77. številka. Ljubljana, v četrtek 4. aprila 1901 XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja mak dan zvečer, iiimfil nedelje in praznike, ter vejja po potu prejeman aa evaHo-ogrske dežele za vse leto 25 K, «a pol *ta 13 K, sa Četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno brea poKljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, se Četrt leta 5 K SO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona ae sa vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor anala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brea istodobne vpoBüjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanile pladnje ae od itiristopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznamlo jedenkrat tiska, po 10A Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj ae iavole* frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlstvs naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administraüvne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenskl Narod" telefon št 34. »Narodna TIskarna" telefon it 85. Izstop narodno-naprednih poslancev iz hrvatsko-slo-venskega kluba. Kranjaki poslanci napredno narodne stranke so odposlali načelništvu brvatsko-slovenskega klaba naslednje pismo: Veleblagorodnema g. dr. Ivčeviču, načelnika hrvatsko-slo ven skemu klubu. Podpisani poslanci slo venske narodne napredne stranke izjavljajo, da izstopijo iz hrvatsko-slovenskega kluba, in to z ozirom na klerikalno gonjo, katera se je vprizorila pr oti nekaterim članom kluba, in da ne otežijo še drugim članom obstanka v klubu. Slavno načelništvo blagovoli ta izstop na znanje vzeti ter o njem obvestiti hrvatsko-slovenski klub s pristav ko m, da podpisani žele s klubom ostati v prijateljskih razmerah. Z odličnim spoštovanjem dr. Ferjančič, Plantan, dr. Tavčar. Izvrševalni odbor napredne narodne stranke je imel včeraj popoldne sejo, v fc&teri je soglasno sklenil: Izvrševalni odbor narodne napredne stranke odobrava dosedanje postopanje poslancev narodno napredne stranke in njih izstop iz hrvatsko•slovenskega kluba So že zopet tu! i. Z bližajočo se spomladjo po vrača ;o se k nam miroljubne tičice, in iz tega in onega grmička done nam znani glasovi, katerih mej zimo nismo culi. Spomlad pa se čuti tudi v politiki, in politične tiče pevke znašajo zopet in zopet svoja gnezdica po zna- LtflS TEK, Na veliki petek. Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. (Dalje.) Mej tem sta pazila otroka dalje na krompir in na jajca, pozorno obračaje jih v žrjavici. Pri tem se je razvil mej njima "azgovor. Deček je hotel vedeti, kako je prišlo ciganče tjakaj? Spočetka dekletce ni hotelo razvijati svoje nesreče. Toda fantič jej je stavil lokavo vprašanje za vprašanjem, dokler ni deklica vkljub svoji premetenosti, strahu in opreznosti povedala vso S70J0 nesrečo. — E — čemu so šli krast! — evo — prav jim je — sedaj jih obesijo. Kaj misliš — konje kraBti! To ni mala stvar. — Kaj ne, strijc? — Eh — moj ded pravi, da cigani morajo tako delati, da pravi cigani ne morejo drugače, ko nimajo ničesar. S tem naa hranijo. Ob, bili smo že vsi skupaj zelo lačni, — a za konja bi bil dobil oče novcev, in materi bi bil kupil marsikaj — je odvrnilo dekletce. — Evo, sedaj bo pa kupil — bržčas na vislicah! Prav mu je, glej — tudi moj strijc nima nikjer ničesar — pa vendar ne krade. Krasti je velik greh. Tudi jaz ne kradem, jedva da vzamem kje kako pozab- nih grmičih in vmes sladko pojo o ljubezni, o spravi, o bratomornem boju, in o družin takih tragičnih rečeh. Dve taki pevki sta ae oglasili ravnokar: prva v dunajskem .Jugu", kojega izdaja Franc Derganc, ureja pa Niko Zupanič; druga v tržaški .Eiinosti", o koji pač vemo, kdo jo izdaja, kdo da jo pa ureja, tega sa gotovo ne vemo. V .Joga" si je pripravil gnezdice neki .parlamentarec", ne vemo, je li to gospod Derganc, ali pa g. Zupanič. Vsekako imamo opraviti s pristnim parlamentarcem, ki ima v parlamentu mnogoštevilno stranko za sabo, brez dvojbe pa ima za sabo tudi maso naroda, ker bi drugače s to maso tako oblastno ne disponiral. No z .Jugom" se ne bomo prepirali, in tudi ne s tistim „uglednim državnikom", iz kojega .Jagovi* »parlamentarci* svoje vire zajemajo! BJug" je mladeniška revija, in človeka veseli, če se mladina briga za politiko in druge važne probleme. Če pri tem opazujemo, da se razvijajo kipeči na zori, da mladi pisatelji menijo, da so ne zmotljivi, da vse vedo, in da se bode svet do pičice ravnal po njihovih (mladih pisateljev) predpisih, ne polagamo vsega tega na preobčutno tehtnico, ker imamo pri tem zavest, da smo mi, ko smo bili mladi, bili do zadnje koščice tudi taki, meneč, da Slo venija kar koprni, da bi prej kot prej od nas izvedela, kako se ji je prestrojiti in preleviti. V resnici pa so bili naši nazori ravno tako nezreli, kakor so nezreli nazori „Ju govega" »parlamentarca", in tudi mi smo prave in resnične potrebe slovenskega na roda ravno tako površno poznali, kakor jih pozna ugledni državnik dunajskega .Joga". Ta državnik in osiroma parlamentarec ni niti liberalec niti klerikalec, on ni sploh ni5, aH je pa oboje, kakor ravno hočete. Mi bi državnemu ugledniku niti odgovarjali ne bili, da se njegovega parlamentarizma ni s slastjo poprijel ljubljanski „Slovenec", ki ima posebno ostro oko za vsakega kvasi-liberalčka, ako tu in tam v lastno napredno skledico pljuje. Kake nazore ima torej naš parlamen- Ijeno skorjico kruha, aH poleti češpljo ali hruško, a tudi to samo, kadar sva zelo gladna. A to ni tatvina. Kaj ne, strijc? — Starec-slepec je naposled prestal moliti. Sedaj je odgovoril dečku ter začel pogovor z otrokom. Pomiril je najprve dekletce, da jej ne obesijo očeta, niti deda; dasi je gospoda zelo stroga in neusmiljena ter silno muči siromake, vendar jih ne sme po svoji volji obešati, ker ne dopusti tega kralj, kateri je postavljen od Jezusa Kristusa ter vlada po svoji volji. A Jezus Kristus je prijatelj sirot, zanje se najbolj zavzema; zanje je trpel, in se dal na križ pribiti, ker ga je ozlovoljilo, ko je tamošnja gospoda — farizeji in publikani — silno mučila siromašni gladni svet. — Blagor onim, ki so tu preganjani, mučeni in pozabljeni, ker njih je nebeško kraljestvo! Tako pravi gospod Bog, naš Kristus. Tudi On je ostavil kraljeve dvore v Jeruzalemu, dasi je bil kraljevega rodu ter potomec kralja Davida. Vzel je raj Se be-raško palico v roke ter hodil kakor prosjak po svetu, prepuščajoč božji milosti, da se briga Zanj, kakor se briga za zveri v gozda, in za lilije na polja. In zbral je berač« okrog sebe, a sito, požrešno gospodo je vedno grajal ter jo z bičem v roki spodil od sebe. Zato so Ga tudi pribili na kril, a On je drage volje trpel, ker je s tem pomogel nam siromakom, rešil nas, odprl nam je pot v nebesa, kjer ae nam ne bo tarec z joga? čujmo, kako piše o klerika-lizmu! »Kaj je klerikalizem? To je tisočletna in stoglava pošast, ki ima svoja požrešno in nenasitno telo v Rimu, a glavo izteza po ce lern svetu. Klerikalizem je političen tok, ki izvira v Vatikanu, a se razliva po celem sveta Ta politična stroja hoče, da bi imel rimski škof oziroma papež svojodržavo invoj-sko, kakor drugi posvetni vladarji, da bi papež zapovedoval celemu svetu, in bi se pred njim tresli kralji in cesarji. Klerikalizem ječisto-krvni naslednik lakotnega imperializma rimskih cesarjev. Klerikalizem je največji nasprotnik narodnega razvoja invsakega napredka> najhujša pijavka človeške družbe; klerikalizem ščuje narod protina-rodu.daigra potem vlogo tretjega, ki ima dobiček. Klerikalizem nima s krščansko vero nič opraviti, on smešiKristusovo vero in jo i z k or i 5 č a v najpodlejše namene; jedini namen klerikalizma obstoji vtem,da podjarmi celi svet, vse narode Vatikanu in jih spravi v njegovo duševno in telesno odvisnost". To je klerikalizem po dunajskem , Jugu", in prav nič čudnega ni, da naš .Slovenec" te obširne definicije klerikalizma ni ponatisnil, da si je v drugem, v kolikor pride v poštev oseba dr. Tavčarja, slastno citiral iz Članka .Liberalec ali klerikalec?" Vzlictemu, da je klerikalizem prava duševna in telesna kuga, ki si hoče podjarmiti celi svet, pa nam državnik in parlamentarec v .Jugu" ne ve druzega sveta, nego s puško v koruzo, ter mirno čakati, da nas klerikalizem pozoblje! Taka modrost, mladi prijatelji, nam ne ugaja, če je klerikalizem res taka pošast, kakor je slikate Vi, potem ni druge logike, nego, da se pokliče zadnji mož na krov, in naj pri tem pademo vsi do zadnjega moža! Da, mladi prijatelji, vzlic vašim parlamentarcem in treba potikati od praga do praga, temveč bomo gledali skupaj ž njim, in s svetimi aposteljci ter s svetimi mučenci v božji obraz — vsi v zlatu in vsi blaženi. Starec je umolknil, a deca se je zanimala najbolj za krompir in za jajca. Deček je pri tem ujel priliko, da je pripovedoval deklici, kako pametna glava je slepi strijc, kateri vse razume ter zna menda toliko kakor kak duhovnik. Celo starca je pripravil k temu, da je pripove doval o samem sebi, in o svoji modrosti. In starec je postal zelo zgovoren, ne brigajo se za to, jeli ga otroka poslušata in razumeta, ali ne. Pripovedoval je to in ono iz svoje mladosti, in iz otroških let. Spominjal se je starišev, kako dobro se jim je godilo, a potem je po nesreči oče utonil, ko je sekal in vozil les za svojega gospodarja; tedaj pa je mati padala v večje in večje siromaštvo, zlasti ko so vzeli njega ▼ vojake. Njemu se je godilo spočetka jako slabo, ker je bil najsiromašnejši v vsem polku, a z dobro voljo se je dvigal malo po malem ter se je naučil celo citati in pisati; in potem je postal poddesetnik, in pozneje oelo korporal. To mu je prišlo prav, ker je mogel odslej od časa do časa pošiljati kak krajcarček materi, katera je zašla povsem v bedo. Gospoda ji je prodala radi dolgov kočioo in njivo, pa ni imela ničesar, s čimer bi se bila živila, a da bi si dovolj zaslužila, v to tudi ni bila državnikom ne bodemo postali v slovenski politiki orientalci, ki se slepo pokore svojemu kismetu, mi ostanemo stara garda, ki rajše umre, kot pa bi sramotno položila orožje pred klerikalizmom — stoglavo pošastjo, ki ima svoje požrešno in nenasitno telo v Rimu, a glavo izteza po celem sveta V drugem — brez zamere! Naši »rimski" katoliki. Kakor maček okrog vrele kaše, tako hodijo naši latinizatorji okrog „unijatstva . Diši jim, pa si ne upajo se ga dotakniti, da se ne bi spekli. Razumemo, od kod izhaja ta strah. Boje se pač za svoj žep, da bi pri tem škode ne trpeli. Kaj pa hočete začeti z našimi škofi in prelati, če bi slovenski narod jim hrbtt pokazal? Tu, tu jih črevelj tišči, ne pa, kar hinavski pravijo, da bi se bilo bati razkola. To je le pesek v oči neumnim ljudem, ki se dajo za nos voditi. Kako bi tudi šlo za razkol, ko pa le o združeni cerkvi govorimo! Vae .Slo-venčevo" (štev. 68) govoričenje je predrzno natolcevanje in nesramno podtikanje o »skrivnih nakanahu, je samo pretveza, s katero skušajo braniti sebične namene. Stvarnih in resničnih razlogov nimajo, in jih ne morejo nikdar navesti. Staroslo venski jezik je v bogoslužju od rimske stolice bil potrjen, n; ž narod ga je v bogoaložju že imel, torej ima do njega sveto pravico, katere mu nihče na svetu ne more utajiti. Le požrešnost in vladohlepnost ter zavist nemških škcfov je to sveto pravico narodu kratila stoletja in stoletja, ter krušila naredbe rimskih papežev v svoje ponemčevalne namene. Vsak, kateri pozna zgodovino, ve, kako so segale nekdaj meje Karantanije, slovenske kneževine, od Blatnega jezera do sredine tirolske dežele in noter do Gorenjtav-atrijske in še višje, a kako so se nam te meje skrčile do danes. Znano je iz zgodovinskih spomenikov, kako so ravno nemški več dovolj močna. Tedaj pa se je dogodila velika ne^riča. Dogodilo pa se je tako. Blizu mesta, kjer so bili nameščeni polki, so nastali izgredi. Ljudje niso bili zadovoljni s tem, kar jim je plačala gospoda za delo na polju in v tvornici, v kateri so tkali svilo. Razgrajali so tako silno, da so bili njih gospodarji že v veliki stiski in zadregi. Da se jim pomore, je sklenila gospoda iz mesta, da pošlje vojake, ki naj bi napravili mir. Poslali so njegovo kompa-nijo. Razgrajajoči so se branili ter so pričakovali vojake s kamenjem, puškami in drugim orožjem. Začeli so streljati. A tedaj — nakrat ga je zadelo nekaj v oči, onesvestil se je, in ko so ga prinesli v bolnico, so dejali zdravniki, da je izgubil za vedno vid. In res je ostal slep. Odpustili so ga od vojakov. In tedaj je prijel za palico ter se dal voditi kot berač — najprve od matere, a po njeni smrti od tujih otrok. — In tako imam svoj križ! — jo dovršil slepec. Mej tem, ko je starec pripovedoval, se je spekel krompir in jajca. Deček je začel jesti. Malo ciganče ga je gledalo valed glada hrepeneče inlakomno. Dete je delalo z astmi, kakor da je* ter jih premikalo v istem ritma z gibanjem dečkovih ustnic in zob. Starec se je zadovoljil samo s skorjico kruha. A ko je dekletce zopet zaprosilo dečka, naj bi ji dal krompirja ter lovilo lupinje, katere je lupil fantič s tretjega ali Ikofje solnograški, brižinakl, paaovaki itd. grabili slovensko zemljo ter na vse kriplje delovali na ponemeevanje nafiega ljudstva, da bi si ohranili svoje gospodstvo. Ker je bila po staroslovenskem bogoslužju za njihove ponemCevalne in vlado« hlepne namena nastala nevarnost, so podkupili slovenskega kneza Kocelja, da jim je pomagal izgnati Metodove učence. S tem, da so izgnali duhovne, vešče slovenskemu jeziku, je bilo seveda samo ob sebi umevno, staroslovensko bogoslužje postalo nemogoče Ali pravice nam s tem zločinom niso zatrli ti naši so vragi in krivični ki! In kaj vidimo dane3 med nami? Sami rodni sinovi slovenskega naroda teptajo na svete, od rimske stolice potrjene pravice našega naroda ter se Se zovejo .rimske" katolike. Ali hočete biti bolj sveti kakor Rim? Ako papaž Lson XIII. sam dovoljuje slovanski jezik v bogoslužju, in odobrava .unijo", kako se ji morejo potem še naši .rimski" katoliki ustavljati? Ali niso to ostudni narodni efijalti, gnusni avetohlinci ? Pa vse njihovo zaplet no mjavkanje ne bo zadržalo unijatske ideje O tem smo prepričani. Mi jim povemo samo toliko, da se ali združijo z opravičenimi narodnimi težnjami, ali pa bodo v najkrajšem času doživeli naj ljutejši boj. Ne bomo sicer kričali .proč od Rima", pač pa ,proč z t-fijalti I* Mi smo sicer že združeni in združeni ostanemo, toda ravno zato tudi odločno tirjamo, da se nam dado pravice, katere so nam sovragi po krivici vzkratili. Živela unijatska ideja! J. Š. V Ljubljani, 4 aprila. K položaju. ,Nar. Listy" pišejo o položaju v Avstriji jako pesimistično. Storjeno delo drž. zbora se jim zdi majhno, in se stranke niso prav nič zbližale. Napravila se je ne politična debata brez trdnega cilja, živelo se je od dnevnih uspehov in če se je 16 posrečilo, kaj dognati, se je to smatralo že za tiiumf. Čistega pogleda v bodočnost ni. A tudi vlada nima vzroka, biti optimi stična. Ogrski poslanci, ki so prišli na Dunaj radi kvote, naglašajo, da treba sedaj vsekakor nagodbeno vprašanje rešiti. Ta pritisk iz Translitvanije je postal že marši* kateri vladi, ki je imela večino, n-varen. Koerber pa večine niti nima. — Med levičarskimi strankami se je začelo delati na to, da bi dobili Nemci svojega ministra-rojaka. .Information" p<še, da so imeli Nemoi že štiri .svoje" ministre rojake, a vse so zopet vrgli sami, kajti vsak izgubi njih zaupanje takoj, ko zasede ministrski stol. Sicer pa bi bil tak minister tudi nepo treben, ko so itak vsi sedanji ministri — izimši Giovanellija in Rezeka — trdi Nemci! Nove Izpremembe v Srbiji. .Srbobran" je dobil iz Belegagrada poročilo, da sedanji ministrski predsednik A. Jovanovie odstopi v kratkem ter dobi mesto v državnem svetu. Provizorno vodstvo ministrskega predsedništva pre- četrtega krompirja, tedaj je odločil starec, da dobi tudi deklica kak kos. Pohlepno se je vrglo dete na vroči krompir, a takoj je tudi prosilo, da bi mu dala še kost. Starec jo je strogo posvaril, spominjajo na veliki post današnjega dne. De fcletce ga oči vidno ni razumelo. Stikalo je mej cunjami in capami slepčeve torbe tako, da se je moglo neopaženo polastiti kosti ter jo hitro skriti pri sebi- K sreči se je bavil deček največ s pečenimi jajci, in ni zato ničesar opazil. Slepec je mej tem začel govoriti o velikem dnevu, o našem gospodu, Jezuau Kristusu. Dekle si je utešilo prvi glad, in se je zato zanimalo za starčevo pripovedo vanje. Izzvalo pa je res silen smeh in ro-ganje dečka, ko se je dekletce s svojimi vprašanji izdalo, da nima prave misli o našem gospodu Jezusu Kristusu ter da ga uvršča v isto vrsto z gospodi orožniki in e gospodom županom, kateri prihaja vsakokrat podit cigane z občinskega pašnika. No, slepec jo je mirno poučil, kdo je naš gospod Jezus Kristus, in kaj se ž njim godi dan es — na veliki petek. — Začel je pripovedovati tragedijo z Golgote. Deklica je sedaj popolnoma pozabila, da jej je želodec Se vedno prazen. Segalo jej je v srce, ko je Culo povest nekam podobno sodbi, katere se je bala za deda in očeta. .Tudi njiju bodo usmrtili !■ je go- vzame Ljubomir Kaljevid, ki je bil le pred turško srbsko vojno ministrski predsednik. Ta izprememba v kabineta Jova novica ae zgodi baje na izrecno željo radi-kaloev, ki hočejo imeti načelnikom notranjega ministrstva moža, ki bo vodil volitve za skupščino docela zakonito. Kaljevid se je udeležil sej, ki so se vršile na dvoru pod predsedništvom kralja Aleksandra. O nameravani novi ustavi poročajo srbski iu hrvatski listi: Zgorenja zbornica bo Štela 48 členov; 30 jih bo imenoval kralj, 18 pa jih bode voljenih Za te zadaje znaša davčni cenzus 500 dinarjev; cenzus za volilce pa se določa na 45 dinarjev. Načrt nove ustave se je v ministrskem svetu baje že red g*ral, a morda se še kaj i spremeni. Nemiri v Španiji. Španija ne pride iz nevarnih nemirov. Iz Madrida poročajo v .Köln. Ztg., da je položaj v Španiji naravnost resen. V Andaluziji vlada pravcata ustaja. 5000 nstasev je šlo v Motriiavo. Lariosovo slad kornico, največjo tovarno v Andaluziji, so ustaši zažgali in ducela porušili. Poklicano je bilo orožaištvo ia konjeuištvo. Ta do* godek se smatra resnim simptomom. V Barceloni so se primerili veliki an ti-klerikalni izgredi. Policija in demon-strantje so se zgrabili. Izgredniki so streljali na policijo in jo ometavali s kamenjem. V Barceloni vlada razburjenost. Vojna v Južni Afriki. Včeraj smo poročali, da je šel general Plumer iznova lovit Deweta. Današnji listi pa že javljajo, da je dosegel Plumer prvi svoj uspeh: pri Warmbadu je prisilil Bure pod Jurijem Groblerjem, bratom generala Groblerja, in Nikolajem Potgie-s t er jem, da so se ulali. Burov je bilo baje nad 100. V Kaplandiji so še majhni, razkropljeni baraki oddelki. Blizu New-castla so pognali Buri angleški vlak v zrak a se umaknili, ko so dospele čete Camp-bella. Is Naamopoorta poročajo, da so Buri porušili proti severju vse proge in je zato ustavljen ves promet V Transvaalu so začeli rudokopi deloma zopet delovati. Delavcem se je zagotovila pokojnina kakor vojakom. V Avstraliji nabirajo zopet nove Čete. Dopisi. Iz ljubljanskih obrtniških krogov, 2. aprila. Vsako leto, predno se vrše občinske volitve prične .Slovenec" sistematični lov na ljubljanske trgovce, obrtnike in sploh na meščane ter vprizarja pravo gonjo zoper vse mestno gospodarstvo zoper občinske svetnike in zlasti zoper župana Hribarja. Namen .Siovenčevega" hlinjenja posebno trgovcem in obrtnikom ima prozoren namen. Pred nekaj tedni privoščil si je .Slovenec" o nekem odgovoru .Edinosti" župana Hribarja in ga po svoji krščanski vorila pri sebi ter prosila iznova slepca, naj ji pripoveduje o Golgoti. Stareo pa je odgovarjal in pričal vedno živahnejše. Tudi njemu je bilo drago in prijetno, da je mogel pripovedovati, kako je tudi sam Bog trpel muke in celö smrt, ker je bila gospoda proti njemu. Iz njegovih besed je prodiral čut, da je on, jadni slepec ubožec mnogo in mnogo bližje Jeiusu Kristusu, nego bogata in velika go spoda; — iz njegovih besed je odmevala neka velika nada, da je vsa neizrečna beda in nesreča, v kateri živi, samo naprej plačan dolg za one velike slasti in časti, katere mu pripravlja v nebesih Jezus Kristus. Vedno bolj natanko in natanko je pripovedoval slepec, vsako malenkost tako podrobno, da se je malo ciganöe vpraševalo pri sebi, ni li starec tudi bil tamkaj, zopet zaman se vprašajoč, kako more vedeti povsem gotovo in točno, da bodo nebesa taka in taka, ter da bo govoril Jezus Kristus te in te besede. Toda stareo je pripovedoval s tako strogo resnostjo in gotovostjo, da je bilo malo dekletce overjeno, da se dogodi vae baš tako, kakor govori starec. Tako je prešel ves dan. Fantič ae je hotel nekaterikrat malo poigrati i deklico, a ona je rajša ostala poleg starca ter ga dalje vpraševala o Jezusu o Golgoti, o nebesih in o siromakih, kateri pridejo vanje. (Konec prih.) navadi obiral. Ljubljana je revna, primera s Parisern iepava, čemu bi se posluževali novih iznajdeb v korist meščanov? Ali ni dovolj, da ima Ljubljana 9 lepih cerkva in le kapelice? Kaj nam mari mestni tlak, saj celo s coklami lahko stopiš v najlepšo cerkev. Kanalizacija, vodovod, elektrarna in Bog zna kaj si še peklenski duh izmisli. To je vse samo za liberalno .gospodo". Dragi obrtniki! Poglejte našo klerikalno gospodo. Kako bode ta skrbela za trgovce, obrtnike in pa hišnike ako dobi mestno upravo v roke. Že naprej se Vam morajo sline cediti ko se spomnite na to, da dohode mestno gospodarstvo v roke evo: Koj po potresu je bivši škof Missija si naročil drazega arhitekta iz Solnograške dežele, dasi imamo izvrstnih domačih inže-nerjev in arhitektov (tudi svoji k svojim!) da je še dražje načrte za prenovljenje cerkva naredil. Posebno sv. Jakoba fara bo še dolgo let temu arhitektu in škofu Missijt pela zahvalno pesem. Koliko lepega denarja so tuji rokodelci zaslužili pri pre-novljenju cerkva in ga odnesli iz Ljubljanskega mesta ko so domači obrtniki, posebno slikarji, na razvalinah mesta, kruha stradali. Kje si bil takrat ti .Slovenec" da bi ščuvat domače obrtnike, da bi palico pokazali klerikalcem? O, saj vas klerikalna gospoda okolo Šenklavža poznamo! Kako boste za nas meščane, obrtnike in trgovce skrbeli, to že zdaj kaže dobri gospod Bonaventura. Niso se še zacelile rane, ki jih je potres naredil, že skrbi škof Jeglič prav po očetovsko za svoje in ne ve, kako bi zadnji vin-.r revnemu kmetu ia še revnejši ude vi izpre šal za neke zavode, kateri bodo za naše razmere peto kolo in ki bodo stali v Št. Vidu, da Ljubljančani saj nič dobička ne bodo imeli od njih. Imamo na Kranjskem 5 gimnazij ki dajo več ko dosti bojevitih vojakov za klerikalno gospodarstvo. Idrija zdihuje opravičeno po kaki srednji šoli! Škofovi zavodi bodo stali velikansko svoto sli kako bo z udrževanjem teh dragih naprav? Vsako napravo ki jo občinski svet ljubljanskega mesta ukrene če je še tako opravičena in je v korist mestu, vsako razupije .Slovenec" in kliče na pomoč davkoplačevalce. Ti ubogi župan, postani klerikalec, glej da pregovoriš občinske svetnike, da bodo ves denar, ki gre za tlak ali za kako koristno družbo n- pr. za gledališče, in raznim slov. zavodom, dali za Škofove zavode ia hvalil te bo .Slovenec", da se bo kar kadilo. Glej dragi sotrpin, kako te ima .Slovenec" za časa volitve grozno rad, in pomisli kako je pljuval .Slovenec* na Sokolovo maskarado, menda samo zato, ker je marsikateri obrtnik kak krajcar zaslužil, posebno krojači, čevljarji in šivilje. Pri Sokolovi maškaradi menda ni palo nič za škofove zavode. Koliko pa je na katol. plesu v .Katoliškem domu?" Ježeš, sv. leto, pa v .Katoliškem domu" se je plesalo in šopke dajalo! Vprašamo Vas, dragi someščani, obrtniki in trgovci, kar Vas ni še na glavo padlo in ki ljubite svoj narod, kako bo izgledala Ljubljana ako pride v roke naših političnih kaplanov? Vse, vse pojde v fa-rovško malho. Dal Bog, da nikdar do tega ne pride, da nam ne bodo še mesta v črno kuto zavili. Ti pa .Slovenec", prijatelj obrtnikov, le pridno kotle za ajmoht pripravljaj, volitve se bližajo, veliko ga boš potreboval a pošteni obrtniki bodo ti že kar nametali kotle da bo tvoji hinavski gardi do prihodnje volitve ajmoht v želodcu obtičal. Ljubljanski obrtnik V. Iz Velloih Lašč, 2. aprila. Pretočeno nedeljo vršil ae je ta v gostilni Uršule Somrak, bivše vdove Žužek, ustanovni shod za prepotrebno zadrugo. Prepotrebna je zadruga za Velike Lašče gotovo, ker so tudi ta pri nas obrtniki, ki na prijazen pogled sapnika ali kaplana pozabijo, da so obrtniki in pljujejo v skledo, is katere zajemajo. Da so pa oči zapeljive, ve prav dobro g. Jaka, ki tako rad pokuka v črne očke mate Franoike. Dobro vemo, da društvo ne moro obstati, ker ne bode dobilo koncesija sa vinotoč. čemu treba tedaj Kristusovim namestnikom razburjati duhove in hujskati soseda sopar soseda, ki sta nasprotnega političnega mišljenja. Vsi smo jedne vere, a misli ima vsaki drugačne. Če ima gosp. župnik toliko prostega časa za osnovanje zadrug, naj nam odpusti, če mu svetujemo, da rajši nekoliko popraša po kontokorentih pri domačih trgovcih, spravi svoje cerkvene račune v red, nekoliko .piljenja" velikega zvona faranom vrne, in sicer vsaj toliko, kolikor ga je Jobanca razdala. Ko bo vse to izvršil, natrese naj si na glavo pepela, se zapre v svojo celico in naj premišljuje o njegovega dobrega znanca .rajžah" z lepo Johanco. Morda mu pride pri tem še v spomin, kako je neki duhovnik— kateri, bode že sam vedel — v Trstu v civilni gorenjski noši z .lajpčem s ta velikimi knefi" s tremi osebami ženskega spola po Trstu Setal in — no, povemo drugič. Omovalnetnu odboru zadruge pa se mora tu javno čestitati na izberi načel nika. Omenjeni mož vagal bode tižol, kavo itd, a po naših dosedanjih izkušnjah smo preverjeni, da teh predmetov ne bode razločeval. Da je ta naša misel opravičena, navedemo za dan*; s le to, da ta gospod pred par leti niti ni razločil stranišča od .špaiherda". G načelnik, kako že pravi Bingole? Iz Zagorja na Pivki, 2. aprila. V seji dne 31. marca t 1. je izvolil tukajšnji občinski odbor svojim županom gospoda Matijo Faturja ml, občinskima svetovalcema pa gg. Rudolfa Horvata in Jakoba Marinčiča. Ob jednem se je izrekla odatopivsemu županu gospodu Matiju Faturju si, ki je vodil tukajšnjo občino nepretrgoma skozi petintrideset let v splošno zadovoljnost, najtoplejša z »hvala. — Odstopil je torej starosta kranjskih županov; težko breme Županske časti je sicer odložil vrli mož, a spoštovanje in ljubezen, katero si je pridobil z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti v teku teh dolgih let, ostane mu i nadalje pri zagorskih občanih. Saj je pa to tudi jedino zadoščenje, katero prejme kot plačilo za svoje delovanje. Zato naj bode neustrašenemu narodnjaku tudi na tem mestu izrečena zaslužena zahvala! Iz št. Pavle pri Priboldu, 2. aprila. K zborovanju .Bralnega društva' v Šaat Pavlu pri Preboldu dne 31. marca t. I. poslalo je slavno .Hmeljarsko društvo" v Žalcu g. A Petričeka, da je prednašal o umu-. hmeljarstvu. Pouk, ki se je vršil po sledeči dispoziciji: 1. Shod avstrijskih hmeljarjev dne 24. marca 1.1. v Žalcu; 2. o delovanju hmeljarskega društva; 3 rSz hmelja; 4 gnojenje hmelja; 5. obdelovanje hmelja, je bil tako zanimiv in koristen, da si štejemo v prijetno in častno dolžnost, izreči tem potom gospodu predavatelju in slavnemu .Hmeljarskemu društvu" najsrčnejšo zahvalo. — Bralno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu. — Franc Hmelj, t. č. predsednik. Josip Vidic, t. č. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. aprila. — Osebne vesti. Za okrajnega glavarja v Celje na mesto v Gorico premeščenega Attemsa pride, kakor poroča .Domovina", baron Oton Apfaltrern, sedaj okrajni glavar v Ptuju. — Ni mu odpuščeno I Dvorni svetrik Ploj se nam je začel kar smiliti. Nič ni po magalo, da je javno obudil kes, za silno hudodelstvo, da je nekaj tednov sedal z dr. Tavčarjem v jednem klubu; in tudi s tem, da je začel vojno zoper dr. Tavčarja ter razbil hrvatsko-slovenski klub, si še ni pri dobil milosti sv. Duha, kateri, kakor znano, pri nas govori na usta dr. Šusteršiča. .Slovenec" je to dvornemu svetniku Ploju včeraj na polna usta povedal, pišoč: , Ali sedaj pridemo v čudni položaj, da moramo — dr. Tavčarja braniti proti gg. Ploju in Robiču. Tavčar ni postal v zadnjem času nič hujši, nego je bil pred vstopom v hrvatsko-slovenski klub. Tavčar je bil takrat ravno tak, kakoršen je danes — ni se čisto nič spremenil. Če je bil torej takrat dober za hrvatsko-slovenski klub, zakaj danes ni? To vprašanje tudi dr. Tavčar sam v svojem listu začuden stavlja, in prav ima s svojega stališča. Dr. Ploj je dobro vedel, s kom se je združil v politično zvezo, ko je rajši šel s Tavčarjem, ko s katoliško-narodnimi poslanci." ... Torej nič ni pomagalo ... Ko bi si bil dvorni svetnik Ploj nase klerikalce kdaj bližje ogledal, bi bU lahko vedel, da klerikalko nikdar ničesar ns odpusti, pa naj se ubogi grešnik še tako kesa, Podvreči as bo treba popolnoma in brezpogojno, g. dvorni svetnik, Bele potem Vam bo odpuščen VaB greh zoper — sv. D aha. — Zanimivo priznanje. Krščansko-socijalni državni poslanec in profesor bogoslovja dr. Sc h ei eher je nedavno tega v „Correspondenzblatt für den katholischen Cierns" zapisal naslednje: .Cerkev je po stala birokratična naprava, v kateri so na centimeter natančno predpisani prikloni. Svetega Duha se povabi o Binkoštih, a nihče ga ne sprejme Poe veta jake se je tako temeljito spravilo ob vsako zanimanje za cerkev, da večinoma mirno gledajo, kako se odnaša opeko za opeko od božje stavbe. V apostoliški cerkvi so verniki pri uprave cerkvi sodelovali, sosvetovali in aoodločevali. Toda staro cerkvena ideja o skupnosti duhovnikov se je tako izgubila, da so duhovniki posebna kasta, skoro kakor pri starih Egipčanih". — Komentarja temu zanimivemu priznanju ne bomo pisali, prosimo pa vse svoje čiUtelje, naj po-rnisiijc, kako bi naši nasprotnik vpili, da grdimo cirkev, in kako bi neki naši prijatelji vzdihovali in kazali belo svojih očes, ako bi bili to mi napisali! — Kaj bo z goškim tolovajstvom ? Pod tem zaglavjem smo priobčili v št. 71 članek, kateri nam je bil zaplenjen. Današnji uradni list prijavi,a potrjenje t ste konfiskacije. Iz; tega razvidimo, da smo s svojim člankom storili pregrešeS po čl. VIII. postave z dne 17. decembra 1862, št. 8. drž. zak. ex 1863 Ta Člen se glasi: .Kdor se o priliki kake 5e tekoč* kazenske razprave v tiskovinah spuša v razgovore o moči (vrednosti) dokazil, v ugibanja o izidu razprave ali v prevračanja podatkov pravde tako, da utegne vpljivati na javno mnenje, sö predno je sodišče izreklo sodbo, zakrivi se pregreška ter je obsoditi v zapor od enega do treh mesecev." — Proti tej potrditvi vložimo ugovor, ker v svojem članku se nismo spuščali v razgovore o moči dokazil, niti v ugibanja o izidu razprave, niti smo prevračali podatke pravde, nego se bavili samo z imediatno vlogo ljubljanskega knezoškofa v tej zadevi. — Predavanje v „Narodnem domu". „Rasskij kružek" je priredil sinoči svoje prvo j^vno predavanje. Gosp urednik dr. Dmitrij Vergun z Dunaja je govoril preko jedne ure o slavnem ruskem pisatelju in mislecu Dostojevskem. Predaval je v ruskem jeziku, a tako lepo, da ga je mogel umeti vsak poslušalec. V uvodu je govoril g. dr. Vergun o velikem vpiivu Dostojevskega na nemškega filozofa Nietscheja, ki se je z ide jami Dostojevskega v svojih spisih docela asimiliral. Govoreč o verskem, socialnem, političnem in slovanskem naziranju Do sto jevskega je dokazal g. predavatelj, da je bil g. Dostojevski pravi slovanski prorok, ki je imel trdno vero v bodočnost in končno zmago alovanatva. Duhovito, temeljito in navdušeno predavanje v pesniško-kipečem, krasnem jeziku so sprejeli, žal, maloštevilni poslušalci z gromkim ploskanjem. Gospod Trstenjak je napil g. govorniku in pro-spevanju njegovega glasila, .Slavj. Vjeka", ki dela brez fraz za dejanjsko izvrševanje slovanske vzajemnosti. G. Vergun je odgovoril na napitnico z velezanimivimi podatki iz slovanske sedanje zgodovine, kako slabo da se razumeva calo v krogih učenjakov Slovanov pomaa in važnost, slovanske vzajemnosti in roščine. Fraze pa naj se umaknejo delu, potem se popnemo Slovani kmalu na eno stopinjo, katero bi morali doseči že davno kot številno najmočnejši in najvztrajnejši narod. Večer je bil jako zanimiv, ter je samo obžalovati, da je med ljubljanskim občinstvom tako Čudno malo zanimanja za resna predavanja! — „Radogoju" naklonila sta gospa Jela in gosp. Janko Rahne, c kr notar na Brdu, svoto 15 kron mesto venca pokoj nemu Iv. Tavčarju, in istotako Neimenovani v Ljubljani mesto venoev umrlemu nadinže-nirju Tomažu Valku v Rudolfovem in go t psj svetnika Gregorina v Celji 20 kron. — Hvala jim, živeli posnemovalci! Ž. — Tamburaški klub „Krim" viško-glfnške čltalnioe priredi na velikonočni po nedeljek dne 8 t. m. v salonu g. Trauna ca Glincah koncert in dramatično veselo igro s petjem ,Bob iz Kranja". Začetek koncerta ob 5. uri, igre ob pol 5. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. od osebe. — V logaškem okraju vrše se veči nema po vseh občinah občinske volitve. PriČetek volitev je bil v Hotederiici. To trdnjavico naskočili so letos precej bojevito nasprotniki, a njih naval razbil se je ob kremenom značaju naših mož Voljeni so le naši možje, izjemoma dveh, ki sta pa prišla s pomočjo naših glasov v odbor. Upamo, da tej občini slede tudi druge občine v našem okraja Na noge možje! — Smodnik za streljanje zoper točo se bo oddajal tudi letos potom deželnega odbora kranjskega, in so vse tozadevne prošnje in naročbe upeslali direktno posled njema. Ob jednem z naročitvijo je vposlati tudi po 20 K 60 vin. za vsak naročeni zaboj a 25 kg. — Glas iz Toškega čela. Ljubljanskim izletnikom najtoplejše priporočamo obisk te imenitne gore; pot je jako složna, skozi Šiško Dravlje ali Koseze do hriba. Potem je pot do vrha zaznainovaaa. Na vrhu je lepa ravnina, s katere se vidijo vsi deli naše dežele. Dalje ae dobe v gostilni g Oroslava Zorca, katera se nahaja ravno pod vrhom, pristna vina in pivo, kakor tudi gorka in mrzla jedila. Zatorej priporočamo vsakemu, kateri ima veselje do ob iskovanja domačih hribov, da si ogleda ta zanimivi kraj. Trije železničarji. — Viniöarski tečaj na Ormu pri Novem mestu. Piše se nam: Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu se je prepričalo, da izvršujejo viničarji okreg Novega mesta pri nasajanju novih vinogradov vsa dotična dela — valed tega ker nimajo zadostnega strokovnega znanja — tako. da bodo trte le malo časa živele in rodile. Pokazalo se je, da so nekatere kulture, ki stanejo mnogo denarja, že po 7 ah 8 letih take, da se jih ne more več ohraniti. Vzrok temu je, da viničarji požlahtnenih trt ne rigolajo in do vsajajo prav, ker jih pravilno ne obreza vajo in zlasti neizogibno potrebnega obrezavanja poleti ne izvršujejo. Da se tem kvarnim razmeram konec naredi, je ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu prosilo deželni odbor, naj ustanovi na Grmu brezplačen jed nodneven viničarski tečaj, v katerem se bodo viničarji v vseh potrebnih delih prak tično poučili. Deželni odbor je tej prošnji ugodil, in se bo ta viničarski tečaj vršil dne 13. aprila 1.1 Naj bi noben vinogradnik iz novomeške okolice ne pozabil, poslati svojega viničarja k temu tečaju. — Iz Mozirja se nam piše: Dne 28 marca t. 1 je bila Rečica zopet enkrat srečna. Zbralo se je namreč v gostilni pri Pristanu kakih 10 katoliških mož (2 župnika, 2 kaplana, 4 veternjaki, konsumni direktor in oštir), ter imeli ustanovni shod: ^Katoliškega polit, društva". Glavna točka bila je pijača. Oštirju se je potem tri dni po glavi mešalo, — kaplana pa je župnik — pozabil. — Enak, vendar boljše obiskovan shod so imeli že pred 4 leti pri Pristanu. Ker se pa izmed vseh tačas tam zbranih gospodov ni niti eden našel, ki bi sprejeta pravila v postavnem številu prepisal, zaspalo je ustanovljeno društvo. To je usoda vseh na Rečici ustanovljenih društev, česar se je tudi o tem društvu bati. Potem bo pač treba društvo prekr stiti v .Društvo pijanih katoliških lenuhov*. Naj bi se žegnani gospodje raje brigali za prepotrebno podružnico sv. Cirila in Metoda na Rečici, ki že četrto leto spi spanje pravičnega pod predsedaištvom — župnika. — Iz gornjegraškega okraje. Proš nja za podporo za slepce občinske ubožice M. L, matere nekega v obilnosti živečega župnika, se je letos zopet predložila deželnemu odboru. Ta M. L. pa ni potrebna te podpore, 1. ker ni slepa, 2. ker je njen sin dolžan za njo skrbeti. — Škandal! — Led v aprilu. Iz Celovca se poroča, da je ondotno vrbsko jezero v sredi še vedno zamrznjeno, in da je led kar črevelj debel. — Trgovinsko strokovni poročevalci za Inozemstvo. Svoj čas smo poročali, da je avstrijska vlada gg. dr. E. Pistorju, koncipistu dunajske trg. in obrt. zbornice in K. Schatzetu, koncipistu trg. in obrt. zbornice v L'bercah poverila trgovinsko strokovno poročevalstvo za Južno Afriko, Avstralijo in Sibirijo, oziroma Per zijo, Siam, Kitaj in Japonsko. Imenovana gospoda potujeta sedaj po vseh važnejših industrijskih in trgovskih središčih, da morejo interesenti £ njima stopiti v dotiko. Trgovska in obrtniška zbornica nam sdaj poroča, da bosta imenovana gospoda na svojem informacijskem potovanja prišla sa poldneva tudi v Ljubljano in sicer v tedna po Velikinoči. Ta dan se bo v pisarni trgovske zbornice vršil razgovor, na katerega bodo povabljeni udeleženi krogi. Dan pravočasno objavimo. — Pri vojaški vaji. Z Reke se nam poroča: V torek je divizijonar inspiciral tukajšnjo garnisijo. Odredil je na vežbališču tudi vsakovrstne vaje, pri katerih se je tudi streljalo. Nakrat se je zaslišal bolesten vzklik in — neki vojak je padel. Nekdo je bil vstrelil s k r o g 1 j o. Vojak je bil zadet v nogo in težko poškodovan. Bržčas pa krogljanibila njemu namenjena nego komu d r u z e m u. Sicer so zapovedniki posameznih oddelkov takoj dali natančno pregledati vse puške, toda dognati se ni dalo, kdo je uatrehl s krogi jo. — Slovanska kolonija v Alekssndrijl v Egiptu, ki šteje kacih 5000 duš, dobi svojega posebnega dušobrižnika. V to je določen katehet na novomeški deski ljudski šoli, pater B. Snoj, ki se koj po velikonočnih praznikih preseli na svoje novo mesto- * Nemci se zs ruščino zanimajo neprimerno bolj kot slovanski narodi. Na monakovski univerzi se je ustanovil „russkij kružok", v katereg« se je vpisalo tekom prvih dveh dnij 130 slušateljev. Nemci pač znajo ceniti velikansko praktično in idealno važnost ruščine, dočim je n. pr. Slovencem ruščina še vedno nekaj — nepotrebnega l * Žrtva soldateske? Češki poslanec KlofaČ je v drž zboru interpeliral radi trpinčenja vojaka Žtljaka po nadporočniku Budinerja Ta nadporočnik je radi interpelacije pozval posl. Klofača na dvoboj, a ga je Klofač zavrnil. Sedaj pa se je vojak Žtljak v Pragi iz strahu pred nadaljno preiskavo — ustreliL Njegov samomor je zbudil med praškim občinstvom veliko senzacijo ter se je občinstvo začelo zbirati pred vojaško bolnišnico, da se udeleži sprevoda. Ali nesrečnega vojaka so pokopali že prejšnjo noč skrivaj, da onemogočijo demonstracijo. * Muzikalicno čudežno deta. 71etni Lev Schramm je zbujal nedavno na Danaju veliko zanimanje, ko je nastopil v samostojnem koncertu kot pianist, komponist in dirigent Mali umetnik, učenec znanega dunajskega glasbenega pedagoga prof Rud. Kaiserja, ki ga je spričo njegove odlične nadarjenosti od druzega leta nadalje nesebično poučeval, je navdušil občinstvo s svojo krasno igro in veliko tehniko. Igral je skladbe Reineckeja, Schütta, Mendels sohna, Liszta, Pacherja in Schuberta. Senzacijo je zbujal .mali Mozart", ko je prijel taktirko, da dirigira kor svojih součencev iz Kaiserjeve glasbene šole, ki je izvrstno izvajal mal ker 71etnega skladatelja in nekaj korov Abta in Bizeta. Ganljivo je bilo videti, kako ja mali Schramm svoj prvi venec na vsak način hotel izroditi svojemu učitelju. Izredno nadarjenemu dečku je občinstvo viharno ploskalo ter ga obsipalo s cvetlicami. V premorih je dosegla 8letna Marijana Rub, najmlajši člen dvornega gledališča, s svojimi jako posrečenimi deklamacijami veliko priznanje. Koncert, ki se je vršil pod protektorstvom eksoelence najvišje dvorne mojstrice grofice AttemsAttems v razprodani dvorani, so posetili prvi krogi rezidence. * Statistika ženstva. Neki Statistik je dognal sledeče, doslej neznane činjenice: V mestih, zlasti z industrijo, je več žensk kot moških. V zmernem podnebju je več žensk kot moških, v vročih ali mrzlih krajih pa več moških kot ženskih. V vlažnih krajih je več žensk kot moških, vsuhhpa več moških. V obče pa je na svetu več moških kot žensk. V Evropi je med 334 milijoni prebivalcev malone štiri milijone več žensk, a zato je v Aziji 10 milijonov več moških, v Ameriki je 1 milijon in v Afriki pol milijona več moških. Književnost — Ivan N. Rasmann: Moja deos. Natisnil Dragotin Hribar v Celja. 115 str. v osmerki Cena 2 kroni. Cisti skupiček je določen za Prešernov spomenik. Med najznanejšimi liriki slovenskimi je gotovo Ivan N. Resman. Poje is preko trideset let ter je bil sotrudnik is naših prvih leposlovnih listov. Največ ja spisal sa „Lj. Zvon*. Kakor petje kosa, Bkrjanca ali ščinkovca je preprosta njegova pesem, a tudi pristna, neprisiljena, od srca do srca prihajajoča, vsekdar čustva polna. Resman bi si bil kot pesnik vzel lahko za geslo Goethejeve stihe: .loh singe wie der Vogel singt, der in den Zweigen wohnet, das Lied, das aus der Kehle dringt, ist Lohn, der reichlich lohnet". Brez pretenzije, brez potezanja za bogvekakšno pesniško slave, a še manj za svojo korist popeva Resmaa že nad tri desetletja veselo, nežno, brez iskanja duhovitih ali novih sujetov kakor naroden trubadur. Resman se je skušal vedno prilagoditi dikciji in obliki narodne pesni, kar se mu je posrečilo navadno brez sile in afektiranosti. Njegove pesni so našle že mnogo skladateljev. Vec izprego-vorimo v kratkem v podlistku. Za danes Resmanove pesni samo toplo priporočamo, in to tem bolj, ker je čisti skupiček namenjen Prešernovemu spomeniku. Zlasti na slovensko ž e u s t v o apeliramo, da se potrudi razpečati Čim največ teh lepih, okusno tiskanih in fin > vezanih poezij, ki so poklonjene bi. gospaj Franji dr. Tavčarjevi. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 4. aprila. Naprednjaki vsi ogorčeni zaradi klerikalnih mahi-nacij proti Tavčarju. Boj takim politi-kastrom! Pričakujemo solidarnega nastopa vseh naprednih rodoljubov; vrgli so nam rokavico in mi jo sprejmemo! Gabršček. Ajdovščina 4. aprila. Še ima Slovenija moža, ki ne klanja tilnika, ne duha, ne pred „slavisches Centrum", niti pred „hrvatsko-slovenskim klubom". Napred — Tavčar! Več učiteljev! Dunaj 4 aprila Današnja „Neue Freie Presse" ima uvoden članek o draški aferi. Članek imenuje ta dogodek tipičen in dokazuje, da ima v Avstriji klerus že toliko moč kot nikjer drugod. Kmalu bo Avstrija druga Španija. Praga 4. aprila. Danes dopoldne je imel češki klub svojo sejo. Načelnik kluba je poročal o parlamentarnem položaju. Lvov 4 aprila. Poljskim tistom se javlja, da je ruska policija že zasačila tistega mladeniča, ki je na Nev-skem Prospektu poskusil ustreliti ministra Sipjagina, da pa ne more dognati njegove identitete. Berolin 4. aprila. Knez Ferdinand se je napram nekemu žurnalistu izrazil jako nevoljno o spletkarjenju mace-donskega odbora, naglašal svoje zaupanje v ministrstvo Karavelova, in izrazil svojo nado, da ni nobene nevarnosti več, da bi nastali kaki resni nemiri. Madrid 4. aprila. Z ozirom na vedno naraščajoče proti klerikalno gibanje je ministrski predsednik priporočal papeževemu nunciju, naj poskrbi, da se procesij vstajenja ne vdeleži noben redovnik, češ, da so sicer izgredi neizogibni. V Alikantu je ljudstvo v cerkvi proti nekemu jezuvitu, ki je grdil liberalizem, vprizorilo velikansko demonstracijo. Jezuvit je moral s priž-nice bežati. Bruselj 4. aprila. Prezident Krüger zatrjuje, da je lord Kitchener bur-skemu generalu Bothi v imenu angleškega ministrskega predsednika lorda Salisburyja ponudil, ako kapitulira, da postane vojaški zapovednik v Trans-vaalu in Oranju z letno plačo 250.000 frankov, Botha je to ponudbo z ogorčenjem odklonil. Krüger priznava, da je sedanja faza burske vojne odločilna, češ, če zavzemo Angleži burske pozicije v gorovju Zoutpan, potem je nadaljnji odpor Burov onemogočen. London 4. aprila. Več tukajšnjih listov prijavlja telegrame iz Petrograda, ki naznanjajo, da se je zgodil atentat na ruskega carja. Neki gardni častnik, ki je po svojem stanu dobil pristop v carjevem kabinetu, je. ko je car ravno podpisoval neke uradne spise, iz revolverja na carja ustrelil, a ga ni zadel. Oficir je potem samega sebe ustrelil v sence in se takoj mrtev zgrudil. Prihiteli komorniki in sluge so truplo odstranili Car je bil baje jako miren. Narodno gospodarstvo. — Mestna hranilnioa v Novem mestu. V mesecu marca 1901 je 284 strank vložilo 71.106 K 12 vin, 172 strank vzdignilo 50 758 K 10 vin., torej več vložilo 20348 K 02 vin., 13 strankam se je izplačalo posojil 14.880 K, stanje vlog 1,678 905 K 49 vin., denarni promet 228634 K 82 vin. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1901 je 137 strank vlo žilo 39 720 K 26 vin., 146 strank dvignilo je 35893 K 68 vin., 32 strankam se je izplačalo posojil 40460 K. Denarni promet 1 527 621 K 92 vin. — Okrajna hrsnilnica in posojilnioa v Škof ji Loki. V mesecu marca 1901. Število zadružnikov 71. Vložilo je 79 strank 28007 K 89 vin. Dvignilo 14 strank 2901 K 38 vin. Izplačalo se je 14 strankam posojil 24.880 K. Saldo blagajne dne 1. marca 1424 K 65 vin, Prejemki marca 39576 K 74 vin. Izdatki meseca marca 32 808 K 8 vin. Denarni promet 73 809 K 47 via. Stanje hra nilnih vlog 119 725 K 33 vin. Stanje posojil 87 956 K. Saldo blagajne dne 1. aprila 8193 kron 31 vin. Meteorologično poročilo. Viiln» nad morjem 806-3 m. Bradnji mini tisk 738 0 mm Stanje] j*P Cae opa- j baro-1 g. o zovanja I metra g «s v mm.i 2. a Vetrovi Nebo 9. sveder ?. zjutraj 2. popoi. 742 9 742 7 739*8 110 al. jzahod jasno j | 5 2 al. svzhod jasno \° 17*2 m. jzah. del. jasno 0 Srednja včerajšnja temperatura 112°, normale: 7-3J. Dunajska borza dne 4. aprila 19C0. Skupni državni dolg v notah .... 9835 Skupni državni dolg v srebru .... 9805 Avstrijska zlata renta....... 117 90 Avstrijska kronska renta 4% .... 97'35 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11765 i'/greka kronska renta 4'/«.....9310 Avstro-ogrske bančno delnice .... 1690 — Kreditne delnice . ........ 707'— London vista.......... 24015 Nemški državni bankovci za 100 mark. H7'57 r« mark ............2349 20 frankov........... 1908 Italijanski banfcovei........9050 C. kr. cekini...........11 32 Cts. kr. avstrijski jfc držim žittzilct. 1 fJ3s Zahvala. Za mnoge doka-e prisrčnega sočutja mej boleznijo kakor ob smrti nase iskreno ljubljene soproge, oziroma hčere in sestre, gospe Olge Hrašovec roj. Grebene ter za mnogobrojno častilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem, posebno pa čaatitim p. n. gospodom uradnikom, učiteljem, slav. gasilnemu druStvu v Vel. Lašoah in gg. pevcem za ganljivo petje svojo najtoplejšo zahvalo. (701) Globoko žalujoči ostali. I Izvod iz voznega reda veha ven od dne 1. fcbruvaija 1901. leta. Odhod ti IduUJan« jut. kol. Fron öas Trbit. Ob 12. uri 24 m po noCi oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljabno; Cez Selzthal v Aussce, Solnograd; ces Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobui vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Silnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobui vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne o sobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz; Ces Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noci oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeusfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj oeobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popoludne oeobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cea Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plana, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre- Eenca, Inoinosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, jubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer oeobni vlak t Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljano drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri ti m dopoludue. ob 6. uri 10 m zjutraj. Varuj stojo ženo! ' Zi vi i ko rodbino naJTainejSo^ "knjigo r otroških zadevah ■ iesfl (tisoč zahvalnimi piami poiiljaj ldiskretno za 90 vin. v av.tr anamkak (odprto 70 vin.) goBpa A. Kanpa, Berlin S. W. 810 Lin-denstraste 58. (300-24) Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K 60 h. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manSetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 £f. žepni nož, 1 komad diSečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le S H SO h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razposiljalna tvrdka (702) Za neuga ajoče Mo. BX. se vrne denar. Sip, M A i ' BI- fa&i- Velika zaloga (101"24) pristnih Jos. Reit-P * .T "-fcsngDL* noffer sinov « Pneumatik katere nudim po Isti kolGSi ^ eeni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure. budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z veem spoštovanjem Fr. Čuden. urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. »Tj o »d < I mSSSSSSSäSSSSSSESSSSSSo % kilo gosjega perja samo 80 kraje. Poailjam popolnoma čisto novo, sivo aro nje perje, na roko cufano, '/» kilo samo 00 kraje, in isto v boljši kakovosti samo 70 kraje, v poskusnih poltnih navojih po 5 kilo proti povzetju. mM* laraaa^ trgovina s posteljnim perjem v Smlhovn pri Pragi. Zamenjava dovoljena. in dopisnik za slovenski, hrvatski in nemški jezik, želi svoje dosedanje neodkazano mesto premeniti s trajnim nameSčenjem. B'agohotne ponudbe pod „Stabil1* na npravnistvo „Slov. Naroda". (699—2) Za Veliko noč priporoča Rudolf Kirbisch slaščičar na Kongresnem trgu piruhe in atrape iz sladkorja in čokolade, fine bonbone in bonbonijere, čajno pecivo in cakes. (662—5) - Tituli. Potice fino nadevene. Vina iz c. kr. dvorne kleti. Francoski cognac. Francosko likerje itd. Zunanja naročila se izvršujejo točno. v največji ober! po naj zmernejših cenah priporoča L. W{iKu5er) ljubljana, >/{ssini irg 15 Spretna prodajalka izvežbana v Špecerijski stroki, zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejme se kot samostojna voditeljica pod dobrimi pogoji- (864-3; Naslov v upravniStvu .Slov. Naroda", Z visoko provizijo za krog privatnih naročnikov se išče zastopnik za neko tkalnico parole in platna z razpošiljamo trgovino. (703—D Ponudbe sprejema pod: ,.11'. Ii. lOtti-Rudolf Tloaer. I»uiia|. L, Seilerstätte 2. Polenovka (Stockfisch) po pristno kapucinskem načinu namočena (388—10) dobiva se po najnižji renl pri f. Mencingerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44, Svinjsko gnjat Odo sorovo maslo izborna pristna vina v steklenicah priporoča (12—76) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti > v ——...... Spargljeva plantaža. 3 orala cbsezajoča, dob-> vsako množino špargljev. Dobivajo se pri Viktoria-drevesnici v Lovrečin? pri Zagrebu. (648-1. Kdor želi naravna istrska Tina po nizki eeni kupiti, naj se zanesljivo obrne na (578 —8) C, Zalaznik, P ulj, Via Castropola. === Vsestransko priznanje. = Mestna občina v Kamniku razpisuje za doJgčo mestno hranilnico sl"u.ž"bo vlrslcln.i3szsu. z letno plačo 1400 kron, katera se bo po daljšem zadovoljnem poslovanju povišala Opremljene prošnje z dokazili sposobnosti vlag*ti»je do 15. aprila t. 1. pr podpisanem županstvu. Prositelji naj naznanijo, če zamerejo položiti kavcijo in v katerem znesku, ter na izvolijo ob enem naznaniti, do katerega Ča^a bi zamegli službo nastopiti Mestno županstvo \r Kamniku dne 31. marca 1901. (679-2) Luka Bergant s. r 8 rednemu občnemu zboru S registrovane zadruge z neomejeno zavezo ^ Vorschuss-Verein in Cilli, registr. Genossenschaft mit unbeschr. Haftung ^Pr kateri se bode vršil Ž* v četrtek, dne 11. aprila 1901, ob 2. uri popoludne v sejni dvorani „Narodnega doma" v Celji s naslednjim razporedom: SI. Poročilo načelstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 2. Odobrenje letnega računa. 4. Razni predlogi. J (700) 3STa.čolstTTO- s s o « ««««««««««««««««««»««««««««0«««»« Meji sta svojo zalogo sa spomlad ia poletje % d rasestnimi aooostmi o konfekciji sa dame in dekleta spopolnila in priporočata iglo stojim p. n. odjemalcem najtoplejše. ###### (672-5) £p lp 0 # # ^ Jlustrovani katalogi brezplačno in poštnine prosto. £$> &p &p i$ 4$ ip Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.