n
I
I
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00 |
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
j
GLAS NARODA
Iistislovenskih Jelavcevy Ameriki*
The largest Slovenian Daily in the United States..
Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000

TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 48. — STEV. 48.
NEW YORK, SATURDAY, FEB RUARY 27, 1932. — SOBOTA, 27. FEBRUARJA 1932
VOLUME XXXZ. — LETNIK XXXX.
RDEČA ARMADA JE PRIPRAVLJENA NA VOJNO
RDEČA ARMADA BO POŠTENO ODGOVORILA NA VSE POSKUSE IMPERIJ AL1ST1ČN1H DRŽAV
General Bluecher opozarja na patriotizem. — Bela armada kuje napad. — Rusi bodo z vsemi silami in z vsemi pripomočki branili mejo. — Kitajski generali so sklenili, da se bodo bojevali Proi Japonski za Mandžurijo. — Japonce hočejo za vsa-ko ceno pognati iz dežele.
"Stalinu se trese prestol"—pravi Trocki
LONDON, Anglija, 26. februarja. — Daily filxpress prinaša poročilo, da so se vsi kitajski generali zedinili v tem, da poženejo Japonce iz Mandžurije in Sanghaja.
Isti list naznanja, da je bil general Cang Kai-šek izvoljen, da bo poveljeval močni vojski proti Japoncem v Mandžuriji, general Feng Yuhsiang pa je bil' imenovan za poveljnika vojske, ki ima nalogo braniti Sanghaj.
Poročilo tudi pravi, da je kitajska vlada izdala povelje za aretacijo bivšega kitajskega cesarja Henryja Pu-yi, ki je bil imenovan za vladarja Mandžurije.
"Vse nasprotne stranke na Kitajskem so sklenile, da pozabijo na vsa svoja nasprotstva in združijo vse svoje moči, da preženejo Japonce", pravi poročilo v Daily Expressu.
MOSKVA, Rusija, 26. februarja. — Poveljnik ruske armade na Daljnem iztoku, general Bluecher, je ob priliki obletnice ustanovitve rdeče armade pri zborovanju vladnih voditeljev v Karabavsku iz javil, da je sovjetska armada vsak čas pripravljena skočiti na noge in braniti rusko mejo proti vsakemu vpadu ruske bele armade ali pa proti armadi kake tuje države.
Njegov govor je pokazal, kako navdušeno je patritično mišljenje prebivalstva ob meji Mandžurije.
Stalna ruska vojska šteje pol milijona vojakov, rezerva pa 4,500,000.
"Rdeča armada pazno, mirno in zaupljivo varuje sovjetske meje," je rekel general Bluecher. Pošteno bo odgovorila vsem imperialističnim poskusom," ki bi hoteli ovirati delo naše dežele.
"Nikdar ne bomo dovolili, da bi bele garde ali pa imperijalistični dihurji stopili s svojimi umazanimi nogami na našo socijalistično zemljo, ali pa na naša kolektivna polja. Naša vojska na Daljnem iztoku, ki se je posebno ojačila zadnja leta in ki je ojunačena vsled zadnjih bojev, je vsak čas pripravljena, da brani deželo."
Rusko časopisje zatrjuje, da Japonci organizirajo in zbirajo rusko belo armado za napad na Vladivostok, ki se nahaja na koncu mandžurske vzhodne železnice. Bela armada naj bi napadla Rusijo na enem kraju, Japonska pa na drugem.
Japonska je prosila rusko vlado za dovoljenje, da bi smela rabiti kitajsko železnico za prevažanje vojakov do Imyampo in Pograničnaje. Namestnik zunanjega ministra Leo M. Karahan je odgovoril, da pride pri tem v poštev politično vprašanje, kajti polovica železnice je last Kitajske.
Karahan je tudi vprašal japonskega poslanika Koki Hirola, koliko je resnice na poročilih, da kažejo vojaki bele ruske armade vedno večjo delavnost ob ruski meji s posebnim podpiranjem Japoncev, kar je v nasprotju z izjavo japonskega poslanika zunanjemu komisarju Maksimu Litvinovu, da Japonci ne bodo podpirali ruskih izgnancev.
Karahan je tudi vprašal japonskega poslanika glede novo vstanovljene mandžurske države in oblike vlade.
BOJI MED KITAJCI IN JAPONCI
Japonci so hoteli zavzeti par važnih strategičnih točk, pa so jim Kitajci prekrižali račune.
Šanghaj, Kitajska, 27. febr. — Malo prod jutranjo zoro so zaee-le kitajsko baterije v Cape j u obstreljevati japonske postojanke. »Japonski topovi so odgovarjali z ognjem. toda proti Kitajcem niso vrgli toliko granat kot jih je bilo vrženih z nasprotne strani.
Proti severu so bili Japonci bolj delavni. Oh pol osmi h zjutraj so zii*"•!']i 7, vHiki.nii topovi obstreljevati kitajsko fronto pri Klang-
uanu.
Na grožnjo Japoncev, da bodo obkolili važne strategi«"ne točke na fronti < "apej-Woosung, so odgovorili Kitajci s protinapadom, vsled eesar so se morali Japonci umakniti.
Sinoči hi se bdo Japoncem kma-To posrečilo obkoliti Kiangwan. Ta moan jo kitajsko posadko so hoteli odrezati in jo izstradati.
Opolnoči je bil položaj za kitajsko dvetnajsto armado narav-1 nost obupen. Treba je bilo vpri-! zoriti napad, da se vzdrži zvezo med hrabrimi branilci in njihovim zaledjem. 'Xapad je popolnoma u-»spcl. Kitajci so obdržali Kiang-vvan ter zavzeli poleg tega še mesto Miaohunghen.
General Tsai Ting je priznal.! da Kitajci niso posebno napredo- J vali. da se pa boji zanje zelo u-j pod no* razvijajo.
Japonci sa vprizorili včerajšnji, napad v namenu, da maščujejo smrt nekega stotnika. Napad je vodil neki poročnik, kateremu se je posrečilo pomaknit'! japonsko fronto za sto metrov bližje Kiang-\vann.
Izgube tekom dne in tekom noči so bile na obeli straneh zelo velike.
Japonsi so danes izjavili, da bodo izpreniciuli svojo taktiko ter se pripravljajo na večjo ofenzivo pr«>ti ('apej-Woosung fronti
Urzojavke iz Tokia naznanjajo, da bodo imeli Japonci kmalu v Šanghaju cel a rata dni zbor pod poveljstvom generala Sirakava. Dve diviziji se že nahajata na poti. dočim tri liadaljne mobilizirajo.
Najnovejša taktika Japoncsv je. obkoliti vse važnejše kitajske postojanke in hranilce izstradati.
Neki visoki japonski častnik je rekel: — t'e jih z bombami ne,bomo m op I i premagati. jih bomo pa z lakoto.
"North China Daily News'* poroča. da se bo še danes ir'.krealo v Šanghaju precej japonskega vojaštva. Prva bo dospela enajsta divizija, za njo štirinajsta, proti koncu drugega tedna, pa še nadalj ne tri. To bo najmočnejša tnja armada. ki se je kdaj nahajala na kitaiskilh tleh.
Včeraj se je završilo med kitajskimi in japonskimi letalci več spopadov.
" Tzza 28. januarja, ko so se začele Kavražnosti .je zapustilo več
kot 15.000 Japoncev Nanghaj. Pobrali so svoje imetje in odpotovali v domovino.
Kitajske oblasti so doznale. da Japonci love kitaj*}* civiliste, kateri morajo nato v senei bajonetov opravljati razna dela za japonsko vojaštvo.
0DG0DEN0 USMRČENJE
Gordon bi moral umreti na električnem stolu.— Governer Roosevelt je zadnjo minuto odložil usmrčenje za en teden,
Sig Sing, N. Y., '2G. februarja. Malo minut pred enajsto uro v četrtek ponoči je governer Roosevelt že četrtič odložil usmrčenj;? Benjamina Oorclona na električnem stolu. Dvajset minut pozneje bi bil Gordon že mrtev, ako ne bi bil Roosevelt naznanil jetniškemu wardenu. da se usmrčenje preloži.
Dva njegova tovariša, ki sta tudi bila obsojena m smrt na električnem stolu, sta bila pomi-loščenu na dosmrtno ječo.
Morilca Thomas Tobin in Joseph Devore sta pozdravila ]»omi-loščenje z velikim veseljem.
—	To je dobro, -— je vzkliknil Tobin.
—	Kako lepo je to. — je rekel Devore.
—	-Toda nikakor ne izgleda lepo za mene. — je siknil Gordon.
Ob 10.40 je prejel warden Levvis E. Lawes telefonsko poročilo. da je governer dovolil oclgo-d'tev Gordonovega usmrčenja za en teden. Bilo je dvajset minut prej preti no bi moral Gordon nastopiti svojo pot proti električnemu stolu.
Priče usmrčenja so že bile v vrsti. ko je prišlo governerjevo poročilo. Gordon je bil pripravljen na smrt in ni niti mislil, da bo u-smrtitev še enkrat odložena. Ker je mislil, da bo to noč moral u-mreti, se je poslovil od svojih tovarišev. ki so doma iz Bronx a in je nato poslušal tolažljive besede rahija Jakoba Katz.
že četrtič je bila njegova usmrtitev odgodena. Štirikrat mu je že bila obrita glavo za elektrodo, in štirikrat je že bil preoblečen v obleko, katero morajo obleči kaznjenci. predno stopijo električni stol.
Gordon je poslal wardenu neko skrivnostno sporočilo; warden ua-gol telefonira državnemu pravilniku Adlermanu v Bronx. Adler-man telefonira v Albany in od godite v je po telefonu sporočil wardenu v Sing Singu governer jev svetovalec Boseman.
Gordon, pripravljen na smrt. je za zadnjo večerjo naročil steak, solato, ostrige, rženi kruh. jabolčni kolač, kavo in cigarete.
PAPEŽ BO ŠEL IZ VATIKANA
Poleti bo šel v vilo izven Vatikanskega mesta. — Pij XI. bo prvi papež, ki bo šel iz Vatikana po 1870.
Rim, Italija, februarja. — Arhitekti in inžinirji. ki preiskujejo po zadnji nesreči, ko se je podrl stror vatikanske knjižnice, vsa v ikanska poslopja, izdelujejo načrte za popravila in prenovitev raznih stavb in Papež 1'ij XI. .se bo najbrže preselil s svojim dvorom v palačo Gondolfo. ki se nahaja izven vatikanske države, da bodo delavci nemoteno mogli izvršiti vsa popravila.
Prenavljanje gradu Gondolfo je že v teku nad eno leto. toda šele pred enim tednom je bilo objavljeno povelje, d;i naj bo grad pripravljen. za sprejem papeža letošnje poletje. Ako do tedaj poprave se ne bodo končane, bo šel mogoče papež v vilo Barberini, katero
STALIN JE ZATO IZGNAL
TR0CKEGA, KER SE GA BOJI
PRINKIPO OTOČJE. Turčija, 26. februarja.— Te dni se je posrečilo poročevalcu "Associated Press" priti k bivšemu boljševiškemu vojnemu ministru Leonu Trockemu, ki živi tukaj v izgnanstvu. Povedal mu je,
da se Stalinov režim maje in da se boljševiško delavstvo vedno bolj oklepa njegovih (Trockijevih) naukov.
V	tem tiči tudi vzrok zadnje Stalinove odredbe, s katero je pred par dnevi Trockega "zavedno" pregnali z Rusije.
V	HiLsiji se sploh ne sine imenovati Trockijevega imena. Ruski delavec, pri katerem dobe njegovo knjigo ali spis, za pode najstrožji kazni.
—	Podal vam hoiu izjavo. k;i-j tero morate v celoti objaviti ali
sploh ne.
—	Stalin se nahaja s svojo malo skupino v zelo nevarnem položaju, — je rekel nekdanji sovjetski
NEMČIJA VODI RAZOROŽITEV
Nemški delegat na žene v-ski konferenci zahteva popolno razorožitev. — Ne topov, ne zrakoplovov, ne plinov itd.
Ženeva, Švica, 2fi. februarja. -N'emeija. ki je bila po svetovni vojni minister. Stalinovi pristaši vojni docela razorož-na. je po .sv. mu je postavil na razpolago pape-j so na svoji zadnji konferenci iz-;jom delegatu na razorožit veni že v tajnik, kardinal Pa celi i.	javili, da sem jaz "voditelj pred-' konferenci predlagala zelo dal—
Ako gre poleti papež v grad	potirevolu- kosožn„ podloge za razorožitev.
Gondolfo. bo to prvikrat, da je	• J,>. has	Predlagala je. da se opusti pri-
kateri papež prestopil mejo Vati- ^ Ku,tu™' ,n[ r^I-rsk« uspe siIna vojafika služba in vsako „_ kana po letu IHTO. ko je italijan- h»	»»"Je so v veliki me- horoževanje v zraku, da se uničijo
.	„ 'v - ri okrepili samozavest ruskega de- Vs.i aeronlani in inimieii;i /:t rrnč-
ska zavzela pabezevo državo in , . 1	, , . -	-	aeropiani in munuija /.<i /.(<n
pst	, lavskega razreda. Istočasno je pa no bombardiranje, da je pcepo-
iv ruskem delavcu tudi naraslo ne- vedano vsako bombardiranje s Načrte za popravo vatikanske zadovoljstvo, ki ga že oduekdaj težkimi topovi, da je prepoveda-palače in drugih poslopij izdeluje goji proti birokratičnemu režimu.' na uporaba plinov, bacilov, tan-arhitekt Giuseppe Mnmo in do se-( ki je v Stalinu vtelešen. Moje o- kov podmorskih čolnov in d«i daj tem načrtov papež še ni odo-. pozioijonalno gibanje ni v nobe- s<. omeji obseg bojnih ladij, bril.	I nem pogledu protisovjetsko. Ta | Predloge je stavil nemški posla-
Odkar se je vdrl strop vatikan-1 opozicija je v popolnem soglasju „jk v Turčiji Rudolf Na dolnv.
ske knjižnice, so se v stenah sko-ro vseh vatikanskih palač poka-zadel razpoke. Zadnje razpoke so našli v uradnih prostorih tajnika kardinala Pacellia. ki ima svoj 11-rad poleg papeževih sobah.
Za sedaj je glavno delo omejeno na popravo stropa knjižnice. Vzidali bodo železne prečnice, in postavili bodo tudi močne mra-niornate stebre. Razmišljajo tudi o tem. da bi težje predmete v višjih nadstropjih prenesli v spodnje dvorane, toda o tem še niso sklenili ničesar gotovega.
s tradicijami oktoberske revolucije.
HOOVER POMAGA
_MAJNARJEM
Philadelphia, Pa., 20. februarja. —American Friends Service Committee je naznanil, da je predsednik Iloover prispeval $2.100 za prehrano otrok prenio-garjev v različnih državah.
Nek zastopnik tega odbora je rekel, da je Mrs. Hoover o Božiču priredila domačo zabavo, za svojega vnuka in vuukinjo. Herbert in Peggy in da so na to prireditev prinesli gostje mnogo daril za revne otroke rudarjev.	*
iNaeelnik oddelka za pomoč premoga rjem, Bernard G. Waring, je izjavil, da pomožni odbor preživlja okoli 25.000 otrok v 31 okra-; jih in v državah West Virginia. . Kentucky. Pennsylvania. Tennessee, Illinois in Maryland.
VESELA NOVICA GA
JE USMRTILA
Belfast, Irska, 20. februarja. — Alexander McGarvock. star 74 let. ki je sprepel sporočilo, da je podedoval po svojem bratu v Denver. Colo. $17.200. je padel mrtev na tla. ko j«' izvedel to veselo novico.
Odvetnik Joseph K. Walsh inu je pisal iz Denverja. da mu je njegov brat zapustil vse svoje premoženje. Nekaj ur pozneje so McGarvoeka našli mrtvega, najbrže vsletl prevelikega presenečenja. Njegov brat je bil še lansko poletje na domu svojega brata na Irskem.
ODBIJE NOGO S KLADIVOM
Mineola, L., I., 2f>. februarja. George Wanamaker. star 32 let s«; je s svojim svakom vozil z avto-, mobilom. ko se jima nekaj pokvari. "Wanamaker izstopi in prične
— Samo en način razorozenja je mogoč. — je rekel Nadolny. —■ enakost za vse države.
Nemčija zahteva prepoved trdnjav. ki tvorijo nevarnost za sosednjo državo. To se nanaša oči-vidno na velike trdnjave, katere gradi Francija na svoji meji proti Nemčiji.
Nemčija je predlagala, da se vrši nabiranje vojakov na podlagi postovoljne priglasitve, ne pa da
popravljati. Medtem pa pri vozi ...... , , ....... . , .. .
t , •	••	. , -, :bi bili mladeniči prisiljeni služiti
od zadej s svojim avtomobilom	,	.
_i c? i___ _ - .i . I vojake. Enako mora bti tudi do-
HINDENBURGOV
BRAT UMRL
Edward Schneider in zadene v Wanamakerjev avtomobil s tako, silo. da oba avtomobila vkslodirat a in pričneta goreti. Wanamaker je bil zajet med oba avtomobiloma. njegova noga je prišla pod avtomobil in je ni mogel izvleči. Njegov svak Rosenthal je vsled hudega sunka odletel iz avtomobila in je bil le malo poškodovan. Tudi Schneider je bil sa-luo malo opraskan.
Mimo pripelje Frederick V odpel in naglo vidi položaj. Ko vidi Wanamaker j a med gorečima avtomobiloma, tudi opa./.i. da sta mu obe nogi zlomljeni in da mu tiči ena noga. že skoro na pol odtrgana. p id kolesom. Vzame kladivo in z dvema močnima udarcema mu odtrga nogo. nakar ga izvleče iz]>od avtomobila. Naloži
ojake.
ločeno število za izvežbane rezer-i viset e za vsako državo.
Nemci so tudi priporočili, da konferenca prepove uporabo tankov. nad tripalničnili topov in nad štiripalčnih havbic izven trdnjav.
— Oboroženje .ki presega dovoljeno mejo, mora biti uničeno, je izjavil nemški delegat.
Tudi -za mornarico je zahteval omejitev v velikosti ladij in da s.». morajo tudi mornarji nabirati prostovoljno.
DRŽAVA PODPIRA
200.000 DRUŽIN
Albany, N. Y., 26. februarja. —< Načelnik državega pomožnega odbora. Harry L. Hopkins, jc izjavil. da država N'\v York podpira ga na svoj avtomobil in ga odpe- j 200.000 družin.
lje v bolnišnico. Zdravniki so Wanamakerju odrezali še drugo nogo. Wanamaker ima tudi razbito lobanjo in je tudi zelo ožgan, tako da je prav malo upanja, da bi okreval.
Luebeck, Nemčija, 2ti. febr. — Mlajši brat nemškejra predsednika. Bernhard pl. Iliiulenburg. ki j se in je tudi napisal življenjepis je bil poznan pisatelj, je umrl v svojega slavnega brata, starosti 74 let.	| Napisal je tudi več romanov in
Prvotno je bil Bernhard pl. gledaliških iger. Pred nekaj leti Hindenburg nemški častik. zadnje se je poslovil od vojaškega stanu čase pa je mnogo pisal v časoipi- ■ in je samo pisal.
W.držanje teh družin velja nu mesce $8.000.000.
FERDINAND JE
STAR 71 LET
Koburg*, Nemčija, 26. februarja. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je tiho obhajal svoj 71. rojstni dan v svojem priprostem stanu«, vaiju kot navadni državljan. Sko* ro ves dan bere knjige o naravo« slovju in rastlinstva
•g L A S H A K O D r
-L.-g -r—
HEW YORK, SATURDAY, FEB RUARY 27, 1932
THE LAROE8T SLOVENE DAILY in U. B. A.
(A Corporation^
off tttt oorporatkm and addresses off above office« •I MarAattam Mew York City. N. 1.
QLAI M&IODA OTelee el the people)
■vetf Day Except Sundays and Holdays
oelo leto
teto velja tisi u Ameriko .Za New York
In Kanado --f<M)oflza pol leta -	__________
pol lota	ttAOl; Za inozemstvo ta celo leto_$7.00
17.00 -$3.50
la četrt leta
-41-ttO^ Za pol leta Babocrtptloo Yearly $6.00.
—$3.50
AdrerOaement on Agreement.
"Qla» Naroda- latiaja
dan lrramM nedelj in praanlkov.
Dopisi brca podpisa In osebnosti ae ne prloMiijeJo. Denar naj se bla-VovoU poMlJatl po Money order. Pri spremembi kraja naročnikov, da es nam tudi prejinje blvallAče	da hitreje najde-
mo naslovnika.
NABODA", SIC W. lfth Street, No«
Telephone: CHelsea 3—3879
Tet*. N X.
RUSIJA IN RAZOROŽITEV
Najvažnejši dogodek na razorožit ve ni konferenci je bil dosedaj govor ruskega zunanjega komisarja Litvi-nova, ki je ironii uo kritiziral Turdieujeve predloge.
Navajal je, da se dosedaj v vprašanju razorožitve ni nie zgodilo. Sedaj je treba najti sredstva in pota, da se enkrat za vselej napravi konec vojnam.
Rusija je že 1. 1922. zahtevala v Ženevi popolno razorožitev. Japonska in Kitajska sta članici 'Zveze narodov in signatami državi Kellogovega pakta, kljub temu pa vodita vojno.
Niti največji optimist, ne sme verjeti, da je to mogoče samo na Daljnem vzhodu.
Gotovost, kdo 'bo dobil vojno, če napade druga država, ni zadostna, (ire z te, da se vojna sploli onemogoči.
• Oe se bo v Ženevi razpravljalo im> Tardieujevih predlogih, bo ta konfernea zopet samo priprava za novo razoroži tveno konferenco. Francoski predlog je v vseh točkah popolnoma nemogoč.
Mednarodna vojska bi bila preslaba, da bi mogla kaj doseči. Že radi svoje sestave bi izgubila vsakršno sposobnost za akcije. Rusija bi se take mednarodne vojske nikakor ne udeležila in s«* razen tega boji, da se ne bi take čete spričo današnjega svetovnega položaja ne porabile k večjemu proti Rusiji.
Najboljše zavarovanje miru je sistem dvostranskih pogodb o nenapadanju. ki ga priporoča Rusija. Rusija ponavlja svoje prejšnje praktične predloge za popolno razorožitev v raznih etapah. Noče pa, da bi jo napačno razumeli.
Rusija hoče: vse ali sploh nič, temveč zahteva za enkrat samo, da se prepovedo nastopna vojna sredstva: — tanki, težki topovi vseli vrst. vojne ladje nad 10,000 ton. ladijski topovi nad 20.:i kalibra, ladje-matice za letala, letala za bombardiranje in vsi kemična vojna sredstva.
Dalje zahteva Rusija enakopravnost vseh članov konference in enako varnost za vse države.
Pripravljena je razorožiti se na enak način, kakor vse one države, s katerimi ima skupne meje, zanika pa poljsko tezo o zmanjšanju vojaških proračunov.
Na koncu je Litviuov povedal, da bo Rusija predložita formuliran ruski predlog.
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
za letos 6o
razprodane
ZA
_ DRUGO LETO
IZDA PA DRUŽBA ZOPET
8TIRI KNJIGE in sicer —
VODNIKOVO PRATTKO sa leto 1933. DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarina stane ium in kdor nam torej pošlje (1.— do konca marca 193E bo prejel te knjiae is starega kraja, kakor hitro bodo gotove.
'9LA0 NARODA.' 216 West 18th St., New York, N. T.
NARODA" — List slovenskega naroda — tt&CQ&jte gal
ANGLEŠKA CARINSKA TARIFA
Kataor smo že kratko poročali, je azigleMca zbornica na svoji seji načelno sklenila uvesti na ves uvoz v Anglijo, ki še ni prizadet po drugih carinah. 10 odstotno carino od vrednosti. S tem korakom je Anglija opustila politiko svobodne trgovine, ki jo je toliko časa sama branila.
AKO INOZEMEC UMRE BREZ OPOROKE.
Raj se godi, ako priseljenec, katerega družina živi v inozemstvu, umrl, lie da bi zapustil oporoke ali testamenta?
V takih (»lučajih državna oblast 'potom "javnega upravitelja" (Pu-Kot P<wod za uvedbo splosne 10 blic Administrator) prevzame v odstotne carine se navaja pred- SVOJO oskrbo Zapu^iu(> (estate) potreba zopetne vzpostavitve pokojnika. Najprej mora uravna-
ti zapuščino (settle the estate), t. j. prodati nepremičnine, ako jih , je kaj. iu osebno lastnino ter po-| tegniti iz bank \1ope in prihranke I pokojnika, na to mora plačati njegove obveze, vštevši * pogrt-bne
vsem
aktivne plačnlne bilance, kot garancije za stabilno valuto. Anglija je od nekdaj imela, kakor vse druge industrijsko razvite države, pasivno trgovinsko bilanco, ččje primanjkljaj pa je vedno kril ta-kozvanj. nevidni izvoz. Leta 1929. je znašala pasivnost trgovinske bilance 382 milijonov funtov, nevidni i?,voz <v obliki dohodkov od kapitala, investiranega v inozemstvu. od paroplovbe itd.) pa je znašal 482 milijonov funtov, tako da je bila plačilna bilanca aktivna za 100 milijonov funtov. Iz te aktivnosti plačilne bilance je Anglija lahko odplačevala visoke obroke .Tvojega vojnega dolga v Ameriki in je vrhu tega lahko še nalagala v inozemstvu nov kapital ali pa posojala denar drugim državam. Še lota 1930. je znašal nevidni izvoz, ki je kril pasivnost trgovinske bilance 400 mil jonov funtov, lani pa je po najnovejših ugotovitvah padel na 296 milijonov funtov, tako da je bila pri uvoznem presežku od 409 milijonov plačilna bilanca na mah pasivna za 113 milijonov funtov. To pasivnost plačilne bilance je povzročilo na eni stran poslabšanje trgovinske bilance, na drugi strani pa je pasivnost nastopila zaradi plačilne nezmožnosti angleških dolžnikov in. inozemstvu, (predvsem Južne Amerike in Nemčije).
Predlog angleške carinske tarife vsebuje v glavnem naslednje določbe. Na ves uvoz, za katerega ne veljajo izjeme, se pobira carina v višini 10 odstotkov vrednosti. Od nove desetodstotine carine pa je izvzeto blago, ki je že obremenjeno z doslej obstoječimi carinami; to so predvsem stare finančne carine na tobak, sladker, kavo in alkoholne pijače, v vojni uvedene MacKenove carine <33'/r na avtomobile, ure. klavirje, gramofone itd.) in carine, ki so bile uvedene lani v jeseni za preprečenje pre-komerskega uvoza. Načrt carinske tarife določa nadalje, da se ustanovi posebna komisija od treh do šest članov, ki bo imela dalckosež-ne pravice. Proučevala bo vpraša-
stroške. Končno mora poiskati dediče. in poslati jim čisti preostanek zapuščine.
To postopane pa je žalibog večinoma jako potratno, zlasti ako ^re za majhne zapuščine, tako tla mnogokrat jako malo preostane za porazdelitev meti dediče. Ako "inozeniee" umre. ki je imel precejšnjo bančno vlogo in .se ne zna za njegrove najbližje sorodnike, se kaj radi nabirajo računi na breme zapuščine, predno javni u-pravitelj prevzame zapuščino ali predno konzul one dežele, h kateri pokojnik je spadal, je v stanu nastopati v interesu njegovih dedičev.
Smrt. nenadna in nepričakovana, odnaša vsako leto veliko število inozemeev, in večina izmed teh umre brez testamenta (intestate). Zlasti med tujerodei prevladuje mnenje, da oporoka je nekaj, kar se tiče le bogatih ljudi. Kdor ima le pa sto dolarjev j na strani, je mnenja, da ako bi naenkrat umrl, 'bodo že njegovi prijatelji pazili na to, da njegova skromna zapuščina pride v prave roke.
Tega mnenja je bil seveda tudi neki priseljenec slovanske krvi. ki je umrl tekom influence v ne-kem mestecu na osrednjem zapadli. Njegovi prihranki so znašali kakih HtfWM). Ko jc pogrebee v do-tičnein kraju izvedel, da ima toliko denarja, je takoj poskrbel za prvoklasen pogreb in napravil toliko brez|>otrebnih stroškov, da je njegov račun znašal $450. Ko je tožil za»pnščino. ie bilo k njemu dodanih še $10O na odvetniških stroških,- Potem je bilo zapuščinsko - sodu i js kili nt roško v (probate fees), stroškov javnega upravitelja in končno od $800 je preostalo $112 za delavčevo ženo.
lovieo vse zapuščine in družina v Evropi je dobila le $473.
Da je bila oporoke v obeh slučajih, in da je .pokojnik v tej o-poroki imenoval kakega zaupnika kot "executor", 75^t> ali še več vse zapuščine bi bilo ostalo na razpolago dedičev.
Ako priseljenec, ki je umrl brez ♦»poroke, ni bil ameriški državljan. tedaj njegov konzul navadno poprime te zapuščinske zadeve pravočasno, utegne preprečiti, da se zapuščine potrati za prvo-klasne nepotrebne pogrebe in za druge stroške.
Upravitelj zapuščine, ki se imenuje v oporoki, utene biti kak prijatelj. do katerega je pokojnik imel posebno zaupanje. V zadnjem času mnogi Amerikaci imnujejo za "Trustee" kako bančno ustavo; seveda to se mora izrecno navesti v oporoki.
Sestava oporoke.
Spisati oporoko je jako enostavna stvar.
V večini držav pravo vel javna oporoka bora biti spisana z roko (nekaj držav pri poznava tudi o-poroke spisane s pisalnim stro-jeb). Zapustnik jo mora sam podpisati ali po kilo drugi na njegovo zahtevo in v njegovi prisotnosti. Dve priči (v nekaterih državah tri priče), ki morajo biti prisotne. morajo podpisati oporoko. Adrese prič morajo biti navedene v <»poroki.
Dopisi.
Charleston, W. Va.
2!>. februarja mi poteče naročnina za Gla.s Naroda. Tukaj pošiljam za nadaljnje leto in prosim, tla mi pošljete tudi Koledar. Ž njim sem bil še vedno zadovoljen, in upam, da bom tudi letos.
Tukaj pri nas ni nič kaj posebnega. Zimo imamo več kot milo. kajti n Um o še imeli snega. Tudi mraza ni hudega. Saj človek hi skoro ne vrjel, da v zimskem času cveto rožice, načelni in mačehe: tudi regratove«ra cveta je vse polno.
Toliko za danes, pa še drugo leto kaj. če bomo še zdravi.
Vas uljudiio pozdravljam, vaš naročnik
F. A. Kawsek.
To in
ono
IZ VSEH DELOV SVETA
"Pokopališče iznajdb"
V	Mcskvi imajo posebno pisarno za iznajdbe. Eden in dvajset uradnikov te ustanove se je moralo nedavno zagovarjati pred sodiščem zaradi "zatiranja izumov". Izkazalo se je namreč, da so uradniki namestu da bi pospeševali izkoriščanje izumov, zadrževali in skrivali predložene načrte.
V	zadnjih 12 letih je bil pred ložen za ruske železnice 6801 načrt, a samo 46 izumov so ruske že-
j leznice izkoristile. In še teh 46 iz-\ sakdo lahko kupi tiskovine za umiteljev je moralo čakati leta in oporoko, ki jih je treba izpolniti. Ieta na komisije in njih sodbe. Iz-
nje potrebe povečanje nove deset-1 ki je živela v Evropi.
odstotne carine za blago, ki se v Angliji v dovoljni meri izdeluje. Predvsem pa bo ta komisija imela 1 nalogo proučiti, v koliko naj se obdržijo ali pa zamenjajo za splo-
V nekem nedavnem slučaju, o katerem je Foreign Language Information Service izvedel, je neki priseljenec zapustil $1100. — Stroški pogrebnika. sodnije. u pra-
šno desetodstotno carino. Nova	. . . . carinska tarifa nadakje pooblašča:	Vltplja ,UL s°znasah vei* kot ,>0" zakladni urad, da lahko uvede vojne carine do 100 odstotkov vrednosti. ki se računajo poleg splo-	lastno upravo, iz protektoratov in šne desetodstotne carine. In sicer	mandatnih pokrajin, jc oproščen za blago iz držav, ki z angleškim	od splošne deset odstotne carine in blagom slabše postopajo kakor z	tudi od eventualnih dodatnih ca-drugim. Uvoz blaga iz kolonij z	rin.
150 strani
dobrega čtiva
i * $
Cena 50 centov
Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932.
Pošljite naročilo ie danes na
Slovenic Publishing Company
216 West 16th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI
Ali posebne forme sploh ni treba Enostavna navedba, (la dotičnik hoče zapustiti svoje premoženje temu ali onemu, je ravno tako pravoveljavna oporoka, kot v*a-ka drngti oporoka, spisana z viso-kodnečimi pravniškimi frazami. Jako važno je. da zapustnik nave ime upravitelja (executor), ki nuj izvrši zadnjo voljo. Ako oporoka ne navede imena upravitelja.
umitelj Rozdov. ki je izumil novo | signalno napravo, je moral čakati deset let na preiskušnjo svoje iznajdbe. Ko so jo preizkusili, so jo takoj uvedli. Izumitelj je ?:daj do-
To je resničen dogodek, ki se jc pred kratkim završil.
Možak je prišel v gostilno ter se dobro napil in najedel. 'Nato je |M.zval natakarja in 11111 žalostno povedal da je denarnico pozabil doma.
Natakar «ra je grdo pogledal ter pozval krčma rja. ki je začel neljubega gosta strašim zmerjati.
—	No. z;«kaj s«» ps« razburjate* — je slednjič ponižno vprašal krč-inarja.
—	Zato. ker ste se na pil i in najedli. nato p*4 pravite, da «stc denarnico donn pozabili.
—	Kes sem jo. pri moji veri. da sem jo. Doma na mizi sem jo pozabil. Toda zastran tega >e vam lii treba nič razburjati Kajti denarnica je tako ali tako prazna.
—	Da. spričevala imate dobra in hi vas lahko nastavil. Ali znate dvojno knjigovodstvo.' — je dejal trgovec prosilcu.
—	Celo trojno: eno za lastnika z resničnimi podatki, drugo za tajnega kompanjona z malim dobičkom iu tretje za davčni urad brez dobička.
*
Prinesel je človek krojaču blago. ki ga je bilo baš za celo obleko in je hotel počakati takoj na po^kušnjo. Krojač je meril in meril in ni se mogel odločiti, da bi zarezal.
—	Zakaj ne urežeš' — ga je vprašal.
—	II111. če urezom zate. ne bo nič zame. če urežeiu zame. ne bo nič z:ite.
—- Ljudje, ki oniedle. so kaj ne. gospod kandidit
bledi.
— j**
bil pogum., da je povedal, koliko rekel profesor dijaku.
časa je čakal na rešitev svoje vloge, oblast je začela preiskovati in prišla na sled nrrdim zlorabam. Nekemu Novikovu pa je pisarna za iznajdbe odkupila izum za lega-
zapuščinska sod 11 i. j a (Probate ali turo jekla, ki je v inozemstvu znan Surrogate Court) sama imenuje že več desetletij, "eksekutorja".
Najbolj praktično je. da se oporoka sestavi v angleščini. Ali ako je pisana v drugem jeziku, je rav-notako veljavna. Ni treba oporoke ni registrirati ni overoviti potoni notarja. Podpisi prič zadostujejo, da je oporoka veljavna. Lako je tudi popraviti prejšnjo oporoko, naj se napravi novo. Prejšnjo je najboljše raztrgati. Lalik je tudi popraviti prejšnjo oporoko, ali dodati k isti. Ti dodatki k oporoki se imenujejo "ko-dicil". Zapustnik in priče morajo podpisati tak kodicil.
Galvanijev potomce na Moravskem
Po poročilih čeških listov živi v moravski občini Krčman direkten potomec slavnega italijanskega fizika Galvanija. odkritelja elektrike. Mož. ki nosi danes to ponosno ime, je bil poprej kmet. Sin fizika Galvanija je namreč služil v bivši avstrijski armadi in je vzel za ženo Ano Janovo. hčer nekega krojača z Moravskega. ki je rodila sina, ki je dobil ime František. Mati je dala otroka v rejo kmetu Dosoudilu v Velikem Tyncu. Ko je fant dorasel, so ga vzeli k vojakem in je služil pod zastavo pri istem polku kakor njegov oče. Potem se je ustalil v Krčmanu. Iz vseh li-
ZENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s žensko nad
40 let staro v svrho ženit be. Sa-,
- stin, ki so na razpolago, nedvom-1110 resne ponudbe se sprejmejo; , ,	• ^ 0
če mogoče priložite sliko. Tajnost n° ^^ da je ^tišek balvani
jamčena. - "Ženin", cof Glas ^ Krcmana potomec Italijanskega
Naroda, 216 W. 18. Street, New
York, N. Y.
fizika Luigija Galvanija. ki je u mrl 1798 v Bologni.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. T8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V* TEM LISTU VSAKI TEDEN
—	Xe vedno, gospod prof»>-,or.
—	Kaj ste že videli človeka, ki je omedlel, pa ni bil bled
—	Seveda. — zamorca, gospod profesor.
*
—	Ti si noeoj ves večer sani.' — je vprašal prijatelj rojaka.
—	Ha. najmanj do polnoči bon: sam. Žena je namreč skočila "za hip" k svoji prijateljiei.
Zdravnik je rekel vdovi:
Gospa, saj ni tako tragično.
kakor se vam zdi. <Jotovo s«- zopot kmalu poročite.
—	Ali pomeni to snubitev, gospod doktor.'
—	Gospa, mi zdravniki zdravila sieer predpisujemo, sami jih pa ne rabimo.
*
Mrs. .ludd. ki j«* umorila svoji dve prijateljici, je bila obsojena tih smrt na vešalih. Sedaj čaka v ječi tisteea usodepolnega fine in se neprestano šminka.* si la.se navija in se gleda v zrealo.
Na podlagi tega sklepajo nekateri. da je blazna.
<V bi bilo t'i ko početje znamenje blaznosti bi morale biti že kdaj večinoma vse ženske v lioriš-niei.
In skoro bi rekel, da se bolj zanima za obleko in frizuro, ki jo bo imela na ilan obsodbe, kot pa za vrv. ki ji jo bo zadrgnil rahel j o-kolu vratu.
*
Tako je bilo vedno in tako bo menda vse večne čase :
—	Ko so nemškemu kajzerju očitali, da je vojno začel je odvrnil ---Jaz se predvsem zavzemam
za mir. fotla . . .
Avfctrija je rekla: — Jaz nimam ničesar proti svoji so*>edi sosedi Srbiji, toda . . .
Rusija je rekla :— Xajraje hi
živela v miru z vnemi .svojimi so-m'd i. todff . . .
Kitajska pravi: — Saj 1111 se nočemo bojevati; saj ne hrepeuimo po nikakem ozemlju, toda . . . . Japonci pravijo: — Mi nismo napovedali Kitajvki vojne, mi živimo s kitajsko vlado v najboljših odnosa j ih, toda . . .
In gospodje na razorožitveui konferetiei v Ženevi bodo na svoji zadnji seji rekli:
—	Prišli smo do zaključka, da tira oboroževanje, narode v propast. da je razorožitev absolutno potrebna, toda . . .

"OLA8 NAHODA"
Ntw vottK, sAttj&DAv, mnim 27,1932
TRS LABOBBT SLOVENE DAILY in U. 8. JL
M. ZOSCCNKO
Kateri dan je te danes? Sreda kaj ne? V ponedeljek pa se je bilo zgodilo. V ponedeljek so hoteli ljudje kar pcacreti cd &meha. Bile pa je zares j mesno.
Stvar je namreč ta, da sedaj pri na i v tvcrnici vsakdo ume čitati in p*sati. Lahko greš in kogarkoli zbudiš sredi noči iz spanja ter «nu velii: Podpiši se! Zares se bo pad-p..-al in ne to pri tem niti trenil z cieson.
Nepismenost smo prolelelo gladko odpravili! Ni je več. kratko re-ct.ia Seveda ne maram zamolčali, da sc med ljudmi nekateri zaostali in manj nadarjeni, ki le s težavo podpišejo svoje ime. Taksen je na primer Ousev. Zdaj ti pozabi, kam t odi Ij. drugič pa zamenja. nj. Tudi to napako ima. da svojega imena n:koli ne začenja s čPko G. Drugim pa ni kaj očitati.
In zdaj si zamislite, da se je na tej višini izobrazbe primerila naslednja zgodba. Na j ne prijet ne j še pri tem Je to, da je ?tvar čisto po nacljučju opazit blagajnik Jere-mej Mirinovič. V soboto so izplačevali delavce in v ponedeljek je pregleda val knjige v poslovni pi->a:.ni. Pregleda val je izdatke in računal za stroj. Tedajci nenadno o-pazi na neki pobotnici — križ namesto podpisa.
Kakšen križ je to? mu <e š!nilo v glavi. Kako je to. da se je prejem nik podkrižal namestu da bi se bil pci;3isal? Saj sc vendar nepismene t popolnoma odpravili in se zn»Jo vsi podpisati!
Pogledal je torej pobotnico natančneje in je videl, da je križ pti imenu delavca Hljebnikova. Blagajnik je cmenil zadevo knjigovodji. knjigovodja je šel k tajniku in tako naprej. Kmalu je izvedela za stvar vsa p sama.
In v delavnicah so že začeli govoriti: Zire-f, prekrasno ne odpravili nepismene »t. ce se po treh mesecih delavci še vedno ne znajo podpisati!
Predsivkccn, predstojnik upravnega cdt::a, je prid'rjal k blagajniku :n si dal pekazati pobotnico s križem. Pnsli so tudi trije likvidatorji nepismenosti in vsi so zijali v blajajn kev o knjigo. Zares, pc'eg Hljebnikovcga imena je Ttal križ.
— Kdo pa Je Hljebnikov? — so spraševali. Zakaj pa niso tudi njega likvidirali ob priliki tetajev za pihanje in čltanje? Saj znajo vsi
MAJHNA POMOTA
drugi čitati in pisati — kako neki je on izjema? Ta Hljebnikov torej še vedno tava v temi nevednosti in neznanja! Zares, kako je mogoče, da se niso zanj pobrigali ob priliki likvidacije nepismenosti?
Likvidatorji so strmeli in niso vedeli pojasnila.
Poklicali so Hljebnikova. Prišel jc star. kvalificiran delavec, zaposlen pri stroju za vrtanje. Počasi je stopal, kakor da ga vodijo na zntožno klop.
Vprašali so ga:
—	Ali znaš pisati?
—	Znam. — je odvrnil.
—	Ali znaš napisati svoje ime?
—	Seveda znam, saj so me tri mesece učili.
Bilo je jasno, da se je tudi on udeleževal tečajev za likvidacijo nepSmenovti. Zato so vsi strmeli nad njegovimi besedami. Predsav-kom je bil v ^adregi in si je nervozno mel roke. Blagajnik mu je ponudil pobotnico. Pomolili so jo Hljebnikovu pod nos in ga vprašali:
—	Kdo pa je napravil ta križ?
Hljebnikov je nekaj časa buljil
v papir, potem pa je rekel:
—	To je moja pisava. Ja.z sem napravil križ. Ampak — brez zamere — bil sem takrat pijan. Tako pijan, da nisem mogel v redu napisati svojega- imena.
Te besede so spravile poslušal-5t.v3 v bučen smeh. Tovariši so pri-rtopili k likvidatorjem in jim po vrsti čestitali k uspehu. Tudi Hljebnikovu je nekdo v tej zmedi stisnil roko. češ, dobri si se odrezal.
Likvidatorji pa so se spogledali in nekdo je rekel:
—	Naša sreča, da se je tako iz-govr ril, slccr bi bili zdajle vsi bla-mtraci. Tako pa je Hljebnikov sam povedal, da ne tava več v temi neve :1 nos ti.
Tudi naslednjo soboto, ko so se
izplačevale mezde, jc bil Hljebnikov pijan in se ni mogel podpisati z imenom. Napravil je zopet križ. In nihče se ni temu čudil. Vsi so vedeli, kako je z njim in nihče ni dvomil, da zna čitati in pisati.
POŽAR NA PLESISCU
Na praškem otoku sredi Vltave, kjer stoji poslopje s splošno znano plesno dvorano, je izbruhnil požar, pri katerem je zgorela stavba od vrha do tal.
Usodnega večera je bil v plesni dvorani maskira« ples praških cestnih železničarjev. Plesalci so bili tako zidane volje, da ni nihče opazil, kako jim gori streha nad glavami. Šele neki motociklist. ki lC je vozil z motornim kolegom po Legicnarskem mostu, je opazil, da ližejo streho plameni, nakar je o-pozcril bližnjega -stražnika na o-genj.
.Prireditelji plesa so v pomirje-nje plesalcev naročili godbi, naj zasvira tango, tako da so mogli plesalci brez panike oslavtti dvorano. Zmeda je nastala šele tedaj, ko se je udri strcrp in so začeli plameni švigati v dvorano. Občinstvo je vdrlo k garderobam, pograbilo, kar mu je prišlo pod roke in bežalo na vse strani, da si otme vsaj življenje.
Prehlad v prsih
Večkrat privede do nevarnih
bolezni. Zaustavite ga hitro
z limmentom
PAIN-EXPELLER
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER} St»ne samo
Naročite gm. pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 West 18tb Street New York City
JEJTE JABOLKA
Mnogi ljudje smatrajo jabolka še vedno za priboljšek. Zdravniki pa dokazujejo, da so jabolka zelo zdrava in da bi jih morali jesti slasti slabokrvni Vudje. V jabolkih je namreč železo, ga <raibi organizem. če nima dovolj krvi. Ker je jabolko alkalično. vsrkava v prebavnih organih nepotrebne in telesu škodljive 'kisline in olajšuje njihovo odstranitev iz organizma. S tem varuje telo bolezni, ki jih povzroča nepravilna izmenjava snovi, kakor so revmatizem, ner-vomosti itd. Fosfor v jabolku blagodejno vpliva na živčni sistem, ki ga utrjuje. Nevrasteniki. ljudje, ki imajo razdražene živce in ki ne morejo spati, -naj jetlo čim več jabolk. Posebno blagodejno vpliva na prebavo jabolčna kislina.
Predno ležemo spat, je dobro pojesti eno ali dve jabolki, da bo prebava pravilna, da se pomirijo žsvci in da bomo spali. Z jabcftki dobi telo tudi neobhodno potrebne mineralne snovi, ki jih je v navadni hrani premalo, kar povzroča različne bolezni. Pcrsebno priporočajo zdravniki Jabolka tudi Otrokom.
Koledar
za /. 1932...
VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih Zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali.
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naroČite še danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Zaradi enega dinarja dva mrtva.
V	selu Duhravi v splitski okolici jc med seljaki prišlo tlo krvavega prepira, ki se je tragično končal. Dva seljaka sta ostala na mestu mrtva, eden .jc smrtmnic-varno. dva pa lahko ranjena. Do krvave bitke jc prišlo zaradi enega dinarja razlike v ceni vina. Pred kratkim je namreč seljak Stanko Lnkinovič naročil v neki krčmi liter vina. Ko je prišlo do plačila, ni hotel plačati za svoj liter vina 4 dinarje, marveč samo 'i. češ. <11 je Ni navadna cena vina. Nastal je prepir, v katerega se j«' vmešal M i jo Jn;iiiiovič. ki je Lukinoviču zapretil. da «rn ho vrgel i7. krčme. Veudar se je ta nedeljski prepir končal brez težjih posledic. V torek popoldne pa *ta se na polju srečala Lnkinovič in njegova brata ter -luginovič in njegovi bratje. Prepir se je ponovil in prišlo je do prelivanja krvi: JugMiovič ji' ustrelil Lttkino-viča iu enega brata, drugega brata pa je ranil, »luginovieev brat pa je že z no ženi oklal tretjega brata T.nkinovičevejra ter nekega njegovega prijatelja. Oba mrtveca so prenesli na njuno doinovje. ranjene«' pa so prepeljali v splitsko bolnico. Orožniki so pretepače aretiraJi.
20 let ječe za umor moža.
Luni 21. st'tembra j«« v ("eroveu pri Palanki nenadoma izginil kmet .Milniko Živojnovif-. Vs,-poizvedovanje; z;i njim je ustalo brež uspeha. Žena -leliea s tremi otroki ni vedela ničesar o njem. Izginil j«\ Toda ni trajalo dolgo iu Ne je začelo gnvor'ti. da je Mi-leuka najbrž ubila žena in ga nekje zakopala, ker se nistri dobro razumela v zakonu. <)bla>tva. so uvedla preiskavo v tej smeri in so slednjič res našli Milc.ikovo truplo zakopano — v gnoju. <> dogodku je takrat bilo poroča no v listu »Jeliea je naposled priznala. da je umorila moža truplo pa s pomočjo nedoletne hčerke Olge zakopala v jamo na dvorišču. Ker so po par dneh svinje izrile truplo iz jame. ga je zakopala v gnoj. kjer so ga našla oblastva.
Sedaj se je pred smederovskim okrožnim sodiščem vršila razprava proti Jeliei. ki je svoj zločin opisala takole:
— ("bila sem ga. ker drugače nisem mogla. Milenko me je zelo pogosto pretepal in mučil brez vzroka in je poleg tega še večkrat zahajal k Živki Marčetičevi. s katero je dalje časa imel razmerje, dočim je mene in moje tri otroke popolioma zanemarjal. Večkrat niti kruha nismo imeli pri hiši. Hotela sem ga ubiti že 18. septembra. ko sva se nekaj sprla, pa je takoj odšel ill se je šele zjutraj vrnil. Drugega dne tudi nisem mogla izvršiti svojega naklepa, ker se je vlegel k otrokom in som se bala. da hi namesto njega zadela otroka. V nedeljo. '20. septem bra zvečer .je prišel domov iz so sedovega vinograda. Zbudila sem se, prižgala lue in ostala brnlna. <lokler nI zaspal. Ko je začel smr čati. in seem m- prepričala, da trdno spi. se ni šla v drvarnico po sekiro in sem ga dvakrat usekala v glavo. Nato sem poklicala hčerko Olgo in. sva ga z oko pal i v jamo. .Pozneje sva ga prenesli tjakaj, kjer so ga našli orožniki.
Sodišče je obsodilo Jelico v 20. letno ječo. trajno izgubo častnih častnih pravic in plačil vseh stroškov. Kazen se smatra vobče za zelo stro«jo.
Strašna smrt otroka v plamena.
V	zlatarju se je smrtno ponesrečil 41etni otrok. V hiši Ivana Pozaiča. ki je zaposlen v železniški delavnici v Zagrebu, se je bilo zbralo več otrok brez nadzorstva, ker se Pozaičeva žena nahaja v bolnici, drugi domači pa .so bili na delu. Otroci so zakurili v peči in se igrali z zažiganjem papirčkov. Nenadoma je bila mala Blaženka Pozaičeva v plamenu. Otroci so klicali na «pomoč. Prihiteli so sosedi in pogasili plamen na ubogem o-troku. Poklicali so zdravnika, a za nesrečnega otroka ni bilo več pomoči.
ROMAN
FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N £ T
23
tn
ADVERTISE GLAS NARODA"
Popoldne sta se skupno izprehajala po Moskvi. Arijami je navidezno preživela dan svojega življenja, kakor <la se ni prav nič razlikoval od vseli ostalih. Zvečer je bila prav tako nežna in strastna kakor v nepo-za'bnih urali na Krimu.
Toda naslednjega jutra je prišel v si ra-hu pričakovani napad z nesluteno silo. Kakor vedno je tudi zdaj izbruhnil iz nekega ravnodušnega pogovora.
"Jutri boni torej doma. No, dragi, ker že tako rad zapoveduješ, reci mi, koliko časa naj ti ostanem zvesta ?
Konstantin je stekel k njej, ji za k ril z oko usta in rekel proseče:
"Prosim te, Arijana, v imenu vsega, kar nama je drago, ne pokvari zadnjih trenutkov, ki jili skupaj živiva. V nekaj dneh bova daleč- narazen. Nihče izmed naju ne ve, kaj mu življenje prinese. Toda rotim te, molči o tem. že sama misel. da bi te utegnil kdo drugi imeti, mi je neznosna. — Da. da. vem da je nezmiseluo, toda tako jo pač. Prosim te, ne ne razruši mojih potrebnih mi prevar. — Vem, vem. Ti si prosta, jaz nimam nobenih pravi«-... Toda pusti to. To pride pozneje. Ne govoriva o tem. Počaka j-va; čas nama bo pomagal preko tega. Tiho o tem, dekletce, treba je znati tudi molčati."
In obsul jo je s poljubi ter jo stisnil v naročje. Ko jo je pa izpustil, je začela znova neusmiljeno:
"Imam ljubeka. ki me pričakuje. Saj ti nisem ničesar prikrila."
Takrat je obstal kakor odrevenel in kakor da je ni slišal. Ona pa je govorila s ti him, mehkim glasom, ki se ni kar nič prodajal zmishi njenih besed:
"'Komaj bom prispela, me bo poklical. Štirinajst dni prepozno pridem na dogovorjeni sestanek. Kako mu naj odpovem t — Kakšen vzrok naj navedem.' Vzemimo, da pridobim še nekaj dni, recimo teden dni za očiščenje, več pa ne moreš zahtevati od mene. On ima starejše pravice do mene kakor ti. In končno sum veš. kakšno je življenje pri nas; lahko, veliko lažje — docela drugačno od tukajšnjega. Toda pogodiva se. Obljubljam ti. da bom živela teden dni temu. kar imenuješ ti 44naše drage spomine". Več pa ne zahtevaj od mene. ker končno, kakšen zmisel naj ima taka šepa-joča zvt^stoba ^
Konstantin jo je udri iz sobe. zaloputnil vrata za seboj iu še na ulici je preklinjal in zmerjal.
Pri kosilu, popoldne in do večera, celo tedaj ko je Konstantin spremil Arijano na ke lodvor in stal pred vlakom, je bila tako nasajena in ujedljiva.
'•Vidi se, da mi hočeš slovo olajšati." je rekel Konstantin, "očividno želiš, da ne bi žaloval za teboj!"
Naglo sta se poljubila, kakor kdo, ki hoče opraviti nadležno dolžnost.
Konstantin je zamišljeno zrl za dolgim vlakom, ki se je sopiliajoč oddaljeval. Čutil se je potrt in si želel miru.
"Že zopet se je zaključil del mojega življenja in ni bil baš med najslabšimi. Bil je že skrajni čas..."
IX.
Z Arija 11 i no vrnitvijo je hiša Varvare Petrovne nanovo oživela. Doktor Vladimir Ivanovič je prihajal vsak dan. pogostoma večkrat celo popoldne iu zvečer. Prav nič ni skrival svoje radosti, ker se je Arijana vrnila, in Varvara ni bila nič ljubosumna. Med Olgo Diniitrijevno in Arijano so vladali isti zaupni odnošaji kakor prej. Olga je bila edina, ki ji je Arijana za svoje odsotnosti stalno poročala o sebi. Tako je vedela o ponesrečnem flirtu z onim slavnim igralcem, o katerem so sanjale vse ruske ženske, in o kratkem, toda napetem doživljaju s Konstantinom Mihaelom, ki ga je Olga imenovala "velikega kneza". Potovanje v Krim je bil v njenih očeh čudovita pravljica o zlatu in svili, dasi je Arijana govorila o tem prav tako zaničljivo kakor o • svojih ostalih ljubezenskih doživljajih. ■ Skupaj sta hodili v letno gledališče in se
pojavili na obljudenih terasah Aleksandrovega parka. Večerjali sta s svojim 'spremstvom", kakor sta ga imenovali, in ki ni bil nič manj sijajen od prejšnjih let. Olga ni kazala več strahu niti pred inže-. liirjem Bogdanovim. Med Arijanin > odsotnostjo jo je znal pridobiti. Približal se ji je kot edini resnični prijateljici njegove 'Kraljice iz Sabe\ ker z nekom je moral o njej govoriti. S številnimi iznajdljivimi sredstvi in tudi darovi, za katere je bila Olga kaj dovzetna, jo je pridobil zase. Znal jo je prepričati, da to. kar čuti do Arijane, ni samo miinobežiia naklonjenost, ampak globoko čuvstvo. in samo od nje je odvisno, da postane kadar hoče. gospa Bogdanova. \ vsakem svojem pismu je Olga navajala in-ženirjeve vrline, njegovo radovednost, veliko razumnost in čestitala Arijam na tej pridobitvi. In tako ni nič ugovarjala zaradi sestankov, ki jih Bogdanov ./prosil od Arijane.
Čudno pa je bilo to. da ga je Arijana obiskovala zopet v njegovem stanovanju dvakrat na tednu, teda samo v mraku, tla bi se izognila morebitni ponovitvi pohujšanja iz prejšnjega leta. Pogostoma jo je Olga spremila do vrat male predmestne hišice.
Komaj je Arijana odstopila, je odvezala s.o jo naročilo uro. Kanstantinov dar, in jo položila na prosto mizo, da bi jo imela več čas pred očmi.
"Natančno šesta! * je ugotovila.
I'm pozneje je brez najmanjše zakasnitve stopila iz hiše in Olga se je smejala njenemu natančnemu obračunavanju z Bogdanovim. Šestdeset minut je bila pri njeni, kolikor mu je dolgovala, in nikoli ni dodala ne ene minute.
4'Posel je posel. S kom neki naj bi človek tako natančen kakor s svojim bankirjem pri obračunavanju? — je rekla Arijana, pridružujoč se njeni šaljivi pripombi. —
Varvara Petrovim je opazovala svojo nečakinjo; zdela se ji je izpremeiijena. resnejša.
"Nekega novega j«- v tcl»i." je rekla. — 44nekaj nedoločenega. Ali ti nisi zaljubljena >"
Arijana se je glasno nasmejala, tako nemogoča se ji je zdela ta domneva.
"Te bolezni ne dobiš v moji starosti, ampak šele v tvoji!" je podražila tet<».
Nikolaj Ivanov je zapustil mesto pred tremi meseci. Od zime ga niso več videli; zatekel se je na svoje posestvo. Potem je odpotoval na Krim baje zaradi težke obolelosti svoje matere. Toda govorili so, da je sam zbolel in da ga zdravi isti zdravnik kakor njegovo mater. Vsak dan je Arijana prejela od njega dopisnico, ki jo je zavrgla neprebrano.
•NADALJEVANJE SLEDI
I Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
-o
ODA"
NEW YORK, SATURDAY, FEB RUARY 27, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
VSE SE PREBOLI
KOMAM IZ ŽIVLJENJA. b
Za Glas Naroda priredil I. H.
B	g	n =
j
40
(Nadaljevanje.)
ASTRONOMIJA RAZKRIVA DAYNE SKRIVNOSTI
—	Zelo bi ine veselilo, ako bi mogla spoznati vašo gospo so progo, gospod AI ie in.
—	Jutri moramo odpotovati. »Moja žena je še vedno nekoliko bolna na h rip i.
Margareta je razumela, Jzogibal se je. In vendar bi bila tako rada slišala iz njegovih ust, kako mu gre in kake uspehe ima s svojo šolo.
Zdelo se ji je. k«»t da je padla zavesa zadnjih let. ko ga je zopet videla. Kako močno je čutila v sebi ob njegovi navzočnosti privlačno silo do njega.
Vseeno je bil nek poseben slučaj.
l*o tolikih letih je to bilo njuno prvo srečanje.
17.
Veseli me, Margareta, da nisi odrekla knegiuji svojega sodelovanja pri njeni prireditvi za ubožce. Poznam jo že več let in kolikokrat sem ji svetoval v pravnih zadevah.
—	In ti mi o tem govoriš. Zato sem tudi napravila izjemo, ker j«- to tvojo stara ljubezen, oče.
Z očarljivo porednim pogledom se ozre Margareta na soduij-skejfH svetnika, tudi on se ji prijazno nasmeje.
—	Tudi jaz te bom spremljal. Dovolj močnega se počutim in veseli me. da boni zopet, kot prej. post kneginje. Kneginja Ujela /na prirediti zabave. Vedno je kaj novega. Zdaj hoče imeti preti vsem tebe in n^kaj drugih igralcev, ki že imajo sloves. Vsakdo rad >odHje za revne ljudi.
Ali je mislit njen rednik s svojimi besedami kak očitek, ker se je spočetka branila sodelovati pri dobrodeni zabavi, ki jo je priredila kneginja
•lat. tudi, oče. saj ves. Nobena prošnja pri meni ne zadene na gluha ušesu. Toda ti poznaš moje mišljenje: ali mora vedno za onega. ki hoče kaj dati. biti kako veselje, ko je treba dajati za dobrodelnost * Meni to ne ugaja. «ko moram plesati in se zabavati za reveže. Ako hočeš kaj dati, daj v>aj za reveže brez svoje zabave.
Sodnijski svetnik se ji prijazno nasmeje.
M argareta. nikar ne vleči tako strogo človeške slabosti 7»red sodišče. Sam seni se že davno tega odvadil. V veselem razpoloženju je roka mnogo bolj rododurna. Ako prodajaš srečke, vem. da boš imela večji u>peh. kot pa jaz. ki sem že star.
Kneginja je znala pripraviti zabavo v dobrodelni namen za pod j »o r o starih revežev. Povabljeni so bili najboljši umetniki. Vstop-niua je bila precej visoka, toda njena hiša je bila polna gostov. Vsakdo je hotel biti pri tej zabavi.
V veliki dvorani je bil postavljen oder, kjer naj bi gostje po vrsti poklanjali svoje prispevke.
Kneginja. častitljiva oseba, šnežnobelih la«. j<» vsakega gosta «>sebno pozdravila in vsi so n<-strpno čiikali. kaj jim je visoka po-*pa pripravila za ta večer.
W*»elje y.jii>kri v temnih očeh gostiteljice, ko ugleda soilnijske-ga svetnika Hafnerja, ki je prišel v dvorano z Margareto.
—	Ko ste se mi za več let odtujili, se vam dvojno zahvalim, da ste prišli, dragi prijatelj in šo posebno, ker ste jrripel.jali s seboj svojo hčerko, — ga pozdravi kneginja ter oba go?>ta posebno ljubez-njivo sprejme.
—	Zal. samo varovanka. — odvrne Hafner z nasmehom.
Hafnerjeve Marge ni nikdar mogoče dobiti na kako zabavo.
zato sem tem bolj ponosna in vesela, tla morem gospieo Margo pozdraviti v svoji hiši. —■ Obrne se k Margareti: — V resnici sem »mu hvaležna, gospica Hafner, da ste pripravljeni osrečiti moje goste s svojo umetnostjo.
Sfarna igralka je vzbudila veliko zanimanje. Prvikrat so jo videli v družbi. Očarljiva je bila v pri prost i črni obleki iPri (»vratnem izrezku je bilo mogoče videti resnično klasično lep vrat iu tilnik. na katerem se ležali zlato blesteči lasje, zaviti v šop. kar je bHo proti obstoječi modi. Kot kip je blestela v svojem ponosnem gibanju in svojem čndežno lepo izraščenem stasn in z nepremičnina potezami svojega lepega bledega obra.za. z velikimi resnimi temnimi očmi.
Za malo časa je sedela poleg svojega ljubljenega pokrovitelja. Njen nastop je bil določen koncem prve polovice vsporeda.
Ko se njen pogled slučajno obrne proti vhodu v dvorano, zagleda iu'kej»a gospoda, in pri pogledu nanj ji skoro zastane srce
To je bil vendar Virih, baron Kaninikar. Urez dvoma, to jc bil on. Takoj pa je zopet spoznala, navzlic mnogim letom, ki so potek- 1 I« medtem iu dx se je precej izpremenil. Po vsem svojem obnašanju iu kretnjah je bil pravi posvetnjak in lahkoživec.
Ob njegovi strani je stala velika, temna dama v zelo elegantni in x zlatom pretkani obleki iz težke, zelene Žide. Brezhibno pikant-, na prikazen; najbrže njegova žena.
Slinala je tudi za seboj besede:
—	O. Tiolo. to je baron Kaninikar. pesnik, s svojo ženo! Zelo lep je. ali ne mišliš tudi ti? Zdaj živi tukaj.
Marpareta je opazila, kako obe mladi dami radovedno in z velikim zanimanjem opaiznjeta par.
Margareta nekoliko skloni glavo in zamišljeno gleda 11a svoji roki. sklenjeni v naročju.
Vendar se je dogodilo, da ga je nenadoma in nepričakovano v dela in živi so postali njeni spomini na čas neizmernih muk.
Skozi koliko solza in muk je morala iti zaradi njega in kak.' težko je Vse zadušila! Skoro bi bila plačala z življenjem.
Ali je še kaj čutila zanj ' Srce ji je tako močno utripalo! Sam« ja svojo notranjost poslušala. Ne. ni si mogla priznati. Ne! Njen vroči čut do njepa je popolnoma umri--celo neka tiha jeza je živela
% njej — pri voščil) a mu je kako veliko ponižanje, tako. kakor jo je on * svojo podlostjo ponižal v prah. Njen resni, zaprti obraz jc postal še resuejai iu hladnejši. Kot maska je nekaj ležalo na nje-jieiu obrazu.	x
Vendar pa vstane in >e prične pripravljati za svoj nastop, kot ;e rekla reditelju. Vendar pa je storila to mnogo bolj zaradi tega. ker je hotela biti pol ure sam* v oblačilni sobi. Preveč je bilo. kar j- morala udušiti. liajši ni gledala prvih točk vsporeda.
(ire tik mino 1'Iriha; lahko bi se bila temu izopnila. toda hotela pa je preskusiti. Tudi ni zprešila njegovih oči. ki so mu zaža-rele. ko jo je ugledal. Toda v teli očeh ni bilo nikakega spoznanja nobenega spomina, samo žarenje in utripanje, kar je pač imel do v*ake lepe ženske.	^MMl
Mogočr je bilo to srečanje tudi zanj prenaglo iu nepričakovano. Toda Marpareta je zbudila v njem zanimanje, kajti vprašal je |m> njej nekepa pospoda in je pledal za njo.
(Dalje prihodnjič.)
V zadnjih desetletjih so rešili marši kakšno temno uganko iz pradavne človeške zgodovine. Antropolog in kulturni filozof sta že dolgo vedela, da so obstajale že dolgo pred Egiptom in Babilonom visoke kulture, napram katerim so bila kraljestva Egipčanov Ln Babilonu cev naravnost mlada. Tiste pra stare kulture so bile morda učiteljice teh kultur. Človek se je mor-ral razvijati mnogo deset tisočletja, predeai je mogel osnovati tako velike države, ustvariti takšne zgradbe in umetnine, doseči tako visoko religiozno in znanstveno stopnjo, kakršno opazujemo pri starih Egipčanih.
In res s v Aziji in Južni Ameriki, zdaj pa tudi v Afriki zadeli na sledove prastarih kultur. Posebno zanimive so orjaške razvaline davno porušenih mest v bližini boli-vijskega glavnega mesta La Paz, ki jih je proučeval etnolog Art ur Posnansky. Kdaj je obstajala kultura. ki je ustvarila ta mesta?
Tu mora priti zgodovinarju na pomoč zvezdoslovje. Izkazalo se je namreč, da je bila ena najmogočnejših teh razvalin razvalina o-gromnega sončnega svetišča. Tisto davno ljud3tvo pa ni sonca samo molilo, temveč ga je po svojih duhovnih tudi skrbno opazovalo, kajti potrebovalo je zanesljivega koledarja zaradi svjega velikopoteznega polj&deljstva. Svetišče ki smo omenili, ni bilo nič drugega nego mogočen kamenit koledar, ustvarjen za večnost. V teku dolgih razdobij pa se sončna lega spreminja in tako je astronom Rudolf Mueller po legi "kazalcev" te ogromne sončne ure, po legi raznih vhodov, stebrov in stopov, lahko dokazal, da je prešlo od zgraditve te ure, tega svetišča okroglo 14,600 let! V Južni Ameriki je torej obstajala visoka kultura že kakšnih deset tisoč let pred zgraditvijo piramid in ta kultura je spet izvirala od še starejših kultur!
Na podoben način, kakor je Mueller določil starost tega sončnega svetišča, bi astronom lahko ugotovil tudi starost Keopsove piramide, če bi nam ne bila znana zgodovinskih virov, kajti ta piramida ni nič drugega nego svojevrstna astronomska opazovalnica. V njeni notranjosti so čudni, poševno od spodaj navzgor potekajoči ozki hodniki. Eden med njimi je bil usmerjen tako, da se je dala na njegovem dnu opazovati tedanja zvezda se vernica, neka zvezda v skupini Zmaja. Drugi rovi v piramidi, ki so bili usmerjeni kakor
Pomlad v Stari Domovini
14
MARCA
NARAVNOST
TRST
M. V. AUGUSTUS
33.000
ton
Tukaj je prilika, tla preživite pomlad s svojimi sorodniki in prijatelji
Največja motorna ladja na svetu
"AUGUSTUS" odpluje NARAVNOST v TRST 14 MARCA 1932
M. V. "AUGUSTUS" je največja ladja, kar jih je kdaj plulo naravnost v TRST. Krasne in prostorne kabine, izborila služba in dovolj okusne brane.
Iz TRSTA so direktni ekspresni vlaki do vseh delov Jugoslavije
NIZKE CENE
Potujte naravnost v TRST na tej razkošni ladji.
Vprašajte lokalne agente ali pišite na:
"IT AI I A" ,talia Am«"ca Shipping Corp. 11 riLiin 1 State Street New york N Y
Jlv SHIPPING
NEWS ^
3. marca:
Hamburg. Ilr.mburg, Cherbourg
*. marca:
I le de France. Havre
lierengaria, Cherbourg
9.	marca:
Hreni en. C!ic-i bourg. Urernen
10.	marca:
Deutsclifand. Hamburg. Cherbourg
11.	marca:
ilajeatU-, Cherbourg
14. marca: ■Avgustu«. I/ubrvvnik In Trat
17.	marca:
New York. Hamburg. Cherbourg Kuropa, Cherbourg. Kjemen
18.	marca: Olympic. Cherbourg
22.	marca:
I le de Kra.ice, Havre
23.	marca:
StatetiAun. Boulogne Bur Mer. Rotterdam
24.	marca:
Albert lialHn, Hamburg, Cherbourg
25.	marca:
Bremen. Cueibourg, Bremen
28.	marca: Mauretania. Cherbourg
29.	marca:
New- Amsterdam, Bou*ogne sur Mer. Itotterdam 31. marca:
llambuig. Hamburg. Cherbourg
1.	aprila:	# Majf^t i''. Cherbourg
2.	aprila:
Milwaukee, Hamburg Cherbourc Volendam. I-outogne sur Mer. Rotterdam
Euroi>a. Cherlourg, Bremen
6.	aprila:
Aituitauia. Cherbourg
7.	aprila:
Deutschlar.a, Hamburg, Cherbourg
8.	aprila:
I le de France, Havre Olympic. Cncrbourg
9.	aprila:
Veendam. i'-oulogne sur Mer, UoUer-dam
13.	apri'a:
Bremen, Cherbourg, Bremen
14.	aprila:
Ne »v York, Hamburg, Cherbourg
15.	aprila: Mauritania. Cherbourg
20.	aprila:
Kuropa. Cherbourg, Bremen
21.	aprila:
Albert HaDin. Hamburg. Cherbourg
22.	aprila: Frarn-e. Havre Majestic. Cuerbourg
23.	aprila:
Cleveland. Hamburg. Cherbourg StiilfiiJam, Boulogne sur Mer. Kot-terdam
27.	aprila:
Aqultania, Cherb»«urg
28.	aprila:
Hamburg., Hamburg, Cherboury
29.	aprila:
Columbus. Cherlmurg. Bremen
Homeric, Cherbourg
30.	aprila:
II* ib- France, Havre Volendam. Boulogne but Mer. Roiter-da m
daljnogledi v nebo. so rabili opazovanju solnca v času poletnega in zimskega sončnega povratka. Ker se pa vse to v teku časa zakoni-; to spreminja, so lahko izračunali,' da so piramido zgradili okrog 2400 pred našun štetjem.
Prastara kitajska zgodovinska knjiga "Suking" nam poroča tra- j gikomično Tgodbo iz časa. ko je1 vladal cesar Čungkang. V tistih j časih so menili, da ob sončnih mrkih "črni zmaj" požira sonce in ljudstvu je bilo zapovedano, da mora steči na ulico in z vsakovrstnim ropotom pregnati zloče-stega zmaja. Seveda so morali pod temi pogoji že v naprej vedeti, kdaj se bo mrk zgodil. Cesarjeva astronoma Hi in Ho pa sta se vrgla v pijačo in sta pozabila izvršiti svojo dolžnost. Tako se je v zadnjem jesenskem mesecu, kakor poroča "Šuking", med 7. in 9. zjutraj zgodil mrk, zvezdoslovca pa nista nič vedela o njem. Cesar ju je dal
obglaviti. Iz teh skopih podatkov je astronom zgodovinarju lahko izračunal, da je cesar Čungkang živel okoli leta 2137. pred Kr., kajti tisto leto je sonce mrknilo v navedenem mesecu v navedeni uri.
Na isti način so izračunali, da se je znamenita bitka med Lidijci in Medijci ob Halisu, ki se je končala s sončnim mrkom, vršila 30. septembra 610 pred Kr.
Mnogo preglavic je učenjakom povzročila zvezda modrecev, ki je naznanila Kristusovo rojstvo. Z a-stronomskega stališča prideta samo dva nebesna pojava v pošte v, in sicer pojav Halleyeve repatice 1 12. pred našim štetjem ali pa srečanje planetov Jupitra in Saturna 1. 7. pred našim štetjem. Verjetno je torej, da je naše štetje za najmanj 7 let zgrešeno in da se je Kristus rodil prej nego običaj no mislimo, kar so dokazali tudi na podlagi drugih zgodovinskih ugotovitev.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
POUČNE KNJIGE
(Nadaljevanje.)
Kotni slov. italijanski in itali-
jatiski-slovenski slovar .............90
Kueni spi »ovnih vsakovrstnih
pisem ...........................................50 j
Sol lire 11 je ..............................................50 i
Slike iz živalstva, trdo vezana .........90®
Slovenska narodna mladina
(obsegu 4o-' strani) ................1.50'
Spretna kuharica, trdo vezana ...,1.45
Sveto Pismo stare in nove zaveze.
Ie|x> trdo vezana ........................3.—
Sadno vino .........................................40'
Sadje v gospodinjstvu .....................75
Spolna nevarnost ..............................25
Učbenik angleškega jezika
trdo vez___________________________________1.50
broširano _________________________________1.25
Lčna knjiga in berilo laškega Jezika ..............................................60
Uvod v filozofijo (Veber)	L50
Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za za-tehnike in trgovce --------------..1.15
Veliki vsevedež ..................................JJO
VoščiIna knjižica ..............................50
Zbirka domačih zdravil .....................60
Zdravilna zelišča ..............................JO
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva____________________________1.50
Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............130
Zdravje mladine.............................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zvezka __________________________________1-1AI
Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (.Melik)
II. zvezek _______________________________g$
Prerokoval ne karte_____________
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje ..............................
Agitator (Kersnik) br«»š. ........
Andrej Hofer ..............................
Beneška vedeževalka ................
ICelgrajski biser .......................
ISeli meresen .............................
Bele noči. mali junak ................
Balkansko-Turška vojska ........
Balkanska \wj»ka. s slikami
Boj in zmaga, povest ................
Blagajna Velikega vojvoda ____
Belfegor ......................................
Boy. (roman) ............................
Burska vojska ........................
Beat in dnevnik .........................
Božično darovi ..........................
Božja pot na Bledu ....................
Božja pot na Šmarni gori ........
Cankar:
Grešnik Lenard. broS.........
Mimo življenja ...................
Moje življenje __________________
Romantične duše ...............
...65 ...80
__50
...35 ...35 .„40 ...60 ...80 ...25 ...20 ...60 ...80! ...65 ...40 ...60 ...35 ...20 i
...711 ...80 ...75 ...60
...25
Fabijola'ali cekev v Katakombah.
Fran Karon Trenk.............................
Filozofska zgodba ...........................
Fra Diavolo ......................................
Gozdovnik (2 ZVEZKA) .............
Goispodarira sveta .........................
Godčevski katekizem .....................
Gostilne v stari Ljubljani .............
Grška Mytologija .............................
Gusarji ..........................................
Gusar v oblakih .............................
Hadži Mural (Tolstoj) ..............
Hči papeža. vez.................................
Hektorjev meč ................................
Hedvika ...........................................
Hudi časi. Blage duše, veseloigra
Helena (Kmetova) ........................
Hudo Brezdno (11. z v.) ..............
...43 .33 ...60 ...50 .1.20 -.40
__25
...60 1,— ...75 ...8«» ...40
1__
...50 ..40 .75 ...4« ...35
Cvetke .........................................
Čebelica .................................................25
Črtice iz življenja na kmetih .........351
Drobiž, in razne povesti —
Spisal ililt-in^kl .........................60
Darovana, zgodovinska povest ........J>0;
Dekle Eliza .......................................40 i
Dalmatinske povesti ........................35 |
Dolga roka..........................................3(1:
Do Ohrida in Bitolja .......................70 j
Doli z orožjem ..................................jmi|
Dve sliki: — Njiva; Starka —.....(Alenko) ..................................j60
Devica Orleanska ...........................M
Duhovni boj .................................„....50,
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljcki t?.----------------------------------.40 r
Elizabeta ..........................................J15I
Humorske. Groteske in Satire .
vezane« ........................................811
broširano...........................i...........60
Izlet g. Broučka .............................|.*»i
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60
lz tajnosti pri rode ............................50
Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 'J zvezka ..................................1.50
Igračke, broširano .............................Jto
Igralce ...............................................73
Jagnje..................................................3«
•lanko in Metka (za otroke 1 .............3«
Jernač Zmagovač. Med plazovi _______50
Jutri (Strug) trdo vez ...................„..73
broš....................----._____________________GO
Jurčičevi spisi:
Pojtolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ______________________________10._
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano .................................................75
Juan iMsrrija (Povesti iz S(»anskega
življenja ______________________________________50
Kako se sem jaz likal
(Alešuvee) 1. z"ezek .....................60
Kako sem se jaz tikal
(Alešovee) II. zv. .......................60
V JUGOSLAVIJO
Preko Havr*
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
ILE DE FRANCE
4. MARCA — 6. popoldne
22. Marca in 8. Aprila
i LAFAYETTE
\	15. Marca in 16. Aprila
DE GRASSE
1. Marca in 5. Aprila
3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej
Z* pojis-iila in potne liste Vpra. šajte naše pooblaščene agente
Sfceaeh JQ/te
19 STATE STREET. NEW YORK
VAVJv

V JUGOSLAVIJO
Hitra služba vsako sredo opolnoči iz New Yorka:
ALBERT BALLIN-NEW YORK DEUTSCHLAND • HAMBURG
Tudi redna odpiutj.1 dobroznamh kabmskih pat nikov:
MILWAUKEE - ST. LOUIS - CLEVELAND
Pripravne in hitre železniške zveze iz Cherbourga in Hamburga Za pojasnila vprašajte pri
HAMBURG-AMERICAN LINE
39 Broadway, New York
| s79-50
do CHERBOURG
TRETJI RAZEED
Kupite karte pri vašem lokalnem agentu.
iiMtr:. fsur1	I>;.iI4m; TiSlii;'. eiiiii		.; . iii LiEjnsiJOte-riii-TaffiEfflfflf*':
=			
3 Iliri TV«"., i^a^CTT ..	HK ar 'u.		.;i—t.....ji ■agaibmtutuBBiTlr;aifc-il . .. "
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
Si
Prepričajte se!
4 Bfflcr"* mi' * TT""".....^i^rssarfirsnsaBi.urssaE^
aiWUffl. T'lfiJ^UaHli-.i:!: I^jEMC -iJKi-KlSm..
.U:: r ^'i-HisrSBSCBB-Jl .rJKJIE ■ B3E
Kako sfm se jaz likal
(Ale5ovec( 111. zvezek ............G0
Korejska brata, i>ovest iz misijooov
v Koreji .......................................3(1
Krvna osveta .....................................3«
Kmečki punt (Šenoa) .........................no
Kuhinja pri kraljici gosji no/iti ...50
Kaj se jc Markaru sanjalo ............."!5
Kazaki ..............................................„..60
Križev pot patra Kupljenika .........T«
Kaj se je izmislil dr. Oks .................4;» ;
Levstikovi obrani spisi .....................9«
1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Komanre, balade in legende; Tolmač (Levstik .......71»
5. zv. Slika Lev stika in njegove kritike in polemike ......................."U
Trdo vezano .......1....................L—
ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trtfo'-ef. Kui»c-ijtki stražnik. Uradnik, Jezični d„^tor. Geetil-uiOar, KU*i>etuije, Natakarca, 1'uliuvuik. itd..................................6(1
Ix»v na ženo (romani .......................8«)
l.urifcr .........................................J._ .
Marjetica .............................................50
.Materina žrtev ....................................„50
Moje življenje .....................................»5
Mali Lord .............................................80
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno
go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
. „ ...