Poštnina plačana v gotovini Ste v 82. V Ljubljani, torek 11. aprila 1939. Leto IV Italijanska vojska zasedla vse večje albanske kraje Kralj Zogu v Grčiji - Boji v severni Albaniji - Začasna italijanska uprava v Albaniji Rim. 10. aprila. Iz italijanskih porofil je razvidno, da italijanska vojska še ni zasedla vseh predelov _ Albanije, marveč da se je zasedba za zdaj omejila na ravninski predel ob morju in na tista večja mesta, do katerih je mogoče priti z motornimi vozili ali z letali. Italijanski oddelki so povsod naleteli na večji ali_ manjši odpor, o čemer govore prvi izkazi o žrtvah v italijanski okupacijski vojski. V soboto proti poldnevu je italijanska vojska prodrla do Tirane in jo osvojila. Njeno akcijo je zelo olajšalo dejstvo, da je italijansko vrhovno poveljstvo pripeljalo iz Brin-disija eel grenadirski polk z letali v Tirano, tako da so imeli Italijani na razpolago takoj ob prihodu v albansko prestolnico dovolj čet, da so zatrli vsak odpor. To je prvič v vojaški zgodovini, da je bila kaka tako velika enota poslana z letali na daljavo 80 kilometrov in to celo čez morje. Prevoz je oskrbelo 200 velikih letal. Takoj po zasedbi Tirane je priletel tja s trimotornim bombnikom italijanski zunanji minister grof Ciano, kateremu so čete priredile navdušen .sprejem. Grof Ciano je v restavraciji na letališču sprejel odposlanstvo albanskih odličnikov, ki so izrazili svojo vdanost Italiji. Grof Ciano je s seboj prinesel 190.000 zlatih lir kot Mussolinijevo podporo albanskemu prebivalstvu. To podporo so razdelili na posamezne večje albanske kraje. V soboto ob 2 popoldne je oddelek tankov zasedel Elbasan, odkoder se je bivša albanska vlada umaknila. Popoldne so Italijani dospeli tudi v Skader in ga zasedli. Napredovanje italijanskih čet so spremljala številna letala, ki so imela nalog z bombami razpršiti vsako zbiranje domačinov. Včeraj so italijanske čete nadaljevale z osvajanjem večjih krajev, prav tako tudi danes. Danes dopoldne so prvi italijanski oddelki prišli v mesto Korico blizu grško-albanske meje. Ni mogoče reči, v kolikem času bodo zasedeni vsi albanski predeli, ker gre za težko dostopno in redko naseljeno gorato ozemlje. Albanski kralj Zogu je z več spremljevalci ter vsem svojim imetjem včeraj prestopil grško mejo in dospel v Florino. Od tam je danes nadaljeval pot v Solun. Verjetno je. da bo iz Soluna šel v Turčijo, kjer se misli za trajno naseliti. Kraljica Geraldina je še vedno v Solunu. Brat kralja Zoga z ženo ter večjim številom albanskih odličnikov, z načelnikom albanskega generalnega štaba in številnimi častniki je pobegnil v Jugoslavijo po precej hudih bojih pri Lješu, ki so ga Italijani zasedli včeraj. Italijanske oblasti so takoj imenovale začasno novo upravo v Albaniji ter izpustila iz Grči a bo branila svojo neodv snost Atene, 10. aprila. Grška javnost je zelo razburjena radi zasedbe Albanije, kar je razumljivo. Razburjenje so še posebno povečale vesti, da je Italija zadnje dni zbrala 45.000 vojakov na otočju Dodekanesos in na otokih Rodos in Leros, kjer je tudi močan oddeljk podmornic. Promet med temi otoki in med Grčijo je zadnje dni čieto ustavljen in ne eme tja noben tujec. Zaradi tega razburjenja je vlada danes izdala poseben razglas, v katerem prosi prebivalstvo, naj bo mirno in naj se ničesar ne boji, češ da je Grčija močna in pripravljena proti vsakomur, kdor bi hotel od nje tudi samo kos grškega ozemlja. Razglas je podpisal predsednik vlade Metaksas. ječ vse politične kaznjence, ki so bili zaprti pod vlado kralja Zoga. Tri civilna letala italijanske družbe Ala Littoria so zapustila danes dopoldne tiransko letališče ter odpeljala oddelek grenadirjev v mesto Korča. Z letali so se odpeljali tudi poveljnik italijanskih čet, italijanski konzul v Korči ter novo imenovani prefekt. Z letali je odpotovalo 50 vojakov, ki bodo tvorili garnizijo v Korči. Letala so prispela v Korčo ob devetih dopoldne. Letala so se takoj vrnila v Tirano po druge vojake. Danes popoldne so prvi italijanski vojaki prišli na albansko-grško mejo pri Korči. Italijanske čete so do večera nadaljevale osvajanje ter zasedle mesto Bcrat. Agencija Stefani poroča, da želi veliko število albanskih oficirjev stopiti v italijansko vojsko. Rim, 10. aprila. Po italijanskih uradnih poročilih sodeluje pri zasedanju Albanije na* slednje število vojaških enot: snhozemska vojska: štirje polki borsaljer-jev, ena popolna motorizirana divizija z vsemi pomožnimi četami, trije bataljoni tankov in dva bataljona fašistične milice. Vsaka motorizirana divizija ima pa samo po eno brigado in en poseben artilerijski polk. Sodelovalo je tudi večje število tankov. Od letalskih sil našteva uradno poročilo, da so bile odposlane v Albanijo tri letalske brigade. Od tega je bila ena brigada samih lovskih letal, drugo brigado so tvorila mešano: lovska, bombarderska in pomorska letala, tretjo brigado pa so tvorili sami bombarderji. Skupno sodeluje 384 letal. Poleg letalskih brigad iz Srednje Italije je sodelovala tudi letalska brigada iz Forlija, Danes ob 13.35 so italijanske postaje prenašale iz Tirane govor predsednika začasne albanske uprave. Predsednik je v govoru dejal, da se je italijansko posredovanje v Alba- niji pokazalo za zelo potrebno, ker Albanija sama ni bila sposobna, da se organizira. Nato so bile prebrane brzojavke, ki so jih ugledne albanske osebnosti poslale Mussoliniju ter ga prosile, naj pride Abaniji na pomoč. V teh brzojavkah ugledni Albanci izražajo Mussoliniju svojo vdanost. London, 10. aprila. Po vesteh, ki Jih fe iz Albanije dobila Reuterjeva agencija, so danes bili hudi boji v severnem predelu v gorovju nad Skadrsidm jezerom. Brindisi, 10. apr. AA. Stefani: Danes je bil slovesen pogreb italijanskih mornarjev, kj so padli o priliki izkrcavanja italijanskih čet v Albaniji. Tirana, 10. aprila. AA. Stefani: Italijanske čete so zasedle Berat ter pokrajino De-voli, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Albanski vojaki predajajo orožje Italijanom. Uspel nenadni sestanek turškega In rumunskega tunani. ministra: Sporazum o turški pomoči za Romunifo Carigrad, 10. apr. o. Turški zunanji minister Saradzoglu in romunski zunanji minister sta včeraj imela v Carigradu važen posvet, do katerega je prišlo zaradi italijanskega posega v Albanijo. Zaradi nujnosti tega razgovora, ki je bil spričo zadnjih dogodkov potreben za obe državi, ni romunski zunanji minister utegnil potovati v Ankaro in je bil sestanek kar v Carigradu. Glavni del posvetovanj je veljal vprašanju, kako bi bila Turčija pripravljena podpirati Romunijo, če bi jo kdo napadel, in pa, ako bi dovolila tujim bojnim ladjam, ki bi hotele Romuniji na pomoč, dovoliti prehod skozi dardanelsko ožino. Ministra sta se docela sporazumela o vseh važnih vprašanjih, o čemer priča uradno poročilo, ki je izšlo po sestanku in ki pravi: »Romunski ter turški zunanji minister sta izkoristila sestanek V Carigradu, da a ozirom na nedavne dogodke proučita skupne naloge Romunije in Turčije v okviru balkanskega sporazuma. Ministra sta se sporazumela, da je treba miroljubno in odločno politiko balkanskega sporazuma, ki ima namen okrepiti varnost in neodvisnost prijateljskih in zavezniških narodov ter okrepitev zvez z narodi, ki stojijo blizu duhu solunskega sporazuma, odločno nadaljevati.« — Po poročilu je romunsk; zunanji minister Ga-fenco izjavil časnikarjem: »Kadarkoli se sesta- nem ' s svojim tovarišem Saradzoglom, skupno utrjujeva naš sporazum. Zagotavljam vam, da je najino delo bilo tokrat posebno uspešno.« — Saradzoglu je s svoje strani izrazil popolno zaupanje v nadaljevanje prijateljstva, ki je med obema državama. To soglasje je našlo izraza tudi ob razgovorih v Carigradu. Italijanska zagotovila Angliji gfede AfbanPe In Kiffa: Zasedba A!bani[e je samo začasna London, 10. aprila. Angleški zunanji minister lord Halifax je 6prejel italijanskega odpravnika poslov v Londonu Crolla, ki mu je v imenu svoje vlade zagotovil, da Italija ne misli vzeti Albaniji neodvisnosti in da je italijanska akcija samo začasnega značaja in ima namen notranje urediti to pokrajino. Zastopnik italijanskega poslaništva je angleškemu zunanjemu ministru zagotovil tudi, da Italija ne namerava nikake vojaške akcije gle- de otoka Krfa, ki leži na južnem koncu albanske obale. Angleški zunanji minister lord Hali-fax je italijanskemu zastopniku dejal, da gleda Anglija zelo resno na italijansko zasedbo in da si pridržuje pravico do vseh potrebnih sklepov, katere ji bodo narekovale njene koristi. V zvezi z dogodki v Albaniji sta bila pri angleškem zunanjem ministru sprejeta tudi grški in romunski poslanik. Mussolinijeva zahvala naši vladi Belgrad, 10. aprila. Predsednik italijanske vlade Mussolini je po italijanskem poslaniku v Iielgradu poslal predsedniku jugoslovanske vlade Dragišu Cvetkoviču posebno brzojavko, v kateri se zahvaljuje za nepristransko vedenje naše driave ob italijanski zasedbi Albanije in pravi, da italijanska vlada in italijanski narod znata to vedenje ceniti. Sedanji dogodki bodo pripomogli še k tesnejšim prijateljskim odnošajem med obema driavama, kar je tudi Mussolinijev namen. Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je dalo listu »Giornale dltalia« tole izjavo: »Vesli, ki jih je del tujega časopisja razširil, češ da je Jugoslavija v zvezi z dogodki v Albaniji sprejela izredne ukrepe, so netočne. Jugoslovanska vlada je v neprestanem stiku s italijansko vlado. Italijanska vlada je pripravljena varovati koristi Jugoslavije. Jugoslovija želi, da se spor čimprej konča in gleda na vso stvar izključno s stališča jugo-slovansko-italijanskega sporazuma, od katerega se Jugoslavija ne misli oddaljiti. Zaradi lega Jugoslavija s pozornostjo spremlja dogodke v Albaniji,.« Izredna sefa angleške vlade in sklicanie obeh zbornic: Anglija bo jamčila za sedanje stanje na Balkanu Veiti o morebitni odpovedi italijansko-ang'eikega sporazuma iz 1.1938. Zbiranje angleškega sredozemskega brodovja London, 10. aprila. Zaradi zadnjih dogodkov v Albaniji, ki so po angleškem mnenju spremenili dosedanje ravnovesje v Sredozemskem morju, je bila danes po dolgih letih prvič med velikonočnimi prazniki sklicana izredna seja angleške vlade. Predsednik vlade je prišel nalašč zato s počitnic. Seja se je začela ob 11 v zunanjem ministrstvu. Na njej so natančno proučili položaj v Sredozemskem morju in v srednji Evropi, ugotovili pravni značaj italijanskega koraka ter ugotovili, kakšne posledice bo zasedba Albanije imela v bodoče za razmerje med Italijo in Anglijo. Vsi ministri so bili mnenja, da so dogodki v Albaniji izredno važni za vojaški in politični položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Teh dogodkov ne gre gledati samo kot osamljeno dejanje, marveč je v njih že nakazana možnost za nadaljnje prodiranje Italije na Balkan, pri čemer je po sodbi angleške vlade zlasti prizadeta Grčija. Angleška vlada se je na seji bavila z 'ukrepi, ki bi bili potrebni za pomoč Grčiji ob primeru kakega napada. Posebno pozornost so posvetili otoku Krfu, čigar lega je za Anglijo izrednega vojaškega pomena z ozirom na Jadransko morje. Zaradi Krfa in njegove usode vlada velika skrb tudi v Atenah, kakor s« glase poročila, ki jih je dobilo angle- ško zunanje ministrstvo iz Grčije. Na seji so sklenili, da se bo Anglija takoj začela pogajati z Romunijo, Madžarsko in Turčijo glede sodelovanja pri zvezi proti napadalcem; Grčiji pa bo ponudila jamstvo za njeno neodvisnost in nedotakljivost, kakor je to storila že glede Poljske. Seja vlade je trajala dve uri in četrt. 0 njej ni izšlo nobeno uradno poročilo. Vlada je sklenila zaradi dogodkov v Albaniji sklicati obe zbornici na sejo v četrtek, 13. t. m. Na seji zbornic bo predsednik vlade Chamberlain najbrž izjavil, da Anglija jamči za grško mejo. V angleški javnosti prevladuje mnenje, da ho vlada odpovedala prijateljski sporazum z Italijo, sklenjen pred letom dni v Rimu. Anglija je po javnem mnenju do tega koraka upravičena iz treh razlogov: 1. Italija je v nasprotju s to pogodbo izredno pomnožila svoje čete v Libiji. 2. Kljub določilom tega sporazuma in kljub večkratnim angleškim opominom ni umaknila še svojih čet iz Španije, čeprav je vojna tam tudi uradno že končana. 3. Z zasedbo Albanije ter z gornjima dejstvoma je po angleškem mnenju spremenjeno sedanje stanje na Sredozemskem morju, kar daje Angliji pravico za odpoved omenjene pogodbe. Danes ob 16 se je sestal zunanjepolitični odbor ministrov pod predsedstvom Chamberlaina. Razpravljal je o angleških korakih po zasedbi Albanije. Vse angleške vojne ladje, ki so bile na oddihu po raznih italijanskih, francoskih, grških in afriških pristaniščih ob Sredozemskem morju, so morale danes nenadno odpluti v neznano smer, kar govori o zbiranju angleškega brodovja za primer kakih novih dogodkov na Sredozemskem morju. London, 10 aprila. Zunanjepolitični odbor ministrov bo skupno z zastopniki angleške državne obrambe nadaljeval svoje razgovore jutri. Seja vse vlade je sklicana za v četrtek dopoldne, Iz poučenih krogov poročajo, da bodo na tej seji določili besedilo izjave, ki jo bosta prebrala predsednik vlade Chamberlain v spodnji zbornici, zunanji minister Haliiax pa v zgornji zbornici. Chamberlain in Halifax bosta izjavila, da jamči Anglija ne le za nedotakljivost in neodvisnost Grčije, marveč za nedotakljivost sedanjega stanja na vsem Balkanu in da je pripravljena pomagati katerikoli balkanski državi, ki b{ bila ogrožena po kakem napadu izven Balkana. Pri vseh teh porazih bo An-izven Balkana. Pri vseh teh napadih bo Anglija najtesneje sodelovala s Francijo. Beg Albancev v Jugoslavijo Podgorica, 10. aprila, m. Italijanske čete so že v soboto vkorakale tudi v Skader in je bilo s tem zasedanje večjih albanskih krajev končano. Pred prihodom italijanskih čet v Skader so na naše ozemlje začeli prihajati begunci, med katerimi je bilo nekaj častnikov, navadnih vojakov ter civilistov, poleg tega pa še nekaj osebnosti, ki so bile v tesnih stikih s bivšim albanskim kraljem Zogom. V Podgorico je prispel tudi brat ministra Muse Juka, Sulejman Juka, dalje prefekt Dokidine Hoidu Sulejman, ravnatelj albanskih starin ter nekaj drugih vplivnejših osebnosti iz mesta Skadra. Poročila, ki so prispela v Podgorico, pravijo, da so Italijani naleteli v pristanišču Sv. Ivan Meduanski na precej hud odpor Albancev. Tedaj je priletelo nad mesto tudi 18 italijanskih letal, ki so se pozneje pojavila nad Skadrom ter metala letake v albanskem jeziku, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se vda brez boja. Šoferji iz Skadra so zaračunali za prevoz vsakega posameznega begunca iz Skadra do naše meje po 10 do 20 zlatih napoleondrov. V soboto dopoldne se je našim obmejnim oblastem javilo več albanskih častnikov in vojakov, čim so ti zvedeli, da se Skader ne bo branil. Zdaj je v Podgorici 30 albanskih častnikov in 50 navadnih vojakov, poleg tega pa precej orožnikov, financarjev in ostalih beguncev. Podgorica, 10. aprila, m. Italijanske Čete, ki so zavzele Skader in njegovo okolico, so 10 km oddaljene od naše meje. Na meji vladata mir in red. še vedno prihajajo v manjših skupinah begunci. Skoplje. 10. aprila, m. Sem je pribežal brat albanskega kralja Zoga s spremstvom, v katerem je načelnik albanskega generalnega štaba. prefekt iz Tirane, več višjih častnikov in razne albanske odlične osebnosti. Ti begunci so sc nmnknili čez mejo po hndih bojih pri Lješu. Brat kralja Zoga je odklonil vsako izjavo časnikarjem. Vesti 11. aprila Sv. oče Pij XII. je imel na Veliko nedeljo med slovesno službo božjo v cerkvi ev. Petra pridigo, v kateri je dejal, da danes ves svet govori o miru, da pa miru na svetu ni in ga ne bo, dokler ne bodo začeli narodi drug drugemu zaupati in hoditi po svetlejših potih, kakor hodijo doslej. Sv. oče je na koncu pridige rotil vse odgovorne državnike in poglavarje sveta, naj gledajo za mir, pravičnost in usmiljenje. Množice, ki so poslušale njegov govor na trgu sv. Petra, so priredile po maši sv. očetu viharne manifestacije. Z zasedbo Albanije ima Italija v rokah ključe do Jadranskega morja, 8 čimer je onemogočena vsaka akcija njenih nasprotnikov v tem delu Sredozemskega morja — taka je sodba vsega evropskega tiska po zadnjih dogodkih v Al baniji. Poglavarji raznih albanskih rodov, knezi in odlič niki so že dolgo časa poSiljali v Rim prošnje v katerih so prosili Italijo, naj jih pride odrešit in ponujali albansko kraljevo krono italijanskemu vladarju — piše današnje italijansko časopisje, ki ta pisma z datumi iz januarja in februarja priobčuje zdaj. O premikanju nemške vojske na poljski meji trdijo nemški krogi, da je to premikanje po trebno zaradi tega, ker se je začela nemšks. vojska vračati iz Češke in Moravske na svoje stare postojanke. Nemška vlada zanikuje vse vesti o tem, da bi zbirala kake čete vzdolž holandske meje. Iz Holandije pa poročajo, da so zadnje dni tam poskrbeli za vse potrebno, da v primeru nevarnosti poženo v zrak ceste, mostove in nasipe. Po nekaterih napovedih bi predsednik italijanske vlade Mussolini moral že danes obiskati Tirano, a je potovanje preložil, dokler ne bo čisto jasno, kakšno stališče bodo do zasedbe zavzele tuje države. Ljubljana od včeraj do danes Prav za prav tale zgornji naslov ne drži bog-vi' kako posebno; boljše bi bilo, če bi zapisali od predvčerajšnjim pa do danes, kajti od sobote ee /.e nismo nič oglasili. No, prav posebno velikih novic ni bilo v tem času. O praznikih je navadno puvsod zložno zatišje. Zlasti še, če so tako lepi kakor so bili letošnji, ki so nas razveseliii z naj-krasnejšim spomladanskim vremenom. Ljudje so ta dva dni prav pošteno praznovali in se odpočili od tedenskega truda. Ogledali so si procesije, hodili so na sprehode, obiskovale znance, zlasti sorodnike, dobro jedli (čemu so pa potice in gnjati) in pili ter tudi sekali pirhe in pomaranče — kakor je že pri nas star običaj, ki se je že vedno lepo obdržal. Včeraj so bili večinoma doma ali pa vsaj v neposredni bližini mesta. Danes pa so se odpravili ven. »Strašno« mnogo jih je bilo na Šmarni gori; nekateri pravijo, da toliko, da se je šmarna gora |iod njihovo pezo spet nekoliko sesedla in ponižala. Pa tudi pri Sv. Katarini ni bilo prav nič boljše. Tisti, ki so se vozili zdaj ta dva praznična dneva z železnico, vedo povedati, da so bili vlaki natlačeno polni naših dobrih meščanov, ki so se podajali na deželo, da bi spet nekoliko popasli travnike in livade, kjer je prva pomlad že raztrosila za nekaj poštenih košev svojega nežnega, pisanega cvetja. Ljubljančani niso kar nič dosti prebirali, kam bi jo mahnili. Pravijo, da jih je bilo ta dva dneva videti povsod dovolj: na Notranjskem, na Gorenjskem, na Štajerskem in na Dolenjskem. Nekaj sto pa jih je odšlo tudi v zamejstvo, tja v Italijo in v Nemčijo večinoma. Zadnji politični dogodki v našem sosedstvu so bili vzrok, ki je napravil, da so tisti, ki so ostali čez praznike v mestu, govorili neprimerno vež kakor druga leta ob prazničnih dneh. Povsod, na ulici, v kavarni, v gostilni in doma se je laz-govor sukal 6koraj samo okrog ene reči: kaj je povedala ta radijska postaja, kaj ona, kaj se bo zdaj zgodilo, ali bo vojska ali je ne bo in podobno. Lahko rečemo, da Ljubljančani o teh rečeh že skoraj pet in dvajset let niso toliko razpravljali kakor so včeraj in danes. Letošnje procesije so bile zelo lepe Kakor vsako leto, so bile tudi letos procesije izredno lepo obiskane. Staro je izročilo, da se Ljubljančani udeleže vseh procesij; če že ne gredo v vseh sami za sprevodom, potem stoje ob strani kot gledalci. V Ljubljani je ob tri četrt na pet popoldne pričela stolna procesija. Najsvetejše je nosil sam škof g. dr. Rožman ob asistenci kanonikov in duhovščine. V sprevodu so stopali številni dostojanstveniki z banom g. dr. Markom Natlačenom ter divi-zionarjem g. Lukičem. Župana dr. Adlešiča je zastopal podžupan dr. Ravnihar. Za procesijo pa so šli tudi prav številni občinski svetniki. Univerzitetne oblasti je zastopal rektor dr, Kušej z dekani posameznih fakultet. Opaziti pa je bilo naše narodne poslance z gg. Masičem, Golio in Riglerja. Obrtno zbornico je zastopal predsednik Ivan Ogrin s svetnikoma Kavko ter Šimencem. Za procesijo je šlo dalje slovensko katoliško akademsko starešinstvo, akademiki in akademke, dalje Prosvetna zveza, zastopnice katol. ženstva in druge naše organizacije. Tudi ostale procesije pri posameznih farah so bile prav lepe. Tako frančiškanska, šempetrska, trnovska, viška, križevniška in v ranem jutru pro-resija iz cerkve Srca Jezusovega. Povsod so mestno občino zastopali svetniki iz zadevnega okraja. Vreme je bilo tokrat izredno naklonjeno. Meščani so lepo okrasili okna svojih hiš in razpostavili po njih goreče sveče. Prav lep je bil zlasti nočni pri-7or, ko so bila v krajih, tain kjer so šle pozne procesije, vsa okna lepo razsvetljena. Domača premiera v operi Snoči je bila v opernem gledališču premiera izvirne domače operete »Vse za šalo«. Ta opereta je v Mariboru doživela prav lep sprejem od strani občinstva, saj je bila od lanskega božiča pa do-zdaj uprizorjena na mariborskem odru kar sedemnajstkrat. Libreto za to opereto je napisal Danilo Gorinšek, ki igra v Mariboru 7. velikim uspehom komične vloge. Gorinšek je prišel to delo režirat tudi v Ljubljano ter je skupaj z dirigentom Zebre-tom zadevico tudi prav okusno pripravil. Glasbeni del operete je oskrbel znani vojaški kapelnik Ji-ranek, ki je pokazal, da je v tovrstni glasbeni kompoziji prav domač in iznajdljiv. >Vse^ za sallva mn ... r---- Kostič 6, Pirc, Vukovič 5 (—1), Broder, ^ kr0giamf samokresa, ki ga je sprožil oče, Schreiber 5, dr. Vidmar 4^, lreinfalk 4(1), Les- 25 letni posestnikov sin Kranjc Martin. Dolgo nik, Tomovič 4, Vidmar ml., Avirovič 3'A (1), Pe- - - —-------------«- ~'~ tek 2 (1), Rožič 1, dr. Kalabar H (2). Vdan! v božjo voljo sporočamo žalostno vest, d« se je naš ljubljeni mož. ata, stari oče, tast in stric, gospod ANTON ŠKRBE trgovce in posestnik na Veliko nedeljo 9. aprila ctf> 5 popoldne, lepo pripravljen za večnost, preselil v boljše življenje. — Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 11. aprila 1989 ob 10 dopoldne iz biee žalosti na farno pokopališče. Žuieraberk, dne 10. aprila 1989. Ivank* roj. Povelj, žena. - Marija por. Nahtigal, Jožefa por. Mri*«. Anton, Julka por. Lindič, Stanko, Jože, Ralko, otroci. -UMold Nahtigal, Andrej Modic, Jofce Lindič, zetje; Marij* roj. Benčina, snaha. IX. Kolo Danes dopoldne so začeli igrati IX. kolo. Prva je bila končana igra med Vidmarjem ml. in Božičem. Igrala sta damski gambit, ki ga Rožič bolj površno pozna. Izgubil je kmalu vaznega kmeta in se je že po 14 potezah udal. To je bila najkrajša igra doslej, . Lešnik — Petek: Rettyjeva igra. Petek si je zgradil dobro pozicijo s tem, da je žrtvoval dva Šola za kanarčke. V Ameriki so ustanovili posebne učilnice za kanarčke. V njih dobivajo ptički temeljito »glasbeno izobrazbo«. Najdarovitejše mladiče aapro v posebne kletke in jim daja prvovrstne glasbene učitelje. Učenci morajo poslušati gosli, harfo, orgljice in zvončke, ki jih skušajo e svojimi čudovitimi glasovi spretno oponašati. Na ta način upajo Američani odgojiti prvovrstne pevce, ki bodo znali proizvajati cele umetniške koncerte In glasbene akademije. Ptički dobijo po dovršeni šoli posebno diplomo in naslov. Ako ima priklenjen pes tudi odveč kosti, jih drugim ne pusti. časa se že nista razumela, se prepirala in gledala po strani. Ko je šel Martin v soboto dopoldne po cesti, ga je oče nenadoma trikrat ustrelil z veliko avstrijsko repetirko, da se je Martin zgrudil v mlaki krvi in obležal. Krogle so Martinu prestrelile grlo ter desno in levo ključnico. Morilec cu doma, je dobil od zasledovalcev težko poškodbo s kolom po glavi, vendar je bil še toliko močan, da je bežal in se skriL Čez nekaj minut so bili na kraju zločina celjski reševalci v uniformah, da bi odpeljali Martina, ki je bil nezavesten, v celjsko bolnišnico. Prav takrat so jjudje pri»U na sled morilcu in bi ga gotovo ubili, ce ne bi tega preprečila oba celjska reševalca. O^e je hotel ustreliti še ženo in se Je že približal hiši, odkoder pa so ga kmetje pregnali v gozd. Reševalec Kla-zin je takoj stekel za njim in mu zaklical, naj se ustavi. Ko je morilec zagledal uniformo, se je prestrašil in počakal. Klazin mu je zaklical: »Roke v zraki«, kar je morilec tudi sloril. Bil je tako preplašen, da se je kar tresel. Klazin mu je nato vzel samokres, v katerem je imel še dva naboja. Očeta in sina so odpeljali z reševalnim avtomobilom proti Celju. Očeta so izročili vojniškim orož- je nato zbežal v gozd in čakal trenutka, da izvrši še drugo krvavo dejanje. Kmetje so tekli —- . - . , za njim v gozd in bi ga gotovo ubili, če bi ga le I nikom, sina pa so odpeljali v celjsko bolnišnico, dobili v pest. Gašparjev oče, kakor pravijo Kranj- I kjer je danes ob 4 popoldne podlegel poškodbam. UZHJEmHH POSOJILNO REGISTR0VANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkorožna posojila Od tu in tam Razstavo svojih slikarskih del je priredila v Belgradu rvska velika kneginja Olga. Obubožana princezinja je sestra zadnjega ruskega carja Nikolaja II., poročila pa se je bila še pred vojno z navadnim častnikom ruske vojske. Njena poroka je takrat izzvala med ruskim plemstvom in na dvoru samem veliko razburjenje in zgražanje. Toda kneginja Olga se ni. ozirala na te ukoreninjene predsodke ter je rajši odložila vse časti, samo da se je poročila s človekom, ki ga je imela rada. Revolucija tudi njej ni prizanesla in je morala bežati na Dansko. Tam se je posvetila slikarstvu ter dosegla lepe uspehe« Njena belgrajska razstava je po mnenju strokovnjakov zelo lepo uspela, saj je bilo prodanih že lepo število slik. Poleg nje pa razstavljajo še drugi ruski slikarji emigranti, ki bivajo po raznih državah Evrope. Velike neprijetnosti s svojo ženo je doživel bogati srbski izseljenec Svetislav Radisavljevič. — Mož je šel pred tridesetimi leti s trebuhom za kruhom v Ameriko. S pridnim delom si je zaslužil lepe denarje in sledu j ič sklenil, da se bo oženil. Dobil je zvezo z neko Belgrajčanko, ki mu je ugajala ter ji plačal potnino, da se je pripeljala k njemu v Ameriko. Kmalu po poroki sta se vrnila v domovino in začela nakupovati posestva. V bližini Svilanjca sta kupila večje posestvo, ostali denar, ki ga je bilo več kakor milijon pa sta naložila v hranilnico. Hudo pa je bil Radisavljevič razočaran, ko je nekega dne opazil, da njegove žene ni nikjer. Iskal je in stikal za njo, dokler ni izvedel, da je prodala posestvo v Svilanjcu, ukradla njegovih 300.00 din in pobegnila z nekim drugim mladim fantom preko morja v — Ameriko. Radisavljevič je sedaj izročil stvar svojemu odvetniku, da bo tožil nezvesto ženo. Baje 6e je žena že pojavila v Belgradu in si kupila lepo hišo, v kateri živi z drugim možem. Afera s tatvinami zakladov ruskih emigrantov v naši državi se bliža koncu. Dva Rusa, Kva-šinski in Genzelj, sta bila upravitelja velikih dragocenosti, ki so jih bili Rusi prinesli iz svoje domovine. Zakladi so bili večinoma zlatnina in dragulji, vredni več milijonov dinarjev. Upravitelja pa sta v zadnjih letih zaklade pridno vnov-čevala ter jih prodajala največ na Nizozemsko, kjer je trgovina z dragulji najbolj razvita. Naredila sta si lepe milijone, preden so jima prišli na sled in ju zaprli. Okrog 40 oškodovanih emigrantov je policija v Belgradu zaslišala, da je približno ocenila povzročeno škodo, toda tri glavne priče so med tem ^ že umrle. V neki amsterdamski banki so odkrili predal, ki se je glasil na ime Kvašinskega, toda zaradi odpora banke same ga tamkajšnja policija ni 6mela odpreti. Zato ga je zapečatila. Verjetno je, da je tam spravljenih še mnogo dragocenosti, tako da bo mogoče vsaj delno povrniti oškodovanim Rusom ukradeno blago. Posebne pozornosti egiptskega kralja Faruka je bil deležen ravnatelj nekega zagrebškega hotela Franjo Kalajzič. Kalajzič se je kot dober matematik začel ubijati glavo s tajnami egiptskih piramid, zlasti pa z načrti, po katerih so Egipčani piramide gradili. Kalajzič je ugotovil, da so bili stari Egipčani dobri poznavalci geometrije ter 60 se svojega znanja posluževali tudi pri gradnji piramid. Pri nadaljnjem študiju se mu je odkrila posebna teorija, s katero se da po njegovem mnenju razložiti način gradnje vsake piramide. Svoje izsledke je Kalajzič popisal ter jih poslal egipt-skemu kralju Faruku. Nedavno tega pa je dobil iz dvora odgovor, da se kralj Faruk za njegove ugotovitve zanima in ga vabi, naj pride kot njegov gost v Egipt, da bo mogel na piramidah samih preizkusiti svojo teorijo in ugotoviti, če drži. Kalajzič se bo vabilu seveda odzval. Ogromno škodo so lani naredili v naši državi volkovi. Ta žival je v zahodnih delih naše države že zelo redka, toliko bolj pa je razširjena v južnih pokrajinah. Siromašno prebivalstvo se jih otepa na vse možne načine, v prvi vrsti pa redi doma pse. Jugoslavija premore več kot pet milijonov psov, od česar odpade na vardarsko banovino pol milijona. Zanimivo je, da prideta tam povprečno po dva psa na vsak dom. Uspešna obramba proti volkovom pa je še vedno težka. Samo lani so volkovi v vardairski banovini raztrgali 309 konj, 111 oslov, 28 mul, 1050 goved, 15 bivolov, 15.377 ovac, 10.430 koz in 384 svinj. Skupaj so uničili skoraj 28.000 glav živine, kar pomeni okrog 3 milijone din uničenega narodnega premoženja. Pa tudi ljudskih žrtev so lani našteli 20. Večinoma so bili pastirji, ki so jih volkovi raztrgali, ko so pasli svoje črede. 70 let je Sc preteklo, odkar je bila ustanovljena v Belgradu policija. Takrat je bil Belgrad razdeljen še v dve upravni enoti: na srbski del, kjer je imel oblast srbski knez, in na turški del, kjer je vladal paša. Srbi so spadali pod srbski kazenski zakon, Turki pa spet pod svojega. Mnogo neprijetnosti so Srbi doživljali zaradi odredb, da odgovarja vsak Turek za storeni zločin le svojemu paši, pa naj je bil zločin izvršen na srbskih ali turških tleh. Razvada se je preveč razpasla, dokler ni takratni notranji minister Nikola Hri-stič ustanovil orožniško postajo v Belgradu in začel odločno zatirati vsako protizakonitost. Tudi Turka, ki se je bil pregrešil na srbskih tleh, so orožniki pretepli, če so ga le dobili v pest. Ustanova policije je izzvala med Turki sicer veliko ne-volje in protestov, toda ob odločnosti srbskih knezov je ostalo pri tem. »Nmav čez izaro« Nenemške narodnosti v rajhu Po »Koroškem Slovencu« posnemamo: Notranji minister dr. Frick je minuli teden inozemskim diplomatom in časnikarjem obrazložil položaj nenemških narodnih skupin v Nemčiji. Ponatiskujemo važnejše odstavke njegovega govora: Narodni socializem je postavil narodnost v osrčje političnega hotenja. Nemcem velja danes kot neovrgljiva resnica, da tvori ves nemški narod, kjerkoli v svetu se nahaja, enotno narodno telo. Nikdar pa ne bo mogoče doseči, da bi se narodne meje popolnoma krile z državnini mejami. Zato je potrebno, da se tuji narodnosti v drugih državah ohrani njena naravna življenska pravica. Lahko si pripadnik svojega naroda in hkrati polnovreden državljan države, ki jo vodi drug narod. Ker nam je narodnost bistvo državnega in strankinega življenja, je samoobsebi umevno, da uveljavljamo tudi napram drugorodnim državljanom temu primerno stališče. Vodja države se je v državnem zboru opetovano v tem smislu izjavil in je odklonil prisilno ponemčevanje nenemških narodnih skupin. Pravica drugorodnih narodnih skupin v Nemčiji, razen nekaterih začetkov, še ni posebej uzakonjena. Za nas narodne socialiste pa so besede in smernice našega vodje obvezna postava. »Narodni socializem načelno jamči vsem tujim narodnostim v državi popoln samosvoj razvoj. Samoobsebi umevno pa varnost države pri tem ne sme biti ogrožena. Narodne skupine se smejo svo- bodno organizirati, Vendar pa smejo biti člani njihovih organijacij samo državljani rajha in ne ino-zemci. Nadalje velja sledeče splošno načelo: Kjerkoli državni zakon predvideva organizacijo, obvezno za vse državljane, se morajo v to organizacijo vključiti tudi člani nenemških narodnih skupin. To velja predvsem za vse gospodarske organizacije. Razumljivo je, da postopanje drugih držav napram nemškim manjšinam ni brez vpliva na postopanje Nemčije napram manjšinam dotičnih držav. V poštev pridejo predvsem države-sosede, pri katerih se narodnostne meje ne krijejo z državnimi mejami. Narodno-socialistična država pa bo stremela za tem, da na podlagi dvostranskih sporazumov s sosedami uredi položaj narodnih skupin na miren in prijateljski način.« Minister je zaključil: »Bodite uverjeni, da imamo nedvomno najgloblje razumevanje za tuje narode in njihove narodne skupine v Nemčiji. Nemški narod je z gorečo ljubeznijo povezan s svojo nemško narodnostjo. Njegova narodnost mu je podlaga njegovega državnega in narodnega razvoja, njegove notranje in zunanje politike.« »VSlkischer Beobachter« dostavlja k ministrovemu govoru sledeče: »Smatramo se za narod v osrčju Evrope. Česar inozemstvo ni razumelo in ni moglo razumeti doslej, bo mogoče doumelo sedaj, ko se pošteno prizadevamo za pravice drugih. Trpljenje preteklosti in nova vera našega časa, ki nas je naučila ljubezni in zvestobe lastnemu narodu, sta nam vzbudili izreden čut za vsa narodna vprašanja.« Z Goriške, Krasa in iz Istre Duhovniške vesti Na dveletno konfinacijo je bil obsojen župnik Krtel iz Vojskega v Brdih. Pred konfinacij-sko komisijo pri go.riški prefekturi pa 6ta bila te dni poklicana tudi dekan Pavlin iz Kobarida in župnik Bregant 'z Cerovega v Brdih. Bila sta sicer izpuščeia, toda dobila sta nalog, da se morata zglasiti pri goriškem nadškofu Margottiju, kjer bosta dobila obvestila o nadaljnjem poet o* zanju. — Za dekana v Idriji je bil imenovan italijanski duhovnik, iz Devina pa bo premeščen župnik Stanič. Iz Afrike se vračajo tudi v Trst Zadnje čase se vračajo v domovino številne italijanske družine, ki 60 bivale v Tunisu. Kaj jih je prav za prav privedlo nazaj v Italijo, je še težko reči. Nekateri pravijo, da sa temu krivi. Francozi. Kakor v ostale italijanske kraje, tako ec je vrnilo nekaj družin iz Tunisa tudi v fetro. V Tret je prišlo iz Afrike nazaj deset družin. Ker eo po.večini zelo revne, upajo, da bodo kmalu dobile zaposlitev in kruh. Mesojedci ravno niso... Da je Tret veliko mesto, kažejo tudi statistični podatki o tem, kolikoi mesa so Tržačani pojedli v zadnjem letu. Nič manj kot 7,640.921 kg. Od tega odpade na teletino 1,950.029 kg, govejega mesa 1,931.328 kg, volovskega 1,800.000 kg, konjskega 430.717 kg, svinjskega 8829.903 kg ter mesa domačih zajcev 50.275 kg. Te številke niso tako zelo zgovorne, kakor pa če povemo, da odpade na vsakega Tržačana na leto povprečna 30 kg mesa. Prav preveč ga ni. Oddaja žita, kolikor ga je »odveč« V Italiji imajo posebne urade, ki vodijo pregled, koliko so kmetje pridelali žita. Kar kmet potrebuje žita za nujno domača porabo, ga lahko obdrži, drugega pa mora oddati državi. To žito, kar ga je »odveč«, zbirajo v velikih skladiščih. Seveda žito kemtje ne dajo državi zastonj. Letos je imelo žita še kar precej visoko ceno. Kmetje so se pritoževali le nad tem, da 60 jim takqj pri oddaji žila odtegnili 10%, češ da je žito premalo očiščeno in je med njim vsaj toliko 6meti, kolikor sc* jim krajevni činitelji pri pobiranju žita odtrgali. Zvedelo se je nazadnje le, zakaj 60 kmetom toliko odtrgovali. To se je zgodilo zjJv°j ker je zadnje čase izginila iz omenjenih skladisc precejšnja količina žita. Aretirali sa nekaj oseb, ki so imeli posla pri teh skladiščih, vendar pravijo, da so vsi tisti, ki so bil aretirani, nedolžni, in da so to svojo nedolžnost tudi kaj lahko dokazali. Taka je zdaj nekaterim res prava uganka, kam izginja žito tako brez sledu. Predvsem bi to'radi vedeli kmetje, ki jim zaradi takšnih nerešljivih ugank odtrgujejo po 10% pri oddaji žita v silose. Po strehi je hotel ubežati ognju Zadnjič smo poročali o velikem požaru v Lokvi, ki je zahteval smrtno žrtev. Podoben požar je izbruhnil te dni v Gropadu. Začelo je goreti pri nekem posestniku na skednju, kjer je bilo spravljenega precej sena in druge krme-Ker je tedaj pihala burja, je bilo vse poslopje v trenutku v plamenih in gasilci ,ki so, brž prihiteli iz Trsta, niso mogli rešiti nčesar več. Domačini in gasilci pa so tedaj videli pretresljiv prizor: 28letni Franc Gregorič je v trenutku, ko je bila streha že vsa v plamenih in je bilo _PJ'* čakavati, da se bo vsak hip zrušila na pogorišče, stekel po strehi, da bi ušel ognjenim zubljem. Tedaj pa se je streha sesula in pokopala pad seboj Gregoriča. Našli so njegovo truplo čisto zo-gljenelo na pogorišču. Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja In teta. gospodična ELZA HROVAT poštna uradnica Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 11. aprila^ 1939 ob dveh popoldne iz hiše žalosti Poštni dom, Tyrševa cesta št. 37, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. aprila 1939 v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 10. aprila 1939. Ž a 1 u j o kategorični imperativ«, so zaigrali s tako voljo in požrtvovalnostjo, da je moral vsak nsaprotnik položiti orožje in pustiti točke. Tako je bilo tudi včeraj. Srečanje samo je bilo od sile važno, saj je pomenilo boj za vse; predstavljalo je zadnjo rešilno bilko, za katero so se morali prijeti brodolomci in se po nji izko-bacati iz prenevarnih voda na suha tla. Kljub velikemu prazniku in kljub izredno lepemu vremenu, ki je ljudi izvabilo večinoma na izlete v bližnjo in daljno okolico, se je na igrišču SK Ljubljane nabralo kar skoraj 1500 občinstva — dovolj visoko število! Ob štirih so se na igrišču pred sodnikom Rakičem iz Sarajeva prikazali najprej gostje v tejle zasedbi: Gašparšič-Štifič-Madžarič, Gušič- dr. Zimič-Starej - Golub- Hripko - Koprivnjak - Bra-ška-Solerti. Dato pa so nastopili še domači v nekoliko izpremenjeni postavi: Lindič, Ceglar-Ber-toncelj Stanko, Sercer-Pupo-Boncelj, Janežič-Ton-ček-Grintal-Nikolič-Trko. Sprememba se je dobro obnesla. Rezultat 3:1 se zdi dovolj zgovorna priča, da so bili domači superiorni gostom. Kdor pa je gledal potek, si je moral priznati, da to ne drži v celem. Gostje so se držali ves čas prav dobro in so podlegli šele, ko so izgubili vratarja, ki je moral zaradi nešportnega vedenja odriniti v garderobo. Dali pa se tudi po njegovem odhodu niso kar tako, ves čas so bili prav nevarni, čeprav so imeli igro zaprto — ker so spretno uprizarjali pobege in predore, ki so bili večkrat kar hudo nevarni. Varaždinci imajo prav trdno, tehnično dobro podkovano moštvo, toda njihova igra še ni zrela tako kakor je na primer zrela igra Skop-Ijaneev, ki v akcijah kažejo zavidanja vredno inteligenco in bogastvo idej. Slavija je žilavo moštvo, ki ima nekaj izrednih poedincev (Starej, Bradaška in še vedno dobri Koprivnjak), v celem pa goji igro, za katero je tipična lastnost kalkuliranje s presenečenji, ki jih na zamerjena terišča prinašajo nagli predori. Igra domačih še vedno preeej zaostaja za tisto, ki nas je bila jeseni navduševala. Res da pride od časa do časa do krasnih, gladkih kombinacij, ki gledalce prisilijo k bučnemu odobravanju, toda v celem je igra še močno raztrgana in vse preveč slučajnega je v njej. Najlepše akcije pokvari pogosto napol poti slabo oddan pas ali pa nesmiselna poteza igralca, ki v posamezni poziciji napravi prav to, česar ne bi bil smel in opusti ono, kar bi bil na vsak način moral storiti. Obramba se počasi le nekoliko boljša, kljub temu, da Ceglar in Lindič še zdavnaj nista dosegla svoje najboljše forme. Včeraj se je pokazalo, kako koristna je v moštvu halflinija, ki zna dobro razdirati in držati zvezo med zunanjima linijama. Šercer je bil na stranskem halfu stoodstotno boljši kakor je na eenterhalfu. V sredi je spet zablestel Pupo kakor ob svojih prav dobrih dneh; ugodnega vtisa, ki ga je bil napravil s splošno svojo včerajšnjo vrednostjo, ni mogel pokvariti niti z nekaterimi slabše oddanimi žogami. Boncelj jo odličen razdirale«, toda do konca življenja menda ne bo znal prav podajati; sam si neprestano kvari že dosežene uspehe, tako da mora namesto enega samega, opravljati dvojni napor. V napadu sta bili dve živahni in borbeni zvezi, ki se sicer nista Se povsem vživeli v svojo vlogo, vendar pa sta prinesli v Igro mnogo svežosti in dali vsej prvi črti velik delež podjetnosti in zagrizenosti. V tej okolici se je boljše počutil tudi Grin- tal. Krili sta bili zelo različni po vrednosti: Erber je bil dober, na Janežiča pa so se igralci in gledalci po pravici jezili, ker je sproti skoraj slednjo že lepo izdelano stvar v zadnji fazi kvaril in rušil. Zdi se, da iina hudo šibek vidni živec... Ljubljana je bila v vsej tekmi premočna, vendar so prvi gol zabili Varaždinci po krajšem, dokaj nevarnem obleganju v 42. minuti prvega polčasa. Koprivnjak je driblal dva tri domačine, nato pa tik preden bi bil moral priti v klešče, iz obrata na neverjetno spreten način ustrelil silovit 1:0 za Varaždinsko Slavijo. V 5. minuti drugega polčasa je Grintal ob Gašparšiču, ki je stekel iz gola, lepo izenačil — 1:1. Gašparšič, bivši vratar ljubljanskega Slovana in v tistih časih precej znani »kazenski odbornik«, je pri tej priliki zagrešil prav grdo nešportnost. S pestjo je udaril Janežiča v obraz in ga tudi surovo sunil s čevljem. Osem minut je trajalo, preden se je ogorčenje občinstva poleglo. Sodnik Rakič je vročekrvnega moža nato odstranil z igrišča. Slavija je desno zvezo, Hripka, poslala v gol in je do kraja igrala z desetimi možmi. V 12. minuti je Tonček zelo lepo podal z glavo Nikoliču, ta pa naprej Erberju, ki je streljal od strani 2:1 za Ljubljano. Ljubljana je od tega časa pritiskala strahovito, zdelo pa se je, da rezultata ne bo mogla zvišati. Nekajkrat je celo ob varaždinskih predorih malo zadišalo po nerodni stvari: izenačenju. Šele v 43. minuti je Erber zelo lepo pobegnil in spet v ostrem kotu z močnim strelom postavil 3:1. Sodil je to dokaj razburljivo srečanje Sarajevčan Rakič, ki ni posebno dobro sedel v sedlu. BSK:Bask 5:0 Belgrad, 10. aprila. Na velikonočno nedeljo sta bili odigrani na igrišču BSKa prvenstveni tekmi med BSK in Baskom in Jugoslavijo in Jedinstvom. Prvo tekmo je pred 6000 gledalci sodil Stefanovič. Tekma j je potekala vseskozi v premoči »plavih«, ki so s svojim tehničnim znanjem zadovoljili gledalce. BSK je z lahkoto premagal svojega nasprotnika in mu ni bilo treba, da bi se za dve točki pretegnil. Do 21. minute (do prvega gola) se je Bask še dosti dobro držal. Ko je pa v tej minuti Gli-šovič na prednožko Valjareviča zabil gol, 6e je BSKu po daljšem prizadevanju le nasmehnila sreča. BSK je bil neprestano pred Baskovimi vrati in Basku ni preostajalo drugega, kot da se brani. V 37. minuti je Valjarevič z glavo povišal na 2:0, kmalu nato pa je Glišovič poslal ostro žogo proti golu. Žoga se je zadela v branilca Ivkoviča ter odletela v mrežo. V drugem polčasu se je premoč BSKa nadaljevala ter je izražena v dveh lepih golih, ki jih je zabil Vujadinovič v 17. in 25. minuti. Bask je bil videti razočaran. V njegovem moštvu zasluži pohvalo edino vratar, ki je moštvo rešil še večjega poraza. Hajduk — Zemun 6:0 (4:0) Split, 10. aprila. Zadnja prvenstvena tekma na splitskem igrišču se je končala z visoko zmago Hajduka. To zmago je moštvo zaslužilo, čeprav se Splitčani zanjo niso preveč potrudili. Zemunci so igrali požrtvovalno, vendar niso bili nevarni. V polju niso bili tako slabi, kakor bi utegnili sklepati po izidu tekme. Moštvo igra zelo fair in ima precej tehničnega znanja. Igra pa premalo navdušeno. Šest golov ni zaslužilo, ker bi vratar dva lahko branil. Tekmo je sodil Mlinarič iz Zagreba. Gradjanski (Z) — Slavija (S) 6:0 (2:0) Zagreb, 10. aprila. Gradjanski se je maščeval Slaviji za svoj poraz pri prvem srečanju v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja. Skoraj vsak napad Gradjan-skega se je končal v nasprotnikovi mreži. Udarci na gol so bili tako prepričevalni, da je bil vratar Krstulovič proti njim brez moči. Gledalci so prišli na svoj račun, ker 60 goli kar deževali. V začetku so Sarajevčani igrali precej ostro, proti koncu pa 60 popustili. Zazdelo 6e je, kakor da so se sprijaznili s svojo usodo. Lešnik je imel danes posebno dober dan. Petkrat je sam zatresel nasprotnikovo mrežo Šesti gol je zabil Žalant. Najboljši od Gradjanskega so bili oba branilca Hiigl in Cimermančič, krilec Kokotovič, od napada pa Lešnik in Žalant. Sarajevčani so 6e prvih dvajset mmut dobro držali, takoj po prvem golu pa so popustili, a so vendar ostali še požrtvovalni. Najboljši od njih je bil desni krilec Vidovič, dobri pa so bili tudi napadalec Railič in krilec Petkovič Tekmo je gledalo 8000 gledalcev. Incidentov ni bilo Igro je vodil brez napake Scorzoni. Jugoslavija : Jedinstvo 2: i Belgrad, 10. aprila. Po tekmi med BSK-om in Baskom sta igrala Jugoslavija in Jedinstvo V začetku sta bila precej enako močna, zatem pa je postalo Jedinstvo bol;še. V 21. minuti je Jugoslavija izsilila prosti strel proti Jedinetvu. Streljal je Rakar ter poslal žogo skozi nasprotnikov zid poleg zakritega vratarja v mrežo. Po tem golu je Jedinstvo zaigralo zelo raztrgano in je Jugoslavija prevzela igro v svoje roke. V 40. minuti se je nudila Jedinstvu lepa priložnost, da izenači, toda njegov napad je bil prepočasen. Konec prvega polčasa je pripadel Jedinstvu. ki je izsililo tri kote. Ti koli pa so ostali neizkoriščeni. V 14. minuti dmgega polčasa !e Jugoslavija P°rieala rezultat na 2:0. Desno krilo Savič je lepo pridržal žogo, je podal pred gol Ferliču ta pa jo je iz treh metrov daljave zabil v mrežo Jedinstvo ie zatem nekoliko popravilo in v 25. minuti je Sekulič lepo nalahno podal pred gol, odkoder je padel častni gol. Zadnjih dvanajst minut ie spet prevladovalo Judinstvo, a izenačiti rezultata ni mogoče. Tekmo je sodil Nenkovič zelo slabo. Najboljši mož je bil vratar Jugo«lavi:e Lovrič, po-leg njega pa še morda desni krilec Demoracki. Hašk : G ratanski (Skopile) Skoplje, 10. aprila, b. Hašk — Gradjanski (Skoplje) 5:3. Prijateljska tekma: Jugoslavija - BSK 1:0 Belgrad, 10. aprila. Danes popoldne sta na igrišču BSK-a pred 3500 gledalci igrali prijateljsko tekmo moštvi BSK-a in Jugoslavija. Zaradi dežja, ki je padal vso noč, je bilo igrišče precej blatno. Pri tej tekmi se je ponovilo to, kar se ponavlja že nekaj časa pri srečanjih med omenjenima moštvoma: BSK je bil boljši v polju in neprestano pred golom Jugoslavije, Jugoslavija pa je le redkokdaj izvedla napad, a je bil vsak uspešen. Glavna zasluga za zmago Jugoslavije gre njenemu vratarju Lovriču, ki mu sploh ni bilo mogoče zabiti gol. V drugem polčasu je bil BSK neprestano pred nasprotnikovimi vrati, a se je Jugoslaviji vendar posrečilo obdržati rezultat iz prvega polčasa. Celje : Ljubljana 3:2 (2:1) Celje, 10. aprila. ^Na velikonočni ponedeljek je gostovalo v Celju kombinirano moštvo Ljubljane, ki so ga domačini pred približno 500 gledalci premagali 6 3:2. Tekma je bila precej mlačna in je potekala povečini v premoči domačih, ki so nadomestili boljšo igro gostov z veliko požrtvovalnostjo. Prvi gol 60 zabili gostje. Koprivšek je prav začetniško zgrešil žogo, ki jo je Hassl zabil po tleh v vrata. 1 ;0 za Ljubljančane. Celje je napadalo vedno hujše in je po lepi kombinaciji med Achtigom in Puramovičem streljal slednji krasna pod prečko. 1 :1. Že nekaj minut pozneje je povišal Dobrajc iz gneče pred golom na 2 :1. V drugem polčasu je streha! kot proti Celju Erber. Žogo je ujel z glavo Čebohin in jo poslal v mrežo. 2:2. Nekaj minut pozneje je sodnik prisodil precej problematično enajstmetrovko proti Ljubljani, ki jo je Dobrajc spremenil v gol. 3:2 za Celje. — Tekmo je sodil dobro g. Pre-singer. Šport po svetu Hekai današnjih nogometnih tekem Budimpešta: Hungaria—Wacker (Dunaj) 2:0. Praga: Šparta—Viktoria 4:2, Slavia—Židenice 4:1, Kladno—Liben 3:2. Berlin: Viktoria—Union St. Giloise (Švica) 3:0, Hertha (Berlin)—Admira (Dunaj) 2:2. Rim: Novarra—Liguria 1:0, Lazio— Juventus 1:1, Bologna—Triestina 2:0, Livorno:Luccbese 1:0, Bari—Modena 1:0, Genova—Roma 2:0, Napoli— Anbrosiana 2:1. Bradi zmagal v Reich im Winkel Reich im \Vinkel. 10 aprila. V Reich im Winkel so bile danes tekme v smuških skokih. Prvo mesto je zasedel svetovni prvak Joseph Bradi s skokoma 57 in 57.5 metrov. Drugi je bil Eisgruber s skokoma 45. 45 m. Tretji pa Gering s skokoma 43 in 46 metrov Pepi Jennewein — prvi v smuku V Karpantherthalu so bile danes tekme ▼ smuku. Prvo mesto je zasedel Pepi Jennewein, ki je progo prevozil v odličnem slogu in v rekordnem času. Francoski nogomet V francoski prvi nogometni diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati: Sete:Antibes 4:0, Lens:Roubai 5:1, Marseille: Cannes 4:2, SL Etienne:Sochaux 2:1, Lille:Rouen 5:3. V drugi diviziji pa: Charleville:Reims 5:1, Arras:Montpellier 3:0, Redstar:Longwy 3:1, Toulouse :Troyers 2:1, Nancy:Nimes 1:0, Mulhouse: Dieppe 0:0, Hautmont:Girondins 2:1. Naročajte in širite Slovenski dom! Še nekaj domačih današnjih tekem V Kragujevcu se je na poti domov ustavil zagrebški Hašk: Hašk je odigral v Kragujevcu prijateljsko tekmo s tamkajšnjim Radničkim športnim klubom Zmagali so domačini z 4:3. V Banjaluki je na oba dneva velikonočnih praznikov igral SK B ata iz Borova. Obe tekmi je igral s SK Krajišnikom. Prvi dan je zmagal z 3:2, danes pa sta oba kluba igrala neodločeno 3:3. V Petrovgradu je danes gostovalo kombinirano moštvo SK Jugoslavije. Igrali so z domačim Žakom in ga premagali z 3:0. SK Mura-čakovečki SK 6:2 (3:2) V Mureki Soboti je bila danes prijateljska tekma med domačim klubom in med gosti iz Čakovca, ki so prišli s kombiniranim moštvom. Domači so presenetili s svojo igro, ki je bila bolj koristna kakor pa lepa, ter so odnesli zaslužena zmago. Pri gostih pa je bilo opaziti, da se poraza niso nadejali, kajti takoj po prvih golih so se začeli vesti nedisciplinirano ter pretrda igrati. Sodil je g. Majerščak. Šport v zadnji minuti Christoforidis je premagal Lon Bronillarda v desetih rundah po točkah! Težko pričakovani boksarski dvoboj med Lou Brouillardom, kanadskim Francozom, ter med Grkom Christoforidisom, ki je bil v Parizu, je končal presenetljivo. Lou Brouillard je izgubil match, dasi je še pred kratkim boksal neodločeno z evropskim prvakom Tenetom. Christoforidis je zmagal po točkah v desetih rundah. Bil je na vsak način mnogo boljši in je zmagal povsem zasluženo. Pet rund je pripadlo Christoforidisu, in sicer druga, tretja, šesta, deveta in deseta, ena Brouillardu, peta, štiri runde pa so potekle neodločeno: prva, četrta, sedma in osma. Po zmagi so Christoforidisa časnikarji vprašali, kakšne načrte ima za bodočnost. Christoforidis jim je odgovoril, da bo prišlo do revanž-nega dvoboja v Bostonu v Ameriki, toda prej se bo še udaril v borbi za naslov s prvakom te kategorije, Tenetom. Seveda, če mogočni pariški diktator Jeff Dickson ne bo za vso stvar imel kakšnih drugačnih misli... Varaždinci so drugi dan igrali prijateljsko tekmo: Slavija (Varaždin): Južna Ljubljana 3:0 (1:0) Ljubljana, 9. aprila. Varaždinci so čez noč ostali v Ljubljani. Popoldne so danes v Trnovem na igrišču SK Jadrana odigrali prijateljsko tekmo z moštvom, ki ga je sestavljalo pet igralcev viške Reke in šest igralcev Jadrana. Slavija je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi brez MadžariČa in Kopriv-njaka ter brez Gušiča. Južna Ljubljana pa je postavila tole moštvo: Franzi, Jukič, Kisel, Poljšak, Marolt, Unterreiter, Repovž (Marn), Marn (Re-povž), Savs (Slaninar), Hudjek, Stefanovič (Sla-ninar). Današnja tekma je pokazala, da bi eventualna fuzija Jadrana in Reke brez nadaljnega že v prav kratkem času dala Ljubljani nov, močan klub. Želeti bi bilo, da do te fuzije že v kratkem pride. Baje moti ustanovitev samo neumestno kapri-ciranje na neko ime. Menimo, da morajo uvidevni športni delavci iti mirno preko takih po sebi brezpomembnih malenkosti. Že takoj prve poteze tega kombiniranega moštva so pokazale, da je to enajsterica, ki dejansko nekaj zna in ki bi utegnila igrati v Ljub- ljani najbrž še prav pomembno vlogo. Dobra i ostra obramba je brez pardona paralizirala vs napade, halflinija je po res odličnem Maroltu i Poljšaku pridno razdirala in lepo predlagala ni padu. Napad je delal preprosto, pa zelo učinkoviti le strelce je v zadnji potezi dosledno spremljal velika smola. V tem delu igre je bila postava m< Štva, kljub nerazpoloženemu Šavsu, boljša kot drugem. Drugi polčas je prinesel občinstvu n< koliko razočaranja, to pa iz razloga, ker se nai gledalci ne morejo sprijazniti z mislijo, da na prvi razred zadnja leta kaže neprestano boleč vprašanje: kdaj bodo že imeli igralci dovolj kor dicije, da bodo vzdržali oba polčasa, ne samo en< ga. Dva, trije igralci, ki vzdrže do konca, še n zadostujejo za uspešno igro. Gole so zabili: — 1:0 Bradaška. 2:0 Solert 3:0 Golub. Sodil je dobro, z manjšimi, nebislve nimi napakamf. g. Dorčec. Čeprav je enajstorica Reke in Jadrana tekm izgubila, je pokazala, da bi utegnila postati z Ljubljano res najboljša slovenska nogometna foi maclja. In to Je razlog, ki odločno govori v pri nameravam fuziji. r »Bsveaik! 4mm triu ja raak delavnik ab 12. Mesečna naročnina 12 din. m Ineiemstve 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva altra «'111 Telefon t«lt do 1005. Za Jagodovaaake tiskano v Ljabljaal: K. Čeč. Izdajatelj tni Jožo Sodja. Uradnik: Mirk« Jamnik. Uprava: Keaitartava aliea 6.