r.M VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KR5K0 'LICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, lax: 61-588 OPEL O d.o.o. Tal.: 0608/82-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT. 45 / LETO XVII / 21. NOVEMBER t$96 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško Tema tedna Delo na črno povzroča neloja konkurenco Zniževanje cen na trgu ali vsakodnevno preživetje 6 TERME ČATEŽ Topltlka ccata 35, 8250 Brelice 6. stran 12. november - občinski praznik Občine Sevnica Na slavnostni seji podeljena občinska priznanja Boštanj, 15. novembra - V prostorih obnovljene in dograjene osnovne šole so bila na slavnostni seji sevniškega občinskega sveta, posvečeni občinskemu prazniku, podeljena letošnja občinska priznanja. Grb občine je prejel Rokometni klub Licsa Sevnica, priznanja Dušana Kvedra Tomaža so prejeli Kari Makari, Ana Pipan in Marjan Zidarič, medalje Dušana Kvedra Tomaža pa so bile podeljene Jožefi Brate, Francu Dobo 'šku, Juraju Šlogarju, Janezu Šuštaršiču, Alojzu Zalaščku in Mariji Žveglič. Slavnostni govornik na slavnostni seji je bil župan Jože Peternel, izvrsten kulturni program pa so pripravili domači učenci OŠ Boštanj. (GAIex) II m Po petih letih je napočil dan, ko je bilo svojemu namenu predanih 16 neprofitnih stanovanj na Planinski cesti v Sevnici. Ta dan je velik uspeh za Stanovanjski sklad Občine Sevnica, ki je s pomočjo Stanovanjskega sklada RS uspel pridobiti in urediti stanovanja, še večji uspeh pa je za občane, katerim so stanovanja dodeljena. Na sliki župan Peternel, investitorji in izvajalci, ki so nazdravili z novimi stanovalci. Franc Ernestl, predsednik Rokometnega Kluba Lisca, ki je prejel grb Občine Sevnica, se je zahvalil v imenu vseh letošnjih dobitnikov priznanj. 3. stran LanGuest d.o.o. 0*sHffib prodaj B»ftin«l»llu>T •»ftui»li«MM> apimj« TeVFai: 0^B8?S7-568 MobHcI: 0609/625-087 ISSN 1318-7791 C15F KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 •KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI »IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0604/614-460 TEL,: M1/tIt-1t-14,12S-TMC RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Drogi, Union, Kovlnotehni, Sm, Mercator, Krim, Ptoovarna Laiko, Lik, Julon, Mirna PortoroZ, Radentka. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.:0MS721-522 NOVO MESTO: ADO 4.0.0., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: »»/321-225 (S>HYUnDHI Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov CMLMEMT PE Krško, CKZ 51; TeI.0608/22-950 B & ___ >^ • vulkanizerstvoj^* | V_^» avtooptika Krško, tel.: 21-407,32-410 Gume: Michelin, Goodyear, Fulda, Dunlop Ma zalogi letne in /VI-hS gume! Iz Vidmovih dimnikov se zopet kadi Zapletov s primopredajo krškega Vidma je kot kaže kqnec in novi lastnik, češki ICEC je prejšnji teden že poklical del delavcev na delo. Najprej so pognali papirniška stroja ena in štiri, konec tega tedna pa naj bi pričeli tudi s proizvodnjo celuloze. Za večino delavcev je tako po dobrem mesecu prisilnega dopusta tako kot kaže konec negotovosti. Več na strani 4 Opravičilo Mnogi naročniki Našega glasa so se pritoževali, da niso dobili prejšnje številke časopisa. Tudi v našem uredništvu moramo čim bolj skrčiti stroške in tako smo raznašanje Našega glasa zaupali nekomu, ki zadevi ni bil dorasel. Njegovo napako smo popravili, kolikor se je dalo in dostavili časopis vsem, ki so se pritožili. Verjamemo pa, da je ostalo še kar nekaj ogorčenih naročnikov brez njega. Zato se vsem za neljubi pripetljaj iskreno opravičujemo. Uredništvo Kronika na strani 14: Sevničani, orožje, trave. Pričelo se je svetovno prvenstvo v ju-jitsu Posavci tekmovalci v Parizu Sedmerica potnikov na svetovno prvenstvo, članov ŠD Policist iz Krškega. Stojijo Damir Urek, Tine Bratanič in Stane Preskar, sedijo Anlta Strgar, Mojca Škof, Vanja Preskar in Gora :d Kostevc 9771318779018 ¦..¦.¦.¦¦.¦.¦¦¦.;.;.,... ... ; ..v.;.;... .;¦ , .¦ . ¦ NAŠ GLAS. 45-21. NOVEMBER 1996 PISMA BRALCEV , ¦ Obvestilo avtor j Uredništvo opozarja, d« z« vsa »Udttč», objavljena na 2 »trsnl, odgovarjajo apods| podpisani »vtorfl. saj |« &tan rtamer'-soocanju razIKnfli pogledov. Ravno tako opozarjamo, da avtorji ne bodo »krajša«. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Prav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana! Nepotreben plaz besed Ob prebiranju pisma gospoda Čakarja, objavljenega na drugi strani prejšnje številke Našega glasa mi je šlo rahlo na smeh. Dvainsedemdeset vrstic proti mojim petnajstim. Kakšna nepotrebna potrata. Moja vestička s prve seje Strokovnega odbora za tekmovalni in vrhunski šport, ki deluje pri brežiški športni zvezi, je na kratko predstavila le to, kar se je na seji dogajalo in k temu nisem dodal nikakršnega komentarja. Zato ne more biti govora o kakršnih koli neresničnih, netočnih in zlonamernih interpretacijah, česar me gospod Ivan Čakar obtožuje. Še njegovih besed si nisem sam izmislil, kot mi očita, ampak sem jih zapisal tako, kot sem jih slišal iz njegovih ust. Zato njegove obtožbe odločno zavračam. Res pa je, da je moj prispevek zaradi tehničnih zadev moral na objavo malo počakati, na ta časovni zamik pa sam nisem mogel vplivati. V nadaljevanju gospod Čakar omenja, da so se v tem času prizadete strani že dogovorile o mehanizmih funkcioniranja in medsebojnega sodelovanja. To se lepo sliši in me veseli. Tudi o tem bi z veseljem pisal, ko bi me na navedeni sestanek kdo povabil. Pravočasno obveščanje v tej družbi še vedno močno škriplje. Vsi se gredo raje »gasilce«. (ES) P.S.: Z gospodom Čakarjem sva se vedno dobro razumela in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi zato me je njegovo pismo močno presenetilo, saj bi me navsezadnje lahko tudi poklical. Dobro jutro Slovenija Volitve - ta letos največji dogodek v Sloveniji, se je končal z nekaj presenečenji. Največje presenečenje je vsekakor poraz žensk, kar je ponovni dokaz, da smo Slovenci prepričani, kako inteligenca in sposobnosti, niso enakomerno dodeljene obema spoloma. Pravega zmagovalca nismo dočakali - in prav je tako. Volilci se niso želeli orientirati v desno ali v levo - izbrali so desno in levo sredino. S tem, ko samooklicane »pomladne stranke« želijo kompas obrniti v desno, ignorirajo vsaj polovico Slovencev in zmanjšujejo možnosti, da bi našli najboljše. Razdelitev Slovenije na dva sprta politična pola, prav gotovo ni volja volilcev. Ljudje si želijo pravico do različnosti in do nujnosti pogovora, ki naj v teh različnostih poišče skupno, gradi resnične in ne besedne mostove ter daje prednost nacionalnim interesom pred strankarskimi. V povolilnih nastopih nikdar do konca formalizirane »pomladne koalicije«, se ustvarja vtis, daje »pomladan politika« izključujoča in ne priznava dejstva, da se v parlamentarnih demokracijah s proporcionalnim volilnim sistemom koalicije, vsaj načeloma, sklepajo na podlagi volilnih rezultatov in šele nato na podlagi političnih preferenc. V tej točki se popolnoma strinjam z M. KOVAČEM, ki pravi, daje bila dosedanja politika strank »slovenske pomladi« fundamentalistično izključujoča do približno polovice slovenskega volilnega telesa. V tem trenutku popolne politične polarizacije, ki jo ustvarjajo desno usmerjene stranke, je in bo odločilnega pomena, kako se bo odločila SLS, ki bo kot zmagovalka na desni, morala dokazati, da njene izjave o sodelovanju med različno mislečimi, niso bile samo predvolilno spuščanje megle in zavajanje volilcev. V novem parlamentu bi sredinsko politiko lahko zagotavljala le koalicija med LDS in dvema »pomladnima« strankama. Resnici na ljubo moramo istočasno priznati, da je za tako oblikovano koalicijo bolj malo možnosti. Zagotoviti si dodatni glas prav gotovo ne more biti posebno velik problem. Tako oblikovana vlada pa nikakor ne bo sposobna voditi stabilne politike, saj bo večno živela v strahu, da se bo enkrat prodan poskušal prodati še enkrat, oziroma vsaj »odkupiti za svoj greh«. To pa pomeni, da bo Slovenija, v očeh Evrope, postala nestabilna, za tuja vlaganja in tržišča nepomembna in neperspektivna država. Zavedati se namreč moramo, da »pomladne stranke« prežema evroskepticizem, ki nam na poti v združeno Evropo gotovo ne bo v pomoč. Kanček upanja, da temu vendarle ne bo tako, nam daje še vedno nepodpisan sporazum med »pomladniki«. Glede na to, da SDS stoji trdno na stališču, da ne priznava drugega mandatarja kot Marjana PODOBNIKA (in še tega s stisnjenimi zobmi), ostajata upanje PETERLE in PODOBNIK, ki nista nikdar eksplicitno zavračala možnosti pogovora in dogovora s predsednikom LDS, ki je kot stranka doživela največjo podporo volilcev. To pa vsekakor ni nepomembno. In za konec. Pri reševanju pomembnih nacionalnih vprašanj, ki nas čakajo v prihodnosti, nam politikanstvo, politično ustvarjanje konfliktov, nepotrebne strankarske delitve in osebna zamerljivost nosilcev političnih funkcij ter vračanje v preteklost, ne bo koristilo, celo obratno, vrnilo nas bo v čase bratomorskih delitev, ki smo jih že presegli. Zato, dobro jutro Slovenija, kjerkoli že si. Damjan LAH Uradno obvestilo v zvezi z izgradnjo ceste skozi Senovo V časopisu Naš glas št. 43 je bil objavljen članek, ki obravnava problematiko izgradnje regionalne ceste R 362 skozi Senovo. Ker gre za veliko in zahtevno investicijo, saj bo njena vrednost po zaključku vseh del znašala skoraj 100 mio SIT, moramo pojasniti nekatera dejstva v izogib nepotrebnim nesporazumom, pri tem pa se opravičujemo vsem, ki jih je prizadela neprijetnost v zvezi z odpovedjo odprtja ceste skozi Senovo. Z napovedano otvoritvijo ceste smo hoteli pospešiti dela izvajalcev. Ta bi morala biti končana v predvidenem roku, kar pa se ni zgodilo in otvoritev pri takšni stopnji dokončanosti ni bila mogoča. 1. Investitor teh del je Ministrstvo za promet in zveze RS, občina Krško pa je soinvestitor tega projekta. Izvajalca del sta Cestno podjetje Novo mesto in Kostak d.d. Krško. Za delitev stroškov te investicije so potekala zahtevna pogajanja, v katerih je občina Krško uspela doseči sporazum, s katerim se je bistveno zmanjšal delež sofinanciranja občine. To je bilo nujno, saj občina Krško v letu 1996 ne bi zmogla nepredvidenega finančnega bremena, ki je nastal predvsem zaradi slabe komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija), kar je bilo ugotovljeno šele po pričetku omenjenih del, hkrati pa smo dosegli, da bodo v letošnjem letu zaključena tudi dela od mostu do križišča, kar ni bilo po prvotnem načrtu ne Ministrstva za promet in zveze niti občine Krško. 2. S sporazumom, ki ga je podpisal župan občine Krško Danilo Siter z Ministrstvom za promet in zveze dne 19.7.1996, je država prevzela 100 % obvezo za financiranje del prestavitve vodov v območju cestišča, izgradnjo cestišča, občina Krško pa vsa dela pri izgradnji pločnikov z razsvetljavo. Menimo, da si takšna investicija zasluži pozornost ob svojem zaključku, torej ob končanju del. To je interes vseh, ki so pri projektu sodelovali, še posebno investitorja Ministrstva za promet in zveze, kot tudi občine Krško, ki je ob finančni soudeležbi najbolj zainteresirana, da se projekt zaključi in da se ob otvoritvi zahvalimo vsem, ki so pri njegovi realizaciji sodelovali. Prepričani smo, da bodo pridobitve najbolj veseli krajani Senovega in da bodo znali ceniti trud, ki so ga tudi sami vlagali v prizadevanju, da do otvoritve ceste pride čim prej in da bo vzdušje kar se da najbolj prijetno. Urad župana občine Krško Spoštovane občanke, spoštovani občani! Volitve v Državni zbor Republike Slovenije so za nami. Kaj nam povedo rezultati, ki so jih posamezne politične stranke dosegle? Kdo je zmagal in kdo je poražen? Kdo vidi resnico in kdo jo ponovno potvarja? Resnica je, da se je večina slovenskega naroda odločila za stranke slovenske pomladi, saj so SDS, SKD in SLS prepričljivo zmagale v 59. volilnih okrajih (vseh je 88) v Sloveniji. Za levim blokom so pomladne stranke zaostale le v revirjih, na obali ter ponekod v Ljubljani in Mariboru. Takih volilnih okrajev je le 29, zaskrbljuje pa dejstvo, da so v večini teh okrajev LDS in ZLSD zbrale večino le zaradi tujerodnih državljanov, ki svoj glas vedno namenijo strankam komunistične kontinuitete. Prava sramota se zdi, kadar prepotentni eldeesovski funkcionarji vsiljujejo tezo o zmagovalcu volitev 1996. Nesporno dejstvo je, da sta LDS in ZLSD velika poraženca in da njihovi »japiji« v prihodnosti v slovenskem političnem prostoru nikoli več ne bodo igrali pomembnejše vloge. Zadnji čas je za spremembe! Slovenski ljudje ne smemo dovoliti, da nam bodo v prihodnosti vladali taki, ki v slovenskem narodu nimajo večinske podpore. LDS in ZLSD bi bili popolnoma marginalni, torej nepomembni politični stranki, če ne bi na volitvah dobili veh kot 120.000 glasov »novopečenih« slovenskih državljanov, priseljencev iz juga bivše države. Ali bomo Slovenci dovolili, da nam vladajo takšni, kot sta LDS in ZLSD? Gotovo ne in tega se Drnovšek, Bandelj, Anderlič, Golobic, Thaler, Školč, Kučan, Kocjančič, Potrč, Sovič, Tajnikar in podobni, še kako zavedajo. Sloveniji lahko vlada le tisti, ki dobi zaupanje slovenskega naroda, tako, kot je to v vseh normalnih demokratičnih državah svobodnega sveta. Socialdemokrati bomo storili vse, da se bo volja večine slovenskega naroda spoštovala in da bomo Slovenci končno dobili svojo, slovensko vlado! Tudi v Krškem smo kandidati strank slovenske pomladi prepričljivo premagali kandidata LDS in ZLSD, kar nam gotovo pove vsaj to, da se v občini Krško že marsikaj spreminja in da se bodo končno tudi v tem delu naše domovine »vremena zjasnila« vsem Kranjcem in vsem Štajercem. Upam, da tudi vsem komunističnim nostalgikom in drugim zaslepljencem, ki jih je, na veliko žalost, nekaj še vedno tudi med Slovenci. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste zaupali svoj glas Socialdemokratski stranki in meni kot kandidatu, zahvaljujem se vsem prijateljem, ki so mi pomagali v volilni kampanji, vsem, ki so nas kakorkoli podprli in obljubljam, da bomo v bližnji prihodnosti poskušali nadoknaditi vse, kar je prejšnja vlada, morda tudi namenoma, zamudila. Danilo M. Koritnik predsednik OO SDS Krško Poročilo o delu parlamenta v iztekajočem se obdobju Najdaljša seja trajala kar 131 ur in 23 minut Predsednik Školč se zahvaljuje poslancem, delavcem strokovnih služb in novinarjem, prihodnjim poslancem pa želi uspešno nadaljevanje že začetega dela. -O tem, ali bi lahko in moral narediti več, bodo mnenja vedno deljena. Dejstvo pa je, da prevelik obseg zadanih nalog vedno vpliva na kvaliteto njihove izvedbe. Ob primerjavi obsežnosti našega dela z delom drugih parlamentov, ki sem jih imel priložnost spoznati, lahko trdim, da smo v danih razmerah naredili veliko. O kakovosti sprejetih aktov in potrebi po njihovih morebitnih spremembah pa bodo odločali poslanci naslednjih sklicev,« je v poročilu o delu Državnega zbora RS v obdobju od 23.12.1992 do 16.10.1996 zapisal predsednik Jožef Školč. Poslanci so se v minulem mandatu sestali na 40 rednih in 53 izrednih sejah. Najdaljša seja, to je bila 12. redna, je trajala kar 131 ur in 23 minut oziroma 16 dni efektivnega dela, na njej pa se je zvrstilo 911 razpravljalcev. Najkrajša je bila 9. redna seja, ki se je končala v rekordnih 33 minutah. V 4-letnem mandatu je državni zbor sprejel 242 novih zakonov, 131 starih je spremenil in dopolnil, poslanci pa so obravnavali tudi 1.493 različnih aktov. K obravnavanim zakonom in drugim aktom je bilo v tem času predlaganih 13.888 dopolnil, od katerih so jih sprejeli 8.126. Državni zbor je obravnaval tudi sedem interpelacij zoper vladne ministre in na podlagi odložilnih vetov, sprejetih na sejah državnega sveta, vnovič odločal o 26 zakonih in šest zakonov pri ponovnem glasovanju zavrnil. Državni zbor tega sklica, ki se je prvič sestal 23. decembra 1992, si je za prvo leto delovanja zadal prednostne naloge, ki so se večinoma nanašale na nadomeščanje zvezne zakonodaje. Že po osamosvojitvi je bil po ustavnem zakonu za izvedbo Temeljne ustavne listine določen rok za uskladitev zakonodaje z novo slovensko ustavo, sprejete 23. decembra 1991. Ker do roka, in sicer 31. decembra 1993, naloga ni bila v celoti opravljena, je državni zbor obravnaval predlog za začetek postopka za spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave RS, s katerim naj bi se rok za uskladitev predpisov z ustavo spremenil oziroma podaljšal za eno leto, razen predpisov s področja državne uprave in lokalne samouprave. Ob tem je državni zbor sprejel tudi sklep o prioritetni obravnavi ključne zakonodaje na področjih sodstva in ustavnega sodišča, davčnega sistema in javnih financ, zavarovalništva, zakonodaje, ki je ključnega pomena za izvedbo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in za izvedbo zakona o gospodarskih družbah, ter drugo zakonodajo, bistveno za samostojno in neodvisno državo. Med prioritete je bil uvrščen tudi protikorupcijski zakon, ki naj bi na učinkovit način preprečil korupcijo in vse vrste gospodarskih malverzacij ter zaščitil gospodarstvo države. Ob koncu tega mandata strokovne službe državnega zbora ugotavljajo, daje najvišji zakonodajni organ pri nas v času svojega mandata sprejel večino zakonov iz sprejetega sklepa in še številne druge, za obravnavo in sprejem iz navedenega sklepa pa so ostali še predlog zakona o državnem pravobranilstvu, predlog zakona o davku na dodano vrednost in predlog zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije. Državni zbor ni uspel obravnavati tudi pet predloženih poročil preiskovalnih komisij. «Sam način dela državnega zbora praktično ne omogoča, da bi bilo njegovo delo mogoče v celoti zaključiti tako, da bi opravili obravnavo vseh predloženih aktov. Demokratična tradicija nam zagotavlja, da bodo poslanci državnega zbora novega mandata nadaljevali delo In torej s tega stališča ni nič nenavadnega, če državni zbor pušča posamezne točke odprte. Veliko zapletov v prvem mandatu državnega zbora, izvoljenega v skladu z določbami nove ustave Republike Slovenije, izhaja iz dejstva, da smo v času štiriletnega dela hkrati izgrajevali pravila, postopke in prakso demokratičnega odločanja. V tem času so se tudi pokazale nekatere pomanjkljivosti in potrebe po dopolnitvah ali spremembah določb nekaterih aktov. Mislim, da je potrebno vse te izkušnje upoštevati pri nadaljnjem dograjevanju sistema odločanja,« je v poročilu še zapisal predsednik Jožef Školč, ki poslancem v novem mandatu želi uspešno nadaljevanje začetega dela, sedanjim poslancem, delavcem strokovnih služb in vsem zaposlenim v državnem zboru ter novinarjem, ki so poročali o delu parlamenta, pa se zahvaljuje za njihov prispevek. (GAIex) KADITI PREPOVEDANO! Popolna prepoved kajenja v zdravstvenih in vzgojno- izobraževalnih ustanovah, pa tudi v slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Številne strokovne raziskave kažejo, da povzroča kajenje odvisnost i in da škoduje najrazličnejšim organom in organskim sistemom. Strokovnjaki nenehno dokazujejo, da se zaradi kajenja koža hitreje stara, da se mašijo srčne žBe, da se pojavljajo težave s srcem in povečana možnost srčnega infarkta, da je znatno povečana verjetnost možganskih krvavitev,: stalno draženje dihal pa povzroča kronična vnetja, kašelj ter pljučnega raka, ki je pri kadilcih v 90 odstotkih primerov posledica kajenja, med nekadilci pa je to le redka bolezen. Vsa ta grozljiva dejstva so imela za posledico, da se je i e pred skoraj tremi teti tudi naša država vključila v mednarodni program CINDI, to je v program zmanjševanja In opuščanja kajenja. S tem se je Slovenija pridružila večjemu številu evropskih držav, ki že dalj časa organizirano izvajajo kampanjo pod geslom »OPUSTI KAJENJE -ZMAGAJ«. To kampanjo so podprli tudi v brežiški bolnišnici. Precej časa pa je jnlniio od takrat ko se je porajala zamisel In zahteva, da se v naši državi uredi ta problematika z zakonom, ki naj bi omejil uporabo tobačnih Izdelkov, prepovedal pa tudi kajenje v konkretno določenih objekti h in prostorih javnega značaja. Po dolgotrajnih burnih razpravah v raznJi zato pristojnih organih, patu* v državnem zboru, je bH v začetku meseca oktobra sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, številka 57/ 96. 19/10/1996). Zakon izrecno določa, da je v celoti prepovedano kajenje v prostorih vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Povsem pa je prepovedano kajenje tudi v slaščičarnah Za kršitelje zakona so predpisane visoke denarne kazni: Tako bo z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev kaznovana za prekršek pravna oseba (alf posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost), če bo prekršila katero koli določbo zakona. Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev pa bo za prekršek kaznovana tudi odgovorna oseba pravne osebe. V zvezi s tem bodo pristojni inšpektorji v času inšpekcijskih ogledov prav gotovo žeto pozorni tudi na to, aii je v javnih prostorih objavljena prepoved kajenja in ali so označbe prostorov za kadilce Izobešene na vidnih mestih. Posebna denarna kazen 5.000 tolarjev je predpisana tudi za vsakega posameznika, če bo kadit v javnem prostoru, kjer je kajenje prepovedano, denarna kazen pa bo Izterjana takoj na kraju prekrška. Nadzor nad Izvajanjem »tobačnega« zakona bo izvajalo Ministrstvo za zdravstvo, nad izvajanjem posameznih delov zakona pa tudi tržna In zdravstvena inšpekcija ter inšpekcija dela. NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni Člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. 19M NAŠ GLAS, 45 - '21. NOVEMBER OB SEVNISKEM OBČINSKEM PRAZNIKU 3 12. november • občinski praznik Občine Sevnice Na slavnostni seji podeljena občinska priznanja Rokometašl sevniskega rokometnega kluba Lisca na čelu s predsednikom Francem Ernestlom so prejeli grb občine Sevnica. Romomet je v Sevnici šport, ki ima številne privržence, le nekaj pa jih z dobrim in vztrajnim timskim delom uspe. Občudovanja vredni so ti mladi fantje, ki svoj prosti čas namenijo težkemu delu, trdim treningom In naporom, ki Jih včasih pripeljejo skoraj do meje vzdržljivosti. Druži jih želja po dobrem rezultatu, dobra volja in prijateljstvo. Po dolgih letih treniranja in nastopanja jim Je resnično uspelo doseči zavidljiv rezultat, saj so se uvrstili v prvo rokometno državno ligo. Priznanja Dušana Kvedra Tomaža so prejeli Kari Makari, Ana Pipan in Marjan Zidarlč, medalje Dušana Kvedra Tomaža pa so bile podeljene Jožefi Brate, Francu Dobovšku, Juraju šlogarju, Janezu Šuštaršiču, Alojzu Zalaščku in Mariji Žvegllč. Kari Makari je poznan kot dolgoletni sodelavec in tudi direktor Splošnega gradbenega podjetja Posavje Sevnica, ki je z uspešnim vodenjem, odprtostjo za sodelovanje s poslovnimi partnerji in najožjimi sodelavci veliko prispeval h gospodarskemu in ekonomskemu razvoju občine Sevnica. Njegova pot nas pelje k misli, da najboljše ne pride samo, ampak v družbi vsega. Ano Pipan že 34 let srečujemo Slavnostne seje sevniskega občinskega sveta na Blancl so se udeležili tudi predstavniki sosednjih posavskih občin. Med njim smo lahko videli krškega in brežiškega župana ter oba predsednika občinskih svetov, pa župana občine Radeč in še druge pomembne goste. Zanimivo je, da se je slavnostne seje udeležilo kar veliko število ljudi, kar Je zagotovo rekord v primerjavi s tovrstnima prireditvama v Krškem in Brežicah. v šolskih poslopjih. V njenem delu odsevajo poštenost in odkritost, uspešnost in drznost. Plemenita zavzetost za zdrav razvoj mladega človeka ji narekuje skrb za vsakega učenca, njegovo znanje, počutje, spodbujanje ustvarjalnosti in razvoj osebnosti. Kot ravnateljica ve, da če hočeš storiti kaj velikega, ni potrebno, da si nad ljudmi. Biti moraš z njimi in se veseliti drobnih stvari. Marjan Zidarič je 25 leti s skupino privržencev ustanovil Astronavtično-raketni klub Vega. Mladi so v tem klubu raziskovali, si pridobivali tehnično znanje in se učili ročnih spretnosti. Kar nekaj članov je prav delo v klubu navdušilo, da so se kasneje odločali za razne tehnične poklice, nekateri pa so danes celo priznani strokovnjaki. Klub je z vztrajnim delom kronal dobre rezultate na svetovnem prvenstvu na Floridi leta 1992 z naslovom svetovnega prvaka. Marjan Zidarič, ki je danes samostojni podjetnik ter uspešen proizvajalec modelov in pogonskih motorjev za modelarstvo, je ostal zvest astronavtičnemu raketnemu klubu, kajti njegovo največje veselje je delo z mladimi generacijami in raziskovanje neznanega. Jožefa Brate je dolga leta z veseljem delala za krajevno skupnost in krajane Šentjanža. Vse do upokojitve je delala na krajevnem uradu in uspehi krajevne skupnosti so bili tudi njeni uspehi. Vsakomur je znala prisluhniti, svetovati in po svojih močeh pomagati. Njeno razumevanje za vsakogar in za vsako težavo je neizmerno. Svojo dobroto, energijo in dobro voljo sedaj usmerja v aktivno delovanje pri društvu upokojencev. Nekdo je zapisal: »Za druge moraš živeti, da živiš za sebe.« S tem geslom bi lahko označili Franca Dobovška, ki svojo družabnost prenaša na krajane Boštanja kot pobudnik in organizator mnogih kulturnih prireditev. Za dobrobit vseh vaščanov sodeluje pri raznih akcijah in sprejema odgovornost v vaških odborih, krajevni skupnosti in pri gasilskem društvu. Krajani ga cenijo in spoštujejo, saj njegova beseda vedno pravo mesto najde. Velik uspeh za občinski stanovanjski sklad 16 neprofitnih stanovanj na Planinski cesti Zasluge za napredek in razvoj vsake krajevne skupnosti imajo predvsem posamezniki, ki skrbijo za oživitev in uresničitev skupnih ciljev. Juraj Šlogar je svoje znanje in sposobnosti udejanil med podjetniki, gasilci in krajani. V času njegovega predsednikovanja svetu KS Boštanj je bilo veliko akcij na komunalnem in infrastrukturnem področju uspešno dokončanih. Njegove spodbude in nasveti najdejo pravi način sodelovanja in prave rešitve. Kot upokojeni rudarje bil Janez Šuštaršič od krajanov Šentjanža dvakrat izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti. Z njegovo vztrajnostjo in poštenostjo je krajevna skupnost pridobila mnoge infrastrukturne povezave in objekte. Vse težave in prepreke je reševal razumno in strpno. Številne akcije so bile izvedene pod njegovim budnim nadzorom in vsakodnevno prisotnostjo. Krajani so mu hvaležni za vse žrtvovane ure, ki jih je in jih še namenja za skupno dobro. Izrek, ki pravi, da je sreča biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti je Alojzu Zalaščku zelo blizu. Kot uspešen kmetovalec in vinogradnik z visokimi priznanji je v njeni družbi skoraj vsak od zore do mraka. Pri kmečki zadrugi z vso odgovornostjo in zavzetostjo zagovarja napredek v kmetijstvu, ugled in spoštovanje pa uživa tudi kot član občinskega sveta. Kljub napornemu delu najde čas za sodelovanje pri športnemu društvu, gasilcih in v svetu krajevne skupnosti. S svojo preudarnostjo navdušuje krajane Boštanja, ki mu radi prisluhnejo in z veseljm zaupajo. V času, ko vse več ljudi gleda le nase in dela le zase, je prav, da se spomnimo na tiste, ki svoje poslanstvo opravljajo v humanitarni organizaciji. Mednje sodi tudi Marija Žveglič, ki prostovoljno sodeluje pri Rdečem križu že 26 let. Svojo energijo in dobro voljo namenja pomoči potrebnim. To delo opravlja za sočloveka, za skupnost, to pomeni tudi zase. Ta občutek, ki ga v sebi nosi Marija Žveglič, je tisto, kar more človek doživeti. To je edina nagrada, ki jo more dobiti za svoje delo. Sevnica, 14. novembra -Sevniški župan Jože Peternei in Jože Imperl, predsednik upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Sevnica sta v sklopu prireditev ob občinskem prazniku slavnostno prerezala trak stanovanjskega objekta s 16 stanovanjskimi enotami na Planinski cesti 29 v Sevnici. V prostorih nekdanjega samskega doma, ki je bil last podjetja Posavje Sevnica, je stanovanjski sklad uspel pridobiti 12 dvosobnih stanovanj z okoli 50 m2 In štiri garsonjere z 20 m2. , V tem bloku sta še dve nadstropji, ki sta še v lasti sevniskega podjetja Posavje, venar v stanovanjskem skladu mislijo, da bodo v naslednjih letih ob podobni dinamiki financiranja tudi to uredili. Finančna konstrukcija pri nakupu 16 stanovanj je bila precej zapletena, seveda pa izredno ugodna za stanovanjski sklad. Skupna cena za 725, 25 m2 povšine je znašala 71.356.167,50 tolarjev, ki jo je stanovanjski sklad uspel pokriti v 40 odstotkih vrednosti s kompenzacijo za prostore, ki so jih dobili v hotelsko-turističnem centru v fazi lastninskega preoblikovanja sevniskega gostinskega podjetja. Naslednjih 54 odstotkov je bilo posojilo Stanovanjskega sklada RS na dobo odplačevanja 25 let po 3-odstotni letni obrestni meri, razliko v kupnini pa je občinski stanovanjski sklad plačal z likvidnim denarjem. -Ocenjujemo, da je bila ta investicija korektno izpeljana, in se zato zahvaljujemo vsem, ki so tako ali drugače omogočili nastanek te investicije. To so občina Sevnica, ki je dala jamstvo za kredit, Gostinsko podjetje Sevnica, ki nam je omogočilo razpolaganje s prostori v hotelu, Stanovanjski sklad RS, ki je imel razumevanje za dodelitev kredita, in pa izvajalec, ki je korektno izpeljal prenovo. Cena pridobljenega kvadratnega metra stanovanja je 1.190 DEM, kar mislimo, da je relativno ugodna cena za razmere v našem kraju,« je pred otvoritvijo stanovanj povedal Joško Kovač, direktor Stanovanjskega sklada Občine Sevnice. Zbral in uredil: GAlex Država vrača premalo dohodnine Jože Peternei, župan občine Sevnica: »Že dve leti je, od kar smo organizirali novo lokalno samoupravo oziroma ustanovili novo občino. V tem času nas je vodila misel, ki sem jo poudaril že pred enim letom, da občina ni več družbenopolitična skupnost, ampak gospodarsko-komunalna skupnost, katere osnovna naloga je ustvarjanje pogojev za razvoj občine ter omogočanje delovnih pogojev in boljše življenje občanov. Z veseljem ugotavljam, da je sodelovanje občinske uprave in občinskega sveta na izredno visoki, ustvarjalni ravni. Pri vseh skupnih odločitvah nas vodi le želja - zagotoviti čim primernejše pogoje za razvoj občine. To nam uspeva ne glede na poglede in programe strank, zastopanih v občinskem svetu. V letošnjem letu smo izvedli kar nekaj investicij na področju modernizacije in preplastitve cest in asfaltacije. Najpomembnejša je vsekakor asfaltacija ceste Gabrijele-Polje in pričeta zemeljska dela na cesti Loka-Žirovnica. Z izredno zavzetostjo so tudi krajani Krajevne skupnosti Šentjanž pristopili k izgradnji mrliške vežice v Šentjanžu in jo tudi v sodelovanju s Splošnim gradbenim podjetjem Posavje Sevnica uspešno dokončali. V tem času pospešeno potekajo dela na cesti Šentjanž-Osredek. Dela bodo predvidoma zaključena še v letošnjem letu. Omeniti pa moram tudi letošnjo največjo investicijo v občini, to je dograditev osnovne šole Boštanjin izgradnja telovadnice ob šoli. Poudariti pa velja, da nismo zadovoljni s financiranjem občin s strani države, saj nam ta ne zagotavlja osnovnih investicij v infrastrukturo. Podobne težave imajo tudi ostale slovenske občine. Ocenjujemo, da je 30 odstotkov dohodnine, kolikor nam je država vrne, premalo, zato bomo novim poslancem državnega zbora naložili nalogo, da skušajo čim prej vplivati na povišanje odstotka in na splošno deseči večjo naklonjenost države.« (Iz govora župana na slavnostni seji občinskega sveta v OŠ Boštanj, 15. novembra 1996) Dobronameren kritičen pogled je tudi dobrodošel Martin Novšak, predsednik Občinskega sveta občine Sevnica: »Ob pogledu na to novo šolo (op.a. OŠ Boštanj) lahko vidimo tudi rezultate našega dela in predvsem uspešnega dogovarjanja in podpiranja šolskih dejavnosti ter investicij s strani članov občinskega sveta, delovnih teles sveta, župana in njegovih sodelavcev. Vedno smo našli dovolj razumevanja za vlaganje v znanje in sposobnosti prihodnjih rodov, kar je ena najpomembnejših moralnih obvez. Občinski svet se je v letošnjem letu zbral na osmih sejah. Povprečna udeležba je bila več kot 76-odstotna. Vse seje smo zaključili v največ štirih urah. Na teh sejah smo obravnavali v povprečju po 14 točk na sejo in ob tem sprejeli 104 sklepe. Pomembnejše od števila*Je sprotno in učinkovito izvajanje teh sklepov. Med najpomembnejše gotovo sodijo odlok o proračunu, odlok o zaključnem računu, odlok o grbu in zastavi Občine Sevnica, odlok o krajevni turistični taksi, odlok o organiziranosti in izvajanju dimnikarske službe in drugi. Na sejah je bilo podanih okrog 40 pobud in vprašanj, ki so tudi prispevali svoj delež k učinkovitemu komuniciranju in reševanju konkretnih problemov občanov, predvsem na področju infrastrukture in okolja. V letošnjem letu so bile izvedene tudi volitve v svete krajevnih skupnosti. Njihovo delo bo pomembno vplivalo na zadovoljevanje potreb naših krajanov. Edinstvene težave pri našem delu nam povzroča predvsem višina in način financiranja porabe ne samo naše občine, ampak večine slovenskih občin, s strani države. Seveda to posledično vpliva tudi na slabše pogoje financiranja krajevnih skupnosti. Pred nekaj dnevi smo se državljani Republike Slovenije na voliščih odločali o poslancih državnega zbora. Veseli smo, daje med novoizvoljenimi tudi naš občan in član občinskega sveta. Upamo, da bomo skupaj z njim uspeli doseči večje razumevanje in boljše financiranje za naše potrebe. Potrebe občanov nas zavezujejo k nadaljevanju našega strpnega in konstruktivnega dela tudi v prihodnjem letu. Vsekakor si bomo prizadevali za hitrejši razvoj in obnovo podeželja, kar je hkrati pogoj za razvoj podeželjskega turizma. Spodbujali bomo podjetništvo, obrt in kmetijstvo. Sredstva občinskega proračuna bomo skušali v čim večji meri oplemenitili s sredstvi države in raznih republiških skladov.« 21. NOVEMBER 1996 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Razpisi s področja malega gospodarstva Območna obrtna zbornica Brežice želi opozoriti svoje člane in druge dejavnike iz področja malega gospodarstva na javni razpis Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana, Štefanova 5, ki ga Sklad objavlja (DELO, 25. oktobra 1996) v soglasju z določenimi bankami. Razpis je objavil programe, ki zagotavljajo naslednje cilje: povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov; pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih; pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva; pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja; pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacijah. Razpoložljiva sredstva za kreditiranje so: za dolgoročne kredite 1,000.000.000,00 SIT in za kratkoročne kredite 204.840.013,00 SIT. Dolgoročni krediti se odobravajo za dobo vračanja naložbe, ki je odvisna od poslovnega načrta in narave vlaganja, vendar ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa. Obrestna mera: TOM + 6 % letno. Zavarovanje kredita v skladu s pogoji bank. i Vlogi je potrebno priložiti vso potrebno dokumentacijo, vključno s poslovnim načrtom in izpolnjenim obrazcem Sklada ter še druga dokazila. Rok za prijavo do 01.12.1996. Obrtnik - mentor Obrtnik, ki podpiše pogodbo z učencem oziroma pripravnikom, prevzame pomembno nalogo mentorja v času izobraževanja učenca oziroma v času opravljanja pripravništva. Mentor mora imeti najmanj triletno poklicno šolo, pet let delovnih izkušenj, ustrezno opremljeno obratovalnico ter pedagoško-andragoško znanje, ki ga lahko pridobi na krajšem seminaiju. Po vsej Sloveniji namreč že kar nekaj časa potekajo pedagoško-andragoški seminarji, ki se jih udeležujejo obrtniki, podjetniki in tudi pri njih zaposleni delavci. Območna obrtna zbornica Brežice je izjemoma dobila dodatni termin za 32-umi tečaj, ki stane 10.000 tolarjev, in je tako organizirala pedagoško-andragoško usposabljanje. Pred dnevi je v Domu obrtnikov potekal prvi del, drugi del pa bo ta vikend. Zaradi velikega interesa bo seminar organiziran še enkrat v januarju, zainteresirani obrtniki in podjetniki iz Brežic, Krškega in Sevnica se lahko že prijavijo na svoji območni obrtni zbornici do popolnitve prostih mest. Seja upravnih, izvršilnih in nadzornih odborov Na podlagi predloga predsednikov in sekretarjev posavskih območnih obrtnih zbornic bo v petek, 22. novembra 1996, v Krškem potekal posvet članov upravnih, izvršilnih in nadzornih odborov Območnih obrtnih zbornic Brežice, Krško in Sevnica. Na posvetu bo direktor Davčnega urada Brežice predstavil Zakon o davčnem postopku in novo organiziranost davčne službe. Prisotni bodo prejeli tudi ustrezne informacije o predlogu Zakona o davku na dodano vrednost in o Zakonu o trošarinah. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Sporazum Interim o trgovini med EU in Slovenijo Posredujemo vam še nekaj dodatnih informacij glede sporazuma Interim: - Tekstilni proizvodi: regulirani s posebnim protokolom. - Jekleni proizvodi: regulirani s posebnim protokolom, zanje velja dinamika zmanjševanja carinskih stopenj z liste B. - Kmetijski proizvodi: regulirani s posebnim protokolom. Za področje vina in pijač bo veljal poseben sporazum, ki je še predmet pogajanj. Seminar - Zakon o prevozih v cestnem prometu Prevoznike in vse, ki opravljajo prevoze za lastne potrebe z vozili nad 3.500 kg nosilnosti oz. 6.000 kg skupne mase oz. opravljajo prevoze oseb, vabimo, da se v sredo, 27. novembra 1996, udeležijo seminarja na temo Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bo v Hotelu Sremič v Krškem. Pričetek seminarja bo ob 10. uri, trajal pa bo predvidoma štiri ure. Poleg omenjenega zakona bodo podrobno obdelani tudi pravilniki o pogojih za pridobitev licenc v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter načinu vodenja evidenc o izdanih licencah, o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil, o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licenc. Rok za prijavo na seminarje 22.1l .1996. Podrobnejše informacije in prijavnico za seminar dobite na OGZ Posavje. Bruto domači proizvod na prebivalca BDP/prebivalca v USD (za leto 1995) ZDA 26.677 Avstrija 29.163 Nemčija 29.656 Italija 18.794 Slovenija 9352 Delovanje NEK v oktobru Oktobra je jedrska elektrarna Krško dosegla 87,7-odstotno razpoložljivost in 85,9-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 396.528 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 0,8 stopinj C, največ pa 1,7 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 4,3 odstotke od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,175 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ i Šmarje 13 ^ 068/81-118 P.E. NOVO MESTO1 Ljubimki c, 27 068/323-000 11. zbor Banke Celje Povečan tržni delež ob nakupu ________Banke Noricum________ Direktor Niko Kač: »V konkurenčnem boju je bilo potrebno ponuditi za večinski paket celo več od knjigovodske vrednosti delnic Banke Noricum.« Celje, 15. novembra -Osrednje točke 11. zbora banke so se nanašale na Julijsko pripojitev Banke Celje d.d. k Banki Noricum d.d. In tudi sklepi so bili oblikovani na to temo. Zbor banke je namreč sprejel poročilo vodstev bank o pripojitvi, pogodbo o pripojitvi ter ureditvi medsebojnih pravic In obeznosti, revizijsko poročilo o določitvi menjalnega razmerja, sklep o pripojitvi ter spremembe statuta, ki se nanašajo na oblikovanje glavne podružnice banke v Ljubljani. Banka Celje je že leta 1994, takrat še kot LB Splošna banka Celje, sprejela plan razvoja banke za obdobje 1994-1998 in si med temeljne cilje zadala povečanje tržnega deleža s 3,8 na 5,7 odstotkov v letu 1998, kar bi dosegli z lastnim poslovanjem. Ob upoštevanju kapitalskih povezav s podjetji in bankami pa bi se tržni delež lahko povečal celo na 7 do 8 odstotkov. Vendar so se v banki zavedali, da realizacija zadanih ciljev ob konkurenci na bančnem področju ni mogoča brez poslovanja na vsem slovenskem prostoru, ne le na širšem celjskem območju. Banka Celje si je v poslovni politiki za letošnje leto zadala, da si mora zagotoviti prisotnost v Ljubljani, saj je že z dosedanjim poslovanjem vezana na komitente iz prestolnice države in bližnje okolice. Realizacija ustanovitve enote v Ljubljani je sovpadala s ponudbo večinskih delničarjev za prodajo Banke Noricum, zato je Banka Celje v začetku julija letos kupila večinski delež omenjene banke ter si tako z nadaljnim postopkom pripojitve omogočila takojšnje povečanje tržnega deleža. Pridobila je tudi komitente Banke Noricum, kakovostne poslovne prostore na dobri lokaciji v Ljubljani in kolektiv strokovno kakovostnih kadrov, s katerimi bo lahko dosegla povečanje obsega poslovanja in prodor banke na vseslovenski prostor. Ob 2-odstotni marži in s 100-odstotno povečanim obsegom poslovanja sedanje Banke Noricum bi bila v štirih letih tudi pokrita razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo nakupa delnic Banke Noricum -goodvvill. Banki Noricum kot poslovno-organizacijskemu delu Banke Celje pa bo omogočeno opravljati vse bančne posle s širitvijo izven ljubljanskega območja, izboljšati rentabilnosti poslovanja in omogočiti vsem delničarjem primerno dividendo, zadovoljiti kriterije Banke Slovenije glede likvidnosti ter povečati zaupanje komitentov glede na večjo kapitalsko moč in ugled nove banke. Združenje obeh bank pa istočasno pomeni tudi večjo racionalizacijo poslovanja in pripravljenost tako močnejših domačih bank na mednarodno konkurenco. «Z mandatom, ki so ga delničarji podelili vodstvu banke s sprejetjem letošnjega načrta, da se Banka Celje pojavi v glavnem mestu, je obstajalo za njeno realizacijo več možnih načinov in poti. Najenostavnejše bi bilo vsekakor organiziranje poslovne enote naše banke v Ljubljani povsem na novo, z najemom ali nakupom poslovnih prostorov, z najetjem novih sodelavcev in postopnim organiziranjem poslovanja. Tak način bi angažiral precej manj kapitala, je pa večanje tržnega deleža v Ljubljani, kjer delujejo v takšni ali drugačni obliki skoraj vse pomembnejše banke od nič do neke pomembne številke, dolgotrajen posel. Taka banka bi vsaj pet let poslovala z izgubo oziroma ne bi mogla pokriti vseh razvojnih stroškov z lastnim poslovanjem. Druga pot, dosti bolj komplicirana in v slovenski bančni praksi doslej še ne preizkušena, je kapitalski nakup večinskega paketa delnic v eni že obstoječih bank. Za ta nakup se je zanimalo še nekaj drugih slovenskih bank in je bilo zato treba v konkurenčnem boju ponuditi za večinski paket celo več, kot je znašala knjigovodska vrednost delnic Banke Noricum,« je o pripojitvi Banke Celje na 11. zboru med drugim povedal njen direktor Niko Kač. (GAIex) V krškem velikanu pognali proizvodnjo papirja Iz Vidmovih dimnikov se znova kadi Delavce vključujejo v proizvodnjo postopoma - Večini je odleglo -Konec tedna naj bi pričeli tudi s proizvodnjo celuloze - Novo ime bo ICEC Videm Krški d.d. Pavel Kovar Krško, 15. novembra - Iz dimikov krškega Vidma se spet kadi. To je za mesto ob Savi in vso ožjo in širšo okolico nedvomno velik dogodek, saj tovarna daje kruh najmanj tri do štiri tisoč ljudem. Po odstranitvi zadnjih ovir pri prenosu lastništva je novi lastnik Vidma, češki holding ICEC, preteklo sredo prvič poklical ljudi na delo. V petek dopoldne, ko smo prebujajočega se giganta obiskali, je bilo parkirišče pred tovarno že povsem zapolnjeno z avtomobili. Ker nas direktor, dr. Siegfrid Mevsel, zaradi preobilice dela ni utegnil sprejeti, smo se o novi stvarnosti Vidma pogovarjali z dosedanjim sekretarjem glavnega direktorja ICEC-a iz češke Ostrave, Pavlom Kovarjem. Mladenič, ki bo, kot kaže, v Krškem ostal dalj časa, nas je prijazno sprejel, povedal pa je, da bo njegova funkcija v prihodnji delniški družbi določena šele v prihodnjih dneh. Zaenkrat še ni zaposlen v Krškem. Glede pisanja v javnih občilih, da prenos lastništva še ni urejen, da se še vedno preverjajo bančne garancije ter da ICEC še ni položil na mizo vsega denarja, je Pavel Kovar odgovoril: »Vse bančne garancije so ravno danes dokončno potrjene, Vitacel je dobil nakazan prvi obrok plačila in s tem smo izpolnili vse člene pogodbe. Tako so od danes vsi delavci, ki so to podpisali, pravnomočno zaposleni pri ICEC. Dogovorili smo se tudi za odkup celotnega strojnega parka in ostale opreme v Vidmu, o čemer bomo ustrezni protokol podpisali v prihodnjih dneh.« Tovarna je dalj časa mirovala, proizvodnje ni bilo, zato vas kupci verjetno niso čakali, ampak so se obrnili drugam. Kako nameravate rešiti ta problem ? «Res je, nekateri kupci, ki jih je prej oskrboval gospod Klemenčič, so sodelovanje prekinili, zato iščemo nove. V kratkem pa bomo pristopili tudi k raziskavam tržišča, ki bo dalo odgovor na vprašanje, ali lahko količino proizvodnje tudi razširimo in ne le obdržimo prejšnjo raven, saj menimo, da se da v tovarni produktivnost še zvišati. Enako je z dobavo surovin. Vsi dosedanji dobavitelji so za nas zanimivi tudi v prihodnje, in le v primeru, da lesa na območju Slovenije ne bo dovolj, se bomo odločili za uvoz iz Češke. Pri analizah bomo vključili tudi specialiste iz Češke, sicer pa nameravamo zaposlovati le tukajšnje ljudi. Ko smo že pri tem, sedaj, ko smo pognali papirna stroja ena in štiri, smo poklicali na delo tristo delavcev, postopoma bomo pa še ostale. Predvidevamo, da bomo proizvodnjo celuloze pričeli 22. novembra. Vsak delavec, ki bo dobro delal, bo imel delo tako rekoč zagotovljeno, kdor se bo še posebej izkazal, pa lahko pričakuje tudi napredovanje.« Kako se prav glasi ime te tovarne? »Sedaj je še ICEC Ljubljana d.o.o., novi naziv pa bo ICEC Videm Krško d.d.« V sosednji pisarni glavnega direktorja dr. Mevsla je bilo nadvse živahno, pa tudi našemu sogovorniku se je že močno mudilo. Zato sem si skupaj z mojo prevajalko, Čehinjo Dagmar Osojnikovo, ki je poročena v Brežicah, ogledala še proizvodne prostore, ter spregovorila tudi z nekaterimi delavci, ko so se po dolgem neprostovoljnem dopustu znova vrnili na delo. Branko Busar iz Sevnice, strojevodja PS1 in PS2: »Priprave za zagon v papirnici ena smo pričeli včeraj, zdajle pa imamo t.i. mokri zagon, kjer se vsi deli stroja vrtijo in segrevajo s paro, tako da v bistvu čakamo samo še na osnovne komponente, to je lesovino in zadosten pritisk pare, in proizvodnja papirja se lahko prične. Sam sem bil doma le slaba dva tedna, ker sem bil tudi član inventurne komisije, ki je ob primopredaji delala popis surovin. Drugi delavci so bili na čakanju dosti več časa, a ne vsi, saj smo imeli tu v proizvodnji papirja v vsaki izmeni organizirano osemurno dežurstvo. Občutek ob ponovnem zagonu je zelo dober, tista tišina iz preteklih dni je bila kar nekako moreča. Vsi smo veseli, da so se stroji znova zavrteli in že nestrpno pričakujemo prve kilograme papirja. Ljudje so bili namreč zelo zaskrbljeni nad svojo usodo, saj vemo, da so bila pogajanja zelo dolga. Toda sedaj upamo, da je to končano in čakamo le nalog za proizvodnjo« Bojan Molan s Trebeža, delovodja papirnice 1: »Danes je v tem oddelku prišlo na delo približno deset delavcev, kolikor jih je potrebno za en papirni stroj. Občutki ob tem dogodku so dokaj dobri, kajti če se je že začelo, upamo da se bo tudi nadaljevalo. Malce negotovosti je sicer še, ker ta hip še ne vemo natanko, ali bomo v nadaljevanju pognali vse stroje ali ne. Slišati je, da bomo. Plačo za september smo dobili, za oktober pa bo, kot pravijo tudi v normalnem roku.« Marjan Gračner z Blance, delavec v papirnici 4: »Tukaj delam že trideset let in ni mi bilo vseeno, ali se bodo stroji še vrteli ali ne. Kot danes vidimo, se bodo, in verjamem, da do česa podoobnega ne bo več prišlo. Čakanje doma je bilo sila neprijetno in po svoje tudi naporno, saj nisem navajen biti brez dela. Že od svojega petnajstega leta sem tukaj in sedaj mi je resnično odleglo.« (ES) MARTE in ALLEGRO GUME - NAJUGODNEJŠE TA HIP # Ffrestotie _________^GTRAPIAL_______ PRODAJA IN MONTAŽA: Allegro d.o.o., Vulkanizerstvo, prodaja avioplaSccv in menjava olja, Gorjupova 10A, 8311 Kostanjevica na Krki _____________Tel.: 0608/87-562; Mob.: 0609/640-066_____________ NAŠ GLAS, 45-21. NOVEMBER 1 Terme Čatež ne priznavajo več sezone Najpomembnejši in najbolj donosni so prazniki ali podaljšani vikendi Tedaj si ljudje naberejo nove energije in pri tem za svoj denar dobijo storitev ustrezne kakovosti Čatež ob Savi, 14. novembra - Sezone, kakršna je bila letošnja, menda ni bilo že petdeset let, saj od junija sem niti en konec tedna ni minil brez dežja. V čateških Termah se zavedajo, da se ni lepo izgovarjati na vreme, a glede na to, da imajo tam veliko poletno kopališče, termalno riviero in da je velik del njihovega prihodka vezan na dnevne goste bazena ter na obiske po sobotah in nedeljah... Borut Mokrovič, direktor Term: »Letošnja turistična sezona je bila po dolgem času spet normalna in poleti je skoraj polovica Slovencev odšla na Hrvaško. Nekaj podobnega je občutila cela Evropa, vključno s sosednjo Avstrijo. Analize govorijo, da če standard ljudi naraste za 2,5 odstotka, se turistični promet poveča za 10 odstotkov. Recesija torej pogojuje tudi turistične migracije. Reči pa moram, da v Termah pričakujemo enak rezultat, kot je bil lani, in smo torej z njim lahko zelo zadovoljni. Drugače je seveda s številom nočitev in prihodkom, a vseeno so stvari potekale normalno. Izpad beležimo predvsem pri domačih gostih, medtemn ko nam je obisk tujcev v desetih mesecih porasel za 9 odstotkov. Del domačih gostov, ki so odšli v tujino, bomo pač morali nadomestiti s tujimi. Ocenjujem namreč, da so se načini in pogoji v turizmu zelo spremenili. Največ na to vpliva informatika, nezadržno je na pohodu Internet, tu je transport. Tisoč kilometrov prevozite v enem dnevu brez težav, z letalom pridete kamor koli, na kateri koli kontinent. Če izhajamo iz tega je Avstrijcu ceneje oditi z letalom za 14 dni na Florido, kakor pa da letuje v domačem kraju. To pomeni, da je turizem postal svetovno konkurenčen in danes se ukvarjamo že s tem, kako naj obvladamo stroške, da bomo svetovno konkurenčni. To bo v Evropi težko doseči, saj je po stroških dela relativno draga, a poguma nam ne sme zmanjkati.« V Termah in tudi direktorju Mokroviču osebno je vodilo čim višja kakovost, saj se zaveda, da ob skoraj nespremenjenih stroških le z dvigom kakovosti lahko iztrži več. Ravno na račun cen v Termah pa je bilo letos tudi pripomb. Mokrovič: »Naša cena kopanja je 10 mark, in to je relativno, če gledate Avstrijo ali Nemčijo ali pa še dlje po svetu, se cena krepko dvigne na 20, 25 mark ali celo na 40 dolarjev. Ceno pogojujejo filtri, ki se morajo obračati. Ko sem prišel na čatež ni bilo nikakršnih filtrov in voda je bila oporečna. Danes se trikrat na dan prefiltrira, dodajamo čisto vodo in jo razkužujemo, tako da je brezhibna. Naprave so pod zemljo in jih ni videti, pomenijo pa skoraj polovico vrednosti naložbe. Tega ljudje ne razumejo. Presenečeni smo tudi nad novembrskim obiskom. Običajno se v tem času ni nihče več kopal in smo bazene zapirali. Sedaj imamo pa dnevno tudi 2.500 kopalcev, torej so gibanja, ne glede na ceno, pozitivna. Res pa je, da smo imeli pred leti imeli ceno 2 marki, a tudi kopalci so tvegali, da dobijo v vodi kako bolezen. Obisk iz Zagreba? Mislim, da je bil pričakovano normalen, vsaj na ravni lanskega. Meja sicer res delno ovira, a tudi privlači. Če je Slovenija za Zagrebčane Zahod? Imam občutek, da se je res začelo dogajati tisto, kar se je nekoč nam v Trstu in Zagrebu. Gre za potovanja v Brežice in Krško, motivacija je že krepko cenejši bencin, občutek pa imam, da Slovenci še nismo izkoristili vseh možnosti in nas to še čaka.« Ob božičnih in novoletnih praznikih v Termah pripravijo vrsto programov (paketov) in nekateri izmed njih so že krepko prodani. Mokrovič: »Presenečeni smo bili že nad tem, da smo imeli polno med prvonovembrskimi počitnicami, kar se še ni zgodilo. Sploh se dogaja, da ljudje izkoristijo vsak prosti čas za dopust in rekreacijo. Nič več ni dopustov, ki bi trajali mesec dni, ampak večkrat na leto za vikend ali podaljšani vikend. Ljudje si napolnijo baterije in potem znova delajo. Veliko prijateljev mi pravi, da jim služba preprosto ne dopušča tritedenske odsotnosti. Vsak ima veliko razlogov za to, da si izbere pogostejše krajše počitnice, v Termah pa ljudem omogočamo ravno to, da se sprostijo: v bazenih, v naravi, da mimogrede preventivno postorijo še kaj za svoje zdravje ... To je naša prednost. Sicer pa pripravljamo tradicionalne božične in novoletne pakete. V vseh restavracijah bomo imeli silvestrovanje, veliko zmogljivosti je že prodanih, čedalje pogosteje pa se ljudje odločajo prav na kratek rok.« Naši podjetniki Brežiški Utrip je vedno bolj živahen Janez Sušnik, direktor z zlatimi rokami: »Ni stvari, ki je ne obvladamo!« Tiskarstvo, grafika in vse vrste papirničarstva je sicer bolj značilno za sosednje Krško, toda zadnjih nekaj let se je ta dejavnost »prijela« tudi v brežiški občini, kjer se z raznimi oblikami tiskarstva ukvarja že kakih pet podjetnikov. Obiskali smo enega od njih, za katerega lahko trdimo, da je največji v občini. Podjetje Utrip si je v šestih letih delovanja dobro utrlo pot na zahtevno tržišče, na katerem vlada močna in neusmiljena konkurenca. Za obisk pri njih smo se odločili tudi zato, ker so konec preteklega meseca dočakali pomemben dogodek. Preselili so se v povsem nove, lastne prostore v delu Brežic, ki se imenuje Marof. To je tik zraven tovarne pohištva. »Ta dogodek smo res težko pričakovali,« je jel pripovedovati direktor in skupaj z ženo Bernardo hkrati tudi lastnik Utripa, Janez Sušnik. »Prej smo imeli v neprimernih prostorih zraven KOP-a in diskonta Posavja res težke pogoje za delo. Sedaj bo mnogo lažje,« je nadaljeval zagnani podjetnik, za katerega njegova žena trdi, da ima zlate roke. »Vse naredi sam. Od zasnove do realizacije. Kljub temu, da imamo kar nekaj večjih, tiskarskih strojev, ti še niso videli serviserja ali vzdrževalca. Za vse poskrbi moj mož.« Kot smo že omenili, je bilo podjetje Utrip registrirano leta 1990. Zaradi takratne zakonodaje so ga pravzaprav skupaj ustanovili trije obrtniki in prijatelji: Jernej Zorko, znani umetni kovač iz Župeče vasi, Marko Bukovec in Janez Sušnik. Prva dva sta po treh letih svoja deleža prodala Janezovi ženi Bernardi, tako da danes lahko govorimo pravzaprav o družinskem podjetju, ki zaposluje že sedem ljudi. Proizvodni program Utripa je izredno prilagodljiv potrebam trga, sestoji pa iz treh delov. S FORMATNIM TISKOM izdelajo vse, kar se da narediti z ravnim papirjem. To so razne vrste blokov, brošur, vizitk, zvezkov, koledarjev, knjig, tiskajo tudi na plastiko, čemur se večina drugih tiskarjev izogiba, izdelujejo pa tudi raznovrstne samolepilne nalepke. Na liniji ROTACIJSKEGA TISKA izdelujejo vse formate računajniškega in blagajniškega papirja, ki ga po želji tudi eno- ali večbarvno potiskajo. Tu izdelujejo tudi najrazličnejše obrazce, kot so virmani, položnice, čeki, ki jih po potrebi lepijo v sete, izdelujejo posebne kuverte, tiskajo role ovojnega papirja ter izdelujejo kartonsko embalažo. Poleg naštetega pa izdelujejo tudi najrazličnejšo PAPIRNO GALANTERIJO, kar je že njihova tretja dejavnost. V novih Utripovih prostorih na Marofu deluje tudi knjigovodski servis, Janez Sušnik pa pravi: »Danes se je na trgu zelo težko obdržati. Nam to uspeva s kakovostjo in z izpolnjevanjem dogovorjenih rokov. Poleg tega pa redno sledimo vsem novostim s tega področja, zato lahko mirno zatrdim, da v tem poslu za nas ni nobene skrivnosti.« t M BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 9. in 17. novembrom so v brežiški porodnišnici rodite: Natalija Božič iz Brežic • Žigo, Anrdejka Komplet iz Brežic -Katjo, Maja Cvetkovič Hribar iz Rigonc - Janjo, Marija Prah s Sromelj - Majo, Marija Terihaj z Jesenic na Dolenjskem -Dorotejo in Vida Vinter iz Jetovca • dečka. Čestitamo! PODJETJE ZA PREDELAVO IN PROMET Z LESOM »ŽAGA« d.o.o. Sevnica Savska 24, Sevnica objavlja na podlagi sklepa skupščine podjetja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V Sevnici, Savska 24 PREDMET PRODAJE JE: Gradbeni objekt DECIMIRNICA neto površine 840 m2, stoječ na delu parcele št. 325/1 v k.o. Sevnica, vpisan pod vi. št. 1495 v k.o. Sevnica in obsega naslednje prostore: proizvodna hala, sanitarije z garderobami in pisarniški prostori. Gradbeni objekt se prodaja z opremo in s cca. 6000 m2 komunalno urejenega funkcionalnega zemljišča z možnostjo samostojnega priključka na javno cesto. Izklicna cena je 502.280,00 DEM z naslednjimi pogoji: • Kupnina DEM je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. • Nepremičnine in premičnine so naprodaj po sistemu: »videno-kupljeno«. • Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu oziroma izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni. ¦ Ponudniki za nakup morajo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun številka: 51600-601-16317 BRIN, d.o.o. Krmelj, Sevnica, odprt pri Agenciji za plačilni promet Sevnica, z oznako »varščina za ponudbo: nakup decimimice«. Varščina se preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljaven na dan vplačila. » Pisne ponudbe morajo prispeti na naslov prodajalca: Podjetje za predelavo in promet z lesom Žaga Sevnica, d.o.o., Sevnica, Savska 24, do vključno 5.12.1996 z oznako »ponudba za nakup -ne odpiraj«. Upoštevane bodo pravilne in pravočasne ponud ednost ponudnik z ugodnejšimi plačilnimi pogoji in višjo ceno. Pri izboru bodo upoštevane le pravilne, popolne in pravočasne ponudbe. Komisijsko odpiranje ponudb bo javno in sicer v ponedeljek, 9.12.1996 ob 10.00 uri na sedežu prodajalca: Podjetja za predelavo in promet z lesom ŽAGA Sevnica, d.o.o, Savska 24. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v petih dneh po končanem razpisu. Ponudba prodajalca ne zavezuje k sklenitvi pogodbe. Izbrani ponudnik mora pogodbo skleniti v 8 dneh po prejemu obvestila prodajalca. Če kupec v tem roku ne sklene pisne pogodbe, pripada varščina prodajalcu. Kupec mora celotno kupnino plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec v tem roku ne plača kupnine, pripada varščina prodajalcu. Vtem primeru prodajalec lahko pogodbo razdre brez predhodnega opomina. Lastništvo nepremičnin in premičnin se prenese na kupca, ko je plačana celotna kupnina. Vse davščine iz tega nakupa in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, kakor tudi stroške geodetske odmere in zemljiškoknjižno ureditev, plača kupec. Vse premičnine in nepremičnine, ki so predmet tega razpisa, si lahko ponudniki ogledajo po predhodni telefonski najavi na tel. št. 0608/81 -231 ali 0608/41 -260 vsak dan od 8.00 do 10.00 ure, do zadnjega dne razpisa. Na istih telefonskih številkah in ob istem času, lahko ponudniki dobijo podrobnejše informacije o predmetu nakupa. Radanovtč t*... Brežice m Prodajalec in •orvtar vozil VW, AUDI, SEAT iCVUOI *-tJ^»l L..»tiko»o 3. B?50 BREŽICE sobota od 8-12h; TeL 0608/61-065 @aooo Delovni čas: od 8-16" h, VOZILO GOLF z bogato opremo Cena vozila 23.495 DM POLOG 10.000 DM Mesečni obroki na: 2 leti 640 DM obrok 3 leta 452 DM obrok 4 leta 355 DM obrok 5 let 305 DM obrok KREDITI-P0SEBN0 UGODNO V OKTOBRU :' TEMA TEDNA - DELO NA ČRNO NAŠ GLAS, 45-21. NOVEMBER 1996 Delo na črno povzroča nelojalno konkurenco Zniževanje cen na trgu ali vsakodnevno preživetje?! I > <0 Veliko zmanjšanje števila nezaposlenih in števila zaposlenih v gospodarstvu za več kot 135 tisoč v zadnjih petih letih, visoki stroški dela, neprilagojena delovna zakonodaja, nizke plače in nezanesljiva izplačila plač v mnogih branžah, predvsem v večjih gospodarskih subjektih, davčna politika, ki ne spodbuja zaposlovanja in vlaganj v zasebne dobrine, nestimuliranje delodajalcev za zaposlovanje in nizek standard precejšnjega dela državljanov so neposredni in posredni pogoji za obstoj in dinamičen razvoj dela na črno. Zadnjih nekaj let se obseg dela na črno v Sloveniji nenehno povečuje. Na to kažejo študije Inštituta za ekonomsko raziskovanje v Ljubljani, pa tudi opozorila obrtnikov in območnih zbornic ter zavodov za zaposlovanje, ki ugotavljajo, da se je močno razširilo predvsem šušmarstvo, kot eden izmed načinov dela na črno. Prav ta del predstavlja legalnim gospodarskim subjektom, predvsem obrtnim obratom, nelojalno konkurenco. Delo na črno lahko opredelimo kot pridobitno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki se opravlja na nelegalen, neformalen način, torej brez ustreznih dovoljenj in izpolnjevanja predpisanih pogojev. V tem se razlikuje od legalnih oblik dela (kot so delo za nedoločen ali določen čas, delo s krajšim delovnim časom, delo po pogodbi), od katerih vsaka po svoje opredeljujejo delojemalcu obseg pravic in hkrati njegovo socialno varnost, okvirov. Kako to preprečevati? Osnovno vprašanje je v volji pristojnih za izkoreninjene te neprijetne oblike dela, ki je najpogostejša pri obrtniških delih, še posebej pa v gradbeništvu. Neprijavljeni delavci brez izobrazbe, po možnosti še tuji državljani, lahko v Sloveniji delajo in pri tem še Inštitut za ekonomsko raziskovanje je v svoji študiji Siva ekonomija v Sloveniji ocenil, da je bil leta 1993 delež dela na črno med 16,8 in 21,3 odstotki bruto domačega proizvoda. Po teh ocenah naj bi znašal neprijavljen dohodek tega leta med 240 in 305 milijardami tolarjev. Takšen obseg dela na črno v bruto domačem proizvodu uvršča Slovenijo v zgornji del evropskih držav. delodajalcu pa določajo stroške dela. Posledično imajo legalne in nelegalne oblike dela tudi širši pomen za konkurenčni položaj podjetja na trgu blaga oziroma storitev. V področje sive ekonomije pa v širšem smislu sodi tako delo nelegalnih subjektov, t.i. šušmarjev, ki ga opravljajo tako brezposelni kot zaposleni, kot nelegalno zaposlovanje brezposelnih in ostalih legalnih subjektov, kakor tudi neizdajanje računov, nerealno prikazovanje plač, skratka vse tisto, kar pomeni izogibanje obveznostim, ravnanje zunaj zakonskih Marjan Škoberne, strokovni delavec Območne obrtne zbornice Sevnica: »Veliko povečanje dela na črno predstavlja v Sloveniji velik problem, katerega negativne posledice, v obliki nelojalne konkurence, občutijo predvsem legalni obrtni obrati, saj je prav na področju obrti največ šušmarstva, kot ene izmed oblik dela na črno. Armada brezposelnih, visoki stroški dela, nestimulativna davčna politika, premajhne vzpodbude delodajalcem za zaposlovanje in nizek standard večine državljanov so vzroki za povečevanje njegovega obsega. Ob dejstvu, da si z delom na črno mnogi državljani ustvarjajo denar za preživetje, država to problematiko zanemarja. Država se reševanja tega problema loteva parcialno, le pri legalnih subjektih, v obliki zaposlovanja na črno in utajevanja davkov, medtem ko je na področju preprečevanja dela na črno pri nelegalnih subjektih -šušmarjih praznina. Zaradi tega je obrtna zbornica pripravila obsežno študijo o delu na črno in predstavila predlog zakona o tem, ki celovito obravnava delo na črno, določa kaj delo na črno je in kaj ni. Prepričan sem, da lahko inšpektorji le ob jasni definiciji tega pojma in ustrezni kaznovalni politiki nadzirajo deviantne pojave in ustrezno ukrepajo. Prepričan sem, da bi z učinkovitim preprečevanjem dela na črno ugodno vplivali na družbene razmere. Legalni gospodarski subjekti bi bili razbremenjeni nelojalne konkurence, davčno breme bi se razširilo na večji krog davkoplačevalcev, kar bi znižalo sedanjo pretirano davčno obremenitev legalnih subjektov, nenazadnje pa so tu še uporabniki sive ekonomije z manjšo pravno in siceršnjo varnostjo.« Mag. Andrej Vizjak, višji svetovalec Inšpektorata RS za delo, enota Krško: »Zakonodaja na področju preprečevanja dela na črno je pomanjkljiva zaradi tega, ker v tem primeru delavca ne sankcionira. Če delavec pristane na delo na črno, ga v tem trenutku ni mogoče kaznovati. Kaznuje se lahko samo delodajalca. Kazni, ki so razmeroma visoke, ureja zakon o inšpekciji dela, vendar jih je v praksi težko uveljavljati. Če nedvoumno ugotovimo delo na črno, je za nas to osnova za postopek pred sodnikom za prekrške. Mi podamo le prijavo, sodnik za prekrške pa obravnava to čez pol leta, čez dve leti ali nikoli. Iz povedanega sodeč, bi bilo potrebno postopke kaznovanja kršitev zakonodaje v primeru dela na črno bolj efektivno izvesti. Zakaj se ne gre v hude mandatne kazni, ki jih izroči inšpektor na kraju samem? Kazen takoj je zagotovo najbolj boleča. Odgovori na številne zakaje so opredeljeni v novem predlogu zakonu o inšpekciji dela, ki ga je Ministrstvo za delo vložilo pred dobrima dvema mesecema. dobro zaslužijo. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je »črna« plača zelo ugodna tudi za delodajalca. Nov predlog zakona o inšpekciji dela sicer predvideva takojšnje mandatno kaznovanje s strani inšpekcije v višini do 100 tisoč tolarjev, vendar to še vseeno ni ključ rešitve. Temu nasprotuje predvsem nepovezanost inšpekcijskih služb, ki so po zakonu o državni upravi vsaka zase podrejena svojemu resorju. Med njimi zaenkrat še ni nobene koordinacije. Vendar pa bi bilo prav na področju sive ekonomije in dela na črno potrebno tesno sodelovanje med tržno inšpekcijo in inšpekcijo dela, kajti prav na tem področju se zadeve precej prikrivajo. Delo na črno je v številkah oziroma odstotkih težko predstavljati. Zaradi velikega števila preglednih mest, če vzamemo samo Posavje, dva inšpektorja ne uspeta tega temeljito opraviti. Zato se sedaj veliko bolj odzivata le na prijave, ne pa na popolno kontrolo vseh preglednih mest. Tega pa je po oceni največ na področju gradbeništva, sledi kmetijstvo; problem so namreč sezonska opravila, kjer največkrat tuja delovna sila (tudi brez ustreznih delovnih dovoljen oziroma pogodb) obira jabolka, hmelj, jagode ipd. Tudi v gostinstvu se dela na črno, kjer natakarice opravljajo delo za šankom prav tako brez pogodb. Zaenkrat v mladi slovenski državi še ni čutiti pretirane zagnanosti države za reševanje dela na črno, kar se kaže tudi pri kadrovski sestavi inšpekcijskih služb, opreme in drugih delovnih pogojev. Inšpektorji so nemočni, delodajalci potuhnjeni, »črni« delavci pa le molčijo. Ta pojav bi zagoto lažje preprečevali, povsem uničiti ga seveda ni mogoče, z boljšim sodelovanjem represivnih organov. Inšpekcija dela v svoji sestavi namreč nima represivnih organov; na neko gradbišče pride sam inšpektor, ki ga mnogi že poznajo, takrat pa se neprijavljeni delavci poskrijejo ali zbežijo. Le z učinkovitejšo povezavo med inšpekcijskimi službami in policijo bi se dalo na tem področju marsikaj izboljšati. Z nekaj akcijami na področju Posavja bi se zagotovo delo na črno, če vzamemo za primer gradbeništvo, zmanjšalo za polovico ali več. Vsem so seveda znani pojavi iz tujih filmov, ko policija dobesedno obkolje npr. gradbišče in inšpektorji brez težav odkrijejo »črne« delavce.« Franci Glinšek, državni svetnik: »V državnem svetu smo o tem že večkrat razpravljali, tudi v sklopu nepobiranja davščin. Vprašanje je, ali je zakonodaja pomanjkljiva ali pa mehanizmi davčnega sistema ne omogočajo izvajanja. Menim, da je to posledica dediščine, saj smo prišli iz sistema, kjer je bilo npr. popoldansko delo zaželen pojav. Sledila je faza, ko je ogromno ljudi izgubilo delovna mesta, in država je mogoče v tem trenutku nekoliko zaspala in zamižala, da ne bi bilo socialnih problemov. Pojav dela na črno v današnjem tržnem sistemu zagotovo pomeni nelojalno konkurenco, in jaz kot državni svetnik ne morem reči, da se strinjam z njim. Za to področje kot tudi za mnoga druga so napisani zakoni, ki jih je potrebno tudi spoštovati. To pa tudi pomeni, da je potrebno inšpektorje stimulirati, da bodo določene zadeve prijavljali oziroma urejali. Trenutno ima inšpektor linijo najmanjšega odpora, saj ima državno plačo, ki ni stimulativna, ali jih prijavi veliko ali malo. Kako to rešiti, ne vem. Problem ni v materialnih in ostalih pogojih dela inšpektorjev, zakonodaja zagotovo tudi ni tako slaba, da se je ne bi spoštovalo, vprašanje je predvsem mehanizmov, ki sprožijo, da se zadeva sama po sebi odvija.« F.H., delavec brez zaposlitve iz Brežic: »Zakaj delam na črno? Zame je to smešno vprašanje, pa tudi žalostno. Sem oče treh šoloobveznih otrok, žena je brez zaposlitve, sam pa sem pred dvema letoma izgubil službo v eni od gradbenih firm. Kako naj preživim družino, plačam stanovanje, račune ...? Ni mi preostalo nič drugega, kot da se zaposlim pri privatniku, a samo na črno je bilo mogoče. Denar je zame in za mojo družino v tem trenutku najpomembnejši, zato ne razmišljam o tem, da se mi lahko kaj zgodi, pa o penziji in ne vem o čem še. Preživeti moramo današnji dan, upamo pa, da bo jutrišnji že nekoliko lepši. Do takrat pa bo treba tudi na črno kaj zaslužiti. Tako pač je. Žalostno, a resnično. Nikogar se ne bojim, kaj mi pa kdo more. Delam pridno in pošteno, nikoli nisem pomisli, da bi kaj ukradel. Zato naj nas, ki delamo brez pogodb, kar na miru pustijo, raje naj preganjajo velike gospodarske kriminalce, ki imajo mnogo več kot samo za vsakodnevno preživetje.« Siva ekonomija in delo na črno Ta pojma sta sicer povezana, vendar povsem različna. Problem je to, da ju nadzirata dve različni Inšpekciji. Siva ekonomija pomeni opravljanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj aH t.i. šušmarstvo. To pomeni, da se nekdo ukvarja z neko obrtjo oziroma dejavnostjo brez dovoljenja upravne enote in brez priglasitve davčne uprave in dela samo x» gotovino in brez računa. To področje nadzira tržna inšpekcija. Drugo je delo na črno, ki pomeni deto brez ustreznih pogodbo zaposlitvi alt pogodb o delu. Nekdo, npr. delavec, za registriranega delodajalca oziroma podjetje ali obrtnika opravlja delo brez pogodbe, kar pomeni, da nI prijavljen v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. To področje pa je v pristojnosti inšpekcije za delo. Obrtniki pripravili zakon o delu na črno Na letošnjem obrtnem sejmu v Celju smo lahko iz ust obrtnikov slišali, da je preprečevanje dela na črno in zajezitev sive ekonomijo v prvi vrsti politično vprašanje. Na Obrtni zbornici Slovenije so pripravili izhodišča zakona o delu na črnu, po katerem so sivi ekonomiji, šušmarjem in »črnim« obrtnikom šteti dnevi. Zakon je kratek in restriktiven; v njem je natančno opredeljeno, kaj je delo na črno in kaj ni, za delodajalce in delavce, ki bi (bodo) delali na črno so previdene visoke kazni, za spremljanje in koordiniranje aktivnosti v boju proti delu na črno pa zakonski predlog predvideva posebno komisijo za preprečevanje dela na črno. Obrtniki očitajo oblasti, da razen socialnega sporazuma za letošnje leto ni sprejela omembe vrednih ukrepov za preprečevanje dela na črno, zato so, kar je po njihove mnenju raumljivo, sami prevzeli iniciativo, kajti oni so kategorija, ki je s pretiranim obsegom dela na črno še posebej prizadeta. Delo na črno predstavlja tudi vir preživetja brezposelnim Posavska brezposelnost se že daljše obdobje nahaja med najvišjimi v državi, saj 15,1-odstotna relativna stopnja brezposelnosti v juniju letos kar za 1,8 odstotka višja od povprečne slovenske in takoj mariborsko in murskosoboško. Struktura regijske brezposlenosti pravzaprav ne odstopa od slovenske; nekoliko višja sta v Posavju delež oseb brez strokovne izobrazbe ter dolgotrajno brezposelnih. V tem okviru je potrebno omeniti, da so posavska denarna nadomestila med najnižjimi v Sloveniji, takoj za murskosoboškimi in novomeškimi. Povprečno bruto denarno nadomestilo, izplačano za julij, je tako znašalo 49.474 tolarjev, povprečno slovensko nadomestilo pa je bilo od posavskega višje za okoli 4.133 tolarjev. Visoka posavska brezposelnost na eni kot tudi nizek delež prejemnikov denarnih nadomestil na drugi strani (katerih višina je precej pod republiškim povprečjem in je hkrati odraz siceršnjih ekonomskih razmer v Posavju), je sevniško območno enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje spodbudilo k raziskavi, na kakšen način si brezposelne osebe zagotavljajo pogoje za življenje. V ta nemen so pripravili anonimen vprašalnik in povsem naključne brezposelne poprosili za odgovore. Vprašalnik je izpolnilo 283 brezposelnih oseb, največ iz Brežic in Sevnice, kar v globalu pomeni, da je odgovorilo 6,1 odstotka v Posavju brezposelnih oseb. Na vprašanje o načinih zagotavljanja sredstev za preživljenja so brezposelni, tako tisti z denarnimi nadomestili ali pomočjo kot tisti brez, navedli: tretjina anketiranih navaja dohodke zakonca, podoben odstotek brezposelnih, predvsem mladih, izpostavlja pomoč staršev, 14 odstotkov je takšnih, ki si pomagajo s kmetijstvom in obdelovanjem zemlje, 19 odstotkov pa jih izjavlja, da opravljajo priložnostno delo oziroma delo za neposredno plačilo. To tudi pomeni, da samo denarno nadomestilo oziroma pomoč, ki jo oziroma ga posamezniki prejemajo, večini ne zadostuje za pokritje življenskih stroškov, zato si pomagajo na razne druge načine, tudi z delom na črno. In kaj brezposelne vodi v to, da se ukvarjajo s priložnostnimi deli za neposredno plačilo? Skoraj polovica priložnostno delo opravlja zato, ker ocenjuje, da zanje ni ustreznih delovnih mest, tretjina pa iz razloga neuspešnega iskanja zaposlitve in neuspelih prijav na objavljena delovna mesta. Slaba petina anketiranih pa se v priložnostna dela vključuje zato, ker so bolje plačana. Nekaterim to pomeni osnoven, drugim pa dodaten vir zaslužka in s tem možnost rešitve eksistenčnih problemov. __________ Toni Koren, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota Sevnica: »Ob ugotavljanju virov preživetja brezposelnih oseb smo posumili in ugotovili, da pomemben vir predstavlja tudi delo na črno. Če dobimo prijavo o tem in če so zadeve otipljive, lahko brezposelna oseba izgubi denarno nadomestilo, če ga ima. Mi dlje časa sumimo na črno delo zaradi tega, ker ljudi vabimo na določene aktivnosti, kot so različna usposabljanja, pa ni «§ h pravega odziva. Delo na črno je v *f^ • *** bistvu potuha iskanju resne zaposlitve. Kratkoročno sicer rešuje materialni problem brezposelne osebe, dolgoročno pa je to slaba rešitev. Brezposelna oseba iz tega naslova nima nobenega zavarovanja in gorje, da bi to delala 30 let.« Delo na črno samo po sebi tudi vključuje različne vidike izkoriščanja, saj tako posameznik nima zagotovljenega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, nima pravic, ki sicer izhajajo iz rednega delovnega razmerja in tudi nima osnove za uveljavljanje teh oziroma za izterjavo plačil v okviru pravosodnih organov. Z vidika širše družbe pa pomeni delo na črno delodajalčevo izogibanje se družbenim obveznostim - neplačevanje prispevkov, kar mu omogoča možnost doseganja nižjih cen na trgu, s tem pa se uveljavlja nelojalna konkurenca. NAŠ GLAS, 45 - 21. NOVEMBER 1996 OD TU IN TAM Urška tudi v Brežicah Terme so odprle še eno _________slaščičarno_________ Namesto traku so prerezali slavnostno torto Slavke Klemenčič, novoimenovane ________ slaščičarske mojstrice Brežice, 14. novembra - V krogu članov nadzornega sveta delniške družbe Terme, poslovnih partnerjev, sodelavcev in predstavnikov občine Brežice so na Černelčevi ulici odprli novo slaščičarno. Gre za večnamenski poslovni objekt tik ob avtomobilskem salonu Radanovič, v katerem sta poleg slaščičarne dobila prostor še Zavod za zaposlovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Projekt sta pripravila CRP in Savaprojekt, gradnjo pa je prevzel SGP Posavje. Direktor Term Bout Mokrovič se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju prijetnega lokala. Jože Avšič, novoizvoljeni član državnega zbora in brežiški župan, je v pozdravu poudaril, da so Terme pri novi slaščičarni (tudi ta nosi ime Urška, kot ona v hotelskem kompleksu) prvič vložile denar izven svojega območja: »Tudi sicer se v Brežicah pojavlja čedalje več investitorjev, zlasti v trgovske zmogljivosti, a vendarle upam, da ta slaščičarna, ki je v soseščini zdravstvene ustanove, šol in različnih drugih prodajaln, ne bo vaša zadnja taka naložba. Današnji čas pravi, da se je za novimi trgi treba preprosto pognati!« Namesto rezanja otvoritvenega traku so si pomagali s simboličnim rezanjem slavnostne torte. Posebej za to priložnost jo je pripravila Slavka Klemenčič, ki je že dolgoletna šampionka čateških Term. Njen zadnji dosežek? Na 43. gostinsko-turističnem zboru si je zagotovila naziv »slaščičarski mojster«. (Ika) KS Boštanj se predstavlja Letos izglasovan že četrti krajevni samoprispevek. ^Mo°očeOie *°°oče Vrtalni stroj $ vibracijski brusilnik za samo 16.990 O Motorne žage Jonsered že od 56.990 sit samo 22.990 sit (GRATIS POSTEUNINAj O Sesalnik SIEMENS m &&m>M $m oVelika izbira akustičnih aparatov svetovno znanih firm: 5AMSUMG, PHILIPS, GRUMDIG, AIWA Prodajni center KOVINOTEHNA v Intermarket centru Brežice Tovarniška c. 10, tel.0608/62 857 kovinOtehna Krajevna skupnost Boštanj obsega 54 kvadratnih kilometrov površine, kar je 20 odstotkov obsega celotne občine Sevnica. Mešane, večinoma delavsko-kmečke družine, štejejo 2.645 krajanov, stanujejo v številnih naseljih in so organizirani v 12 vaških odborov. Vsa ta naselja povezuje 85 km nekategoriziranih cest, od katerih jih je še polovica v makadamski izvedbi, pa tudi 8 od 16 km kategoriziranih cest je makadama. Ker spada KS Boštanj med demografsko ogrožena območja, računajo, da bodo v bližnji prihodnosti iz naslova demografskega tolarja Jože Železnik, predsednik sveta KS Boštanj posodobili tudi teh 6 km. V Boštanju se veselijo, da se v krajevni skupnosti povečuje število mladih družin, ki se vračajo predvsem v hribovite dele KS in s tem v kraj prinašajo nov elan in napredek. Da se TELEGRAMI Ki Brez panike. Bojna letala, ki so pretekli torek letala nad Brežicami in Krškim, niso bila sovražna. Ameriške (ob)rabljene F-16, last nizozemske vojske, so le razkazovali. Saj veste, kako gre to. Mar niste bili še nikoli na bolšjem sejmu? STOP Na vodni učni poti učenci ne spoznajo le naravnega življenja ob vodi, ampak tudi delček zgodovine. Na vseh sedmih učnih točkah je namreč postavljen zemljevid, na katerem je vrisana nekdanja pot potoka Gabernica. Kot vemo, se ta v Savo že nekaj let več ne izliva pri Mostecu, ampak med Mihalovcem in Ločami STOP Na enak način so z zgodovino prej omenjenega potoka seznanjeni tudi uporabniki najnovejše (letošnje) turistične karte občine Brežice STOP Brežiški občinski svet meni, da se mora na valovih osrednje nacionalne radijske in TV-postaje ime njihovega mesta slišati vsak dan, in to v najbolj poslušanih oddajah, ki jim pravimo vremenska napoved STOP V Brežicah kljub lepo obnovljeni dvorani prosvetnega doma že nekaj let ni gledaliških predstav. Na to je na zadnji seji občinskega sveta spomnil tudi nek svetnik, ki je dejal, da se v dvorani nič ne dogaja. Ko bi on vedel, kaj vse se tam dogaja med filmskimi predstavami ... STOP Kdaj bodo zgrajeni pločniki do dobovske šole, čateških toplic, čez Bizeljsko in drugod ta hip še ne vemo, vemo pa, da se ljudje na daleč izogibajo hoje po lesenem pločniku na mostu pred železniškim prehodom v Bukošku. Kopanje v hladem Bučlenu v teh hladnih dneh ne prija nikomur, trhlih desk pa, kot kaže, še dolgo ne bo nihče zamenjal STOP Ker se občinska in državna oblast (beri policija) za problem parkiranja na Kregarjevi ulici ne zmeni, obstoječih stanovanjskih blokov se pa ne da več premakniti, se je predsedniku OS dr. Slavku Sušinu porodila hvale vredna zamisel. Parkirišča naj se zgradijo za bloki. Tako bo ulica spet prevozna in pločniki prehodni. Pa še avtomobili bodo ves dan v senci STOP Veste, zakaj smo omenili policijo? Zato, ker so možje postave izjavili, da občanov, ki parkirajo na pločnikih in v križiščih, ne bodo tako dolgo kaznovali, dokler v Trnju ne bo dovolj parkirišč STOP To je prava ljudska milica, oprostite, policija! STOP Stari brežiški most še vedno buri duhove. Na kranjski strani so se pojavili celo neumestni grafiti, zato je bilo treba zaščitni zid ob izhodu z mostu prebarvati. Ker so bili Zeleni ves čas že itak preveč aktivni, so zid prebarvali s sivo barvo. Naj se vidi, kakšna bo prihodnost mostu STOP Kdor hoče priti v Veliki Podlog čez Cerklje in Hrastje, pa ne pozna poti, mora imeti dvakrat srečo. Prvič v Cerkljah, da v križišču pri Vahčiču sploh opazi predaleč od ceste odmaknjeni kažipot, in drugič v Črešnjicah, kjer ga sploh ni STOP ES STOP število mladih družin povečuje, je dovolj zgovoren dodatek, da je bila šola, zgrajena pred 16 leti, očitno premajhna in da imajo danes v Boštanju novo, moderno šolo, ki je odskočna deska za nadaljnji uspešen razvoj kraja. Dobro medsebojno sodelovanje in željo po nadaljnjem razvoju KS potrjuje tudi maja letos izglasovani že četrti krajevni samoprispevek. Iz tega naslova nameravajo v naslednjih petih letih zbrati približno 55 milijonov tolarjev in s tem podpreti preko 300 milijonov vredne projekte. Sredstva so pretežno namenjena za izboljšanje infrastrukture in komunalne dejavnosti v krajevni skupnosti. «Za uresničitev takih načrtov pa v veliki meri računamo na podporo občine in tudi države. Moram povedati, da je bilo dosedanje sodelovanje z občino in državo uspešno. V zadnjih dveh letih smo s takim sodelovanjem zaključili dva zelo velika projekta. Pred nami je gradnja HE Boštanj, ki bo velik poseg v naš prostor. Ker se zavedamo, da bo pri gradnji prihajalo do raznih nesoglasij, pričakujemo tako od občine kot od države, da bomo ta nesoglasja reševali sporazumno in v dobri meri v korist krajanov Boštanja,« je v predstavitvi gostujoče krajevne skupnosti na slavnostni seji občinskega sveta občine Sevnica povedal Jože Železnik, predsednik sveta KS Boštanj. Četrto srečanje sladkornih bolnikov Posavja Tudi druženje je oblika boja proti tegobam bolezni Čatež ob Savi, 16. novembra • Društvo sladkornih bolnikov Posavja je v soboto v prostorih čateškega Termopolisa pripravilo svojim članom že četrto srečanje, na katerem so se bolniki lahko pogovarjali o svojih spoznanjih in težavah, se družili in zabavali, poslušali pa so tudi nekaj zanimivih strokovnih predavanj. Tako je dr. Tita Furst-Koren spregovorila o tem, kako na to bolezen in bolnike gledajo psihiatri, o tem, kaj mora bolnik vedeti o svojih zdravilih, je spregovorila farmacevtka mr. Meta Bogovič, dr. Metka Oberč pa je odkrila mnogo spoznanj o vplivu sladkorne bolezni na okvare oči in obenem odgovorila na številna vprašanja navzočih. Slikovitemu zgodovinskemu orisu 75-letnice zdravljenja diabetesa z inzulinom, ki ga je pripravila dr. Vanda Kostevc-Zorko iz Brežic, pa sta sledila kulturni in razvedrilni program, ki sta bolnikom vsaj za nekaj časa odvrnila misli na nadlogo, s katero morajo živeti. Odmor med skrbno načrtovanim in izbranim programom smo izkoristili za kratek pogovor s prizadevnim predsednikom posavskega društva sladkornih bolnikov Ivanom Živičem, ki je za svoje požrtvovalno prostovoljno delo letos prejel oktobrsko priznanje občine Brežice. «V društvo sladkornih bolnikov Posavja je trenutno vključenih okrog 750 članov, danes pa nas je tu zbranih okoli 250. Namen druženja je večstranski. Prvi je gotovo ta, da se srečujemo, da takšna srečanja izkoristimo za različna predavanja, povezana s sladkorno boleznijo in njenimi posledicami. Kot zelo pozitivna so se pokazala tudi športna srečanja, saj fizična aktivnost za sladkornega bolnika predstavlja tudi eno od oblik zdravljenja. Na teh srečanjih pripravimo običajno tudi kulturni program. Danes je recimo nastopil pevski zbor brežiškega društva upokojencev, ki ga vodi starosta zborovskega petja, Franc Baškovič. Sestavni del teh srečanj so tudi predstavitve različnih prehrambenih izdelkov ter pripomočkov, ki jih sladkorni bolniki uporabljamo za merjenje sladkorja in uporabo inzulina. Zato na srečanjih sodeluje vedno veliko bolnikov. Prav vsakega člana društva posebej povabimo, saj menimo, da je tudi to oblika stika s članstvom. Srečanja pripravlja naše društvo skupaj z diabetološkim dispanzerjem brežiške bolnišnice in posvetovalnicami v Krškem in Sevnici, s katerimi dobro sodelujemo, posebej pa moram izpostaviti dr. Vando Kostevc-Zorko. Vsako leto organiziramo tudi strokovne ekskurzije, kamor se vedno odpeljemo kar s tremi velikimi avtobusi. Ker je naše delo prostovoljno, smo veseli vsake pomoči in podpore, zato bi se rad zahvalil občinam Sevnica, Krško in Brežice, Zavodu za zdravstveno zavarovanje, enota v Krškem, zavarovalnici Triglav ter raznim organizaacijam, ki jih je preveč, da bi jih našteval,« je povedal Ivan Živič. (ES) 45-21. NOVEMBER 1996 ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 21. IN 27. NOVEMBROM 3 OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. ;rora> DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. LEV 23.7.-23.8. DEVICA 24.8.-23.9. Čaka vas goreča razprava, ki pa naj se ne spreobrne v prepir. Hoteli boste prepričati prijatelja ali partnerja, da imate vi prav, on pa bo skušal doseči enako s svoje strani. Poskusite na vsako stran gledati z leve in desne, od zgoraj in spodaj, pa boste dojeli resnico. Za vas se bodo neugodni dnevi v ljubezni kar nadaljevali, veliko bo nasprotij, ljubosumja in nepotešenih strasti, kar vam lahko zelo škoduje. Po drugi strani pa boste lahko marsikaj rešili, če se boste predali univerzalnim duhovnim zakonom in boste spoznali, da ima edini smisel ljubezen. Nesporazumi z okolico bodo imeli vzrok v različnih stališčih glede družbenih dogajanj. Če se boste preveč razburjali, boste lahko tudi zboleli. Še vedno pazite na vožnjo, kajti živčni ljudje so vedno krivci za nesreče. Recept: sprejmite okoliščine takšne, kot so. V času polne lune uam bodo največ težav delali odnosi s prijatelji ter brati in sestrami. Preveč se boste sekirali zanje in hkrati dopuščali, da vas na ta način vzamejo v precep in vas zmanipulirajo. Vznemirjeni boste zaradi sprememb v širši družbi. Vaša naloga je, da se jim prilagodite. Če boste potrpežljivi, boste naredili v tem tednu veliko. Morda boste spoznali nekoga nenavadnega ali pa boste samo spoznali neko stvar, o kateri se vam doslej še ni sanjalo. Imate veliko moči, da nekaj spremenite ali pa sprejmete, odvisno od trenutka in potrebe. Več veselja. Mars v Devici je trenutno zelo močno aspektiran z Jupitrom, kar vam daje možnost, da ustvarite nekaj večjega, pridobite več denarja in kar je najvažnejše, da tudi drugim nekaj daste, če upoštevate zakon nesebičnosti, potem bo vse v najlepšem redu. Čas za daljše potovanje. Težave v ljubezni iz prejšnjega tedna se bodo še nadaljevale. Kar zadeva denar, boste preveč zapravljivi, vaše želje pa so tudi prevelike in nerealne. Bodite skromni, . pa si boste kmalu lahko privoščili več. Nervozni boste, lOlOJ ker ne boste vedeli, kako se bo odvila neka zadeva v TEHTNICA Povezavi s poslom. 24.9.-23.10. Nemir se vas bo znova polastil in postajali boste vedno bolj razcepljeni v svojih ljubezenskih željah in možnostih. Želja po eksotičnih dogodivščinah vas bo tako spravila iz tira, da se ne boste mogli več nadzorovati. Zakaj iskati zadovoljstvo drugje, s partnerjem se dogovorite in si izpolnjujte želje. ca ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m STRELEC 23.11.-22.12. F"3 KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Vaše počutje se izboljšuje, ravno tako tudi zdravje. Napetosti, ki so nastale zaradi sprememb v družbi, se bodo polegle in stvari bodo šle s svojim tokom naprej. Tako tudi vi. Pazite le, da ne boste zašli v prepir in vsiljevali svojih stališč drugim. Dosti možnosti imate, da uredite neko praktično zadevo, si pridobite boljšo službo ali boljše mesto. Morda bi bilo dobro odpotovati na kakšen dopust, da se umirite. Za poslovna potovanja je to dober čas, če odštejemo povečane možnosti nesreč na zemlji in v zraku. Na splošno pa bo bolje. Počasi se stanje izboljšuje in s svojimi velikimi sposobnostmi, da uspešno delate več stvari hkrati, boste naleteli na dober odziv in uspeh v okolju, v katerem ste. Negativne strasti se počasi umirjajo in tako boste tudi v ljubezni bolj srečni in zadovoljni. Če znate sodelovati, bodo tudi drugi sodelovali. Nasprotja se zgladijo samo s sprejemanjem stališč drugih. Naj bodo ta še tako čudna, vse se da razumeti, prav za vsako stvar lahko najdemo jasen in logičen izvor. Vsi ljudje, ne glede na jezik ali barvo kože, razumejo jezik srca, vsi poslušajo govor ljubezni, kajti to je edino.kar si vsak želi. Bono Baršek Trgovina Bohoričeva eva5m .a 8. JU o Krško CKŽ35 tel: 31-622 in 31-883 Velika izbira konfekcije znanih proizvajalcev za vse generacije h Na zalogi =^p $ w velika izbira plaščev l*\ od 21.000 SIT dalje Trudimo se/!C.aTOC \ Republiška štipendija dodeljena 1.684 dijakom Višino cenzusa narekujejo materialne možnosti države Višina cenzusa je z vidika prosilca oziroma štipendista zagotovo nekoliko zaostrena. Zaradi sprememb Pravilnika o štipendiranju je bil razpis republiških štipendij za letošnje šolsko leto objavljen skoraj dva meseca kasneje kot običajno. To pa je tudi glavni razlog, da je sevniška območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje prejela večino vlog dijakov šele v zadnjih dveh tednih pred iztekom roka. Do republiške štipendije so namreč upravičeni prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: se redno šolajo v Sloveniji, imajo slovensko državljanstvo ali dovoljenje za stalno bivanje v RS, ne presegajo starostne omejitve, ne prejemajo druge štipendije, materialno stanje družine pa ne presega določene meje oziroma cenzusa. Na podlagi razpisa je zaprosilo za republiško štipendijo v Posavju 2.418 srednješolcev, kar je dobrih 220 prosilcev več v primerjavi z lanskim letom. Ta podatek tudi nekoliko preseneča, saj so na RZZ, OE Sevnica pričakovali približno enako število prošenj, še posebno ob dejstvu, da je materialni cenzus kot eden od osnovnih kriterijev za pridobitev republiške štipendije relativno nizek. V skladu s kriteriji oziroma pogoji za pridobitev republiške štipendije je bila štipendija dodeljena 1.684 dijakom oziroma 70 odstotkom vseh prosilcev, kar je bistveno manj kot lansko leto, ko je bilo odobreno 1.785 oziroma 81 odstotka vlog. Glavni razlogi za zavrnitev je v večini primerov preseganje materialnega cenzusa, pa tudi ponavljanje letnika, šolanje izven RS, nepopolna dokumentacija ali pa je štipendist prejel drugo štipendijo. Vsi dijaki - prosilci za republiško štipendijo so bili obveščeni z obrazložitvijo obračuna cenzusa ali natančneje z odločbo oziroma uradnim zaznamkom o rešitvi njihove vloge. Prva štipendija je bila izplačana 25. oktobra, štipendisti pa jo bodo prejemali celo šolsko leto, razen zaključnih letnikov, ki bodo štipendirani do junija. Pomemben je tudi podatek, da se štipendija povečuje ob povišanju zajamčene plače ali stroškov prevoza, kar predstavlja tudi osnovo za izračun višine štipendije. Štipendistu je ob pridobitvi štipendije naloženo, da tekoče sporoča morebitne spremembe naslova, šole ali družinskih članov, kar je tudi njegova obveznost. Tako kot že vrsto let je tudi letos RZZ, OE Sevnica izvedel sestanek s štipendisti, ki so potekali v začetku novembra v vseh treh posavskih občinah. Namen tovrstnih srečanj je seznanitev predvsem novih štipendistov s štipendiranjem v tekočem šolskem letu s poudarkom na njihovih pravicah in obveznostih. V navadi je, da župan občine predstavi gospodarski položaj občine, predstavniki bank pa seznanijo štipendiste z načini in pogoji bančnega poslovanja. (GAIex) Zaskrbljujoča analiza izkušenj Zoisovih ______________štipendistov______________ Nadarjeni dijaki in študenti se zaposlujejo izven posavskh meja V letošnjem letu se izteka 10-letno obdobje štipendiranja izrazito nadarjenih dijakov in študentov, v katerem je Republiški zavod za zaposlovanje, OE Sevnica podelil Zoisovo štipendijo 363 mladim Posavcem. V letošnjem letu to štipendijo prejema 158 dijakov in študentov, kar predstavlja rahel porast v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem zaradi ukinitve cenzusa. Zanimivo pri tej vrsti štipendije je to, da posamezniki zanjo ne zaprosijo, ampak so predlagani s strani šole. Kriterij za podelitev Zoisove štipendije ni več cenzus; predlagani mora izpolnjevati kriterije izrazite nadarjenosti, ki so prepoznavni po doseženem učnem uspehu, pri ugotavljanju intelektualnih sposobnosti (testiranju), prepoznavni pa morajo biti tudi na različnih republiških tekmovanjih. To štipendijo posameznik lahko tudi tiskarstvi grafično ooiikovan/e papirne galanterija računalništvo in trgovina Marof 2. 8250 Bratlce telrfax:0e08/B1-788 tet 0608/61-193 A J**'"} — ' rt-Tiffi ' " Kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah vam izdelamo: - vse vrste In vseh dimenzij računalniški papir in tiskovine, virmane, položnice, kuverte - - tiskovine, brošure, skripte, knjige koledarje, vizitke, etikete, prospekte. - komercialno embalažo, škatle za pizze, podstavke - študentski servis maribor KiSko, CKŽ15, tel./fex: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel 0609/610455 ZJ^ Štipendije in posojila Posredovanje dela za dijake in študente Barvno in črno-belo fotokopiranje ZiT Vezava Delovni čai Kriku: nak dan od 7.30 do 16h 3 ob vedah od 7.30 do 17h Brežice: raak dan od 7.30 do 15h ob sredah od 7.30 do 17h izgubi, če mu učni uspeh pade pod zahtevane kriterije, v določenem primeru pa mu štipendija lahko miruje. V letošnjem šolskem letu zaradi nedoseganja ustreznih učnih rezultatov štipendija miruje kar 32 Zoisovim štipendistom. Bolj kot to pa so zaskrbljujoči podatki, ki jih je zavod ugotovil s posredovanim vprašalnikom Zoisovim štipendistom. Ne glede na to, da s številom odgovorov na sevniški območni enoti RZZ niso bili najbolj zadovoljni, pa je iz njih moč razbrati številne zanimivosti. Zoisovi štipendisti predlagajo, da bi bilo pri delu z mladimi z nadpovprečnimi intelektualnimi potenciali smiselno nuditi večje možnosti z organiziranjem prakse in študija v tujini, z vključevanjem v mednarodne izmenjave študentov oziroma delo s tujimi profesorji. Študenti so poudarjali tudi možnosti sodelovanja v organiziranih raziskovalnih taborih in kreativnih delavnica. Večina izpostavlja željo po pravočasnem vzpostavljanju stikov z delodajalci, tako v posavski regiji kakor tudi izven nje. Študenti opozarjajo na (ne)možnosti predstavitve potencialnim delodajalcem z namenom vzpostavljanja sodelovanja že v času počitniških praks, pri pripravi nalog, povezanih s prakso gospodarskih podjetij. Po njihovem mnenju bi pravočasno sodelovanje z delodajalci tudi vplivalo na izbiro smeri študija mladih, usklajeno glede potreb dela. Mladi, ki tovrstno sodelovanje pogrešajo, želijo, da se prične že v času izobraževanja, saj bi bili tako tudi sami pripravljeni sodelovati z delodajalcem, ki ga zanima njihov poklic in izobrazba. Polovica anketiranih, še vedno gre za Zoisove štipendiste, ocenjuje, da zanje, glede na pridobljeni poklic in stopnjo izobrazbe, v Posavju ni ustreznih delovni mest. Ta razlog navajajo predvsem profesorji angleškega in nemškega jezika, biologi, etnologi, obramboslovec, kemijski inženir, arhitekt in politolog za mednarodne odnose. Četrtina izpostavlja prednosti življenja v večjih centrih ali pa meni, da jim posavski delodajalci ne morejo zagotoviti enakih pogojev dela, nagrajevanja in izobraževanja kot nekatera podjetja izven regije. Iz odgovorov nekdanjih Zoisovih štipendistov, ki so danes že zaposleni, lahko razberemo, da je večina zaposlenih izven regije, razlogi pa so v dejstvu, da v Posavju zanje ni bilo ustreznega delovnega mesta, in pa v želji ostati v večjem urbanem središču zaradi ugodnosti, ki jih nudi. V manjši meri je šlo za osebne zadeve ali navezave stike stikov s tamkajšnjim delodajalci že v času izobraževanja. (GAIex) Cenzusi Za nove štipendiste, ki se šolajo v kraju bivališča, je cenzus 33.140,00 tolarjev bruto na člana gospodinjstva oziroma 100 odstotkov zajamčene plače. Za stare štipendiste, ki se prav tako šolajo v kraju bivališča, pa Cenzus znaša 36.540,00 SIT. Za dijake oziroma nove prosilce štipendije, ki se šolajo izven kraja bivališča, znaša cenzus 43.082,00, medtem ko za nove štipendiste 47.390,20 tolarjev. Opaziti je, da se je cenzus v primerjavi s prejšnjimi leti za stare štipendiste na podlagi spremembe pravilnika še znižal, saj tovrstni štipendisti lahko osnovni cenzus presegajo največ za 10 in ne več kot 20 odstotkov. »Višina cenzusa je z vidika prosilca oziroma štipendista zagotovo nekoliko zaostrena, žal pa se je država odločila za to višino, upoštevajoč svoje materialne možnosti,« komentira govorice o nerealni višini cenzusa Toni Koren, direktor RZZ, OE Sevnica. Še vedno brez naslova ponedeljek, 11.11.1996 Volitve smo preživeli, sedaj bomo preživeli še pogajanja. Glede na to, da se niso uresničile moje črnoglede napovedi, češ da spet ne bomo imeli poslanca, sem z rezultati zadovoljen. torek, 12.11.1996 Medtem ko so pri Krunutu pregledovali vozno stanje avtomobila, ki ga vozi Sašo Hribar, ga s Sašotom pičiva na krajši izlet. Zelo sem vesel, da je bil izlet kratek, kajti ob Sašotu se ti prav lahko zgodi, da od smeha ne prideš do zraka. Če dobro premislim, se je z njim zelo nevarno družiti. sreda, 13.11. in četrtek 14.11.1996 Še nekaj tednov nazaj sem v Ljubljano hodil bolj za zabavo, sedaj se je situacija spremenila za 180 kotnih stopinj. Snemanja za oddajo Unlimited trance se zavlečejo pozno v noč oz. jutro. Tudi to je svojevrstna zabava. petek, 15.11.1996 V vseh dosedanjih letih streetballa sem bil prikrajšan za streetballmartinovanje, kajti vedno sem imel oddajo. Letos sem se odločil, da ga ne bom izpustil, in da bo »križ« nosil David, on se ga bo udeležil naslednje leto. sobota, 16.11.1996 Pa se je začela tista prava deževna jesen, jutri je lahko že sneg. Mislim, da je res zadnji čas, da slečemo kratke rokave. Dobovski rokometaši so se odločili, da bodo danes igrali rokomet, to so prisegli pri rokometni žogi, in to tudi storili. nedelja, 17.11.1996 Bog je današnji dan naredil za lenarjenje; da je naredil pravo atmosfero, je na zemljo poslal še dež. Tega so se danes držali tudi tisti, ki v cerkev še nikoli niso stopili. Nekateri trdijo, da imajo prav ti vsak dan za nedeljo. (EDI) NAŠ GLASV45 - 21. NOVEMBER 1996 Na koncertu Nine Mandžuke je bila velika gužva, tako da so se odločili za dodatne sedeže, ki so bili namenjeni seveda starejšim. Takoj se je znašla gospa, ki je rekla, da sodi med starejše, vsaj po sivih laseh sodeč. Nakar se oglasi druga gospa: »Ja, škoda, da sem se prav danes poštrihala, če ne bi bi tudi sama za sive lase dobila sedež, tako bom pa morala stati.« Isti večer so pred trgovino »Moda« v Brežicah dvigovali paniko mimoidoči, ki so kar nekajkrat brezu speha klicali gasilce, saj je bila notranjost trgovine v dimu, kot bi res gorelo. Pa se je izkazalo, da ne gori ampak, da je v okvari prezračevalna naprava, saj je namesto čistega zraka po zračniku spustila dimno zaveso, ki je povzročila preplah. Goran Rovan in Jože Grajžl od slovenske nacionalke tudi letos spremljata tekmovanje za miss sveta v Indiji. Če se vam zdi, da tema dvema na sliki manjkajo brki oziroma brada - vidite dobro. Goran nam je prinesel fotko letos najlepše Slovenke in Hrvatice. Mi pa dodajamo še topel nasvet. Malo vrzite oko tudi po puncah okrog sebe in videli boste, da so tudi one čisto OK. Še več: če natančneje pogledate, boste videli, da sta tudi lepotici v ospredju.v bistvu ravno taki kot vse ostale. To sicer ni opazno takoj, bo pa postalo, ko se bosta lepotički prijavili na kakšno drugo tekmovanje, v pranju, pomivanju, kuhanju, previjanju, študiju ... Pretekli torek, komaj dva dni po volitvah, so občani obrnili oči proti nebu. Toda ne zaradi tega, ker bi prosili Boga pameti za nove poslance. Nad območjem cerkljanskega letališča in njihovimi glavami so namreč veselo (in glasno) krožila neznana bojna letala. »Lej ga, Kacina,« je bilo slišati. »Pred volitvami si ni upal priznati, da je kupil nove lovce, sedajle se pa tako postavlja z njimi.« Potem ko je mednarodna nogometna organizacija objavila, da razmišlja o nekih spremembah pravil, ki bi to panogo naredile za gledalce še bolj zanimivo in privlačno, so v nekem posavskem nogometnem klubu takoj reagirali. Sliši se, da že iščejo boksarskega trenerja. Bojimo se, da bo ponudba manjša od povpraševanja, saj o podobnem razmišljajo tudi nekateri rokometaši. Tako, pa smo jo dobili, triperesno deteljico. V parlamentu bodo naslednja štiri leta sedeli trije posavski poslanci, kar je nedvomno veliko priznanje za nepriznano regijo. Žal pa ima ta zgodovinski dogodek tudi lepotno napako. Srečo menda prinaša le štiriperesna deteljica. Na skupščini kolesarskega kluba Savaprojekt so nekateri navzoči v dvorani gasilskega doma v Velikem Podlogu izkoristili še zadnje svobodne kadilske trenutke v tem letu in z županom Danilom Siterjem in starši (večinoma mamicami) kolesarjev na čelu z užitkom prižgali. Dvorana, polna mladih športnikov, je bila tako kmalu zavita v oblak dima. Na zdravje! Branko v središču pozornosti. To bi lahko rekli za novoizvoljenega sevniškega poslanca Branka Kelemino, ki se je po nedeljskih volitvah neposredno uvrstil v slovenski parlament. Sevniška občina je končno le dočakala svojega poslanca, ki si ga je v preteklosti tako želela. Veseli so, da je to sedaj Kelemina z Blance, ki je tudi občinski svetnik. Verjetno so pozabljene že vse nič kaj spodbudne govorance, ki so bile izrečene na njegov račun. Na sliki Branko Kelemina v pogovoru z novinarko sevniškega radia. Nočni kavboj. V ponedeljek je v zgodnjih jutranjih urah prebivalce Gubčeve ulice v Krškem prebudilo rezgetanje črnega konja, ki je privezan ob drevesu čakal na svojega kavboja. Tudi ob prihodu šerifov (op.a. policistov), ki so se plašno približali črnemu vrancu, se gangster z Zahoda še ni pojavil. Verjetno je bil v kakšnem nočnem salonu, ki ga je nato tudi zapustil. Neznani moški je prišel namreč iz enega od blokov na Griču, s svojih prihodom umiril šerife in konja ter odjezdil v neznano. Nezainteresiranost Na zaključek tekmovalne sezone krških kolesarjev Savaprojekta so bili vabljeni številni pomembni gosti, ki pa jim je po (ne)udeležbi sodeč malo mar za razvoj kolesarstva kot paradnega športnega občine Krško. Iz šolsko-športnega ministrstva je prišlo opravičilo, starih (novih) poslancev prav tako ni bilo, verjetno pa bi se zaključka lahko udeležili tajnik občine Bah (župan, ki se je udeležil, je bil imenovan za predsednikal), načelnica oddelka za družbene dejavnosti na krški občini, predsednik občinskega sveta, vodje poslanskih skupin in predstavniki krške upravne enote. Pohvaliti velja le občinskega svetnika Stanislava Dvorska, ki se je kljub zamudi pokazal v Velikem Podlogu in s tem dal podporo vsem, ki se trudijo za razvoj kolesarskega športa v občini, ki'se lahko pohvali s številnimi visokimi uvrstitvami tako doma kot v tujini. Glasbeni gost Adi Smolar: »Saj te prime - pa te mine« Preživeli smo Martina pa volitve in spet je čas, da se malo posvetimo »pravi« glasbi. Tokrat predstavljamo najnovejši izdelek slovenskega paradnega kantavtorja, dobitnika zlatega petelina in bodočega dobitnika zlatega (za album Bog ne daj da bi crknu televizor) in platinastega odličja (za album Neprilagojen) Adija Smolarja z naslovom Saj te prime - pa te mine, za katerega Adi sam pravi, da je najboljši doslej. Kompaktna plošča in kaseta Adija Smolarja Saj te prime - pa te mine je pravkar izšla pri glasbenem založništvu Helidon in potrjuje vse, kar smo spoznali že na njegovih prejšnjih štirih kasetah in dveh kompaktnih ploščah. Adi je nosilec najplemenitejšega izročila avtorske glasbe, saj, ne meneč se za trenutne glasbene trende, še vedno ostaja zvest sebi in vedno znova prinaša nič drugega kot življenjske resnice. Saj te prime -pa te mine je naslov najnovejšega albuma, s katerim Smolar svojim doslej znanim in skoraj ponarodelim melodijam dodaja še dvanajst (na kaseti) oziroma petnajst (na kompaktni plošči) novih. »Le od kod jih jemlješ, Adi,« so ga mnogi spraševali že ob izidu prejšnjih albumov in s tem seveda mislili na vedno sveže in aktualne ideje, ki jih trosi kot iz rokava. Isto vprašanje si bodo zastavili tudi tokrat in Adi kratko odgovarja: »Iz življenja!« Kakor se vrti naš svet, se z njim obračajo lepi, veseli, smešni, pa tudi žalostni trenutki, ki sestavljajo naš vsakdan in Adi je dovolj tenkočuten avtor, da jih opazi in po svoje komentira, karikira, predela in nam jih poda na svojstven način, poln duhovitih domislic in tudi grenkih spoznanj. Že naslovi pesmi na zadnjem albumi nam razkrijejo, da v njih zajema zelo širok razpon človeških stisk in problemov in to na način, da človek ob poslušanju pravzaprav sploh ne ve, ali naj se od srca nasmeji, ali globoko zamisli. Vsem neodločnežem Adi že z naslovom Saj te prime, da bi obupal, se predal žalosti, klonil pod težo tegob, ki nam jih življenja nalaga na pleča, zaradi svojega neuničljivega optimizma takoj odgovori z vsem znano resnico: Pa te mine. Adija Smolarja je preprosto treba poslušati od začetka do konca, kljub temu, da so njegova besedila jasna in na videz preprosta, smo izzvani, da si ploščo zavrtimo še enkrat, še enkrat, še enkrat... (GAIex) POD PRAHOM Spet smo pri kratkem pregledu najzanimivejšega glasbenega dogajanja svetovne rockscene v zadnjih štiridesetih letih, od katerih nekatere stvari še danes blagodejno učinkujejo na naša ušesa. Poglejmo, kaj so najraje poslušali... ... pred 40 leti: ZDA: Love me tender - Elvis Preslev; GB: A Woman in Love -Frankie Lane «Ne gre za to, da imam nek poseben ali nenavaden talent. Stvar je le v tem, da sem se pojavil ob pravem času,« je skromno izjavil takratni zvezdnik Pat Boone, čigar žametnega glasu in možatega videza se tudi posavske babice še vedno rade spominjajo. ... pred 30 leti: ZDA: Last Train to Clarksville - The Monkees; GB: Good Vibrations - Beach Boys Ameriške »opice« (The Monkees) so imele nekaj skupnega tudi s Slovenijo. Za bobni je namreč sedel Miki Dolenc, čigar predniki naj bi prišli v Ameriko nekje iz okolice Ribnice. Bob Dylan se zaradi težkega padca z motorjem kar tri mesece ni pojavljal na ameriških odrih. ... pred 20 leti: ZDA: Tonighfs the Night - Rod Stevvart; GB: If You Leave Me Now -Chicago Po devetnajstih letih zakona sta se (glasno) razšla Ike in Tina Turner. ... pred 10 leti: ZDA: True Colors - Cyndi Lauper; GB: Take My Breath Away -Berlin Solidarnostni koncert v podporo odprave rasnega razlikovanja v Južni Afriki je organizatorju AAA (Anti-Apartheid Association) prinesel 40 zelenih tisočakov izgube. Za vas odpraševal ES Nina Mandžuka in Solzice navdušile Brežice, 16. novembra - V malem avditoriju brežiškega gradu smo bili priča prvemu samostojnemu koncertu mlade citrarke Nine Mandžuke, ki je v relativno kratkem času na tekmovanju slovenskih citrarjev dobila zlato plaketo, na katero so poleg Nine ponosni tudi v glasbeni šoli Brežice, saj se je izkazalo, da so se pred petimi leti pravilno odločili in kljub temu, da citre niso na programu glasbenih dejavnosti, le uvedli predmet, ki ga pri nas v Sloveniji poznamo že dolgo. Organizatorji koncerta so se žal ušteli, saj očitno niso pričakovali tako množičnega obiska. Mala dvorana sprejme največ 70 ljudi in teh se je nabralo v rekordnem času. Tako da je zavladala prava gneča tudi ob dopolnilnih sedežih. Tudi tokrat je Nina pokazala izjemen čut na svojem glasbilu in v prvem delu odigrala klasična dela ter požela glasen aplavz. Kot gostje so se predstavile Solzice v nežnih ljudskih pesmih. Tudi tokrat so potrdile, da sodijo v sam vrh slovenskega zborovskega petja pot vodstvom profesorice Marjetke Podgoršek. V drugem delu svojega nastopa je Nina za razliko od prvega odigrala znane in manj znane ljudske skladbe in požela simpatije občinstva. Večer so zaključile Solzice s petimi deli različnih avtorjev. (Mr.Jozo) NAGRADNA KRIŽANKA ŠTUDENTSKEGA SERVISA V prejšnji številki Našega glasa nam jo je tiskarski škrat resnično zagodel, saj je natisnil križanko, besedilo ob njej pa je pustil kdovekje. Za spodrsljaj se opravičujemo in vse skupaj še enkrat objavljamo, reševalci pa izkoristite, da imate še nekaj časa za reševanje. Sponzor križanke je ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR, ki ima svoji podružnici tudi v Krškem na CKZ 15 in v Brežicah na Trgu izgnancev 14 (v Dijaškem domu v IV. nadstropju). Študentski servis posreduje delo dijakom in študentom, poleg tega pa vam nudi tudi črno-belo in barvno fotokopiranje, kopiranje na barvne liste, folije ter vezavo v zvezke oziroma brošure. Delovni čas v Krškem je vsak delovni dan od 7.30 do 16. ure, ob sredah do 15. ure, njihova telefonska številka pa je 21 -980. V Brežicah delajo vsak dan od 7.30 do 15. ure in ob sredah do 17. ure, pokličete pa jih lahko na številko 0609/610-455. Nagrade, ki jih bo srečnim izžrebancem podaril Študentski servis Maribor: 1. borša in majica, 2. borša, 3. majica, 4. komplet kemičnih svinčnikov in 5. 10 barvnih fotokopij formata A4. Rešene križanke pošljite na naslov Naš glas, CKZ 23, 8270 Krško, najkasneje do sobote, 30. novembra 1996, s pripisom »Nagradna križanka Študentskega servisa Maribor«. MARIBOR sbbbM NAŠ GLAS. 45-21. NOVEMBER 1996 Uspehov ne manjka Naša šola je ena izmed tistih šol, ki na zahtevnejših področjih doseže veliko priznanj. Na šoli imamo skrbno in vztrajno ravnateljico, ki skrbi in se trudi za čim boljše počutje učencev in delavcev šole. Osvojila je Kvedrovo priznanje. V delo je vložila veliko truda in uspeb ji je. Svoja otroška leta je preživela v vasi Apnenik pri Boštanju. Osnovno šolo je obiskovala v Boštanju in na Radni, gimnazijo v Celju in ob delu doštudirala razredni pouk. Za ta poklic jo je navdušila« starejša sestra, ki je bila, učiteljica. Tako je polna upanja odšla po gimnaziji učit, pozneje pa je naredila izpite. Začetki njenega službovanja so bili v Zabukovju, v Loki in v Sevnici. Svoj prosti čas je namenjala raznim učiteljskim igram, hodila je na sestanke, kar je bilo za 60. in 70. leta v navadi. Sodelovala je v odborih in društvih, ki so bila povezana z DPN, s pionirskimi organizacijami (PO) in političnim delom. Prejšnjega poklica ni nikoli spremenila, pač pa je dodala funkcijo namestnice ravnatelja in ravnateljice in s tem uresničila nekatere stvari, ki jih prej ni mogla. Na svojem delovnem mestu ima več pogledov v dobro luč. Kot vsakdo, ki dobi takšno veliko priznanje, je tudi ona vesela. Posebno, kar jo veseli, je to, da je njeno delo opazilo več kolegov in someščanov. Po naravi je zelo hitra, zato nekatera dela opravi hitreje. Družina je ne obremenjuje, ker sta otroka odrasla in z nekaterimi stvarmi je treba počakati. Izjavila je: »Delati dobro in veliko se splača, ker se ob pogledu nazaj prehojene poti razveseliš.« Ponosni smo nanjo, se veselimo in ji iskreno Čestitamo. Za novinarski krožek sta pripravila: Katja Bezjak in Senta Nunič 7.b OŠ Savo Kladnik Sevnica Klopotci poj o - jaz pa v gorico grem Tako je veselo donela pesem ob zaključku projektnega dela o vinogradništvu v domači pokrajini, ki so ga izvedli učenci 4. razreda Oš Blanca pod vodstvom razredničarke Marije Žniderič. Učenci so od prvih dni pouka v letošnjem šolskem letu pridno delali, saj so si ogledali vinograde, zadnja dela pred trgatvijo, različna orodja v starih hramih in tudi novejše pripomočke za delo v vinogradih. Doživeli pa so tudi pravo trgatev, kajti bili so povabljeni k Hlebčevim v Krajno Brdo, kjer so jih ljubeznivo sprejeli. Vse, kar so spoznali, so strnili in pripravili zanimivo razstavo, kjer so bili zbrani sestavki o obdelovanju vinske trte, pregovori in misli o vinu, opisani vinorodni rajoni, zbrali pa so tud cel kup pripomočkov za delo v vinogradu. Obiskovalci razstave so lahko videli staro leseno posodo, od brente in škafov, različnih palic brentarjev do sodov, seveda pa tudi novejšo plastično posodo, pa še voz z naloženim sodom ni manjkal. Učenci so pridobljeno znanje prikazali v zanimivem in pestrem programu, nad katerim so bili vsi navdušeni. Ob koncu so učencem zapeli tudi odrasli, saj je skupina pevcev pripravila dve pesmi, primerni za ta čas, in sicer Hribčki ponižajte se ter Prišel je svet Martin. Starši so poskrbeli, da je bila miza, ki je prikazovala pojedino ob martinovem, bogato obložena. Pripravili so različne vrste kruga, potico, različno pecivo, manjkala pa ni niti pečena goska, obložena z mlinci, pečenimi jabolki in zeljem. Po končani prireditvi je bilo veselo srečanje otrok in staršev, ki so se veselili ob sladkem jabolčniku in novem vinu. Oglasila se je tudi harmonika in družno so prepevali domače pesmi, pa tudi šal in domislic ni manjkalo. Bil je res lep večer. (GAIex) OS Cerklje Prva večplastna učna pot Cerklje ob Krki, 9. novembra - Martinovo soboto so v cerkljanski šoli prav posebej popraznovali, saj so svoje sokrajane povabili na slovesno odprtje geografske učne poti, ki bo življenje popestrila ne samo učencem in krajanom, pač pa med Cerklje in Gorjance zvabila marsikaterega popotnika. Šolski geograf, Drago Ivanšek, se že ves čas ukvarja s projektnim delom pri pouku, v zadnjih dveh šolskih letih pa mu je uspel tudi projekt šolske učne poti, pri pripravi so mu pomagali predvsem osmošolci. Pet kilometrov in pol pešpoti med Krko in Gadovo pečjo se začenja pri šoli, kjer stoji tudi nova vremenska hišica (v šoli pa je na ogled pregled razvoja šolstva v kraju) in vodi mimo kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitosti vse do področja podgorjanske vinske ceste. Naravni pojavi in znamenitosti ob poti so označeni in razloženi tudi v dovolj obširni brošurici, ki so jo v šoli izdali ob tej priložnosti. Učnih poti je v Sloveniji, sploh v naših krajih, že kar nekaj, cerkljanske pa je prva, ki je celovito povezala in predstavila vse krajevne objekte, zgodovinske dogodke in pojave. (nic) ©M „VULKflNIZ€RSTVO BIF6 fiVTOMflflK€T CKŽ 132 b. KRŠKO Tel. :0608/21-046 • C Nr. 1 vveltvveit. d.o.o. 8270 KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 5 SLO - telefon, fax: 0608/33 - 359 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA POSAVJE NA KRATKO Učitelji so se učili Pišece, 12. novembra - Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane je posavskim učiteljem razrednega in predmetnega pouka ter vzgojiteljem v vrtcih pretekli predstavil prvo slovensko vodno učno pot, ki so jo slovesno odprli septembra letos. Na predstavitvi so inštitutovi strokovni sodelavci na sedmih informacijskih postajah pedagogom predstavili rastlinski in živalski svet ter ostale značilnosti 25 km dolge učne poti, ki se začne pri izviru Gabernice v Pišecah, obišče ribnik pri pišeškem gradu, nekaj časa sledi koritu potoka, se seznani z naravo Jovsov ter konča na desnem bregu Save, v Čateških toplicah. Predstavitev je učiteljem več kot dobrodošla za njihovo delo z učenci, s katerimi bodo vodno učno pot zagotovo večkrat prehodili. (ES) Odprti dan OŠ Blanca Blanca, 13. novembra - Domača osnovna šola je v sredo na stežaj odprla svoja vrata za vse učence, goste, starše in krajane, da se prepričajo o njenem vsakodnevnem utripu. V tem času si je bilo moč ogledati pouk tako na nižji stopnji kot od petega do osmega razreda, delo v ustvarjalnih delavnicah ter predstavitev dela s priložnostnim programom. V popoldanskem času pa je bila osrednja prireditev ob zaključku projekta o vinogradništvu z veselim martinovanjem v Kulturnem domu na Blanci. (Galex) Samo še Pohištvo Brežice Brežice, novembra - Tovarna pohištva Brežice bo prihodnje leto proslavila 50. obletnico svojega obstoja. Letos so sicer zaključili preoblikovanje podjetja in pripravili vse potrebno, a z uvedbo novega imena bodo počakali do začetka leta 1997, saj bi radi proslavili okroglo obletnico delovanja pod starim imenom in (verjetno) iz slovesnosti potegnili tudi čim več marketinškega učinka. (Ika) KULTURNI NAPOVEDNIK Revija oktetov Posavja Posavsko pevsko združenje in ZKO Krško organizirata v petek, 22. novembra 1996, ob 19. uri na gradu Rajhenburg v Brestanici Revijo oktetov Posavja, na kateri se bodo predstavili vokalna skupina Trstenke OŠ Brestanica, ženski oktet Brestanica, vokalna skupina Corona iz Boštanja in oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice. Prodaja vstopnic bo uro pred revijo. Vabljeni I Koncert skupine Stopinje Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira koncert skupine Stopinje, in sicer v soboto, 23. novembra 1996, ob 19. uri v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica. Vabljeni na večer črnske duhovne, narodne, moderne popevke, umetne pesmi in evergrinov. Predprodaja vstopnic v Občinski knjižnici in uro pred koncertom. Sevniški otroški abonma V okviru lutkovnega abonmaja Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira otroško igro s petjem in plesom Mali strah bav bav v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic. Predstava bo v petek, 22. novembra 1996, ob 18. uri v Kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica. Posamezne vstopnice so na voljo v Občinski knjižnici Sevnica in uro pred predstavo. Vabljeni! Otvoritev lokalne muzejske zbirke o izgnancih Sevnica, 17. novembra - Po nedeljskih otvoritvi si lahko lokalno muzejsko zbirko o izgnancih 1941/1945 ogledate na sevniškem gradu. Razstavo - mrtvim v spomin, živim v opomin so omogočili Občina Sevnica, Koordinacijski odbor KO DIS Sevnica in ZKO Sevnica. (GAIex) ^HTOIEOTOHfl STOTO SIETOICC& C3F Prejemava 2, nasproti Izbire Laško POSEDOVANJ! DEIA DIJAKOM )N ŠTUDENTOM tel: 0608/41 647 x»**ZL ;>A*> «**r***> ,teV. «*jL"2bo»* A&> od»>< vssz**** (rodi Pri vpisal potaebm|es: hranilno knjižico ali TR (pri kateri koli banki) dijaško/študentsko izkaznico (lahko indeks ali potrdilo o šolanju) V Krmelju nadvse slovesno Krmelj, 3. novembra - V sončnem dopoldnevu je slovesno potekala prireditev v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Krmelj. Po skoraj desetletju priprav in težav je bil namenu predan pločnik, zgrajen v severnem delu Krmelja, ki bo vsem šolarjem pa tudi ostalim prebivalcem pomenil znatno večjo varnost, kot jo je ozko cestišče nudilo doslej. «V času velikih projektov in v času aktivnosti na vseh področjih je ta pločnik komaj opazen, pa vendar za nas pomeni pravo majhno zmago,« je v svojem govoru poudaril predsednik KS Krmelj Rudi Dobnik, ko se je ob otvoritvi zahvalil vsem, ki so odstopili svoje zemljišče za izgradnjo pločnika. Obenem so slovesno odkrili pomnik izgnancem druge svetovne vojne, ki stoji zlit z naravo in urejenim cestiščem na mestu, kjer je med vojno meja razdelila Krmelj. Avtor pomnika, kipar in pesnik Rudi Stopar, je svoje videnje pomnika izrazil z besedami: »Pomlad 1945 je prinesla lepše sonce, močneje žareče, in ptice selivke so se vrnile v svoje valovite griče domovine. Ne vse, prenekatere so ostale v globeli tuje zemlje.« Pomnik sta simbolično odkrila vnuka izgnancev, ob tem pa je spregovorila Milka Senčar, predsednika krajevne organizacije društva izgnancev. Prireditev so z recitacijami popestrili učenci krmeljske šole in moška vokalna skupina Svoboda iz Krmelja, ki je z izvajanjem izbranih pesmi, ki so podoživljale usodo izgnancev, izvabila solze v oči marsikateremu od obiskovalcev. (Jakob) Naravoslovni dan v Ljubljani Pred dnevi smo imeli šestošolci naravoslovni dan. Obiskali smo ljubljanski živalski vrt in si ogledali nepopisno lepo hišo metuljev. Delovni del naravoslovnega dne je vodil naš učitelj Dušan Klenovšek, ki je kmalu prebral naše skrite želje in nam dovolil tudi ogled živali, ki so nas še posebej zanimale. Uživali smo ob morskih levih, opicah, levu in levinji, tigrih in še mnogih drugih. Zdelo se nam je, da ura prehiteva. Odpravili smo se v hišo metuljev. Koliko lepotcev! V prostoru, kjer žive metulji, je bila prava vročina, zato smo vsi morali odložiti oblačila. Temparatura v prostoru je znašala kar 34 stopinj, kljub temu pa smo imeli občutek, da je bilo vse premalo časa za vse, kar nas je navduševalo. Vita Krapež, 6.b OŠ Sava Kladnika Sevnica Oh, te domače naloge! Kdo se je spomnil, da morajo učitelji moriti učence z domačimi nalogami? Z nalogami, ki nam krajšajo prosti čas. Kot vidite, ne maram domačih nalog. Prav zato so mi bolj všeč predmeti, kot sta spoznavanje narave in spoznavanje sdružbe, saj dobimo pri teh predmetih nalogo le enkrat mesečno. Domače naloge so bolj zoprne kot zabavne. Zgodi se tudi, da jo pozabiš in te učiteljica ošteje, da ti je že vsega dovlj. Včasih pa pišeš nalogo pozno v noč in zjutraj prideš v šolo zaspan. Če bi me učiteljica vprašala, kaj bi spremenila v šoli, bi rekla: »Gospa učiteljica, prosim, samo teden dni naj bo brez nalog!« Seveda se mi ta želja ne bo uresničila. Antonija Baznik, 6.d OŠ Brežice Moja poklicna odločitev Osmi razred. Zadnji, hvala bogu! Komaj čakam, da grem v srednjo šolo. Grem v glasbeno gimnazijo (srednjo glasbeno šolo), smer teoretika. Po srednji šoli bi šla rada študirat glasbo ali pa novinarstvo. Zelo si želim na univerzo v New York. Pravzaprav sem se že trdno odločila, da grem študirat tja ... Fotoreporterka? Ja, to je zelo »uredu«. Ta poklic me veseli predvsem zato, ker bi veliko potovala, ker bi svoje življenje marsikdaj postavljala na nitko. Bilo bi zanimivo, nevarno in napeto. Spoznavala bi ljudi, države. Rada pišem. Mogoče bi celo učila glasbo v šoli (če bi moji živci zdržali...) Nisem še zatrdno odločena, kaj si bom izbrala. Vsekakor pa vem, da nisem človek, ki bi se mu dalo osem ur na dan sedeti v pisarni. Rada kam grem, ker ne zdržim dolgo na enem mestu. Izbrala si bom poklic, ki me bo veselil in bom uživala v njem, in če bo vse po sreči, bom živela v New Yorku ... Lina Ravbar, 8.a novinarski krožek OŠ Artiče Sadovnjak v jeseni V sadovnjaku je zraslo sadje. Tomaž včasih kakšno poje. Vedno ima željo, da bi obiral sadje v nasadu. Tomaž je doma v Šentjanžu. Tam imajo veliko nasadov. Pri Tomažu doma v sadovnjaku rastejo hruške, slive in jabolka. Njegov očka je sadjar. Njihova drevesa imajo lepe veje. Jablana je Tomaževo najlepše drevo. Maja Jamšek, 2.r OŠ Krmelj PREHOD NA DVOIZMENSKI POUK POMENI KORAK NAZAJ - ODGOVOR V 44. številki časopisa Naš glas, je bil objavljen članek, ki obravnava prostorsko problematiko Osnovne šole v Krškem. Med drugimi so bile izpisane tudi navedbe načelnice Oddelka za družbene dejavnosti Občine Krško gospe Zupančičeve, ki pravi, da Oddelek za družbene dejavnosti ni pristojen za investicije in ni imel vpliva na prijavo na natečaj za sofinanciranje investicij v osnovno šolstvo. Glede nato, da se kot eden poglavitnih krivcev za nerealizirane naloge navaja Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, želim zainteresirani javnosti posredovati nekatere odgovore. V skladu z Odlokom o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave občine Krško, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo opravlja naslednje naloge: • izdelava planskih dokumentov na področjugospodarske infrastrukture, • kontaktiranje z ministrstvi in ustreznimi republiškimi institucijami za pripravo in izvedbo projektnih nalog, • priprava dokumentacije v skladu z razpisi za pridobitev sredstev republike, • priprava odlokov, pravilnikov in drugih izvedbenih aktov na področju gospodarske infrastrukture, • priprava in izvedba postopkov za projektne naloge in investicije, in sicer: - priprava razpisnih pogojev in razpisov - pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj - vodenje koordinacije za izvedbo projektov - izvedba razpisnega postopka - priprava poročil za izbor najugodnejših ponudnikov • nadzor in spremljanje oddanih gradbenih in drugih del, • priprava strokovnih osnov, meril in načinov zagotavljanja sredstev za izpolnjevanje programov na področju prometa in zvez, vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odplak, plinifikacije, elektrifikacije in javne razsvetljave ter telekomunikacijskih objektov in naprav, nudenje strokovne in finančne pomoči pri sanaciji posledic elementarnih nesreč, • organiziranje dobave pitne vode v sušnih obdobjih, • sodelovanje pri pripravi in pregled pogodb na področju gospodarske infrastrukture, • sodelovanje pri nakupu zemljišč za infrastrukturne objekte, vključno s sodelovanjem pri pridobivanju soglasij za posege na zemljiščih, • opravljanje gradbenih cenitev za potrebe občine, • opravljanje drugih nalog v skladu z zakoni in predpisi. Oddelek za družbene dejavnosti ima naslednje pristojnosti: • pospeševanje razvoja na posameznem področju dejavnosti v okviru razvojne strategije RS, • zagotavljanje pogojev za delovanje javnih zavodov (ustanoviteljske naloge in pravice), • priprava letnih planov glede na obseg dejavnosti in potrebna finančna sredstva na posameznih področjih, ob upoštevanju veljavne zakonodaje in meril resornih ministrstev, • priprava srednjeročnih razvojnih planov, • sodelovanje pri izdelavi posameznih projektov, • priprava terminskih planov, • priprava odlokov in d rugih aktov s področja družbenih dejavnosti, • spremljanje in priprava poročil o realizaciji letnih programov po posameznih področjih dejavnosti, mesečno usklajevanje podatkov za izračun plač ter drugih osebnih prejemkov za zaposlene v javnih zavodih, ki se financirajo iz občinskega proračuna, mesečno pripravljanje odredb z izvajanje sprejetih finančnih načrtov po posameznih področjih, skrbi za kadrovsko štipendiranje deficitarnih kadrov s področja družbenih dejavnosti, priprava programov investicij, investicijskega vzdrževanja in nabave opreme za javne zavode, katerih ustanovitelj je občina, izvajanje sklepov, navodil, priporočil resornih ministrstev, organizacijo priprav ter spremljanje izvajanja programa OŠ za begunce iz BIH, priprava analiz o stanju in dogajanjih na področju družbenih dejavnosti, zbiranje, organiziranje ustrezne evidence in obdelava podatkov za kvalitetno pripravo navedenih gradiv, spremljanje zakonodaje in strokovne literature s svojega področja dela. podeljevanje koncesij na področju osnovnega zdravstvenega varstva in lekamištva, določanje mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni, zagotavljanje delovanja mrliško ogledne službe, delo z Romi, permanentno sodelovanje z resornimi ministrstvi, javnimi zavodi in drugim okoljem. Iz navedenega sledi, da Oddelek za gospodarsko infrastrukturo ni tisti organ, ki bi vplival na ne(realizcijo) nalog Oddelka za družbene dejavnosti in istočasno s svojim delom povzročil prehod na dvoizmenski pouk v krški osnovni šoli. Kot načelnik oddelka za gospodarsko infrastrukturo in hkrati tudi državni svetnik, sem bil pobudnik akcije, s katero bi dosegli, da bi Ministrstvo za šolstvo in šport dalo možnost priprave programov, na podlagi katerih bi lahko sodelovale na natečaju za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka tudi občine, ki se niso prijavile v roku, ki ga določa natečaj, objavljen v Uradnem listu RS, št 38/94 z dne 30.6.1994. Za dosego tega namena sem pripravil pobudo za državni svet, ki sem jo ponudil v podpis tudi državnim svetnikom z območij občin Izola, Ribnica, Loški potok, Žalec, Povzela, Prebold in Vransko, to je občin, ki se niso prijavile na navedeni natečaj. Problem, ki je transparenten v krški osnovni šoli, nikakor ni posledica neodgovornega dela Oddelka za gospodarsko infrastrukturo, ampak predvsem tistega, katerega naloga je priprava programov investicij. Šele potem, ko bo tak program pripravljen, bo Oddelek za gospodarsko infrastrukturo lahko pripravil in izvedel postopke za projektne naloge in investicije. Gospe Zupančičevi priporočam, naj bo hkrati z žigosanjem del drugih, vsaj malo samokritična. V kolikor meni, da s svojimi strokovnimi argumenti ne more prepričati najodgovornejšega v tej občini, naj v skladu s svojimi načeli ponudi svoj odstop. S tem bo dala možnost komu drugemu, katerega osnovna značilnost ne bo kritizerstvo, ampak konstruktiven pristop k reševanju problemov in priprava programov, ki bodo pozitivno vplivali na razvoj družbenih dejavnosti in posledično občine kot celote. Načelnik Oddelka za gospodarsko infrastrukturo Franc GLINŠEK, dipl.ing. Šola ni šala Zakaj so biki tako čudne živali? Neko sončno, z mavrico obarvano nedeljsko popoldne smo šle Joži, pa še ena Joži in jaz na sprehod ob Krki. Da nam ne bi bilo preveč dolgčas, smo s seboj vzele psičko Kajo in njenega sinka Jollvja. Kar naprej sta si nagajala, a ko jima je bilo dovolj, sta lepo capljala drug za drugim. Nato se je naša mešana družba odločila, da gre proti cerkljanskemu mostu. Hoditi smo morali v gosjem redu, saj je bila stezica zelo ozka. Ker je bila trava mokra od dežja, dva z Joži začutili, da nama noge plavajo v čevljih. A jaz se nisem preveč zmenila za to. Prišli smo v Cerklje in kmalu tudi do pašnikov, kjer so se mirno pasle živali, ki nam dajejo mleko. Krave, seveda! Vmes pa je bilo tudi nekaj bikov. Ti pa niso žvečili kot sicer miroljubne kravice, temveč so nas debelo gledali. A nismo se zmenili zanje, saj so bili v ograji. Šli smo naprej, ko je nam najbližji bik glasno zamukal. Kaj in Jolly sta zalajala nazaj. Mlajša Joži se je prestrašila in začela bežati, za njo še starejša. Še preden sem začutila nevarnost, je bik zdivjal proti meni. Pri priči sem jo ucvrla za njima. Obrnila sem se in videla jezno žival, ki je še kar tekla. Bik je imel okoli vratu navezano verigo in ko je tekel, mu je glasno bingljala sem in tja. Kar naenkrat pa je ta zvok utihnil in spet sem se ozrla. Razdraženi bik je stal ob ograji in gledal za nami. Vsa zasopla sem se približala dekletoma ter Kaji in Jollvju. Ko smo bili izven nevarnega območja, je Jolly še enkrt zalajal. In sedaj se na srečo bikec ni več zmenil za nas. Katja Rainer, 7.r OŠ Cerklje ob Krki Sevniškim geologom srebrno priznanje Že lansko leto so se naši geologi odlično odrezali. Delo so nadaljevali tudi letos, vendar z drugačno raziskovalno nalogo. Svojo nalogo o rdečem ploščatem apnencu so poimenovali KAMEN DOMAČEGA KRAJA. Dela je bilo zelo veliko, daj so morali iti tudi na teren, kar je zahtevalo veliko časa. V okolici Sevnice, v gozdovih, so iskali materiale, literaturo pa so dobili v občinski knjižnici, zato je bilo treba samo še: zavihati rokave. Delo je vodila mentorica Marinka Kragl. V Ajdovščini pa je učenca Klemnna Štirna in Mateja Leskovška spremljal Dušan Klenovšek. Predstavitev naloge sploh ni bila enostavna v takšni množici sodelujočih šol iz vse Slovenije. Vendar so morali naši biti res dobri, kajti strokovna komisija, ki je naloge ocenjevala, jim je podelila srebrno priznanje. Naši geologi so zelo veseli, pa zelo skromni. Samo namuznili so se, rekoč, da bodo ob ponovnem razpisu ponovno zagrizli v delo. Čestitamo jim za uspeh in želimo, da ga ponovijo z enako zagnanostjo. Senta Ninič,, 7.r OŠ Sava Kladnika Sevnica Zakaj imamo radi živali? Moji muci je ime Nana. Rada jo imam zato, ker je z mano ljubezniva in se rada igra. Zelo mi je pri srcu, kadar sem žalostna. Njeni mamici pa je ime Carta in rada lovi miši. Katja - Moja najljubša žival je pes. Zelo ga imam rada. Rada ga imam zato, ker se rad igra z mano in me vedno uboga. Star je pet mesecev. Pes mi je posebej všeč, ker je zelo čist. Jasna - Imam papigo, ki ji je ime Kaja. Moj hišni ljubljenček je zato, ker se oglasi, ko jo pokličem. Ko pridem iz šole, mi vedno zažvižga. Martina - Živali imam zelo rad. Moja najljubša žival je pes. Je zelo živahen in se rad igra. Ime mu je Muri. Rad ga imam zato, ker je lep in je moj edini ljubljenček. Gregor M. -Doma imam dve muci in nekaj zajčkov. Mucama je ime Tom in Muri. Ti dve muci imam rada zato, ker sta zelo smešni, kadar se igrata. Ana - Zelo rad imam psa. Ime mu je Brin. Včasih sem tudi jezen nanj. Rad ga imam zato, ker se da božati in se z menoj igra. Gregor B. - Moja najljubša žival je pes. Ime mu je Bobi. Rada ga imam zato, ker se lahko skupaj igrava, velikokrat gre kam z mano in ko pridem iz šole, me vedno pozdravi. Jaz vem, kdaj je vesel in kdaj žalosten. Kadar je vesel, vedno skače po meni. Kadar je žalosten, je pri miru. Samo pogleda me in se me nič ne razveseli. Vedno ga pobožam, ko pridem iz šole. Tina - Rada imam vse živali, najbolj pa našega psa. Enemu je ime Reks, drugemu pa Mufi. Reks veliko laja, Mufi pa čuva hišo. Rada imam tudi svojo želvo, ki jo vsak dan hranim. To želvo imamo doma že štiri leta. Vojka Učenci 3.r OŠ Blanca Kraja? Hvala, ne! Jaz ne kradem, ker to ni lepo. Če kradeš, delaš škodo sebi in prijateljem. Lahko si kaznovan ali pa greš v zapor. - Ne kradem zato, ker kradejo samo tisti, ki niso pri pravi pameti. Rudi - Ne kradem zato, ker je to zelo grdo. Mislim, da bi imela slabo vest, in kaj takega se za punco sploh ne spodobi! Janja - Ne kradem zato, ker govorijo, da je poštenje največ vredno. Poštenje je več kot denar. Če bi kradel, bi mi ata prste polomil. Peter - Ne kradem, ker so me starši tako naučili. Ko sem bila še majhna, sem bratu večkrat vzela košček čokolade ali bonbone. Starši so to vedeli in mi prepovedali krasti tuje stvari. Sedaj tudi sama vem, da krasti ni lepo. Mojca - Veliko ljudi krade. S tem mislijo, da izražajo svoj pogum. Vendar je to zelo neolikano, grdo in nekulturno. Čeprav še nimam te izkušnje, je tudi nočem. Tisti, ki kradejo, izražajo tudi svojo pokvarjenost. Jani - Ne krademo zato, ker to ni lepo. Ljudje te potem ne marajo. Če ukradeš enkrat, si za celo življenje tat in se tega imena ne moreš znebiti. Boris Odgovarjali so učenci 7.r Zbrala in uredila: Mojca Glogovšek, 7.r novinarski krožek, OŠ Artiče HAS GLAS 4S * 21: NOVSMBER 1996 -I C I I I I I UR Košarka, Koračev pokal Interier - Nancy 69 : 90 (35 : 41) Interier: Avsenak 6(4:6), Jeklin 17 (7:7), Murovec 5, Bošnjak 6, Ademi 26 (6:8), Krajcar 6 (2:2), Kralj 2 (2:2), Vukič 1 (1:2) A-l SKL Kovinotehna - Interier 94 : 65 (44 : 37) Interier: Jeklin 28 (7:8), Murovec 12, Ademi 8 (6:6), Krajcar 3 (1:1), Kralj 8, Vukič A-2 SKL Kemoplast - Brežice 85 : 76 (50 : 33) Brežice: F, Rozman 6, Antolovič 24, Krivokapič 12, B. Rozman 10, Marčetič 8, Krošelj16 l.SRL AFP Dobova - Andor 34 : 32 (15 : 14) AFP Dobova: Denič, Dapo 2, Begovič 8, Mijačinovič 8 (6), Voglar 1, Ocvirk 3, Češnovarl (1),Glaser6,Levec5 Lisca - Krško 10 : 19 (6 : 10) Lisca: Marcola, Blagojevič 1, Rantah 3, Plazar, Sirk, Čater 2, Sečki, Lupše 1, Teraž, Mitrovič 3, Simončič, Senica Krško: Bašič, I. Deržič, Iskra 7, Dragar 1, German 2, Urbanč 4, Kukavica, KekkS, S. Deržič, Privšek 4, Vrtovšek, Škof Lisca - Gorenje 23 : 23 (13 : 12) NOGOMET Krški mladinci peti Končan je jesenski del nogometnega prvenstva v 2. državni mladinski ligi -vzhod. Niti največji optimisti niso pričakovali, da bodo krški mladinci tako visoko uvrščeni. Zastavljeni cilj, osvojitev 12 točk in uvrstitev med 7. in 9. mestom je visoko presežen. Po slabem startu, zamenjavi trenerja in prihodom Bakiča in Paniča iz Brežic se je ekipa stabilizirala. Če izvzamemo spodrsljaj iz Beltincev, Krčani v nobeni tekmi niso igrali podrejene vloge, celo proti kvalitetnejšim ekipam so odigrali najboljše. Nesrečna poraza 0:1 proti Staršam v zadnjem krogu (prejet zadetek v zadnji minuti) in proti Aluminiju v Slovenj Gradcu 1 : 2, (nepravične sodniške odločitve), so Krčane stale višje uvrstitve. Skupni izkupiček Krčanov v 11 jesenskih kolih je 5 zmag, dva neodločena izida in 4 poraza in osvojenih 17 velkih točk. To je zadostovalo za 5. mesto v jesenskem delu prvenstva, enako kot četrtouvrščena ekipa Ere Šmartno. (Pilip) Krški mlajši in starejši dečki v Ljubljani Mlajši dečki: Slovan Slavij a (Ljubljana) - Krško 3 : 0 Prijateljske športne vezi so krške dečke pripeljale na Kodeljevo, kjer so pomerili moči z jesenskim prvakom ljubljanske MNZ, ekipo Slovana Slavije. Ljubljančani sodijo v sam vrh slovenskega nogometa za to kategorijo. Nekompletni in pomlajeni Krčani so se uspešno upirali boljšim gostiteljem, na koncu pa jim čestitali kzasluženi zmagi. Starejši dečki: Slovan Slavija (Ljubljana) - Krško 1 : 3 Kar ni uspelo mlajšim, je uspelo starejšim krškim dečkom. Premagali so velikega nasprotnika na njegovem igrišču. Po velikem boju je bil rezultat prvega polčasa neodlohen, v drugem pa so Krčani zadetkoma Koretiča, Šetinca in Sintiča prišli do zaslužene zmage. Po odigranih tekmah so krški nogometaši ogledali derbi 2. slovenske nogometne lige med ekipam SET Vevče in ptujsko Dravo, (pilip) MALI NOGOMET Na vrhu bodo prezimile Artiče V zadnjem jesenskem krogu brežiške občinske malonogometne lige so nogometaši Artič z visoko zmago proti tretjeuvrščenemu Studencu iz Sobenje vasi potrdili, da bodo zasluženo prezimili na vrhu lestvice. V enajstih srečanjih so Artičani oddali en sam remi, na vseh ostalih srečanjih pa so zanesljivo zmagali. Zanimivo, najtežje z zadnjim Maksijem iz Pisec (4:3). Lanski prvak. Gradbena hiša Cepin, je doživel še peti poraz in sedaj zaseda skromno šesto mesto, Bizeljanci pa so se z novo zmago le dokopali do četrtega mesta. Spomladi bo še zelo zanimivo, saj Beli konjiček, ki je v tem krogu dosegel najvišjo zmago, še ni opustil želje po naslovu prvaka. Rezultati 11. kroga: Videoteka Sony - Maksi Pišece 5 :0 b.b., Bizeljsko ¦ Elektronk: 6:2, Olimp Dobova ¦ TVD Partizan 4:3, Artiče - Studenec Sobenja vas 6:1, Bijou bar - Gradbena hiša Cepin 1:0, Beli konjiček -Sela 12:0 Vrstni red: 1. Artiče 31,2. Beli konjiček 30,3. Studenec 25,4. Bizeljsko 19,5. Olimp 19,6. GH Cepin 18,7. TVD Partizan 13,8. Bijou bar 13,9. Sela 9,10. Videoteka Sony 9,11. Elektronic 5,12. Maksi 3. (ES) Najboljši so tudi artiški šolarji Za mlajšimi so končali občinsko osnovnošolsko prvenstvo v malem nogometu tudi starejši dečki. V predtekmovalni skupini A, ki je igrala na šolskem igrišču v Brežicah, so zmagali mladi Brežičani, ki so premagali tudi poznejše prvake iz Artič, v dobovski skupini B pa so imeli največ uspeha Dobovčani. Prvi dve moštvi sta se uvrstili v finalno tekmovanje, na katerem so Artičani oba zmagovalca predskupin gladko premagali in več kot zasluženo osvojili naslov občinskih prvakov. Na področnem prvenstvu se jim bodo pridružili še drugouvrščeni Brežičani. Za najboljšega nogometaša je bil izbran Boris Žeijav (OŠ Artiče), najboljši vratarje bil Simon Ivanšek (OŠ Brežice), največ (5) zadetkov pa je dosegel Klemen Stanjko iz OŠ Dobova. Rezultati: - skupina A: OŠ Brežice - OŠ Pišece 3:1, OŠ Artiče - OŠ Pišece 3:0, OŠ Brežice - OS Artiče 2:1;- skupina B: OŠ Velika Dolina • OŠ Globoko 3:1, OŠ Dobova - OŠ Globoko 2:1, OŠ Dobova - OŠ Velika Dolina 4:3; - polfinale: OŠ Brežice - OŠ Velika Dolina 5:0, OŠ Artiče - OŠ Dobova 5:2; • tekma za tretje mesto: OŠ Velika Dolina - OŠ Dobova 9:8,- finale: OŠ Artiče - OŠ Brežice 5:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Artiče, 2. OŠ Brežice, 3. OŠ Velika Dolina, 4. OŠ Dobova, 5. OŠ Globoko, 6. OŠ Pišece. (ES) ROKOMET Krčani na čelu posavskih prvoligašev Kaj takega je pred pričetkom prvenstva le malokdo pričakoval. Po osmih krogih prve državne rokometne lige se Krčani nahajajo tik za »evropskimi« Celjani, z enakim številom osvojenih točk pa jim na tretjem mestu sledijo rokometaši AFP Dobove, ki so v soboto v derbiju kroga premagali Andorja iz Hrpelj. Najteže je bilo pretekli teden Sevničanom, ki so se morali najprej v zaostali tekmi pomeriti z močnim Gorenjem, kjer so si priborili točko, čeprav so gostje prišli po obe, čez tri dni pa so jih v posavskem derbiju neusmiljeno povozili Krčani. Kljub temu pa so vsi trije dokazali, daje Posavjetačas najboj rokometna regija v Sloveniji.(ES) Lokalni derbi Krčanom ... Rokometaši Krškega so ves pretekli teden posvetili nedeljskemu srečanju v Sevnici. Po temeljitih pripravah na to tekmo so v ta namen v sredo odigrali tudi prijateljsko srečanje v Zagrebu, ko so z 24 : 23 premagali domače moštvo Medveščaka. Na tej tekmi se je huje poškodoval Čurak (večkrat zlomljen nos), tako da kar nekaj časa ne bo mogel igrati. Na nedeljskem derbiju so Krčani z odlično kolektivno igro nadomestili tudi neigranje Curka. Njegova odsotnost se v tem srečanju ni poznala. Polne tribune in pa množica navijačev iz Krškega, ki je prišla v Sevnico, so igralce obeh ekip spodbudili še k boljši igri. Krčani so bili favorit v tem srečanju in s svojo igro so to tudi potrdili. Sevničani v tem trenutku nimajo ekipe, ki bi jim bila enakovreden nasprotnik. Kot vedno odlične obrambe Bašiča, svoje pa so dodali tudi vsi ostali igralci. Izjemno pa je spet zaigral Blaž Iskra, ki je vstopil v igro šele v drugem delu in dosegel 7 zadetkov. Njegovo igro je pohvalil in ugodno ocenil tudi selektor slovenske rokometne reprezentance Slavko Ivezič. Krčani ne slavijo. Zavihali so rokave in se z vso vnemo pripravljajo na drugi derbi, ko jim v sredo pride v goste AFP Dobova. (J .A.) ...državni pa Dobovčanom Pred srečanjem s spoštovanja vrednim nasprotnikom iz Hrpelj na Primorskem in po zadnjih neuspehih je trener Dobovčanov Stane Ostrelič optimistično napovedoval zmago ter dejal, da so jih nekateri prezgodaj odpisali. To so zatem igralci domačega moštva tudi dokazali, čeprav z igro v celoti niso navdušili. Manjkala je obramba. Toda ko so GJaser in tovariši videli, da lahko nerazpoložena nasprotna vratarja premagujejo takorekoč kadar koli se jim zazdi, so misel na garanje v obrambi raje opustili, saj so vedeli, da imajo za hrbtom Borisa Deniča. Na koncu je res odločilo večje število ohranjenih strelov, del gledalcev pa kljub velikemu številu golov, med katerimi so bili nekateri, zlasti tisti Begovičevi, prava paša za oči, ni bil zadovoljen. Motila jih je zbegana igra v obrambi in prelahko prejemanje zadetkov, mi pa menimo, da najbolj šteje zmaga. In ta je bila Dobovčanom še kako potrebna. Da, prav odleglo jim je. Najboljši v domači vrsti so bili Rajko Begovič, ki je nekaj »granat« poslal na pravo mesto tudi z desetih metrov, zelo učinkovita pa sta bila tudi Bruno Glaserin prijetno presenečenje, krožni napadalec Bojan Leveč. Tudi Mile Mijačinovič je z osmimi zadetki opozoril, da še vedno sodi med najboljše strelce v ligi, prizadeval pa si je tudi pri obrambnih nalogah. (ES) Lisca: Remi z Gorenjem ni neuspeh KOŠARKA Dve ničli Interierja Pretekli teden je bil za košarkarje I nterierja zelo naporen in -neuspešen. Najprej so se v sredo v predzadnjem krogu skupine F tekmovanja za pokal Radivoja Korača v domači dvorani pomerili s francoskim Nancvjem, ki so ga so pred dobrim mesecem senzacionalno premagali na njegovem parketu. Tokrat so jim Fmcozi udarec vrnili in jih potisnili na zadnje mesto v skupini četverice. Vzrok za visok poraz ni težko poiskati. Interier brez Iva Nakiča, ki se je od Krškega med tem žal že poslovil, in Evericka Sullivana, ki je v uvodnih minutah staknil poškodbo kolena, zaradi katere bo moral po nekaterih ocenah počivati kakih 10 dni, še zdaleč ni več tisti Interier z začetka letošnje sezone. Nakič o svojih prihodnjih potezah sedaj razmišlja v svoji Reki, Mitja Zaturoski pa se je na klopi pojavil samo zato, da bi se Interier izognil plačilu kazni, ki sledi, če moštvo nima prijavljenih vseh desetih igralcev. Še hujši poraz pa so v sobotnem prvoligaškem srečanju Krčanom zadali Polzelani. Interier je pri hmeljarjih poleg omenjenih dveh košarkarjev igral še brez Željka Bošnjaka, ki ima težave s hrbtenico, zadnji hip pa se je moštvu priključil »uporni« Leon Kralj. Vsetoje na igro »pleskarjev« močno vplivalo In (pričakovan) visok poraz je bil neizogiben. Kljub temu pa so Walter Jeklin in tovariši tekmo dobro Domači so srečanje silovito začeli in povedli s 4:0, nakar so se gostje otresli začetnega šoka in izenačili. Prednost domačih je znašala ves čas 2-3 zadetke. Proti koncu prvega polčasa pa so Velenjčani po nekaj zapravljenih napadih Sevničanov uspeli izid poravnati. V drugem polčasu so se igralci Velenja odlepili od domačinov in povedli z 19:15. Zdelo se je, da sledi poraz Lisce, toda domači fantje so se ponovno dvignili in uspeli izenačiti na 19:19. Na koncu je seveda sledila dramatična končnica, saj so v zadnji minuti vodili velenjčani z 23:22. V zadnjem napadu domačinov pa sta akcijo zaključila Simončič in Plazar, ki je 4. sekunde pred koncem srečanja dosegel izenačujoči zadetek. Tekmo so začinili tudi navijači, saj se je v dvorani ob glasnem navijanju komaj slišala piščalka dobrih sodnikov s Kozine. (Midva) začeli. Vodili so 5:0 in 7:2 ter na koncu prvega dela zaostajali le za spodobnih 7 točk. Po odmoru pa jim je zmanjkalo moči in koncentracije in drugo najmočnejše moštvo v ligi je z njimi z lahkoto opravilo. (ES) Soliden odpor Brežičanov Brežiški košarkarji so se na gostovanju pri šentjurskem Kemoplastu 8 solidno in nepopustljivo igro izognili visokemu porazu, ki so jim ga nekateri napovedovali. Močni domačini, ki so se na četrtfinalnem turnirju slovenskega pokala pretekli mesec v Krškem izkazali z dobro igro, so tudi tokrat dokazali, da v letošnjem prvenstvu upravičeno ciljajo visoko. Ob koncu prvega polčasa so tako Brežičani zaostajali že za 21 točk, toda drugi polčas je pripadel njim. Zato za bojevitost zaslužijo pohvalo. (ES) SKL v Brežicah Brežice, 13. novembra - V brežiški športni dvorani smo si lahko v sredo spet ogledali tekmo ŠKL. Pomerili sta se ekipi z OŠ Črnomelj in OŠ Brežice. Po napeti igri je gostom uspelo nekoliko zmanjšati prednost domačih, kar pa še vedno ni bilo dovolj za zmago. Osnovnšolci iz Brežic so si tako priborili še drugo zmago z rezultatom 40 :31. Največ zadetkov za zmagujočo ekipi sta dosegla Patricija Škofljanec in Jaka Musar. (Anja Andrič, OŠ Brežice) PLES Prva zmaga za Sebastjana in Urško med mladinci Posavski plesni klub Lukec odlično organiziral državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Leskovec pri Krškem, 17. novembra - V nedeljo je Posavski plesni klub Lukec ob pomoči prizadevnih staršev organiziral in izvedel kvalifikacijski turnir v standardnih In latinskoameriških plesih, ki je po besedah delegata Zveze plesnih organizacij Slovenije Nika Basariča popolnoma uspel tako po organizacijski kakor tudi po tekmovalni plati, česar so se še posebej razveselili domači plesalci. Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar sta prvič slavila v mladinski konkurenci v standardnih in latinskoameriških plesih, pa tudi ostali tekmovalci PPK Lukec so nastopili odlično. Rezultati - mlajši mladinci D: 10. mesto v ST in 9. mesto v LA plesih Tadej Drakulič in Urška Grame, 10. mesto v ST in LA plesih Luka Vodlan in Maja bromše, 10. mesto v LA plesih Davor Vovk in Maša Mlakar; pionirji D: 3. mesto v ST plesih Marko Babic in Sanja Antolič, 4. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih Peter Toporišič in Tina Strgar, 12. mesto v ST in 9. mesto v LA plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj, 13. mesto v ST in 12. mesto v LA plesih Miha Aškerc in Laura Cepin; pionirji C: 4. mesto v LA plesih Marko Babic in Sanja Antolič; mlajši mladinci C: 5. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 13. mesto v ST in 8. mesto v LA plesih David Kozmus in Maša Piki, 10. mesto v ST in 13. mesto v LA plesih Klemen Škoberne in STaša Puntar, 17. mesto v ST in 20. mesto v LA plesih Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič; mladinci C: 9. mesto v ST in 8. mesto v LA plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak; mladinci B: 1. mesto v ST in LA plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. Dušan Vodlan, org. vodja in trener PPK Lukec: »Vesel sem, da nam je s skupnimi močmi uspelo turnir izpeljati praktično brez napak Opazi se dolgoletno načrtno delo s starši in tekmovalci, saj že vsi vedo in poznajo svoje delo, ki ga morajo na takšnem tekmovanju opraviti. Zato se ob tej priložnosti vsem staršem in drugim, ki so kakor koli pripomogli, da je ta turnir tako dobro uspel, zahvaljujem z željo, da bi še velikokrat skupaj organizirali takšne in podobne prireditve. Še posebej bi se rad zahvalil Anici Antolič, ki je, lahko rečem, brezhibno povezovala tekmovanje in Sabini Zakšek, ki je skrbela za glasbo ter Romani Korber, ki je poskrbela, da je vsak par dobil svojo številko. Zelo me veseli tudi to, da je bilo toliko obiskovalcev, ki so z zanosom navijali za svoje izbrance. Naši tekmovalci so se lepo odrezali in je viden njihov napredek. Nekateri med njimi pa že premagujejo pare, ki so bili doslej pred njimi. Prepričan sem, da bodo z vztrajnim delom še napredovali in da bodo tudi rezultati vedno boljši. Vzpodbudna je tudi prva zmaga _____________ med mladinci našega najboljšega para Sebastjan Vodlan in Urška Klakoča* Čeprav sta zmago dosegla v, malo slabši konkurenci, je prvo mesto pokazatelj tudi pri njiju, da iz dneva v dan napredujeta in da bosta v naslednjem letu spet med prvimi slovenskimi pari.« (GAIex) vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAM In po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 2130 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTI t STUDIOBREŽICE RADIO POSAVJE oddaja MKC TV vsak dan ob 18. In 21. uri NOVICI ŠPORT - KRONIKA NAS GlAS, 45 * 21. NOVEMBER 1996 STRELJANJE Robert Ferenčak (Kruno Brežice) najboljši v državi Na prvem kontrolnem tekmovanju v novi sezoni so se na osrednjem slovenskem strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani v nedeljo pomerili najboljši slovenski strelci z zračno pištolo. Med mladinci seje najbolje odrezal Robert Ferenčak (SD Kruno Brežice), ki je z doseženimi 549 krogi prepričljivo osvojil prvo mesto. Šesti Dejan Pavlovič (SD Kruno Brežice) s 523 in deseti Gorazd Cimperšek (SD H. Marok Sevnica) sta nekoliko zaostala za svojimi pričakovanji, a vseeno dokazala, da bo v prihodnosti nanju treba še kako računati. Člani se tokrat niso posebej izkazali, saj se nobenemu ni uspelo uvrstiti med prvo deseterico, če Izvzamemo Brežičana Roberta Kranjca, ki je s 574 krogi sicer zmagal, a nastopa za ljubljansko Olimpijo. Nastopili so: Ivan Tomše 546, Anton Ajster 534, Mirko Ognjenovič (vsi H.M.Sevnica) 52ftin Zdravko Krošelj (Kruno Brežice) 523. (ES) Jani H rova t tretji na kontrolki % X V soboto je bilo v Ljubljani odprto kontrolno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje služi selektorjem reprezentanc kot osnova za sestavo reprezentance. Najboljših deset iz tega tekmovanja se je uvrstilo na pozivno kontrolno tekmo, ki bo 30.11. Rezultati doseženi na obeh tekmah pa bodo dali reprezentante za bližnja srečanja z Hrvaško. Na tekmi so odlično nastopili tudi strelci H. Maroka in Kanje. Predvsem Je z tretjim mestom presenetil slovensko strelsko javnost Jani Hrovat iz Sevnice. Četrti mesti pa sta osvojili 17-letna Špela Arh pri mladinkah do 20 let in Gorazd Zorič pri mladincih (oba Kanja). Na 8. mesto sta se uvrstila Grabnarjeva (H. Marok) in Fridl (Kanja). Člani: 1. Debevc 591,2. Bukovec 587,3. Hrovat 586, Petrin 573, Župane 570. Mladinci: 1. Bah 582,2. Podtesnik 580,3. Žižek 577,4. Zorič 577,8. Fridl 574. (J-A-) Kanja : Heroj Marok (1740 : 1718) V Leskovcu so v nedeljo odstreljali preloženo tekmo tretjega kroga vil. slovenski strelski Igi sever. Poteg tega, da je bil to posavski derbi sta se po dosedanjih rezultatih sodeč pomerili najboljši ekipi v tej ligi. Favoriti vtem srečanju so bili Sevničani, ki so se letos okrepili z Tino Grabnar, ki je prišla k njim iz leskovške Kanje. Na koncu se je izkazalo, da so izkušnje strelcev Kanje, ki so lansko sezono streljali še v I. strelski ligi, večje in so na koncu zanesljivo zmagali. Pohvaliti je treba celotno ekipo Kanje, posebej pa še mladega Petra Fridla, ki je letos pristopil v Kanjo iz K runa Brežice. Peter je bil najboljši posameznik tega srečanja. Sicer pa je prvenstvo še dolgo in do konca se lahko zgodi še marsikaj. Strelci Kanje pa so po treh krogih prevzeli tudi vodstvo na prvenstveni lestvici. Kanja: Peter Fridl 582, Dejan Župane 580, Gorazd Zorič 578; Heroj Marok: Danilo Petrin • 578, Jani Hrovat ¦ 577, Tina Grabnar-563. (AA.) ALPINIZEM Plezali smo v kanjonu Paklenica Alpinisti in športni plezalci Posavskega alpinističnega kluba so se v prvih novembrskih dneh odpravili v hrvaško primorje, da bi v toplih krajih splezali kar največ smeri. Plezali so v prečudovitem kanjonu, ki se imenuje Paklenica, in opravili ponovitve številnih alpinističnih smeri. Gorazd Pozvek In Matej Zorko: Šaleška (5b, 140m) in Albatros (6a/AO, 350 m); Peter Sotelšekin Alenka Krejan: Mosoraška (5a, 350m), Domžalska (6a+, 120m) in Karabore (5b, 120m); Aleksandra Voglar in Andrej Založnik: Mosoraška (5a, 350m), Švicarska (6a+, 120m) in Karabore (5b, 120m); Aleksandra Voglar in Alenka Krejan: Tržiška (6a+, 200m); Peter Sotelšek in Matej Brezovšek: Petrova (6a, 120m) in Karabore (5b, 120m); Gorazd Pozvek in Aleksander Vegelj: Mosoraška (5a, 350m); Goraz Pozvek, Nejc Pozvek in Tadej Bernik: Karabore (5b, 120m); Andrej Sotelšek in Marko Bemk: Bears of toast (6c+, 10Om); Andrej Sotelšek in Aleksander Vegelj; Karabore (5b, 120m). Najmlajši plezalci pa so plezali predvsem športne smeri in preplezali: Matej Brezovšek: Saftv Sit (6a+, OS), Fteissige Vi (6a, flash), Jupi (6a+. OS) in Osterkeks (6a+, RP); Ma> .o E-.mite Achtung Steinsohiage (6c, OS), lnox (6b, OS) in Fteissige Vili (6a. OS); Tadej Bernik: Bine Maja (6a+, OS), Fteissige Vili (6a+, OS), lnox (6b, OS), Jupi (6a+, OS), Osterkeks (6a+, OS) in OO (6a+, OS); Nejc Pozvek: OO (6a+, OS), lnox (6b, RP), Osterkeks (6a t, OS), Bine Maja (6a+, OS). Fteissige Vili (6a+, OS), Safty first (6a+, RP) in Jupi (6a+, OS). (PAK) Dobro oborožen Senovčan Policisti PP Krško so na podlagi odredbe opravili hišno preizkavo pri M.M, roj. 1937, s Senovega, ki se je po najdbi sodeč dobro oborožil pred nevarnostmi. Policisti so našli avtomatsko puško, vojaško karabinko, pištolo, cev samokresa in veliko število nabojev različnih kalibrov. Ogenj uničil ostrešje in podstrešje V torek, 12. novembra, je prišlo zaradi kratkega stika podstrešju starejše stanovanjske hiše P. B., roj. 1949, z Jelenika pri Raki do požara, ki je uničil ostrešje in podstrešje, tako da znaša materialna škoda milijon tolarjev. Požar so pogasili gasilci krške poklicne gasilske enote, sodelovali pa so tudi gasilci GD Raka in več domačinov. Tatovi ponovno na delu V.M., roj. 1953, iz Pesjega je bila oškodovana z vlomom v osebno vozilo yugo, parkirano pri krški železniški postaji. Vlomilec je odnesel avtoradio znamke Pioneer, dva ovalna zvočnika in pet kaset. Poslovna enota novomeškega vodnega gospodarstva na Čatežu ob Savi je bila oškodovana zaradi tatvine radijske postaje, dvigalke za tovorni avtomobil in 10 litrov motornega olja. Prav tako je neznan storilec »obiskal« skladišče tekstila Trgovskega podjetja Posavje v Brežicah in iz dvorišča odnesel kartonasto škatlo, v kateri je bilo 300 kuhinjskih krp. Kanabis in pištole v sevniških hišah Kriminalisti UKS Krško in sevniški policisti so na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opravili tri hišne preiskave v Sevnici zaradi suma posesti mamil. Pri G. M. je bila zasežena manjša količina kanabisa, ODBOJKA Brestanica - Bled 0 : 3 (-5,-7,-14) V 4. krogu državne odbojkarske lige za kadetinje so se domača dekleta pred kakimi 100 gledalci v telovadnici OŠ Brestanica pomerila s lavoriziranimi Blejkami. V prvih dveh nizih so bile gostje premočne, v tretjem pa je domačinkam ob bučnem spodbujanju gledalcev z bojevito igro uspelo povesti s 14:7, kar pa ni zadostovalo za osvojitev niza. Naslednje srečanje pred domačim občinstvom bodo mlade Brestaničanke igrale 1 .decembra proti Kamniku. (Aleš Cvar) Razpis občinske lige v odbojki Športna zveza Brežice razpisuje občinsko rekreativno ligo v odbojki. Za tekmovanje v ligi se lahko prijavijo ekipe športnih organizacij, društev in klubov iz občine Brežice, vaške ekipe krajevnih skupnosti, ekipe podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Športna zveza Brežice sprejema pisave ekip do 25. novembra na naslov: Športna zveza Brežice, 8250 Brežice, pp 18 ali po faxu na št. 62-860. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: naziv ekipe, kontaktna oseba (vodja ekipe): naslov, tel. služba in doma ter poimenski seznam igralcev z letnico rojstva. Predvidoma 4.12.96 bo sklican sestanek z vsemi prijavljenimi ekipami, na katerem bi sprejeli Pravilnik ligaškega tekmovanja, višino prijavnine ter pripravili razpored tekem. sekretar Ivan Gerjevič Ženska odbojka se vrača v Brestanico Brestanica, 15. novembra - Mnogi starejši Brestaničani se še spominjajo časov pred 20 ali 30 teti, ko ste bili moška in ženska odbojka v tem kraju nadvse popularni. Po uspehih po navadi pride do prenasičenosti in zatona skoraj JU-JITSU Pričelo se je svetovno prvenstvo v ju-jitsu Posavci v Parizu Danes (v četrtek) se je v Parizu pričelo tretje svetovno prvenstvo v borilni veščini, imenovani ju-jitsu. Gre za nekakšno mešanico Juda in karateja, pri nas pa je kot samostojna panoga organizirana in registrirana od leta 1993. Ker je prvenstvo v Evropi, šteje slovenska odprava kar 21 članov, sedem pa jih prihaja iz vrst športnega društva Policist iz Krškega. V mešanem paru bosta nastopila Vanja Preskar (15) iz Globokega in Gorazd Kostevc (15) iz Župetevca, v ženskem paru pa Anita Strgar iz Globokega (16) in Mojca Škof (15) z Bojsnega. Kot trenerja omenjenih parov sta v Francijo odpotovala Brežičana Tine Bratanič in Damir Urek, tehnični dlrekor reprezentance pa je Stane Preskar iz Globokega. Od ponedeljka se je reprezentanca pripravljala v Tacnu, njen tehnični direktor pa nam je zaupal, da po tihem pričakujejo tudi kakšno medaljo. Ali bo katera pristala v krškem klubu, pa si ni upal napovedati. (ES) SAH Končano ekipno državno prvenstvo v šahu na Bledu Šahisti ŠK Triglav Krško so nastopali v I. državni ligi, ki je v celoti potekala na Bledu. Liga je potekala v obliki osemdnevnega turnirja, kar je zelo naporno, drago in velika obremenitev za igralce. Na takšen način tekmovanja je bilo izrečenih že veliko pripomb, vendar je IO ŠZ Slovence neobčutljiv za vse pripombe. Kot novincu je bil cilj ekipe obstanek v I. državni ligi, kar ji je tudi uspelo. Izpadli sta zadnji dve uvrščeni ekipi. Rezultat po krogih, ki ga je dosegel naš klub: I. krog -ŠK Triglav Krško: ŠD Iskra Tolmin (7.5:3.5); II. - ŠD Ptuj: ŠKTriglav Krško (5:6); III. - ŠKTriglav Krško: Ljubljanski ŠK (3:8); IV. -ŠK Piramida Maribor: ŠKTriglav Krško (7:4); V. - ŠK Triglav Krško: ŠD Nova gorica (5.5:5.5); VI. -ŠS Tomo Zupan Kranj: ŠK Triglav Krško (6.5:4.5); VII. krog - ŠK Triglav Krško: ŠD Radenska Pongrad (8.5 :Z5). KRONIKA precizna tehtnica z utežmi, namenjena tehtanju droge, in dva naboja za pištolo. Pri O. M. je bila zasežena plastična posodica z ostanki kanabisa, pištola svinčnik in 51 pištolskih nabojev. Pri hišni preiskavi pri P. S. je bila najdena ročna bomba M-52, 74 plinskih nabojev in nekaj posušenih delcev kanabisa. Streli v zrak umirili Rome Pred dnevi so policisti PPP Krško ustavljali vozilo, v katerem je bilo pet Romov. Voznik B. H. je peljal do romskega naselja Kerinov Grm pri Gorici, kjer so policisti hoteli izvesti postopek zaradi storjenega prekrška. Romi so jim to fizično preprečili, zato so jih »možje v modrem« s strokovnimi prijemi obvladali. To pa so opazili drugi Romi, ki so prišli iz bližnjega naselja. Skupina 50 prebivalcev romske skupnosti je hotelo fizično napasti policiste, ki so to preprečili z opozorilnim strelom iz službenega orožja. Romi so se razbeželi, policistom pa je uspelo zadržati samo enega. Zoper osumljene bo napisana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Orožje v roki, kanabis v vozilu in stanovanju Policijska patrulja PP Sevnica je v sredo, 13. novembra, ob 2. uri zjutraj pri opravljanju nalog javne varnosti v Sevnici oz. kontroli parkirnih prostorov opazila vozilo z ljubljansko registrsko oznako. Ko je voznik opazil policiste, je odpeljal po sevniških ulicah, kasneje pa se je ustavil pred hotelom Ajdovec. Pri legitimiranju oseb v vozilu sta policista opazila, da ima P.R., roj. 1970, iz Sevnice pod oblačilom predmet, podoben pištoli. Ko je policist ugotovil, da gre res za strelno orožje, ga je P.R. odrinil, prijel za pištolo in jo vlekel iz toka. Policist je s strokovnim prijemom uspel onemogočiti uporabo pištole znamke CZ M57, ki jo je imel P.R., kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je bil naboj v cevi, v nabojniku pa še osem nabojev. Pri pregledu vozila je bilo na tleh pred sovoznikovim sedežem najdenih več rastlinskih delcev zelene barve, ob vozilu na tleh pa je bila najdena ročno napolnjena cigareta s vsakega športa in tako je bilo tudi tu. Po letih mrtvila, ko je v teh krajih živete kvečjemu kakšna rekreativna ekipa, je vse več resnih znamenj, da se ta popularni šport ponovno vrača v na igrišča. Na to nas opozarjajo mlade odbojkarice, ki letos prvič nastopajo v kadetski ligi. Ekipo trenira in vodi Aleš Cvar, učitelj športne vzgoje na OŠ Brestanica: »Pred tremi leti sem prišel na šoto poučevat športno vzgojo in sem tam srečal skupino rekreativk, med katerimi jih je bilo kar nekaj iz nekdanje uspešne generacije. Opazi sem, da je med učenkami zelo veliko zanimanja za ta šport. Organiziral sem odbojkarski krožek in danes vem, da je bil to zadetek v polno. V lanskem letu smo začeli malo bolj resno trenirati, letos pa smo se vključili v kadetsko ligo. Tekmovanje je organizirano v štirih področnih ligah s po sedmimi ekipami. Dekleta so zelo mlada, saj so stara 15,16 tet, imajo pa veliko volje, veselja in tudi talenta. Treniramo štirikrat tedensko, v zgodnjih popoldanskih urah, ko se vrnejo iz šote. Imamo zelo veliko podporo staršev, krajanov in sponzorjev, žal pa smo naleteli na gluha ušesa pri športni zvezi v Krškem. Delo mislimo nadaljevati resno, zato za temi kadetinjami že zori nov rod odbojkaric, kar dvajset Jih je iz 4., 5. in 6. razreda.« Sedanji rod odbojkaric sestavljajo: Manca Vaš, Meltta Kovačič, Špela Slapšak, Petra Bezjak, Monika Vodopivc, Karmen Les, Tatjana Ribič, Urška Mlinaric, Sanja Macur, Sladjana Kopren, Nataša Požeg in Maša Mlinarič.ffoni) KARATE Brestaničanom enajst kolajn Konec tedna so brestaniški mladi karateisti v Ljutomeru sodelovali na drugem turnirju mladih tekmovalcev za pokal Slovenije. Bera je bila izvrstna, saj so domov prinesli kar enajst kolajn. Z dvema zlatima (v katah in bojih) se je najbolj izkazala 13-letna Karolina Racman iz Anž pri Brestanici, ki bo konec meseca branila barve Slovenije na letos najmočnejšem evropskem turnirju mladih od 9 do 19 let v nemškem Nuembergu. Naj še dodamo, daje na nedavnem državnem prvenstvu Brestaničan Jože Pire v bojih (do 60 kg) osvojil bron. Rezultati: - kate, malčki (deklice tet. 87 in 88); 2. ekipno (Lader, Abram, Erjavec); posamezno letnik 87:3. Tina Abram, 4. Jasmina Erjavec; letniki 88:3. Marija Leden ml. deklice: 3. ekipno (Požun, Erjavec, Medvešček) - posamezno: 2. Vesna Požun, 4. Sandra Medvešček, 6. Marina Radič, 8. Jasmina Erjavec; ml.dečkf: 7. Primož Požun; st. deklice: 1. Karolina Racman, 2. Daniela Grilc; boji, ml.dečki do 35 kg: 3. Primož Požun; nad 50 kg: 3. Darko Tubak; sL deklice do 45 ko.: 1. Karolina Racman, 2. Daniela Grilc. Končna razvrstitev: 1. ŠK Piramida Maribor -13. točk, 2. Ljubljanski ŠK -13. točk, 3. ŠD Nova gorica - 8. točk, 4. ŠK Triglav Krško - 7. točk, 5. ŠS Tomo Zupan Kranj - 7. točk, 6. ŠD Ptuj - 6. točk, 7. ŠD Radenska Pongrad Murska sobota - 2. točki in 8. ŠD Iskra Tolmin - brez točk. Pokal Milana Maj ena krškim šahistom Boštanj, novembra - Šahovski klub Milan Majcen Sevnica je organiziral ekipni in posamezni hitropotezni šahovski turnir v počastitev praznika občine Sevnica '96. Nastopilo je 9 ekip oziroma 25 tekmovalk in tekmovalcev. Ekipno je slavila prva ekipa ŠK Triglav Krško pred ekipo ŠK Milan Majcen Sevnica I in ekipo Milan Majcen Sevnica II. Četrto mesto so osvojili šahisti sevniškega društva invalidov, peto pa ekipa Trebnjega. Med posamezniki je bil najboljši mojstrski kandidat Toni Kos (ŠK Triglav Krško), ki je slavil pred Zvonkom Mesojedcem (ŠK Milan Majcen Sevnica) in Andrejem Brcarjem (ŠK Trebnje). Sledijo Rudi Šoper (ŠK Milan Majcen Sevnica), Mirela Ahmatovič in Gorazd Novak (oba ŠK Triglav Krško). (Zapisal: Janez Blas) tobakom, pomešanim z zelenimi rastlinski delci. Kriminalisti so ugotovili, da gre za kanabis. Policisti so v nadaljevanju postopka pri P.R. na domu našli doma izdelan dušilec zvoka za omenjeno pištolo, tri manevrske naboje in nekaj semen konoplje. Osumljenemu P.R. je bila odvzeta prostost in bo zoper njega podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, zagotovo pa se bo moral zagovarjati tudi zaradi posedovanja kanabisa. Najprej pretep, nato še rop Albanski državljan S.S. in P.L., državljan BiH, ki sta 10. novembra ilegalno prestopila državno mejo v bližini Nove Gorice, sta se s taksijem pripelja do motela Čatež, kjer sta prenočila. Naslednji dan sta okoli 22. ure v brežiškem lokalu Sokol kršila javni red in mir, zato sta bila odstranjena iz lokala. Zunaj sta se najprej sprla, kasneje pa tudi stepla. Po pretepu je P.L. močno vinjenemu S.S. iz hlačnega žepa vzel črno denarnico s 1.000 DEM, 450 USD, 200.000 ITL ter suknjič z albanskim potnim listom. Roparja P.L. policisti še iščejo. Korajžnež odpeljan na hladno V četrtek, 14. novembra, ob 13.30 je R.K, roj. 1948, iz Anž v gostinskem lokalu Lurd v Brestanici razbijal kozarce, kričal na goste in jih izzival k pretepu. Tudi ob prihodu policistov PP Krško ga korajža ni minila, saj jim je namenil nekaj žaljivk in jim tudi grozil. Policisti so kršitelja javnega reda in miru odpeljali s seboj »na hladno«, kjer je preživel preostanek dneva. Tatovi obiskali Rdeči križ, Študentski servis in odvetnika Neznani storilec (morda jih je bilo več) so vlomili v prostore Rdečega križa Slovenije, Območna organizacija Krško, vendar niso odvzeli ničesar. Domnevno isti storilec oziroma storilci pa so obiskali tudi prostore Študentskega servisa Maribor, Poslovna enota Krško. Tudi od tu niso odnesli nič. Svoje potepanje so »skromni« tatovi zaključili v pisarni odvetnika D.D. v Krškem, kjer jih tudi po podrobnem pregledu pisarne, ni nič zanimalo. Morda jim je bilo dolgčas, pa so preizkusili svoje vlomilske sposobnosti. _______________ Ni nujno, da so pisci kronik tudi sami kroniki. NAŠ GLAS, 45-21. NOVEMBER 1990 MALI OGLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d .0.0., s.p. In društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja In Investicije. Tel.: 62-501. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8x11 m), primeren za skladišče alf mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddamo prostor v Krškem na CKŽ 30 (37 m2), primeren za bivanje ali poslovno dejavnost. Tel.: 80-545. V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2), v prvem nadstropju stanovanjske hiše, v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Flndrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V najem vzamem poslovni prostor, primeren za trgovino z živili, pod ugodnimi pogoji, na območju posavske regije. Tel.: 22-743 (Renata). V Brežicah aH bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. Stanovanje v Krškem (na Resi), dvoinpolsobno, novejše, odlična lokacija, prodam. Tel.: 33-494. V Krškem prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za manjše, lahko za garsonjero. Tel.: 87-070. Kupim hišo ali zazidljivo parcelo na Senovem, Brestanici ali bližnji okolici. Tel.: 70-521. Prodam vinograd In sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/ 678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Flndrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Nexla GLX 1,516 V, letnik 10/ 95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 aH 62-644. Prodam zastavo 101. Tel.: 43-237. Prodam Z 850, letnik 85, registracija potekla, vozen ter čoln Elan GT 402 z volanom, z ali brez prikolice. Tel.: 69-007. Kombl IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/ 645-838. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31-092. Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z Jogijem, hojico, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBI SKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) • pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CK016, Senovo. Ugodno prodam spalnico, masivni les - hrast. Tel.: 32-768. Sedežno garnituro, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel.: 0609/632-556 (popoldan). Ugodno prodam novo kuhinjo Zala (Svea Zagorje), staro tri mesece, spodnji elementi še zapakirani. Možno obročno odplačevanje. Tel.: 21-210 Int. 650 (do 15. ure), po 16. url: Titova 86, Senovo -Ristič. Slike, akrll na platnu, slikarke Silvi Magvar, naprodaj.Ogled Krško, Pavlinova 17. Tel.: 33-441. Ugodno prodam športno torbo Sergio tacchinl, novo ter sobno vitrino. Tel.: 21-628. Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492. Prodam trajnogorečo peč Plamen Magma 7 - uporabno. Tel.: 62-726. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam ameriškega kokeršpanjela, starega 3 mesece. Tel.: 22-208, 21-046. Prodam deset tednov stare mladiče, mešančkl škotska ovčarka-nemški ovčar. Tel.: 21-628. Odojke, okrog 30 kg, domače reje, prodam. Lahko zakoljemo in očistimo ali za nadaljno rejo. Tel.: 78-365. Nudimo osebne aH manjše tovorne prevoze s kom bi jem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) aH 32-279 (Žnldaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Likam na vašem domu. Perilo lahko tudi odpeljem In zlikano pripeljem. Tel.: 71-170 (dopoldan). Sprejmem kakršno koli delo na domu, brez predplačila. Tel.: 31-325. LLFILMSKI SPORED »Kino servis« Brežice 21., 22., 23. in 24. XI. Ob 18. in 20. tiri in 25. XI. ob 20. uri: STR i PTE ASE, komedija 26. XI.: ni predstav 27. XI. ob 20. uri: FENOMEN, melodrama Kulturni dom KrSKo 22. XI. ob 20. uri in 24. XI. ob 18. uri: V OBJEMU S TUJCEM, erotični triler Kino Kostanjevica 23. XI. ob 20. uri: BARB WIRE, akcijski spektakel 24. XI. ob 20. uri: HUDIČEVKI, triler Kino Šentjernej 22. XI. ob 18. uri: BARB WIRE, akcijski spektakel 22. XI. ob 20. uri: HUDIČEVKI, triler tel/fax:0608/81-709 AXA 1995 GLEJTEJ roouiUJlE INTERNI KANAL CATV NHM Sevnica 3.000,00 SIT/teden NAROČNIKE SO MALI OGLASU BREZPLAČNI ^ % %fe Valantitevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323 300 Tolsta: 4386 00/342 004 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo doklar nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 ura. OBČINA KRŠKO objavlja Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št.45/95), zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št.30/93) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna RS (Ur. list RS, št. 19/94), objavlja Sklad RS za razvoj malega gospodarstva s soglasjem Ministrstva za gospodarske dejavnosti in v soglasju z bankami: 1. Mariborska hranilnica in posojilnica, d.o.o., Maribor 2. LB Pomurska banka, d.d., Murska Sobota 3. Splošna banka Koper, d.d., Koper 4. NKBM področje Nova Gorica, d.d., Nova Gorica 5. Istrska hranilnica in posojilnica, d.o.o., Ljubljana 6. Poštna banka Slovenije, d.d., Ljubljana - samo za kratkoročna posojila 7. UBK banka, d.d., Ljubljana 8. Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto 9. Hranilnica LON, d.d., Kranj Banka 10. VIPA, d.d., Nova Gorica 11. LB banka Zasavje, d.d., Trbovlje 12. Banka Celje, d.d., Celje 13. LB Koroška banka, d.d., Slovenj Gradec, javni razpis za kreditiranje projektov iz sredstev, pridobljenih iz naslova zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št.45/95) 1. PREDMET RAZPISA Na podlagi zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS, št. 18/91), odredbe o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva, zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnin, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 45/95) ter predpisov, navedenih v uvodnem delu razpisa, bo Sklad RS za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z zgornjimi bankami dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva. 1.000.000.000 SIT, 204.840.013 SIT. Znesek kreditiranja je: za dolgoročne kredite -za kratkoročne kredite - 2. MERILA IN POGOJI 2.1. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih zakona o razvoju malega gospodarstva. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki zagotavljajo naslednje cilje: - povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov, - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih, - pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva, - pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, ¦ pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja, - pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacijah. Prosilec lahko vloži vlogo za posojila, če znaša predračunska vrednost njegove investicije največ 800.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave razpisa. Maksimalna višina kredita je lahko največ 50 % predračunske vrednosti. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt samo enkrat. Posojila lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Med viri financiranja ima lahko prosilec tudi druge vire financiranja le na osnovi predhodnega soglasja sklada. Program mora izpolnjevati naslednje pogoje: - donosnost (profitabilnost) programa, za katerega se dodeljujejo sredstva, - likvidnost za celotno ekonomsko dobo, -zaprto finančno konstrukcijo po cenah v konvertibilni valuti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave razpisa. ?? Marta; 1. obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev; 2. konkurenčnost; 3. tehnološka naravnanost; 4. inovativnost; 5. vpliv na okolje; 6. dejavnost; 7. razvojni vidik; 8. dobičkonosnost; 9. izvozni vidik; 10. lastna udeležba; 11. vrsta naložbe; 12. podpora v regiji; 2.3. Kreditni pogoji: Odplačilna doba: 1. dolgoročni krediti se odobravajo za dobo vračanja, M je odvisna od poslovnega vračanja in od poslovnega načrta in narave vlaganja, vendar ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa; 2. moratorij: do enega leta oz. na osnovi soglasja bank; 3. obrestna mera: TOM + 0,6 % letno; 4. stroški kredita: 0,7 % od zneska odobrenega posojila; 5. zavarovanje kredita: v skladu s pogoji bank. 3. VSEBINA VLOGE: 1. obrazec sklada; 2. poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razvidno še: a) finančna konstrukcija; b) donosnost in likvidnost projekta; c) čas vračanja vloženih sredstev; d) ostali pričakovani ekonomski učinki; e) plan trženja; 0 tehnično-tehnološki vidik; g) možnost novih zaposlitev; 3. dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih (za gospodarske družbe BON-3 podatki o sorventnosti in boniteti za tekoče leto od krajevno pristojne Agencije za plačilni promet, za SP potrdilo o plačanih davkih od krajevno pristojne izpostave RUJP); 4. pisno izjavo o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni; 5. za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami; 6. za SP fotokopija priglasitvenega lista - obrazec 1/1,1/1 -potrjenega od krajevno pristojne izpostave RUJP; 7. za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja; 8. za vse prosilce fotokopijo odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, daje odločba v postopku pridobitve; * 9. za vse prosilce navedbo števila zaposlenih, s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav delavcev v zavarovanje (M 112); 10. notarsko overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje, star manj kot 30 dni; 11. podatki o izdelovalcu poslovnega načrta in njegove reference; 12. sklep banke, naknadno pridobljen v postopku. 4. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Štefanova 5,1000 Ljubljana, tel. 061/217-872. Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev oziroma najkasneje do 1.12.1996. Sklad bo v sredstvih javnega informiranja objavil datum, ko bodo namenska sredstva porabljena. Vse prosilce obveščamo, da mora vloga vsebovati vso zgoraj navedeno dokumentacijo za posamezen status prosilca. Če vloga ne bo vsebovala te dokumentacije, se zavrne. Ravno tako se zavrne neustrezna vloga in tista, ki prispe po uradnem obvestilu sklada o porabi sredstev. Upravni odbor sklada bo obravnaval in odločal le o vseh popolnih in ustreznih vlogah s pozitivnim sklepom banke, ki je bil naknadno pridobljen v postopku. Strokovna služba sklada bo najkasneje v roku 15 dni po odločitvi upravnega odbora dostavila prosilcem sklep o odločitvi. Vse ostale informacije bodo na voljo pri informacijski službi Sklada RS za razvoj malega gospodarstva. ZADNJA NAS GLAS, 45-21. NOVEMBER 1996 KD Savaprojekt Krško Slovesen zaključek uspešne tekmovalne sezone Tehnični vodja Žnideršič in trener Kajba, gonilni sili KD Savaprojekt Veliki Podlog, 16. novembra - V gasilskem domu je Kolesarsko društvo Savaprojekt iz Krškega pripravilo zaključek kolesarske sezone. Tekmovalci, tako mlajši kot starejši, so se najprej predstavili na klubski dirki, ki je bila promocijske narave, zato tudi zmagovalec ni pomemben. V nadaljevanju pa je KD Savaprojekt na občnem zboru dobilo nove organe društva, za predsednika sveta in hkrati društva pa je bil izvoljen Danilo Siter, župan občine Krško. Pred časom smo že poročali, da so kolesarji Savaprojekta s svojimi uspehi že presegli organizacijske in finančne možnosti društva, zato so se odločili, da pristopijo, k projektu razvoja kolesarskega športa v občini, ki trenutno poteka. Podpisano je bilo pismo o nameri, prav tako tudi nekaj pogodb, vseeno vodstvo kluba še ni povsem zadovoljno. Stojan Kajba, trener krških kolesarjev, je z rezultati svojih varovancev sicer zadovljen, potem pa pravi, da ne povsem, kar je tudi značilni komentar številnih trenerjev. Vse selekcije kolesarjev Savaprojekta so se v letošnji sezoni udeležile 116 tekmovanj, kar dvanajstkart pa so stali na stopničkah. V svojih vrstah imajo državnega prvaka v vožnji, zmagovalce posameznih dirk, ekipa Savaprojekta pa je zmagovalec kriterija slovenskih mest, v pokalu Slovenije pa so zasedli 5. mesto. Stojan Kajba: »Z rezultati sem in nisem zadovoljen. Treba bo iti še bolj proti vrhu. Fantje so dokazali, da so v Krškem doma dobri kolesarji. Napredek je viden, saj smo izboljšali statistiko za preko 50 odstotkov.« (GAIex) cestni »SONČEK« - Društvo za cerebralno paralizo Posavja Člani društva za cerebralno paralizo Posavja, ki trenutno vključuje okrog 100 otrok, pripravljajo novoletno obdaritev otrok, vendar se ob tem srečujejo s številnimi finančnimi težavami, kar pri delovanju društev ni redek pojav. Zato se obračajo na vse ljudi, ki so s svojimi prispevki pripravljeni pomagati ter s tem osrečiti obolele otroke. Svoje prispevke lahko nakažete na žiroračun društva 51600-678-72156, za kar se vam že vnaprej zahvaljujejo. Društvo za cerebralno paralizo Posavja, s sedežem v Krškem, CKŽ 11, je eno od šestnajstih društev, vključenih v Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ustanovljeno je bilo decembra lani. V društvu se združujejo osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi ter njihovi svojci in strokovni delavci. V društvenih pravilih so zapisane zelo pomembne naloge, ki temeljijo na integraciji oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi v življenje širše družbene skupnosti. Pri tem delovanju pa najpogosteje pogrešamo razumevanje, podporo in seveda finančno pomoč. Pri izpeljavi naših nalog pa potrebujemo podporo javnosti ter sponzorje in darovalce prostovoljnih prispevkov. Vsem, ki nam boste pomagali pri izvajanju našega poslanstva zagotavljanja enakih možnosti osebam s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, kot jih imajo drugi ljudje - na vseh področjih in v vseh življenjskih obdobjih, v njihovem imen iskrena hvala. Vremenoslovci so za ta teden napovedovali sneg do nižin. Kmetje, ki jim je vsak sončni žarek dobrodošel, so zato pohiteli še z zadnjimi poljskimi opravili in zemljo pripravili na zasluženi zimski spanec. Koncert Pihalnega orkestra Videm s solisti Krški pihalni orkester Videm, ki je na lanskoletnem najvišjem državnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Mariboru dosegel izjemen uspeh, saj je svoje dolgoletno delo kronal z zlatim odličjem v koncertni skupini, tudi sedaj ne počiva. S sobotnim solističnim koncertom, ki ga pripravljajo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega doma Krško, se bodo predstavili zvestim poslušalcem in ljubiteljem orkestralne glasbe, s tem pa bodo tudi zaokrožili niz letošnjih prireditev. Pred njimi je namreč že novo obdobje z novimi izzivi. Na koncertu se bodo ob Pihalnem orkestru Videm pod taktirko prof. Draga Gradiška predstavili še domači solisti in gost David Špec, solist na trobenti, član Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. »Ta koncert smo načrtovali že spomladi, vendar smo ga zaradi drugih prireditev, ki smo jih organizirali, morali preložiti na jesenski čas. Program, ki ni tako zahteven, je namenjen širšemu krogu poslušalcev, ki bodo z nami preživeli lep večer, njihova prisotnost na koncertu pa je za nas edina nagrada,« poudarja dirigent Gradišek. Orkester Videm bo že v naslednjih dneh začel intenzivne priprave na nastop na svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov, ki bo julija prihodnje leto na Nizozemskem, vzporedno pa bodo potekale tudi priprave na praznovanje 40-letnice delovanja orkestra. Krški glasbeniki, ki sestavljajo Pihalni orkester Videm, so si z mariborskim odličjem priigrali vizo za nastop na najelitnejšem svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov, o njihovi kakovosti pa se prepričajte že to soboto ob 19.30 v veliki dvorani krškega kulturnega doma. Ne bo vam žal. (GAIex) OB KOFETKU Veliko priznanje posavski atletiki Petra Radišek in Luka Planine atleta leta Na prireditvi osrednje slovenske atletske zveze sta Ljubljana, 14. novembra - vsekakor izredno priznanje tako mesto. V tej kategoriji je izvrstno v Ljubljani dobila priznanje tudi njuna trenerja Atletska zveza Slovenije je na dobro organizirani prireditvi ob koncu letošnje sezone v nadvse prijetnem vzdušju v dvorani ljubljanskega hotela Austrotel razglasila najboljše atlete in atletinje vseh kategorij za leto 1996. To visoko priznanje sta v pionirski kategoriji letos prejela kar dva posavska atleta, Petra Radišek iz Orehovega pri Sevnici, članica AK Sevnica, ter njen vrstnik iz Krškega Luka Planine, ki tekmuje za AK FIT Brežice. Naziv »naj atleta« je zanju kot za njuna trenerja, Rafka Povheta in Henrika Omerzuja, ki sta prejela posebni priznanji za trenerske dosežke, pa tudi za vso posavsko atletiko, ki igra v slovenskem, pa tudi mednarodnem prostoru vedno vidnejšo vlogo. Med najboljše slovenske atlete so strokovnjaki uvrstili še tri tekmovalce iz posavskih klubov. Izvrstnemu Juriju Rovanu, ki je julija letos v Velenju s palico dosegel nov državni rekord 551 cm so med člani namenil peto mesto, sprinterju in tekaču čez ovire, pionirju lliji Trajkovskemu (oba AK FIT Brežice) pa šesto tretje mesto zasedel Sevničan Borut Veber, državni pionirski prvak v tekih na 1000 in 2000 m ter v krosu. Pretekli četrtek bo zato v zgodovino obeh posavskih atletskih klubov zagotovo zapisan z zlatimi črkami. In kaj pravita ob tem izrednem priznanju posavska najatleta Slovenije? Petra Radišek, 15 let, doma iz Orehovega pri Sevnici, članica AK Sevnica: »Priznanja sem res zelo vesela, še posebej, ker ga nisem pričakovala, kajti v igri je bilo veliko atletinj iz različnih disciplin. V sevniškem klubu treniram tri leta, moj trener je Rafko Povhe, najraje pa tečem na 600 in 800 metrov. Sedaj obiskujem prvi letnik 1. gimnazije v Celju, letošnja sezona pa je bila zame res nadvse uspešna. Postala sem državna prvakinja na 400, 600 in 800 metrov ter pretekli mesec še v uličnem teku v Brežicah, prva pa sem bila tudi na krosu Dela. Enak uspeh sem dosegla še na Igrah treh dežel, ko sem v italijanskem Tržiču (Monfalcone) za slovensko reprezentanco zmagala v teku na 800 metrov. Za najboljši dosežek po rezultatu štejem čas 59.63 na 400 m, kakih posebnih načrtov za prihodnost pa ta trenutek nimam. Tečem rada in želim si, da bi še napredovala ter morda kdaj nastopila tudi na tako velikem tekmovanju, kot je evropsko prvenstvo.« Luka Planine, 15-letnik iz Krškega, se ukvarja z atletiko že od šestega razreda osnovne šole, njegov trener v atletskem klubu FIT Brežice pa je priznani strokovnjak Henrik Omerzu. »Naslov atleta leta mi veliko pomeni. Bil sem zelo presenečen, od vseh pa sem zmagal z najmanjšo razliko, saj sem zbral le dve točki več od drugouvrščenega. Obiskujem prvi letnik brežiške gimnazije, med svoje najboljše letošnje atletske dosežke pa štejem tretje mesto na državnem dvoranskem prvenstvu za starejše mladince, kjer sem v skoku v višino dosegel osebni rekord 194 cm, kar je enako moji telesni višini. Zelo sem se veselil tudi zmage na Igrah treh dežel v Italiji, kjer sem branil barve slovenske reprezentance. Za svoje dosežke bi se rad zahvalil trenerju Henriku Omerzju, ki je z mano vztrajal kljub vsem poškodbam, ter staršem in klubu, v katerem so me vsi spodbujali. Želje? Rad bi čim prej »pogledal« čez dva metra.« (ES)