Mr\ , Kupu/fe ^NE BONPE! BUY %% JVAR ims »1» OXNfS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XXV. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 1 CLEVELAND. OHIO. THURSDAY (CEIHTEK), SEPTEMBER 3, 1942. Kupujte 1 VOJNE BONDE! 1 The Oldest PC^ICTORY Slovene Daily' ^ BUY in Ohio VNITBD STATIt Best Advertising A®VST1mps Medium - ŠTEVILKA (NUMBER) 207 ŠTEVILKA (NUMBER) 207 eel & Wire družba važno ovestilo I , NAŠIM LJUDEM! lonila odlokom y $0^,^ in »reao J« bUa v lo- "inega del. odbora """'f"■ objavljena ^ I vest, da Vernon Tomhnson, na- ^----jčelnik naselniškega in državr |ednik družbe sporoča ^ Ijanskega urada v Federal po-da sprejema druž- slopju v Clevelandu naznanja, i direktive samo zato, i oni državljani, ki so se po- ifcr J v , . . motoma registrirali kot Nemci, D Je aezela v voini. Italijani ali Japonci, lahko po %ord p nredsednik ^^ojo registracijo kot kOcan Steel and Wire Co I' sovrainl tujci", ako se zglasijo SUtes Steel "".»"»vanen. Ker je stvar velike važnosti, smo. se obrnili za podrobnejša , _______________pojasnila na omenjeni urad, od- direktive Vojnega de-'koder smo dobili sledeči odgo-odbora, nanašajoče se Ivor: Mr. Vernon Tomlinson je Kdo pravi, da Mussolini ni Cezar? J ' 36 pismeno sporočil Voj-delavskemu odboru, da A-Steel and Wire družba Zevanje unijskega včla-} bolan in odsoten iz urada, v ka-t^',?^®ckoffa in minimalne- jterem ga zastopa njegov asis-mezde za 5 in pol j tent, ki je izjavil, da nima nje-j fta uro, katero zvišanje gov urad nobenih tozadevnih in-' F® delavcem v'korist že od formacij in navodil. Isto je iz- je Hood v svo-jba sta nam svetovala, naj ne 1 Vojnemu delavske- objavljamo v listu nobenih toza-sporočil tudi slede- devnih objav, dokler ijjihov u-! V "^arja 1942. .javila Tomlinsonova tajnica. O- 'tlVft ^ j • • zato, ker je nasa družba bo sprejela te {rad ne dobi tozadevnih instruk- ^ Vojni in ker je vaš od-1 Torej, vsi tisti, ki mislite, da je ustanovil pred- j ste se pomotoma registrirali kot Roosevelt, odredil, da | pripadniki sovražnih držav, ne ® storiti gotove stvari, ki j ukrenite tozadevno za enkrat Vane v direktivah." | ničesar, temveč počakajte, da vas obvestimo, ko dobimo tozadevna avtentična navodila! Ne povzročajmo zopet nesporazumov in zmede, kakor ob priliki registracije Primorcev! ...... bombniki proti Romme-lu v Afriki ^^Jsča niso niti na enem predrle organizirali ^^Vezniških obramb-^ trt. So Apel za drugo fronto '-.v ' #0 STAUNGRADU SE BLI2A ZDAJ ODLOtllNA IN USODNA URA Nemci so vrgli v napad na Stalingrad nove ogromne rezerve tankov, ^ moštva in letal. PRI RŽEVU RUSI POČASI, TODA VZTRAJNO NAPREDUJEJO 'MOSKVA, četrtek, 3. septembra. — Sovjetski komunike, ki priznava nov vdor Nemcev v majajoče se ruske obrambne črte, naznanja, da "mečejo Nemci vedno nove rezerve tankov, letal in vojaštva v napade na Stalingrad. Nove nemške, rezerjje v napadu Rusi poročajo, 1. v. ^0 obiščejo pred ^od- vem odhodu iz dežele. Odhod dr. Furlana iz Jugoslavije Dr, Boris Furlan, bivši profesor prava in politične filozofije na ljubljanski univerzi ter sedanji svetovalec jugoslovanske delegacije v Ameriki, je povedal časnikarju od goifi omenjenega lista, da je odšel iz Jugoslavije že davno pred izvršitvijo "zločina", zk katerega je bil obsojen na smrt. "Iz Jugoslavije sem pobegnil dne 24. marca, 1941, v trenutku, ko je Jugoslavija kapitulirala pred Hitlerjem, toda pred invazijo dežele," je rekel dr. Furlan. "Ko se je pričela invazija, sem bil že v Turčiji. Potoval sem s ponarejenim pbtnim listom in pod drugim imenom, toda v Jeruzalemu sem se pridružil jugoslovanski vladi, kjeir sem katere cilj je, nasilna izpremem-ba političnega, socialnega in e-konomskega reda v državi. "Zaradi tega proglaša sodišče Borisa . Furlana za krivega omenjenega zločina ter ga obsoja na smrt z vsemi legalnimi posledicami." Obsodba je bila datirana Gen. Čiangkajšek zagotavlja Churchillu, da Kitaj ska ne bo odložila orožja, dokler ne bo izgnan zadnji Japonec iz dežele. Richard McLaughlin, književni kritik, je napisal v "Pressu" o novi Adamičevi knjigi "What's Your Name", sledečo oceno; "Imena so Čudne .»'.vari. Brez pomena, ako jih izgovarjate Icar tja v en dan, toda zelo važna in pomembna, če je to vaše ime ali ime vašega prijatelja. Louis Adamič, ki je imel že sam sitnosti s svojim imenom, vrta v svoji kpjigi v probleme Amerikancev, ki imajo "tuja" imena. Knjiga se imenuje "What's Your Name" (založila tvrdka Harper; cena $2.50). Ijaskavo priznanje Adamiču Vedno je ; človeku v veselje, čitati knjigo, ki jo je napisal Mr. Adamič, ki je dobro znan in priljubljen v Clevelandu. On je v svojih delih topel, razumljiv in iskren ter ima tudi kaj pove-■dati. Razprava o starem problemu Njegova nova knjiga razpravlja o nekem starem problemu. tudi sami počutili kot nekaki pavlihe ? To so problemi, o katerih razpravlja Mr. Adamič. Nato navaja slučaje, ko je.izprememba i-mena ugodno rešila problem in slučaje, ko je izprememba sko-ro upropastila življenja, kakor v slučaju Kobotchnika, ki je postal Cabot, in > njegovega, psa Nurmija, ki je postal Buster. Pes je živčno popolnoma oslabel. času primerna knjiga Avtor imenuje v svoji knjigi često Cleveland ter navaja imeni župana Lauscheta in industrij-ca Vlcheka kot primer mož s "tujimi" imeni, ki so s trdim delom in častnim življenjem stekli spoštovanje svojim imenom. Danes se bore za domovino PQd ameriško zastavo možje vseh narodnosti in vseh imen zato je Mr. Adamičeva knjiga posebno času primerna in želeti je, da bi dovedla do razumeva- Kaj naj store ljudje s tujimi, Inja teh "tujcev", ki so prav ta- LONDON, 2. septembra. —' Poročila iz Cunkinga naznanjajo, da so kitajske čete, ki prodirajo iz Kvantung jirovpce, od-21 daljene samo še šestnajst milj dnem 19. junija, 1942, dr. FUr- j velikega in važnega kitajske-lan pa je odšel iz Jugoslavije želSa- mesta Kantona. 24. marca 1941. 1 Mesto Kinwha, kjer je velika letalska baza, s katere je mogoče ameriškinf bombnikom bom- Članstvo kluba št. 49 JSZ se opozarja, da se vrši redna mesečna seja za september jutri zvečer ob osmih v čitalnici S. D. D., Waterloo Rd. Na dnevnem redu je izvolitev novega tajnika, ker je dosedanji tajnik na minuli seji odstopil. Članstvo se je se je pričela gerilska vojna iltj' pa želimo srečen! poziva, da se seje točno in pol- in ljudstvo je ustanovilo "osvo- '^oštevilno udeleži. 'bodilno frontč*," potom katere Iz java mimstra Snoja V naprej pripravljeni izjavi ministra Snoja, ki je bila podana v njegovi odsotnosti, je rečeno, da je slučaj dr. Borisa Furlana "živ zgled italijansko-nacijske justice in zgovoren odgovor na »rdite napade italijanskega radia in tiska na ameriško metodo sodbe osmih nacij-skih saboterjev." (Slika v "New York Times" predstavlja dr. Furlana' ka^oče-dobil legalni potni I list z mojim ga v ljubljanskem "Jutru" na lastnim imenom. Ustanovitev "osvobodilne fronte" , "Takoj po okupaciji Jugoslavi- bardirati Japonsko, bo vsak hip padlo v oblast Kitajcev, ki prodirajo proti mestu od treh strani. Čiangkajšek, kitajski genera-lismus, je obljubil Winstonu Churchillu, da se bo Kitajska borila, dokler ne bo izgnan zad-dnji Japonec iz dežele. Čiangkajšek je poslal premier ju Churchillu brzojavno po-zdravko ob tretji obletnici vojne v Evropi. V svoji brzojavki je kitajski poveljnik sporočil angleškemu premier ju; "Zagotavljamo Vam, da se Kitajska, ka-Zahvala za dar kor Velika Britanija, ne bo u- Društvo Euclid št. 29 S. D. Z. strašila nobenih nadaljni žrtev in se ne bo nehala bojevati, do- neizgovorljivimi, včasih sovražno zvenečimi, grdimi imeni, ko pridejo v Ameriko, kjer hočejo pričeti novo življenje? (Nato kritik našteva tuja, čudno se glaseča imena). Well, ti ljudje so morda še vedno preveč Evropci, da bi mogli doumeti probleme imen. Toda oni imajo več v Ameriki rojenih otrok. Ti otroci hodijo, v šolo, kjer se drugi norčujejo iz njihovih "hunky" imen, in če-sto ne morejo vprav zaradi svojih inien dobiti poštenega dela. Kočljiva vprašanja Ali naj izpremene svoja imena v Williamse, Jonese ali Gašperje, česar posledica bo, da bodo razočarali svcije starše ter se ko izborni Amerikanci kakor Williamsi, Jonesi ali Gašperji." objavo o svoji smrtni obsodbi.) Novorl^jenka Pri družini zobozdravnika in Mrs. Vincent Opaškar, 11810 Silmor Ave. so se zglasile vile rojenice, ki so pustile v spomin zalo hčerkico, ki je ob rojstvu tehtala sedem funtov in šest unč. Mati in dete se nahajata v Polyclinic. bolnišnici. Čestitamo i Nadaljni darovi za C. U. Ker se nista mogla udeležiti zadnjega piknika Cankarjeve u-stanove, sta darovala v tiskovni sklad John Ušeničnik $2. in Joe Babnik $1.00, katerima se odbor iskreno zahvaljuje. Prihod kanadske oklopne formacije v Anglijo se zahvaljuje članu Antonu U-rankarju, ki je daroval $2 v društveno blagajno. LONDON, 2. septembra. —.V neko angleško pristanišče je srečno priplul preko oceana konvoj, ki je pripeljal v Evropo zopet eno kanadsko oklopno formacijo. V tem konvoju je bil tudi kler ne bo i%nan zadnji Japo-! kompleten francosko - kanad , (i nec iz dežele. ski bolniški štab in prvi odred I popolnoma treniranih žensk za službo na letališčih. Vojaško silo je sprejel in pozdravil v angleškem pristanišču Vincent Massey, kanadski visoki komisar v Angliji, ki se je zahvalil tudi častnikom in moštvu obeh mornaric, angleške in ameriške, ki sta varno pospremili konvoj preko oceana. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTT' 3. septembi^ieptemb] Do K N SKRA Stop Damir Feigel ''ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) .................................................................... For Half Year — (Za pol leta) .................................................................... Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................... .$6.50 . 3.50 . 2.00 je to boj na življenje in smrt, ne sme pomišljati, uničiti Nemčijo, če bo izšla zmagovita iz te vojne. Malo ljudi izven Nemčije bi žalovajo po nji, ves svet pa bi trpel, ako bi zmagovaldi enkrat za vselej ne naredili konca in končali te večne nevarnosti. Pokolj v Kragujevcu By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ................................................................„...$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________________________ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .............. .........,..........................................................4.50 OOjO ljudi, ki zdaj drži in brani dober del,. Jugoslavije. General Draža Mihajlovič, vodja te vojske, je nemškemu vrhovnemu poveljstvu prekrižal račune. Čim strašne j ši je pritisk, Bivši urednik znanega amefi- tembolj so četniki odločeni, da Iškega mesečnika "Magazine Di- ne bodo nikdar popustili. gest," David Martin, ki velja Ako izrazite Srbu svoje za-ibtrokovnjakom jugoslovanske- čudenje, vam bo govoril o neki Napisal David Martin "Magazine Digest," avg. 1942 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NEMCI NE BODO NIKOGAR VEČ PRESLEPILI ga vprašanja in ki se zdaj nahaja na Angleškem, je napisal velik članek o pokol ju v .Kragujevcu^ ki so ga Nemci izvršili lani v jeseni. Ker je bilo že mnogo v^ti tiskanih o tem klanju, prinašamo le nekatere važnejše odstavke iz tega članka:' ... In tedaj je začelo streljanje. M or i te v je trajala ves dan. Ko so obvestili nemškega majorja Zimmermanna, katerega imena srbski narod ne bo nikdar pozabil, da je določeno število umorov dopolnjeno—določeno število je bilo 1,000 Srbov za 10 ubitih nemških vojakov in 1,300 Srbov za 26 ranjenih Nemcev—je nemški častnik ukazal nadaljevat; klanje. Od tega tre notka naprej sploh niso več šte li, tako da se je razvila moritev, kateri v pogledu hladne in metodične krutosti ni primere svetovni zgodovini. "Nikdo ne pozna pravega števila žrtev," trdi poročilo. "Nekateri trde, da je bilo ubitih Da si je tudi ostali svet ustvaril pravilno sodbo o Nemcih ter da je z nami vred istih nazorov, da bi jim bilo namreč treba vrniti šilo za ognjilo, svedoči sledeči članek, ki ga je napisal in objavil dne *^6. 'avgusta v "Pressu" znani časnikar Westbrook Pegler: "Ako se ne bo popolnoma uničilo Nemčije kot naroda oziroma države, bi to pomenilo, narediti kompromis, ki bo omogočil po 25 letih zopet svetovno vojno. Samo uničenje Hitlerja, Himmlerja, Goebbelsa in gestapa ne bi pomenilo ničesar in ne bo ozdravilo zla. Ti možje predstavljajo samo izraz nemškega duha in so voditelji nemškega naroda, ki je trdno prepričan, da imajo Nemci posebne pravice, superiorne pravicam vseh drugih narodov, in kateri narod ne more živeti brez ubijanja drugih. Na^rt za lep in blagodejen mir popolnoma ignorira gjloo'osl^di^i'jih"cLij nrav in zgodovino Nemčije. Nemci so narod divjakov, ki 14,000, a zopet drugi na 6,000. so zapravili pravico do življenja, zato naj ostalo človeštvo | (Op.: uradni jugoslovanski viri nikar ne misli, da je poklicano, vzeti nase riskirano Londona cenijo število po-dolžnost, reformiranja morilca, ki ga ni več mogoče reformirati, Ko bo ta vojna končana, bo ostalo človeštvo preveč zaposleno s. svojimi lastnimi nujnimi nalogami, kakor da bi moglo ali hotelo posvečati svoje energije izobraževanju Nemčije-v šegah civilizacije. Odprava nemške države ne pomejni masakriranja 50,000,000 do 80,000,000 Nemcev, pomeni pa ekstermi-nacijo ali uničenje Nemčije kot države. Kot individualci ali posamezniki so Nemci zmožni biti čisto znosni ljudje, in izseljeni* Nemci, ki so prišli v Amerko, "so bili in so zaplodili tudi čisto dobre Amerikance. Toda kot narod pa so oni v položaju habitualnega zločinca ali zločinca iz navade, zločinca s prekanjeno inteligentnostjo in prikup-Ijivimi manirami, ki je kon'čno izvršil najbolj divjaški zločin, da dokaže, da ni v socialnem pogledu mogoče narediti ničesar iz njega. Kako bi bilo na svetu, če ne bi bilo na njem nemškega naroda? Najbrže bi se sporazumel za dolgo bodočnost neprekinjenega miru, predvsem pa bi svet vedel, da je najbojevitejši in najbolj izdajalski kriminalec v občestvu narodov nepreklicno in končnoveljavno odstranjen, tako da ne bo nikoli več ogrožaval varnosti poštenih narodov. To ne bi bilo težko doseči, kajti čim bo Nemčija poražena, se bo ljudstvo obrnilo proti Hitlerju, kakor se je v prejšnji vojni obrnilo proti kajzerju, in v disorgani-zirani deželi bi odločen sovražnik lahko uveljavil svojo voljo. Eden izmed zaželjivih načrtov bi bil potem depor-tacija nemških mas, kajti dejstvo je, da so Nemci, če so vsi skupaj v Nemčiji, najbolj nevarni. Nemške države in pokrajine naj bi zavezniki zasedli in raznarodili oziroma de-germanizirali, pa čeprav bi vzelo 100 let, da se uniči duha, ki dela Nemce kot narodno celoto tako silno nevarne. Dalje je upati, da zmagovalci to pot ne bod(0 tako prizanesljivi kakor so bili po prvi vojni in da ne bodo oklevali, uresničiti svoje gi'oznje, da bodo ustrelili ali obesili vsakega Nemca, moža kot žensko, kateremu bo dokazano, da je sodeloval pri vojnih načrtih in spletkah, pri ubijanju talcev ali pri invaziji Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Norveške, Danske in Nizozemske. Za izvršitev tega bo potrebna močna volja, kajti spet se bo slišalo nemško jokanje in stokanje, kakor po prvi svetovni vojni, samo s to razliko, da bo zdaj vse glasneje, T6da zavezniške armade uče zdaj svoje vojake, da morajo biti slednji brezobzirni in da morajo ubijati, in zmagovite države po tej vojni morajo biti prav tako brezobzirne v izvršitvi faze svojih dolžnosti. Bili so narodi, ki so že izginili, svet pa še vedno Ttoji, mi pa. ne smemo pozabiti, da bi tudi naš narod izginil, Če.bi izšla Nemčija zmagovita iz te vojne. Če bi bilo po Hitlerjevem, bi Zedinjene države za večno izginile, iz ' česar sledi, da se dežela, ki je šla v boj dobro vedoč, da srbski materi, ki je izgubila ene ga svojih sinov in naročila o-bem preostalim, akoravno so bili še otroške starosti: "Vajin brat je poginil za Srbijo. Pojdita v gozdove in pridružita se četnikom. V boj in maščujta Srbijo in svojega brata!" Srbsko geslo je: bolje grob, nego rob! Zavezniki bi se mogli od njih naučiti mnogo lepega in korist-j Minta, dr. Lončarič, Milobar in drugi se pritožujejo, da so ustk-ši oskrunili Stranko prava. Največja nesreča za Hrvaško sta oba Kvaternika. Oba sta nemoralna. Sin je manijak, oče pa fantast. Zanimivo je, da sta maršalova mati in žena Židinje. Poglavnik in Kvaternik sta slepa hlapca Nemcev in Italijanov, ker upata na ta način ob-dižati svojo oblast. Najlepše u-lice nosija nemška in laška imena. Gospodarstvo so popolnoma podredili tujcem, ki so zdaj posestniki vseh velikih hrvaških podjetij (Našice, Rabus, različni rudniki itd.). zanimivejše^ spomenike starejš' krščanske književnosti. V tej knjigi podaja dr. Gri-vec številne razloge za te trditve. Da bi bili dokazi razumlji-vejši, prinaša tudi vse tri bri-žinske spomenike v slov. prevodi! in v izvirnem besedilu s temeljitimi razlogami. S+rovc načeta in želodec m dobi bacil vhod v ir prične svoje poguboP^#^ n vanje. Isto tako je ^ rodom. Bratomorni povsod, glava, srce, « 8i lodec si si vedno ^ jI ' S, Se "IiJit ■of h Pride Kulturno delo Slovencev Dr. Franc Grivec — Zarja stare slovenske književnosti V Kragujevcu, Kruševcu in drugih okrajih so oblasti pred ■kratkim zaprle vse javne kuhi-> nje, v katerih so begunci dobivali nekaj hrane. Do polovice meseca avgusta so dobivali le po 200 gramov kruha na osebo. 6. avgusta je izvršila v Beogradu rodbina Kraljevič, oče, mati in šestero dece, skupen samomor. Za skorjo kruha in malo vode, ki ki^jo krste za juho, delajo begunski otroci po cele dneve. J:ega postoiianja napram domobrancem. Povsod jih porivajo v stran in celo med ranjenci, ki di najbolj uporno voljo. Toda |l*^že v isti bolnišnici, postelja ob Lep dokaz neu^gljive slovenske trme in žilavosti je knjiga, ki je izšla letos spomladi v Ljubljani pod gornjim naslovom. V času, ko tujčev pritisk prepoveduje vsak kulturni, ali književni razmah, je založila Ljudska knjigarna v Ljubljani to študijo o brižinskih spomenikih, ki na 64 Straneh obravnava jezikovne in druge sledove Ciri-lovega delovanja med Slovenci, ki jih je pisatelj našel v brižinskih spomenikih. O naših slavnih brižinskih spomenikih so v zadnjih letih/ odkrili mnogo pomembnih stvari. Prej smo mislili, da, potekajo iz 10. stoletja. Dr. I. Grafe-nauer pa je dokazal, da so vzorci za II. brižinski spomenik ter za nekatere dele I. in III.. brižin-skega spomenika nastali že v prvi polovici 9. stoletja. Da je ta prireditev pravilna, so pokazalo, tudi preiskave univ. prof. Griv-ca. Grafenauer je dokazal, da je pravzorec opomina k pokori (II ■briž. spomenik) nastal po latin sko ? nemških predlogih (Ex hortatio ad plebem christianam ter Adhortatio ad poeniten-tiam). Prelat dr. Grivec je na teh ugotovitvah gradil dalje. Prišel je na Prečno piisel, da je začel preiskovati književno obli ko in vsebino brižinskih obrazcev. Po uporabi tega merila je podprl mnenje večine jezikoslovcev, da je II. brižinski spomenik odvisen od cerkvenoslo-venske književnosti. Nanovo pa je odkril, da se poznajo ha njem sledovi Cirilo vega delovanja med Slovenci. Obrazci teh spomenikov so bili prirejeni že pred Havas javlja iz Stockholma: nemško, italijansko in hrvaško brodovje na Donavi je bilo u-porabljeno proti srbskim' upornikom. Metodično izvedena kam panja se je uspešno zaključila za nemške, laške in hrvaške čete. ^ vražnik se zaganja j ' < I* rod! Srčno kri bi ^ozi nam narodna ^ " . -uS 'I ša ljuba domovina, tal" Uradna poročila o bojih v Jugoslaviji V ^ JCi Ca glede Srbov bi se motil. To je j P-'stelji, dobivajo ustaši mnogo j Cirilovim prihodom, Cirilova šo-zares narod,-ki se bo boril za j boljšo hrano in oskrbo kakor. la jih je sprejela ter jih preobli-svojo svobodo do zadnjega in | domobranci. do poslednje kaplje krvi. Navzlic represalijam, so narasle ge- MOSKVA, 26. avgusta (ICN) Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče u-radno poročilo, vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske vojske z dne 22. avgusta: V teku zadnjih 14 dni so liš-ki gerilci po hudih spopadih z zasedbenimi četami in ustaši o-svobodiU večje število obljud^ nih krajev in piizadeli sovražniku občutne izgube. Peta črnogorska napadalna brigad?, se je po izredno hudih bojih prebila skozi sovražnikov obroč in se združila z drugimi gerilskimi edinicami. Moštvo te brigade je bilo v bojli pod najtežjimi okoliščinanA proti so-rvažniku, ki je bil številčno močnejši in brezprimerno bolje o-premljen. A vendar jim je uspelo, da rešijo na bojnem polju in odvedejo s seboj več kot sto težko ranjenih gerilcev in celo, da e-vakuirajo več sto beguncev, povečini žen in otrok, ki so se bili rešili pred laškim terorjem iz Črne gore. Na tisoče črnogorskih rodbin je bilo odvedenih v koncentracijska taborišča. Blizu Kupresa in Iraotskega se nadaljujejo srditi boji. Tudi gerilske brigade in bataljoni, ki I kovala in izpolnila. S tem je II. 1 operirajo v Bosanski Krajini,, te, samo da bi vs čegk morja naše krVi ce boljše bodočnosti) že toliko časa hrep® ^ hrepeni žejen jelen V° d denčici. Mi moram® domovino vidnih in^ f ^ vražnikov! Zato se združiti vsi, ki sna® ^ kojih srca še bijejo p J ideale, v krepko četo^^ brez ozirov oznaj®^ ^ nevarnost, v kateri ^ ljubljena domovina so jo spravili naši 1 vražniki od severa, ^ od juga in od zaho^^^j , ra našemu narodu nost in tej bodočo"® ^« — Nekaj mi je že mi je! Vidite, dragi sed, tako deluje Ji Nestrpno je nij^ konca Strganšc® ra. Kar oddkhnil 9® sam govoriti: ..j) (Dalje K v :S POVIŠANJE HRVAŠigH že od meseca vaške državice cene za potniški no za 50 pdst., zdaj cena du 1 kuno. pd8t., 1 km v tr«" m K k Celo med starimi frarikovci se j briž. spomenik uvrščen med nadaljujejo svojo ofenzivo in so širi. nezadovoljnost, tako da no- najodličnejše stare cerkvenoslo- rilske sile v redno vojsko 150,- čejo imeti nikakih zv^z z ustaši.' vanske spise ter ^ tem med naj izvojevali celo vrsto značilnih u-spehov. ^tembra, 1942. ENAKOPRAVNOST St RAN S. ai ^0 KLEMENČIČ: NOCNI POSVET I'omii IVO ilin. sence se Od vseh adanska mesečna noč. od izliva Krapinje v stoji ob vodi zapuščen ^ se ne gane nikjer, le 'j ®umi pod starim kolesom. ®uj! V bližini se oglase ^'^opinjc- Črne 'JO po mesečini. ^ Se bližajo človeške po-.> Trhla vrata zastokajo v ko stopi prvi v mliu. stopijo še ostali. o so ti ljudje? Kmetski u-'et ^ zbrali na po- liti mlinski kamen sredi . Sede širokopleč mož, od-lica Ct' Navigatorja in živih, razumnih "Set • Gubec, hrvatski >2 Stubice. Okrog njega ostali: Ilija Gre-w ^ rodu Slovenec iz Rib-^ (ei Metlike, potem An-iBi ^^^Gc, Jurij Mogaič, Mi-• til ia Ivan Syrač, Ma- '^lij ij^ ^strič, Ivan Turkovič; sa-if I k podložniki grašča- 'L Tahija. Pol glasno ® ^ "^ed seboj le Matija Gu-'^A tj Končno se zgane, ve-!)V "ti ki je najbližje vra-prisloni in^sprego- "Pjj. [jto«' tva Ob uri ko vse po- spi, smo se zbrali na ^0% jj^otnem kraju. Bridko ;ii«" 'itiorajo pošteni ljudje eio ' ponoči. A kaj hočemo? gy| |^()raino biti previdni, da ^ I ti,^^ Tahijevih ne izda. to, kar bomo govorili .. Wi [akotfcoj rride ostane tajno, dokler čas. g cas. Vsi veste, kaj nas Svo Dolgo smo potrpež-^VH da zmaga * • Pritoževali ' v Gradcu ■ ^»ipnik ^tožbo, Me: Stari žito, r^'^P'^^ove. Njegov bič šviga hrbtih, njegove ječe ^^Gtskih trpinov; Več J® Zaporedoma tolkla"to- d! glfl' ali lot"' rge) %ot' edi^ \e^'l Ai olo"' # 7 n> stara smo se v in na Du-Babič nam je pi-na vse strani. Za-""a krivde se je napol-nasilnik Tahi nam ugrablja živino, po- - / iz grajske kleti razsajali in nazadnje na grmadi sežgali dve stari ženski, ki sta zdravili Tahija, češ, da sta čarovnici. To početje je lahkomiselno in nam ne koristi .nič. Rajši napravimo natančen' načrt, izberimo poveljnike! Nocoj postavimo svoje zahteve. Vsi veste, da brez davkov ne gre, toda pobirali jih bomo sami. Prav tako bomo odpravili carino in mitnino, da bomo lahko kmetske pridelke izvažali v Trst in na Reko. Skrbeti pa bomo morali tudi za obrambo proti Turkom." Kadar prihrume Turki, se jih graščak in meščan ohranita za svojim trdnim obzidjem, le kmef nima pred njimi pravega zavetja. Zato bomo ustanovili stalno vojsko in kmetsko vlado v Zagrebu." "In ti boš naš kmetski kralj," zakličejo nekateri. Toda Gubec jih resno zavrne: "Ne govorimo o tem. Če hočete, bom vaš voditelj. Vojaški poveljnik pa naj bo Ilija Grego-rič. Ali ni dovolj izkušen? Saj zna sukati orožje' kot malokdo. Tudi prebrisan je, saj je dvakrat ušel Turkom iz sužnjosti. Ne pravimo mu zastonj Prebeg." Še mnogočesa se domisli Matija Gubec in svetuje to in ono. Tudi drugi govore in vsak pove svoje misli, kako bi se dalo vse izpeljati. Nekateri silijo, da bi z umorom začeli še pred zimo, vendar to ne obvelja, ker je treba, še mnogo časa, da se vsi pripravijo. Pozna je že noč, ko se začno razhajati. Tudi mesec se skrije za goro. Kmalu • ovije tema! zapuščeni mlin.\ Na sliki vidimo dvoje letalskih kadetov v velikem ameriškem bombniku, ki izračunavata polo&aj in smer letala. / Nova podmornica Bundovec Na sliki je najnovejša ameriška podmornica USS'Harder, ki so jo splavili v Crotonu, Conn. Junak z Mal+e FCffiyiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS Na sliki je nemški bundovec Hans Diebel, "firar" nemško-ameriškega .bunda v Los Ange-lesu. Slika je bila posneta, ko je baš vstopal v policijski voz, s katerim so ga prepeljali v jedo. Če+niki razpršili bolgarske edinice kvi bo) .1/. Ij po« laS dil^ ,10 .Ž# i. P" jen'^V )0^: /r«^' ne^" doi zima in lakota, a liei^'?®'^iljeni krvnik, se nam ;'o stiska vedno huje. več živeti, in šli v boj moremo Ji - 8e bomo v ''O pravdo!" j; nato ^i»vzoči. govoriš," potr-"V boj za sta-odmeva po starem Gh nadaljuje: ]. po vaseh in nagovar-naj se pripravijo! ^ ^ treba veliko be-^ trpinu se od gn^va ^ Caif^ stiskajo pesti in ko-'jm "A, , ga pokličemo." "iobimo dovolj orož-Si ^"je Gregorič. "S sa-». ^ kitami^ kosami in cep-;\i kos dobro oborože- :o: : ^TProtniku." ^ fjj, IV' odvrne Gubec, "do-i ^ j ie je pol uspeha. Na in J tudi gospa Urša ^ ^Gli6a nasprotnica 0^ ' ^^^ubUa nam je svo-13' f( Če preženemo Tahi- ^seda, ki ji ga je po '' Poslala nam je 300 , it> da si kupimo svin-^%fj^°^nika. Tudi Štefan ,, gJ^aščak v Mokri- Ne je obljubil podporo." He^.^P^ni ne gregorijancu, Ivan Proti koncu januarja 1573 so ag začele zbirati kmetske tru-l me. Uporniki niso bili najbolje i oboroženi. Vsak je vzel, kar se je zdelo najprimerneje, pa bodisi sekiro, ali koso cepec ali težko gorjačo, le nekateri so imeli puške in ^ablje. Vseh uporni-1 kov je bilo okrog 16,000. Voj skovodja Ilija Gregorič je napravil načrt in razdelil vojsko na tri dele: prvi četi je nače-Ibval sam, drugi Nikolaj Kru-pinič, tretji, največji pa ^j^atija Gubec. Ze v začetku je zadelo kmete bridkorazočaranje. Štefan Gre-gorijanec, graščak v Mokricah, ki je sprva upornikom obljubljal celo pomoč, se je zbal, da bi kmetje ne napadli njegovega gradu in naglo poslal pismo uskoškemu poveljniku J6šku Turnu, naj mu pošlje liomoč. Res je že 5. februarja prispel Turn s 500 Uskoki in udaril je na Kupiničevo četo pri Krškem. V tem boju je bilo ubitih 300 kmetov. Vojskovodja Gregorič je bil s svojo četo v Sevnici, ko je zvedel žalostno vest o porazih London, 18 avgusta (UP) — Po vesteh, ki so prišle danes v London, je zadala vojska gerte-rala Mihajloviča, v bojih v Bosanski Krajini občutne izgube Nemcem, uštašem, posebno pa bolgarskim četam, ki so bile pognane v beg. Boji se nadaljujejo. Po zavzetju mesf Prozor in Gornji Vakuf prodirajo zdaj četniki v severni smeri po dolini reke Vr-bas proti železniški progi Jajce-Travnik, 160 milj zapadno od Beograda. Glasom poročila čet-'niškega poveljstva so jugo&lo- j jvanske naipadalne čete ubile 100' ustašev in porušile železniško j postajo. Neki drugi oddelek js, pretrgal železnico med Jajcem | I in Dolnjim Vakufom in baje t6-! di progo Travnik-Dolnji Vakuf. t SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krasovec; tajnik Frank Bavec, 1097 East 66 St. Henderson 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki John Lokar John Sterle in Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, št. 4 staro poslopje. Društvo sprejhie nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. -Za sprejem^ ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne in'formacije se obrnite na društvene odbornike. MALNAR Cement Work 1001 E. 74 St. ENdicott 4371 Pause Go refreshed Vi delate boljše okrepčani Majhna minuta je dovolj za velik odpoči-tek, s Steklenico ledeno mrzle Coc2i C"? . V tem spreminjajočem' se času, jle Coca-Cola v steklenicah ena izmed stvari, ki ostanejo vedno enake. Vi se lahko' zanesete na Coca-Cola za okrepčilo. Je prava stvar! * CLEVELAND COCA-COLA BOHLINS CO. PRospect 0333 ,' TWILIGHT BALLROOM se odda v najem za PLESE in VESELICE Se nekaj dobUh dnevov za oddajo \ na razpolago POKLIČITE TINO MODI C 6025 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9691 Podmaršal zračne sile Hugh Pughe Lloyd, poveljnik sredozemske zračne sile na ^ M alti, ki je nedavno prispel v Zedinjene države. X'" I ,vjv pravi L % ■ Zdaj nas gospa pod-g Tahiju, ko pa bo ^&*na podsusedskem L ne bo nič. boljša Gospoda je p"' kar bo," se vmeša potrebu-teljev in denarjev, n6j koder koli." 'kislim tudi jaz," po-biti^' "Dobrodošla mora ' jifi^^^ka podpora. Prija- STAFE! UNIT jajmo se zelo prenaglimo ste. Culi 0 v ^ krnet je . napadli gra-v Brdovcu in v pri Slov. Bistrici, tako, kakor so se napili vini oni ina Insfgilft for the unit of tlte U, S. Citizens Defense Corps, known as the Staff Unit, recently has been authorized in administrative order issued by James M. Landis, Director of the Office of Civilian Defense. The insignia consists of a blue five-pointed star, centered above the letters "CDC" in red in a white equilateral triangle on a circular field of blue. The U. S. Citizens Defense Corps is the official desi^^iation of tne Protective Services in the program of the U. S. Office of Civilian Defense. Members in the Staff Unit include those designated to assist the Commander of the Defense Corps. Membership in the U. S. Citizens Defense Cords shall be by appointment of local authorities in accordance with regulations prescribed by the Director of the Office of Civilian Defense. bi ljudem ne upadel pogum, jim je to novico prikril. Nato je šel s svojo četo čez Pilštajn, mimo Podsrede proti Kunšperku, da bi se združi^s četo Matija Gub ca na Stubičnem polju. A že pri sv. Petru pod sv. gorami Da I jih je napadel celjski poveljnik Jurij Schrattenbach s svojimi plemiči in jih popolnoma razbil in razpršil. Medtem je zbiral Matija Gubec svoje trume na Stubičnfem polju. Ta vojska je štela okrog 10,000 mož. 9. februarja se jo začel krvavi ples. Zagrebški ban Jurij Draškovič je poslal nad kmete poveljnika Alapiča ki je imel 50C0 konjenikov in pešcev. Ko se je bližala banska vojska,, je razporedil Gubec kmete po strminah, ki obkrožajo dolino, in iz zasede pobil mnogo vojakov. Toda izkušen poveljnik A-lapič je razvrstil svoje čete tako, da so upornike obkolili od vseh strani, štiri ure je trajal boj. Kmetje so se hrabro branili. Vendar dobro oboroženim nasprotnikom niso bili kos. 5000 upornikov je' obležalo na bojišču, mnogo jih je bilo ujetih, le redki so pobegnili v gore in go zdove. pd poveljnikov je padel je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavi+e si jo lahko v našehnu uradu. Jurij Mogaič, Gubca in Pasan- cfL pa so ujeli in odvedli v greb. Za- Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" toČno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglpsijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. I Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 S+., IVanhoe 4680^ Za newbursko in zapadno okolico: Mr. John Peterka, 1121 E.'68 St., ENdicott 0653 I Srni Zgornja slika kaže Kusar's Trio, pevke Oražetn-Gregory, in Janfiar-Gerl kateri so. igrali in peli za nove slovenske plošče, katere smo ravnokar dobili v zalogo. ' 10-Inch :— 79 centov 400—"Moja baba je pijana," polka: ...........Kusar's Trio and Vocal Duet "Ko pridem skozi log," valček: ....... Kusar's Trio and Vocal Duel 401—"Nova domovina," valček: .................................. Kusar's Trio, za ples. "Na zdravje," polka: .............................................. Kusar's Trio, za ples. Tukaj sta tudi drugi dve novi plošči lO-Inch — 79 centov 402—"Veseli fantje," polka: .......................................................... Kusar's Trio "V zelenem gozdu," valček: ................................................ Kusar's Trio 403—"Pa na križ pri en' hiš'": ..................... Kusar's Trio and Vocal Duet "Roza valček": .......................................... Kusar's Trlo and Vocal Duet V zalogi imamo tudiVse druge plošče. Mi smo zastopniki in imanio veliko zalogo plošč Columbia, Okeli, Decca, Continental in Zonart. Se priporočamo. Mandel Hardware Co. 15704 Waterloo Rd. I CLEVELAND. OHIO ^ £AONl>£^S 0/0660^—" ) BIG CHIEF WAHOO C'MON. FOLKS! HOPONUM BOND WAGON/: _ ? ^UY A U.S.WAR BOND TODAYJ^ Rcr. U. 8. r*L Off. Ptinlt«h«n Syndicat« SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST 3. sepW JOS. STRITAR SODNIKOVI XV. Kakor se polasti nesrečnega na smrt obsojenega človeka, ko res je sodba potrjena, neko brez-čutje, da se več ne boji in ne upa, tako je Sodnik mimo čakal dneva, ko se mu razruši nekdaj tako veličastno in trdno poslopje njegovega blagostanja. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi znanci. Ljubefen do njegove hčere, ali usmiljenje do nesrečnega moža in njegove družine ali pa oboje skupaj, ni dalo Brezarju miru. Dasi je bil Sodnik tako prevzetno in osorno zavrnil njegovo blago ponudbo, je Anton vendar ukrepal in ugibal, kako bi bilo pomagati možu brez njegovega privoljenja, proti njegovi volji. In res je, nekaj z obeti in dobro besedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel vsaj toliko, da je stvar nekako obvisela. Tiho in žalostno je bilo sedaj vse pri Sodnikovih; nihče se skoraj ni upal na glas govoriti, kakor da bi imeli mrliča v hiši. Brez hlapca in dekle so bili, družina je delala sama, kolikor je kdo mogel. Sodnik sam in Valentin sta opravljala potrebna hlapčevska dela. Posebno žalostno je bilo videti Andrejčka in Zalko; uboga otroka, prej tako živa in vesela, sta se plazila zdaj vsa pobita in poparjena po hiši, po dvorišču in po vrtu. Videla in čutila sta, da je zdaj vse izpremenjeno, a vedela nista, kako in zakaj. Andrej je svojega mlajšega sinka posebno rad imel; prej si ga je večkrat sede posadil na kolena ter se malo poigral ž njim.; zdaj ga ni pogledal, še prav nepri-Ijuden je bil ž njim, tako da je mater bolelo, ali rekla mu vendar ni ničesar. Zato se ga je Andrejček tudi ogibal. Vendar skrb mu ni dala pokoja. Ker mu ni hotela mati ničesar povedati, ojunači se neki dan ter gre naravnost k očeta, naj že bo kar hoče. Andrej je ravno nekaj pri kolih popravljal, ko stopi deček predenj ter ga nagovori: "Mati pravijo, da nič ne vedo; jaz pa vem, da vedo, samo povedati mi nočejo; zato vprašam vas, oče; Zakaj je zdaj vse tako čudno pri nas? Zakaj ste vi tako žalostni, oče?" "Kaj to tebe skrbi?" zavrne ga oče osorno. Ali deček se ne da oplašiti; pogumno vpraša dalje: . "Ali je res, oče, kakor mi je dejal sosedov Francek, da nam bo vse prodano? Jelite, da ni v Get Your Gun I Na te besede zavihti Sodnik ves razkačen kladivo, ki ga je imel v roki, nad svojim sinom, rekoč: "Poberi se mi izpred oči, spa-ka, če ne--!" Tako srditega Andrejček še nikdar ni videl svojega očeta; prestrašen odskoči nekoliko v stran, da ki ga ne zadela srdita očetova roRa; potem obstoji, nič ne reče, a tako žalostno, tako milo pogleda svojega očeta, da se temu srce stopi. Urno skoči k njemu, privzdigne ga od tal, stisne ga na prsi, poljubi mu čelo, potem ga izpusti na tla in naglo odide. Vse to se je tako hitro vrŠildi da se je deček komaj prav zavedel, kaj se godi ž njim, a to je pa izprevidel, da je oče nesrečen, jako nesrečen ! / Neko popoldne proti večeru je bil Andrej sam na vrtu; na klopi pod drevesom je sedel in premišljal svoj žalostni stan. Čudno se je pač njemu samemu zdelo, kako je to, da stvar še tako dolgo visi; zdaj še le mu je stopilo jasno pred oči vprašanje kakor nikdar poprej; Kaj bo z ženo in otroci? Nase ni mislil. Hudo mu je bilo pri srcu; zdaj je bil pripravljen storiti vse, kar bi mu bil kdo svetoval, da bi odvrnil skrajno nesrečo od svoje družine^ že se je bil skoraj sprijaznil z mislijo, da bi stopil pred zaničeva-nega Brezarja ter ga prosil: Pomagaj, ako moreš! V tem trenutku je naravna ljubezen do družine premagovala prirojeno mu prevzetnost in trdo-vratnost — v tem trenutku; a kdo bi bil porok, da se mož, ko vstane in nastopi svojo trnjevo pot, ne premisli in ne pade zopet nazaj v svojo staro trdo-srčnost in svojeglavnost. Te težavne poti mu ni bilo treba. Ko je tako Umišljen sedel, približa se mu nekdo kakor tat s tihimi koraki. Bil je No-san. Ko ga Sodnik nejevoljno pogleda, zapazi, da je človek nekako izpremenjen. Zadnje dni je hodil silno zanemarjen, kakor človek, ki se mu slabo godi; zdaj je imel vso novo obleko in zadovoljnost mu je sijala z obraza. "Kaj iščeš tod?" odgovori ga Sodnik precej osorno. "Nič ne iščem," odgovori mu Nosan z nekako zamolklim glasom, kakor da bi ne imel prav T dobre vesti. "Nekaj bi rad govoril s tabo, tebi na korist, ako boš pameten; ali tukaj ne gre; vstani, poj diva v tvojo sobo; stvar ni, da bi jo vsak slišal." "Kar je poštenega, lahko vsak človek sliši."' "Pameten bodi, Andrej, drugače ne morem govoriti s teboj." "Jaz pa pravim, povej mi tukaj, kar imaš; če nočeš, pa pojdi, odkod si prišel; jaz te nisem klical." , Ko je Nosan videl, da moža ni premakniti z mesta začne o-gledavati kraj, ali ni nobenega človeka blizu. Ko se je prepričal, da sta sama, se obrne k Sodniku, rekoč: "Vidiš, da nisem napačen človek, Sodnik? Dobro se mi godi, kar lahko vidiš, vendar nisem pozabil svojih starih prijateljev; če imam jaz, naj imajo tudi drugi; posebno pa ti, četudi si včasi ravnal z mano malo neprijazno; ali to bodi vse pozabljeno." "Kaj čeljustaš!" seže mu Sodnik nevoljno v besedo, "povej ^itro in na kratko, kar hočeš ;I saj dobrega tako nič ne bo." "Dobrega, dobrega, če boš pameten, Andrej!" Nato se ozre še ehkrat plaho okoli, potem potegne nekaj iz nedrij a ter pokaže Sodniku: "Ali poznaš še to podobo?" Sodnik debelo gleda; imel je pred očmi čisto nov stotak. "Odkod ti to?" vpraša ter ga ostro pogleda. "Ta ni sam, še več ti jih lahko pokažem; taki smo zdaj mi, vidiš, Sodnik!" "Vprašal sem te, odkod si to dobil." ' "Le počasi, vse se ti pove, samo potrpljenja je treba." "Kaj bi te vprašal, po pošteni Odlikovanje častnika "Ne bodi kakor vihar, če ho-'obrazu se mu je videlo, da se češ, da se pogovoriva. Miren bo- mu je vnel v prsih hud boj. čez' di in poslušaj, potem stori, kar nekaj časa mu reče z resnim se ti zdi." glasom: "Meni se zdi. da sem te že, . , , 1 » 1 ,, Nosan, ah ves, kai mi sve- predolgo poslusal." + • -o 04. • ■ j i- «T^ 1 ne . v ;tujes.' Star si, menim, dovoli; "Kako? Sa.i ti nisem se pove- , A , , , . .v , teb; ni treba praviti, da je to ve- dal, pokaj sem prišel pravza-l,., j j 1 x • / 1 i il- T 11 • • i-v , iliko hudodelstvo in ostro pre-prav k tebi. Lahko si mislis, da , „ f 1 v, , I povedano." tak človek ne more predolgo: , prebivati pod eno streho, ako | "Ostro prepovedano je res, in noče, da ga zaslede. Zdaj se mo-jto tudi mora biti;'kaj bi bilo, ra zopet preseliti in jaz sem ga 1^° bi vsak smel kaj takega? Ali pregovoril, da pride — k te-p'e pa to tudi hudodelstvo, pre-bi." I greha, krivica, to je drugo vpra- "Zakaj ravno k meni?" rečejšanje. Ako greš v hudi vročini Vojni tajnik Stimson odlikuje z visokim odlikovanjem polkovnika F. G. Brinka za njegove zasluge, ki si jih je stekel na Daljnem vzhodu, Singaporu, na Javi in na Burmi. poti nisi prišel do tega, to je gotovo. radi neke nepremišljene, a resnične in pravične besede, je popustil vojaški stan in pobegnil; zdaj se potika po deželi in se skriva pri usmiljenih ljudeh. Večkrat so mu bili že na sledu, ali dobili ga niso in ga ne bodo. Srečen, pri komur potrka on na duri, da naj ga vzame pod streho. Cesar ali kralj ne vem če plačuje tako kakor on vse, kar se "mu da; bogastvo pušča povsod za sabo." "To je," seže mu Sodnik, ki mu je to besedovanje že predolgo trpelo, v besedo; "ta človek denar dela." "Ne tako glasno, saj ni -treba, da bi vsak slišal, kar govo-nVa. Tako je, kakor praviš. Sodnik; bankovce dela." "In kaj to meni pripoveduješ?" reče Sodnik ter vstane nemiren. "Ostani, nu, ostani, kam se ti tako mudi? Ravno tebi to pripovedujem in upam, da mi boš še kdaj hvaležen, da sem prišel ravno k tebi." "Kaj hočeš od mene?" I lačen in žejen in spehan mimo velikega vinograda, kjer visi ti- Sodnik kakor prestrašen. Nato Nosan nekoliko časa v . ^ _ ,v. 1 1 J , . , soc in tisoc lepih, zrelih groz- molci, kakor da bi prav ne ve-l , . ,. J , 1 . , . 1 , ,V dovi sline se ti cede, ako se ti del, kaj bi rekel; ali se pa mo-l . , ... . , Ji. I niso ze popolnoma posusile; zi- rgbiti m upal povedati vsega, 1 , . 1 . . • 1-, J u• o 1 -1 Ive duše ni videti blizu; prepo-kar je mislil, da bi Sodnika ne i , . . „ , V., „ v , . ivedano je res, ah ce sezes po oplasil. Rece mu torej: » , v . grozdu, ce ga odtrgaš m po- "Zato, ker je ta kraj najbolj pripraven; pri Sodniku ga ne bo nihče iskal. Veš, tam v tvojem zoblješ, da si dušo privežeš — prepovedano je res, kakor pravim, ostro prepovedano; mož smrečju, tista koliba je kakor s puško v roki hodi po vino- pomagala? V državi človek pravico, niir"* nihče ne moti, umreti* Koliko si storil ti zsn) si mogel! Koliko si davkov! Kaj je ona te? Ali bi ne bila n. nost, pomagati ti Z' oslabel; in če tega je dolžna, ali niW? vzeti si sam, kar tvoje po božji in člo' vici? Če si prisvojiš si pomagaš aopet na šam te, komu boš stori Ali ,bo to tvojega soi lo? Vem, kaj mi hoč' vrniti: Kaj bi pa vsak to storil? Prijf'' to ne zgodi, zato je že nič se ne boj. Vsak re; kdor pa more, ta ako tega ne stori. T" kakor neko posojil®' držaja jemlje tako od svojih državljanom' nalašč pripravljena za to. Tam ga naselimo, tja mu bomo nosili jedi in pijače ia česar mu bo še treba. Ti samo molči in se delaj, kakor da bi nič ne vedel; za drugo bom že jaz ski-bel." Zdaj je Sodnik molčal; -na gradu — vendar te vprašam: Ali si storil kaj hudega? Ali se >bo možu, ki ima toliko grozdja, kaj poznalo? In tebi je.vendar pomagamo. Država, lepa reč, ali pa država tudi skrbi zate? Ali gane samo z mezincem, da bi ti ER m oref et iP sila; kadar si oporn pa brani povrniti zop kar si vzel na posodO' pekla vest. Bodi torej' Sodnik, in ne odgaW* ki se ti ponuja. zadnjikrat." , (Daije prihodn) , —9ram 'Aknm gOWe) Beacon-Journal "Po nepotšeni tudi ne, samo pameten mora človek biti, kakor pravim; ukradeno ni, kakor si morebiti misliš, tudi s silo ni vzeto, ne z z\ajačo. Kako bi bilo potem nepošteno pridobljeno!" Sodniku se je začelo nekaj dozdevati; vendar rekel ni nič. Čakati je hotel, da se Nosan sam izpove. Ali to ni šlo tako hitro; Nosan naredi silno prebrisan obraz, pomežika s svojimi drobnimi mišjimi očmi ter začne; "Vidiš, Sodnik, trdi časi so dandanašnji; preveč nas je na svetu; boriti se moramo za svoj živež, kolikor nam ga je treba, da nam sapa ne uide, kakor se kateri more. Z rezanico v glavi se ne 'pride daleč; pameti je treba in prebrisanosti. Z velike ceste je treba včasi kreniti na bližnjico; po grmovju in trnju se je treba plaziti, četudi si človek malo razpraska roke ali obraz, da druge prehiti. Samo vdeti se mora za bližnjice. Zakaj pa ima človek pamet, da bi je ne rabil v svojo korist? Kdor si more zlahka služiti kruha, kaj bi se ubijal z veliko druhaljo kakor črna živina! Glej, jaz jih nekaj poznam, lahko bi ti jih imenoval, pa zdaj ti jih še nočem, ki so, ni še dolgo tega, Sline požirali; zdaj žive kakor vrabec v prosu. Svoje raztrgane koče so podrli in sezidali so si hiše kakor gradove. Poglej, da ti enega imenujem, Borovšča-kovega Martina, kako si j e hitro opomogel. Ljudje ugibljejo in ugibljejo, nihče nič pravega ne ve, on se jim pa smeje. Pameten je bil, drugega nič; srečka mu je roko molila, on jo je prijel za roko,, in zdaj je na trdnem. Vidiš, Sodnik, ti bi lahko ravno tako, samo da bi hotel. Vidim, da že težko čakaš, ne bom te predolgo prezal, torej naravnost; Našel se je, mlad človek, prebrisana glava, da malo takih; on je pravi dobrotnik vseh, ki so brez svoje krivice za-gazili v siromašt\^o. — l^il je že v sedmi latinski šoli, ali veselilo ga ni čepeti za prašnimi knjigami; popustil je šolske klopi in je šel'k vojakom. Ali tudi tu ni našel miru, pregrdo tu ravnajo z ljudmi; molčati je treba in trpeti vsako krivico. Ko bi bil imel biti kaznovan za- SMASH THIMUS WARBOHDS NAPRODAJ Na East 32 St., dve hiši, ena s 6 sobami, druga z 3 sobami. Cena $2,200. Hiša za dve družini, 10 sob, na East 71 St. — Cena $5,600. Hiša za eno družino, 8 sob, E. 76th St. — Cena $4,200. Dve hiši, vsaka za eno družino. East 78th St. — Cena $5,600 Na E. 47th St. hiša za 4 družine. — Cena $3,800. Za podrobnosti se zglasite pri J. TISOVEC 1366 Marquette blizu St. Clair Ave. in E, 55 St. DELNO IZURJENI STROJNI OPERATORJI in neizkušeni težaki dobe delo v obrambni industriji. PLAČA NA URO Chase Brass & Copper Co. 1155 BABBIT RD. Sedaj vojne pomagate domovini eriš s Sol r „ 4 % m MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO. Pripravljeni iti zopet v šolo Mode, ki jih vsa dekleta ljubijo! 2 .25 plaid bobby suits Dveh komadov, z prlšitimi žepi na vrhnjem delu, In nabranimi krili. Obleke so iz finega gingham blaga (ki ugaja materam) v rdečih ali modrih plaid barvah. Mere 7 do 14, i coat-and-leggings "Reefer-type" suknja ima ovratnik in obšive okrog žepov iz žameta. "Leggings" z "zipperji" pri gležnjih so podložene. Toplo blago (60 odstot. predelane volne, 40 odstot. rayon), v royal, rjavi in rdeči barvi; mere 7 do 10. DEKLIŠKI ODDELEK . . . DRUGO NADSTROPJE 10 .95 set ZA KINDERGARTEN SKUPINO! Dekliška nabrana krila A 4^^ 2 .25 Nabrana okrog in okrog in z gumbi pritrjena naramnicam! Iz močnega blaga, ki je 55 odstot. volneno in 45 odstot. rayon. Temno modre, rjave, rdeče, zelene in navadne barve; rdeče in modre v plaid barvah. Mere 3 do 6%. Vse volneni Slipon jopiči, 2.25 Deške hlačke z podlago 1 z žepi ob bokih d« J iz enakega blag® , dajo kot za flanele ali cordu«w^j v rjavi, temno temno modri barv^^ ko na straneh, J, prilegajo okrog 2 do 6%. < K Cotton BroadcJof» 1.25 OTROŠKA t»PRAVA DRUGO NADSTROPJE & "Boy Blue" šolski čevlji 3.85 Izključno pri The May Co. Močno delani iz trdnega usnja v raznih vzorcih, ki jih dečki zahtevajo. Wing-tip, straight-tip, in moccasin vrste, tan, črnega in drugega usnja. Umerjeni po X-ray. Rjavi in beli Oxford^ 4 (p * J par DESKI ČEVLJI DRUGO NADSTROPJE "Saddle Oxford" z gumijastimi podplati. Mere 4 do 10. OTROŠKI ČEVLJI . . . n "Moccasin Tie niml podplati' do 9. rffiP DRUGO NAP® . '> • 1. ', ... ..-..A