, bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.	_____________________
bi bilo zanimivo zvedeti, kako bo mogoče eno in drugo usklajevati s Kmetijskim gospodarstvom Rakičan, ki ima (začasno) dovoljenje za namakanje okrog 250 hektarjev njiv iz omenjene Ka-menšnice in tudi že položenih blizu 4 tisoč metrov cevi.
Mar ni škoda, da se >vrivajo< nekakšni pomisleki, ko pa se zadeva tako lepo sliši?!
JOG
OSNOVNA ŠOLA TIŠINA Komisija za delovna razmerja
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge:
- učitelja TH-FI, PRU, za nedoločen čas,
— učitelja BI-KE, PRU, za določen čas od 1. 9. do 10. 5. 1987, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu,
— učitelja razrednega pouka, za določen čas od 1. 9. do 31.8.87.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 8 dni po ob1 javi razpisa..
DO (Radenska s tremi srci, n. sol. o., Radenci, tozd Turizem in gostinstvo DIANA, n. sol. o., na podlagi sklepa delavskega sveta
RAZPISUJE
dela in naloge
upravnika hotela Diana
kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo gostinske ali turistične smeri ter 4 leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD DIANA, M. SOBOTA. Titova 26.
Oo2?4 uri veliki spektakel na letnem kopališču v Radencih
ANSAMBEL BRASIL TROPICAL
Divji ritmi sambe in rumbe, prelepa latinskoameriška pesem, odlični plesalci in plesalke ...
m?	naSt°PU b° Pl6S' miZS Pa b0d0 °bložene * odlični-
lili j U kJ 11 11.
Vabljeni!


Razpisna komisija sveta DO VIZ Lendava razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje;
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v pedagoškem delu, — imeti mora ustrezne moralnopolitične in organizacijske sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za štiri leta od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne-prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: RAZPISNA KOMISIJA SVETA DO VIZ LENDAVA, Kidričeva 1.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Razpisna komisija tozda OŠ VLAJ LAJOS Genterovci razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZDA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje:
, učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
— da poleg slovenskega obvlada tudi madžarski jezik.
Kandidat bo imenovan za štiri leta od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1990.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
RAZPISNA KOMISIJA TOZDA OŠ VLAJ LAJOS Genterovci.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Sporni tobak
Države v razvoju sicer res precej zaslužijo s prodajo tobaka, toda še večja je izguba, ki jo zaradi te rastline utrpijo pri zdravju svojega prebivalstva in izgubljenem pridelku koristnejših poljščin. Kot zatrjujejo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, v tretjem svetu narašča število obolenj, povezanih s kajenjem, hkrati pa na račun pridelovanja tobaka uničujejo gozdove in s tobakom zasedajo tisto plodno zemljo, na kateri bi lahko zraslo veliko hudo potrebne hrane.
Pridelava in poraba sta povezani. Ta železni zakon velja tudi pri pridelovanju tobaka. Na Kitajskem, kjer so močno povečali pridelek tobaka in ga veliko tudi izvozijo, se je od leta 1963 do leta 1975 podvojilo število bolnih za rakom na grlu, torej boleznijo, ki je najtesneje povezana s kajenjem. Tudi na Filipinih, kjer poleg nafte izvozijo največ tobaka, se domača poraba zvišuje, z njo pa obolenja, povezana s kajenjem.
V Nigeriji velike površine pokrivajo tobačni listi, čeprav bi na njih glede na potrebe države in prebivalstva prej pričakovali riž ali kakšno drugo koristno rastlino. Nigerija izvaža tobak, riž pa uvaža, čeprav bi ga lahko sama dovolj pridelala.
V Keniji namenjajo za pridelavo tobaka velike površine, ki jih na novo krčijo z uničevanjem gozdov. Vsako leto izkrčijo v ta namen okrog 8.100 ha gozdov. Če bo šlo tako naprej, potem leta 2.000 v Keniji ne bo več niti hektarja gozda.
V tobačnem dimu se torej skriva marsikaj.
Bi Ml  MM   MMi MM HM
Energija iz slane vode 1
Nafte bo nekoč zmanjkalo, premoga tudi, lesa je že zdaj premalo za vse potrebe, radioaktivne snovi so nevarne okolju — tako teče spisek tistih snovi, ki jih človek dandanašnji najbolj množično uporablja za pridobivanje energije. Lakota po energiji je vse večja, energetskih surovin pa vse manj. Vse to je dovolj za pesimista, da nariše črno podobo jutrišnjega sveta. Vendar pa so med strokovnjaki za energetiko tudi optimisti in ti se ozirajo z zaupanjem okoli in iščejo novih virov energije. Med njimi je poleg vode, vetra, morske bibavice in valov tudi sol. Da, sol, ta snov, ki je je neizmerno veliko v morjih in oceanih pa tudi v velikih slanih jezerih.
Tehnološki postopek, kako pridobivati energijo iz soli — zdaj mu pravijo tehnologija slanega sončnega ribnika — se
je v zasnovi rodil že pred 80 le- ----------
ti v romunski Transilvaniji. Se- pogon razsoljevalnic ipd. Res le zdaj pa se zanj odpirajo pra- <	’	........
ve možnosti.
Gre dejansko za naravni pojav, ki ga je odkril madžarski znanstvenik Alexander von Kalescinsky. Odkril je, da ima voda slanega transilvanskega jezera Medve nekaj pod površjem precej višjo temperaturo kot voda na površju. Izmeril je 83° C. Zaradi različne slanosti vodnih plasti je prišlo do tega, da se je sončna energija kopičila v določeni plasti.
Kasneje so takšne sončne ribnike našli še drugje po svetu, med drugim celo na Antarktiki. Že leta 1954 sta izraelska znanstvenika Rudolph Block in Harry Tabor predlagala, da bi zgradili umeten sončni rib-
Republika stoletnikov
Sovjetska republika Azerbajdžan slovi po tem, da ima med prebivalstvom veliko takšnih, ki so stari prek sto let. Po trditvah gerentologov jih je okoli 14.200. Rekorder se ponaša z nekaj več kot 150 leti.
Znanstveniki trdijo, da dolgost življenja Azerbajdžancev ni pogojena samo z nasledovanjem, temveč vplivajo nanjo tudi druge zadeve, predvsem pa — delo.
nik, ki bi še bolje akumuliral sončno energijo, nakopičeno energijo pa bi izkoristili za ogrevanje hiš, majhne elektrar-
ne, industrijske postopke, za
so v kasnejših letih zgradili nekaj manjših sončnih ribnikov v
različnih državah, vendar so zvečine služili le za raziskovalne namene.
Američani in Izraelci pa so postavili nekaj umetnih sončnih ribnikov, ki danes že služijo kot energetski objekti. Na obalah Mrtvega morja so na primer zgradili sončni ribnik Ein Bokek, ki poganja 150-ki-lovatno elektrarno, proizvedena električna energija pa zadošča za potrebe manjšega naselja. Ta praktični primer in ob njem še nekateri so dali dovolj odgovorov na vprašanja, ki se zastavljajo o smotrnosti gradnje umetnih sončnih ribnikov,
Z reflektorji so prebivalci teksaškega Houstona proslavili 150-Ietnico mesta. Tisti, ki so si zadevo ogledali trdijo, da je bilo enkratno.
da zdaj že pripravljajo načrte za gradnjo velikih objektov.
Umetni sončni ribnik se da postaviti z malo stroški. Ko nastane dovolj velik ribnik, dodajo sol na različnih plasteh, tako da je najbolj slana in zato najgostejša voda na dnu, potem pa vse manj gosta do površja, kjer je slanost 5-odstotna, medtem ko je na dnu kar 20-odstot-na. Zaradi takšne navpične različnosti gostote vode se akumulirana sončna energija ne more odvajati na površje. V umetnih sončnih ribnikih so dosegli tudi 107 stopinj Celzija visoko temperaturo spodnje plasti vode.
Na svetu je še nekaj takšnih primernih vodnih površin, kjer bi lahko razmeroma poceni uredili sončne ribnike za pridobivanje električne energije. V predelih severne Afrike bi energijo lahko izkoristili za razslanjevanje morske vode in bi tako pridobili hudo potrebno sladko vodo, kar bi vplivalo tudi na njihovo poljedelstvo. Strokovnjaki menijo tudi, da bi se dalo učinek sončnih ribnikov energetsko izkoristiti za pridobivanje mineralov iz jezer. Nekaj podobnega pripravljajo v ZDA.
V živalskem vrtu v Wiltshiru v Veliki Britaniji so doživeli nekaj, kar se redko zgodi v živalskih vrtovih: žirafje dvojčke.
Za Noetovo barko
Že desetletja si znanost prizadeva, da bi odkrila mesto, kjer naj bi po pripovedi svetega pisma stare zaveze pristala Noetova barka. Že dve leti raziskujejo strokovnjaki 24 kilometrov stran od turške gore Ararat, čisto blizu turške meje s Sovjetsko zvezo. Američan David Fasold je zaprosil turške oblasti za dovoljenja, da bi opravili širša izkopavanja. Turške oblasti so prošnjo zavrnile s pripombo, ki so jo dobili od SZ, da bi bilo med ljudmi, ki bi izkopavanje opravili, več ameriških vohunov kot pa znanstvenikov.
KOPIJA STARE LADJE
V Grčiji hitijo j gradnjo ladje, ki naj bi bila do vseh možnih podrobnosti podobna bajeslovni ladji Trireme, s katero so stari Grki pred 2500 leti obvladovali Atene in Egejsko morje. Kopijo ladje delajo po starih risbah na vazah in po najdbah v antičnem pristanišču v Pireju. Upajo, da bodo ladjo septembra svečano splovili.
Ideja za kopijo Trireme seje utrnila Johnu Morrisonu, profesorju na univerzi v Cambridgeu in Johnu Coatsu, strokovnjaku za antične bojne ladje.
Trirema je dolga 35 metrov in ima tri vrste vesel z 170 veslači. Na premi ima nekakšno bronasto šilo s katerim je njena prednica prebijala sovražne ladje, tudi v znameniti pomorski bitki pri Salamini, ko so Grki sijajno premagali perzijsko ladjevje. Celoten podvig bo stal 485 tisoč dolarjev. Najprej bodo na Triremi veslali grški mornarji, potem pa bodo to delo opravljali študenti iz Ox-forda in Cambridgea.
V ameriškem Miamiju so si omislili nenavadno tekmovanje — dirka postelj. Prva Je bila postelja v obliki vsemirske ladje (na sliki). Ni bilo lahko postati prvak med 106-timi najbolj nemogočimi modeli postelj.
ZDRAVILNA SLINA
Kadar je katera od živali ranjena, se zavleče kam kjer ima mir, da si poliže rane. Pravimo, da se ranjena žival izliže. Enako pravimo tudi za človeka, če preboli kakšno bolezen, da se je izlizal. Vse to namiguje, da je lizanje ran povezano z ozdravitvijo. In to ni samo namig, res je tako.
Kot so pokazale novejše študije, je v slini sesalcev posebna snov, ki pomaga pri celjenju ran. Gre za tako imenovani faktor rasti, ki povečuje število celic, potrebnih za tvorbo nove kože, ki se tvori okoli poškodbe.
Poskuse so opravili na univerzi Vanderbilt. Strokovnjakinja za celično biologijo Anne Buckley je vsadila poskusnim mišim vsadke, ki so počasi izločali snov EGF, kot strokovnjaki označujejo faktor epidermalne rasti. Ranice, ki so jih miške imele, so se celile mnogo hitreje, kot so se celile miškam, katerim niso v bližino ran vsadili omenjene snovi. Analize so pokazale, da so v prvi skupini miši odkrili v celečih se ranah več genetske snovi, več vez-
Zdčo se je letni turizem, v Banovci glaven de nudizem.
V Moravce ceste so zaprejte, turistični delavci dobro se mejte.
Dianin hotel skoron je prazen, dohodek ozda pa porazen.
Vseedno so tak sklenili, ka nouvoga do kcoj gradili.
Vseprejk je zgiiba v gostilnaj državni, čistouča v ništerni na nisikoj ravni. Za privatne krčme pri inšpekciji zvejte, že edrie med njimi so driijgič zaprejte.
Či ščemo letos kaj zasliijžiti, se bogme trbej fejst potriijditi. Dobra strežba, kvaliteta, pa puna mošnja se obeta.
nega tkiva in več kolagena. EGF torej zares pospešuje celjenje ran.
A kako proces poteka, tega strokovnjaki še ne vedo povsem točno. V glavnem prevladujeta dve teoriji. Po eni naj bi snov »priklicala« celice iz drugih delov tkiva v bližino rane, po drugi pa naj bi pospešila delitev celic ob rani.
Druga teorija ima nekaj več možnosti, da bo zmagala. Poskusi so namreč pokazali, da EGF snov povzroči delitev celic, kadar so izpostavljene delovanju te snovi zunaj živega organizma, se pravi v laboratorijih. Vendar poskusov na živem organizmu še niso opravili, da bi proučili sam proces delovanja EGF. Odkrili so le, da snov zares pomaga pri celjenju ran, samo delovanje pa prej ko slej ostaja še skrivnostno.
Kontracepcijske novosti
Kotracepcijska tabletka in moderen maternični vložek sta v šestdesetih letih sprožila spolno revolucijo, ki je ljudem prinesla prvič v njihovi zgodovini brezskrbno spolnost in možnost načrtovanja družine, ne da bi se zato odrekali spolnosti. Zdaj, četrt stoletja kasneje, je dvojica — genitalni herpes in aids — prinesla skrbi in strah nazaj. In kot beležijo statistiki, je močno upadlo tudi raziskovanje novih kontracepcijskih sredstev, ki naj bi bila še boljša in zanesljivejša od dosedanjih.
V zadnjih letih se je vsota, ki jo v vsem svetu namenjajo raziskovanju in razvijanju sredstev ' za načrtovanje družine, zmanjšala za četrtino, na dobrih 50 milijonov dolarjev letno. Kljub temu pa se na tem področju obeta nekaj novosti, le da bodo prišle v uporabo nekaj let kasneje, kot so sprva načrtovali.
Ze prihodnje leto naj bi v razvitem svetu začeli splošno uporabljati steroidne vsadke, katerih kontracepcijski učinek bo trajal okrog tri leta. Čez kakšnih pet let naj bi prišel v uporabo maternični prstan, ki prav tako počasi izloča kontracepcijske steroide in za daljše obdobje preprečuje nosečnost. Kar deset let pa bo treba počakati na kontracepcijsko vakcino. Tabletki, ki bi jo uporabljali moški, pa se sploh piše najslabše. Kdaj in če sploh bo, ni mogoče povedati, ker raziskovanja te vrste stojijo.
Neka 87-letna starka se je sprehajala po ulicah newyorškega Manhattana, ko jo je iznenada napadel policiji dobro poznani žepar Jose Ramos. Starka je začela z dežnikom udrihati po vsiljivcu. Zbila ga je s kolesa. Ko je takole brcal na tleh in se izogibal pred udarci bojevite starke je prispela policija in ga vzela v »zaporniško zaščito.«
pa se vendarle zgodi
V Šanghaju so uredili posebno farmo na kateri gojijo 10 tisoč najbolj strupenih kač. Kačji strup porabijo v medicini, kače pa, ko niso več primerne za pridobivanje strupa, prodajajo restavracijam na jugu Kitajske, kjer iz njih pripravljajo znamenite poslastice.
Einsteinov potni list
Na dražbi v znamenitem londonskem Sothebyju so prodali potni list znamenitega fizika Alberta Einsteina. Dokument je slavnemu znanstveniku izdala švicarska ambasada v Berlinu leta 1923. V potnem listu so bili vizumi za Bavarsko, Brazilijo in Češkoslovaško. Kupec, ki ni znan, je za potni list odštel 6270 dolarjev.
Vladno poročilo
Ameriška vlada je pred nedavnim objavila svojevrstno poročilo, ki je postala prava poslastica za ljubitelje pornografije. V knjigi je po abecednem redu naštetih 2325 časopisov, 725 knjig in 2370 filmov, ki vsebujejo pornografske scene. Za nameček je v knjigi še nekaj sto strani podrobnih opisov iz časopisov, knjig in filmov.
Da bi bila ironija še večja je treba povedati, da je poročilo izdelala posebna 11-članska komisija, in to z namenom, da bi tudi z zakoni zaostrili boj proti pornografiji.
STRAN 12
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
za vsakogar nekaj
DŽEM IZ JAGOD
Za kilogram jagod vzamemo od 70 do 80 dkg sladkorja in z njim posipamo jagode. Tako pripravljene jagode pustimo 2 do 3 ure na hladnem, da se iz njih izceja sok. Nato jih pristavimo in kuhamo. Jagode moramo segrevati previdno, ko začnejo vreti, moramo zmanjšati vročino, da se zaradi vretja ne bi spremenile v kašo. Kuhanje traja 20 minut. Od časa do časa jih premešamo. Vreli džem vlivamo v čiste in vroče kozarce in jih pustimo na hladnem nepokrite 12 ur, da se sok na površini želira. Potem kozarce zapremo.
POGRNJENA MIZA
Pogrnjena miza bo pravilno urejena, če se boste držali naslednjih pravil: jedilni pribor, ki se bo uporabljal prvi postavite najbolj daleč od krožnika, tistega, ki se bo uporabljal poslednji, pa najbliže krožniku. Kozarci za vodo in vino so postavljeni na desno stran krožnika, tako da je kozarec za vodo na de-
sni strani vinskega kozarca. Če boste ponudili več vrst vin, je potreben za vsako vrsto poseben kozarec. Tudi kozarci so postavljeni v posebnem redu. Kozarec, iz katerega bomo najprej pili, mora biti najbližji krožniku. Krožniki za solato so na levi strani glavnega krožnika, če pa servirate maslo, postavite
i "ANEKDOTE
Življenjska resnica, do katere se je ob koncu svojega življenja dokopal francoski državnik De Gaulle:
»Bolj ko sem spoznaval ljudi, rajši sem imel pse!«
Francoski igralec Sacha Guitry (1885—1957) je sam kosil v novi in zelo dragi restavraciji. Ko so mu predložili račun, je dal poklicati lastnika:
»Je to račun zame?«
»Da. gospod.«
»Kaj me ne poznate?«
»Žal, še nisem imel te časti...«
»Saj sem vendar vaš poklicni kolega!«
»Tako?. .. No, potem ...« In hotelir je odračunal trideset od« stotkov od vsote.
Guitry se je poslovil.* Na pragu pa ga je vprašal lastnik:
»Smem zdaj izvedeti, katero restavracijo vodite?«
»Jaz? Nobene.«
»Pa saj ste vendar rekli, da ste poklicni kolega!«
»Da«, je rekel Guitry, »tudi jaz sem tat.«
K slavnemu milanskemu psihiatru dr. Orelliju sta prišla elegantna zakonca. Mož je zaupal zdravniku, da je njegova žena kleptoman-ka in da izmakne vse. kar ji pride pod roke, on pa da ukradeno blago vrača lastnikom.
Zdravnik je damo pregledal in mirno dovolil, da mu je izmaknila uro, zlato tobačnico in denarnico.
Ko je zvečer prišel v hotel po »izmaknjene« stvari, kot se je naskrivaj dogovoril z možem, so mu rekli, da sta zakonca že odpotovala. Obupan se je zdravnik vračal domov, kar ga dohiti hotelski vratar in mu izroči neki listek.
»Gosta sta stanovala pri nas dva tedna in sta pustila stričev naslov, češ da bo on plačal račun,« je rekel vratar.
Na listku je pisalo: profesor dr. Orelli, Emanuelbva ulica 20, Milano.
RADIO MURSKA SOBOTA •
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsako sredo v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
1.	Ana — Komet
2.	IT’S ALL FIGHT - Eurithmics
3.	WRAP HER UP - Elton John
4.	ŽELJO MOJA - Doris Dragovič
5.	TRAIN OF THOUGHT - A-ha
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 M. Sobota, s pripisom: za 5
naj
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Čistoča v gospodinjstvu
LESENI PREDMETI. Kuhalnic, desk za valjanje testa, rezanje kruha, sekljanje čebule ali mesa nikakor ne smemo pomivati ali ribati z vročo vodo in kristalno sodo. Ribamo jih samo v topli vodi s krtačo in drobnim peskom.. Izperemo jih s toplo vodo in damo na zrak, da se posu-še. Kuhalnice, ki jih uporabljamo, ko vkuhavamo sadje (mezga, marmelada) prekuhamo v kloro-
vi vodi, dobro izperemo in damo sušit na zrak.
PLESEN NA POHIŠTVU. Madeže plesni odstranimo s pohištva s špiritom, prostor pa moramo pred tem dobro segreti. Vrata in.predale pohištva popolnoma odpremo, da more topli zrak vanje. Z večkratnim ponavljanjem. tega postopka dosežemo, da plesen sčasoma zgine.
KRISTAL. Čistimo ga kakor steklo, vendar ga ne smemo pomivati z vročo vodo. Sijaj kristalnih'predmetov dosežemo, če topli vodi dodamo nekaj kapljic špirita. Okrasne žlebičke in vreze očistimo z mehko krpico.
FOTOGRAFIJE. Dobro jih očistimo, če jih premažemo s kosmičem vate, ki smo ga ovlažili s špiritom.
MARMOR. Čistimo ga z bo-raksom ali krpo, ki smo jo namočili v kisu in soli. Dobro ga splaknemo in malo naloščimo.
IGRALNE KARTE. Čistimo jih z magnezijevim praškom in dobro obrišemo s suho krpo.
mali krožnik na desno stran, nanj pa dajte poleg masla še košček kruha. Krožnike polagamo nekaj centimetrov od miznega roba, eden od drugega pa naj bodo oddaljeni • približno 60 centimetrov. Prtičke položimo enostavno zložene' takoj poleg vilice na levi strani krožnika ali pa na krožnik, če prva jed ni juha.
ODA NA VRTU
nje vrta potrebujete vodo. Ne bo vam je treba prinaša-e vodovod podaljšali od vodovodne pipe v hiši z gumijasto koncu gumijaste cevi namestite staro vodovodno pipo. Ce privežite na cev z žico. Tako boste imeli pri roki pipo med i zalivanjem in vodo boste lahko po potrebi odpirali ali zapira da bi vam bilo treba tekati k vodovodu. Potrebujete pa prime dolgo cev, močno in ustreznega premera, da bo vzdržala vodni t
..... .........

ZAKAJ 0 »CUDEZNIKIH« PRAV ZDAJ?
Slavko Kovačič, Gorazd Elvič, Rudi Jazbec, Zdenko Zagorac in Danilo Karba so člani ansambla Čudežna polja in delajo skupaj že trinajst let. Prav zdaj so fantje zelo zaposleni, saj predstavljajo svojo najnovejšo ploščo Čudežna polja III. Nedvomno največja uspešnica te plošče je Anamarija, katere avtorja sta Tatjana in Berti Rodošek, imajo pa tudi že video posnetek. »Čudežniki« pa so tudi ljubljenci otrok. Le-ti so jih doslej poznali po pesmih Speedy Gonzales in Ata, mama.
nimivi sta tudi skladbi Javi se 359 in Vroča noč. Rockovsko obarvani sta skladbi Bife kafe in Plavolaska o, la, la. Edina skladba počasnega tempa, ima naslov Narkomanka in je nadaljevanje pesmi z istim naslovom z lanske plošče.
Nič z nejevoljo, kot da je to povsem normalno, govorijo tudi o festivalski kuhinji, ki so jo okusili in že velikokrat prežvečili.
Trenutno Čudežna polja predstavljajo svojo najnovejšo ploščo Čudežna polja III v sklopu ple-
Tako veselo so Čudežna polja proslavila 13-letnico delovanja in izid nove plošče. Toda fantje niso prav nič vraževerni. Že zdaj pripravljajo skladbe za nova snemanja jeseni. Foto: B. Čerin
zdajle pa so ob novi plošči zanje izbrali še eno presenečenje, skladbo Dorda Novkoviča Tike tačke, tri zelene mačke, na slovenski način.
Na novi plošči je tudi čustvena Pestnqrjeva popevka Cvetje v jeseni, za katero trdijo, da je všeč predvsem nežnejšemu spolu. Za-
sov in koncertov, kar bo trajalo vse do jeseni, ob tem pa upajo, da bodo do takrat napravili še kakšen video posnetek in da bo ob vsem tem še kaj nepredvidenega, kar »čudežnike« vedno znova razveseli in jim daje moči za naprej.
Smilja Gaber
Pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 19. junija na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA.
Objavljene pripise honoriramo.
— Sem tovariš a ti gospod, v Ženevi si skušajva najti skupno pot. (Ludvik K.)
— Če so te »obogatili« z regresom, ne verjamem, da boš videl morje. (Pera S.)
— Sosed delavec na morju bo dopust prebil, jaz ubog kmet bom pa travico kosil. (Dragica K.)
— Ne glej tako mrko, saj je za denarnico oboje radioaktivno. (Marica Š.)
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Mladi so tekmovali
v veščinah SLO in DS
Po šolskih in občinskih tekmovanjih je bilo v organizaciji občine Lendava regijsko tekmovanje mladih iz Pomurja v veščinah splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri Bukovniškem jezeru. Na tekmovanju je sodelovalo II osnovnošolskih ekip, 10 ekip iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja in 2 ekipi izvenšolske mladine. Kljub slabemu vremenu, ki jo je tokrat zagodlo organizatorjem, je bila udeležba na tekmovanju, zadovoljiva, saj je manjkala le ekipa z Bistrice. Zal pa so morali ne-kbliko skrajšati program tekmovanja, kajti zaradi slabega
nik pa so pripravili priložnostni kulturni nrogram v slovenskem in madžarskem jeziku.
Na tekmovanju so med osnovnošolskimi ekipami pokazali največ znanja učenci z osnovne šole Šalovci, saj so zasedli prvi dve mesti. Zmagala je prva ekipa z 981 točkami pred drugo ekipo, 823, OŠ Jože Kerenčič Gornja Radgona. 736, OŠ Vinko Megla Odranci, 661, in OŠ Bogojina, 640 točk.
Med ekipami šol srednjega usmerjenega izobraževanja je zmagala ekipa iz SKŠ Rakičan s 657 točkami pred SZŠ Rakičan, 631, SKPES Lendava, 601,
Postaja prve medicinske pomoči pri Bukovniškem jezeru, kjer so mladi preverjali teoretično in praktično znanje iz prve pomoči.
vremena ni bilo mogoče izvesti pohoda po delu poti Prekmurske čete. Na tem preverjanju znanja, ki pomeni vsakoletno manifestacijo obrambne in samozaščitne pripravljenosti, so mladi kljub slabemu vremenu pokazali veliko zavzetosti in znanja. Udeležence tekmovanja je v imenu krajevne skupnosti Dobrovnik pozdravil tajnik Ivan Kolenc, na sklepni slovesnosti z razglasitvijo rezultatov, ki je bila v Kulturnem domu v Dobrovniku, pa je o pomenu tekmovanj mladih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite govoril predsednik MS SZDL zg Pomurje Boris Prejac. Učenci z osnovne šole Dobrov-
SCTPU Murska Sobota Ill, 568, in SCTPU Murska Sobota, 1, 544 točk. Med ekipama izvenšolske mladine je zmagala ekipa iz občine Ljutomer s 437 točkami pred ekipo občine Lendava, 334 točk. Po prve tri ekipe so prejele kolajne in skupinske nagrade, posamezniki pa darila.
Po nekaj letih je bilo tako v Pomurju zopet izvedeno regijsko tekmovanje mladih iz veščin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki z nekaterimi novimi oblikami gotovo pomenijo pomemben prispevek k podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Feri Maučec
DNEVNI POČITEK
Vsak dan je treba počivati 30 do 60 minut. OdpocitFsiGnoramo leže, s stegnjenim telesom, na čim bolj ravni in trdi podlagi, z nizko položeno glavo in rahlo dvignjenimi nogami. Med počivanjem ni treba brati, temveč v zatemnjeni sobi za-preti oči, na očesne veke pa dati vato, namočeno v toplem kamiličnem čaju.
SESTAVIL MARKO NAPAST	HUD ZLOČIN, ' GROZNO DEJANJE	PAST ZA RAKE	MODERNO VOZILO	SPODNJI DEL POSODE	VELETOK V ZAHODNI AFRIKI	HRVAŠKA REKA, PRITOK LONJE	ORIENTAL- SKO GOSTIŠČE
SLOVENSK PESNIK (ALOJZ)							
ČRTALO, LINEAL							
OSMERO-KOTNIK							
ŽIVALSKI VRT				IGRALKA RAS FR. MESTO OB GARONI			
PIJAČA STARIH SLOVANOV			RIŽEVO ŽGANJE LJUDSKA TEHNIKA				
KAR JE TREBA VRNITI	•	•			MESTO V SREDNJEM DELU POLJSKE	PREMAKNITEV. PRESTAVITEV	ZEMLJE-VIDNA KNJIGA
MUZA LIRSKEGA PESNIŠTVA IN GLASBE							
JOHN KENNEDY			ZGORNJI DEL STOPALA OČKA, ATEK				
SATOVJE				KOS CELOTE NEBESA, PARADIŽ			
TONA		VONJAVA, DIŠAVA ITALIJANSKI SPOLNIK					
POMEMBNA SNOV V HRANI							
SODOBNI SLOVENSKI PESNIK (JOŽE)					AVTOMOBILSKA OZNAKA KUTINE		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Plečnik, ravioli opornik, sel, pol, T, Ukana, Istar, Tuaregi, up, Ljig, cela, TU Ito’ TAM, jasnina, Ariston.
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
STRAN 13
S3
križem kražem po naših šolah
KDOR
V časopisih se velikokrat pojavljajo članki, ki jih pišejo učenci na temo: »Spoznajte našo šolo, naš kraj.«
Ker je bilo o naši šoli že veliko napisanega, bi rada tokrat podrobneje predstavila naš MLADINSKI PEVSKI ZBOR.
Na svojo nitko uspehov so nanizali že veliko biserov, med katerimi so najvidnejši: 3-krat dvodnevna turneja po Avstriji, 2-krat srebro na zveznem tekmovanju v Celju ter veliki uspehi na republiških revijah in Kurirčku. Zborovodkinja je neutrudna tovarišica Marija Dukarič. Tudi letošnje leto je bilo uspešno. Že v začetku leta smo se prijavili na republiško revijo zborov v Zagorju ob Savi. Vse leto smo se pripravljali in te priprave so spremljale velika odrekanja — pevcev samih in pa seveda tovarišice zborovodkinje. Po občinski reviji smo bili izbrani, da zastopamo 9. maja našo občino v so-
POJE, ZLO NE sednji Avstriji na njihovem območnem srečanju, ki je bilo v Murecku. Tudi njihov zbor je gostoval pri nas. Vrnili smo se z zelo lepimi vtisi in z novo spodbudo za nadaljnje delo. Nismo bili prepričani, če bomo zdržali vse priprave za republiško tekmovanje, vendar smo ob bodrenju dobili nov elan za delo.
No, manjkal je samo še en teden do Zagorja ... Vsi smo bili nekako napeti pred velikim pričakovanjem. Kar postavite se v našo vlogo: REPUBLIŠKA REVIJA, na kateri izbira žirija zbore za Celje in za festival KURIRČEK, potem vsepovsod televizijske kamere ...
Pozor. .. gremo .. . drži palce, nasmej se, potrudi se ... poslušaj intonacijo, zberi se, tri, štiri... Vse to nas je spremljalo, ko smo stali na odru v Zagorju. Odpeli smo naše tri pesmi, in sicer:
ADORAMUS TE CRISTE (ORLANDO DI LASSO), SPO-
DOŽNJEK
Ali veste, kaj je dožnjek? Tudi mi v šoli nismo vedeli. Hitro smo spoznali, kaj vse znajo narediti naše mamice.
V šolo smo povabili mojo mamico. Prosili smo jo, da nam pokaže, kako plete dožnjeke. S sabo je prinesla že gotov izdelek. Razložila nam je, kaj vse potrebuje za izdelovanje, potem pa nam je pokazala, kako plete buncleke, kite,, mesece in snežinke. Njene roke so bile zelo spretne. Tudi tovarišice so poskušale; res je šlo, a počasi.
Srečen sem, da imam mamico, ki zna plesti izdelke iz slame, saj ta obrt, če jo lahko tako imenujemo, je že skoraj izumrla.
David Bakan, 3. raz.
. Podruž. OŠ Dokležovje
MISLI
MINI (VIKTOR MIHELČIČ) in PUST V PRLEKIJI (VILKO UKMAR).
Čez nekaj dni smo izvedeli, da smo izbrani za CELJE in za FESTIVAL KURIRČEK. Preplavil nas je val sreče, kajti spoznali smo, da lahko le s trdim delom dosežeš tisto, kar želiš doseči in da ti takšni uspehi vlijejo nov elan za delo. Ne smeš pa biti zadovoljen že z najmanjšim, ampak moraš strmeti še za nečim boljšim, za nečim večjim, kajti le takrat boš povsem zadovoljen. Prav tako nikoli ne smeš počivati na lovorikah, .kakor je večkrat dejala naša zborovodkinja, ampak moraš uspehe vedno znova dokazovati.
Za naš uspeh ima največje zasluge tov. zborovodkinja, ki nam je bila vedno na voljo, kadarkoli smo jo potrebovali, in ki nas je s svojim nesebičnim delom in seveda tudi z velikim znanjem zborovskega petja pripeljala do tega, na kar smo vsi nekako v sebi upali.
No, ob DNEVU ŠOLE (22. 5. 1986) smo imeli koncert za delavce šole in predstavnike pobratenega mesta MLADENOV AC.
To je čisto na kratko vse o našem MPZ, čeprav bi se o tem dalo še marsikaj napisati. Pa o tem kdaj drugič.
NORMA BALE, 7. b OŠ JOŽE KERENČIČ, GORNJA RADGONA
Po Jožefu Košiču Jan Čaplovič
Mg« B
DETEKTIVSKI ROMAN
Prve malo daljše knjige sem začela brati v tretjem razredu. Prvo daljšo detektivko pa sem prebrala v lanskih počitnicah. To je bila povest poljskega pisatelja Adama Bahdaja Pozor, črna mare-la. Je mladinska detektivka in zelo domiselna. Posebej mikavna je, ker v njej sodelujejo otroci, ki se gredo detektive. Za detektivske romane so najbolj primerna velika mesta, kjer se lahko zgodi največ'kriminala.
Nekateri otroci so prepuščeni ulicam, zato kar hitro opazijo stvari, s katerimi se potem gredo detektive. Toda junaka povesti Pozor, črna marela Tomaž in Živka sta morala vsak večer priti domov in hoditi v trgovino. Prav to pa je Tomažu zaviralo poti do rešitve črne marele. Povest se dogaja v velikem poljskem mestu Varšava. V mestu so tudi starejše hiše in ulice, ki so pisatelju prišle zelo prav. In prav v starejših hišah so se dogajale najpomembnejše stvari te domiselne mladinske detektivke. Ker v povesti sodeluje tudi Američan »Beli klobuk« je povest še bolj zabavna, posebej pa za Tomaža, ki ga je zasledoval. Tomažu je bil všeč njegov ameriški avto, kakršnih v Varšavi v takratnih časih ni bilo. Beli klobuk je smešno izgovarjal črko M; Meni so bili všeč še drugi junaki povesti, naprimer gospa Baumanova, ki je bila zelo natančna, posebej pa, ko ji je Tomaž prinesel marelo. Takoj je ugotovila, da to ni njena, čeprav je bila skoraj enaka. Dedku Vrčku je bilo najbolj všeč pivo, Anatoliju Poetu pa pesmi. Posebej všeč pa mi je bil Lenivec, ker je kljub svoji lenobi in željah po ringloju vedno našel kakšno novico, ki je koristila Tomažu in Živki pri odkrivanju tna-reline uganke. Povest je polna zapletov, ki jih je včasih razpletla policija, včasih pa. tudi otroci. Jaz se ne bi nikoli upala peljati s tujcem v neznano, kot je to storil Tomaž, ko je skočil v Američanov avto in se odpeljal pred hotel.
Ko sem knjigo prebrala, sem ugotovila, da detektivko ni lahko napisati. Posebno pa ne v našem kraju, kjer ni ne kriminalne policije, ne čudnih tujcev, pa tudi ulic s starejšimi hišami ni. Mladinske detektivke so hudomušne in upam, da jb bo prebral tudi starejši bralec, saj se bo ob njej prijetno zabaval.
Božica Novak, 7. raz. OŠ Jože Hedžet, Šafarsko
BESEDA DVE 0...
KAPELA — Pred nedavnim smo praznovali dan šole, ki smo ga združili s praznovanjem dneva mladosti. Obiskali so nas tudi gostje iz Mladenovca. Na steni v telovadnici je visel veličasten napis:	MLADOST—TITO —
BRATSTVO. V programu so se predstavili otroški in mladinski pevski zbor, folklorna in ritmična skupina. Učenci 7. razredov so bili sprejeti v mladinsko organizacijo, učenci L razredov pa v Rdeči križ Slovenije. Izvedli smo. tudi športna tekmovanja. Ta dan smo prijetno preživeli. (Manja Klemenčič, 5. raz., OŠ Kapela).
LENDAVA — Nekega majskega dne smo se odpravili na izlet. Najprej smo se ustavili v Zlatoličju, kjer smo si ogledali hidroelektrarno, nato pa'v Mariboru, kjer smo obiskali akvarij. Od tam smo se odpeljali do vznožja Pohorja, se presedli v gondole in se tako podali proti vrhu. Potovanje je bilo lepo, toda zelo smo se bali, ko smo viseli nad prepadi in ko je gondola zanihala. Ko smo se vračali, nas že ni bilo več tako strah. Med potjo smo celo peli. (Ingrid Lazslo, 4. d razred, OŠ Drago Lugarič, Lendava).
ODRANCI — V sredo smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo se odpravili na ogled vaške žage. Pokazali so nam orodje in razložili, za kaj se uporablja. Videli smo seveda tudi, kako žagajo les. Pozneje pa smo delali mlinčke in jih postavljali na potoku Črnec. (Moniko Ferenčak, OŠ Odranci).
VIII.
B)	OBRT IN TRGOVINA
Na ravnini so v enem cehu strojarji, usnjarji’2, čevljarji; v drugem so spet kovači, mlinarji in sodarji. Turnišče ima lasten krojaški ceh." Lončarji imajo svoje združenje v Bogojini.
V hribih hi nobenega krojaškega ceha, ker ne delajo za letne sejme; enako velja tudi za tkalce, kovače in krojače. Pa tudi, če nekateri med njimi spadajo v kak ceh, njihovi izdelki so kljub temu slabi in ljudem samo ugonabljajo blago in platno, da je gorje, ker po večini takoj, komaj postanejo učna leta in postanejo pomočniki, pridejo domov, se poročijo ter začnejo delati na lastno pest, ne da bi se prav izučili veščin obrti in izobraževali na potovanjih.”
Navsezadnje pa jim tega tudi ne moremo vedno šteti v zlo, saj so obenem še podložniki in poljedelci, ki ne sedijo vedno v delavnici in jim obrt koristi samo zato, da sebi in svojcem zbr-kljajo potrebno obleko. Med njimi so nekateri, ki niti krojiti ne znajo, in mnogi vse svoje življenje ne delajo drugega, kot krpajo, pa bi ob tem kljub vsemu radi veljali za krojaške mojstre.
TRGOVINA
Veliki letni sejem ie na vse svetnike pri Sv. Benediktu (Sz. Benedek). Na tem sejmu se določa cena novemu vinu in žganici za celo slovensko okrožje. V soboti so mnogi dobro obiskani živinski sejmi, v Bogojini sta dva taka.
C)	DRUGA KMEČKA OPRAVILA
Možje, ki ne opravljajo kake obrti, so pozimi zaposleni z vrtanjem, tesanjem, pletenjem košar ah pa popravljajo gospodarsko orodje in sekajo drva za kurjavo za vse leto. Nekateri izdelujejo lesena korita in krnice” etc. Mnogi obiščejo Zagorje, najbližjo hrvaško pokrajino, da si kupijo sveže vprežne živine. Hribovski Slovenci hodijo ven na mlačev. ako ni nobenega dela, tekmujejo v lenarjenju.
Ženske prebijejo zimo ob predenju in šivanju, deloma za svoje potrebe, deloma za tuje, to slednje sicer za zelo skromno plačilo, da ne bi, kot pravijo, brez haska sedele v topli izbi in žgale trske.
Poleti ni nobenega opravila, ki se ga Slovenec ne bi z veseljem lotil, in sicer s tolikšno marljivostjo in ročnostjo, da ni kaj pripomniti. delavnost tega ljudstva je dobro znana, tako v Žalski in Smodski županiji kot pri premožnih, zaradi česar si oboji vsako leto prizadevajo, da si najamejo delavcev za oranje, žetev, spravilo sena in mlačev. Četudi so pridni tudi tokrat, ko delajo zase, pridelajo malo, ker je njihova zemlja, kakor smo zjgoraj povedali, nehvaležna in je pri vsaki hiši cez mero dosti jedcev. Ženske v delavnosti ne zaostajajo za možmi, kajti če ni doma kaj postoriti, se lotijo tudi najtežjega dela, pomagajo možem kopati gorice, orjejo, kosijo, sušijo krmo, v hribih pa tudi mlatijo.’*
Hribovci se pozneje prikažejo pri njivskem delu, ker živijo daleč narazen in zajtrkujejo doma, pred tem pa hočejo vsak zase opraviti hišne posle. Dčlajo pa potem do noči, samo orači in kosci delajo do poldneva. Ravninci se zgodaj zberejo pri delu, ker dobijo tukaj tudi zajtrk.
Kdor ima pred seboj težko delo in nima zadosti delavcev, pokliče sosede na pomoč. V takih primerih mu prihitijo najkrepkejsi brez povračila pomagat. Najrajši pomagajo takemu, pri katerem se nadejajo obilice hrane, saj kakor je Slovenec priden delavec, tako je tudi izboren jedec, rad ima dobre jedi, vendar ni izbirčen, pri delu se želi samo do sitega najesti.
cvetnimi šopki. Kogar spremlja muzika, je že slaven. Na ravnini spremlja poročni par kopica povečini mladih deklet in fantov, ker mečejo premožnejši ob poti kose belega kruha in pereče. Driižban je pogosto opravljen zelo pisano in pustolovsko, ob čemer z grčavo palico, na kateri je ježeva koža, podi gledalce naokrog in vzbuja smeh ž domislicami in šalami.” Zategadelj spremlja take poročne sprevode vedno velika množica gledalcev.
Gosttivanja ne obhajajo povsod enako. Rav-ninci se poročajo zjutraj, z jedačo in pijačo začnejo opoldne in traja do trd.ne noči, vmes muzicirajo in plešejo. — Nekateri gostje, predvsem starejši, sedijo ves čas za mizo in ponavljajo zadnje nedeljske ali praznične pridige ali pa si pripovedujejo kaj drugega, na primer kake svetopisemske zgodbe, pri čemer opite ženske pretekajo bridke soize.
Hribovci imajo gostuvanjsko pojedino vedno ponoči. Okrog osme ali devete ure prispe mlado-zenec s svati (szvatovie) na nevestin dom, smukne nekje zunaj v kamro in čaka, dokler igra starešina svojo vlogo. Ta odpre vrata sobe in se s krepkim m pomenljivim glasom pogovarja v mladoženčevem imenu: da ima mladoženec v tej hiši osebo, s katero se je takrat in takrat zaročil in potem našteje vse, kar se je dotlej potrebnega zgodilo v tej zvezi. Da je slednjič napočil dogovorjeni čas, da jo hoče zdaj odpeljati in da sprašuje, ali je doma v enakem stanju, v kakršnem jo je tukaj zapustil, etc. — Izročitelj se znotraj postavi pred vrata in zagotavlja glasno in prepričevalno, da sta morala starešina in mladoženec zgrešiti pot, ker v tej hiši ni nič novega in tudi nobene take osebe, da naj presladko iščejo kje drugje, etc. Oni znova ponovi prošnjo in tako vlečeta šaljivi dialog, pregovarjata drug drugega, dokler se slednjič ne naravnata in nevesto pripeljejo naprej, zdaj nastopi tudi mladoženec in jo prime za rolco. Starešina ju oba pelje k že pripravljeni mizi, tudi drugi si sežejo v roke in posedejo. Za mizo se zaročenca vedeta zelo vzgojeno, govorita malo, jesta in pijeta pa zelo malo. Na mizi pred njima je lesen krožnik in na njem, krožniku nalik, izrezana krušna skorja. Nevesta odpre pojedino, ko košček kruha na vilicah pomoči v skledo ali ko se z žlico dotakne jedi. Gostje se ne dotaknejo ničesar, dokler nevesta tega ne naredi. Jedila prinaša starešina.
Gosttivanja potekajo kakor po vsem svetu, z godbo in plesom. Slovenci si zagotovijo mojstre tonov, kakršne pač premorejo. Bolj premožni si najamejo par škrgetačev” na violini, in to jim navadno zadostuje. Vso noč plešejo, kolikor jim srce poželi (na način, ki ga bomo spodaj opisali). Se pred jutranjim Somrakom pelje mladoženec nevesto domov, kamor jima okrog poldneva sledijo drugi.
Tukaj'je sedaj na vrati zrni vanje in <vsi se nagnetejo, da bi to videli.”
Iz bližnjega studenca ali jezera” prinese nevesta svojemu možu v nečkah sveže vode,’ s katero se ta umije, nad nečkami mu poda robec, ki ga je prinesla, da se obriše. Vobče mora biti zelo oprezna in urna, da vodo takoj odnese in izlije ter se izogne sramoti, ker bi ji jo sicer okrog prežeče posvarbice in drugi veseli jgostje zlili na glavo.
Preostali del dneva se šalijo in zabavajo; na večer se nadaljuje gostiivanjska pojedina v mla-doženčevi hiši, kjer sneha razdeli prinesene da-
GRADILI SMO
Nekega dne, ko sem se vračal iz šole, so me prijatelji povabili v njihovo skupino. Rekli so mi, da se ob petnajstih zberemo pod mostom pri Doblu. Veseli smo se razšli.
Ko sem prišel domov, me je že čas priganjal. V naglici sem se najedel. Očetu sem rekel, da grem k prijatelju v Beltince. Stekel sem ven, pograbil kolo in se odpeljal na most. Tam so bili že vsi zbrani. Rekli so mi, da me že dolgo čakajo. Hitro smo dvignili kolesa in jih odnesli na drugo stran mostu. Tam smo jih skrili v grmovje. Nato smo šli iskat primerno mesto za kolibo. Tavali smo po gozdu gor in dol in smo komaj našli primerno mesto za kolibo. V bližini je še Janez našel stolp. Na njega smo znosili nekaj vej in naredili majhen prostor, kjer bo opazovalec sedel. Nato smo začeli graditi majhno kolibo. Izdolbli smo dva hrasta. Izdolbine smo napolnili z vejami in tako smo dobili prvo steno. Podobno smo naredili še druge tri stene. Na eni izmed njih smo naredili majhno odprtino. Skozi njo smo hodili noter in ven.l
Tako smo si naredili skrivališče v gozdu. Mlinarič Boštjan, 5. d COŠ 17. oktober, Beltinci
Ilustracija berila Lukec in živali — Narisala Simona Rengeo, 1. c razred, Celodnevne osnovne šole Beltinci.
BILO JE SMEŠNO
Zvoni. Začne se pouk. Učenci 1. razreda imajo matematiko. V razred stopi tovarišica. Pove jim, naj si pripravijo zvezke.
Tovarišica začne: »Otroci, glejte, v vsakem žepu imam eno jabolko. Se pravi, imam skupaj dve jabolki.«
Janezek jo prekine: »Tova-lišica, oplostite, toda jaz nimam plav nobene jabolke.« (Janezek pravzaprav ne zna izgovoriti črke r.)
»No, Janezek, recimo, da bi imel ti dve jabolki,« odgovori tovarišica.
Janezek: »Doblo.«
»No,« nadaljuje tovarišica, »rekli smo, da imama dve jabolki. Zdaj pa enof nekomu damo. Koliko jabolk nam bo ostalo?«
Janez dvigne roko. Tovarišica, vesela, da Janezek vend. - nekaj razume, ga pokliče.
Janezek začne: »Tovališi-ca, jaz je ne bi dal, za svojo glavo ne!«
Katja šajnovič, 5. a OŠ Bakovci
XI. ŠEGE IN NAVADE A. Ženitev
Slovenski mladeniči in mladenke se poročajo, ne da bi prav vedeli, kaj počno. Pri tem pa prav malo okolišijo. — Ce najde kateri primerno dekle zase, se njegov oče, ali hišni gospodar, ali kak drug moški, ki ga izbere v ta namen, poda, da bi vprašal, če oni ne bo dobil košarice. Ako je poroke željni po volji staršem in bratom, mu brez oklevanja odobrijo dekle in je pogosto niti ne vprašajo. Potem ga povabijo na obisk. Mla-doženec se skupaj s starešinom običajno prikaže v soboto zvečer in ponudi dekletu roko. Če je njegova hiša preveč oddaljena, prebije tam tudi noč in gresta zjutraj skupaj z nevesto k župniku zaradi oklicev. Ko oklicujejo, nevesta ne sme biti v cerkvi, ker je ljudstvo obremenjeno s predsodkom, da bi taka, ki bi poslušala svoje okliceva-nje, rojevala same neme otroke.
V tednih, ko jo oklicujejo, hodi nevesta, če je še dekle (vdove tega ne počno), v spremstvu kake ženske od hiše do hiše bližnjih krajev in prosi darove (dariproszij za aubo (pocio). Obdarujejo jo z lanom, konopljo, platnom, denarjem, in sicer toliko več, kolikor bolj je spretna, izkušena in zgovorna njena spremljevalka in govorka. Navsezadnje pa je tudi drugače od nobene hiše ne 9' o praznih rok. Poleg tega si priskrbi nekaj ov, če pa je spretna, sesije tudi nekaj moških robač." Po en robček dobijo župnik, starešina, mladoženec in posnihalja; s preostalimi obdaruje mladoženčeve domače. Obdarovanje opravi starešina na gostiivanjski večerji. Premožnejši delijo tudi robače, pri čemer pa dobi navadno po eno samo starešina, medtem ko dobi mladoženec celo laneno obleko, v kateri mora priti k zdavanju (poroki).
K zdavanju spremljata mladoženca starešina in driižban (driisban), sneha (szneha) pride s svojimi spremljevalkami: starišico (sztarisicza), posnehaljo (posznehalja) in posvarbicami (szvadbicza).’" Vsi pridejo peš, in če je mogoče s
rove.
Šele pozno ponoči pelje starešina nova zakonca v poročno posteljo. Nevesta sezuje ženinu škornje in ga trikrat udari z oglavjem škornja po nogi, s katere gaje sezula, če ni zadosti spreten, da bi se izmaknil. Trakove in deviški naglavni okras dobijo posvarbice (če ga je imela) in si ga nadenejo.
Zjutraj gredo vsak k svojemu delu, ker so se medtem razšli že tudi gostje.
Nevesta dobi od svojih staršev doto za novo gospodinjstvo, navadno kravo, kokljo, prašička, dva lakta veliko blazino” in skrinjo" — toje vse — več ne dobi niti hči premožne hiše, če ji mati česa skrivaj ne primakne, kar lahko pripelje, ako se razve, pri domačih do togotnih prepirov.
Gostiivanci se med seboj imenujejo svatko (szwatko), ženske svateria (Szvatreia). Vi skupaj se imenujejo svatovje (szvatovie).
Opombe:
72.	Prekmursko ime za ta poklica je »kiižnar«, pri čemer se zdi, niso posebej razlikovali strojarja in usnjarja.
73.	Čaplovič razlikuje med »Schneider« in »Grob-schneider«; Košič med krojačem, ki šiva iz širine in tistim »na drobno«. V obeh primerih gre torej za razliko, ki jo danes postavljamo med lahko in težko konfekcijo. Uporablja tudi dva izraza, ko govori o združenjih ali cehih: »Zunft« in »Zeche«. V prvem primeru bi lahko šlo za tipično obrtno združenje, v drugem pa za nekakšno društvo — če bi sklepali o pomenu iz zvez, v katerih se pojavlja. Obakrat pa gre za vprašanje organiziranega nastopanja na trgu.
74.	Po vsem, kar je avtor tukaj naštel kot pogoj dobrega mojstrstva, se ne moremo čuditi, če dandanašnji mojstri niso kaj prida.
75.	Nečke.
76.	S cepmi, cepcem, seveda.
77.	Za to vrsto obleke uporabljam v tem prevodu izraz »robača« in ne »srajca«, ker je slednja neslovanskega izvora.
78.	Avtorje zapisal »Kranzeljungfer«, ovenčane de-vice, vendar se tudi iz domačega izraza »posvarbica« sluti dionizični značaj svadbe.
79.	Ta druiižba je zdaj že očitno tudi pozvačin.
80.	»Geigenkratzer« bi bilo v dobesednem prevodu »gosloprask«.
81.	Gostiivanjske šege so v Prekmurju različne in iz opisa lahko sklepamo, na katerem koncu je avtor zapisoval.
82.	Moralo bi biti »mlake«, ker jezer ni.
83.	Košič je v prvem primeru zabeležil napolnjeno blazino, v drugem paomaro.
Katere so manj razvite KS oziroma naselja?
Po dolgotrajni javni razpravi so v soboški občini dokončno sprejeli sklep o določitvi krajevnih skupnosti in območij, ki jih bodo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 šteli med manj razvita. Po kriterijih, da delež zaposlenih ne presega 75 odstotkov povprečnega deleža v občini, da skupni prihodek na prebivalca ne' presega 75 odstotkov občinskega povprečja, da gostota ne presega 60 prebivalcev na kvadratni kilometer in da ima območje krajevne skupnosti
manj kakor 50 odstotkov kategoriziranih cest, izpolnjuje pogoje 8 krajevnih skupnosti v celoti in 10 krajevnih skupnosti s posameznimi naselji. Tako izpolnjuje te kriterije 68 naselij ali 51 odstotkov vseh naselij v soboški občini.
In katere so po novem manj razvite KS? To so: Bodonci, Čepinci, Hodoš, Križevci, Kuzma, Pertoča, Ratkovci in Šalovci. Poleg tega uvrščajo sem naselja: Bukovnica, Domajinci, Ger-
linci, Gornji Črnci, Krašči, Topolovci, Adrijanci, Boreča, Lucova, Marti-nje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Sulinci, Ženavlje, Grad, Dolnji Slaveči, Kovačevci, Kruplivnik, Radovci, Vidonci, Kuštanovci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Prosečka vas, Či-kečka vas, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Središče, Bokrači, Nuskova, Ocinje, Serdica, Sotina, Selo, Vučja Gomila in Bez-novci.
M. Jerše
STRAN 14
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
.--NAMIZNI TENIS —
ŠPORT
Po sedmih letih spet državni prvaki
Jubilejno — 40. ekipno prvenstvo Jugoslavije za mladince, ki je bilo v Murski Soboti in na katerem je sodelovalo 11 ekip, ki so si pridobile pravico nastopa na republiških prvenstvih, je prinesel izreden uspeh. Sobočanom, saj. so po sedmih letih spet osvojili ta mladinski ekipni naslov, ki je že četrti v zgodovini kluba. To pa je tudi najlepše darilo. igralcev ob praznovanju 20-letnice kluba.
Sobočani — Ivan Kuzma, Borut Benko, Robi Benkovič, Mirko.Unger, Matjaž Žitek — v predtekmovalni skupini niso imeli ppsebnih težav in so premagali I. Petoletko iz Trsteni-ka, Vesno iz Zaloga, Slobodo iz Mihovljana, vse s 5:0, in Uniteo iz Uzdina s 5:1. V finalni skupini so premagali Slogo-Izbor iz Doboja s 5:3 po zaslugi izrednega Kuzme s tremi zmagami, Sento s 5:1 in Fuži-narja visoko s 5:1, spet pa je blestel Kuzma, ki je v najlepši tekmi prvenstva premagal letošnjega članskega in mladinskega republiškega prvaka Jamška. Seveda sta tudi Benko in Benkovič prispevala velik delež, Kuzma pa je bil z rezultatom 13:0 najuspešnejši igralec prvenstva, edini brez poraza, kar je prava redkost za takšna tekmovanja. Vedeti je treba, da so tu igrali kar trije drža-
Mladinska namiznoteniška ekipa Sobote: (od leve) — Benko, Benkovič, Žitek, Unger, Kuzma — letošnji republiški in državni prvaki.
vni reprezentanti (Jamšek, Benko, Jakšič) za evropsko prvenstvo. Benko je bil. četrti igralec z rezultatom 12:2, Benkovič je imel 8:4 in Unger ter Žitek 1:0. Z osvojitvijo naslova državnih ekipnih mladinskih prvakov so . igralci Sobote s trenerjem Vere-nom izpolnili vse letošnje cilje in jim zdaj ostane samo še uspešen nastop v kvalifikacijah za MRLZ.
Tekmovanje sta spremljala tudi zvezni kapetan članske reprezentance Dušan Osmanagič
in mladinske Ljubinko Skakič, ki sta pohvalila igre mladih igralcev in organizacijo prvenstva, posebno sta bila zadovoljna s Sobočani, od katerih sta se Kuzma in Benko znašla v be-, ležnici Osmanagiča, Kuzma pa je po besedah Skakiča letos prva rezerva za evropsko prvenstvo. Priznanja najboljšim sta podelila predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer ter predsednik skupščine TKS Milan Bratkovič.
M. U.
HOKEJ NA TRAVI
ABC Pomurka peta
V zadnjem kolu tekmovanja v prvi zvezni ligi — zahod je vodeče moštvo v skupini Marathon iz Zagreba premagalo ABC Pomurko z 8:2. Oba gola za ABC Pomurko je dosegel Fujs. Tako so hokejisti ABC Pomurke zasedli 5. mesto z 11 točkami. Jeseni bo ustanovljena enotna zvezna liga in Sobočani so si z osvojenim petim mesto zagotovili sodelovanje, vendar bodo najverjetneje tekmovali v medrepubliški ligi.
S tekmovanjem so končali tudi hokejisti v republiški ligi. Zmagala je ekipa Lipovec z 19 točkami pred Svobodo iz Ljubljane in Mursko Soboto, 9 točk, in PIC Mariborom. V zadnjem turnirju v Ljubljani je Murska Sobota premagala Svobodo s 4:0 in Maribor s 3:1.
L. Zelko
----KOŠARKA----------——-------------------------------
Mladinci Pomurja drugi
in Klemar po 11, Stihec 9, Miser 5, Gomboc 4 in Horvat 2.
V tekmovanju SKL — vzhod so kadetinje Rogaške premagale Pomurje z 52:46. Strelke: Korošec 18, Lihteneger 10, Kuharič 8, Kolar 6 in Hari 4. Kadeti Pomurja pa so premagali Ptuj s 163:53. Strelci: Tušar 72, Tinev 32, Gregor 31, Banič 18 itd.
V tekmovanju SKL — vzhod so mladinci Time MTT premagali Pomurje s 97:96. Strelci: Gomboc 44, Banič 21, Andrejek 17, Tušar 10.
Lestvica mladincev
Maribor	5	5	0	542:332	10
POMURJE	5	4	1	285:228	9
Branik	5	3	2	366:253	7
Comet	5	2	3	370:346	6
Ptuj	5	14	296:497	6
Ruše	5	0	5	321:524	5
Na finalnem turnirju SRS PF 86 za mlajše pionirke je ekipa OŠ E. Kardelja Murska Sobota premagala ekipo Sežane s 56:53, izgubila z ekipo KD Kajuh Ljubljana z 39:53 ter tako zasedla tretje mesto. Strelke: Broder‘31, Cigan 29, Friškič 14, Malačič 10, Cer 7, Mrkšič 4. Ekipo trenira Čep. Tretje mesto je lep uspeh, saj v tem tekmovanju sodeluje 150 ekip iz celotne Slovenije.
V tretjem kolu tekmovanja SKL — vzhod so kadeti Pomurja premagali Sl. Bistrico s 137:46. Strelci: Feher 31, Tušar 26, Tinev in Banič po 20, Gregor 14, Ivanič 8, Mesarič 5, itd.
V pokalni košarkarski tekmi članov je Jeklotehna Branik premagala Pomurje s 95:79. Strelci: Juteršnik 22, Sakovič 15, Marinič
KOLESARSTVO
Cigiit in Hajdinjak zmagala
Na Ptuju je bila prva cestno-kolesarska dirka, ki jo je pripravil novoustanovljeni klub, sodelovalo pa je čez 100 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovali so tudi mladi pomurski kolesarji in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejša sta bila Cigiit, ki je premočno zmagal pri starejših
mladincih, in Hajdinjak, kije bil prvi pri pionirjih B. Simon Soš je bil tretji, Ternar pa osmi. Pri pionirjih A je Robi Soš zasedel drugo, Štajner četrto, Gumilar šesto in Ratnik sedm.o mesto. Pri mlajših mladincih je Šoš zasedel četrto, Ratnik šesto in Štajner sedmo mesto.
LJUTOMER
DAVKARJI TUDI ŠPORTNIKI
V soboto so se na ljutomerskih športnih igriščih pomerili delavci upravnih organov pomurskih občin. Na svojih 17. športnih igrah so tekmovali v petih disciplinah. V kegljanju so med ženskimi ekipami zmagale tekmovalke iz G. Radgone, med moškimi pa gostitelji. Najbolje so streljali delavci iz G. Radgone, strelke pa so najboljše v M. Soboti. Tamkajšnja ekipa je zmagala tudi v šahu, zenski odbojki in namiznem tenisu. Domačini pa so si priborili zmago tudi v moški odbojki in malem, nogometu. Končni vrstni red na tem športnem srečanju je bil: M. Sobota, Ljutomer, G. Radgona in Lendava. D. L.
---KARATE
LEP USPEH BELTINČANOV
v/ tj •” • rji« ronuhli^ko prvenstvo v katan za pionirje in kadete,
V Idriji je bilo republiško prvei	Kovač Beltinec
na katerem so sodelovali tudi tek	. bjl Miian pjevtč četrti,
in dosegli lep uspeh. Pn	tckm0Jvanja pa je ekipa Beltinec
®X?De]anP Gabor, Robert Gabor in Milan Pjevič zase.Ha solidno drugo mesto.
Rezultati — zadnje kolo		
Veržej:Renkovci		4:2
Rakičan :Bakovci		2:3
Črenšovci:Beltinka		• 2:1
Dobrovnik :Hotiza		 2:2
Čarda:Tumišče		5:2
Lipa:Odranci		0:9
Končna lestvica		
ČRENŠQVCI	22	16 2 4 52:26 34
Odranci	22	13 6 3 54:29 32
Beltinka	22	13 4 5 55:29 30
Veržej	22	12 6 4 42:24 30
Dobrovnik	22	9 6 7 31:28 24
Bakovci	22	10 4 8 44:43 24
Renkovci	22	9 3 10 41:48 21
Hotiza	22	6 6 10 32:38 18
Turnišče	22	7 3 12 51:46 17
Rakičan	22	7 3 12 40:55 17
Lipa	22	3 6 13 22:58 12
Čarda.	22	2 1 19 22:62 5
1. MNL MS		
Rezultati — zadnje kolo		
Radgona-Pušča			3:0
Filovci—Tišina		2:4
Tromejnik—Tešanovci		8:0
Dokležovje—Ižakovci		3:1
Ljutomer-Apače		1:1
Apače-Filovci		3:3
Tišina—Ljutomer		3:1
TIŠINA	18	12 5 1 45:15 29
Dokležovje	18	12 3 3 66:25 27
Ljutomer	18	9 5 4 42:39 23
Tromejnik	18	6 8 4 45:30 20
Apače	18	7 4 7 36:53 18
Ižakovci	18	6 4 8 35:42 16
Radgona	18	5 4 8 35:42 14
Tešanovci	18	4 6 8 33:40 14
Filovci	18	4 4 12 31:42 12
Pušča	18	2 3 13 22:63 7 
II. MNL MS		
— vzhod		
Lestvica		
GANČANI	14	12 2 0 61:20 26
Vrelec	14	8 2 4 44:28 18
Bogojina	14	7 .1 6 47:39 15
Selo	14	7 1 6 31:25 15
Prosenjak.	13	4 4 5 38:35 12
Križevci	14	4 1 9 23:52 9
Romah	14	3 29 28:51 8
Bratonci	13	3 1 9 26:48 7
H. MNL		MS
— zahod		
Zaostala tekma		
Rogašovci : Puconci 4:4		
Hodoš : Grad neodigrano		
CANKOVA	12 8 0 4 34:21 16	
Puconci	12 7'2 3 37:30 16	
Šalovci .	12 7 0 5 31:24 14	
Hodoš	II	4 2 5 24:31 10
Serdica	12 3 3 6 17:22 9	
Rogašovci	12 3 3 6 22:28 9	
Grad	11	3 2 6 21:30 8
PRL — moški		
Rezultati — 10. kolo		
Bakovci II : Polana 28:20		
Toko : Lendava 10:0		
Krog' II : Bistrica 0:10		
Toko	9 7	0 2 258:176 14
Bakovci II	8 7	0 1 208:179 14
Krog 11	9 6	0 3 230:18-2 12
Bistrica	8 4	1 3 208:132 9
Polana	9 3	1 5 236:199 7
' Lendava-	9 1	0 8 177:282 2
Toko (ml)	8 1	07 145:292 2
naši delavci na začasnem delu, so nogometaši Dobrovnika odigrali prijateljsko tekmo in zmagali s 3:1. Zaradi slabega vremena pa je odpadel turnir v malem nogometu, na katerem bi sodelovalo 11 moštev. To je bilo prvo gostovanje nogometašev Dobrovnika v Dorn-birnu, medtem ko so tamkajšnji nogometaši že večkrat gostovali v lendavski občini.
—ROKOMET------------------
DERBI DOBIL
KROG
V zadnjem kolu tekmovanja druge republiške moške rokometne lige je Krog v pomurskem derbiju premagal Bakovce z 20:19. Najboljši strelci: Svetec 7, Varga 5 in Babič 3 za Krog ter Lovenjak 7, Smodiš, Koželj in Antolin po 3 za Bakovce. Tako so Bakovci zamudili lepo priložnost, da zasedejo prvo mesto in se uvrstijo v prvo republiško ligo.
—- STRELSTVO------------
j Tokrat zmaga Varstroja
V četrtem kolu tekmovanja občinske lige Lendava v streljanju z malokalibrsko puško je bila najuspešnejša ekipa Varstroja iz Lendave, ki je s 617 krogi zasedla prvo mesto pred Lendavo, 587, in SD Jezero Dobrovnik, 546 krogov. (Ekipa Dobrovnika ni nastopila popolna). Med posamezniki pa je zmagal Cimerman (Dobrovnik) z 210 krogi pred Kosijem (Lendava), 191, in Lajterjem (Dobrovnik), 184 krogov.	D. C.
— ATLETIKA--------------
Forjanova tretja
Na republiškem atletskem tekmovanju, ki je bilo v Novi Gorici, je članica ŠŠD Beltinci Danica Forjan v metu krogle z rezultatom 10,27 zasedla tretje mesto z istim rezultatom kot i drugouvrščena tekmovalka. Na regijskem pionirskem tekmovanju v Beltincih pa je vrgla kroglo celo 11,59.
— NAMIZNI TENIS----“---- Kuzma v Franciji
Na mednarodnem mladinskem prvenstvu Francije v Nantesu je za jugoslovansko reprezentanco prvič zaigral Ivan Kuzma ter zadovoljil z dobro igro. Med ekipami se je Jugosla- i vija uvrstila med osmerico, v posame- I zni konkurenci pa Kuzma zaradi neizkušenosti ni imel uspeha, saj je izpadel v prvih kolih, vendar pomeni nastop veliko spodbudo za naprej.
M. D.
Dobra organizacija
Na III. republiškem Selekcijskem turnirju za mladinke v Gornji Radgoni je Nina Drozdek v drugi skupini z rezultatom 5:2 zasedla četrto, Darja Trček s 4:3 peto in v tretji skupini Jasna Breznik s 5:4 peto mesto, kar so zadovoljive uvrstitve.
PNL
NOGOMET
Točka Mure v Novi Gorici
V 24. kolu tekmovanja sloven- i ske nogometne lige je soboška ! Mura gostovala v Novi Gorici in i igrala z Vozili neodločeno .1:1. < Gol za Muro je dosegel Kon- i stantin Cener. V naslednjem kolu igra Mura doma z Ilirijo.
V zadnjem kolu tekmovanja območne slovenske nogometne lige je lendavska Nafta izgubila srečanje na Ravnah s 7:8. Gole za Nafto so dosegli: Dovečar 3, Nagy 2, Ribarič in Gašpar. Nafta je s 27 točkami zasedla četrto mesto.
Sobočani zmagali v Jenersdorfu
V Jennersdorfu v Avstriji je bil prvi mednarodni kadetski nogometni turnir mest Monoštra (Madžarska), Feldbacha in Jen-nersdorfa (Avstrija) in Murske Sobote. Lep uspeh so dosegli mladi nogometaši iz Murske Sobote, ki so premagali Monošter s 6:0, Feldbach s 3:0 in Jenners-dorf s 5:0 ter zasedli prvo mesto in prejeli prehodni pokal. Turnir bo vsako leto v drugem mestu.
Dobrovnik
V okviru praznovanja 10-letnice športnega društva Flavia iz Dorn-birna v Avstriji, ki ga sestavljajo
ODBOJKA MK
Pomurje v drugi republiški ligi
V Mežici je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev v drugo republiško člansko odbojkarsko ligo. Sodelovale so štiri ekipe, med njimi tudi Pomurje iz Murske Sobote. Sobočani so bih tokrat uspešni, saj. so premagali Prevalje z 2:0 in Žerjav z 2:0 ter izgubili s.Hočami z 0:2, zasedli so drugo mesto. Tako se je ekipa Pomurja uvrstila v drugo republiško ligo — vzhod, kjer že tekmujeta ekipa Ljutomera in Radenec. V novi sezoni bo torej imelo Pomurje tri predstavnike v drugi republiški ligi za moške in eno v ženski konkurenci.
Bačič drugi, Vukan tretji
V Morbischu v Avstriji je bilo veliko mednarodno tekmovanje pionirjev v grško-rimskem slogu. Sodelovalo je 152 tekmovalcev iz Avstrije, z Madžarske, iz ZR Nemčije in Jugoslavije. Med 11 tekmovalci iz Slovenije sta bila najuspešnejša tekmovalca iz Pu-conec — Bačič, ki je v kategoriji nad 56 kg zasedel drugo mesto, tj je p,;। v kategoriji do
40 kg tretji. Uspeh predstavlja tudi četrto mesto Tribnika (Pomurje) v kat. do 40 kg ter Vereša iz Bratonec, ki je bil šesti. Čolik s tremi zmagami in Prelogi z eno zmago sta ostala brez uvrstitve.
Bačič je tako še enkrat dokazal, da je v izvrstni formi ter da njegovi prejšnji uspehi niso bili naključni.
BALEK PRVI, GOMBOC TRETJI, ŠEBJAN ČETRTI
Na tekmovanju za atletski pokal Slovenije v Mariboru so sodelovali tudi pomurski atleti in dosegli solidne uvrstitve. Milan Balek je v hitri hoji na 10 km s časom 44:19,3 z osebhim rekordom zasedel prvo mesto in tako premagal svojega tekmeca Kolarja. Marjan Gomboc je v skoku v daljavo s 666 cm zasedel tretje, Bojan Šebjan pa v teku na 100 m s časom 11,3 četrto mesto. Vsi so člani AK Pomurje iz Murske Sobote.
TRI TRETJA MESTA
V Lendavi je bilo republiško prvenstvo mlajših mladincev v judu, na katerem je sodelovalo 82 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov. Od pomurskih tekmovalcev so izkazali: Verbančič in Gjerkeš iz Ljutomera, ki sta v kategoriji do 53 kg zasedla tretji mesti, in Muršič iz Murske Sobote, ki je bil v kategoriji do 57 kg prav tako tretji. Drugi pomurski tekmovalci pa so se uvrstili takole: Štotl in Veldin iz Murske Sobote sta bila peta, Šiška in Kos iz Murske Sobote ter Šadl s Cankove pa so zasedli deveta mesta v svojih kategorijah.	T. K.
Jože Obal zmagal
,, Njt 2. dirki za državno prvenstvo v »mini formuli 1«, to je daljinsko vodenih avtomobilčkih, je v Murski Soboti pred 500 gledalci zmagal Jože Obal (Murska Sobota). Prireditev na asfaltni ploščadi Doma učencev je vzbudila precej zanimanja predvsem med mladimi gledalci.
Rezultati: 1. Jože Obal (Murska Sobota) 74 krogov, 2. Zvonko Matošič (Zagreb) 70, 3. Milan Punčoh (Ljubljana) 61 krogov... 11. Simon Štele!, 12. Peter Podlunšek (oba Murska Sobota).
tg
RADENSKA SEDMA
V Ljubljani je bilo prvo tekmovanje polfinala državnega kegljaškega prvenstva za moške, kjer je sodelovalo osem ekip, med njimi tudi ekipa, Radenske. Pomurski kegljači so zasedli sedmo mesto s 10.084 podrtimi keglji. Najuspešnejši so bili: Miro Steržaj 1794, Štefan Smodiš 1762 in Hari Steržaj 1683 kegljev. Drugi nastop bo konec tedna v Splitu. Želja pomurskih kegljačev je, da bi se uvrstili med prvih pet ekip, ki bodo sodelovale v finalu.
— NOGOMET----------------------—------
POLANA POMURSKI POKALNI PRVAK
Nogometaši Polane iz Velike Polane, ki so postali prvak v prvi občinski nogometni ligi Lendava, so dosegli še en pomemben uspeh. V pokalnem tekmovanju so najprej postali prvak občine Lendave, potem ko so premagali lendavsko Nafto. Pretekli teden pa so premagali soboško Muro z 2:0. Strelca sta bila Cigan in Pucko. Tako so postali tudi pomurski pokalni prvak, kar je doslej največji uspeh NK Polana iz Velike Polane, ki bo prihodnje leto praznoval 10-letnico delovanja. Nogometaši Nafte so v nadaljevanju pokalnega tekmovanja pomerili z vodečo enajsterico v slovenski ligi, Maribor, in tekmo pred okrog 800 gledalci izgubili z 2:4. Gola za Polano sta dosegla Kujber in Cvetko. Polančani so tudi tokrat dobro zaigrali in navdušili gledalce.
KONJSKI ŠPORT
Štiri zmage kasačev Marka Slaviča
V Komendi so bile ob krajevnem prazniku že tradicionalne kasaške dirke, ki jih je pripravil domači konjeniški klub. Največ uspeha so imeli konji, iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec, in kar štirikrat zmagali, Doris MS pa je dosegla rekord steze 1:20,1 na 1600 m.
Zmage so dosegli:
Duena MS ha 1800 m 1:30,l; Dimitrija MS na 1600 m 1:20,7; Dorica MS na 1600 m 1:20,1 in Adonis MS na 1800 m 1:24,7. Poleg kasačev Marka Slaviča iz Ključarovec pa je zmagal' še Fi-das II (Sršen iz . Veržeja) na 1400 m za dvoletne 'kasače 1:35,5. Larsen (Hanžekovič, Veržej) je bil pri dvoletnikih tretji,
Prevela (A, Slavič, Ljutomer) pa prav tako tretji v zadnji difki.
I. ONL Lendava
Rezultati — zadnje kolo
Mladdst:Bistrica 3:4
Kapca: Nafta 1:5
Petišovci: Mostje 2:3
Nedelica:Kobilje 2:2
Lakoš:Polana 0:2
Polana Petišovci Mostje Lakoš Bistrica Mladost Kobilje Kapca Nedelica Nafta
18 13 3 2 47:16 29
18 10 2 6 33:29 22
18 7 5 6 31:30 19
17 7 4 6 24:21 18
18 8 2 8 37:35 18
18 7 3 8 33:36 17
18 5 5 8 31:36 15
18 6 3 9 31:40 15
18 5 4 9 25:33 14
17 3 5 9 36:50 11
j £ JUHI JA 1996
STRAH 15
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
V prejšnjem tednu je bilo na območju Pomurja spet veliko prometnih nesreč, nekaj delovnih nezgod, požar, precej vlomov in — o čemer boste zvedeli takoj. — nenavaden dogodek na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. 6. junija ob 18. uri se je iz Avstrije pripeljala 3-članska družina, ki pa ni imela nobenih dokumentov. Predstavili so se za Francoze; Gerald naj bi bil star 29 let, žena Mirel 24 in hčerka Gallad 1 leto. Glede na to, da so bili brez dokumentov in sredstev za preživljanje, so jih naši mejni organi zavrnili oziroma jim niso dovoli-
li vstopa. Avto so obrnili in se odpeljali nazaj v Avstrijo, vendar jih tam niso hoteli sprejeti. Vrnili so se in na most na mejni črti postavili šotor in se utaborili. Sele okrog 20. ure so se lahko vrnili na avstrijsko stran.
Pri Slamnjaku se je zgodila huda prometna nesreča. Martin Flac iz Vuzmetinec, ki še nima vozniškega dovoljenja, je vozil po sredini ceste in s krmilom motornega kolesa zadel ob osebni avto Jožeta Borka. Motorist in sopotnica Marija Semerič sta padla in so ju prepeljali v soboško bolnico.
MIMOGREDE
Komu so napoti — prometni znaki
»Prometnih znakov ne bi smeli velikokrat spreminjati, saj se človek komaj navadi nanje (beri: vozi kot da jih ni), kajti lahko pride do nesreče,« smo ondan slišali v Lendavi. Razpravljalec se je hudoval, ker so v ulici s prednostno cesto zamenjali prometni znak, ki zdaj zahteva drugačno vedenje voznikov, seveda tistih, ki se med vožnjo »razgledujejo« po prometnih znakih. S tem je hotel povedati (in niti se ni motil), da so se mnogi že tako navadili na domače ceste, da se na znake sploh ne ozirajo, kar v primeru, če znake zamenjajo, lahko resnično povzroči nesrečo. Seveda pa zaradi takih voznikov ni mogoče stalno ohraniti iste prometne signalizacije, kajti gradimo nove ceste, ulice .. .in prometni režim je zato treba občasno spremeniti.
Te dni bodo v lendavski občini pregledali vso prometno signalizacijo. Kjer bo potrebno, bodo postavili nove znake, oziroma take, ki bodo v skladu z zahtevami cestnoprometnih predpisov. Tudi namesto polomljenih znakov bodo dali nove, s tem pa žal še ni jamstva, da bo potlej vse v redu. Še tako budno oko milice namreč ne more vselej preprečiti dejanj objestnežev, ki v nočnih urah, vračajoč se z veselic, večkrat kot za stavo uničujejo prometno signalizacijo. Lani so sicer izsledili skupino, ki je poškodovala več znakov v Lakošu in jo predlagali za kaznovanje. Bodo te obsodbe preprečile taka in morebitna podobna dejanja?
Š. S.
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠTEFAN KOVAČ Murska Sobota vabi vse svoje člane na redno letno skupščino, ki bo v sredo, 18. 6. 86 ob 18. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje
Gost:
Tako se obnašajo, kakor da sem jaz zaradi njih tu. ne oni zaradi mene. Prideš noter, stojijo trije pri točilni mizi in se kregajo. Če koga le prikličeš, te gleda kot zločinca. Mize ti ne pobriše, pepelnika ne izprazni. Hrana je slaba, jedilnik tak, da bog pomagaj. Ko bi pa zvečer rad malo dlje posedel, ker si ravno dobre volje, te skoraj s stolom vred postavi ven.
"imiuzaji ui iiuiuefid s ‘aymzBjd m afppau ‘ya/OAS m yfajad uiB/ap zel qudiuy •papas as iq isa 'aupjsoS zi ipniu au qoqiu BpaAas as md\i 'So/bz sidod m unaBjqo tuAaup ifipajuu ‘ifsamod ‘a/ofs ipzo/z ‘aajnzop ipuiod •azim asA as pesuqod iubjoui ‘uiofsoti imlupez bz maadez oy ‘jbj^bi iaflBunaej jbaj
UBaiupiso*)
Slovenija
Moja dežela.
ŠOTOR NA MEJI
Štefan Sobočan iz Lendavskih goric, ki je vozil osebni avto od Lipe proti Beltincem, ni bil dovolj previden, pa je tako prehiteval traktor z dvema priklopnikoma, čeprav je nasproti peljal osebni avto, ki gaje vozil Marjan Žekš iz Rakičana. Ta se je skušal izogniti čelnemu trčenju, zato je zapeljal na skrajni desni rob bankine, vendar ga je odbilo nazaj in je trčil v priklopnik traktorja. Škoda znaša 550 tisočakov.
Zaradi neprimerne hitrosti je zaneslo osebni avto, ki gaje skozi Brezovce vozil Srečko Sadi iz Gorice. Trčil je v mostno ograjo, pri čemer je nastala gmotna škoda za 250 tisoč dinarjev, poškodovala pa sta se sopotnika B. K. in D. Karoli, oba iz Murske Sobote.
Fridrich Hertl iz Gradca se je s preveliko hitrostjo pripeljal z osebnim avtom v Mursko Soboto in v križišču ulic Štefana Kovača in Mikloša Kuzmiča s prednjim delom vozila trčil v kolesarja Karla Harija iz Murske Sobote. Škoda znaša 130 tisoč dinarjev, hudo poškodovani kolesar pa se zdravi v bolnici.
Delavci milice iz Ljutomera so izsledili Antona Slano iz Maribd-ra. Le-ta je 7. junija ob 12.30 v Moravci!) pri Bučkovcih z osebnim avtom izsilil prednost in tako trčil z voznikom motornega kolesa Miroslavom Vrbnjakom iz Moravec. Poleg njega se je poškodoval še sopotnik Branko Vrbnjak, prav tako doma v Moravcih. Oba so odpeljali v bolnico.
Prejšnji teden je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Štefana Tratnjeka v Gaberju. Ogenj je uničil streho na objek-
----- POPRAVEK-------------
V poročilu o prometni nesreči v križišču cest Tropov-ci—Kupšinci je prišlo do neljube spremembe imena. Udeleženec v nesreči ni bil Evgen Cug ampak Ervin Cug.
tu, velikem 14 krat 5 metrov, in nekatere kmetijske pripomočke. Škode je kar za 2 milijona dinarjev. Ugotovili so, daje požar posledica otroške igre z vžigalicami.
Dragutin Geči iz Ivaniče na Hrvaškem je pri izkopu jaška za plinske cevi v Murski Soboti z zajemalko bagerja zadel ob salonitno cev, po katerem priteka voda za bolnico, dom počitka, Rakičan . .. Tako je bil prekinjen dotok vode za več ur in so jo, dokler niso popravili vodovoda, za nujne potrebe vozili s cisternami.
Z. V. z Janževega Vrha je osumljen kaznivega dejanja tatvine. Pred dnevi naj bi Z. L. iz Strehovec, s katerim sta skupaj popivala (tedaj je postal tudi pozoren na njegov zajeten šop stotakov), iz zadnjega hlačnega žepa protipravno izvlekel 50 tisoč dinarjev.
Nasilje nad otrokom. 6. junija so v soboško bolnico pripeljali 6-letnega otroka V. B. iz Murske Sobote, Lendavska ulica 17 c. Zdravniki so ugotovili 25 različnih poškodb, povzročenih z rokami in izvijačem. Dejanja je osumljen očim Edvard P. iz Murske Sobote, Lendavska 17 c, zoper katerega bo preiskovalni sodnik podal kazensko ovadbo.
Š. S.
Rezultati tombole
v Krogu
8.	6.	1986
011049		1. dobitek
016622		2. dobitek
004684		3. dobitek
018153		4. dobitek
006396		5. dobitek
005438		6. dobitek
018972		7. dobitek
004287		8. dobitek
018998		9. dobitek
008653		10. dobitek
018238		11. dobitek
005357		12. dobitek
015282		13. dobitek
007171		14. dobitek
000167		15. dobitek
000730		16. dobitek
004841		17. dobitek
004664		18. dobitek
011786		19. dobitek
017049		20. dobitek
016599		21. dobitek
006454		22. dobitek
016761		23. dobitek
017398		24. dobitek
010170		25. dobitek
016831		26. dobitek
014965		27. dobitek
008876		28. dobitek
013390		29. dobitek
016724		30. dobitek
017330		31. dobitek
015431		32. dobitek
018940		33. dobitek
014818		34. dobitek
012027		35. dobitek
014264		36. dobitek
015120		37. dobitek
016071		38. dobitek
002768		39. dobitek
014534		40. dobitek
010790		41. dobitek
014710		42. dobitek
010198		43. dobitek
002236		44. dobitek
014400		45. dobitek
011805		46. dobitek
010940		47. dobitek
002755		48. dobitek
001666		49. dobitek
004842		50. dobitek
008728		51. dobitek
002862		52. dobitek
004321		53. dobitek
009482		54. dobitek
014584		55. dobitek
011978		56. dobitek
003911		57. dobitek
007444		58. dobitek
007498		59. dobitek
012055		60. dobitek
003387		61. dobitek
005064		62. dobitek
014973		63. dobitek
011163		64. dobitek
003023		65. dobitek
018248		66. dobitek
003921		67. dobitek
011001		68. dobitek
011804		69. dobitek
016484		70. dobitek
Organizacijski		odbor tombo-
le se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k uspešni iz-
vedbi te tombole.
Dobitke lahko dvignete ob četrtkih med 16. in 18. uri na rokometnem igrišču v Krogu.
ROKOMETNI KLUB KROG
ABC POMURKA
DO TMP MURSKA SOBOTA
razpisuje
javno dražbo
za prodajo 4 rabljenih avtomobilov:
TAM 4500, letnik 1964, izklicna cena 380.000.— din
TAM 5000, letnik 1967, izklicna cena 480.000,— din
IMV kombi, letnik 1977, izklicna cena 397.600,— din renault 4 TL, letnik 1979, izklicna cena 334.800,— din Vsa vozila so vozna.
Dražba bo v sredo; 25. junija 1986, ob 13. uri na dvorišču tovarne.
Ogled vozil je mogoč dan pred dražbo in na dan dražbe.
Sodelujejo lahko fizične in pravne osebe, ki morajo pred začetkom položiti 10 % pologa od višine izklicne cene za posamezno vozilo. V izklicno ceno ni vračunan prometni davek.
prispevki za kirurgijo
Kolektiv Gostišča Zvezda Beltinci (namesto venca na grob pok. Ludvika Hozjana) — 3.000.— din; Dr. Berdenovi, Martjanci (namesto cvetja na grob pok. Gizele Vratarič iz Martjanec) — 3.000.— din; Geza Krančič, Veščica 28, M. Sobota (namesto venca na grob pok. sorodnice Karoline Vučkič, Moravske toplice) — 2.000,— din; Družina Pavel Polana 8 (namesto cvetja na grob pok. Karoline Vučkič iz Moravskih toplic) — 2.000,— din; Hišni svet Velika Polana 106/a. (namesto cvetja na grob pok. očetu Milana Hozjana) — 2.000.— din; Družina Ludvika Šooša, Veščica 24 (namesto venca na grob pok. Karoline Vučkič, Moravske toplice) — 2.000.-- din; Družina Lazar, Murska Sobota, Partizanska ul. (namesto venca na grob pok. Karoline Vučkič, Moravci) 6.000,— din; Družina Vučkič — Cvetko, Moravske Toplice (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Škaliča, Sebeborci) — 2.000.— din; Marija Špilak, Vel. Polana 215 (namesto venca na grob pok. Ludvika Hozjana, Vel. Polana) — 5.000.— din; Anton Gider, Černelavci (namesto venca na grob pok. Saša Gvardijančiča, Ljubljana) — 5.000,— din; Družina Lazar Murska Sobota, Partizanska ulica (namesto venca na grob pok. Marice Cor, M. Sobota) — 6.000,— din; Delavci ginekoliško-porodnega oddelka splošne bolnišnice Murska Sobota (pamesto venca na grob pok. sodelavke Marice Cor, M. Sobota) — 10.000,- din; Družini Vučkič, Novak, M. Sobota, Černelavci (namesto venca na grob pok,. Jožefe Mlinarič, Gradišče) — 3.000.— din; Družina Osterc, Beltinci Panonska 18 (namesto venca na grob pok. Margarete Flegar, Slovenska Bistrica) — 4.000,— din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Ludvika Sočiča, Kramarovci 24) — 1.000,— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca na grob pok. Aleksandra Gala, Hodoš in Avgusta Jeriča, Dokležovje) — 2.000.— din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Antona Rajnarja in Franca Horvata, M. Sobota) — 2.000.—; DOS Občine Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Avgusta Korena) — 3.000,— din; Potrošnik Murska Sobota TO Preskrba (namesto venca na grob pok. očeta Lidije Balek, Dolič 108) — 3.000.— din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Branka Troha, Kramarovci) — 1.000.— din; Nataša in Saša Ranko, M. Sobota, Stara ul. 20 (namesto cvetja na grob pok. Stefana Emrija iz Andrejec) — 3.000. — din; ABC Pomurka DO Agromerkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Elze Cifer, Sebeborci) — 2.000.— din; KUD Miran Sumenjak, Dokležovje (namesto cvetja na grob pok. Marka dr. Godine in njegove žene Vesne) — 5.000.— din; Bela Lončar, Zenkovci 62 (namesto venca na grob pok. Štefana Hodoščeka) — 5.000,— din; Pomurski tisk DOS Tiskarna, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Rudija Cor, Vane-ča) — 5.000,— din; OOS Mlinopek Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Ivana Vozliča) — 3.000.— din; TOZD Mlinopek — Kolektiv Pekarne Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Ivana Vozliča) — 4.600,— din; Družina Irene Dominko, Beltinci, Št. Kovača 9 a (namesto venca na grob pok. brata Albine Černjavič) — 2.000,— din; KO Zveza borcev Velika Polana (namesto venca na grob pok. Ludvika Hozjana) — 5.000.— din; Družina Šlihthuber, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Marije C6r) — 5.000.— din; Družina Vajs — Domanjko, Radenci (namesto venca na grob pok. Marjana Mlinariča) — 6.000.— din; Sodelavke 112 brigade TOZD Perilo Mur. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Marije Makari — Ludvika Horvata, Šalamenci) — 5.000.— din; ABC Pomurka DO Agromerkur Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Janeza Sreša, Dokležovje) — 2.000.— din; Občinski odbor RK M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Gustija Korena) — 4.000,— din; Kolektiv PTT servisa Murska Sobota (namesto venca na grob sestre Martina Kozarja) — 7.000,— din; MURA TOZD Ženska oblačila — sodelavci 316 brigade (namesto cvetja na grob pok. sestri Katarine Kološa, Dobrovnik) — 3.200,— din; ABC Pomurka DO Agromerkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere sodelavke Gizele Horvat) — 2.000.— din; KUD »Milan Šumenjak« Dokežovje (namesto cvetja na grob pok. očeta Janeza Sreša, Beltinci) — 3.000.— din; OOS SO Gornja Radgona (namesto venca na grob pok. očeta Franca Tomažiča) — 4.000.— din; Sida Podlesek, M. Sobota, Kopitarjeva (namesto venca na grob pok. Ludvika Škaliča, Sebeborci) — 5.000.— din; Stefan in Jože Benko, Murska Sobota Št. Kovača 18 (namesto venca na grob pok. Margarete Flegar iz Slovenske Bistrice) — 6.000.— din; Rozalija Podstudenšek, Avstrija — 10.000.— din; Družine Lazar — Hari, M. Sobota, Partizanska ul. (namesto venca na grob pok. Margarete Flegar, Slov. Bistrica) — 10.000.— din; Družina Jožeta Špilaka, M. Sobota, Stara ul. 4 (namesto venca na grob pok. Margarete Flegar, Slov. Bistrica) — 5.000.— din; Družina Franca Matjašeca, M. Sobota, Vrtna 9 (namesto venca na grob pok. Margaret Flegar, Slovenska Bistrica) — 5.000.— din; WO Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Šarike Lajšček in Dragice Farkaš) — 3.000,— din; Družina T.urza, M. Sobota, Ul. 17. oktobra (namesto cvetja na grob pok. Julijane Kučan, Kuštanovci) — 3.000.— din; Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota — Uprava (namesto venca na grob pok. očeta Branka Pečenka, M. Sobota) — 4.500.— din; Mojstri in obratovodja L izmene TOZD Ženska oblačila Mura M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Gizele Horvat) — 5.000.— din; Zdravstveni dom Lendava (namesto venca na grob pok. sestri Janeza Gala, Čentiba) — 5.000,— din; Jože Toplak, M. Sobota, Daneta Šumenja-ka 2 (namesto venca na grob pok. Jožefa Cifra st, Selo) — 3.000.— din; Jožica in Aleksander Peček, M. Sobota, Daneta Šumenjaka .(namesto venca na grob pok. Jožefa Cifra st., Selo) — 3.000.— din; OOS SDK Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Marjana Novaka, Dokležovlje — 4.000,— din; Platana OOS TOZD Lesna predelava Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Pavla Sreša) — 2.000.— din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJTE NA RAČUN: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SO-ŽALNICE.
STRAN 16
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 12. junija 1986	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
160.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine M. Sobota in o upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi Skupščine občine Murska Sobota
161.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in pristojnostih Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota
162.	Odlok o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja »Budinski mlin« in »Plesa«, Šalanienci—Mlečine, Bodonci ter Borovje II
163.	Odlok o komunalnih taksah v občini Murska Sobota
164.	Sklep o sestavi občinskih komitejev v občini Murska Sobota
165.	Popravek sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990
166.	Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine G. Radgona za leto 1986
167.	Odredba o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov za melioriranje zemljišč na 'območjih Pertoča—Sotina, Domajinec in Filovec
STRAN 17 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
160
Na osnovi določil 5., 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/7 in 12/82) in 160. ter 193. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja št. 12/80, 36/81, 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Murska Sobota in o upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi Skupščine občine Murska Sobota
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo vprašanja, ki se nenašajo na položaj, vlogo ter pravice, dolžnosti in odgovornosti Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet), in na organizacijo in delovno področje upravnih organov občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) ter strokovne službe Skupščine občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota^ nadaljnjem besedilu: Strokovna služba).
2.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: Skupščine občine), ki skrbi v mejah pravic in dolžnosti občine Murska Sobota za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov Skupščine občine, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov ter je odgovoren skupščini občine za stanje v občini Murska Sobota.
3.	člen
Izvršni svet ima v okviru ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje politike Skupščine občine, začrtane z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine, s planskimi dokumenti družbenimi dogovori in drugimi družbenimi usmeritvami,
—	skrbi za izvrševanje zakonov, odlokov, proračuna in drugih splošnih aktov skupščine občine,
—	v skladu s statutom občine Murska Sobota varuje narodnostni značaj, zagotavlja položaj in uresničuje enakopravnost Madžarske narodnosti ter skrbi in pospešuje njen vsestranski razvoj v občini,
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine, za katere je pooblaščen,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji,
—	določa osnutke in predloge planskih dokumentov občine,
—	odloča osnutek in predlog občinskega proračuna in zaključnega računa proračuna,
—	odloča o premoženjskih vprašanjih, za katera je pristojen,
—	opravlja v mejah pravic in dolžnosti vse zadeve s področja ljudske obrambe, ki mu jih nalogajo zakon in drugi predpisi s tega področja,
—	skrbi za izvajanje politike obrambe, mobilizacijo vseh sil in virov za ljudsko obrambo, za izvajanje ukrepov za reševanje in preprečevanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter imenuje štab civilne zaščite in ustanavlja enote civilno zaščite,
—	daje Skupščini občine predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov,
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja in razveljavlja akte ter organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom,	,
—	skrbi in je odgovoren za to, da upravni organi kot celota dobro delujejo in da opravljajo upravne in strokovne naloge, ki jih imajo po zakonu in statutu občine,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov,
—	daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	ustanavlja delovana telesa kot strokovne posvetovalne organe za posamezna področja,
—	predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov v upravnih organih ter daje sogasje k sistemizaciji del in nalog in notranji organizaciji upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje pomočnike predstonikov upravnih organov,
—	sprejme poslovnik o svojem delu,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s statutom ali odloki Skupščine občine.
3. člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, temeljnimi organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami, njihovimi združenji in skupnostmi, Samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, z drugimi Družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi ter z republiškimi organi in organizacijami.
x	4. člen
Izvršni svet zastopa občino Murska Sobota kot pravno osebo, v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanje z zakonom, z drugim predpisom ali s splošnim aktom drugače določeno.
5.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet omogoča, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovim delom. Izvršni svet lahko odloči.
da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa.
6.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi izvršni svet skladno z določili tega odloka svojo notranjo organizacijo in način delovanja.
7.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija, skupščina občine Murska Sobota, izvršni svet.
8.	člen
Upravni organi opravljajo upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnem področju, za katerega so ustavnoljeni.
Strokovna služba opravlja strokovna in druga opravila z skupščine občine in izvršni svet skupščine občine.
9.	člen
Upravni organi in strokovna služba lahko opravljajo določene strokovne in druge naloge za samoupravne interesne skupnosti in za družbenopolitične organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ oziroma strokovna služba, s soglasjem izvršnega sveta.
S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih bo upravni organ oziroma strokovna služba opravljala za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
10.	člen
Upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo zadeve s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi ter načrti obrambnih priprav; pri tem sodelujejo z upravnim organom,.pristojnim za ljudsko obrambo.
Upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju, za katero so ustanovljeni.
II.	IZVRŠNI SVET
a) Sestava in izvolitev ter pravice in dolžnosti njegovih članov
11.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, dva podpredsednika za področje gospodarstva in za področje družbenih dejavnosti in določeno število članov. Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine s sklepom.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta skupščina občine določi s sklepom upravne organe, katere bodo vodili člani izvršnega sveta in na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje predstojnike teh organov.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
12.	člen'
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje in vodi seje sveta, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje program dela in sklepi sveta, kakor tudi, da se organizira sodelovanje z organi skupščine občine, z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Predsednik sveta podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje teh nalog lahko izvršni svet pooblasti enega od podpredsednikov ali članov izvršnega sveta.
13.	člen
Predsednika izvršnega sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomestuje eden od podpredsednikov, ki ga določi izvršni svet.
Predsednik lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednike tudi, da ga stalno nadomeščajo v določenih zadevah.
14.	člen
Aministrativna in druga opravila za izvršni svet opravlja sekretar izvršnega sveta. Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet po opravljenem javnem razpisu prostih del in nalog za svoje mandatno obdobje in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Sekretar izvršnega sveta skrbi za to, da se delo izvršnega sveta odvija po sprejetem programu, sporazumno s predsednikom pripravlja seje izvršnega sveta in skrbi za gradivo za te seje, organizira delo predstavnikov izvršnega sveta v skupščini občine in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
15.	člen
Predsednik, podpredsednika in člani izvršnega sveta imajo enako
pravico in dolžnosti pri obravnavanju odločanju o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja ter odloča izvršni svet na svojih sejah. Dajejo pobude za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdajajo upravni organi, ter predlagajo svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za uresničevanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta — predstojniki upravnih organov so odgovorni za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta na delovnih področjih za katere odgovarjajo, pravočasno, pravilno in učinkovito uresničujejo.
Člani izvršnega sveta, ki niso predstojniki upravnih organov, so v izvršnem svetu zadolženi za izvajanje nalog na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva.
16.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej skupščine občine in njenih zborov ter so dolžni za zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v skupščini občine.
17.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
18.	člen.
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih osebnih prejemkov skladno z ustreznim družbenim dogovorom. To velja tudi za druge pravice, ki gredo delavcem iz medsebojnega razmerja v združenem delu.
b. Način dela izvršnega sveta
19.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo, in zahtevo najmanj 1/3 članov izvršnega sveta.
r	20. člen
Za odločanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne komisije, ki jih sestavljajo poleg članov izvršnega sveta tudi drugi občani.
21.	člen
Seja izvršnega sveta je sklepčna, če je navzoča večina članov. Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov sveta.
22.	člen
Na povabilo predsednika izvršnega sveta so lahko na seji izvršnega sveta navzoči tudi predstojniki upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta, strokovni delavci upravnih organov in drugih organizacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
23.	člen	c
Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji	,
seji obravnava in zavzema stališče glede posameznega vprašanja s po-	t
dročja občinskega upravnega organa, ki ga vodi oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar ugotovi, da gre za vprašanja splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike skupščine občine	;
ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno*z drugimi upravnimi organi.
24.	člen
Izvršni svet sprejema in izdaja odredbe, odločbe, smernice in navodila, kadar je za to pristojen ter zavzema stališča do posameznih	J
vprašanj.
Odredbo izvršni svet izdaja, kadar je to potrebno za izvrševanje odlokov skupščine občine ter za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, kadar je tako predpisano
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe v	J
upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep,	«
C c. Delovna telesa'izvršnega sveta	►
STRAN 19 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
25.	člen
Izvršni svet ima za proučevanje in spremljanje posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov ter opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja stalne odbore in komisije.
Odbori in komisije so posvetovalna telesa izvršnega sveta, ki oblikujejo predloge, zavzemajo stališča in dajejo izvršnemu svetu mnenja za reševanje vprašanj s področja za katero so ustanovljeni.
26.	člen
Izvršni svet ima naslednje stalne komisije:
1.	komisija za gospodarski razvoj občine M. Sobota,
2.	komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj družbenih dejavnosti
3.	komisija za odnose z verskimi skupnostmi,
4.	komisija za mejna vprašanja,
5.	komisija za krajevne skupnosti,
6.	komisija za koordiniranje priprav in izvedbo, mobilizacije v občini
Izvršni svet lahko po potrebi ustanovi še druge stalne komisije s svojega delovnega področja.
27.	člen
Komisija za gospodarski razvoj občine spremlja, zavzema stališča in daje predloge za pospeševanje gospodarskega razvoja občine, zlasti glede aktivnosti na prestrukturiranju gospodarstva, iskanju novih proizvodnih programov in preusmerjanju proizvodnih programov nekaterih organizacij, združevanju akumulacije za razvojno perspektivne programe povezovanje in poslovno tehničnega sodelovanja ter uvajanja sodobne tehnologije, razvoja drobnega gospodarstva, hitrejšega zaposlovanja, reševanja kadrovske problematike in večje strokovne aktivnosti ter povezanosti tovrstnih kadrov v občini. Obravnava uresničevanje sprejetih dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih usmeritev ter se s konkretnimi predlogi vključuje v razreševanje tekoče gospodarske problematike.
28.	člen
Komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj družbenih dejavnosti proučuje, obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja družbenih dejavnosti. Sodeluje pri oblikovanju politike razvoja in pospeševanja posameznih področij ter spremlja uresničevanje dogovorjene politike opredeljene v razvojnih programih. Zaradi vodenja enotne politike sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti.
29.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi proučuje vsa vprašanja, ki nastajajo v odnosih med verskimi skupnostmi in skupščino občine ter njenimi organi. Obravnava druga vprašanja s tega področja, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi, o teh vprašanjih zavzema stališča, mnenja in predloge ter jih posreduje pristojnim organom.
30.	člen
Komisija za mejna vprašanja spremlja izvajanja sporazumov o obmejnem prometu in daje predloge za spremembo ali dopolnitev teh sporazumov. Obravnava vprašanja v zvezi s pravicami in obveznostmi dvolastnikov, predlaga ukrepe za hitrejši razvoj mejnega območja, predvsem ureditev cestnih in drugih komunalnih objektov. Sodeluje s krajevnimi skupnostmi in z delovnimi organizacijami ob meji na področju družbene samozaščite.
31.	člen
Komisija za krajevne skupnosti spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju programov razvoja krajevnih skupnosti, spremlja izvajanje razvojnih programov krajevnih skupnosti koordinira delo krajevnih skupnosti in opravlja druge zadeve na področju krajevne samouprave.
32.	člen
Komisija za koordiniranje in izvedbo mobilizacije v občini skrbi za pravočasne priprave organizacij in skupnosti ter organov in štabov oziroma poveljstev enot za priprave in izvedbo mobilizacije.
33.	člen
Predsednika in člane komisij imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnih delavcev v upravnih organih skupščine občine in temeljnih organizacij združenega dela, predstavnikov krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Predsednik odbora oziroma komisije je praviloma član izvršnega sveta. Komisije imajo od 5—21 članov.
34.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi za proučitev določenih vprašanj na posameznem področju občasne organe. Občasne organe ustanovi izvršni svet s sklepom, v katerem določi njihov sestav in nalog, ki jih morajo opraviti.
č. Razmerja izvršnega sveta so skupščine občine
35.	člen
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju sprejete politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja ter o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, obenem pa je dolžan enako poročilo dati posameznemu zboru na njegovo zahtevo.
36.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine.
37.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu lahko na predlog 10 delegatov postavi vsak zbor skupščine občine.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
38.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
39.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana neza- • upnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
d. razmerja izvršnega sveta do občinskih upravnih organov
40.	člen
Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
41.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov.
V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov izvršni svet skrbi, da ti organi opravijo pravočasno vse naloge, ki so potrebne za delovanje skupščine občine in njenih organov.
42.	člen
Upravni organi so dolžni enkrat letno, praviloma ob koncu vsakega koledarskega leta poročati izvršnemu svetu o svojem delu in o opravljenih nalogah.
43.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov, pri tem lahko razveljavi ali odpravi splošni akt upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali odlokom skupščine občine ali splošnim aktom izvršnega sveta.
44.	člen
Izvršni svet skrbi za to, da občinski upravni organi delajo racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva ter, da pri svojem delu upravljajo sodobne delovne metode.
o. razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti
45.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike pri organiziranju strokovnih služb. Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področja samoupravnih interesnih skupnosti ima predstojnik strokovne službe ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da sodeluje na seji izvršnega sveta.
46.	člen
Izvršni svpt je dolžan spremljati delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posredovati svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja zastavljene politike na določenih področjih.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih, oziroma ukrepih, dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zastavljene politike.
47.	člen
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali pri izvrševanju z zakonom določene de
javnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njih ustrezne ukrepe.
III.	UPRAVNI ORGANI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
48.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualni upravni organi in kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so organizirani kot sekretariati in uprave.
49.	člen
Individualni upravni organi so:
1.	sekretariat za ljudsko obrambo
2.	sekretariat za notranje zadeve
3.	sekretariat za občo upravo
4.	uprava za družbene prihodke
5.	geodetska uprava.
50.	člen
Kolegijski upravni organi so:
1.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
2.	Komite za kmetijstvo in gozdarstvo
3.	Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve.
51.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti opravlja medobčinski upravni organ za inšpekcijske službe, ki ga ustanovijo skupščine občin s posebnim odlokom.
52.	člen
Na upravnih področjih, kjer je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv ter družbeno svetovanje in pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev, ki imajo poseben pomen za družbenopolitično skupnost, združeno delo in občane, se ustanovijo družbeni sveti.
Družbene svete za posamezne upravne organe ali upravna področja ustanovi skupščina s posebnim odlokom.
53.	člen
Sekretariat za ljudsko obrambo:
—	v sodelovanju z občinskim štabom za teritorialno obrambo, z občinskim štabom za civilno zaščito in z drugimi upravnimi organi pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe:
—	sodeluje pri izdelavi obrambnega načrta občine in skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine;
—	usmerja organiziranje, opremljanje, strokovno usposabljanje in delovanje štabov ter enot civilne zaščite, opravlja zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in za ljudsko obrambo pomembnih objektov;
—	vodi evidence in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo občanov, delovnih ljudi in organizacij združenega dela.
54.	člen
Sekretariat za notranje zadeve:
—	opravlja upravne zadeve s področja matičnih zadev, osebnih stanj in državljanstva, osebnih izkaznic, prijavno-odjavhe službe, stalnega in začasnega prebivališča, potnih listin in prebivanja tujcev, registracije motornih vozil, izdaje vozniških dovoljenj, nabave in nošenja orožja ter razstreliva, registracije društev ter prirejanja javnih shodov in javnih prireditev in evidence volilne pravice;
—	sodeluje pri organiziranju vzgoje o varnosti v cestnem prometu v osnovnih in srednjih šolah ter drugih organizacijah in društvih;
—	sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri urejanju prometne signalizacije in načrtovanju prometnih površin;
—	opravlja upravne, tehnične in administrativne naloge za komisijo za voznike motornih vozil.
55.	člen
Sekretariat za občo upravo:
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, z zakoni in drugimi predpisi; nadzoruje zakonitost dela samoupravnih interesnih skupnosti;
—	opravlja kadrovske zadeve in zadeve s področja štipendijske politike tako, da spremlja in analizira izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini, samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov in drugih samoupravnih aktov na področju kadrovske politike ter predlaga ustrezne ukrepe za uveljavitev, spremembo in dopolnitev teh aktov. Pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov v OZD, predloge za volitve in imenovanja o katerih odločata Skupščina občine ali izvršni svet in vodi evidenco kadrov. Sodeluje z ustreznimi občinskimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami in s kadrovskimi službami v OZD in jim
nudi strokovno pomoč pri kadrovanju. Pripravlja predloge za odlikovanja, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovske in štipendijske politike ža Skupščino občine in njene organe ter izvršni svet;
—	skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih sprejemata skupščina in izvršni svet v skladu z ustavo, zakoni, statutom občine in z drugimi predpisi, vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom udeležencev NOB, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, kadrovskimi oskrbninami in naloge v zvezi z vzdrževanjem spomenikov in grobišč ter grobov borcev;
—	opravlja upravne zadeve s področja delovnih in učnih razmerij;
—	opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti;
—	opravlja upravne zadeve in Nadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov;
—	opravlja naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izpopolnjevanje delovnih metod ter modernizacijo dela;
—	sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnih organov;
—	opravlja vsa opravila v zvezi z urejanjem delovnih razmerij delavcev v Upravnih organih, sodeluje pri pripravi programov za strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev v upravnih organih, pripravlja programe za pripravnike in vodi evidenco zaposlenih v upravnih organih;
—	opravlja vsa opravila glede poslovanja z upravnimi spisi, skrbi za sprejem in odpremo pošte, vodi evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih, skrbi za nabavo materiala, razmnoževanje, strojepisna dela, kurirska dela, za prevoze in čiščenje prostorov;
—	opravlja vsa opravila v zvezi z investicijskim in rednim vzdrževanjem upravnih zgradb;
—	opravlja naloge na področju avtomatske obdelave podatkov v upravnih organih;
—	opravlja finančna strokovna opravila za proračun in finančne načrte upravnih organov.
56.	člen •
Krajevni uradi kot notranje organizacijske enote sekretariata ža občo upravo so:
1.	Krajevni urad Beltinci
2.	Krajevni urad Bodonci
3.	Krajevni urad Bogojina
4.	Krajevni urad Cankova
5.	Krajevni urad Černelavci
6.	Krajevni urad Gornji Petrovci
7.	Krajevni urad Grad
8.	Krajevni urad Križevci
9.	Krajevni urad Kuzma
10.	Krajevni urad Mačkovci
11.	Krajevni urad Martjanci
12.	Krajevni urad Prosenjakovci
13.	Krajevni urad Puconci
14.	Krajevni urad Rogašovci
15.	Krajevni urad Šalovci
16.	Krajevni urad Tišina
57.	člen
Krajevni uradi:
—	sprejemajo vloge za občinske upravne organe,
—	vodijo matične knjige in državljansko knjigo,
—	- sprejemajo prijave in odjave bivališča,
‘ — izdajajo zdravstvena spričevala za živino,
—	opravljajo administrativno-tehnična in finančna opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih,
—	opravljajo določene naloge s področja ljudske obrambe.
58.	člen
Uprava za družbene prihodke:
—	- opravlja vse upravne zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks ter drugih družbenih obveznosti finančne narave;
—	zbira podatke in vodi evidenco o prihodkih posameznih vrst davkov in prispevkov;
—	sestavlja predračun in zaključne račune posameznih vrst davkov in prispevkov;
—	proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje davčnih predpisov;
—	opravlja naloge davčne inšpekcije in davčne kontrole;
—	vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja in opravlja druge upravne zadeve na tem področju;
—	opravlja odmero in izterjavo prispevkov, samoprispevkov in drugih dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih skupnosti in organizacij, če so z zakonom ali odlokom prenešeni ti posli v njeno pristojnost, odnosno, če je tako določeno z družbenim dogovorom, samoupravnih sporazumom ali s pogodbo.
STRAN 20 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
59.	člen
Geodetska uprava:
—	skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov cikličnega aerosne-manja in drugih evidenc;
—	vodi in vzdržuje zemljiški kataster, katastrsko knjigovodstvo, načrte in druge evidence za katere je pristojna občina;
—	skrbi za izdelavo in vzdrževanja geodetske prostorske dokumentacije, registra teritorialnih enot.in evidence hiš;
—	nadzoruje izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav ter zbirnega katastra komunalnih naprav;
—	opravlja geodetska dela v zvezi s komasacijo in melioracijo zemljišč;
—	izdeluje geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije;
—	vrši zakoličbe stavb in objektov ter izdeluje geodetske načrte lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda;
—	izdaja kopije načrtov in kart ter potrdila, prepise in kopije o podatkih iz geodetskih evidenc;
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem geodetskih del, katere opravljajo na območju občine geodetske organizacije;
—	opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so ji naložene po zakonih in drugih predpisih ter po sklepih občinske skupščine.
s
60.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj:
—	usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja;
—	spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in dogovorov o temeljih družbenega plana občine in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja;
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja, ugotavlja stanje in skladnost gibanj v primerjavi s planskimi usmeritvami;
—	pripravlja in izdeluje dolgoročne in srednjeročne družbene plane občine ter letne plane;
—	spremlja in analizira izvajanje družbenega plana in letnih planov;
—	spremlja in analizira problematiko po gospodarskih področjih, investicijsko in izvozno-uvozno dejavnost ter samoupravno organiziranost in integracijske procese;
—	spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov h katerim je pristopila skupščina občine ali izvršni svet;
—	predlaga pristojnim organom ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge.statistične akcije;
—	sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini;
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja malega gospodarstva, blagovnega prometa in cen, gostinstva, in turizma;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti, sodeluje z njihovimi strokovnimi službami pri pripravljanju poročil, informacij in analiz;
—	nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v OZD, SIS in KS.
61.	člen
Komite za kmetijstvo:
—	opravlja vse zadeve s področja kmetijstva, živilsko-predelo-valne industrije, gozdarstva, lovstva in ribištva;
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije, gozdarstva, lovstva in ribištva;
—	sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi s področja svojega dela;
—	izvaja upravni postopek, ki se nanaša na kmetijske prostor-sko-ureditvene operacije v skladu določili zakonov s področja kmetijstva;
—	opravlja strokovna in administrativno-tehnična opravila za Kmetijsko zemljiško skupnost občine Murska Sobota in sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane občine Murska Sobota;
—	sodeluje s kmetijsko in veterinarsko inšpekcijo pri Upravi za inšpekcijske službe;
—	opravlja druge zadeve s področja svojega dela, za katera je pooblaščen z zakoni in drugimi predpisi.
62.	člen
Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve:
—	opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev, urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, rudarstva, prometa, vodnega gospodarstva in varstva okolja;
—	skrbi za izdelavo in sprejem urbanističnih dokumentov, pri tem sodeluje s pristojnimi strokovnimi organi, organizacijami in skupnostmi;
—	sodeluje pri pripravi prostorskega plana občine in spremlja njegovo izvajanje;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela na področju urejanja prostora; koordinira delo pri dogovarjanju o letnih programih in spremlja uresničevanje teh programov; sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravljanju poročil, informacij in analiz.
I	V. STROKOVNA SLUŽBA
63.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih opravil za skupščino občine in izvršni svet se ustanovi strokovna služba.
64.	člen
Strokovna služba:
—	opravlja določene strokovne naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles; spremlja izvrševanje sklepov in nalog iz svojega delovnega področja;
—	organizira in izvaja administrativno-tehnična opravila za seje skupščine občine, njenih zborov, nekaterih delovnih teles in za skupine delegatov;
—	spremljh delo delegacij in konferenc delegacij;
—	izvaja in organizira izvrševanje sklepov skupščine občine, zborov in delovnih teles v adminisstrativno-tehničnem pogledu;
—	izvaja naloge na področju informiranja in dokumentacije za podpisnike družbenega dogovora; ureja delegatsko glasilo, pripravlja informacije o vprašanjih, ki so pomembna za samooupravno odločanje in opravljanje druge naloge na področju informiranja;
-	- izvaja in organizira uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti v skupščini občine, njenih zborih, delovnih telesih, družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih;
—	opravlja določene strokovne naloge za izvršni svet in njegova delovna telesa;
—	skrbi za organizacijsko tehnično pripravo sej izvršnega sveta in njegovih delovnih teles;
—	organizira izvrševanje sklepov izvršnega sveta.
V. VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI TER IZLOČITVE
65.	člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji. Položaj, pooblastila in odgovornosti funkcionarjev in način imenovanja določa statut občine.
66.	člen
Vodilni delavci v upravnih organih so pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ in samostojni svetovalci. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ za dobo 4 let in so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani.
67.	člen
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje funkcionar, Iz vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo po javnem razpisu za 4 leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
68.	člen
O izločitvi uradnih oseb in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ odloča izvršni svet skupščine občine.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet skupščine občine.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
Izvršni svet, upravni organi in strokovna služba morajo svojo organizacijo in delo uskladiti z določili tega odloka najkasneje v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
70.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o izvršnem svetu skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave očin Pomurja št. 17/75, 20/76 in 6/79) in odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja št. 8/80).
71.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obj ivi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 021-2/8-5
V Murski Soboti, dne 29. maja 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej Gerenčer dip. ooc. J. r.
161
Na podlagi 165. in 182. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne.29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in pristojnostih Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota
1.	člen
Ustanovi se odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota.	<
2.	člen
Odbor ima predsednika in 14 članov. Predsednika in člane odbora imenuje občinska skupščina izmed delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, ter izmed delovnih ljudi in občanov, ki niso delegati.
Predsednik in člani odbora se imenujejo za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani še za eno mandatno obdobje. Občinska skupščina lahko pred iztekom mandata razreši posamezne člane odbora, ali vse člane in imenuje druge.
3.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj obravnava, proučuje in spremlja uresničevanje zakonov, odlokov, drugih aktov ter vprašanj, ki se nanašajo na:
-	sistem družbenega planiranja,
-	družbenoekonomski položaj in razvoj republike, občine in krajevnih skupnosti ter programa dolgoročnega razvoja posameznih dejavnosti,
-	uresničevanje z družbenimi plani in programi začrtane politike, ter vprašanja tekoče družbenoekonomske politike,
-	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij in druga gospodarska vprašanja,
-	sistem financiranja splošne in skupne porabe
-	ter druga vprašanja, ki jih predlagajo zbori občinske skupščine.
4.	člen
Odbor dela na sejah. Seje sklicuje predsednik odbora. Glede sklicevanja sej, načina obravnave vprašanj, ter druga vprašanja, pomembna za delo odbora se uporabljajo določila poslovnika skupščine odčine
5.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj zavzema o obravnavanih vprašanjih stališča, mnenja, predloge in usmeritve, ter jih posreduje zborom občinske skupščine.
K obravnavi vprašanj lahko odbor povabi na sejo člane izvršnega sveta, delavce upravnih organov, ustrezne strokovne službe, člane delegacij, delegate skupščin SIS, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki lahko dajo svoja mnenja in predloge ter dodatne obrazložitve o zadevah, ki se obravnavajo na sejah.
6.	člen
Strokovna, tehnična in druga opravila za odbor opravlja strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine Murska Sobota.
7.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 02-7/86-1
V Murski Soboti, dne 29. maja 1986
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl.oec.l.r.
162
Na podlagi 2. odstavka 39.člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 5. 1986, sprejela
ODLOK o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja »Budinski mlin« in »Plesa«, Šalamenci-Mlačine, Bodonci ter Borovje II
I.	člen
S tem odlokom se sprejmejo ureditveni načrti za melioracijska območja Budinski mlin in Plesa (k.o. Rakičan in k.o. Mlajtinci), Sala-menci-Mlačine (k.o. Predanovci), Bodonci (k.o. Bodonci) ter Borovje II (k.o. Sebeborci in k.o. Vaneča), ki jih je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod štev. 26/85-UN/S,27/85-UN/ S, 28/85-UN/S in 29/85-UN/S.
2.	člen
Ureditveni načrti iz prejšnjega člena odloka vsebujejo:
a)	tekstualni del:
-	obrazložitve k ureditvenim načrtom,
-	soglasja pristojnih organov in organizacij;
b)	grafični del:
-	območja obdelave,
-	prikaze elementov usmeritev osnutka dogovora Srednjeročnega družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990 in kategorizacije zemljišč,
-	ureditvene situacije.
3.	člen
Območja, za katera se sprejema ta ureditveni načrt, obsega zemljišča pare. št. 1096-1120, 1168-1171, 1174-1179, del parcele št. 1172, 1181, 1182, 1184-1187, 1531/1, 1532/2, 1532/4, 1532/5, 1532/7, 1532/9, 1532/10, 1532/11 in 1533 v k.o. Rakičan in pare. št. 1198/2, 1556 in 1657-1665 v k.o. Mlajtinci, za melioracijsko območje Budinski mlin in Plesa; zemljišča pare. št. 4-8, 18-20, 23, 25, 35 in 36 ter 32, 33, 51-55 in 57 v k.o. Predanovci za melioracijsko območje Šalamen-ci—Mlačine; zemljišča pare. št. 1312, 1319, 1366, 1370, 1381, 1373-1382, 1384, 1388, 1389/1, 1389/2, 1390, 1392/1, 1392/2, 1393-1398, 1399/1, 1399/2, 1399/3, 1400-1403, 1404/1, 1404/2, 1404/3, 1405, 1412/1, 1412/2, 1413,1413/1, 1413/2 in 1415-1417 v k.o. Bodonci, za melioracijsko območje Bodonci; zemljišča pare. št. 126-132, 143, 144 in 146-149 v k.o. Sebeborci in pare. št. 671, 675-684, 688, 703-706, 733-736, 1800-1803, 1805-1807, 1808/1, 1811-1813, 1815, 1822-1842, 1844-1848 v k.o. Vaneča, za melioracijsko območje Borovje II, v skupni površini cca 145 ha.
-	4. člen
Do pričetka melioriranja zemljišč se zemljišča, navedena v prejšnjem členu, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano izrabo.
5.	člen
Ureditveni načrti so stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, Enota M. Sobota.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-2/85-4
M. Sobota, dne 29. 5. 1986
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER l.r.
163
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/64, 7/70 in 7/72) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Mursska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. 5. 1986 sprejela
ODLOK o komunalnih taksah v občini Murska Sobota
1.	člen
V občini Murska Sobota se plačujejo komunalne takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev:
1.	glasbenih avtomatov v javnih lokalih;
2.	igralnih sredstev v javnih lokalih in
3.	za začasno prebivanje turistov na območju občine (turistična taksa).
Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija, civilno-pra-vna oseba ali posameznik, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti organizacija ali posameznik, ki ni taksni zavezanec.
3.	člen
Taksna obveznost nastane v primeru, ko je taksa določena v letnem znesku z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetka
STRAN 18 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
uporabe, preneha pa s potekim meseca, v katerem je zavezanec upravo za družbene prihodke obvestil o odstranitvi taksnega predmeta oziroma prenehanju njegove uporabe. Okoliščina, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Zavezanec je dolžan upravi za družbene prihodke v 15 dneh prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
•	4. člen
primerih, ko je taksna obveznost določena v enkratnem ali dnevnem znesku, je taksni zavezanec dolžan pred namestitvijo oziroma uporabo taksnega predmeta o tem obvestiti upravo za družbene prihodke in plačati predpisano takso razen, če je v tarifi drugače določeno.
5.	člen
Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
6.	člen
Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v gotovini vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno.
Če taksni zavezanec ne plača takse vnaprej, se mu plačilo takse predpiše s posebno odločbo.
Takse, ki so določene v letnih zneskih, se plačujejo letno vnaprj in zapadeja v plačilo v 30 dneh od nastanka taksne obveznosti.
Ce je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja.
7.	člen
Glede izterjave in zastaranja komunalnih taks od občanov se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
8.	člen
Komunalne takse do dohodek občinskega proračuna, razen turistične takse, ki se uporablja v skladu z družbenim dogovorom o na- , menski porabi turistične takse.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 1.500 din do 15.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki v določenem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katere je predpisano plačilo komunalne takse, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 3.000 din do 70.000 din.
10.	člen
Zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka uporabljajo predmete ali storitve, za katere je predpisana taksa v letnem znesku, so dolžni taksno obveznost prijaviti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
1	l.člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 5/72, 11/80, 18/80, 8/82, 6/84 in 8/85), razen določb tar. št. 4 (turistične takse), ki se uporabljajo do 31. decembra 1986.
12.člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1986, razen določb tar. št. 3 (turistične takse), ki se uporabljajo od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 423-1486-9
Datum: 5. 6. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.
TARIFA KOMUNALNIH TAKS
Tar. št. 1
Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letno 8.000 din.
OPOMBA:
1.	Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija oziroma občan, ki ima v svojem lokalu glasbeni avtomat, ne glede na to ali je lastnik avtomata ali ne.
2.	Ta taksa se plačuje le od glasbenih avtomatov (yuke box), ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na kak drugi mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, magnetofoni, igralne omare, skrinje ipd.). Med glasbene avtomate po tej tarifni številki se ne štejejo v javnih lokalih nameščeni radijski in televizijski sprejemniki.
3.	Javni lokali so poslovni lokali (gostilne, restavracije, menze, bifeji itd), kot tudi tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gosti. Javni lokali so tudi društveni prostori, ki so namenjeni za shajanje društvenih članov zaradi zabave oziroma razvedrila.
Mladinski klubi in klubi upokojencev se v zvezi z določili plačevanja taks po tem odloku ne smatrajo za javne lokale.
4.	Za uporabo glasbenih avtomatov v društvenih prostorih se plača polovica predpisane takse.
Tar. št. 2
Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno:
—	za biljard (navadni ali avtomatski) 8.000 din
—	za avtomatsko kegljišče za vsako stezo 8.000 din
—	za fliperje in video igre za en fliper oz. video igro 20.000 din za vsakega nadalnjega po 30.000 din
—	za druga igralna sredstva po 4.000 din
OPOMBA:
i.	Za druga igralna sredstva se štejejo naprave kot so razni stenski avtomati, namizni nogometi, košarke, marjance in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev.
2.	Za uporabo igralnih sredstev v društvenih prostorih se plača polovica predpisane takse.
3.	Glede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca, se smiselno uporabljajo opombe k tar. št. 1
Tar. št. 3
Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa, ki znaša dnevno:
—	za domače goste 75 din
—	za tuje goste 150 din
OPOMBA:
1.	Za začasno prebivanje turistov se šteje bivanje do 30 dni.
2.	Turistične takse so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 7. leta starosti,
—	vojni delovni invalidi ter njihovi spremljevalci,
—	vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar v organizaciji JLA prebivajo v določenem kraju,
—	člani zvez slepih in gluhih Jugoslavije ter njihovi spremljevalci,
—	osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali počitniških hišicah in njihovi družinski člani,
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine,
—	osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks,
—	otroci in mladina na organiziranem skupnem letovanju v taborih, domovih, letoviščih in okrevališčih,
*	- — udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo vzgojno izobraževalne organizacije.
3.	Otroci od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti plačajo 50 %  predpisane takse.
4.	Taksjni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračuna in pobere gostinska turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezni račun.
164
Na podlagi 30. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 226. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP
O SESTAVI OBČINSKIH KOMITEJEV
1.	člen
S tem sklepom se določajo upravni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v občinske komiteje.
'	2.člen
Organi, organizacije in skupnosti zagotavljajo preko svojih predstavnikov v občinskem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja občinskega komiteja.
3.	člen
Glede na vprašanje, ki se obravnavajo na seji občinskega komiteja, predsednik občinskega komiteja povabi na sejo tudi predstavnike drugih upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti občinskega komiteja.
Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
4.	člen
Občinski komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke,
predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja; odloča o ukrepih za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so po zakonih ali drugih predpisih v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zakonom ali drugim predpisom pooblaščen predsednik občinskega komiteja.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine ugotovi, koga so' v skladu s tem sklepom v občinske komiteje delegirale organizacije in skupnosti ter imenuje v posamezne občinske komiteje v skladu s tem sklepom določeno število članov.
6.	člen
S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi način njegovegaq dela in postopek sprejemanja odločitev na seji občinskega komiteja, pravice in dolžnosti predsednika občinskega komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja občinskega komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v občinski komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje občinski komite pri svojem delu.
7.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbnoekonomski razvoj sestavljajo predsednik in 14 članov.
V	občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj delegirajo po enega člana:
—	komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pri skupščini občine Murska Sobota;
—	SOZD ABC Pomurka Murska Sobota;
—	MURA — Tovarna oblačil in perila Murska Sobota;
—	IMP TOZD Panonija Murska Sobota;
—	SGP Pomurje M. Sobota;
—	SOZD ABC Pomurka, Veletrgovina Potrošnik Murska Sobota;
—	Ljubljanska banka, Temeljna pomurska banka Murska Sobota;
—	Radenska, TOZD Zvezda;
—	Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti;
—	Območna gospodarska zbornica Murska Sobota;
—	Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota;
—	Služba družbenega knjigovodstva.
Izvršni svet skupščine občine imenuje 2 člana.
8.	člen
Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve sestavljajo predsednik in 14 članov.
V občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve delegirajo po enega člana:
—	komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine Murska Sobota;
—	Geodetska uprava pri SO Murska Sobota;
—	Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota;
—	Projektivni biro Murska Sobota;
—	SGP Pomurje Murska Sobota;
—	Samoupravna interesna skupnost za ceste Murska Sobota;
—	Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota;
-	ELEKTRO Maribor TOZD ELEKTRO Murska Sobota;
—	SOBOTA podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti Murska Sobota;
—	Samoupravna stanovanjska skupnost Murska Sobota;
—	Kmetijska zemljiška skupnost Murska Sobota;
—	'Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota.
Izvršni svet imenuje 2 člana.
9.	člen
Komite za kmetijstvo in gozdarstvo sestavljajo predsednik in 14 članov.
V	občinski komite za kmetijstvo in gozdarstvo delegirajo po enega člana:	‘
—	ABC Pomurka — Agromerkur Murska Sobota,
—	ABC Pomurka — Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota
— ABC Pomurka — Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
— ABC Pomurka — KZ Panonka Murska Sobota
— ABC Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota
—	ABC Pomurka — Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota
—	ABC Pomurka — Živinorejsko veterinarski zavod Murska Sobota
—	Veterinarska postaja Murska Sobota
—	Kmetijska zemljiška skupnost Murska Sobota
— Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
— Predstavnik kmetov
— Zveza lovskih družin Prekmurja Murska Sobota.
Izvršni svet skupščine občine imenuje 2 člana.
10.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o sestavi občinskih komitejev, ki sta ga sprejela Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota, dne 29. aprila 1980.
11.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 02-15/86-1.
V Murski Soboti, 29. maja 1986
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.
165
POPRAVEK OZ. DOPOLNITEV
Sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
V navedenem sklepu objavljenem v Uradnih objavah št. 13 z dne 24. 4. 1986 se pri 2 točki člena 2, za prvo alinejo pod tč. a doda naslednja alineja, ki glasi:
— za nastanitev udeležencev MDA	0,003 % na BOD
Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota
TI N EV Marjan, 1. r.
166
POPRAVEK
Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za 1986 leto. Uradne objave 12/86.
V nazivu odloka in v njegovetp 6. členu se letnica »1986« nadomesti z letnico »1985«.
SEKRETAR
Skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK
167
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 13. 5. 1986, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov za melioriranje zemljišč na območjih Pertoča—Sotina, Domajinec in Filovec
I.
Javno se razgrnejo osnutki ureditvenih načrtov za melioracijska območja Pertoča—Sotina, Domajince in Filovce, katere je izdelal Zavod za ekonomiko in urabnizem Murska Sobota pod št. 8/86-UN/S, 9/86-UN/S in 10/86-UN/S.
II.
Osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča—Sotina bo razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Pertoča in Rogašovci; za melioracijsko območje Domajinci bo razgrnjen v vaškem domu Domajinci; za melioracijsko območje Filovci pa v trgovini »Potrošnik« — TOZD »Izbira« v Filovcih.
Istočasno bodo vsi ureditveni načrti razgrnjeni v izložbi zgradbe SO M. Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije ter skupnosti pismene pripombe k osnutku ureditvenih načrtov Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 324-3/86-4
M. Sobota, dne 13. 5. 1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, I. r.
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. junija
PETEK
SOBOTA
N EDEMA
PONEDELJEKTOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
, RADIO MURSKA SOBOTA ! MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 13. junija (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 do 11.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 14. junija (sobotna reportaža, Iskanje—znanje— ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
9.00 Omizje, 10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu, 15.45 TV mozaik — ponovitev, 17.15 Goli sveta — ponovitev, 17.30 Poročila, 17.35 Beli delfin, 11. del francoske risane nadajevan-ke, 17.50 Flipper, 6. del ameriške nanizanke, 18.15 Poročilo s kongresa ZSMJ, 18.45 Risanka, 19.00 Danes, obzornik ljubljanskega območja, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Avtomanija: Avto prihodnosti, 13. — zadnji del angleške dokumentarne serije,20.35 Bergerac, 8. del angleške nanizanke, 21.30 Tv dnevnik, 21.45 Poročilo s kongresa ZSMJ, 22.00 Preobleka za umor, ameriški film.
TV LJUBLJANA
10.05 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdrdvi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 16. junija (šport, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 17. junija (pogovor v živo, Predstavljamo . vam ..., ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 18. junija (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 - »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Jazz ... jazz . .. jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 19. junija (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Nogomet, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19,15 Risanke, 19,30 Dnevnik, 19.55 Nogomet, 21.45 Dnevnik, 22.15 Dempsey in Makepeace, 23.05 Robin in Marian (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.00 SP v nogometu, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 čas v sliki, 20.15 Igralec, 21.25 Didi, dvojnik (film), 23.00 Umetnine.
Drugi program
16.25 Poldark, 17.15 Zgodovina pomorstva, 18.00 Nogomet, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 19.5o SP v nogometu, 21.50 Čas v sliki, 22.10 Kulturni žumal, 22.20 Nogomet, 0.00 Zahodno od Santa Fe.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.15 Panorama, pon. 10.00 Upokojenski dopoldan. 16.00 Poročila. 1^-05 TV spored za 3 dni. 16.10 Poštni predal 250. 16.30 TV ogledalo. 16.55 Mexico ’86, pregled. 18.00 Okno, notranjepolitični spored. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v no-
gometu, prenos 1 ska—Zvezna Nemčija. 21.55 sovjetski film, dnevnik, himna.
tekme Dan-republika i Lebdenje, 23.20 TV
TV KOPER
7.10 do 8.30 Mundijal v 10. minutah, Svetovno prvenstvo v nogometu, Alžirija—Španija ponovitev, 14.15 Tv novice, 14.25 Kiss kiss — telefilm, 15.00 Lago di Garda — dokumentarec, 15.35 Tv nadaljevanka, 16.55 Otroški program, Risanke, Zgodbe iz življenja rastlin — dokum., Lamu’ — deklica iz vesolja, 18.10 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Uruguay—Škotska in Nemčija—Danska v živo, 21.45 TVD vsedanes, 22.00 O Mondialu — komentar iz študija.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila, 8.05 Otro- I ška matineja — ponovitev oddaj, 10.35 Naša pesem — Maribor 84 (MPZ Šoštanj in PAZ V. Vodopivec), 11.00 Goli sveta, pregled s SP v nogometu, 11.15 Avtomanija: Avto prihodnosti, ponovitev 13. — zadnjega dela angleške dokumentarne serije, 11.40 Poročila, 16.10 Poročila, 16.15 Naj verjamemo Lopotuhinu, 2. del sovjetskega mladinskega filma, 17.15 Goli sveta — ponovitev, 17.30 Bečej: Turnir v vaterpolu — SFRJ :Madžarska, prenos, 18.30 Knjiga, 18.45 Risanka, 19.00 Danes — Turistični globus, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Zamejci v Cankarjevem domu, prenos, 21.50 Tv dnevnik, 22.05 Lordi iz Flatbusha, ameriški film.
18.00—18.30 Poročilo s kongresa ZSMJ, 19.30 Tv dnevnik in poročilo s kongresa ZSMJ.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
12.45 Poročila, 12.50 Tv koledar, 13.00 Otroški in mladinski spored, 15.30 Nogomet, 18.00 Kronika kongresa, 18.30 Dok. oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zadnji dom (film), 21.45 Denvnik, 22.00 Program ob koncu tedna, 23.30 Program plus.
TV AVSTRIJA
6.00 SP v nogometu, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Dunajske anekdote in glasba, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Variete Ronacher, 21.50 Oddaja o filmu, 22.15 Nevarna srečanja (film).
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve (Naš ekran; Čež drn in strn; Cirkus; Žene za pultom). 14.55 Čudoviti svet živali, 1. Nilski krokodil. 15.15 Moskva, kratki film. 15.35 Izgubljene brazilske kulture. 16.00 Objektiv. 17.05 Mexico ’86, pregled. 18.15 Pravni primeri. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Linda, TV igra. 21.10 Glasba za mlade. 21.45 Jesenska zvezda božja, madžarski film. 23,15 TV dnevnik, himna.
TV KOPER <
7.15 Mundial v 10. minutah, 12.30 Mundial ’86, Namčija— Danska *- posnetek, 14.15 Tv novice, 14.25 Kiss-kiss, telefilm, 15.00 Oliver Madič — koncert, 16.00 Film: Dražestni plen, igrajo: Yvonne de Carlo, Scott Brady, Myrna Dell, režija: Frederick de Cordova, 17.30 Computer — dokumentarna oddaja, 18 00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv - novice, 19.00 Colonel March — telefilm 19.30 TVD-stičišče, 19.50 Made in Italy, 20.30 Zadnja poteza inšpektorja Clarka, igrajo. Henry Fonda, Leonard Nimoy, režija: Robert M. Lewis, 22.00 TVD-vsedanes, 22.15 O Mundialu - komentar iz študija v živo.
9.05 Poročila, 9.10 Živ žav: Risanke, Pod istim nebom: Simon in Sara, belgijski film, 10.0 Flipper, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke, 10.35 Jan Kennedy Martin: KITAJEC V Scotland Yardu, 3. del angleške nadaljevanke, 11.25 Piknik v Rogaški Slatini, 2. oddaja (ansambel Veseli planšarji in Dobri znanci), 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila, 15.05 Izlet z Anito, italijanski film, 16.55 Poročila, 17.00 Pod lipo, prenos iz Bobovka pri Kranju, 18.45 Risanka, 19.00 Danes — Ko še ne boli, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu — B1:3A/C/D, prenos, 21.45 M. Kovačevič: Posladkana vodica, 1. del nadaljevanke TV Novi Sad, 22.50 Poročila, 22.55 Športni	pregled,
23.50-01.45/50 Leon: SP v nogometu — C1:3A/B/F, prenos, — v odmoru propagandna odaja.
8.55 Zrcalo tedna, 9.15 Integrali, 10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu (do 10.45), 15.35 Tv mozaik — ponovitev, 17.10 goli sveta — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Žiga žaga, 17.50 Na črko, na črko, 8. del nanizanke Tv Beograd, 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije: Zurla, 18.45 Risanka, 19.00 Danes, podravski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 N. Cato: Vse reke tečejo, 1. del avstralske nadaljevanke, 21.05 Aktualno: Jugoslavija pred kongresom, 22.35 Tv dnevnik, 22.50 Očaranje, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 23.55-01.45/50 Puebla: SP v nogometu — Al :3C/D/E, prenos v odmoru propagandna oddaja.
TV ZAGREB
9.10 Računalniški informacijski sistemi, 2. oddaja, 9.40 Rudarski poklic, 10.05 Arhitektura, 2. oddaja, 10.3p Goli sveta, pregled s SP V nogometu (do 10.45), 15.50 Tv mozaik — šolska tv, ponovitev, 17.10 Goli sveta — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 O kamenčku, fižolčku in slamici, 17.45 Ta čudoviti notni svet, 5. oddaja Tv Sarajevo, 18.45 Risanka, 19.00 Danes, celjski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu — A2:C2, prenos — v odmoru žrebanje lota, 21.50 Tv dnevnik, 22.05 Poročilo s skupne seje RK SZDL in RS ZSS, 22.30 O. Wilde: Važno je imenovati se Ernest, predstava AGRFT, 23.55—01.45/50 Monterrey: SP v nogometu — F1 ali F2:E2, prenos.
9.00 A. Leskovec: Dva bregova, predstava SSG Trst, 10.40 Goli sveta, pregled s SP v nogometu, 15.35 Tv mozaik — ponovitev, 17.15 Goli sveta — ponovitev, 17.30 Poročila, 17.35 Oblaček — pohajaček, 4. oddaja, 17.45 J. Ogrinec: Kje je meja, Tv igra (čb), 18.20 Kisli dež, kanadski znanstveno-tehnični film, 18.45 Risanka, 18.55 Propagandna oddaja, 19.00 Danes, severnoprimorski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu — F2:B2, prenos, v odmoru propagandna oddaja, 21.50 Tv dnevnik, 22.05 Propagandna oddaja, 22.10 Film tedna: Četrta želja, avstralski film, 23.55-01.45/50 Queretaro: SP v nogometu — E1:D2, prenos, v odmoru propagansna oddaja.
9.35 Fem — rdeči jelen, angleški film, 10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu, 16.10 Tv mozaik — ponovitev, 17.10 Goli sveta — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce in glava, 17.45 Miniature: Lidija Osterc, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Risanka, 19.00 Danes, gorenjski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.00 Pogovor s Stanetom Dolancem, 22.05 Rogaška 85 — M. Deržaj, 22.25 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
18.15 Sonce na dlani, 2. del otroške serije Tv Skopje, 18.45 Znanstveni mozaik, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tujci in bratje, 10. del angleške nadaljevanke, 20.55 Medigra, 21.05 Umetniški večer: Ameriška pesnica Emily Dickinson.
TV ZAGREB
Prvi program
14.10 Slike časa 1760—1060, 15.00 Podij, 15.30 Poročila, 15.40 Nogomet, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet, 21.45 Dnevnik, 22.15 Dinastija, 23.05 Svet danes, 23.55 Nogomet.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Mali koncert, 14.15 Popotnik (film), 15.15 Včasih v nedeljo, 17.15 Vertikala (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 19.55 Nogomet, 21.45 Posladkana vodica (film), 22.55 Športni pregled, 23.55 Nogomet.
TV AVSTRIJA
Prvi program
15.00 Ponovitve 15.25 Risanka, 15.30 Poročila, 15.40 Nogomet, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 Nogomet, 21.45 Dnevnik, 22.10 Notranjepolitična oddaja, 23.00 Program plus, 23.55 Nogomet.
Prvi program
15.00 Zgodbe o starih mestih, 15.30 Poročila, 15.40 Nogomet, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnev-nik, 20.00 Nogomet, 21.45 Dnevnik, 22.10 Pred zatonom (film), 23.55 Nogomet.
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.30 Otroški spored, 15.30 Poročila, 15.40 Nogomet, 17.40 Poročila, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.00 Projekt Interart, 21.10 Kviz, 22.10 Dnevnik, 22.30 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.30 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Nogomet.
Drugi program
9.00 Matineja, 16.00 Vpogled v deželo, 16.45 Sto umetnin, 6.55 Imate radi klasiko?, 17.40 Dunajski praznik, 18.30 Brez nagobčnika. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.55 Dinastija, 22.40 Krvno sorodstvo (film).
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Ceste San Francisca, 22.10 Schilling, 22.30 Mumija iz Miinchena, 23.15 Zahodno od Santa Fe.
Drugi program
17.30 Mi ljudje, 18.00 Nogomet, 18.30 Lipova cesta, 19.00 Risanke, '19.30 Čas v sliki, 19.50 Nogomet, 21.50 Čas v sliki, 22.10 Kulturni žurnal, 22.20 Možje ' (film), 23.45 Nogomet.
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.00 SP v nogometu, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Dallas, 22.00. Iz filmskega sveta, 22.45 Št. 6, 23.35 Nogomet.
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Nogomet, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Nogomet, 21.50 .Čas v sliki, 22.10 Kulturni žumal, 22.20 Klub 2.
Prvi program
6.00 SP v nogometu, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sunset Bulevard (film), 22.00 Pozdrav Billyju Wil-derju, 23.15 Zahodno od
Z© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 8.55 Ponovitve. 11.05 Glasbeni butik iz Novega. Sada. 14.35 Vsakdan ob Rabi, prenos. 15.20 Oglejmo si skupaj. 15.50 Srečno, kviz. 16.40 Družinska nedelja. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 19.50 SP v nogometu, prenos. 21.50 Srečno novo leto, francoski film. 23.40 Poročila. 23.50 SP v nogometu, prenos do 1.50 ali ob podaljških do 2.40.
17.25 Poročila. 17.35 Košek melodij iz NDR, ali pon. včerajšnje nogometne tekme, če igra Madžarska, ob 15.45. 18.25 Mexico ’86, pregled. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu, prenos. 21.50 Panelstori, češkoslovaški film. 23.45 Poročila. (V slučaju podaljška tekme se spored primerno spremeni.) 23.50 SP v nogometu, prenos do 1.50 ali 2.40.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
TV KOPER
12.00 O Mondualu komentar iz studia v živo, 15.00 Film, 16.30 Risanke, 17.00 Otroški film — Dobri velikan, 18.30 Motociklizem — Grob-nik, 20.00 Mundial 86 — direktni prenos, 22.00 O Mundialu — komentar iz študija v živo. 23.00 Mundial 86 — prenos osmina finala.
TV MADŽARSKA
8.45^ Počitniška matineja.
9.50 Žrebanje lota. Ponovitev včrajšnje iz SP v nogometu, igrala Madžarska.) Poročila. 16.15 Orel,
(10.05 tekme če je 16.10
kratki
film. 16.55 Bodite moj gost, operetni spored R. Ratonyi-ja. 17.35 Mexico ’86, pregled. 18.05 Žene za pultom, 7. del. 18.50 Mini studio.
19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu. 21.44 Studio ’86. 22.40 Starsky in Hutch, kriminalka. 23.50 SP v nogometu.
Santa Fe, 23.40 SP metu.
Drugi program
17.00 Vzgojna
17.40 Dežela jn
v nogo-
oddaja, ljudje, 1.30 Naša
18.00 Nogomet, 18.______
mala farma, 19.30 Čas v sli-
ki, 19.50 Nogomet, 21.50 Čas v sliki, 22.10 Kulturni žumal, 22.20 V oceanu strasti (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja. 9.45 Ponovitve. (11.00 Ponovitev nogometne tekme, če je igrala Madžarska) 16.25 Zgodovina izumov, pon. 17.25 Mexico ’86, pregled. 17.55 Posel v Južni Ameriki, kriminalka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu. 21.55 Mali Taylor, avstralski film. 23.30 TV dnevnik. 23.40 Umetnina tedna. 23.50 SP v nogometu. (Ob ev. podalških tekem se program primerno spremeni).
'TV KOPER v TV KOPER
7.15—8.30 Mondial v 10. minutah, 12.30 Mundial 86 — ponovitev nočne tekme, 14.15 Tv-novice, 14.25 Kiss kiss— telefilm, 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja, 15.45 Tv nadaljevanka, 17.00 Otroški program. Risanke, Lutkovno gledališče, 18.00 Zdravnik in pacient — nasveti pediatrov oddaja v živo, 18.55 Tv-novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD—stičišče, 19.50 Mundial 86 — kombiniran prenos tekme — osmina finala, 21.55 TVD-vsedanes, 22.15 O Mundialu — komentar jz studia, 24.00 Mun- ' dial 86 — prenos nočne tekme.
7.15—8.30 Mundial v 10. minutah, 12.30 Mundial 86 — posnetek nočne tekme, 14.15 Tv-novice, 14.25 Kiss-kiss, telefilm, 15.00 Jezero di Iseo — dokumentarec, 15.35 Tv nadaljevanka, 17.00 Otroški program, Kamen Marca Pola — telefilm. Lamu’, deklica iz vesolja — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv-novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD-stičišče, 19.50 Mondial 86 — prenos tekme — osmina finala, 21.55 O Mundialu — komentar iz studia, 24.00 Mundial 86 — prenos nočne tekme.
7.15—8.30 Mundial v 10. minutah, 12.30 Mundial 86 — posnetek nočne tekme, 14.15 Tv novice, 14.25 Kiss-kiss — telefilm, 15.00 Lugansko jezero — . dokumentarec, 15.35 Tv nadaljevanka, 16.45 Otroški program, Risanke, Zgodbe iz življenja raslin — dokumentarec, Lamu’, deklica iz vesolja — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv-novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD-stičišče, 19.50 Mundial 86 — prenos tekme — osmina finala 21.55 TVD-vsedanes, 22.15 d Mundialu — komentar iz studia v živo, 24.00 Mundial 86 — prenos nočne tekme.
Prvi program
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.16 Svojčas, 21.15 Montreux, 21.50 Intimni odmiki, 22.55 Umetnine.
Drugi program
17.15 Svet leta 2000, 18.00 Nogomet, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja. 9.45 Posel v Južni Ameriki, pon. (10.50 Ponovitev nogometne tekme, če je igrala Madžarska.) 17.05 Poročila. 17.10 Perpetuum mobile, za otroke. 17.50 Mexico ’86, pregled. 19.30 TV dnevnik. '20.00 Ciklus A. Kovacs; Mrzli dnevi, madžarski film. 21.40 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.30 Varstvo mest. 23.10 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
7.15—8.30 Mundial v 10. minutah, 12.30 Mundial 86 — ponovitev nočne tekme, 14.15 Tv-novice, 14.25 Kiss-kiss, telefilm, 15.00 Dokumentarec, 15.35 Tv nadaljevanka, 16.45 Otroški program, Risanke, Kamen Marca Pola — telefilm, Lamu’, deklica iz vesolja — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv-novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Okrogla miza, 20.30 Razvoj človeške vrste — dokumentarec, 21.30 Srh nepredvidenega — telefilm, 21.50 Sarajevo — turistični film, 22.00 TVD-vsedaneš, 22.15 O Mundialu — komentar iz studia v živo.
21. STRAN
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
prodam
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Murska Sobota, Cvetkova 38. M-2751
TOVORNI AVTO FAP 2220, ke-sonar, prodam. Rakičan, Tomšičeva 37. M-2752
MER.CEDES 1113, kesonar, letnik 1976, prodam. Telefon: 71-175. M-2753
GOLF JGL, 1981, 57.000 km, prodam. Emil Papp, Martjanci 16č. M-2754
TRAVO ZA KOŠNJO PRODAM. Ferdo Belovjč, Šafarsko 51 priRazkrižju, p. Ljutomer. M-2755
KRAVO S TELIČKO PRODAM. Kobilje 14. M-2756 KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, prodam. Dokležo-vje 24. M-2757
RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Franc Cipot, Krog, Ravenska 6. M-2758
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, in salonitne plošče, 6-rebr-ne, prodam. Skakovci 71. M-2759
RENAULT 15, karamboliran, ugodno prodam. Cipot, Križevci 6 v Prekmurju. M-2760
KRAVO, staro sedem let, prodam. Evgen Čahuk, Križevci 27 v Prekm. M-2763
MOPED T 12, s tremi prestavami, prodam. Telefon: 23-998. M-2764
MALE PUJSKE PRODAM. Šebjanič, Vaneča 14. M-2765 STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE Z NEKAJ ZEMLJE V ŠULINCIH št. 32 prodam. Informacije po 15. uri: 061 741-842. M-2768 TRAVO ZA KOŠNJO PRODAM. Vaneča 7. M-2769 GOSTINSKI LOKAL SEDMI-CA, v središču Lendave, prodam. Partizanska 46, telefon: 069 75-780. LE-MM
HARMONIKO LUBAS, 3-vr-stno, prostotonsko, prodam. Mo-tovilci 29 M-2770
BAS KITARO RIEKENBAK-KER STEREO BASS prodam ali zamenjam za kopijo FENDER. Telefon: (069) 77-102. M-2771 BELO POROČNO OBLEKO št. 42 prodam. Murska Sobota, Ivana Regenta 19, telefon: 21-304. M-2772
POHIŠTVO ZA DVE DNEVNI SOBI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2773
MOPED AVTOMATIK 3, nov, prodam. Puconci 11. M-2774 TELICO, BREJO ŠEST MESECEV, PRODAM. Črenšovci 113. M-2775
NEMŠKE OVČARJE POCENI PRODAM. Aleksander Cener, Vanča vas 58 c. M-2776 ZASTAVO 750, letnik 1974, vozno, registrirano, prodam. Alojz Kolmanko, Večeslavci 14.
M-2777
ZASTAVO 126 P, generalno obnovljeno, tehnični pregled do junija 1987, ugodno prodam. Kuhar, Hrastje-Mota 61, p. Radenci. M-2778
KRAVO PO IZBIRI IN PU-HALNIK ZA SENO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2780 MOPED 0,4 IN VRTALNI STROJ ISKRA PRODAM. Lendavska 59. M-2781 TRAKTOR SAME DELFINO — 32, v odličnem stanju, prodam. Gančani 170. M-2782.
KADET LS 70, garažiran, registriran do 26. 4. 1987, prodam. Telefon: (069) 74-312. M-2784 KADETT C, 77, registriran do aprila 1987, moped TL 14 in pony ekspres ROG prodam. Trdko-va 97. M-2785 KOMPRESOR ZA FERGUSON PRODAM. Stanjevci 85. M-2786
GOZD V BLIŽINI MAČKOVEC, 30 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2787
VSELJIVA HIŠA V BELTINCIH, NA KAMNI 15, s 6,60 ara, naprodaj. Dražba bo 30. junija 1986 ob 9. uri, soba 12, na sodišču v Murski Šoboti. Izklicna cena je 5,200.000 din. Kupci plačajo 520.000 din varščine na račun sodišča ali položijo pred začetkom dražbe. M-2788
VESTNIK
.	. .	• .	,	.’4
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavcni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega uredni-
ka), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol. 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči-račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
KOSO ZA ZETOR 2511 ali 3511 prodam. Belec, Čopova 4. M-2790
KOMBAJN ZMAJ 780, traktor steyr in puhalnik eoilo prodam. Satahovci 34. M-2791
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA PRODAM. Murska Sobota, Titova 37. M-2792
MLADO KRAVO, BREJO, PRODAM. Tropovci 33. M-2793 PEČ FERROTERM, 25.000 kalorij, poceni prodam. Halabarec, Gornji Lakoš 33, telefon: 75 132. M-2794
KOLO Z MOTORJEM PUC H TOMOS prodam. Nemčavci 15 ali telefon: 24-800. M-2795 JADRALNO DESKO D 2 prodam za 100.000 din. Telefon: 24-942. M-2796
KOSILNICO LAVERDA z žetveno napravo, uporabno, prodam Beltinci, Na kamni 17. M-2797
OBVEŠČAM. DA SEM ODPRLA
FRIZERSKI SALON
V LEN D A VSKI ULICI 23
Za obisk se priporočam.
OLGA PEČEK
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI NA LENDAVSKI ULICI, velikost 78 m2, prodam. Vse informacije odvetniški pisarni Danila Harija. M-2535
PARCELO, primerno za vinograd, 43 arov, in počitniško hišico, v okolici Štrigove (Banfi), prodam. Informacije dobite pri Norbertu Fujsu, Banfi 100, p. Štrigova. Dražba bo 22. junija ob 14. uri. M-2627
PARCELO, primerno za vinograd, 57 a, in počitniško hišico (starejša hiša), v okolici štrigove (Jalšovec), prodam. Informacije: Norbert Fujs, Banfi 100, p. Štrigova. Dražba bo 22. junija ob 16. uri. M-2627
TRAKTOR ZETOR 5011, 500 delovnih ur, po ugodni ceni prodam. Dresierm, Podgorje 31, p. Apače. M-2690
AVTO ZASTAVA 101 naprodaj. Marjan Kuzma, Stara Nova vas 79, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2691
11 arov NJIVE, primerne za sadovnjak in vinograd, sončna lega, kosilnico BCS na petrolin, šivalni stroj PFAP in bukova drva, 5 m2, prodam. Stanjevci 77. M-2738
ZASTAVO 101, PRVA REGISTRACIJA 1976, POCENI PRODAM. Kocljeva 16, telefon: 23-698. M-2739 
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780, leto izdelave 1968, uporaben, ali kombajn zmaj 133 S, še nerabljen (10% ceneje), prodam. Informacije po telefonu: (069) 21 777. Ivan Halec, Dubovica 28 pri Ludbergu. M-2740
OBRAČALNIK PANONIJA, rabljen dve leti, prodam. Informacije: Tešanovci 103. M-2741 MLADO KRAVO, kontrola A, prodam. Ivanci 32, p. Bogojina. M-2746
FIAT 126 P ugodno prodam. Marta Sep, Moravske gorice 85, p. Moravske Toplice. M-2747 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Vprašati: Kovač, Murska Sobota, Kajuhova 9, telefon: 23 032. M-2748 PRENOSNI TV SPREJEMNIK TRIM, star 10 mesecev, še z garancijo, prodam za 40.000 din. Naslov v upravi lista. M-2749 ALTERNATOR ZA ZASTAVO 101 prodam za 20.000 din. Naslov v upravi lista. M-2750 TROSILEC ZA UMETNO GNOJILO VIKON PRODAM. Banovci 17, p. Veržej. M-19117 TRAKTOR IMT 567 s priključki in puhalnik za seno prodam. Angela, Heric, Radoslavci 36, p. Bučkovci. IN-19115
DVE MLADI KRAVI, visoko breji, prodam. Antonija Antolin, Bučečovci 21, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-29114 KOMBAJN KLAS HEDER 2,70, 2 bunkerjem, prodam. Dušan Dergant, Zg. Ščavnica 31, telefon od 7. do 14. ure: 75 013. M-2798
PRIKOLICO ZA PREVOZ LESA, 2-osno, in tri nove gume, 8.25, za tovorni avto, prodam. Telefon zvečer: 74-313. M-2799 STRUŽNICO, revolversko RTS, in štanco, 5 t, prodam. Telefon: (069) 72-00 I. M-2800
MOPED TOMOS 14 M, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Bratonci 135. M-2802
GS CLUB, letnik 1976, prodam. Rakičan, Zvezna 14, telefon: 24-487. M-2803
GRADBENO PARCELO V PREDANOVCIH prodam. Basati, Predanovci 59, telefon popoldne 72-656. M—2804 KRAVO, brejo osem mesecev, staro devet let, prodam. Gornja Radgona, Pokopališka cesta 4. GR-12659
BREJO TELICO PRODAM. Franc Vratuša, Negova 86, p. Sp. Ivanjci. GR-12660
TRAKTOR IMT 560, 260 delovnih ur, in plinski štedilnik prodam. Kebler, Stavešinski vrh 15, p. Sp. Ivanjci. GR-12666
MALE PUŠKE PRODAM. Satahovci 58 b. M-2851
ŠPORTNO ŠKODO PRODAM. Andrejci 30, p. Martjanci. M-2806
ŠKODO, tudi po delih, prodam. Trnje 107. M-2807
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 32. M-2808
DVE KRAVI, visoko breji, prodam. Dobrovnik 146. M-2809 SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Nena, telefon: 81 744. M-2810
VW PASAT, prva registracija 1977, prodam. Jože Kuhar, Čer-nelavci, Gajeva 19. M-2812 DVE KRAVI IN DVE TELICI, breji, prodam. Tropovci 5. M-2813
1 HA TRAVE (seno, otavo) prodam. Telefon: 72 525. M-2814 PARCELO ZA POČITNIŠKO HIŠO IN KRAVE PO IZBIRI PRODAM. Počič, Kukeč 43. M-2816
DVE KRAVI, mlekarici, prodam. Žižki 63, p. Črenšovci. M-2818
TRAKTOR IMT 560 s 620 delovnimi urami in rotacijsko kosilnico SIP Šempeter prodam. Osojnik, Cankova 15, ali telefon: 76 629. M-28I9
KRAVO S TELETOM, staro šest let, kontrola A, prodam. Renkov-ci 63, p. turnišče M-2820 ZASTAVO 126, letnik 1980, prodam. Flisar, Brezovci 64. M-2821' RENAULT 4 TL, letnik 1983, december, prodam. Hodošček, Nemčavci 25 a M-2822
NOV PUHALNIK ZA SENO Z MOTORJEM, 7,5 KW, IN SVINJE (krmljene z domačo krmo) prodam. Nemčavci 32, telefon: 24 414. M-2824
OBRAČALNIK PANONIJA IN PUHALNIK TAJFUN, malo rabljen, prodam. Beznovci 21, telefon: 76 809. M-2825
MEŠANA DRVA (8 m2) prodam. Tivadar, Selo. M-2826 RENAULT 12 (po delih) prodam. Balaško, Lendavska 17 a. M-2827
ČISTOKRVNO ANGLEŠKO TEKMOVALNO KOBILO, staro 13 let, prodam. Henrik Hlade, Zg. Selnica 3 a, 62 352 Selnica ob Dravi, telefon od 19. do 20. ure: 062 671 117. M-2831 OBRAČALNIK BCS PRODAM. Kovačevci 23. M-2832 ZAREZNO STREŠNO OPEKO, rabljeno, 1000 kosov, električni štedilnik (4 plošče) in starejše pohištvo za spalnico z vzmetnicami jogi prodam. Murska Sobota, Z. Velnarja 30. M-2834 JADRALNO DESKO IM-GRAD, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 26. M-2836
VINOGRAD V DOLGOVA-ŠKIH GORICAH, 13 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2837
KRAVO IN TELICO, brejo, prodam. Lešane 1, p. Apače. M-2838
ALFA ROMEO GIULIA 1600, karamboliran, naprodaj. Anica Golob, Stročja vas 50, p. Ljutomer. IN-19131
KOSO ZA ZETOR 47-49, kultivator 2 m, jermenico za fergu-
son in steyr ter motorno žago sollo prodam. Cezanjevci 17 a, p. Ljutomer. IN-19130 WARTBURG PO DELIH PRODAM, Venčeslav Osterc, Šalinci 18, 69242 Križevci pri Ljutomeru, telefon: 81 297. IN-19129 TRAKTOR URSUS C 335 prodam. Sovič, Šalinci 10, p. Križevci. IN-19126
HIŠO V PANOVCIH 28 NA GORIČKEM, primerno za počitniško hišo, in 7 arov zemlje prodam. Informacije: Ormož, Ptujska 25. M-2840
KRAVO s teletom prodam. Mihael Zver, Odranci 156. M-2842 STISKALNICO ZA KOMBAJN ZMAJ 133-123 in 780 prodam. Krog, Brodarska 19. M-2844 TRAVO ZA KOŠNJO (CANKOVA) prodam. Naslov v upravi lista. M-PP
Avto zastava 101 special, letnik 1979, registriran do 8. 7. 1986, in avto zastava 101 GTL, letnik 1986, prva registracija 18. 4. 1986 (izvozni program) prodam. Dušan PIKULIČ, Lendavska 23 a (IV. nadstropje), tel. št.: 24 795 ali 25 145.
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do januarja 1987, ugodno prodam. Štopek, Grad 42. M-2845
GOZD, 60 arov, prodam. Sebeborci 24. M-2846
ZASTAVO 750 prodam; Telefon: 23 955 — popoldne. M-2847 KUHINJSKO POHIŠTVO-UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2848
FIAT 125, italijanski, in FORD TAUNUS 20 M prodam. Filovci 22. M-2850
STISKALNICO ZMAJ ZA BA-LIRANJE SLAME, priključek za kombajn 780, prodam. Kavaš, Trnje 149. M-2853
STAREJŠO HIŠO V SREDIŠČU LJUTOMERA, takoj vseljivo, prodam. Informacije: Vrtna ulica 6, telefon: 81 607. IN-19121
ZASTAVO 101 MEDITERAN PRODAM. Štefan Špindler, Ber-kovci 35, p. Videm ob Ščavnici. IN-19122
NESNICE, mlade jarkice PASME HISEX, rjave, naprodaj od 12. junija po zelo ugodni ceni. Ob nakupu 10 jarčk dobi kupec eno brezplačno. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska Gora. IN-19099
FIAT 126 P, prevoženih 16.000 km, prodam. Jug, Cvetkova 12. Informacije popoldne. IN-2855
ZASTAVO 750 prodam. Telefon: 22 619. M-MM
KADET, letnik 1973, ugodno prodam. Veščica 50 c. M-2856 LADO 1200, 25.000 km, po generalki, po ugodni ceni prodam. Telefon: 23 192. M-2857
RENAULT 4 TL, letnik oktober 1981, prevoženih 42.000 km, prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56, ali telefon: 21 914 dopoldne. M-2858
VISA SUPER E, prevoženih 13.000 km, julij 1983, prodam za 2100.000.— din. Telefon: (069) 74 711. M-2859
VW 1300, letnik 1971, prodam. Telefon: 23 936. M-2860 TRAKTOR STEYR, tip 1090, 90 KM, prednji pogon, prodam. Skakovci 55 p. Cankova. M-2862 TRAKTOR IMT 567, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-2863
ZASTAVO 126 P prodam. Telefon po 16. uri: 24 045. M-2865
TERANOVO (POLJČANEC) kupim. Naslov v upravi lista. M-2801
TRAKTOR STEYR 28 (žaba) ALI STEYR 188, nevozen, z dobrim blokom, za rezervne dele, kupim. Rakičan, Prešernova 8, telefon: 24-089. M-2817 ČEBELE NA SATIH KUPIM. Telefon: 25-274. M-2833
zaposlitve
SOLO PEVEC, kitarist z opremo, se pridruži uigranemu ansamblu. Naslov v upravi lista. M-MM
STRUGARJA S PRAKSO TAKOJ ZAPOSLIM. Geza Kranjec, Martjanci, telefon: 069 73-001. M-2861
sobe
SOBO NA OBMOČJU GORNJA RADGONA—RADENCI iščem. Srečko Lukovnjak, telefon: (069) 79-406. IN-19119
razno
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis
po telefonu: 062 774-806.-Popravimo na vašem domu. Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-2269 POČITNIŠKO HIŠICO NA MORJU V SUKOŠANU PRI ZADRU (2 sobi, kuhinja, 6 ležišč), 20 m od morja, dam v najem od 15. junija~do 7. avgusta. Informacije po telefonu: 041 511-368 od 8. do 22. ure. M-2779 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga za vpis v hranilno knjižico št. 22845-1, izdanega pri H KS Panonka . M. Sobota, v znesku 8816.— din. Viljem Kocan, Mot-varjevci 4. M-2805
Štiri leta te že zemlja krije, na tihem bregu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
N SPOMIN
8. junija so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Franjo Makovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem zadnjem domu.
Žalujoči: mama, atek, sestra z družino, sin in hčerka
Kje' si draga žena, mama in stara mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra
Marija Balajc roj. Hari iz Sela
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom^ prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in govorniku KS Štefanu Grabarju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Selo, 3. junija 1986
Žalujoči: mož Koloman, sin Mihael z ženo Emilijo, vnuk Koloman ter brata Ludvik in Jože z družinama
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 3062/7, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Ernest Kerec, Cankova 22. M-2814
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8;. razred OŠ Šalovci, izdanega'leta 1984. Bogomir Gašpar, Solenci 20. M-2829
V neznano je odletel VEČJI PAPAGAJ Z RUMENO KRONICO. Najditelja prosim, da mi ga vrne. Franček Golubič, M. Sobota, St. Rozmana 0. M-2839
STRAN 22
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
ZAHVALA
V 76. letu starosti je tiho in brez slovesa odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
Alojz Benko iz M. Sobote
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, posebej Kikčevim, Šabjanovim in Gabrovim za vso pomoč, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Posebej se zahvaljujemo občinskim družbenopolitičnim organizacijam in skupščini občine, čebelarski organizaciji, društvu upokojencev, kmetijski zadrugi Panonka, sozdu ABC Pomurka, Mesni industriji, Temeljnemu sodišču, osnovni šoli Tišina, Elektrotehni Ljubljana in krajevni skupnosti Park.
Iskrena hvala govornikom za besede slovesa, sindikalnemu pevskemu zboru Štefan Kovač in godbi na pihala.
Še enkrat hvala vsem za darovane vence in cvetje ali prispevke v humanitarne namene, za ustno in pisno izraženo sožalje in za besede tolažbe v težkih trenutkih.
M. Sobota, 4. junija 1986
VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
27. maja 1986 nas je tragično zapustil, komaj v 55. letu starosti, dragi mož in oče
Evgen Martinec
iz Tropovec
Ob tragični in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje ter dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala sodelavcem iz Radenske Radenci, govornikoma KS in Radenske, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, posebno pa GD Tro-povci.
Tropovci, 29. maja 1986
Žalujoči: žena Marija, hčerka Helena z družino ter sin Franc in hčerka Zdenka
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE - ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
30. maja nas je komaj v 59. letu za vedno zapustil dragi mož in oče
Ladisla v Ermenji
Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, znancem, prijateljem in kolektivu Ina-Nafta Lendava, ki so nam v težkem trenutku pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Lendava, L 6. 1986
Žalujoči: žena Julija, hčerka Dijana in brat z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, brata, svaka in strica
Ludvika Mataja
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter pisno ali ustno izrečeno sožalje.
Posebna hvala sodelavcem TTL Poslovalnica Murska Sobota, dr. Kološevi in dr. Kocjančiču za pomoč ter čč. duhovniku za pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po krajši bolezni nenadoma zapustila draga žena
Alojzija Holcman
iz Mostja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan iz Avstrije, hčerka Veronika iz Nemčije, brata Andrej in Martin ter Slavica in Marija z družinami te drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
15.	junija mineva leto, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
Stanislava Osterc
Kruta je resnica, da te ni več med nami, a vendar boš še naprej ostala v naših srcih.
Bunčani, 15. junija 1986
HČERKA METKA Z DRUŽINO V IMENU VSEH SORODNIKOV
V SPOMIN
11. junija je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša nadvse draga mama in babica
Marija Rožman
iz Podgorja
V naših srcih živiš in spomin na tebe bo ostal do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se je spominjate in ustavite ob njenem preranem grobu.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Viljema Erveša
upokojenca iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znan cem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Murska Sobota in pljučnega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota, govornikoma, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
M. Sobota, 30. maja 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
——_________________________________________________
Kaj je človek na tem svetu, kratko časa le živi, z družino komaj zaživiš, proti grobu že hitiš.
ZAHVALA
15 maja nas je v 65. letu starosti po ktatki, a zahrbtni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in svak
Franc Talian upokojenec iz Ruconec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvati"|e™na^ bnm sosedom m prijateljem za urškega oddelka ter zdravnikom in osebju internega in * iku za pogrebni ZD Martjanci in M. Sobota. Hvala g- “Jdstavtljci KS tov. obred, pevcem za odpete zalostinKe, P Krobu, društvu Zlati Temlin za ganljivo slovo ob odp	poklonili toliko
upokojencev in invalidov ter vsem,	ustno alj j.
cvetja, darovali v dobrodelne namene, sno izrekli sožalje*
Vsem še enkrat — iskren
• o.,,; Selo 17. maja 1986 Puconci, M. Sobota, Mlajtinci, Ptuj, ’
.. in Katjo, sin Borut z Žalujoči: žena Erika, sin Franček z Na
ženo Marjano in drugo sorodst
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 84. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, stara mama in prababica
Marija Šeruga
iz Sela 1
v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem sosedom ter sovaščanom, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje.
Posebna hvala dr. Horvatu in dr. Putniku za dolgoletno lajšanje bolečin, g. duhovniku, pevcem in Dragici Jakiša za ganljive besede.
NEUTOLAŽLJIVI: NJENI NAJDRAŽJI
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil nad dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Ludvik Rituper
» jr	iz Kančevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani.
Kančevci, 21. maja 1986
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
ZBIRANJE SREDSTEV SAMOPRISPEVKA V LENDAVSKI OBČINI
Še zadnji podatki
V Lendavi so pripravili končno poročilo o zbiranju denarja v okviru občinskega samoprispevka od 1. marca 1981 do 28. februarja 1986 in o trošenju teh (in drugih) sredstev za naložbe v šolstvu in zdravstvu. Za »šolski« program je bilo porabljeno 79.300.868 dinarjev, pomembnejše postavke pa so: prizidek k osnovni šoli v Odrancih 40.307.769 dinarjev, sofinanciranje telovadnice pri odranski šoli 17.500.000, preureditev šole v Odrancih 8.628.517, delno plačilo opreme za odransko telovadnico 5.000.000, odplačilo obrokov za šolo v Veliki Polani 4.952.654 dinarjev, sredsteva pa so bila porabljena še za študijo o razvoju šolske mreže, za obresti in drugo. Najpomembnejši vir sredstev za šolstvo je bil občinski samoprispevek, in sicer v znesku 66.093.563 dinarjev. Referendumskega programa zaradi podražitev ni bilo mogoče v celoti uresničiti, zato -so gradnjo prizidka k osnovni šoli v Turnišču prenesli v novo obdobje.
Naložba v zdravstvu je bila ena: gradnja zdravstvene postaje v Turnišču. Njena predračunska vrednost je bila 11.680.159 dinarjev. Iz referendumskih sredstev šo za ta objekt namenili 4.000.000 dinarjev, 2.350.000 dinarjev je prispevala KS Turnišče, 1.400.000 Planika, zdravstveni dom 1.976.159 in občinska zdravstvena skupnost 1.954.000 dinarjev.
Za regijski program — kirurgijo v Murski Soboti— so v občini Lendava skupaj s prenosom sredstev izpred petih let in v obdobju 1981—86 zbrali 174.108.329 dinarjev, s čemer so načrt zbiranja celo malce presegli,	Š. S.
ZRVS
Tovariško srečanje v Soboti
Letošnje, že tradicionalno srečanje ZRVS in mladine iz soboške občine, katerega organizator je KO ZRVS Park Murska Sobota, bo v nedeljo, 15. junija, ob 8. uri pri osnovni šoli Daneta Šumenjaka v Murski Soboti. Tekmovali bodo v orientaciji, spoznavanju oborožitve, štafetnem teku, metanju ročne bombe in streljanju z MK puško. Razstavo oborožitve si bodo lahko ogledali tudi občani.
F. M.
DANES PRVA KVALIFIKACIJSKA TEKMA
ČRENŠOVCI: PESNICA
Nogometaši Črenšovec, novi pomurski prvak, igrajo danes, v četrtek, prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v drugo slovensko ligo — vzhod s prvakom mariborske podzveze Pesnico. Srečanje bo ob 18. uri na igrišču v
Že leta 1968 so v severovzhdni Sloveniji začeli z organizirano obrambo pred točo, sicer na manjših poligonih, vendar pa lahko to leto štejemo za začetek obrambe proti toči. Tri leta pozneje je bil ustanovljen odbor za obrambo, operativno pa sta jo vodila Kmetijski zavod Maribor in Hidrometeorološki zavod Slovenije. Leta 1980 pa so ustanovili Območno samoupravno skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo.
Pred dvema letoma so priključili tudi osrednjo Slovenijo, tako da trenutno branijo pred točo milijon hektarjev površine oziroma 450.000 hektarjev obdelovalnih površin s 125 strelnih mest. V severovzhodni Sloveniji jih je 56, povezana pa so z radarskoraču-nalniškim centrom na Lisci.
Toliko o organiziranosti obrambe pred točo, ki je po ocenah lansko leto zelo dobro delovala, saj ni primanjkovalo niti raket, pa tudi večjih problemov s prepovedjo streljanja niso imeli.
Žal pa letos ni tako. Sezona obrambe se je začela prvi delovni dan po prvomajskih prazni-
MADEŽI NA SOBOŠKEM SPOMENIKU ZMAGE - V noči s ponedeljka na torek so neznanci spomenik zmage v Murski Soboti pomazali z napisom: svoboda je spomenik. Na soboški upravi za notranje zadeve, ki dejanje raziskuje, so nam povedali, da dvoumni paroli ne bi bilo smiselno dajati prevelikih razsežnosti in da za storilci pozvedujejo. Na občinski organizaciji Zveze združenj borcev pa se nad početjem neznanih storilcev zgražajo in ga ostro obsojajo.
Foto: Albert A., B. Ž.
RAZKRIŽJE
MLADOST IN PESEM
V nedeljo je bila na Razkrižju tradicionalna prireditev Festival Pomurje—Medžimurje, ki so ga organizirali občinska konferenca in osnovni organizaciji ZSMS Razkrižje in DO Mura, tozd Oblačila Ljutomer.
Letošnjega festivala se je udeležilo 16 pevk in pevcev iz obeh sosednjih pokrajin. Žirija občinstva in strokovna žirija, ki sta ocenjevali kakovost petja, sta imeli precej dela, vendar pa je bila odločitev obeh soglasna:
Črenšovcih. Povratno srečanje pa bo v nedeljo ob 17. uri na igrišču Železničarja v Mariboru. Zmagovalec pa se bo potem srečal z zmagovalcem med Partizanom Žalec in Korotanom Prevalje.	F. M.
- LJUTOMER-----------------
Z dogovori nad točo
kih. Kljub številnim grozečim to-čonosnim oblakom pa je ostala obramba nema, saj zaradi številnih prepovedi streljanja, zaradi vaj vojaškega letalstva in tekmovanj motornih in jadralnih letal, ni smela delovati. Ob tem pa so v letošnjem letu spremenili tudi zračne koridorje za mednarodni in domači potniški promet, vendar le-ti ne vplivajo na obrambo, saj potniška letala letijo v višinah nad 8.000 metrov. Tako ostanejo edino vaje možen vzrok za prepoved streljanja.
Vse to pa je sprožilo val protestov pri kmetih in kmetijskih delovnih organizacijah ter delegatih, ki so postavili na zadnji seji občinske skupščine številna delegatska vprašanja prav v zvezi z obrambo pred točo.
Izvršni svet je takoj začel z aktivnostmi in prek predstavnika območne skupnosti za obrambo pred točo zahteval, da takoj skličejo sestanek s predstavniki kontrole letenja, Hidrometeorološkim zavodom Slovenije ter vsemi udeleženci omenjenih vaj, da bi se dogovorili o načinu in poteku le-teh ter uskladili tudi ob-
najboljši pevec je bil Andrej Kutnjak iz Razkrižja, ki je zapel pesem Ostani moja, ne odhajaj. Vse nastopajoče je spremljal ansambel Generacija.
Omenjena prireditev je bila tudi sklepna v letošnjem mesecu mladosti, zato je bila dvorana doma kulture na Razkrižju nabito polna.	D. L.
Jože Škrilec iz Krneč, kmet, keramik, lovec in gobar, je v torek minulega tedna našel tako lepega in velikega jurčka, da ga je nemudoma moral pokazati ' zavistnemu gobarskemu občinstvu. Mi mu pri tem pomagamo in jurčka z njim objavljamo na najbolj beli strani najbolj branega domačega tednika. Sicer pa se moramo nekoliko popraviti: Škrilec s ponosom trdi, da je kmet in keramik, za lovca se tudi priznava, gobar pa pravi, da ni preveč zavzet, saj jih je letos nabral (do obiska v uredništvu) le kakšnih deset kilogramov. Tudi nad odkupno ceno gob ni preveč navdušen. Pravi, da 700 dinarjev za kilogram ni bogve kakšen denar.
Foto: J. Šabjan
močja, nad katerimi potekajo.
Predlagali so tudi, da bi se obramba pred točo začela že nekoliko prej, sredi aprila, in ne šefe v začetku maja. Skupnost za obrambo pred točo pa je predlagala, naj bi se varnostna meja za določanje točonosnih oblakov znižala in bila učinkovitejša.
Vse te predloge naj bi upoštevali takoj oz. v najkrajšem možnem času, saj se že pojavljajo nekateri zapleti — poleg toče seveda. Ljutomerska delovna organizacija Ljutomerčan letos še ni podpisala sporazuma o obrambi pred točo, saj zahteva, naj ji skupnost zagotovi, da bo obramba vsaj tako učinkovita, kot je bila lani. Seveda pa skupnost tega verjetno ne more zagotoviti, dokler ne bo sporazuma med letalci, kontrolo letenja in obrambni-ki.
Izvršni svet SO Ljutomer je z omenjenimi zahtevami in predlogi seznanil tudi republiški izvršni svet oz. odbor za kmetijstvo, Hidrometeorološki zavod Slovenije in vse, ki lahko kakorkoli pripomorejo k reševanju te pereče problematike. „ .	,	..
Dusan Loparmk
LETALIŠČE V RAKIČANU
Republiško tekmovanje jadralnih pilotov
Aeroklub Murska Sobota in Zveza letalskih organizacij Slovenije organizirata pod pokrovitelj stvom ABC Pomurke republiško mladinsko tekmovanje jadralnih pilotov. Tekmovanje se bo začelo v petek, 13. junija, ob 9. uri na letališču v Rakičanu in bo trajalo do nedelje, ko bo ob 14. uri sklepna slovesnost. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo blizu 30 jadralnih pilotov iz vseh 12 slovenskih aeroklubov. Pravico nastopa pa imajo tisti jadralci, ki imajo za seboj 150 ur samostojnega letenja in doslej še niso sodelovali na državnem prvenstvu. Tekmovali bodo na vseh tipih jadralnih letal.
F. M.
—
IZ PORABJA
V Železni županiji v Ljudski republiki Madžarski živijo pripadniki narodnosti v 20 naseljih. Slovencev je okrog 3.500, Hrvatov 4.500 in Nemcev blizu 2.000. Naselja se razprostirajo ob jugoslovanski in avstrijski meji. Z vidika kmetijstva spadajo med tista območja, ki so kakovostno najslabša in torej manj primerna za poljedelstvo. V predelu, kjer živijo Slovenci (Porabje, okrog 94 kvadratnih kilometrov), ravno zaradi tega ni prišlo do kolektivizacije kmetijstva, pač pa je zemlja ostala večinoma v zasebni lasti.
To je nekaj uvodnih ugotovitev iz poročila, ki ga je pred kratkim pripravila komisija za narodnosti pri županijskem svetu Železne županije. Pa se nekoliko podrobneje ustavimo ob tistih delih, ki se posebej nanašajo na položaj porabskih Slovencev in uresničevanje narodnostne politike.
Tako lahko najprej zasledimo, da mladi v slovenskih narodnostnih vaseh ne hodijo po isti poti kot starši — ukvarjali so se v glavnem s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom — temveč se večinoma zaposlujejo v monoštr-skih podjetjih, obdelovanje zemlje pa jim je kvečjemu le dopolnilna dejavnost. Posledica zaposlovanja Slovencev v industriji pa je bila množična preselitev v mesto. Tako sta v Monoštru nastali kar celi dve ulici stanovanjskih hiš delavcev slovenske narodnosti. Žal je to za mnoge pomenilo izgubljanje narodnostne identitete. Starši svojih otrok enostavno niso več učili domače slovenske govorice, in tako je še danes.
»To množično preseljevanje pripadnikov narodnosti v mesta opozarja komisijo, da mora v prihodnje podpirati uresničitev narodnostne politike tudi v mestih, ne pa le v vaseh,« so o tem
V občini Murska Sobota je letos sodelovalo v tekmovanju za bralno značko okrog tisoč učencev. Kar 210 jih je osvojilo zlato Kranjčevo bralno značko, torej so sodelovali v tej akciji slovenskih pionirjev vseh osem let šolanja. Za nagrado jih je občinska Zveza prijateljev mladine M. Sobota pretekli petek povabila na skupno srečanje, ki je bilo v grajski dvorani. Udeležil se ga je tudi pisatelj Ferdo Godina, ki je >zlatim značkarjem< spregovoril o svojem življenju in delu ter se jim za spomin vpisoval v knjige, ki so izšle izpod njegovega peresa, učenci pa so jih dobili za nagrado.	(Tekst in foto: J. Graj)
OB 25-LETNICI PD GORNJA RADGONA
ŠESTO SREČANJE POMURSKIH PLANINCEV V LASTOMERCIH
V nedeljo je bilo v Lastomercih že tradicionalno 6. srečanje pomurskih planincev. Pripravilo ga je PD Gornja Radgona, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Udeležence srečanja — planince iz Murske Sobote, Ljutomera, Lenarta in Maribora ter goste — je pozdravih predsednik PD Gornja Radgona Bruno Vajzman. Slavnostna govornica je bila predsednica OK SZDL Gornja Radgona Ria Šedi-vy, ki je spomnila na prvo srečanje pomurskih planincev, ki je bilo 7. junija 1981, sicer pa je govorila o sedanjem družbenopolitičnem in gospodarskem položaju. O jubilejnem 25-letnem delu radgonskih planincev pa je govoril dolgoletni predsednik društva, ki je že drugo mandatno obdobje predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev Pomurja Ivan Bombek. Poudaril je, da zametki in korenine planinstva v tem delu Prlekije segajo v povojni čas petdesetih let, v čas tako imenovanih sindikalnih izletov, ko so se s tovornjaki vozili v slovenske planinske kraje. Vrsto let so hodili v hribe z ljutomerskimi planinci. Leta 1960 pa je skupina 52 planincev ustanovila PD v Gornji Radgoni. Od takrat pa do danes se je planinstvo zelo razširilo, k čemur je gotovo pripomogla skrb za vzgojo mladega rodu. V osnovnih šolah so ustanavljali planinske krožke in danes sta v radgonski občini le dve šoli, kjer ni planinskega krožka. V zadnjih letih tudi organizirajo planinske šole. Leta 1975 so ustanovili planinski sekciji v delovnih organizacijah Avtoradgona in Gorenje Elrad, lani pa še pri skupščini občine Gornja Radgona. Za uspešno delo je PD Gornja Radgona prejelo priznanje PZ Slovenije in občinsko priznanje OF. Trije člani so nosilci Bloudkove značke, več pa jih je prejelo najvišja priznanja PZ Slovenije. Na srečanju pomurskih planincev v Lastomercih so PD Gornja Radgona podelili priznanje ZTKO. Pripravili so tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovali oktet Gorenja Elrad, mladinska folklorna skupina iz Spodnje Ščavnice in osnovne šole Kapela in tatnburaški orkester iz Črešnjevec. Ob tej priložnosti so tudi prebrali pesem Manka Golarja, ki jo je napisal ob praznovanju 10-letnice društva. Po slavnostnem delu so srečanje nadaljevali v veselem razpoloženju in ob prijetni glasbi.	perj Maučec
Proti širjenju gozdov
problemu zapisali v poročilo. O tem, da bi tudi v katerem izmed krajevnih središč (na vasi) zgradili kakšno tovarno, pa je komisija mnenja, da bi bilo to neupravičeno, ker so že dosegli popolno zaposlenost prebivalstva. V novi tovarni Raba, ki jo gradijo v Monoštru (kovinska dejavnost), celo menijo, da bi lahko zaposlili okrog 500 delavcev iz Slovenije. No, o tem konkretnega dogovora še ni, pobuda pa je bila že nekajkrat izrečena ob obiskih raznih
Se bodo tudi ti mladi izselili iz Andovec?
delegacij tostran in onstran meje. Kot kaže, pa je komisija zaobšla problem zaposlovanja tistih mladih porabskih Slovencev, ki končujejo študij slovenščine v Ljubljani oziroma na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu. Delovna mesta učiteljev slovenskega jezika na porabskih šolah so namreč v glavnem že zasedena (ponekod tudi z neustreznimi kadri).
Zato bi bilo res dobro, če bi se mladi Porabci odločali tudi za študij drugih usmeritev — denimo medicine, veterine, ekonomije, strojništva idr. Žal pa je zani-
in divjadi
manje za študij v Ljubljani zadnji dve leti popolnoma usahnilo. Zakaj?
Družbenoekonomski položaj porabskih Slovencev naj bi bil torej dokaj ugoden. Zato vidi komisija za narodnosti svoje naloge predvsem pri spodbujanju individualne gradnje na vaseh (z ugodnimi posojili), v ustvarjanju boljših prometnih povezav z me
stom in izboljšanju oskrbe prebivalstva — s pestrejšo ponudbo blaga v trgovinah in s pitno vodo (gradnja skupnih vodovodov).
Porabci, predvsem srednja in starejša generacija, pa imajo vseeno dokaj glasne pripombe na račun širjenja gozdnih površin in gojenja divjadi v Porabju. Tako se jim namreč vse manj splača obdelovati zemljo, na katero so še vedno precej navezani. Toda, Če bo šlo tako naprej, se bodo mladi vseeno še dalje izseljevali v mesto.
JOŽE GRAJ’
STRAN 24
VESTNIK, 12. JUNIJA 1986