KRANJ, torek, 16. 8.1983                       CENA 14 din	Št. 62
J^L^^^ ^p^Hk ^flfc^^jBP Glavni urednik: Igor Slavec                           Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo	LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Akcija televizije Ljubljane »Kavcije in korenina« je v nedeljo ponovno dokazala, da je rekreacija med našimi ljudmi vse bolj in bolj živahna. Dvokilometrskega plavalnega maratona v Blejskem jezeru se je udeležilo nad štiristo, »kaveljcev in korenin«. Med kaveljci je bi1 najhitrejši Kranjčan Peter Brinovec, med koreninami pa je bila najhitrejša Breda Zupančič iz Bleda. — Foto: F. Perdan
Kritično o kranjskih problemih
Predsedstvo OK ZKS Kranj temeljito in kritično obravnavalo perečo problematiko kranjskega gospodarstva in pogosto preveč mlačnega delovanja komunistov v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v ZSMS.
Kranj, 11. 8. 83 — Medtem, ko se je predsedstvo OK ZKS Kranj pozi tivno izreklo do predloga osnutka »prememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985. ki je bil objavljen tudi'v Kranjčanu, dne 29. 6. 1983, pa je v jsvojj razpravi opozorilo na nekaj problemov Kranja. Tako še vedno ni zadovoljivo rešeno vprašanje šolarja mladih za potrebe gospodarstva, ker se še vedno preveč mladine odloča za neproizvodne poklice in premalo za študij tehnike. Samo Iskra fTelematika in Delta — Računalni-;štvo) bo v naslednjih nekaj letih potrebovala več sto mladih elektro inženirjev in drugih vi.sokostrokovnih kadrov. Sicer pa novega dodatnega zaposlovanja skoraj da ne bo, saj je sedanja stopnja zaposlovanja komaj 0,9!
Precej težav z lokacijskimi in gradbenimi dovoljenji je nastalo s sprejemom zakona o varovanju kmetijskih zemljišč, zaradi česar bo upočasnjena gradnja stanovanj in tudi zasebnih hiš. Ponovno bo treba pregledati vse karte do sedaj zazidljivih zemljišč, ker to vsa niso več.
Pri obravnavi prvih podatkov o polletnem gospodarjenju v kranjski bčini je bila ugotovljena zadovolji-a (4 "/<>) rast proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, posebno, če pri tem upoštevamo' minimalno ra.št zaposlovanja. Tudi investicijska dejavnost se oživlja. Tovarne so na splošno zadovoljivo založene z reprodukcijskimi materiali, ki pa, na žalost, niso vedno sortirani.
Od zgubašev je trenutno najbolj problematična Mlekarna, ki zaradi maksimirane cene konzumnega mleka namesto dohodka, ustvarja izgubo. Nič bolje se ne godi RTC Krvavec, na njegovo uspešnejše poslovanje vpliva toliko če-jev (če bo sneg, K bo gorivo, če bodo ljudje imeli denar za smučarijo, če, če in če . . .), da bodo sredstva občinskih rezervnih skladov premalo za vsakoletno pokrivanje izgube in bo nujno morala s sredstvi  pomagati tudi Ljubljana!
Krvavec ni, in ne sme biti samo kranjski problem!
Kar zadeva izvoznih rezultatov in izvoznih prizadevanj kranjskega gospodarstva, bo v jeseni posebna seja komiteja, na kateri bodo obravnavali vse tiste organizacije združenega dela, ki svojih izvoznih obveznosti ne izpolnjujejo. Ugotavljali bodo kadrovsko sposobnost takih kolektivov, ker o programih je že bilo večkrat govora in zato ni drugih ia/lo gov za neizpolnjevanje pričakovanj.
Ponovno smo slišali zahteve po dosledni izvedbi sklepov C K ZKJ in CK ZKS, ki med drugim zahtevajo kar največjo angažiranost komunistov za izvrševanje nalog dolgoročne gospodarske stabilizacije, postavitve ustreznih ljudi na ustrezna delovna mesta in novih svežih, mladih in sposobnih ljudi v vse strukture od TOZD do federacije. Zato mora partija v prihodnje posvetiti vso skrb
mladini, naši mladi generaciji, njeni izobrazbi, usposobljenosti, znanju, zaposlitvi, pa tudi siceršnji uveljavitvi v našem samoupravnem sistemu odločanja od šole in tovarne do klubov in društev v kulturi, telesni kulturi ter drugih društvih,.kjer se udej-stvujejo naši delovni ljudje in občani. Družueno ekonomski položaj mlade generacije in problemi, ki izhajajo iz tega (vprašanje je zastavljeno tudi dijakom in študentom), so eno velikih vprašanj, ki jim inora partija posvetiti kar največjo pozornost. Cas in z njim rastoči problemi so zahtevni in terjajo takojšen priče-tek delovanja vseh in vsakogar v smislu dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije: red in disciplina pri izvrševanju delovnih nalog, organizacija dela, poslovna usmerjenost v izvoz, skrajno varčevanje z materiali in energijo, vlaganje v napredek znanosti in ponovna izpostavitev zaupanja v naše lastne sposobnosti in v znanje. Poštenemu delu moramo dati vso veljavo in ugled, uspešno delo pa tudi primerno nagrajevati, j
Najstarejša delavca Zlitove temeljne organizacije Pohištvo — tapetništvo Martin Urbane in Franc Stanko sta v soboto Vzidala temeljni kamen za nov obrat za proizvodnjo masivnega pohištva. — Foto: C. Z.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Preskrba od danes do jutri
Kranj — Po skoraj dveh mesecih je v petek, 12. avgusta, prenehal veljati sklep izvršnega odbora kranjskega intervencijskega sklada, po katerem so kmetje Gorenjske kmetijske zadruge prejemali dodatne premije za oddano živino — v ravninskih območjih 44,64 dinarja za kilogram mesa in v hribovskih predelih 53,57 dinarja. V škofjeloški občini so dodatne premije izplačevali le kratek čas, od 25 julija. Ker v skladu niso imeli denarja, je sredstva založila KŽK temeljna organizacija Mesoizdelki.
Posledice, ki jih je izzval med občinami neusklajen, kratkoročen, kampanjski način reševanja poletne mesne krize, so bolj ali manj znane. Z dodatnim plačilom živine smo dosegli cilj: odpravili smo pomanjkanje mesa in v nekaj dneh izboljšali založenost mesnic. To potrjujejo tudi številke. Škofjeloški Mesoizdelki so v dobrem mesecu po uveljavitvi sklepa odkupili s področja Gorenjske kmetijske zadruge 334 goved, v dvajsetih dneh junija pa le 83. V letošnjem juniju so v primerjavi z lanskim odkupih domala polovico manj živine, v juliju pa kar dvakrat več in v prvih enajstih dneh avgusta celo triinpolkrat več. Dobava živine iz ostalih zadrug (Ljubljana, Trebnje, Stična), s katerimi Mesoizdelki sodelujejo, je v tem obdobju upadla od ene desetine do dveh tretjin.
Kmetje so »pritiskali« na odkupovalce in klavnico predvsem v avgustovskih dneh, ko je dodatnemu plačevanju živine že pojemala sapa inje bilo zanesljivo, da bo zaradi, suše primanjkovalo krme. Kamioni so vozili s terena štirikrat več živine kot običajno. V klavnici so kljub dopustom delali s polno zmogljivostjo. Ne glede na to pa je marsikateri kmet zamudil »usodni« 12. avgust, ostal na odkupni listi (čakanja) in s tem prikrajšan za poldrugi stari milijon, kolikor je pri primerno zrejenem biku navrgla premija. Nekateri bolj oddaljeni kmetje s področja škofjeloške občine, kjer je bil sklep dejansko »kratkega daha«, za dodatno plačilo živine verjetno sploh niso izvedeli.
Kaj dodati k temu? To, da na takšen način spodkopavamo temelje naročenemu in načrtnemu pridelovanju za trg, izgubljamo zaupanje pri kmetih in povzročamo tudi gospodarsko škodo. Kmet je po zdravi kmečki pameti izračunal, da bo s premijo zaslužil toliko, kolikor bi v nadaljnjih treh mesecih izdatnega krmljenja. Zato ni okleval in je živino predčasno oddal v klavnico. Posledice so znane: kar petina v juliju odkupljenega goveda s področja Gorenjske kmetijske zadruge je bila premalo zrejena in lažja od 500 kilogramov, v dvanajstih dneh avgusta pa jc bilo takšne živine še več.
Mesa je zdaj dovolj in v Mesoizdelkih se celo ubadajo s tem, kako ga prodati. Obenem pa se že sprašujejo, kolikšen bo jesenski odkup živine, ko bo kmet kljub nedavnim podražitvam živine dobil za kilogram »extra mesa« 36 dinarjev manj kot v obdobju med 20. junijem in 12. avgustom. Marni to preskrba od danes do jutri?
Bržčas bo tudi drugo leto v poletnih mesecih primanjkovalo mesa, zato naj bodo letošnje izkušnje prelomnica v mesni preskrbi. Kaj ne bi bilo bolje, da bi zdaj, ko je mesa dovolj, poiskali za Gorenjsko enotno rešitev? Denimo, da bi se z gorenjskim kmetom že ob sklepanju pogodbe za prihodnje kmetijsko leto dogovorili, koliko živine bo oddal v poletnih mesecih in koliko naj bi zato dobil dodatnega plačila. Na to bi se pripravila mesno-prcdelovalna industrija, vsi gorenjski skladi pa bi za dodatne premije zagotovili denar. q Zaplotnik
70-letnica Združene lesne industrije Tržič
Smela odločitev ob jubileju
Delovni kolektiv je 70-letnico proslavil s slavnostno sejo delavskega sveta in z vzidavo temeljnega kamna za novi obrat, v katerem bodo sedanjo proizvodnjo masivnega pohištva povečali skoraj za dvakrat — Zlit je prejel najvišje občinsko priznanje, zlato plaketo mesta Tržič
Tržič — Izgradnja novega obrata, v katerem bodo izdelovali masivno pohištvo za izvoz na zahodno tržišče, bo ena največjih naložb v tržiški občini v tem srednjeročnem obdobju. 235 milijonov dinarjev, kolikor bodo veljala gradbena dela in oprema, bodo zagotovile Zlitove temeljne organizacije, trgovska organizacija Slo-venijales, Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske in prvič, odkar obstaja sestavljena organizacija gorenjskih gozdarjev in lesarjev, tudi vse njene članice. V novem obratu se bo dosedanja proizvodnja masivnega pohištva povečala za 185 odstotkov. Izdelali bodo 3500 rega-lov, kar je dvakrat več od sedanjih količin, 4500 kredenc (zdaj 1000) in 18000 miz (zdaj 2000). Devizni izkupiček naj bi bil čez tri leta štirikrat večji od lanskega; temeljna organizacija Pohištvo — tapetništvo pa naj bi v tem letu ustvarila toliko, kolikor danes celotna delovna organizacija.
Zlit je lani izvozil za 45 milijonov dinarjev masivnega pohištva v Avstrijo, Švico, Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, Švedsko in Norveško ter presežke razžaganega lesa v severnoafriške in arabske države. V prvi polovici letošnjega leta so iztržili na tujem tržišču za 32 milijonov dinarjev deviz. Devetkrat več so izvozili kot uvozili, povečal pa se je tudi nji hov delež v celotnem izvozu tržiške-ga gospodarstva. Na tuje tržišče pa bi lahko Zlit prodal še enkrat več izdelkov, če bi to dovoljevale njihove
zmogljivosti. To pa je tudi glavni razlog, da so se v jubilejnem letu odločili za izgradnjo novega obrata.
»Delovni kolektov Zlita se je kljub težavnim gospodarskim razmeram pravilno odločil. Novi obrat, v katerem bodo pričeli izdelovati masivno pohištvo že v prihodnjem letu, bo velika pridobitev za zaposlene in trži-ško gospodarstvo ter pomemben prispevek k izboljšanju trgovinske bilance,« je poudaril Janez Piškur, predsednik skupščine občine, ob tem, ko je izročil delavcem Zlita najvišje občinsko priznanje — zlato, plaketo mesta Tržič.
Na slavnostni seji delavskega sveta je Stane Tonkli, direktor Združene lesne industrije Tržič, orisal razvojno pot lesarstva v tržiški občini. »Bogata zgodovina je za nami,« je dejal. »Nanjo smo lahko ponosni, saj smo iz skromnega žagarskega obra ta uspeli zgraditi moderno lesno industrijo, ki svoje izdelke uspešno prodaja po Jugoslaviji in v številnih evropskih državah. Poleg tega smo postali tudi največji proizvajalci lesne embalaže v Sloveniji. Vsega tega pa ne bi dosegli, če ne bi imeli sposobnih in pridnih delavcev.«
Na slovesnosti so podelili priznanja prizadevnim delavcem in dolgoletnim članom kolektiva, sovlagateljem in poslovnim partnerjem in položili venec k spominskemu obeležju v narodnoosvobodilni borbi padlim mizarjem.
C. Zaplotnik
LESNI SEJEM HOLZMESSE
12. do 17. avgust 1983
CELOVEC KLAGENFURT
Z CELOVŠKIM SEJMOM DO 21. AVGUSTA 1983
Sejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure.
NAŠ SOGOVORNIK
Potrebujemo primernega partnerja
Janez Hudel, poslovodja Kmečke zadruge in posojilnice v Globasnici
Globasnica — V občini Globasnica na Koroškem imajo prebivalci svojo kmečko zadrugo. Ustanovljena je bila že 1948. leta in ima danes okrog
120 članov ter sorazmerno bogate delovne izkušnje. Njen poslovodja, ki je hkrati tudi poslovodja posojilnice v Globasnici. je Jane/. Hudel
r
Prešolanje čutijo kot kazen
Mladi kranjskogorski športniki naj bi se prešolali na šolo v Mojstrani, ker kranjskogorska šola prehaja na dvoizmen-ski pouk, mladi pa tako ne bi mogli trenirati — Vsi poznamo škodljive posledice nenadnega prešolanja
Kranjska gora — Ob republiških priporočilih pred nekaj leti, da bi večina slovenskih šol čimprej prešla na celodnevni pouk, je bilajeseni-ška občina še med najbolj odzivnimi in je bila dolga leta in je še občina, v kateri največ šoloobveznih otrok obiskuje celodnevni pouk. Vendar pa se zadnja leta stvari spreminjajo in na večini jeseniških šol resno razmišljajo, da bodo morali že to jesen preiti na dve izmeni — šolskega prostora hudo primanjkuje, denarja za nove učilnice ni, celodnevna šola pa je tudi dražja.
Spominjamo se še, ko je med jeseniškimi šolami med prvimi prešla na celodnevni urnik osnovna šola v Kranjski gori. a žal danes tudi kranjskogorska osnovna šola resno razmišlja, da preide na dve izmeni z novim šolskim letom, kajti učilnic ni, denarja še manj.
In vse posledice, ki prihajajo s spremembo šolskega sistema — skozi celodnevno šola ni šla niti ena sama generacija — nikakor niso prijetne. Ne za učiteljski kader, še manj pa za učence, ki bodo morali zdaj nenadoma spremeniti svoj način dela in učenja, svoje navade. In nanje bi morali najbolj misliti, ko ni in ni denarja za učilnico ali dve, kajti porajajo se tudi drugačni problemi kot je le popoldanski pouk in interesne šolske dejavnosti.
V Kranjski gori v zadnjih letih raste odličen športni rod mladih, ki so v minulih zimskih sezonah na domačih in tujih smučarskih tekmovanjih dosegli izjemno dobre rezultate. Niso pa jih dosegli samoumevno in brez truda — z veliko treninga in zagrizene vneme, da bi bili tudi v šoli pridnim dobri učenci. Več kot razumljivo in jasno je, da bi se kaj malo lahko športno udejstvovali, če bi v šoli popustili — pa niso, kljub občasnim nerazumljivim očitkom, češ, ti športniki, saj vedno manjkajo.
S prehodom na dvoizmenski pouk pa bi jim odpadli vsi treningi, tekmovanja, vsa športna vzgoja. Zato so se na šoli domislili, da jih bodo prešolali v Mojstrano, kjer bodo lahko obiskovali pouk le dopoldne. Okoli petnajst učencev-športnikov, naj bi torej sedlo na avtobus in se hočeš nočeš sprijaznilo z novim šolskim okoljem, novimi sošolci, tudi drugimi učitelji.
Prešolanje otrok, še posebej, če so v višjih razredih, ni tako enostavna zadeva. Najbolj boleče in tudi posledično prešolanje občutijo sami učenci in njihovi starši, ki jim nikdar ni vseeno, če otrok začne nenadoma obiskovati drugo šolo. Pojavljajo se številni problemi, ki jih pedagoški kader in starši prav dobro poznajo. Le v skrajnih primerih, ko gre za preselitev družine, le tedaj, ko je zares nujno, naj bi otrok obiskoval drugo šolo.
V kranjskogorskem primeru pa gre še za nekaj več. Po tej logiki bi problem pomanjkanja šolskega prostora lahko v hipu rešili s prešo-lanjem iz šolskega okoliša v šolski okoliš, kar pa vendarle naše šole ne počnejo, če ne gre za mestne in bližje. Tu gre očitno za nerazumevanje do učencev, ki so športniki, ki bi to presojanje v Mojstrano občutili kot kazen, češ, se pa vozite, če hočete trenirati! Vsekakor bi s tem zatrli vsa prizadevanja kranjskogorskih športnih delavcev, ki so v zadnjem obdobju vložili v telesno vzgojo toliko truda, kar pa je konec koncev sploh nepomembno, če upoštevamo občutja in spoznanja samih otrok, ki bi pričakovali za svoja športna prizadevanja pohvale in priznanja, dobili pa bodo neznano šolsko okolje, avtobus in prevoze, drugačne učne prijeme novih tovarišev in tovarišic.
Vedno se najde ustrezna rešitev in prav gotovo bi se tudi v tem primeru. Če bi se le hotela. D. Sedej
»Kmečke gospodarske zadruge na Koroškem predstavljajo neke vrste trgovino, v katerih člani in tudi drugi lahko dobijo praktično vse. Mi radi rečemo, da je pri nas moč dobiti vse od motike do traktorja, vse za vr-tičkarje, polkmete, za specializirano kmetijstvo, orodje, stroje in opremo za rokodelce in obrt, gradbeni material in različna goriva kot so rjavi in črni premog, brikete, koks, antracit, kurilno olje, tekoči plin in vse potrebščine za gospodinjstvo. Značilnost tovrstne založenosti in preskrbe so sorazmerno ugodne cene. Skrbimo, da se blagovna ponudba razširja in ponekod so zrasli že pravi zadružni marketi. Člani pa imajo seveda tudi druge ugodnosti. Naša zadruga ima sorazmerno močan strojni park za obdelavo zemlje. Tako si lahko sposodijo v zadrugi stroje za oranje, setev, kombajne. Trenutno imamo na primer dva kombajna. Pridelke kmetovalci lahko oddajo zadrugi, vendar jih večina pokrmi živini in nato odda meso.«
»S kakšnimi problemi se srečujete?«
»Globasnica je v glavnem kmečka občina z okrog 1750 prebivalci. Pravih kmetov je okrog 20 odstotkov, ostali pa so polkmetje. Kupna moč našega prebivalstva je sorazmerno skromna. Da bi se zadruga še bolje založila z različnim blagom, ni problem. Težava je v tem, kako to blago prodati. S podobno težavo pa se srečuje tudi naša posojilnica. Nekaj manjših gostiln, trgovina, mesarija in pek je premalo za boljšo ekonomsko trdnost. Ob tem pa se srečujemo tudi  s precej  močno konkurenco nemške zadrugfe. v kateri so prisotni tudi močni politični interesi. Tako se velikokrat soočamo z resnico, da je ekonomska trdnost pravzaprav osnovni pogoj za krepitev narodne zavesti, pripadnost, obstoj in seveda tudi razvoj.«
»Kakšne pa so možnosti glede razvoja v vaši občini?«
»Perspektivo vidimo v kmečkem turizmu. Ta je sorazmerno nerazvit. Glede na to, da je naša občina v tako imenovanem zaščitenem območju, v katerem ni možna postavitev večje industrije, bi morali razvijati ustrezno in primerno dejavnost za okrog 50 zaposlenih. Vendar Avstrija za to nima interesa, sami pa smo prešibki. Potrebujemo primernega partnerja in o tem so že nekajkrat potekali pogovori z nekaterimi delovnimi organizacijami v matični domovini. Čeprav so razmere in časi glede možnosti vlaganj danes precej nenaklonjeni, smo seveda še vedno živo zainteresirani, da se dokopljemo do enega osnovnih ciljev; to pa je postavitev na trdne ekonomske osnove.«
A. Žalar
Preverjanje zgubašev
Gre za tisti del dogovorjenega in z različnimi ukrepi zač stabilizacijskega ponašanja, ki se nanaša na dobro in učinkov^ spodarjenje in poslovanje. Pol leta v tekočem letu je prav gotove čen mejnik, ko je že moč oceniti, kako poteka uresničevani«. oj programov in nalog. Doseganje rezultatov ob polletnem poslov zatorej že lahko merilo in kriterij za ocene, kje smo, kje smob da premalo učinkoviti, kaj je tisto, kar nas bo moralo v prihod stih mesecih nenehno spremljati pri delu in vsakodnevnih nalo bomo leto potem zares sklenili tako, kot smo ga hoteli ob začeti slov nega obdobja.
Redke so občine, kjer se v zadnjem času izvršni sveti rjta skupščin ne bi sestajali na sicer rednih sejah (letošnje počitnic?, di na tem področju delovne) tudi zaradi posameznih delovnih 5 meljnih organizacij združenega dela, ki so polletno poslovno ob« zabeležile z negativnim rezultatom oziroma izgubo. Vse te čakaj cijski program, izvršni sveti pa morajo poleg ocene in ugota\! stanja pri takšnih posameznikih nenazadnje odločiti tudi o tiste ^ poslovanja, ki se nanaša na osebne dohodke zaposlenih. PoWi> enostaven ne na eni, ne na drugi strani. Za zgubaše to pomen ) luč, ki pomeni široko in vsestransko oceno položaja in stanja i*« upravno dogovarjanje ter ukrepanje, da ne bi bil podoben atifc. tudi končni rezultat. Dobršna teža družbene odgovornosti ob na; položaju pa je naložena tudi izvršnim svetom. Le-ti pa so v tem t ku v dokaj nezavidljivem položaju. Podatkov in kazalcev za celo poglobljene ocene notranjih vzrokov za nastali položaj naj\ dovolj, pri čemer pa vseeno ostaja odgovornost presoje o oseoi hodkih, ki naj bi jih takšni zgubaši imeli v prihodnjih mesecih.1 nem položaju je zato prav gotovo težko biti kazalec na tehtnic bo utemeljeno prevesil na stran, ki pomeni manjše osebne kot so bili doslej.
Širša družbena in notranja ekonomsko samoupravna odgovc sta torej ta hip na preizkušnji. Objektivno gledano je marsikjec re« upravičeno mnenje, da je ob polletju delavcem v delovnih c zacijah, ki spadajo med zgubaše, težko naročiti kaj več, kot to plačujejo takšne osebne dohodke, kot so jih doslej. Večji bodo ko bodo takšni tudi rezultati. Vendar pa je takšno mnenje lahl. nevarno, če bi ostalo le pri njegovi formalnosti in na podlagi kji ne bi sledila prava ocena vsesplošne notranje in širše družbene! in akcije.
a. Idi
sen »konkreten način de; katafalčnega prostora«. T so pač mislili, da bodo ina> od sebe od veselja, da bod\ svojim denarjem zgradili W in da se bo prenehal star
- - •,--------it
poumno se danes mislijo,* ca vendarle higiensko boUii čna kot katafalčni prostor! Najbrž so celo še tako zav
15. avgusta 1944 je bil ustanovljen korpus ljudske obravi.be Jugoslnn je. Ena izmed njegovih nalog j< bila tudi zaščita državnih meja. Kljub temu, da so bile graničarske enote ustanovljene že prej. so graničari ta dan izbrali za svoj praznik. Ob prazniku jim zaželimo veliko uspehov pri obrambi naših meja. — V. Primožič
Lesarski sejem v Celovcu
Celovec — Jutri, 17. avgusta, se bo v Celovcu končal 32. lesarski sejem. Med razstavljalci je letos polovica tujih med njimi tudi iz Nemčije, Ita^ lije, Švedske, Finske, Poljske in Jugoslavije.  Letošnji  sejem celovito predstavlja stroje za nakladanje in prevoz lesa, gozdarsko ročno orodje,. priključke  za  traktorje  in ostalo opremo, ki jo pri svojem delu potrebujejo   predvsem   manjši lastniki gozdov. Posebnost letošnje prireditve v Celovcu sta sejemska žaga in mizarska delavnica, v katerih prikazujejo obiskovalcem predelavo hlodovine v deske in izdelavo pohištva iz masivnega lesa. Strokovnjaki s področja gozdarstva in lesarstva so se med sejmom zbrali na posvetovanju o gozdnih in gorskih poteh v gorskem območju. Jutri, 17. avgusta, bo na sejmu »lesni dan«, na katerem bodo prikazali uporabo lesa pri gradnji v alpskih deželah in pri notranji opremi.
Mrliška vežica na črno
Krajani so s samoprispevkom na črno zgradili m r co, ker so obupali nad birokratskimi predpisi — Kako s?
Da se v poplavi in bohotenju birokracije in administriranja na vseh korakih, podolgem in počez, zdaj pri nas na črno gradijo celo mrliške vežice, ni noben črni humor, ampak čisto resna zadeva in očitno dejstvo. Krajani neke naše krajevne skupnosti, zagnani in pridni, z obveznim samoprispevkom in lastnimi žulji na rokah, so napravili križ čez vsa potrebna in nepotrebna soglasja, se naveličali tekanja po uradih in trkanja na vrata, pljunili v roke in zgradili na črno mrliško vežico.
Kot dobri gospodarji so se zmenili, da jim bo domače gradbeno podjetje v mesecu dni zgradilo vežico in bili na moč veseli, da je bila pogodba takšna, da ne bo običajnih prestopov roka in zatorej tudi nujnih podražitev gradbenih stroškov. Denarja pač ne pobirajo po cesti, samoprispevek pa je tudi samoprispevek, ki ga velja smotrno in gospodarno čimprej obrniti. Nak! Ob projektni dokumentaciji za tistih par metrov veliko mrliško vežico se je zataknilo pri sanitarnih predpisih.
Občinska sanitarna inšpekcija namreč ni pristojna za tovrstne objekte, dovoljenje izdaja republiška sanitarna inšpekcija. Le-ta pa terja, da je vse na mestu in je tudi od navedene krajevne skupnosti terjala zagotovila kot kdo je pristojen za prosekturo, kako se bodo prevažali mrliči, da niti ne govorimo, da mora krajevna skupnost »predložiti konkreten način dezinfekcije katafalčnega prostora« in tako dalje. V krajevni skupnosti so že razumeli, da morajo biti odtoki pa hlajenje pa primerna higiena in tudi projekt je takšen, a kaj, ko jim še (feuies ni ja-
svoje higienske navade, da' H, da znajo držati red in ek\ v mrliški vežici. Kaj še! NtL si zahtevajo konkreten rmr lekcije, kar čisto ničesardiV pomeni kot to, da morajo*'' da bodo konkretno čistili J konkretnim v i mom in s k\ krpo in da bodo čistili tudi\ boljšim »ajaksom«, če p t* »prišvercal« iz Avstrije. yj
Ko so potili in še potijo 1 rokratski pot in znoj, prik\ presenetljivih spoznanj, da\ tudi naše uradne delovne ^ cije sploh niso za vsa i dela usposobljene in poat. Vse to jih strašno bega, do i ne ti ji ve meje, da se zdaj K žgajo na to, da so pristojni da morajo biti vsa soglasji, } se projektanti enkrat nav deto so ugotovili, da ver ha tako do konca »zapen Hško vežico so postavili.
Kaj bo zdaj s to črno p ne ve. Verjetno bo podaljša črnih gradenj v občini, da \ buldožerjem podrli, pa nt < jo. Tolikokrat so že be*V dužerji grmeli in drveli ske črne gradnje, a se zdaj še ni popolnoma nič ga zgodilo.
O I A ft Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofje Loka in Tržič - Izdaja Časopisno pod|et)e Glas Kranj _ Q|avn| uredn|k ,gor S|avec _ Odgovomi urednik Joie Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar In Danica Žleblr - f&npatIM^FraaeJf»wn - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj - List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik od rWl>" kot poltednik, od Januarja 1960 trikrat tedensko, od Januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija.1974 pa ob »orkih In petklh_ - K«"«™ Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Mo»e Pijadeja 1 - Tekoči rafal*M^Kn^M^ 51500^503-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakci|a 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, ££^!*£2£ ganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po prisojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina 450, — din.______
Kr?*nj _ Problem, v katerega namerava Krcnj resno rapns:: . met. Ustrezno rešitev in tovrstni razvoj Kranja v prihodnje nesla posebna študija, o kateri je izvršni svet občinske sh pravljal na zadnji seji. Odločitev in rešitev bo vsekakor preval smeri, da se takšne nemogoče razmere in prometne zagate«« delu mesta odpravijo. — A Ž. — Foto: F. Perdan
4
OREK. 16. AVGUSTA 1983
GOSPODARSTVO
3. STRAN O
Rezerve so v povezanosti
Jeseniški občinski izvršni svet se zavzema za dodatne ukre-
pri uresničevanju resolucije ibčini
Jesenice — V jeseniški občini je losledno uresničevanje občinske resolucije o uresničevanju plana v letošnjem letu temelj stabilizacijskih i^i  prizadevanj. Podatki letošnjih prvih ' I mesecev pa kažejo, da v posameznih jnmerih odstopajo od začrtanih na-g, zato v skladu z zakonom o siste-u družbenega planiranja izvršni fvet vztraja na predlogih dodatnih krepov, da bi zagotovili izvedbo ^»^»lanskega dokumenta.
I Najbolj resni problemi jeseniške ga gospodarstva so v manjšem de M L fiznem prilivu in s tem se pojavljajo ^ problemi odplačevanja kreditov; pro-jA  »lemi so z notranjo likvidnostjo, % bnanjšanem fizičnem obsegu proiz-'nje, v slabem uresničevanju in-
J\ vesticijske politike, v rasti cen in in-j^A flacijskih pritiskih ter v uresničeva-
«ju kadrovske politike. Ponekod se stvari le počasi premi-kjj tajo na bolje, čeprav so v najbolj po-JoW membnih vejah pristopili k poseb-^ ftim oblikam povezovanja. Tako ni zaznati vidnejšega napredka v črni
\^tV Donitu dobro delajo
bil    V delovni organizaciji Donit Med-vode so v prvem polletju dosegli 2,56 tal^ milijarde dinarjev skupnega prihodih oj1 ka, kar je polovico več kot v enakem ^ obdobju prejšnjega leta. Na tuja tr-lal^  ži.šča so uspeli prodati za 3(>.r) milijo-nov dinarjev izdelkov, od tega za 293 V milijonov dinarjev na konvertibilno področje, v izvozu prednjačita temeljni organizaciji Filtri in Tesniz, ki dobršen del svoje proizvodnje že I fersto let uspešno prodajata v deže-«S| Jan zahodne Evrope. Visok skupni SeP prihodek je predvsem rezultat večje 1
Ustanovitev zadružne enote v
metalurgiji in povezavi s kovinsko predelovalno industrijo, v gostinstvu in v turizmu ter v trgovini. Ob vsem tem je zaskrbljujoče dejstvo, da skupnost organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma še ni zaživela in delovne organizacije kovinsko-predelovalne industrije se ne morejo dogovoriti o oblikah povezovanja.
Jeseničani so prepričani, da bi bil lahko naložbeni zagon večji, ko bi bolj združevali sredstva in spreminjali sistem financiranja na tem področju. V resoluciji imajo opredeljeno gradnjo elektrojeklarne, infrastrukturne objekte v turizmu in v gostinstvu, komunalne in stanovanjske objekte ter razne investicije v osnovna sredstva zaradi zamenjave dotrajanih strojev in naprav.
Vsakodnevni problem, ki ga ugotavlja izvršni svet, je vprašanje oskrbljenosti na tržišču, saj z občasnimi intervencijami probleme blažijo, vendar se zavedajo, da je rešitev le v neposredni povezavi nosilcev preskrbe s proizvajalci, kar pa jim za zdaj zaradi nesorazmerij v cenah ne uspeva.
Jeseničani se zavedajo, kje so stabilizacijske rezerve, ki se kažejo v
povezanosti predelovalcev, v združevanju gostinstva, saj v zgornjesavski dolini ni niti najbolj osnovne povezanosti in ne nosilcev razvoja. Odločni so, da bodo v najkrajšem času razpustili skupnost organizacij združenega dela gostinstva, če ne bo večjega interesa nosilcev gospodarskega razvoja te dejavnosti v zgornjesavski do lini.
Na področju kmetijstva nikakor ne uspejo oblikovati take organizirane oblike zadružnega povezovanja, ki bo zagotavljalo večjo proizvodnjo in s tem več hrane, 25 odstotkov po usmeritvah do leta 1985. To pa pomeni, da delovna organizacija KZK Kranj ni sposobna oblikovati take organizacije niti zagotavljati ustrezne pomoči in povezovanja kmetov. Izvršni svet bo skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo pripravil ustanovitvene akte za ustanovitev zadružne enote v jeseniški občini z usmeritvami, ki jih kmetje nenehno ponavljajo.
Na področju prometa in zvez — obmejna železniška postaja, razvit tovorni promet, špediterske dejavnosti ter prevoz potnikov — so pregledali njihove razvojne programe, na osnovi katerih bodo predlagali njihovo skupno, dolgoročno usmeritev.
D. Sedej
Manjša obremenitev gospodarstva
V jeseniški občini ocenjujejo, da se lahko prispevne stopnje za zadnje štiri mesece znižajo in tako se tudi znižajo obveznosti iz bruto osebnih dohodkov in iz dohodka gospodarstva
ovnega časa in boljši organizaciji te.
Veliko pozornost pa namenjajo tu-delovnemu človeku. Tako bo več t tristo zaposlenih z družinami živelo dopust v njihovih počitni-ih domovin, večje število delavcev bo deležno preventivnega zdrav-enega oddiha. Tudi v delavskem rtnem društvu se z rekreacijo kvarja vsak drugi zaposleni.
-fr-
Jesenice — Skupna poraba v jeseniški občini, programi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je bila v skladu z resolucijskimi določili in izhodišči za letos planirana v višini okoli 759 milijonov dinarjev. Takšno povečanje je bilo 10 odstotno v primerjavi z letom 1982
Vendar pa je jasno, da bo letošnja inflacija veliko večja od planirane, okoli 30 odstotna. Zaradi takšnih nesorazmerij je treba programe prilagoditi ravni, ki jo dovoljuje zvezna resolucija, kar pomeni 13 odstotni
keza slovenskih zadrug na Koroškem
iOsnovna in izhodišče krepitve
Letošnji nastop koroškega gospo-rstva na mednarodnem avgustov-em sejmu v Kranju je pravzaprav ultat živahne in razvejane dej avti Zveze slovenskih zadrug na roškem s sedežem v Celovcu. Da-namreč pomeni Zveza za Slovenki živelj na Koroškem samostojno lagovno podjetje. Opravlja denarno kreditno poslovanje na vseh po-d»Wdročjih. Vključuje se v devizno trgo-^'■vino in sprejema hranilne vloge. Pdloča o izboru blaga za blagovne nige, o organizaciji in oskrbova-zadružnih marketov, organizira evoze.
Njena blagovna ponudba se pove-je. Postavlja namreč nove tako enovane Zadružne markete z naj-ličnejšim blagom. V njih je danes moč dobiti vse za različne manjše vesticijske naložbe, različno opre-Razen tega ima Zveza tudi spe-izirane zunanje trgovinske orga-zacije. Takšna je Jugotrade, dru-a za trgovska posredovanja in stavništva, ki ima sedež na Du-
naju in podružnico v Gradcu. Podob-•na njej je trgovska družba Finex. Obe se vključujeta in skrbita za blagovno menjavo med Jugoslavijo in Avstrijo. In nenazadnje ima Zveza tudi svoje turistično podjetje Car-trans.
Cartrans je pravzaprav najmlajša v Zvezi. Namen te turistične agencije je prodaja slovenskega prostora na Koroškem. Okrog 250 zasebnikov z različno turistično ponudbo na Koroškem ima namreč okrog 5000 postelj. Cilj Cartransa je, da te zmogljivosti pozimi in poleti ponudi rojakom v matični domovini. Ta, nova agencija, pa si prizadeva, da bi postala tudi pravi zastopnik jugoslovanskega turizma onkraj meje.
Osnovni cilj Zveze slovenskih zadrug na Koroškem, ki je v zadnjem času vsestransko aktivna, je ekonomska krepitev in s tem narodnostna trdnost Slovencev onkraj meje ter na teh osnovah razvijanje dobrih sosedskih in blagovnih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. A. Ž.
nominalni porast dotoka v primerjavi z letom prej. Za jeseniško občino to predstavlja 20 milijonov dinarjev povečanja. Po posameznih interesnih skupnostih predstavlja valorizacijo njihovih programov za okoli 2,5 odstotkov.
S takimi spremembami želijo nekoliko omiliti previsok realen padec obsega sredstev, obenem pa preprečiti nastajanje presežkov po posameznih interesnih skupnostih. Dotok sredstev je v primerjavi z dotokom v minulih letih dokaj ugoden, vzrok pa je v višjih prispevnih stopnjah v prvih treh mesecih letošnjega leta, saj so jih znižali šele aprila, kot tudi v višji nominalni rasti bruto osebnih dohodkov v občini Jesenice.
Kljub nominalnemu povišanju obsega skupne porabe družbenih dejavnosti ocenjujejo, da se lahko prispevne stopnje v obdobju zadnjih štirih mesecev znižajo in se tako znižajo obveznosti iz bruto osebnih dohodkov in iz dohodka gospodarstva. Po prvih izračunih bi se prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti v jeseniški občini znižale za 0,8. S tem ukrepom bi preprečili nastanek viškov.
Dotok sredstev za potrebe splošne, proračunske porabe pa je v nasprotju s skupno porabo precej pod planom, čeprav so" morali naknadno v izvirne prihodke proračuna vključiti turistično takso ter posebni občinski davek iz osebnega dohodka za potrebe kmetijstva. Ta dva vira pa ne sodita v splošno porabo; turistična taksa bo ostala v proračunu, »davek« iz osebnega dohodka za potrebe kmetijstva pa se bo stekal v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu.
Ugotavljajo, da bo povišanje dovoljenega obsega splošne porabe minimalno, za 11 odstotkov, kar pomeni le za 340.000 dinarjev povečanje. Sredstva za stimuliranje izvoza v Sloveniji so zagotovljena, tako, da do dodatnega znižanja porabe v občinah ne bo prišlo, čeprav bi morali po zveznem zakonu vse interesne skupnosti družbenih dejavnosti in proračuni občin izločiti 1,6 odstotkov sredstev.
D. Sedej
Radovljiška krajevna skupnost je lani z asfaltom prekrila veliko ulic in cest ter uredili avtobusni postajališči na Gorenjski cesti. Ljudje si želijo, da bi uredili še več poti in ulic, za kar so pripravljeni dati tudi prostovoljne prispevke. Vendar se zatika pri dotoku denarja krajevne skupnosti, saj v okviru občine niso uresničili spremembe dogovora, po katerem delavci prispevajo za potrebe krajevnih skupnosti. Foto: F. Perdan
Še vedno premalo izkoriščene prednosti
Podatek, da se v desetih sejemskih dneh v denarnem prometu izmenja nekaj milijard novih dinarjev, je prav gotovo upravičeno izhodišče za različne zaključke. Redke še tako kvalitetne in priznane prireditve se lahko pohvalijo s tem. Že skromen vložek in udeležba na takšni prireditvi sta prav gotovo velika garancija za poslovni uspeh. Na kranjskih sejemskih prireditvah niso redki razstavljavci, ki se tega še kako zavedajo. Med njimi so tudi takšni, ki prav na tej prireditvi ustvarijo dobršen del načrtovanega celoletnega prihodka.
Še vedno pa srečamo takšne, ki tovrstnega računa niso še povsem dojeli. Predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep je na otvoritvi letošnjega mednarodnega avgustovskega sejma v Kranju poudaril, da je uresničevanje stabilizacijskega programa obvezujoče za vse. V tej verigi pa je tudi Gorenjski sejem, ki ima prav gotovo svoje posebno mesto in številne še vedno premalo izkor-ščene prednosti. Na njem naj se kažejo premiki v kvaliteti izdelkov, v novih dosežkih industrije in obrti, v ponudbi, izvoznih usmeritvah . . . Sejem naj bo prikaz proizvodnje in ponudbe na področju široke potrošnje. Prizadevanja v tej smeri prav gotovo so.. Še vedno pa so tudi na Gorenjskem podjetja, ki kot kaže sejemsko blagovno poslovanje nekako podcenjujejo. Pojavijo se le od časa do časa; in to največkrat takrat, kadar kaj potrebujejo, ali pa če morda zaidejo v določene težave.
Zanimiv je podatek, da mora danes Gorenjska na 49 različnih lokacijah v Sloveniji shranjevati zmrznjeno meso. Če bi imeli »doma« hladilnico za globoko zmrzovanje, bi naenkrat prihranili več kot 10 starih milijard dinarjev. Vendar kot kaže, se kar nekako ne moremo zagreti za izredno možnost. Hladilni sistem umetnega drsališča v Kranju se ponuja kar sam. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem je izdelal že študijo o večjem izkoristku tega hladilnega sistema. Komunalno urejeno zemljišče in obstoječa strojna oprema bi pomenila velik prihranek. Upajmo da le ne bodo pretentale v odločitvi najrazličnejše bolj ali manj pomembne in ozke okoliščine ter gledanja, da ne bi izkoristili to prednost.
Kranj z okolico je danes prav gotovo že tako velik, da zaradi določenega mrtvila v poletnih mesecih na zabavnem področju dopušča materialni odliv iznajdljivejšim prirediteljem. Zabaviščni park v Savskem logu trenutno res še ne zasluži tega imena. Vendar pa so resna prizadevanja v tej smeri že pripeljala do skorajšnje odločitve. Zemljišče je komunalno urejeno. Prihodnje leto naj bi ta zabaviščni prostor že imel drugačno podobo. Naravnost nerazumljivo pa je, da si Poslovno prireditveni center na vse pretege in načine prizadeva, da bi vendarle zainteresiral domače gostinsko podjetje, ki bi se lotilo izvedbe tega programa. Kaj lahko se zgodi, da bo interes pokazal kdo drug, ki bo takšen program seveda znal tudi vnovčiti, dal Kranju svežino in zabavno privlačnost. Takrat pa bomo najbrž spet priča že večkrat uporabljeni kritiki o čudnem ponašanju pri teh stvareh.
Prednosti sejma, prostora, tradicije tovrstnih prireditev v Kranju so torej še vedno premalo zavedamo. Omalovaževanje in čas pa lahko prineseta za marsikoga neprijetne posledice.
A. Žalar
Manjka vagonov za premog
Železniško gospodarstvo Ljubljana se letos spopada z velikimi težavami zaradi pomanjkanja vagonov. V teh dneh bi potrebovali skoraj dvakrat več vagonov, kot jih imajo, za prevoz premoga. Poraba trdih goriv namreč v zadnjih letih v Sloveniji hitro narašča, pri čemer pa je v precejšnji meri vezana na dobavo iz drugih republik.
Potrošnja premoga v naši republiki je leta 1980 znašala okrog 2 milijona ton, leto kasneje 2,6 milijona, lani
Olimpijski muzej v Sarajevu
asfaltom prekrili pot do kopališča — Turistično društvo Bohinj-Je-zero vse bolj postaja tudi komunalni urejevalec kraja. Skrbi za kar sto parkovnih klopi. Letos jim je uspelo, da so skupaj s krajevno skupnostjo Stara fužina in hotelom Lev iz Ljubljane asfaltirali pot od cerkve do kopališča (na sliki). Od prireditvenega prostora Pod skalco do Mladinskega doma pa so uredili peš pot. M. V.
Prireditelji 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu mislijo tudi na kulturni spored. Pomemben kulturni trenutek bo otvoritev muzeja sarajevskih olimpijskih iger.
Zasnovo, muzeja so že sprejeli. Imel bo več osnovnih sestavin. Mu-zealska zbirka bo obsegala fotografije, dokumente, predmete, plakete, medalje in%druge podobne eksponate, ki bodo trajno obeležili sarajevske olimpijske igre.
Drugi del bo galerija, v kateri bodo postavili stalno razstavo sodobne likovne umetnosti.
Tretji del pa bo razstavni prostor, v katerem bodo poleg razstav tudi
promocije knjig, predavanja, manjše filmske projekcije, komorni koncerti in podobno, skratka predstavljali bodo naše duhovno in intelektualno ustvarjalnost.
Stalno razstavo slik, grafik, risb in skulptur bodo oblikovali na podlagi široke akcije. Organizacijski komite sarajevskih olimpijskih iger je namreč poslal pisma okoli 500 jugoslovanskim likovnim ustvarjalcem. Zbirka namreč želi obeležiti nove jugoslovanske likovne misli.
Prvi prispevek je že prišel. Slikar Virgilije Nevjestič, ki že več let živi in dela v Parizu, je poklonil eno svojih del, ki govori o njegovi trdni navezanosti na rodni kraj.
3,17 milijona, za letos pa predvidevajo, da bo znašala 3,56 milijona ton. Od tega bo treba okrog 1,2 milijona ton nabaviti v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Železniško gospodarstvo Ljubljana je do konca julija letos prepeljalo iz Bosne 420 tisoč ton in iz Srbije 430 tisoč ton premoga. Za ta prevoz pa si je moralo precej vagonov sposoditi pri sosednjih železniških organizacijah in železniških upravah v tujini, predvsem v Avstriji, ZRN in Vzhodni Evropi. V konicah tako število tujih vagonov doseže tudi 450 na dan. Stroški za takšno • izposojanje seveda niso majhni in so na primer lani znašali 89,5 milijona deviznih dinarjev.
Tovrstne težave sedaj skušajo omiliti z vključevanjem tako imenovanih specialnih vagonov, namenjenih, transportu rude, ki trenutno vozijo na relaciji Kolubara—Ljubljana. Z njimi so začasno rešili problem preskrbe za ljubljansko toplarno. Trajnejša rešitev pa je seveda le v okrepitvi voznega parka. Čeprav denarja manjka, in tudi gospodarstvo še ni izreklo zadnje besede o soudeležbi, so pred dnevi vseeno silom prilik podpisali pogodbo o nabavi 160 vagonov s tovarno iz Sarajeva. En vagon bo veljal okrog 3 milijone dinarjev. V Sloveniji pa že vrsto let vagonov ne izdelujemo. A. Ž.
r.nRENJSKI KBA.II IN UUPJE
TOREK, 16.
K nam s konzervo, nazaj z ogrsko salamo
....      -j„:   4,,..;ttir'ni   nolltlKl Stili
Tujci so pripeljali s seboj svoje konzerve in sokove, nazaj se vračajo z našimi ogrskimi salamami in buteljčnimi vini lz-venpenzionska potrošnja to že je, a kaj, ko pa so gostilniški krožniki ostali na cedilu
Parkirni prostor pred trgovino v Gozd Martuljku je v teh dneh, ko tujci od-najajo in na debelo kupujejo, večkrat kar premajhen. — Foto: F. Perdan
smo pričakovali v tej obliki naše iz-venpenzionske potrošnje.
Zdaj pa, ko že odhajajo in ko so domači tovor pojedli in popili, pa jim je ostalo malo ali več denarja. Ga bodo odnesli s seboj preko meja? Nak! Vseeno in kljub našemu — tarnanju ga bodo pustili pri nas. Pa smo jih, bomo seveda rekli, kajti v tej
kratkovidni turistični politiki smo zadovoljni z vsakim konkretnim dinarjem.
Znano je, da zdaj turisti spet tovo-rijo preko meje, kajti zanje so naša visokokvalitetna vina izjemno poceni, če ne že zastonj. Tudi salame in drugi artikli, da ne govorimo o čokoladi in tako dalje. Vztrajno se postavljajo v vrste, iznajdljivi trgovci pa že staknejo deficitarne artikle, tako, da se brž znajdejo v turistični potovalki. Letos sploh ne gre več le za slivovko, ki je za tujce tradicionalno zastonj že nekaj desetletij, temveč tudi za vse ostalo, vključno z zobno pasto.
Ustavili smo se v poslednji trgovini pred mejo — trgovini, ki je zadnja ob magistralni cesti — v Gozd Martuljku in poslovodkinjo Slavico Pod-lipnik vprašali, kaj tuji vračajoči gostje največ kupujejo.
»Prodaja se tedaj, ko se vračajo gostje nazaj domov, občutno poveča. Najbolj kupujejo pijačo, slivovko, najljubši jim je očitno prošek. Vina, buteljčna, so zanje izjemno poceni, zato moramo nenehno polniti police. Radi bi čokolado, ki pa je ni, posegajo po keksih, alpskem mleku, cigaretah, veliko jim prodamo trajnih salam. Skratka, kupujejo najrazličnejše artikle in večina precej potroši.«
Tako. .To je izvenpenzionska potrošnja malo drugače, kot smo mislili. Namreč, v trgovini se res puščajo devize, a kaj, ko so izvenpenzion-ski gostinski krožniki in gostilniška ponudba nasploh ostali več ali manj na cedilu ... D. Sedej
Tržiška tržnica poceni za prodajalce — Na tržiški tržnici prode;
novrtnino in sadje kmetice iz tržiške in kranjske občine, s Pnmc in trgovci iz drugih republik. Dranjevke plačajo za tržnično klopi nariev na dan (za polovičko 18 dinarjev), trgovci nekoliko več narjev Poznavalci pravijo, daje v tem oziru tržiška tržnica med',* cenejšimi v Sloveniji. Morda je to tudi glavni razlog, da je prekat tedna in predvsem v »tržnih dneh«, v ponedeljek, sredo, petek in*S to dobro založena s sadjem, zelenjavo in tudi z ribniško »s'uhonSm (czj _ Foto: F. Perdan j«
Poslušajte glas delavcev f
Slaviva Podlipnik, poslovodkinja Rožce v Gozd Martuljku
Gozd Martuljek — Pred sezono smo sami sebi in širni turistični Evropi na široko oznanjali, da na policah naših trgovin ni praška, kave, limon in tisti, ki so kljub temu cekli, da tvegajo turistični obisk pri nas, so se vestem primerno otovorili. Agencijski gostje malo manj, ker v kovčke, na letalo ali na avtobus vendarle ne moreš poleg osebne prtljage stlačiti kaj prida kave, razen tega pa so obroki zagotovljeni; veliko bolj in na široko   pa   je   tovorila zasebna turistična reka, ki prihaja preko naših mejnih prehodov z avtomobili.
Če odmislimo zdaj tiste, ki so tvegali in nakupili na kilograme in kilograme kave, s špekulacijo, da počitnice preživijo dobesedno zastonj, so ostali prinesli s seboj očitno čisto vse, razen kruha. Znano je, da že dolgo oznanjamo, da so zasebni gostje najboljši gostje, a še ti so nas letos opeharili za znatne turistične devize, saj v trgovinah puščajo neznatni cvenk, vsekakor pa manjši, kot
VELIKA DVORANA, MAJHNA VRATA
Športna dvorana na Bledu je po najnovejših preureditvah zares lepa in ji daleč naokoli ne bi našle podobne ali enake. V njej v zadnjem času organizirajo tudi raznorazne prireditve, ki navdušujejo domačine, ki v pomanjkanju zabave in družabnosti radi sprejemajo pač vse, kar se postavlja na oder.
To je vsekakor pohvalno in le želeti je, da bi se dejavnost tako lepo naprej razvijala. Nič pa ni pohvalno, da ob zaključku prireditve, pa naj bo dvorana čisto polna ali skoraj prazna, odprejo le ena izhodna vrata. Potem obiskovalci čakajo, nekulturni se drenjajo in spodrivajo kulturne, vsi pa so živčni, ker morajo čakati pri izhodu.
Seveda se da potrpeti, če bi bila to krajevna dvoranica, čudno pa je vendarle, da ne odprejo še kakšnih izhodnih vrat, saj jih zanesljivo morajo imeti — že zaradi varnostnih, požarnih in tako dalje NNNP ukrepov, če zaradi ničesar drugega ne. Bo veliko manj kritik in hude krvi, pa veliko več zadovoljstva med tistimi, ki redno počakajo do konca in tudi ob prireditvah, ki jim niso všeč, vztrajajo na sedežih.
Naš pomenek
Ne poznamo besede: »nimamo«
V penzionu Kotnik v Kranjski gori je zaposlen kot natakar Nikola Perkolič, odličen natakar — Najboljši gostje so domači gostje
Kranjska gora — Kadar stopimo v gostinski lokal, potem bo prvo, kar bomo opazili in nedvomno ocenili: čistoča, opremljenost, gostinsko osebje. Ničesar ne more biti tako odbija-. jočega kot je zanikrnost, politi prti, zamaščen in razkuštran natakar, ki se' komajda zmore prizibati k mizi. Na žalost takšni vtisi niti niso tako redki in prav zato si prijetno presenečen, ko hitro pristopi k čisti mizi v lepo opremljenem lokalu urejen natakar s prijazno besedo in nasmehom.
Vse prijetne vtise pa obiskovalcem nudi penzion Kotnik v Kranjski gori, v katerega gostje, domači in tuji, izredno radi zahajajo. Postrežba je odlična, kuhinja raznovrstna, gostišče pa nadvse zanimivo, domače opremljeno. V penzionu Kotnik vse od prvega dne, že osem let dela tudi Nikola Perkolič, natakar, ki bi si ga želel vsak prvovrstni hotel in ga v prvem hipu postavil za šefa strežbe. Prav zanimivo bi bilo zato izvedeti, zakaj ob kar precejšnji fluktuaciji gostinskega kadra vztraja Nikola, povrh vsega še pri zasebniku.
»Natakar je poklic, ki ga rad opravljam,« pravi Nikola Perkolič, »nikoli mi ni bilo žal, da sem se zanj odločil, nikoli in sploh pa mi ni bilo žal, da sem se po službah v družbenem sektorju in hotelih odločil za delo v penzionu Kotnik. Resnično mi lahko verjamete, da so odnosi odlični in da smo kot ena sama družina, z ra-zumevajočim odnosom do problemov, ki se pri delu pojavljajo. Ob zdaj tako poznanih težavah, ko redno zmanjkuje v trgovinah zdaj tega zdaj onega, se moramo zares potruditi, da gostu ustrežemo v vsakršnem smislu in zahtevah. Pri nas ne poznamo besede nimamo, če obljubljamo jed ali pijačo z jedilnim listom. Zgodi pa se kajpak, da zmanjka: tedaj se natakarja obrneva do lastnika z besedami: mora biti, najdi, kjer hočeš!
Bralec M. M., ki je prebral članek »Molk ni vedno zlato«, ki je bil objavljen 26. julija, tokrat ni mogel molčati. Napisal je: »Na, lepa reč, kaj se vse naprti na hrbet delavca! Zdaj pa še to, da, ker je molčal, je zato naše gospodarstvo privedlo v tak položaj, kakršen je. V članku je zapisano: ,Spet in spet mižimo pred lastnimi napakami in si po dobri stari navadi zatiskamo oči. Nočemo pomesti pred svojim pragom.'«
Dragi novinarji, dajte si roko na srce! Se to ne tiče prav vas? Niste o problemih pisali v belih rokavicah in se jih izogibali? Naj vam navedem samo en primer: Že od leta 1978 se razpravlja o predvideni gradnji nove elektrojeklarne jeseniške železarne. Še do danes ni nihče od novinarjev prisluhnil mnenju delavcev o tej investiciji. Bila sta dva zbora krajanov KS Javornik-Koroška Bela in Blejska dobrava, a na njih ni bilo novinarja, ki bi opisal vzdušje na teh zborih. Že takrat so delavci nasprotovali tako obširni gradnji, kar seje kasneje izkazalo, da imajo prav. Če bi takrat uveljavili tako skrčeno investicijo, kot jo imajo v programu danes, bi elektropeč lahko obratovala že leto dni. Takrat so načrtovali elektrojeklarno ogromnih razsežno-
sti, izdelano v šestih trošili devize za
variču - projekta^ strokovnjakov, čeprav je do?' brih domačih, ki se z uspeta^ ljavljajo v tujini. Takrat so razumeli,  da  je potrebno elektrojeklarno. Bili pa so kako velika naj bo investicij* naj se gradi ta elektropeč nih službah jeseniške žele^ danes brezglavo tiščijo z gr&Sj najboljših  obdelovalnih p*\l na Belškem polju, čeprav skrčeno investicijo dovolj 0*] ob že obstoječi elektropeči. ^ ško uničenem ozemlju. \ Dragi novinarji, zakaj Bfe , macije le pri strokovnih sm4 vodilnih delavcih, skoraj nj^M neposrednih proizvajalcih.^ J šli do delavcev, bi videli, koluti bilo za svojo glasnost šik^ Medtem so zlatomolčeči h/ rasli na višje položaje. Tako.vi gajalo in se še dogaja, b \ tem??? Ne udarjajte po deu\,v več mu pomagajte, da pridni glas do veljave, do resničn^ skega samoupravljanja. \ Vidite, da je za položaj, k nes, najmanj kriv delavec.♦ V
Nikola Perkolič, natakar
Ce sprašujete za odnos gost — natakar, potem po mojem mnenju tu sploh ni nobene filozofije. Gost pride, za uslugo je pripravljen pošteno plačati, zato mora biti tudi odnos do gosta pošten. Na poštenosti temelji prav vse, vključno z nasmehom in prijazno postrežbo.
Najboljši so domači gostje, čeprav se nam še kako hudo poznajo bencinski boni pa depozit, vendar če domači gostje pridejo y gostinski lokal, potem so si pripravljeni tudi privoščiti. Tujci pa resnično dolgo pre-mlevajo ob jedilnem listu in zna se zgoditi, da bodo ob naročilu porcije čevapčičev, ki stanejo toliko in toliko, še vprašali, če se zraven in po tej ceni morda dobi še krompir in solata.
V Kranjski gori se zdaj mudijo predvsem starejši gostje, ki si želijo prijaznega odnosa in zato jim je treba ustreči, včasih izpolniti tudi željo, dati nasvet aH informacijo. Le tako se bodo radi vračali in bili s postrežbo zadovoljni.«
D. Sedej
Praznik Krajevne skupnosti Zasip
Zasip — V počastitev prve in daleč naokoli odmevne sabotažne akcije na Gorenjskem 5. avgusta leta 1941, ko je partizanska trojka Anton Ter-seglav, Franc Primožič in Janez Am-brožič iz Zasipa uničila cevovod električne centrale v Piškovci na Savi, občani krajevne skupnosti Zasip že sedmič praznujejo svoj krajevni praznik. Ta akcija je bila izredno pomembna ne zgolj zaradi odmeva med ljudmi, pač pa tudi, ker je prizadela sovražniku težke motnje v proizvodnji železa v jeseniški železarni. Od takratne drzne partizanske trojke, ki je opravila to sabotažo je preživel le Anton Terseglav, ki živi v Zasipu.
Krajani Zasipa, ki se je po vojni razvil v izredno urejeno naselje, so tudj letos pripravili za praznik vrsto športnih in drugih srečanj. Že teden dni pred praznikom so organizirali tekmovanja v namiznem tenisu, ba-. linanju in streljanju, ki se jih je udeležilo izredno veliko domačinov vseh
Francka Cuznar je stara 90 let —
Francka Cuznar z Murove na Jesenicah je avgusta praznovala 90. rojstni dan. Rodila se je v Šentjurju pri Celju, na Jesnice pa se jc prišla učit za trgovsko •pomočnico. Družina Cu-znarjevih je živela tudi v Semiču m v Mojstrani, v družini pa so se rodili štirje otroci, od katerih živi samo hčerka Gizela. Francka Cuznar jc še kar krepkega zdravja, kljub težkemu življenju in nenehnim odrekanjem. Ima hčerko, šest vnukinj, osem prav-nukov in dva prapravnuka. Tudi mi želimo Francki še veliko zdravja! Na sliki: Francka Cuznar med domačimi. — Foto: B. Blenkuš
starosti. Na slavnostnem k skupščine krajevne skupne^ turnem domu je govoril pr^ Zdenko Race, ki je orisal tudi težave, s katerimi se v krajevni skupnosti. V fo^l programu se je predstavitvi moški pevski zbor KUD l\ vodstvom profesorja Janezi^ Ob tej priložnosti je krajevJi renca SZDL Zasip podelila ^ znanja in bronaste znake © janci Zupan, Meti Povšin.S^ pan, Francu Šmitu in kwy moškemu pevskemu zboruv! sip.  Posebna  priznanja ^ skupnosti pa so prejeli lasu« po oceni imeli najbolj ure;^ Jože Ambrožič, Janez Tn^ Šimnic, Marinka Marolt ^ Svetina. Razen tega so p* znanja tudi najbolj uspesv ženci športnih tekmovanj.V nosti ob krajevnem prazni, navzoči tudi predstavniki pobratene krajevne skupi zemlj iz.Bele krajine, s vedno tesno sodelujejo.
L
VAŠA PISMA
J
Ureditev kolesarske steze
Prosim uredništvo se zavzame za ureditev\ ske steze od Delavskega* Iskre in Save v Kranju.'. straneh ceste so taki kolesarju krmilo kar i Kolesarji in mopedisti, mo po levi strani, na \ kolesarski stezi pa bi tal^J no peljali po desni Pmtm vite to pisanje, morda kJ leglo.
Bralec iz ftv
KULTURA
5. STRAN O
mozatlugi Tirolskega umetniškega društva, še posebej po pobudi in osebnih mhzadevanjih akademskega kiparja Ericha Kebra (na sliki) so se spletle med tirolskimi in gorenjskimi umetniki prijateljske vezi, ki dobivajo slo-menske razsežnosti. Foto: F. Perdan
iT
irolski slikarji in kiparji
ff\    Kranj — V galeriji Mestne hiše v nj\ Kranju so minuli petek odprli raz-A kavo del tirolskih slikarjev in kipar-\ Jev. Gre za potujoče razstavo, ki jo je posredovalo tirolsko umetniško dru-ptvo iz  Innsbrucka,  pri kranjski predstavitvi pa sodeluje Gorenjski muzej in Likovno društvo Kranj.
Prijateljske vezi, ki so se leta 1977 )0 zaslugi Tirolskega umetniškega jjb Iruštva, še posebej po iniciativi in Osebnih prizadevanjih njenega čla-la, akademskega kiparja Ericha Ke-'a, spletle med tirolskimi in gorenj-cimi umetniki, so lansko leto z raz-ivo slovenske male grafike v Inns-icku in Schvvazu prerasle pokra C inske okvire Letošnja predstavitev ""1mih tirolskih umetnikov v Kralju in drugih krajih Slovenije tradi-ijo sodelovanja ne samo ohranja, »mveč bistveno razširja.
Podobnost pogledov na umetniško ustvarjalno delo in njegovo human-no poslanstvo, sorodni pokrajinski okviri, ki ne ostajajo brez vpliva na oblikovno rast človeka in umetnika, ustvarjajo možnosti za še tesnejše sodelovanje obeh regij in obenem omogočajo skupno, širše in globlje likovno poseganje v alpski kulturni prostor, v katerem živimo. Pri tem ne mislimo samo na občasne kulturne manifestacije večjega ali manjšega obsega, temveč na kontinuirano zorenje prijateljskih stikov med ustvarjalci, na medsebojno informiranje in na izmenjavo dosežkov na različnih področjih umetniškega ustvarjanja.
V Kranju se tako predstavljajo: Fritz Berger, VValter Honeder, Adolf Luchner, VVolfgang Luchner, Hen-rich Tilly, Siegried Gitterle in Erich Keber.
'I
Spominska razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju
Delo Štefana Simoniča
Letos mineva pet let, odkar sta Kranj in Gorenjska izgubila enega svojih najbolj delavnih in nadarjenih likovnikov — Štefana Simoniča. Rojen 1938 v Hrastovcu pri Ptuju, se je slikar po dokončani Šoli za oblikovanje in Višji pedagoški šoli v Ljubljani naselil v Kranju, kjer je ustvaril večino svojih slikarskih in predvsem grafičnih del. Svoje znanje in sposobnosti je Štefan Simonič kot likovni pedagog let uspešno posredoval tudi mladim likovnikom v Centru za estetiko vzgojo v Kranju, kjer je bil zaposlen.
Začetek umetnikovih grafičnih poskusov izpred nekaj let nam kažejo še danes zanimiva in zaradi svoje oblikovne izčiščenosti privlačna in kvalitetna grafična dela s svojimi kompozicijsko tehtno postavljenimi abstraktnimi liki, ki so izvedeni v različnih grafičnih rezih. V sebi umirjene in vsebinsko dovolj angažirane grafične sestavine so v črnem kontrastu položene na belo ploskev.
Kar geometrično mirnost zgodnjih del je kasneje zamenjalo kompozicijsko bolj razgibano grupiranje iz naravnih oblik izpeljanih likov po grafični ploskvi, te pa prav kmalu dinamično razpoložena mreža struktur, kjer seje njihovo gibanje združilo z živim izrazom umetnikove barvne zamisli.
Da bi oklenil razpršene silnice v trdnejšo celoto in dal razpadajočim gmotam trdnejši okvir, je slikar naslonil svojo kompozijsko zasnovo na oblikovno in barvno kondenzirana jedra, ki postanejo značilna za vrsto Simoničevih del v kasnejšem obdobju.
Morda je prav hotenje po oblikovanju trdnejšega likovnega skeleta pripeljalo slikarja v bližino predmeta, ki mu je ohranil sicer le obris, toda v tem večji meri poudaril in izluščil njegove dekorativne vrednote. Te so se mu kar ponujale na izdelkih ljudske umetnosti. In tako se nenadoma znajdemo pred pravim raziskovalnim zanosom, ki ga je v slikarju sprožila pestrost dekorativnih motivov v naši ljudski umetno .ti — na rezljanih ploskvah modelov za mali kruhek, na preslicah, žličnikih in jarmih, lesenih stropih ter drugih predmetih ljudskega rezbarstva. Komaj še najdemo motiv, ki ga slikar ne bi uporabil v svoji grafični kompozicijski gradnji, čeprav seveda močno preoblikovanega In ker številu oblikovnih variant skoraj ni meja, ker je grafični skelet prilagojen skoraj neštetim barvnim variantam, so bile možnosti Simoničevih nadaljnjih oblikovnih in barvnih grafičnih raziskav skoraj neomejene. Žal je nadaljnje delo prekinila slikarjeva prezgodna smrt. Toda že s tem, kar je ustvaril, štejemo Štefana Simoniča med pionirje likovne analize ornamentalnih vrednot naše ljudske umetnosti in njihove aplikacije v svetu sodobnega likovnega izraza.
Cene Avguštin
S knjižne police
Album slovenskih pisateljev
Iz niza izdaj Mladinske knjige za mladi rod prihaja med nas zgoščen in faktografsko izpopolnjen Album slovenskih pisateljev, ki sta ga uredila Niko Graknauer in Leopold Su-hadolčan in v katerem je uvrščenih triinpetdeset najpomembnejših avtorjev, v razdelkih starega slovenskega slovstva, slovenske klasične, romantične in realistične književnosti, slovenske moderne in sorodnih smeri ter književnosti družbeno kritičnega realizma.
Avtorja o sami knjigi pravita, da gre za nekakšen družinski album slovenske književnosti, v katerem se vrstijo obrazi najboljših slovenskih pisateljev, tudi njihovih rojstnih hiš, najpomembnejših knjig in podobnih reči, brez katerih pač ni nobene književnosti. Lepo po vrsti, še pravita, po rojstvu, kakor je kaj nastajalo, od praočeta Primoža Trubarja do včerajšnjih dni: skratka, nekakšna zgodovina slovenske književnosti v slikah.
Dolga vrsta pisateljev sicer manjka, a popoln »abecedarium« slovenskega pisateljskega rodu je vendarle težko sestaviti; delno zaradi tega, ker so nekateri ostali anonimni, drugič pa tudi zato, ker slovenske literature še niso obogatili z izjemnimi dosežki.
Tako vendarle ni mogoče misliti, da je slovensko literaturo in njeno literarno zgodovino ustvarjalo borih triinpetdeset avtorjev — prav v tem pa je morda, glede na že izdane podobne pregledno biografske književ-niške »sezname«, moč oporekati pričujoči izdaji njeno doslednost.
Ne nazadnje pa bo Album vendarle dobrodošlo pomagalo slehernemu osnovnošolcu — če ne drugače, za faktografsko spoznavanje slovenske literarne zgodovine. Do včerajšnjega dne, seveda.
Boris Bogataj
Jezikovno razsodišče (112)
Kultura za zgled?
»Spoštovani, pošiljam vam precej zmečkane liste (moja krivda) s še bolj zmečkano slovenščino. Pošiljam jih predvsem zato, ker so prišli iz kulturnega doma. Prav vam bodo prišli, če boste delali rang listo skrpucal. Lep pozdrav. T. L., Nova Gorica.«
S šopom papirjev, ki nam ga je poslal T. L., je kinopodjetje Nova Gorica sredi maja vabilo filmske ljubitelje na ogled »Mini Festa 83«. Filmski spored je bil privlačen, a jezik vabila je morda koga tudi odvrnil od ogleda. Reklamne napovedi, ki povzemajo kratko vsebino filmov, so jezikovno nadvse »zabavne«; smejemo se jim »s kislim nasmeškom«. Gledalci so se morali neskončno »kislo zabavati« npr. ob angleški komediji Bolnica Britanija: »Ceremonija proslave se je odvijala v prisotnosti kraljevske rodbine z otvoritvijo novega kirurškega centra v katerem naj bi bila izvedena revolucionarna transplantacija. Operacijo pripravlja profesor Milar s svojo pomočnico in sicer z odsekanjem glave gospoda Mekridija, ki je prisiljen da se žrtvuje za medicino. Operacija ne uspe, ker zmanjka toka in je tako glava Mekridija neuporabna.« Ali pa ob nemški Garanciji na leto dni: »Nina Kern je mlada žena s tremi otroci, katere pa so ji odvzeli, ker je bila alkoholičarka in je tako zanemarjala materinske obveznosti. Ker pa prosi, da ji vrnejo otroke, da se bo popravila, ji socialni delavci izposlujejo, da ji vrnejo za leto dni enega otroka. Na žalost pa Nina spet pade nazaj v neodgovornost.« S spektaklom Podmornica so bili gotovo »zadovoljni« resnejši gledalci, saj je film »eno najpomembnejših protivojnih del, pa čeprav gre za nemško podmornico«.
Kdor je ta filmska obvestila pripravil, je bil gotovo tako navdušen nad temi »mojstrovinami«, da je pri pisanju pozabil malone na vse vejice in je kopičil samostalniške besedne zveze, kakor so mu pač prihajale iz glave; ni se oziral ne na dvojino (»med njimi so tudi Syd in Zak, ki postaneta prijatelja«), ne na pisavo tujih imen (npr. Mekridi, Billva) in kratic kot SAD, SR Nemčija — vse to menda z mislijo: pomembna je vsebina, ne embalaža.
Takih skrpucal v našem javnem življenju kar mrgoli (filmske reklame, vabila na javne prireditve, letaki, plakati ...). Kadar pa jih razpošiljajo kulturne ustanove, je že kar tragično. Pogosto so tudi plakati Cankarjevega doma taka jezikovna skrpucala; eden nas je npr. vabil na koncert »gitarista« Petra Greena in skupine »Kolors« (»Colours«) drugi na veliki »open air concert« (koncert na prostem) ansambla »Dire Straits«.
Je potem osrednji slovenski kulturni dom lahko zgled drugim? In vsi skupaj — s takšno jezikovno kulturo javnih obvestil — privlačna zbirališča kulture željnih slovenskih množic? Oblike in vsebine kulturne ponudbe ne moremo ločiti — še tako čista voda se v umazanem kozarcu človeku priskuti.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
kamniška
@ gorčica
Glina, les, papir, kovina
Zbirka Mladinske knjige Igra in delo je bogatejša še za eno izdajo. Knjiga z zgornjim naslovom se je namreč pred časom pojavila v knjigarnah in prepričani smo lahko, da gre za novo, vzgojno in svetovalno zelo pomembno izdajo.
Avtorica. akademska kiparka Dragica Cadež-Lapajne pravi, da gre za priročnik z vzgojnim dopolnilom. Pri njegovem nastajanju se je ravnala po obči izkušnji, predvsem pa seveda kar po svoji lastni, saj je avtorica obenem tudi likovna vzgojiteljica, da je namreč za otrokovo zgodnje obdobje značilno neobremenjeno vživljanje v delo:
Otrok dela spontano, pravi, hitro, svobodno se prepušča čustvenim in fantazijskim tokovom.
Knjiga je razdeljena na enajst poglavij, ki obenem pomenijo tudi modeliranje, kiparjenje in ustvarjanje iz enajst različnih materialov: gline, lesa. nanirja, mavca, kovine, stiropo-
ra, penaste gume, siporeksa, naravnih materialov in tekstila. Vja ta po glavja pa imajo seveda svoje razdelke, skozi katere spoznavamo sam domišljijski svet otroka in možnosti za uporabo vseh naštetih materialov. Slednje so brez dvoma tako široke, kot je široka otrokova domišljija, seveda pa nam knjiga ponuja najosnovnejše in obenem najpogostejše oblikovalne osnove.
Samih »primerov« oblikovanja najdemo v priročniku preko sto sedemdeset, vendar avtorica ob koncu pravi, da s temi primeri, ki so navedeni v knjigi, še zdaleč niso izčrpane vse možnosti (otroškega) oblikovanja. Slednje pravzaprav tudi ni bil avtoričin namen, kajti na posameznih modelih je želela (in želi) pokazati le na široke možnosti uporabnosti naštetih materialov in tehnike oblikovanja, seveda z materiali, ki so nam najbolj pri roki.
Boris Bogataj
Goričanec v mestni hiši
Ni zgolj slučaj, da sodi razstava del Martina Goričanca v časovni okvir spominske predstavitve slikarjevega vzornika Ljuba Ravnikarja-v Prešernovi hiši v Kranju. Samostojna razstava del Martina Goričanca je na ogled v galeriji Mestne hiše v Kranju.
Martin Goričanec se je v svojih akvarelih naslonil na tisto obdobje Ravnikarjevega slikarstva, ki je zaslužnemu likovniku prineslo največ priznanj — na njegov realizem povojnih let. Martin Goričanec je sledil Ravnikarjevi dolgoletni težnji po umetniški upedobitvi in dokumentaciji spomenikov naše kulturne dediščine in izpolnil seznam motivov te vrste z no"imi deli. Slikarska pot ga je vodila v Višnjo goro, Novo mesto, Škofjo Loko in po mojstrovih stopinjah tudi v Kranj in Gornjesavsko dolino. Poiskal in upodobil je danes že redke ostanke starih kmečkih domov v okolici Škofje Loke: v Brodeh, Virmašah, Pev-nem, Puštalu, Hotavljah itd. Z odgovornim smislom za realistično upodabljanje in z odlično akvarelno tehniko, ki si jo je pridobil ob proučevanju Ravnikarjevih del, je tako ohranil zanamcem številne spomenike ljudske arhitekture. Njegovo delo bo tako kot delo njegovega vzornika, če gledamo nanj zgolj z zgoraj omenjenega vidika, dobivalo ? leti vedno večjo ceno in pomen. •
Prestrog naslon na realistično podobo krajine in objektov v njej v Goričančevih akvarelih pogosto omili kolorit, ki se ravna po avtorjevem razpoloženju in je zdaj temen, zdaj zopet svetel ter večkrat zastrt s temnomodrimi ali vijoličastimi toni, ki spominjajo na mrzle sence neke osojne pokrajine.
V zadnjem času se v Goričančevih delih pojavljajo drugačni oblikovalni toni. Risba postaja mehkejša, barvno tkivo v sliki ni več razpršeno, temveč se povezuje v večje ploskve in lise. Kolorit je omejen na manjše število tonov, kar vpliva na strnjenost kompozicije, zmanjšuje težnjo po »dokumentarnosti« in vnaša v slikarjevo delo več osebne zavzetosti in s tem tudi vsebinske poglobljenosti
Cene Avguštin
6. STRAN
60 let gasilskega društva Kovor J^v-fTl
"V boju za nov gasilski dom
"Vedno večji in vse več požarov, ki so uničevali mesta in vasi, ter velika sKoda, ki je pri tem nastajala, so bili ti^ti, ki so zahtevali organizirano ga gcrnje. Požar, ki je leta 1811 uničil jTiesto Tržič je ljudi še bolj prepriča) o usodnih posledicah ognja. Tako je t>ilo v bližnji vasi Kovor, na pobudo šolskega upravitelja Josipa Bertonc-Ija, 21. maja 1923 ustanovljeno gasil-sko društvo. Zavednost članstva, disciplina in tovarištvo so bili tisti, ki
društvu. Od leta 1966 do leta 1978 sem bil predsednik gasilskega društva. V tem času smo veliko napredovali, vendar vse to ob veliki lastni borbi za napredek. Kljub težavam sem zaradi velikega veselja biti gasilec, vztrajal. Če namreč hočeš biti gasilec moraš imeti za to veselje, če tega nimaš, bolje da se ne vključiš v . društvo. Velika težava, ki nam sedaj preprečuje še uspešnejše delo je gasilski dom, ki je že dolgo premajhen
Črtomir Zoreč
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJEtOŠKE OBČINE
(i
g
pne
r
ntnik _ dolgoletni po-Janez Praprotnik      « *
veljnik gasilcev
ki pa je brez novega, razvijatl. silskega doma ne bo m g ozira.
Predsednik društva Lovro Stare je krajane in obiskovalce seznanil z šest e-set letnim delom društva
so omogočili uspešno delovanje društva. Kmalu so kupili brizgalno na ročni pogon in pričeli z graditvijo gasilskega doma. Z pomočjo krajanov, predvsem pa delom gasilcev samih, je bil dom leta 1927 zgrajen. Društvo je tega leta razvilo tudi svoj prvi društveni prapor. Primanjkovalo pa jim je še dobrega gasilskega orodja in opreme. Z delom so si prislužili novo motorno brizgalno, ki se je, kot nujno potrebna, kmalu izkazala. Ko je zagorela Bornova žaga (današnji ZLIT) so jo uspešno rešili kovorški gasilci z novo brizgalno. Načrte gasilskega društva je prekrižala vojna. V njej je društvo izgubilo precej prizadevnih članov. Vendar je delo po osvoboditvi zopet zaživelo. Leta 1948 so kupili prvi gasilski avto in kmalu razvili drugi društveni prapor. Vsa naslednja leta je društvo sodelovalo pri gašenju številnih požarov, na proslavah in različnih prireditvah. Kot najbolj uspešno leto, gasilci pravijo, da je bilo leto 1972, ko je društvo dobilo 800-litrsko motorno brizgalno, ob petdesetletnici nov gasilski avto in dve leti kasneje še električno sireno. Leta 1982 so v Kovorju zgradili tudi požarni bazen.
Dolgoletni član gasilskega uruštva je Franc Slatnar: »Gasilec sem že oseminštirideset let. Bil sem strojnik in šofer prvega avtomobila, ki smo ga kupili v našem gasilskem
skega doma ne . Ko se kovorški gasilci danes ozira jo na pretekla leta svojega dela so ponosni nanj. Posebno na nekatere svoje člane, kot so dolgoletni predsednik društva Franc Slatner, poveljnik Janko Dobre in sedanji predsednik Lovro Stare, ki je tudi predsednik odbora za gradnjo novega gasilskega doma. Poskrbeli pa so tudi za nadaljni razvoj gasilstva v vasi. Tako v okviru društva delujeta mladinska in pionirska desetina, ki na tekmovanjih mladih gasilcev že dosegata lepe uspehe.
Veselo je bilo v nedeljo, ko so se zbrali na proslavi ob šestdesetletnici svojega dela. Obljubili so si, da bodo še naprej s svojim nesebičnim delom in požrtvovalnostjo pripomogli k dobrem delu društva, ter bodo vzgled in vzpodbuda današnjim in bodočim generacijam. y Primožič
(24. zapis)
K Badjurovemu zanosnemu opisu Sorice moram, ne morem drugače, pritakniti spomin na velikega pisatelja, a kar po krivici tako tujega današnjim rodovom, Lana Preglja. Tudi on je bil kar zagledan v gorenjsko stran.
Takole je povedal: »Saj nisem od tam doma. Pa odkar svoje domačije nimam več, lepo Steržičevo deželico mi je Bog dal v zameno in v tolažbo za izgubljeni dom. Tja moram hoditi in tudi hodim kakor domov. Hodim, ljubim in trpim .. .«
Pisatelj dr. Ivan Pregelj je bil profesor na kranjski gimnaziji (v letih 1912 — 1924), sicer pa je bil obsoški rojak, ki je izgubil dom v prvi svetovni vojni.
No, nekaj podobnega bi si usodil pisec teh Utrinkov reči tudi za Soriško deželico; tako lepo je tam — da bi si brezdomec želel biti prav tod doma ...
LASTOVIČJA GNEZDA
Morda komu ne bo prav ta prispodoba za vasice in zaselke, ki kar nekako vise na južnih obronkih Ratitovca. To so Zgornje in Spodnje Danje, Zabrdo, Torka in Ravne. Do vseh teh gorskih vasic vodijo kar dobri kolovozi — ki pa res niso asfaltirani! Najbrž je tako še bolj prav — zaradi lepote pokrajine, a nekoliko bolj narobe za ljudi, ki hite na delo v dolino, s kolesi ali z avtomobili. Prav tu je težava: vsem ustreči.
Z Zgornje Sorice so popotniku naj-
gručasto oblikovani vasici živi 90 domačinov.
Nekoliko proč od hiš — v ni ski višini 876 m stoji cer sv. Marka. — Prvotni tirolski ljenci so kraj imenovali Nid ben (ali Zunderhaubn?). V cei napisi pri križevem potu še nemški.
»V Spodnjih Danjah se je j ohranil govor, ki je imel sicer v ski jezikovni ustroj, a je bilv*5 tkan s popačenimi nemškimi y podedovanimi od prednikov, \ jih brižinski škofje pred priM 600 leti preselili s Tirolskega^ primera:  Grem   v   milo po \ (= grem v mlin po moko); pastiri budili: Pulde, avfštenej, uš traS hitat ( = Polde vstani, boš gn|N no na pašo)«. — (po Fr. PlanirA' Govorica starih naselnikovf sicer v teku stoletij skoraj izgtfsl morju slovenskega jezika -stari ljudje se je še spominjajoli zumejo. Odročna osamljenost^ govorico nenavadno dolgo ohrv) Sicer pa se tem starim Tin^
sicer pa se tem starim Tirokv bilo posebno nečuditi. Saj sov alpske kraje, docela njim pco in tudi ljudje so bili tod alpsko^ kovani«, vsaj po tršatosti, wj obliki lobanj. Kako vse drugj^ panonski in dinarski človeški Tvegam trditev: kako smo sili živeči v Alpah podobni — pa^ no Slovenci, Tirolci, Švicar /arci! Le jezik nas ostro lo lovne navade, celo način pr« ljudski plesi in melodije — vi
Franc Slatnar
za naše potrebe, za shranjevanje orodja in opreme, poleg tega pa je še vlažen.«
Ne le Franc Slatnar, tudi ostali starejši in mlajši gasilci so si edini, da je pred njimi velika naloga — zgraditi nov gasilski dom, kajti star ne ustreza več razvoju gasilstva na njihovem področju. Zavedajo se, da se bo v prihodnje tržiška industrija selila tudi na njihovo področje. To pa gasilcem in vsej družbeni skupnosti
to
Vi
mo Slovenci, Tirolci, ŠvkJri,\ varci! Le jezik nas os^K
mTunaiVade> Cel° «5 •3 ? i ^,esi in melodije J3fc je tako blizu. - Le škoda ?! strpni šovinizem ino V Z. zgornje ouhv.v. ~~     — zgradil med «8ni.r^„- v.,Cl0#
bližje Spodnje Danje. Z brega navz- raj nepreTostlHve r\T 1]VH dol pogledana vasica leži zares kot    dočnosti bo^potreL, 7^^^
Cestarji pozabili na Bohi
Cesta ob jezeru, ob novi peš poti, je kot beračeva sukni, hinjci pravijo, da bo makadam od Zlatoroga do Savir^ \ stal slovenski cestni spomenik - Nikakršnega onravS^ nevarno udrt ovinek na cesti med Bohinjsko Bistru^ ki čaka na popravilo ze od zime *
Bohinj - Za nevarni ovinek na ce- makadama na noti ki sti med Bohinjsko Bistrico in Savico prehodi ali'prevozi tuJS^ ne more biti nikakršnega opravičila. ninci seveda raie , hf* I Kajti, kdo ga bo dal če se bo zgodila pot, mnogi letoviščari^T]v prometna nesreča. Se čudno, da ne- sprehodili do znamenitih sreče se ni bilo, kajti nevarni ovinek vica po asfaltirani cest^ že od zime caka na popravilo. Udor ki, če bi seveda taknM^ je odnesel bankino in del asfalta, ta- „naa
zirali tudi kegljanje za jarca. L Kokalj
Kranjski taborniki v Fazani
V začetku meseca so se domov vrnili kranjski taborniki odreda »Albina Drolca«, ki deluje pod okriljem kranjske tovarne »Sava«. V Fazani pri Pulju'so si v Perojskem gozdu postavili tabor. Namen tabora je bilo prilagajanje najmlajših tabornikov na taborniško življenje in navade. Program so pripravili že pred odhodom v Fažano. V gozdni šoli so medvedki in čebelice spoznavali in se učili veščin v izdelavi vozlov, osnove orientacije in topografije, ter osnove prve pomoči. Vodniki so jim prikazali pripravo tabornega ognja, lov na lisico ter predstavili pionirski objekt. Taborniki in tabornice so se pomerili v lokostrelstvu in mnogoboju, dobro pa je bil organiziran tudi napad na tabor, kjer so urili tudi signalizacijo. Največ pozornosti pa je vod
stvo Gozdne šole posvetilo plavalni šoli in kopanju medvedkov in čebelic. Organizirali so tudi krajše izlete v okolico Fazane, pripravili pa so še več šaljivih tekmovanj, tekmovanje v pisanju ter izdelavo slik in ročnih del. Slike in ročna dela najmlajših tabornikov so predstavili tudi na razstavi. Skupaj s taborniki odreda »Jezerski biseri« z Bleda pa so organizirali NNP, skupne nočne pohode ter športna in zabavna srečanja. Organizirali so tudi šahovska tekmovanja, ter turnir v počastitev vstaje hrvatskega naroda.
»Pohvaliti je treba ekipo, ki je postavljala šotore in nam omogočila, da smo se v gozdičku ob morju dobro počutili,« je povedal vodja tabora Da-niel Mileč: »življenje v taboru je potekalo kot smo predvidevali. Nekaj
je OUlieaci uu....----
ko da je cestišče krepko zoženo. Le kanček neprevidnosti, v mraku morda ali pa pri veliki hitrosti, in nesreča bo tu.
Toda nevarni ovinek je le eden od številnih bohinjskih cestnih problemov. O nedokončani bohinjski cesti smo že tolikokrat pisali, da problema ne kaže ponovno načenjati. Posebej, ker že nekaj časa ni več edini bohinjski cestni problem. Ko vam bo avto drdral in preskakoval luknje ter neštete krpe na cesti ob jezeru tja do Zlatoroga, se boste vprašali, kako se sploh lahko gremo turizem s takšnimi cestami. Komajda je še moč razločiti prvotni asfalt, tolikokrat so ga že zakrpali. Ob cesti so potegnili kanalizacijo in tako je nastal prostor za peš pot, ki so jo uredili letos od prireditvenega prostora Pod skalco do Mladinskega doma. Cestarji so obljubili, da bodo uredili cesto, toda kljub trdni obljubi jih v Bo-|   hinj ni bilo. Tako so celo jaški ostali brez mrež.
Bohinjci pravijo, da bo makadamska cesta od Zlatoroga do Savice kmalu postala slovenski cestni spomenik. Težko je razumeti, da ni mou z asfaltom pokriti štiri kilometre
seveda noče požirati nihče, prahu pa seveda dvigne sleb kleni konjiček, ki drdra proti m Bohinj je letos dobil nekaj X Alpetour je odprl temeljitA vljen hotel Jezero, Kompas v ko obnovljen hotel Stane ^ petour je ob hotelu Zlatorog teniška igrišča, ob hotelu J> igrišče za mini golf, ki je bil tro nared. Tudi turistično i Bohinj-jezero se je potrudilo dela je imelo s postavitvi^ parkovnih klopi. Uredili so p Pod skalce do Mladinskega je postala privlačna spreha za številne goste. Z as'-1 krili pot do kopališča, rmi turističnih delavcev torej |ri ka.
Zato je toliko manj r^M so cestarji na Bohinj povserr, li. Bohinjci seveda ne bi bili ci, če ne bi sami skovali od§ imamo od nove, občinsko skupnosti, pravijo. Bohinj^ je namreč iz republiške pnšj činsko pristojnost. Morda r.^ nje res v tem tiči skrivne«?} vor na vprašanje, zakaj vsaj nega ovinka ne more nih« viti. Itli
Daniel Mileč, vodja tabora
q»«mj m :„č„ «, ., „„om,*, .-bmU r -'boru. d„„«h in spVUoli »o ^ia,o in peli taborniško himno.
težav smo imeli zato, ker so bili med taborniki tudi netaborriiki, ki se niso zanimali za taborniško življenje. Zato predlagam  Upravnemu odboru odreda »Albina Drolca«, naj v bodoče razmišlja o dveh izmenah. V eni naj bodo taborniki, v drugi pa ostali turisti. Le tako bi delo taborniške organizacije bolje zaživelo. Pohvaliti moram obe kuharici ter ekonoma Jan-kota, ki so se, kljub visokim cenam, trudili pripraviti čimboljše obroke.«
Mladi kranjski taborniki so sedaj že doma in pripovedujejo svoja doživetja sovrstnikom, ki še niso spali pod platneno streho in sami pomivali jedilnega pribora. Morda pa se bodo navdušili tudi oni in bodo že naslednje leto stali na straži ob zastavi ali pa se učili taborniških veščin.
Tekst in foto: A. Kerštan
				
				
m			iU..-*<.v.^	
16. AVGUSTA 1983
KRONIKA
.7. STRAN GLAS
azniva dejanja rastejo
Skoraj še enkrat več kaznivih dejanj kot lani polno zaposlu-gorenjske kriminaliste — Neugodna gospodarska gibanja,
lejitve pri prometu z bencinom, padec življenjskega standarda razlogi, da oškodovanci prijavljajo vsako najmanjše kaznivo
tjanje — Tudi zaradi doslednega evidentiranja tolikšen porast Veliko neraziskanega •
wwia Gorenjskem je število kaznivih
y\ bnj v primerjavi s prvim lanskim letjem naraslo za skoraj sto jtotkov. Resda so gorenjski krimi
e !\ listi obravnavali tudi problemati-\ z nekaterih negorenjskih obmo-, kazniva dejanja otrok, ki jih ne
.Ji (jejo v splošno kriminaliteto, in
znatno število preteklih dogodkov, ki jih lani niso razčistili, toda tolikšen porast kriminalitete na Gorenj skem vendarle zaskrbljuje.
V velikem porastu so zlasti manjše in večje tatvine, hude telesne poškodbe, goljufije, poškodovanje tuje lastnine in ponarejanje listin, ven-
ca
u vi
v
ij meni komisija za varnost prometa?— Na cesti Staneta Žagarja v Kranju so v smeri proti Jezerskemu označeni parkirni prostori za osebne avtomobile. O tem, da od križišča pri Gorenjskem tisku do Ceste JLA pogosto parkirajo tudi največji tovornjaki in prikoličarji, ki zasedejo dobršen del parkirnih prostorov in domala ves pločnik, smo te opozarjali. Pešci največkrat ne morejo drugam kot na cesto. Zaradi slabo urejenih pločnikov ob cesti Staneta Žagarja je varnost pešcev že tako zmanjšana. Zanimivo pa bi bilo izvedeti tudi mnenje komisije za varnost prometa o parkiranih tovornjakih. — A. Ž.
t prometni znak — Posnetek smo naredili na regionalni cesti v pfavčičah. Le pozorni voznik bo morda opazil skrit prometni znak v pj nsoki zeleni meji. Kaj pomeni znak pred izredno zoženim odsekom, {A   thko dvakrat ugibate. Ce pivič ne boste uganili, se. lahko zgodi, da bo počilo. V tem primeru druaič prepustite prednost nasproti vozečemu n\ *>zi
4
L.
primeru drugič prepustite prednost nasprot lu. Nepotrebno preskušanje in izzivanje nesreče pa bi bilo odveč, bi mejo postrigli in tako vsem »pokazali« prav gotovo potreben k. - A. Z.
i| valiteten prevoz
te\ rizadevanjem za učinkovito ures-js^l (vanje programa gospodarske »hzacije se z zavzetostjo pridruži Rjo tudi slovenski železničarji. «t» Sdvsem želijo čimbolj izkoristiti HJ toječe zmogljivosti, povečati pro->ce\ tivnost in izboljšati kvaliteto svo-\'d| uslug. Tako so se odločili, da zaostrili odgovornost vseh, ki gih nalog ne opravljajo vestno in orno.
bsebno skrb bodo posvetili zele-vlakom. s katerimi so si v Želez-em gospodarstvu Ljubljana pri-ili precejšnje število potnikov, pa bi ti prevozi ostali tudi naprej jtetni, bodo pred odhodi vlakov •jali  delovanje prehrambene logije ter hkrati uvedli knjigo b, predlogov in pritožb. \-j tuja letos so z zelenimi vlaki ^peljali   skoraj   27.000 potnikov, je za 30 odstotkov več kot junija |. Največji porast so zabeležili na ■nem vlaku na relaciji Metlika— ijana—Metlika in sicer kar za P odstotka; sledi mariborska pro-(40,9), relacija Murska Sobota— Ijana in nazaj (30,4), relacija -Zagreb-Pula (17). ost v tovrstnem prometu pa je zelenega vlaka na progi Lju-— Koper. V Železniškem go-tvu Ljubljana so se odločili,
z zelenimi vlaki
da bo začel voziti 1. septembra letos. Na poti do Kopra se bo ustavil dvakrat in sicer v Postojni in Divači. Vozovnica od Ljubljane do Kopra bo veljala predvidoma 277 dinarjev, za obe smeri pa 488. Zeleni vlak ne bo vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Ljubljane bo odpeljal ob 15. uri in prispel v Koper ob 17.17, iz Kopra pa bo odpeljal ob 6.20 in prispel v Ljubljano ob 8.40.
Če se bo zanimanje za prevoz z zelenimi vlaki tudi v prihodnje povečevalo, bodo lete na posameznih relacijah okrepili. Znano je namreč, da na zelene vlake sprejmejo le toliko potnikov, kolikor je sedežev.    ^ g
Kolesa izginjajo
Kriminalisti opozarjajo na naraščajoče kraje koles, ki so se razpasle zadnje mesece. V dveh mesecih so namreč zabeležili toliko tatvin kot prej v pol leta. Zato kaže občane opozoriti, naj skrbneje pazijo na cenena, a v tem obdobju sila dragocena prevozna sredstva, jih zavarujejo s ključavnicami m ->aj se nikar preveč zaupljivo ne oddaljujejo od kraja, kjer so jih parkirali. Zlikavcev niti ključavnica niti debela zaščitna veriga na kolesu ne odvrne od kaznivega dejanja.
dar pri Upravi za notranje zadeve v Kranju menijo, da to ni tako kritično. Pri tatvinah gre namreč za drobna kazniva dejanja, kjer povprečna škoda znaša okrog 1000 dinarjev, vrednost večjih tatvin, vlomov in poškodovanja tuje lastnine pa znaša med 3000 in 4000 dinarji. Letos menda ni veliko več na parkiriščih udarjenih avtomobilov, polomljenih prometnih -znakov, podrtih ograj- in podobno, temveč oškodovanci zaradi omajanega standarda dosledneje prijavljajo takšna dejanja. Telesne poškodbe, ki jih je letos trikrat več kot lani v prvem polletju, nastanejo v pretepih zakoncev, sostanovalcev, sosedov in pivcev v gostinskih lokalih, največkrat pa jim botruje alkohol. Ponarejanje listin gre na račun zdomcev, ki v potnih listinah uničujejo carinske zabeležbe.
Padec življenjskega standarda v obdobju neugodnih gospodarskih gibanj precej vpliva tudi na gibanje kriminalitete. Vendar ne v tem smislu, da bi ljudje zaradi težkega ekonomskega stanja množično zahajali na kriva pota, temveč oškodovani v tem obdobju pogosteje prijavljajo kazniva dejanja, ki bi jih v preteklosti morda prezrli. Deloma je številčnega porasta kaznivih dejanj letošnjih prvih šestih mesecev krivo tudi dosledno evidentiranje.
Če kriminalisti niso posebej zaskrbljeni zaradi drobnih kaznivih dejanj, pa tega ne moremo trditi za gospodarsko kriminaliteto, ki je v obdobju gospodarske krize dobila povsem nove razsežnosti. Njena raziskanost je letos izjemna, kar gre pripisati pospešeni aktivnosti kriminalistov in manj samozaščiti občanov, čeprav tudi slednja ni brez pomena. S tega področja je silno poraslo tihotapstvo, ki bo do konca leta verjetno še večje, ko se bodo na mejnih prehodih izmenjavali zdomci. Tudi stanje domačega trga je takšno, da se mnogi zatekajo k tihotapljenju blaga, ki ga je bilo še lani dobiti na domačih prodajnih policah, letos pa ga po nedovoljenih poteh prinašajo iz tujine. Povsem novo je ponarejanje vrednotnic, koncem lanskega leta uvedenih bencinskih bonov, več je tudi nedovoljene trgovine in goljufij.
Še bolj kot gospodarski kriminal pa raste mladoletniška problematika, ki narašča zlasti v mestnih okoljih. Mladoletniki so letos v prvem polletju storili 160 kaznivih dejanj, lani 107. Medtem ko so kriminalisti lani odkrili le 4 kazniva dejanja med šolsko mladino, in sicer v Kranju in Radovljici, so se ta dejanja letos v vseh petih gorenjskih občinah neslu-teno razmahnila, posebno v Radovljici.
Posebne okoliščine številčno množijo kazniva dejanja, ki jih vseh ni mogoče dohajati. To je tudi razlog, zakaj skoraj polovica kaznivih dejanj ostaja neraziskana. Čeprav gre večidel za drobne premoženjske delikte, je v interesu oškodovancev, da jih raziščejo, če naj ohranijo zaupanje občanov.
D. Z. Žlebir
Premalo prostora za pločnik — V Kranju oziroma mestnih krajevnih skupnostih je nekaj precej prometnih ulic in cest, kjer je v programu samoupravne komunalne interesne skupnosti predvidena izgradnja pločnikov. Za ureditev le-teh pri domala vseh ni drugih težav kot zagotovitev potrebnih sredstev. Na Primskovem., v ulici v smeri proti vrtcu pri delovni organizaciji Ibi, pa je pravzaprav obratno. Menda sredstva ne bi bila ravno problem, žal pa je premalo prostora, čeprav bi bila že zaradi-vrtca (razen tega pa Ibi to ulico koristi tudi kot obratovalno prometnico) ureditev pločnika nujna. Ob vsem tem pa projektanti ugotavljajo, da ograja tovarne Ibi, ki poteka ob ulici, pravzaprav ne bi smela biti tik ob cestišču. — A. Ž.
Gorenjska nočna kronika
Vinjen pretepal družino
Jeseničanka je morala poklicati miličnike, ko se je vrnil očim pozno zvečer domov in pijan začel razgrajati in pretepati družino. Možje postave so bojevitega pretepača odpeljali s seboj in ga zadržali do jutra.
Mati je morala ukrepati
Občanka iz Bistrice je sredi noči morala zaprositi za pomoč miličnike, ker ji je neznanec pretepel sina. Miličniki, ki so prišli, so hitro našli storilca, ki je povedal, da je fanta pretepel zato, ker ga ni hotel postreči s pijačo v restavraciji Deteljica. Pretepač bo za svojo vročekrvnost odgovarjal pred zakonom.
Nadlegoval na železniški postaji
Na postajo milice so morali pripeljati občana, ki je na železniški postaji ustavljal obiskovalce in potnike, ter jih nadlegoval. Tudi obnašal se ni tako, kot se človeku spodobi. Zato so ga prek' noči morali zadržati v priporu.
Razbijal, ker ni dobil piti
Receptor hotela Grad-Podvin je moral sredi noči poklicati miličnike, ker je v restavraciji nekdo razbijal. Razbijača so našli in hitro ugotovili, da je preveč popil. Vzrok za razbijanje pa ni bila le pijanost, temveč to, da mu natakarica, ni hotela postreči s pijačo. Ker so se bali, da bi z razbijanjem nadaljeval, so ga čez noč pridržali v priporu.
Napadel v kleti
Sredi dneva si je, sicer v temni kleti na Jesenicah, nekdo zaželel malo zabave. Napadel je dekle, ker pa se mu je uprlo, jo je pretepel. Dekle je poklicalo miličnike, napadalec iz kleti pa bo moral odgovarjati za to.
Za večjo prometno varnost
Junaštvo
ali nepremišljenost
Nekateri vozniki se na cesti često obnašajo nepremišljeno in predrzno. Ceste so zanje poligon za izkazovanje in preizkušanje veščin, vozila pa sredstva, s katerimi kažejo svoje junaštvo in umetnije. Taka početja so dolžni vsi občani preprečevati v interesu varnosti kršiteljev in vseh drugih udeležencev prometa.
Najpogostejša napaka teh voznikov je prevelika hitrost, rezanje ovinkov, prikazovanje raznih vozniških umetnij, vožnja brez vozniških izpitov, preizkušanje moči in drugih lastnosti še neregistriranih vozil in podobno. Takšne vožnje se pogosto končajo z najtežjimi posledicami. V opozorilo navajamo nekaj takšnih primerov.
Bilo je pet mrtvih, šesti pa se je boril za življenje. Vozil je voznik brez vozniškega dovoljenja. Vozilo je zletelo s ceste in treščilo pod most. V drugem primeru je vozil voznik, brez vozniškega dovoljenja, neregistriran motor. Na lokalni cesti je zadel ob kamnito škarpo, padel in se hudo ranil. Še en primer. Voznik je vozil z veliko hitrostjo po ulici in zadel štiri deklice. Ena od njih je umrla, voznik neregistriranega vozila pa je pobegnil.
Zato naj se vsi občani zavedajo, da brez vozniškega dovoljenja ne smejo upravljati nobenega vozila, da ne preizkušajo moči in sposobnost^ vozil na neprimeren način, da ne pretiravajo s hitrostjo, ter da na cesti ne preizkušajo svojih vozniških sposobnosti in drugih vrlin.
Z večjo previdnostjo in redoljubnostjo v prometu boste ravnali samozaščitno in se obvarovali marsikatere prometne nevšečnosti ter posledic za imetje, zdravje in življenje.
Mrak
V PIŽAMAH NA POT
Ob pol dveh ponoči so v Škofji Loki ugledali žensko z otrokom, ki sta jo v pižamah mahala po cesti. Ljudi je zaskrbelo, da kanita napraviti samomor, zato so poklicali milico. Izkazalo se je, da se je ženska sprla z možem, zato jo je na vrat na nos pobrala od hiše, da ni bilo časa niti za preoblačenje.
HRUPNA MLADINA
Mladi Kroparki se v domači vasi očitno zdi pusto in dolgočasno, zato je neko noč privedla domov prijatelja in z njima vso noč glasno navijala muziko. Sosedje, ki so bili ob nočni počitek, so jim na grbo poslali miličnike.
OBRAČUN S HLADNIM OROŽJEM
Na Jesenicah je zadnjič tekla kri. Žena je bila namreč prepričana, da je njen nekdanji mož kriv nesreče, ki se je zgodila njunemu sinu, zato ga je napadla z nožem. Vmes so na srečo posegli pravi ljudje, tako da razen krvi ni bilo hujšega. O vsem pa bo še beseda na sodišču.
NKPOTEŠENA ŽEJA
V Porovi gostilni na Blejski Dobravi sta nekega večera razgrajala dva žejna, ki ju nikakor niso hoteli potešiti. Natakarica je namreč menila, da sta se ga že prej dovolj nabrala. Razočarana sta odrinila z avtom, vendar od alkohola omotična nista prišla daleč.
BREZGLAVA PRETEPAČA
Kapljica preveč in Škofjeloča-na sta si v restavraciji v Podlub-niku skočila v lase. Gostje že dolgo niso doživeli tako burnega pretepa. Nekaj časa so brezglavi spopad očarani opazovali, dokler niso fantov »razdvojili miličniki. Sodnik za prekrške bo čez čas poskrbel, da bosta fanta poslej raz-sodnejša.
PIJAN V TOVARNO
Eden od delavcev Verige je zadnjič prišel malce majav na delo, zato so ga sklenili poslati domov. Otepal se je in grozil predpostavljenim, da jim bo že pokazal. Naslednjega dne, ko naj bi obračunali, ga ni bilo v službo. Očitno je preboleval mačka.
PIJANEC MED VRATI
Potem ko so iz škofjeloškega. Transturistaže vsi gostje odšli in so natakarji že pospravljali, so med vrati našli ležati močno opitega moškega. Ker ni imel denarju sa prenočitev,je moral pobrati šila in kopita.
PODVOJEN POGUM
Delavec, ki živi v bivalnici Železniško transportnega podjetja poleg postaje v Lescah, se ga je napil. Alkohol ga je okrepil in opogumil, tako da mu ni bilo težko pretepsti sostanovalcev. Tudi miličniki so mu bili komaj kos. Šele nočno bivanje v kleti milice ga je malce ohladilo.
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 16,ftVSUSTA
Velik uspeh blejskega dvojca na svetovnem prvenstvu
Srebro za Milana in Roberta
Robert Krašovec in Milan Janša z Bleda sta na mi,\ulemXtvhi nem mladinskem prvenstvu v veslanju y francoskem Vichvm osvojila srebrno kolajno v dvojcu brez krmarja.
Srebrni blejski dvojec — Robert Krašovec in Milan Janša.
— Foto: C. Z.
Bled — »V predtekmovanju sva naletela na najmočnejšo skupino, V kateri so bili tudi poznejši zmagovalci vzhodni Nemci. Na startu sva naredila manjšo napako, nemški čoln nama je pobegnil in se neposredno uvrstil v sklepno tekmovanje. Midva sva morala na »popravni izpit«, v polfinale, kjer pa nisva
dovolila presenečenja. No vrsti je bi a končna odločitev - finale*£ sva veslala tik za vodećim. Bolgari. Na po.ovic, proge, pri 750 jih prehitela in nekaj časa celo vodila. V Sadnji tretjim proge sta vzhodna Nemca si ovito napadla, povečala Število Wt-vesHajev, prehitela bolgarskega dvojca
Številna tekmovanja ob tržiškem prazniku
Prekinili poletno mrtvilo
____i:___v,;.;« V k
Tržič — Z nočnim tekom po mestnih ulicah, s tekmovanji v balinanju, kegljanju in streljanju in s turnirjema v rokometu in šahu so tržiški športniki proslavili občinski praznik in obenem prekinili poletno mrtvilo na športnem področju. Na vseh prireditvah je bila zadovoljiva udeležba; razveseljivo pa je, da se je ob tekmovališčih zbralo tu di veliko število gledalcev. Pokrovitelj tekmovanj je bila skupščina občine Tržič, ki je za najboljše prispevala tudi častna priznanja.
Mladi 7 občinske konference ZSMS Tržič so priredili nočni tek po mestnih ulicah. Udeležilo se ;;a i<- preko 40 posameznikov in sedem ekip, med njimi pa žal ni bilo nobene predstavnice ženskega spola. V štafetnih tekih je zmagala ekipa mladinske organizacije iz Loma pod Stor/ičem pred TVD Partizan Mošnje in rekreacijsko skupino Kamele. Med posamezniki je pri članih slavil Jože Bohinc pred Branetom Božnikom in Ti ne to m Zupanom in pri veteranih Srečo Žerjav pred Fonzijem Gradom in Janezom'Sitarjem
Člani športnega združenja »5. avgust« so pripravili srečanji balinarjev in kegljačev. Na balinišču na Ravnah so se pomerili tekmovalci iz Tržiča, Križev, Kranja, Radovljice in Jesenic. Zmagali so domači balinarji — Janez Štete, Bojan Knific, Janez Majeisu in Janez Pogačnik — pred Jeseničani in
ekipo TVD Partizan Križe. V kegljanju je prvo mesto zasedla jeseniška ekipa, drugi so bili kegljači Borca iz Kranja in tretji tekmovalci športnega združenja »5. avgust« iz Tržiča.
Strelska družina Štefe Anton-Kostja je na strelišču na Cimpru priredila tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Udeležilo se ga je 90 strelcev in 10 strelk. Pri ženskah je zmagala Milena Dolčič s 34 krogi pred Marijo Perne s 33 in Majdo Fekonja s 24. Pri moških je slavil Živorad Manif z 30 krogi pred Alojzom Šmejicom in Jožetom Kloiu-tarjem. Oba sta zbrala 27 krogov.
V prazničnih dneh je bilo živahno tudi na rokometnem igrišču v Bistrici, kjer je domači rokometni klub Peko pripravil močan turnir. Poleg domačih ekip, članske in veteranske, so se ga udeležjli še rokometaši Jelovice iz Škofje Loke in iz Preddvora. Turnir je il izenačen, saj prav nobena ekipa ni
in zatem Se naju ter zanesljivo osvojila naslov svetovnega prvaka. Tudi /. drugim mestom sva nadvse zadovoljna. Pred prvenstvom sva računala na uvrstitev v finale, ne pa tudi na kolajno.« sta še pod vtisom finalnega-obračuna pripovedovala 18-letna blejska veslača.
Robertu je srebro iz francoskega Vithvija že druga kolajna. Prvo si je privesial predlani na svetovnem prvenstvu v Bolgariji skupaj z Danijem Fr-čejem, Miranom Bratušem in Damjanom Goljo. Takrat je blejski četverec brez krmarja zasedel tretje mesto. Dosežek jo pomenil večje presenečenje kot rezultat dvojca v Franciji. Po prvenstvu sta Frčej in Bratuša odšla k vojakom in bronasti četverec je »razpadel«. Prazni mesti v čolnu sta zapolnila Drago Bratuša in Milan Janša. Fantje so zavzeto trenirali pod vodstvom Miloša Janše in Stanka Slivnika, toda na lanskem svetovnem prvenstvu so v izredno močni konkurenci ostali brez kolajne — na sedmem mestu. Postava četverca se je po končani veslaški sezoni zopet razšla. Golja in Bratuša sta medtem postala člana. Robert Krašovec in Milan Janša pa sta se skupaj s trenerjem odločila, da bosta letos poskusila sama — v dvojcu brez krmarja. Pozimi sta veliko trenirala v telovadnici, dvigovala uteži, tekla po suhem in po snegu; obenem pa jima je mila zima in nezaledenelo Blejsko jezero omogočilo, da sta izboljševala tudi tehniko veslanja in skladnost gibov. Po končani zimi sta »imela v rokah« že 500 kilometrov, pozneje sta preveslala še 3500. Po šestkrat na dan sta premerila štiri kilometrsko razdaljo od Zake do hotela Park.
Prizadevnost se je Milanu in Robertu bogato obrestovala. Brez težav sta zmagala na državnem prvenstvu. Zatem sta preskusila svoje sposobnosti med svetovno konkurenco v češkem Brnu. V cilj sta priveslala takoj za vzhodnimi Nemci in to je bil dovolj dober znak, da tudi na svetovnem prvenstvu ne bosta brez možnosti. Po povratku domov sta zopet trdo delala, jekle-nila mišice z vesljaji po Blejskem jezeru, upala na uvrstitev v finale, nazadnje pa dosegla več, kot sta pričakovala.
C. Zaplotnik
MLADINCI TRIGLAVA PRVAKI S RS
prizorišče letošnjega mladinskega prt Med štirimi moštvi iz Kopra, Rovinja mači vaterpolisti. Izidi — I. kolo: Trigla fin 14:10, II. kolo: Triglav II: Koper 7:14, Triglav II: Delfin 8:11, Triglav I: Koper Mikoletič, Brinovec, Zupančič, Jerman E. Sujkovič, Sedej, Grabeč, Emil Sujkoi Humer
>
— Letni bazen v Kranju ji •cnsrvn Slovenije v vater^ in Kretnja so bifi najboljiu v I: Triglav II 14:2. Koper:\ Triglav I: Delfin 16:6. HM 15:3. Za prrafce so igralki , Čadež, Hajdinjak, Strm nč, Bidovec in Kodrič. h
Naši športniki
Dvanajst rekordo1 Zdenke Maček
Plavalne tekme v Kropi
ski konkurenci, je osvojila IrjI na državnem prvenstvu v plav 200 metrov prsno. Lani namljj^M.n prvenstvu Jugoslavije v CerkvH J disciplini 100 metrov hrbtno pila tudi na zmagovalno stopiu, bil doslej njen največji uspev. dal, razumljivo, novega zago&Ajkf ningib in tekmovanjih. Po KkVS stopila tudi na balkanskem r^fci v Turčiji, kjer je zasedla sedrt^Nlos Zdenka izhaja iz plavalne Srni Oba, oče Alojz in mama Šte;\Xfce tekmovalca devet let merila ola ško kopališče. Trenirati je pri;viK& novni šoli. Več let je plavalapAjb Ko pa je trenersko mestovklA zel Ciril Globočnik. ie nr«A
bil izenačen, saj y.«T ostala neporažena. Zmagalo je člansko moštvo Peka s štirimi točkami. Točko manj so zbrali rokometaši Jelovice in Preddvora, dve točki pa domači Veterani.
Šahisti so se ob prazniku zbrali na hitropoteznem turnirju v domu Petra Uzarja v Bistrici. Med 18 igralci je zmagal Valjavec pred Mrvarjem, Andrejem Locem, Skrjancem in Dušanom Borštarjem.
J. Kikel
Šahisti so v počastitev občinskega praznika pripravili hi.tropotezni turnir v domu Petra Uzarja v Bistrici. — Foto: J. Kikel
Verbič zmagal, Pintar tretji
Kropa — Domače športno društvo Plamen je na letnem kopališču priredilo prvo avgustovsko soboto društveno prvenstvo v plavanju. Pionirji so plavali 25 metrov in vsi ostali 50. V najbolj zanimivi disciplini, v štafeti, so plavalci Zidane skale premagali oba favorita, ekipi Stočja in Krope-center.
Rezultati — prsno — pionirji: 1. Pe-ternelj, 2. R. Blaznik, mladinci od 10 do 15 let: 1. Erčulj. 2. Gartner, 3. Pavlic, mladinci od 15 do 20 let: 1. R. Krišto-felc, 2. B. Gašperšič, 3. M. Gepšeršič, člani od 20 do 40 let: 1. Beree, 2. Hafner, 3. Kozjek, veterani: 1. Jeraša, 2. Železnik, 3. Blaznik, mladinke od 10 do 15 let: 1. Šlibar, 2. Petrač. mladinke od 15 do 20 let: 1. Resman, 2. Gartner; kravi — mladinci od 15 do 20 let: L M. Gašperšič, 2. S. Krištofelc, 3. Finžgar, člani od 20 do 40 let: 1. Hafner, 2. Kržiš-nik, 3. Resman, veterani: 1. Jeraša, 2. Blaznik; štafeta 4 x 25 m: 1 Zidana skala (Eržen, S. Krištofelc, Berce, Hafner), 2. Stočje, 3. Kropa-center.
B. Zupan
V reprezentanci pet gorenjskih padalcev
Lesce — Padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc so že nekaj let najboljši v Jugoslaviji. To so dokazali tudi na minulem državnem prvenstvu v Pa-račipu, ko se je med prvo deseterico uvrstilo kar devet gorenjskih padalcev. Po končanem prvenstvu je zvezni trener Srečo Medven izbral reprezentanco, ki bo zastopala našo državo na mednarodnem tekmovanju za jadranski pokal od 17. do 25. septembra. V njej je poleg Uroša Šumarja iz Novega Sada pet članov Alpskega letalskega centra iz Lee — poleg Branka Mirta, letošnjega državnega prvaka, še Bogdan Jug, Darko Svetina, Roman Božič in Dušan Intihar. Reprezentanca se bo za tekmovanje pripravljala od 5. do 12. septembra na Reki.
M. Hudovernik
Radovljica — Plavalni klub, gonilna sila plavalnega športa v Radovljici, doživlja v zadnjih letih temeljit preporod, ki ga označuje predvsem načrtno delo z mladimi. To potrjuje tudi podatek, da je letos obiskalo klubsko plavalno šolo že 240 osnovnošolcev. Med redkimi v Sloveniji pa prirejajo tudi teAaje za predšolske otroke. Klub ima trdno in sposobno upravo, ki jo vedi Jože Rebec. Prvič ima poklicnega trenerja, nekdanjega tekmovalca Cirila Globo-čnika, ob njem pa še več vaditeljev. Nakdanji plavalni rod, v katerem so izstopali Meta Jovan, Renata Ambrožič, Bogdan Jug, Ciril Globočnik in Matej Žbontar, je dobil peščico uspešnih naslednikov. Med njimi velja omeniti predvsem Zdenko Maček, »lastnico« dvanajstih klubskih rekordov. Le v disciplini 200 metrov delfin je od nje hi trejša Polona Rob. Z rezultati, ki jih je Zdenka dosegla lani, bi pred 27 leti prinesla z olimpijskih iger v M'lbournu pet kolajn, med njimi tudi zlato na 400 metrov kravi. Primerjava je nesmiselna, vendar dovolj prepričljiva, kako hitro je napredovalo plavanje doma in v svetu.
Zdenka je doslej zbrala že precej kolajn na republiških pionirskih in mladinskih prvenstvih. Koliko, niti ne ve zanesljivo. Ko je nastopala še v pionir-
Globočnik, je prsno\«; zamenjala za kravi in hrbtno iJCl dvema letoma je na vsa vecia-At i nja hodila sama oziroma v $»\E) trenerja. Lani in letos se j«^» povečala, kar je že prvi rezurA tega in  načrtnega dela j " Zdenka, ki je s svojimi 16 k rejša plavalka v klubu, in*, naslednice — Polono Rob. link, Urško in Anito Praprot^] šo Robie. Vse po vrsti priza<W)t rajo in kaj kmalu bo v neurA dvanajst Zdenkinih rekordov
»Ko bodo prišla v moja zanesljivo dosegle boljše tW\l pravi Zdenka Maček. dijakitffHh ga letnika srednje ekonom$.VW* Radovljici. »Plavalni športpa\K dovljici še hitreje napretkivjN^ mesto dobilo pokrit 25 iB& zimski bazen. Za poletni ttmj mo dobre možnosti, medtemvi. zimi selimo iz bazena v baiev<| treniram v 12,5 metra dolgerr v\l Grajskem dvoru v Radovljici \\ 16-metrskem kopališču v hoW na Bledu, enkrat tedensko pa), trškem bazenu v Železnikih trud — dnevno preplavam § J trov — poplačajo dosežki na i njih in potovanja. Ko bom plavati, bom nadaljevala dc.c kot vaditeljica.«
Še pred tem pa bi Zdenka raj gla enega od športnih ciljev -\ tev v državno člansko repre;< \ ,
_OjjJ 11|| || il Urnimi II
Na 50. dirki motoristov na znani progi Trikotnik v vzhodnonemškem Schleizu je uspešno nastopala tudi četverica jugoslovanskih tekmovalcev. Peter Verbič iz Domžal je dosegel v
Tenis za pokal Bleda
BLED — Hotelsko turistično podjetje Bled 'jo v soboto ob 7.30 organiziralo prvi teniški turnir za pokal Bleda. Turnir bo na novo zgrajenih igriščih pri regatnein centru v Zaki. Prijave bodo sprejemali do petka 19. avgusta do 17. ure na telefon 77-325.
-dh
zadnjih treh letih svojo tretjo pomembnejšo mednarodno zmago. Član kranjskega avtomoto društva Janez Pintar je po nekoliko slabšem startu zasedel tretje mesto za dvema Madžaroma in pred Robertom Hmeljukom iz Novega mesta. V skupini najmočnejših motorjev — do 250 kubičnih centimetrov jc Bozo Janežič iz Kamnika osvojil odlično četrto mesto. Na zahtevni progi s 25 zavoji so dirkači vozili s povprečno hitrostjo 160 kilometrov na uro. Prireditev si je kljub deževnemu vremenu ogledalo preko 200 tisoč gledalcev. Po dirki so naše tekmovalce povabili na preskusnjo v Foburg, vendar jih pred-tem čakata še nastopa na državnem prvenstvu in na dirki za svetovno prvenstvo v italijanski Imoli.
M. Jenkole
Kokričani vabijo v Udinboršt
Kokrica —- Športno društvo Kokrica prireja prvo septembrsko soboto že tradicionalni tek po Udinborštu, s katerim se spominjajo dvodnevnih bojev borcev Kokrškega odreda. Tek bo po poletnih dopustih prva pomembnejša preskušnja pred jesenskimi in zimskimi rekreativnimi teki in maratoni. Tekmovalci bodo razdeljeni v 13 skupin po starosti in spolu. Vojaki bodo tekli na dva kilometra dolgi progi, pionirji in pionirke na dva oziroma štiri kilometre, ženske na sedem in moški na 13 kilometrov. Prijave bo sprejemal prireditelj še dve uri pred pričetkom tekmovanja, (cz)
Konjeniška prireditev v Šenčurju —- 28 konj in njihovih jahačtv
šest kmečkih dvovpreg iz konjeniških klubov Komenda, Mem Ljubljane, Krumperk, Vokla, Ajdovščine in Zaščitne enote miiict|| nedeljo nastopilo na uspeli konjeniški prireditvi v Šenčurju. S $k>J nimi sredstvi in z veliko prostovoljnega dela, s pomočjo Lipice, c^ posodila ovire za preskakovanje, so jo pripravili in izvedh ćfciiU njeniškega kluba Voklo — »brezdomci« brez svojega tekmoval^] klubskih prostorov. Tekmovanje v preskakovanju ovir za mladega rejše konje si je ogledalo preko 500 ljubiteljev konjeniškega ipor« , C. Zaplotnik
:K, 16. AVGUSTA 1983
OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA — ŠPORT IN REKREACIJA
9. STRAN GLAS
llue racersi prvaki Tržiča
ić — Nogometna trim liga je naj-množično rekreacijsko tekmova-v tržiški občini. Letos je v ligi igra-»set ekip, kar je nekoliko manj kot ;a leta. Razlog je v tem, da je bilo šnje tekmovanje dokaj drago in je )rala vsaka ekipa prispevati po 4 ti-) dinarjev. Ligo so pripravili in uspeš-► izvedli člani nogometnega kluba Tr-Na zadnjih srečanjih, ki so že odlo-o naslovu prvaka (velja predvsem jrtekmo Podmladek — Koprive), je bi-^večkrat na nogometnem igrišču Pod iom tudi zelo »vroče«, vendar se je končalo v športnih mejah. Lan-prvak, ekipa Podmladek, ki je tudi
letos veljala za prvega favorita, je morala ob koncu priznati premoč fantom s Pristave, ekipi Blue racersi. Zbrali so točko več kot Podmladek, obe ekipi pa se lahko pohvalita s tem, da letos nista okusili poraza. Na odlično tretje mesto so se uvrstile Koprive, četrti je bil Pe-trol, peti SGP, šesta Loka, sedmi Kino, osme Kamele, deveti ZLIT in deseti Semaforji. Letošnje tekmovanje je bilo zelo izenačeno, saj v ligi ni bilo ekipe, ki ne bi vsaj enkrat zmagala. Pokal za športno obnašanje je z najmanjšim številom rumenih in rdečih kartonov prejela ekipa Loke.
J. Kikel
tje s Pristave, ki so si nadeli ime Blue racersi, so postali letošnji občinski pr-;i v nogometu. - Foto: J. Kikel
Rudežu srebro BAI
Pm^l Na mladinskem balkanskem pr-*U renstvu v atletiki v Bukarešti, na on^\ katerem so nastopili predstavniki W\ Vseh balkanskih držav razen Alba-i ?\ nije, so jugoslovanski reprezentanti IrtA tovojili 2 zlati, 6 srebrnih in 5 bro-' *A ftastih kolajn. Večino naše repre->fki\ sentance so sestavljali slovenski la On nladinci in mladinke, med kateri->ri<Aj na sta uspešno nastopila tudi ]*\p[ranjćana Rudež in Kabič.
Rudež se je ponovno izkazal na jkrajši šprinterski progi. V finalu ka na 100 m je z 11,05 sek. zasedel mesto (zmagal je Bolgar Jordan z ,77), nato pa je v štafeti 4 x 100 m gel svoj doslej največji uspeh, mesto in srebrno kolajno na BAI. 'i fantje so tekli 41,55, zmagali so Bolgari, z 41,01 sek. Kabič, ki je nastopil v najtežji at-ki disciplini — deseteroboju, se vrnil domov z mešanimi občutki. 6005 zbranimi točkami se je uvr-
stil na 7. mesto, daleč od kolajne, čeprav je izboljšal osebne rekorde v metu kopja ter skokih v daljino in višino. Toda, če bi nastopil samo v svoji glavni disciplini, metu kopja, bi z rezultatom iz deseteroboja (64,80 m) glede na končne rezultate v metu kopja zanesljivo osvojil srebrno kolajno. Tokrat je pač zaradi odločitve zvezenega kapetana, da bo nastopil v deseteroboju in ne v metu kopja, ostal brez kolajne. V deseteroboju pa je dosegel naslednje rezultate: 100 m — 12,16, daljina — 640, krogla — 11,66, višina — 185, 400 m - 59,07, 110 m ovire — 16,09, disk — 33,00, palica — 280, kopje — 64,80, 1500 m - 4:54,99.
Predstavniki atletskih zvez balkanskih držav so se v Bukarešti dogovorili, da bo naslednje balkansko mladinsko prvenstvo naslednje leto v Mariboru.
I. Kavčič
S?
lavalci za pokal leda
-ED — Turistično društvo Bled je organizator letošnjega plavalnega ovanja za pokal Bleda. Na tej en ieter dolgi progi se je pomerilo liinštirideset tekmovalcev in tekmo-vseh starostnih kategorij. Gledalki se jih je ob jezeru zbralo nekaj d tisoč so ogrevali dlani, saj so videli idelu res prave mojstre plavanja, če-v se skoraj vsi ne bavijo s tekmo-jim plavanjem. Prva je na cilj pri-, Špela Slaprnik, ki je bila le nekoli-thitrejša od Radovljičana Vovka. Le-nato zmagal v moški kategoriji, tultati   -   1. Š. Slaprnik 16:02, Vovk   1621.   3. T. Slaprnik 16:22, >mid    17:18,    5. Vukanac 17:17, Jnovšek 18:21, 7. Sopotnik 18:56, Podvršček 19:15, 9. Kukljič 19:16, Krajnar 19:17.
-dh
Predsednik turističnega društva Bled Bogdan Šanca izroča pokal zmagovalcu med moškimi Radovlji-čanu Vovku. — Foto: F. Perdan
včarski bal na Jezerskem — Turistični delavci na Jezerskem, ki so tka.) časa kolebali, so se potem le odločili in v nedeljo organizirali Iracionalni ovčarski bal ob planšarskem jezeru na Jezerskem. Skrbno ipravljena prireditev in lepa nedelja sta privabili številne obisko-ze. Bila je to ena tistih prireditev, za katero vsakomur, kljub bencin-im težavam, prav gotovo ni bilo žal, da se je je udeležil. — A. Ž.
Tržiški alpinisti v domačih in tujih gorah
Tržič — Člani tržiškega alpinističnega odseka so ugodne plezalne in vremenske razmere izkoristili za plezanje v domačih in tujih gorah. V začetku junija sta Dušan Markič in Iztok Toma-zin preplezala smer Duhovnik — Hočevar v temenu Rjavine. Tomazin je to smer prvič premagal tudi s prostim plezanjem. Marjan Gros in Ludvik Rožič sta preplezala eno najlepših smeri v Julijcih, Dolar — Kilar — Vavhen. Filip Bence se je sam vzpenjal po smereh v dolini Krme, medtem ko sta Ber-gant in Rožič preplezala zajedo v Travnik.
Sredi prejšnjega meseca so Tržičani ponovno plezali v Krmi: Bergant in Rožič Centralno smer v Velikem Dra-škem vrhu in Filip Bence zopet sam štiri smeri. Ob koncu junija je Iztok
Petdeset ekip na Šobcu
Lesce — Šahovsko društvo Murka Lesce je s pomočjo domačega turističnega društva priredilo v počastitev občinskega praznika Radovljice tradicionalni,,deseti šahovski turnir v kampu na Šobcu. Udeležilo se ga je 50 ekip, ki so bile razdeljene v pet kakovostnih skupin. Med 19 gorenjskimi ekipami so imeli največ uspeha šahisti domačega društva. V prvi kakovostni skupini je pri moških zmagala ekipa Domžal pred leščansko Murko; peti so bili šahisti sekcije Tomo Zupan iz Kranja in enajsti Jeseničani. V drugi skupini so bili Kranjčani drugi, mesto za njimi pa druga postava Murke. V četrti kakovostni skupini sta ekipi OZ Kranj in Elana iz Begunj zasedli prvo in drugo mesto. V tekmovanju ženskih ekip so prepričljivo zmagale šahistke Murke. V vseh dvobojih so oddale le en remi.
V. Perovič
Tomazin preplezal 13 smeri v severovzhodnem ostenju Vrtače v Karavankah, med katerimi so bile tri prvenstvene in ocenjene s četrto in peto težavnostno stopnjo. Naveza Filip Bence-Jože Rozman je premagala Slosarsko smer v Triglavu, smer Viktorijo v Draškem vrhu ter v začetku julija še smeri Hude-ček — Juvan in Aschenbrenner v steni Travnika.
Prvi julijski dan je Tomazin skupaj s kranjskim alpinistom Markom Česnom preplezal Libereško smer v Frda-manih policah. Dan kasneje sta Tomazin in Bergant odpotovala v Dolomite, kjer sta opravila tri odlične vzpone. 3. julija sta preplezala slovito Pilastro v 550 metrov visoki južni steni Tofane di Roses, ki se dviguje nad Cortino d'Ampezzo. Tomazin je premagal smer s prostim plezanjem, kar je doslej uspelo le redkim. Ocenjena je s sedmo težavnostno stopnjo, na nekaterih mestih celo s sedem plus. To je doslej najtežji vzpon, kar so jih opravili jugoslovanski alpinisti s prostim plezanjem v Dolomitih. 5. julija sta preplezala eno najlepših smeri v Dolomitih — Tisuje-vo smer v 500 metrov visoki južni steni v Beneškem stolpu, nazadnje pa sta se v vsega osmih urah povzpela še po zahtevni Cassinovi smeri v 700 metrov visoki južni steni slovitega Tržaškega stolpa.
V juliju je Iztok Tomazin odpotoval s kranjsko odpravo v Pamir, tržiška alpi-nistka Erna Pančur pa še s petimi slovenskimi alpinistkami na mednarodno srečanje alpinistk v Bolgarijo.
J. Kikel
VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS
Kranj
razglaša naslednja prosta dela in naloge v finančnem sektorju:
1. OPRAVLJANJE POSLOV FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
(2 delavki)
Pogoj:
— ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na stro-
kovnih delih računovodskega področja, —     poskusno delo 2 meseca
2. OPRAVLJANJE POSLOV PLAČILNEGA PROMETA
Pogoji:
— ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih računovodskega področja,
— poskusno delo 2 meseca
3. OPRAVUANJE POSLOV MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA
Pogoj:
— ekonomski tehnik,
— poznavanje osnov računalniške obdelave podatkov,
— poskusno delo 2 meseca
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VZGOJITELJA
za določen, polni delovni čas (do konca I. polletja šolskega leta 1983/84)
Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, osebna urejenost in primernost ter moralna in politična neoporečnost,
— poskusna doba 3 mesece
SNAŽILKE
za določen čas, polni delovni čas (do 31. 12.83)
Pogoj:
— nekvalificirana ali pol-kvalificirana delavka,
— telesno in duševno zdravje, poskusna doba en mesec
Rok prijave je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi v časopisu.
GIP GRADIŠ
TOZD LIO Škofja Loka
Objavlja prosta dela in naloge
1. UPRAVLJANJE VISOKOTLAČNE KURILNICE
Pogoj:
— dokončana poklicna šola s tečajem za upravljanje kurilniških naprav s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja en mesec.
2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA
(možnost razporeditve na dela v inozemstvu)
Pogoj:
— dokončana poklicna šola lesne stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja en mesec.
Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Interesenti naj vlože pismene ponudbe do 25. 8.1983 na naslov: Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj
O L, A 8 10. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
OPTIČKA INOUSTHIJA -OHETALOU8- "O"« TVMJN* OROANIZACUA ZDRUŽENEGA OEIA
OČESNA OPTIKA MARIBOR
«M» MARIBOR 3uRC>CEVA «. TELEFON
TOREK, 16. AVGUST^ 10
itidustrijaJrik
as
J.
hz I
De
; I Di
l
tof
s
1
Kranj — J L A 18
i
Ke
F
OPTIČNI SERlI
(nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal
Pregled vida:
v ponedeljek, torek, petek od 14.30 do 16 ure v četrtek od 8. do 10. ure, v sredo od 13 30 dr. ic v ordinaciji v servisu li5 ure
Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah ori 7 -.o 22-196 12-ur?-Telef^ j
Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR!
t
I
161
I
it
i
it
1
ALPETOUR
ALPETOUR Škofja Loka TOZD REMONT KRANJ
Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
L GUMARJA — 2 delavca
2. PRALCA AVTODELOV
3. PRALCA VOZIL - 2 delavca
4. ClSTILKE PROSTOROV
5. TAPETNIKA
Pogoj:
pod 1. — PK delavec in 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca
pod 2. in 3. — PK delavec in 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca pod 4. — NK delavka in 6 mesecev delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca
pod 5. — KV tapetnik in 6 mesecev delovnih izkušenj ali PK tape-tnik in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Pisne ponudbe sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ
NA-
Krt
LIP
Lesna industrija Bled, n. sol. o.
Delavski svet DO razpisuje na podlagi 85. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO ter 70. člena statuta DO LIP Bled prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE NABAVNEGA SEKTORJA
Pogoji za opravljanje navedenih del in nalog so:
— visoka šolska izobrazba komercialne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, s triletno ustrezno prakso ali višja šolska izobrazba s petletno ustrezno prakso,
— aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina),
— izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje.
Delavec bo imenovan za dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje 27. avgusta 1983 na naslov: Lip, lesna industrija Bled, Splošni sektor, Ljubljanska 32, Bled.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po prejemu sklepa pristojnega organa.
obj avlj a
1. PROSTA DELA IN LOGE za 1 delavca
— opravljanje službe za varstvo pri delu
— referentska dela za SLO
— oskrbovanje avtoparka in objektov
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je varnostni inženir,
— ali da ima višjo izobrazbo elektrotehnične smeri ali druge ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit po 17. čl. pravilnika o osnovah in merilih za organiziranje službe za varstvo pri delu,
— da ima 3 leta delovnih izkušenj,
— da ima šoferski izpit B kategorije,
— poskusno delo je 3 mesece
2. PROSTA DELA IN NALOGE za 1 delavca
— opravljanje kvalificiranih . ključavničarskih del.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je KV ključavničar,
— da ima 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo je 2 meseca
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Prijave naj kandidati vlože v 8 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška 53 c.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA ŽIVILA KRANJ
Na podlagi 106. čl. Statuta tozd Trgovin* m j Ljubljanska 13 a, delavski svet TOZD t?     led' r< naloge   " ^° Rd2P^
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORP.km - direktorja TOZD ORGANA
Za direktorja je lahko imenovana oseba lci , pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:  ' g
pogoje:
visoka strokovna izobrazba komercialne, ekonomske nizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na delih,
— višja strokovna izobrazba komercialne, ekonomske afi zacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovorni^
— organizacijske sposobnosti za vodenje,
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja in ne.
Izbrani kandida\bo imenovan za 4 leta.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev,si vljenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati v zaprtih ovojnicah najpozneje v 15 dneh po objavi razpis^ slov Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, n. sol. o.TOaji vina Bled, Ljubljanska 13 a, z oznako »za razpisno komisij Trgovina Bled«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi i ga sveta.
kamniška
@ gorčica
3
RUDNIK URANA Žirovski vrh v ustanavljanju Gorenja vas — Todraž
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delani; za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1. NADZORNIKA ZRAČENJA
1 delavec
2. POMOŽNA RUDARSKA DELA
s priučevanjem in obvezno prekvalifikacijo 6 delavcev — KV delavci
Pogoji:
podi. — rudarski tehnik,
— 2 leti delovnih izkušenj, zaželjen strokovni izpit
— jamsko in izmensko delo, starost nad 21 let,
— uspešno zdravniško spričevalo;
pod 2. — KV delavci s končano 3 letno poklicno šolo kov^ gradbene ali lesne stroke,
— vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C | D kategorije, do 5 let delovnih izkušenj, jarcsk. j mensko delo,
— starost nad 21 let, uspešno zdravniško spričeu.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjih delovni^ šenj in dokazili — spričevali v roku 8 dni od objave na slov.
O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja po dogovoru.
IN
rJpBEK, i
^MALI
rjJOBEK, 16. AVGUSTA 1983
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
11. STRAN O
)GIJiSI tel: 27-960
mODAM
Prodam 3 PUJSKE, stare po 8 ted-v Kržan, Selo 23, Žirovnica 7671 Prodam KRAVO s teletom. Kranj, zt.-ska c. 49 7890 Prodam   BARAKO   in PUNTE. gled v torek popoldan. Pesnica za-isp.a št. 23, Besnica 7891 Ugodno prodam 180-htrski HLA-IILNI K. Telefon 25-886 7892 Ugodno prodam SPALNICO. Bri-of!27. Kranj 7893 Ugodno prodam železne STOPNI-E z 12 stopnicami in klavirsko ARMONIKO Weltmeister, 80-ba-no. Zaletelj Rozalija, Smlednik 28
7894
5 kub. m TERVOLA, II. vrste, ter-gioakumulacijsko PEČ 6 kW in traj-A ožarečo PEC, prodam. Andrej Poto-\ nik. Kamna gorica 27 7895 Prodam UHR GLASBENO SKRI-JO, S — komponente. Pišlar, Novi vet 16, Škofja Loka, tel. 61-315 od lh| 0. do 12. ure 7896 ■I   Nerabljeno PEČ stadler, z vgraje-" Bm bojlerjem, 35.000 ccal., prodam. »Ddhom 22, Zg. Gorje 7897 Ugodno  prodam  jesenov PARKET. Telefon 75-927 7898 KAMP PRIKOLICO kamper, se-tavljivo, rabljeno 14 dni, prodam B%  ceneje.   Križnarjeva   pot 5, tranj — Stražišče 7899 Irodam LAK za parket. Telefon 61-627-070 7900 Prodam B let starega OSLA. Ribno 160, Bled 7901 Prodam 3500 kg CEMENTA. Rupa t 4. Kranj 7902 Prodam .ŠOTOR za dve osebi. Krč, ezerska c. 124, Kranj 7914 Prodam   BANKINE    in nekaj VNT. Telefon 28-944 7915 Prodam dobro ohranjeno OMARO SEDEŽNO GARNITURO za v mcvno sobo. Sp. Besnica 158, tel. \ 0-524 7916
Prodam   kompresor FELFSATI, 90 litrov in napravo za brušenje entiLskih sedežev na glavi motorja, telefon 60-819 7922 Prodam GLISER »Kliček« in MO-OR »Tomos 18«. Telefon 27-921 7923 Prodam polovični plinski ŠTEDIL-IIK »Kekec«. Informacije po tel. 1-571 7924 _ Prodam skoraj nov kombiniran TED1LNIK (2 plin, 2 elektrika), temšar, Frankovo naselje 46, Škof-
7925
\
Prodam enoosni traktorski VOZ. Telefon 82-302 7926
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Ogled po 15. uri. Brillv, Tomšičeva št. 24, Kranj 7927
Prod am JARKICE, priznane nes-nice, sorte prelux. Jože Ur h, Reber 3, Bled — Zasip 7928
Prodam starejšo SPALNICO. Leopold Mažgon, Praše 48, Mavčiče 7929
KUPIM_
Kupim BIKCA ali TELIČKO, od 10 do 14 dni, ter KOSILNICO za mo-tokultivator »Goldoni« 8 D. Torkar, Smoleva 5, Železniki 7912
VOZILA_
Ugodno prodam diesel motor LAND ROVER in osebni avto SIM-CA 1307 GLS ter PEUGEOT 204 karavan. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Telefon 23-114 7715
Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano. Starman, Go-dešič 147, Škofja Loka 7903
Prodam nevozen RENAULT 8 »Major«. Ogled po 16. uri. Avgust Senčar, C. JLA 5, Kranj 7904
RENAULT 4, letnik 1976, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Orel, Radovljica, Trubarjeva 3 7905
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, skupaj ali po delih in 4 GUME michelin, skoraj nove, za žabo ID.19. Alojzij Laknar, Stošičeva 6, Kranj
7906
Prodam ZASTAVO 101, po delih. Ogled vsak delavnik popoldan. Vladimir Lebar, Žirovnica 48 7907
Ugodno prodam STROJ za R-10. Senično 11, Tržič 7908
Prodam novo »CERADO« za golfa. Telefon 61-157 — Škofja Loka 7909 Prodam OPEL KADETT, letnik 1968. telefon 62-834 7910
Ugodno prodam MOTOR za AUDI 60 L. Rozman, Skokova 11, Kranj — Stražišče 7911
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 26. 3. 1984, ugodno prodam. Jenšterle, Ul. 1. avgusta 9, Kranj, tel. 24-125 7930
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Ribno 46, Bied (Lipičnik) 7931
STANOVANJA
Pri Kranju oddam dve opremljeni SOBI. Poleg je tudi garaža in vrt. Šifra: Predplačilo 7755
Zakonca z otrokom iščeta dvosobno ali enosobno STANOVANJE z možnostjo kuhanja, v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 7913
Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, očeta, sina, starega očeta in brata
TONETA ROZMANA
Jančkovega iz Stražišča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli so-žalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem, g. župniku in govorniku.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Stražišče, 11. avgusta 1983
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA SELJAKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na /adnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za ganljive žulostinke, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilni govor. Iskrena zahvala sodelavcem Tekstilindusa in organizaciji ZB KS Zlato polje
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kupim ali vzamem v najem eno sobno crti dvosobno STANOVANJI", v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku
7917
POSESTI
Na lepem sončnem kraju pod Krvavcem prodam novo HIŠO v III. gradbeni fazi in 1400 kv. m vrta, ali zamenjam za trisobno STANOVANJE v Kranju. Telefon 064-23-134 po 21. uri 7770
Prodam GARAŽO na Zlatem polju (blizu Stošičevega spomenika). Informacije po tel. 21-015 v popoldanskem času 7918
ZAPOSLITVE
Zaposlim MIZARJA. Franc Hafner - MIZARSTVO Kranj, Zasavska c. 2 7774
ČISTILKO iščemo za pokojninski blok. Informacije: Podlogar, Koroška 14, Kranj • 7919
OBVESTILA
ZASTEKLUJEM balkone - stekla na drsenje ali odpiranje. Ponudbe po tel. 061-327-787 od 18. ure dalje
7777
GRADITE JESENI! Načrte za vse vrste gradenj, vam izdelamo hitro in po ugodni ceni. Telefon 061-322-502 '
7643
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna MARINŠEK Marija Naklo, zaprta do 13. 9. 1983 zaradi letnega dopusta. Hvala za razumevanje in se priporočamo! 7932
IZGUBLJENO
8. 8. 1983 sem izgubil med Šenčurjem in Preddvorom črno polivinil vrečko z opremo za kopanje. Žgaj-nar, Preddvor 68, tel. 064-45-013 7920
OSTALO
Za nagrado likovno opremim stanovanje, kdor mi nudi posojilo 6 SM. Garancija avto, ostalo po dogovoru. Šifra: Slikar 7921
S"
Prodaja KŽK
KRANJ — HRASTJE
ca 3
NESREČE
ZAPELJAL NA LEVO STRAN
V soboto zvečer se je na lokalni cesti Komenda—Zalog, med naselje mu Kiunec —Zalog pripetila huda prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti.
Voznik osebnega avtomobila 45-letni Anton Bergant iz Kamnika je vozil proti Zalogu. V desnem nepreglednem ovinku ga je, zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levi pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 50-letni Stanislav Kern iz Podrošta pri Komendi. Vozili sta čelno trčili. Kern je bil hudo poškodovan in je med prevozom v bolnišnico umrl. Bergantu, ki pa je bil laže poškodovan pa so odpeljali v Klinični center, od koder pa je kmalu pobegnil.
PADEL Z MOTORJA
V soboto zvečer je na regionalni cesti Tržič—Begunje v bližini naselja Sr. vas zaradi neprimerne hitrosti padel z motornim kolesom Igor Stanjko, star devetnajst let iz Tržiča. Pri padcu se je hudo poškodoval. Materijalne škode ni bilo.
OBLEŽAL NA CESTI
V petek zvečer se je v križišču lokalnih cest Vošče—Brdo zgodila prometna nezgoda zaradi padca s kolesa z motorjem.
Voznik, Janez Pogačar iz Kamne gorice je vozil po lokalni cesti od Brda proti križišču Vošče — Zg. Lipica.
Gorske nesreče
V križišču je zaradi še neznanega vzroka padel in tamkajšni sosedje so gu naslednji dan našli nezavestnega. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico in je v kritičnem stanju
PREČKAL CESTO
V petek se je na lokalni Cesti v Mavčičih zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prečkanja ceste.
Voznica osebnega avtomobila 33-letna Jelka Jeraj iz Ljubljane je vozila proti Mavčičam. Ko je pripeljala pred delavsko naselje gradbenih delavcev HE Mavčiče je na postaji stal avtobus. Potnik Stjepan Brkic, star devetnajst let iz Kaknja, ki začasno živi v Mavčičih je pritekel izza avtobusa pred avto Jerajeve. Voznica ga je zadela, omahnil je na vetrobran-sko steklo in padel na tla. Hudo poškodovanega so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
TRČIL V OGRAJO
V petek ponoči se je na regionalni cesti Tržič—Duplje zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti.
Voznik osebnega avtomobila Anton Ivičič, star 35 let iz Kranja je vozil po regionalni cesti proti Dupljam. Ko je pripeljal v blag desni ovinek je zapeljal na levo stran in trčil v ogra jo. Del ograje je preklalo vozilo in vkleščilo voznika. Hudo poškodovanega Ivičiča so, ob pomoči gasilcev iz Kranja, z rešilnimi aparati rešili in prepeljali v jeseniško bolnišnico.
V. Primožič
kombivak
TRZNI PREGLED
KRANJ
Solata od 50 do 60 din, špinača 60 din, cvetača 70 din, korenček 50 din, česen 200 din, čebula 40 din, fižol od 110 do 120 din, pesa od 40 do 50 din, kumare od 30 do 40 din, paradižnik od 50 do 60 din, paprika 60 din, slive 50 din, jabolka od 30 do 40 din, hruške 50 din, grozdje od 50 do 60 din, lubenica 40 din, ajdova moka od 90 do 100 din, koruzna moka 40 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 350 din, smetana 120 din, skuta 100 din. sladko zelje 30 din, klobase 60 din, orehi 540 din, jajčka od 8 do 9 din, krompir od 20 do 35 din, breskve 50 din.
JESENICE
Solata 60 din, korenček 60 din, česen 170 din, čebula 45 din, fižol 80 din, pesa 30 din, kumare 20 din, paprika 60 din, paradižnik 50 din, jabolka 40 din, slive 40 din, grozdje od 50 do 55 din, pomaranče 90 din, limone 165 din, koruzna moka 30 din. kaša 77 din, surovo maslo 398 din, smetana 137 din, skuta 121 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 1/2 26 din, orehi 562 din, jajčka od 9 do 11 din, krompir 25 din.
GORA TERJALA DVOJE ŽIVLJENJ
V steni Velikega Draškega vrha nad Krmo sta v čertek, 11. avgusta omahnila v smrt alpinista iz Radovljice, 25-letni Vili Tavčar in 39 letni Milan Mravlje.
S prijateljem Zvonetom Andrejči-čem so plezali v levi smeri Trapeza. Mravlje in Tavčar sta plezala v navezi, Andrejčič pa sam. Med plezanjem se je Tavčarju odluščila večja skala ^ in omahnil je v globino. Mravlje, ki ga je varoval padca, tega ni mogel preprečiti, varovalni klin je popustil in v globino je omahnil tudi Mravlje.
Nesreča se je zgodila zgodaj dopoldne, v Mojstrani pa so zanjo izvedeli uro in pol kasneje. Mrtva alpinista je popoldne v Mojstrano prepeljal pilot s helikopterjem, ki vozi te dni na Kredarico.
NAŠLI MRTVO PLANINKO
V četrtek okrog poldneva je Matija Uršič iz Vrhnike obvestil OM
Kranjska gora, da je na pešpoti od Lipovčeve koče k drugemu Slapu pod Špikom opazil truplo. Ko je pet gorskih reševalcev odšlo na pot je našlo truplo Marjete Pečar, 61-letne Ljubljančanke. Ugotovili so, da je Pečarjeva odšla prejšnje popoldne iz Gozd Martuljka po zavarovani poti k bivakom za Akom. Na poti ji je zaradi razmočenega terena spodrsnilo in je padla v globino.
ODKRUŠILA SE JE SKALA
V nedeljo se je v Vzhodni steni hudo poškodoval alpinist Srečko Gorenj ak, star 22 let, iz Celja.
V navezi sta plezala Gorenjak in Marija Oblak iz Škofje Loke. V Solni glavi se je Gorenjaku odkrušil kamen in omahnil je približno petindvajset metrov globoko. Soplezalka ga je ujela z varovalno vrvjo. Pri padcu se je hudo poškodoval in s helikopterjem so ga prepeljali do OM Kranjska gora, od tu pa v jeseniško bolnišnico. V. Primožič
s= zavarovalna skupnost triglav
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
sklepanje premoženjskih zavarovanj zasebnega sektorja, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v območju naselij: Zabreznica, Breznica. Doslovce, Smoki'č, Rodine in Vrba.
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim Časom za nedoločen čas.
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo
— dve leti delovnih izkušenj,
— odslužen vojaški rok,
— veselje za terensko delo in veselje za delo z ljudmi. "
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa.
K prošnji za sklenitev delovnega razmerja je potrebno priložiti kratek življenjepis in zadnje šolsko spričevalo.
Prošnjo je treba nasloviti na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prošenj poteče 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po poteku objavnega roka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in tasta
ANTONA BETON-BOJANA
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti vsem sorodnikom, sosedom iz Čirč in Grada, prijateljem in znancem. Radi bi se zahvalili dr. Dolencu in dr. Buvdku za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi ZZB Kranj, delavcem strokovne službe SP1Z Kranj-Jesenice in Ljubljana, govornikoma tov. Bohincu in tov. Pavlinu, Čebelarskemu društvu Cerklje, pevcem Društva upokojencev Kranj in godbi. Posebna zahvala garniziji Vojne pošte Kranj, koroškim borcem in borcem Prešernove brigade.
ŽALUJOČI: žena Dragica, sin Tone in hči Slavica z družinama Kranj, 11. avgusta 1983
Simbol boja za mir
Pri Peršmanu v občini Železna Kapla na Koroškem so v nedeljo ponovno odkrili pred 30 leti oskrunjen spomenik — simbol mednarodnega boja proti nacizmu na Koroškem
Svečanost  pri  Peršmanu   — »V
spomin na Svinjski planini padlim partizanom — pripadnikom osmih narodnosti — so koroški partizani leta 1947 ob navzočnosti zastopnikov zavezniških sil odkrili ta spomenik v Šentrupertu pri Velikoveu. Spomenik je simbol koroškega in mednarodnega boja proti nacizmu. Neznani storilci so spomenik v noči od 10. nu 11. september 1953 razstrelili. Avstrijske oblasti ga niso obnovile v prvotni obliki, zato ga je Zveza koroških partizanov leta 1983 obnovila in postavila nžf to mesto.«
Takšno je sporočilo pod spomenikom, ki so ga v nedeljo popoldne svečano odkrili po 30 letih pri Per-šmanovem spominskem muzeju pod Peco v občini Železna Kapla na Koroškem. Svečanosti so se udeležili številni še živi borci in njihovi svojci iz matične domovine in Koroške, mladina in prebivalci Koroške in predstavniki jugoslovanskega ter avstrijskega javnega življenja. Udeležila sta se je tudi jugoslovanski generalni konzul in vicekonzul Sovjetske zveze. Predstavniki ZDA in Velike Britanije so se opravičili, iz Fran-
jo 30 letih so v nedeljo pri Peršmanu odkrili obnovljeni spomenik
cije pa so poslali pozdravno brzojavko.
Peršmanov spominski muzej, pomnik zverinskemu sadizmu nacizma in fašizma, ima zdaj lepo urejeno tudi okolico. Pretresljiv je zapis na plošči, vzidani ob vhodu Peršmanove domačije. 25. aprila 1945 so namreč vojaki SS tod pobili sedem Sadniko-vih otrok od 1 do 12 let, njihovo mater Ano in očeta Luko, 80-letno staro mamo Frančiško in teto Katarino. Požgali so hišo in gospodarsko poslopje, žrtve pa zažgali.
Okolico obnovljenega poslopja, v katerem je spominski muzej, je letos urejala mladinska brigada, sestavljena iz osmih narodnosti. Organizirala jo je mladina Železne Kaple. Na urejenem prostoru pa sta Jože Rendulič iz Dupelj in Miloš Zupančič iz Kranja iz ostankov pred 30 leti razstreljenega spomenika na pokopališču v Šentrupertu pri Velikoveu na podlagi odločitve Zveze koroških partizanov ponovno sestavila spomenik v prvotni obliki.
Muzej in spomenik pri Peršmanu bosta poslej simbolizirala verno izpoved nacističnega zverinstva, katerega cilj je bil uničenje slovenskega življa na Koroškem. Recital Valentina Polanška, ki ga je izvedla na svečanosti skupina Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple, je pretresljivo in kronološko opomnil in spomnil na takratne dogodke. Na Svinjski planini so se takrat borili partizani, in z njimi Rusi, Poljaki, Francozi, italijanski borci, britanski in ameriški piloti in letalci, pripadniki osmih narodnosti. 83 padlim je bilo potem zadnje bivališče na pokopališču v Šentrupertu pri Velikoveu. Čeprav je bil spomenik kot simbol temu boju na pokopališču živim ostankom nacizma pred 30 leti trn v peti in so ga zato razstrelili, trdne zavesti boja za mir in pripadnost slovenskemu narodu niso uničili. Številni govorniki, med njimi tajnik zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm, sekretar republiškega odbora zveze združenj borcev NOV iz Slovenije Marjan Lenarčič, župan Železne Kaple, predstavnik italijanskih borcev, in drugi so z obuditvijo spomina in dogodkov poudarili, da pravičnosti boja za obstoj in osnovnih človekovih pravic ni moč uničiti z nobeno silo.
A. Žalar
d^s^svelan^sT1' *" 9°8tje * ^ 90 se udeležili ™
i novak
Gorenjsko traktorsko tekmovanje
Doslej najbolj množično
sVtrak^H^ TJSk? V Lahovčah ™ Je v nedeljo zbralo blizu 50 traktoristov iz domala vse Gorenjske - Zmaga mladih zadružnikov Sloge in poklicnih traktoristov KŽK Gorenjske
Lahovče — Živinorejsko veterinarski zavod gorenjske in Društvo Kmetijskih inženirjev in tehnikov sta na poljih KŽK Gorenjske v Lahovčah priredila letošnje gorenjsko tekmovanje, na katerem je nastopilo bli/.u 50 traktoristov iz kombinata, iz vseh en6t Gorenjske kmetijske za-
druge, iz Škofje Loke in z Bleda, manjkali pa so zadružniki radovljiške Kooperacije in kmetijske zadruge Srednja vas-Bohinj. Ne glede na to je bilo letošnje tekmovanje doslej najbolj množično. To velja predvsem za udeležbo mladih zadružnikov, saj je nastopilo deset moških in dve ženski ekipi.
Janez Kozina, Franci Fajfar in Janez Porenta, traktoristi kranjske Sloge, so zmagali med mladimi zadružniki. — Foto: C. Z.
Tekmovalci so se pomerili v spret-nostni vožnji s traktorsko prikolico, v poznavanju našega družbenega sistema, kmetijskih strojev in zaščitnih sredstev, ter v oranju, kjer je komisija ocenjevala predvsem odpiranje brazde, globino oranja in izgled parcele. Najbolje so se na tekmovanje pripravili mladi zadružniki kranjske Sloge. Njihova ekipa je zmagala pri fantih in dekletih, med posamezniki pa je slavil izkušen
traktorist in predlanski republiški prvak Franci Fajfar in pri dekletih Mojca Valjavec iz Tržiča. Pri poklicnih traktoristih je zmagala ekipa KŽK Gorenjske — Šenčur in med posamezniki Milan Strugar. Prvi in drugouvrščeni bosta zastopala Gorenjsko na republiškem tekmovanju, ki bo 26. in 27. avgusta na Zlatem polju pri Kranju.
Rezultati — mladi zadružniki — ekipno: 1. Sloga Kranj I (Fajfar, Kozina, Porenta) 931 točk, 2. Škofja Loka 832, 3. Tržič 795, posamično: 1. Fajfar 327, 2. Porenta (oba Sloga Kranj) 318, 3. Kalan (Naklo) 298; mlade zadružnice — ekipno: 1-. Sloga Kranj (Draksler, Čebašek, Zlate) 817, 2. Naklo 696, posamično: 1. Valjavec (Tržič) 301, 2. Draksler 294, 3. Čebašek (obe Sloga Kranj) 282; poklicni traktoristi — ekipno: 1. KZK Gorenjske — Šenčur, (Strugar, Se-manič, Obad) 935, posamično: 1. Strugar 334, 2. Draganjac 331, 3. Se-manič (vsi KŽK Gorenjske) 297.
C. Zaplotnik
Vsi so prišli na cilj J
BLED — Že peta akcija televizije Ljubljana brazde in vzdržljivosti za »Kaveljc in korenino« je v nedeljo na plavalnem maratonu na Bledu ponovno dokazala, da so naši delavni ljudje vse bolj in bolj navdušeni nad športno rekreacijo. To lepo nedeljo se jih je na Bledu zbralo nad štiristo plavalcev in plavalk, ki so opravili to dvokilometrsko preizkušnjo. Najhitrejši med vsemi je bil Kranjčan Peter Brinovec, ki je bil najhitrejši že lani, letos pa je plaval še hitreje. Vsi nastopajoči so prišli na cilj in vsi so bili zmagovalci, saj skoraj vsi posebno ne trenirajo plavalnega športa. Z de-vetinšestdesetimi leti je bil najstarejši udeleženec Ljubljančan Boris Mlinar, najstarejša udeleženka pa je bila z enainšestdese-timi leti Vidojka Kozak iz Ljubljane.
nih težav. 'V tej akciii « opravila kolesarjenje ki?L najljubši šport. Za sebo^V tudi ze smučarski tek ki*» akcij, tudi obvezen r2 me je tako prevzela, dane2I tako kmalu odnehati.
Peter Brinovec iz Kranja: »Letošnjo blejsko preizkusno sem odplaval lažje kot lani. Skozi vso dvokilometrsko progo sem imel enak tempo in za štiri minute sem bil hitrejši.kot lani. Ta tempo mi je dajal ton, da nisem imel nobenih težav v vodi. Letos sem opravil tudi že smučarski tek in suhi tek na enaindvajset kilometrov«.
Breda Zupančič iz Celja: »Čeprav nisem navdušena plavalka, sem letos prvič nastopila na tem maratonu. Voda je bila primerna za plavanje in v vodi ni bilo nobe-
Vojko Podveršeek iz Kn» rekracijo sem se začel ufaS šele letošnjo sezono in profR na Bledu tudi plaval ta nJM Posebno se za to plavalnem plino nisem pripravljal in« temu ni bilo težav. V tej ak&Ja primanjkuje še kolesarj«|* tek. A za vse akcije je stdBl časa. Upam, da mi bo tudiv\lj i šarjenju in teku šlo tako« kot v plavanju.
•   D. Hukl
Plaho v ta stabilizacijski svet, saj še zdaj ne vedo, ali jim h volno, plemenski rod ali pa me bodo v tej mesni krizi karvn zrli... — Foto: Igor Kokalj