V Liubliasii, dne 29. julija 1937 Upravniitvo ^Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulioa 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 d» 8120 Izhaja vsak četrtek Naročnin ni tarnamo: četrtletno t Dla, ponetao It Dla, ctloletao S« Dlai ta Mr « ar. simsAcrusssuia Kmetijska zbornica v Ljubljani je imela prvo sejo V ponedeljek dopoldne je bila v mestni posvetovalnici v Ljubljani prva seja novo ustanovljene kmetijske zbornice za dravsko banovino. Vodil jo je banovinski svetnik Dolinar Josip, ki ga je ban dr. Natlačen določil za komisarja na prvi seji, dokler zbornični svet ne izvoli izvrševalnega odbora. Pri volitvah 27. junija so bili izvoljeni nastopni člani v kmetijsko zbornico: za srez Brežice Bogovič Alojz iz Loč, za srez Celje Turnšek Pongrac z Brega, za srez Črnomelj Nemanič Jože iz Zelebeja, za srez Lendavo Lebar Josip iz Kapce, za srez Dravograd Kotnik Beno iz Podkraja, za srez Gornji grad Steblovnik Martin iz Šmartna ob Paki, za srez Kamnik Štrcin Janez iz Kaple vasi, za srez Kočevje Rigler Ivan iz Prapreč, za srez Konjice Kuk Anton iz Gornje Pristave, za srez Kranj Brodar Janez iz Hrastja. za srez Krško Mariinček Anton iz Zupečje vasi, za srez Laško Deželak Matevž iz Lož, za srez Litijo Pevec Ignacij iz St. Vida, za srez Ljubljano Kržmanc Anton iz Bevk, za srez Ljutomer Rajh Jakob iz Ljutomera, za srez Logatec Potočnik Ivan z Dobračevega, za srez Maribor-desni breg Koban Franc iz Sel, za srez Mari-bor-levi breg Spindler Jožef iz Zgor. Rečice, za srez Mursko Soboto Kuhar Štefan iz Te-šanovcev, za srez Novo mesto Brulc Franc iz Hrušice, za srez Ptuj Prelog Franc iz Zagoji-čev, za srez Radovljico Jan Jakob iz Podho-ma, za srez Slovenjgradec Sevčnikar Stanko iz Podkraja, za srez Škof jo Loko Megušar Matija iz Selc in za srez Šmarje pri Jelšah Turk Ivan iz Lešja. Vsi ti izvoljeni člani so bili na-vzočni. Strokovna združenja, ki imajo po uredbi pravico do zastopstva v kmetiiski zbornici, so imenovala te-le odposlance: Zadružna zveza ravnatelja Gabrovška, Zveza slovenskih zadrug Ivana Pipana. Jugoslovensko veterinarsko društvo inšpektorja dr. Hribaria, Jugoslovensko gozdarsko združenje inž. Sotoška. Združenje iugoslovenskih agronomov inž. Abseca, med tem ko Združenje kmetijskih strokovnjakov še ni imenovalo svojega zastopnika. Ker je bilo navzočnih 25 izvoljenih in 5 imenovanih člangv, je komisar Dolinar ugotovil, da je prva seja kmetijske zbornice sklepčna. Tedaj došli ban dr. Natlačen je pozdravil svetnike kot predstavnik oblastev. Od danes naprej, je izvajal med drugim ban, se bo poleg ostalih zbornic kot zastopnic posameznih stanov čul v našem državnem in narodnem življenju tudi glas kmečkega stanu. Zavedajte se, da naloge niso lahke, ker si morda kmečki stan hitreje obeta od kmetij-, ske zbornice uspehov, kakor vam jih bo mogoče doseči. To novo ustanovo je treba zgraditi od začetka. Vodi naj vas neomajna zavest, da je sleherni med vami zastopnik celotnega kmečkega stanu. Nihče med vami v 'tej ustanovi naj ne služi koristim poedincev, ampak vsi naj služijo koristim kmečkega stanu kot celote. Upoštevajte vedno koristi na-todne in državne skupnosti in spravite svoj« fcelje v sklad s koristjo splošnosti. Tako delo bo prav gotovo našlo na odločilnih mestih razumevanje in pomoč. Z združenimi močmi bomo delali za lepšo bodočnost slovenskega kmeta in vsega naroda in s tem za moč in veličino kralja in države. Glede sklepanja o načinu glasovanja je bil soglasno sprejet predlog Janeza Štrcina, naj bodo volitve javne po listah, odloči pa naj večina. Glede stroškov zborničnih svetnikov do odobritve zborničnega pravilnika, je bil sprejet predlog, naj se svetnikom izplača samo nekaj v naprej na dnevnice in potne stroške, višino pa naj določi pozneje izvršni odbor. V verifikacijski odbor so bili izvoljeni: Janez Štrcin, Janez Brodar. Ignacij Pevec, Anton Kržmanc in Jakob Jane. ' I Začasni izvršni odbor se je sestavil s soglas* nim odobrenjem vseh navzočnih takole: predsednik Martin Steblovnik, I. podpredsednik Janez Brodar, II. podpredsednik Janez Štrcin, člani Lebar Josip, Marinček Anton, Potočni« Ivan in Spindler Jožef. Za začasnega tajniki je bil izvoljen Prelog Franc. Na drugi seji Kmetijske zbornice bo začasni izvršni odbor sklepal o načrtu zborničnega pravilnika. Sprejeti načrt bo predložen banu v odobritev in na tretji seji se bo konstituiral končni izvršni odbor zbornice. Pred zaključi kom prve seje se je prvi začasni predsednitf Martin Steblovnik zahvalil članom za izvolitev. fi Borba za železo, ki ga potrebujejo za oboroževanje Neki evropski državnik je nedavno izjavil, da se Nemčija zelo zanima za španske rudnike železne rude. Zanima pa se zaradi tega, ker potrebuje železo za industrijo vojnega orožja. Dandanes je tako, da se morajo obo-roževati vse države, če se oborožuje ena. Vse te države pa potrebujejo za oboroževanje si-rovine. Zato pač ni vseeno ne Angliji, ne Nemčiji, kaj se godi v Španiji, zakaj v okolici Bil-baa in Santandra so velika ležišča železne rude in premoga. Anglija dobiva od tam zelo mnogo železne rude za svojo vojno industrijo in potrebuje železo zdaj še posebno, ko uresničuje svoj veliki oborožitveni načrt. Pri teh rudnikih je udeležen angleški denar in Angležem je zelo mnogo na tem, da bi se uvoz železne rude iz Španije ne ustavil. Vojna na Kitajskem ima isto ozadje. Kitajska je med državami, ki imajo največ rud, a večina rudnega bogastva se še ne izkorišča. V severnih kitajskih deželah, ki posebno dišf Japoncem, so velika ležišča. Pa tudi železn«* rude je mnogo, razen tega pa še antimona iu nekaterih drugih rud. Prodiranje Japoncev na Kitajsko ima predvsem gospodarsko ozadje in nikakor ne gre le za obmejne izgrede. Japon-4 ska ima zelo malo rud, za oboroževanje ia sploh za svojo industrijo pa potrebuje ogromno železne rude in premoga. Naj še omenimo, da največ železne rude pridobiva Švedska, ki se mora predvsem železu zahvaliti za svoje blagostanje. V svetovni vojž ni je dobavljala švedska železno rudo vsem velesilam ne glede na to, ali so si bile med seboj sovražne. Dve tretjini švedske železne rude gre v Nemčijo. Potem se izvaža najve$ švedske železne rude v Anglijo in pa v Češko* slovaško, ki ima tudi dobro razvito industrijo vojnega orožja. Hude besede o razmerah v »katoliškem taboru" g Pod naslovom »Po usodni poti« je napisal dr. Andirej Gosar, vseučillški profesor in bivši minister, v kt ščansko-socialni »Delavski pravici« uvodnik, ki je izzval veliko pozornost. Pisec pravi, da je že večkrat hotel napisati svoje misli, da pa je zmerom »spet odložil pero v nadi, da se bo moflda vendarle vse samo po sebi uredilo.« Ker pa se to ni zgodilo, smatra pisec, da bi nadaljnje molčanje pomenilo, nakopa vati si soodgovornost za usodne poslediee tega razvoja. Članek je dr. Gosar začel taJkole: »Razmere v našem slovenskem katoliškem krogu se že več let nekam čudno razvijajo. Zadnje čase pa so se razni sumljivi pojavi v naših vrstah tako namnožili in je napetost zaradi njih tako narasla, da mora to navdati s strahom in skrbjo vsakogar, ki še trezno mMi in vidi stvari tako, kakor se v resnici gode. Ta strah in skrb sta tembolj upravičena, ker je danes potreba močne itn živl jenja zmožne slovenske katoliške skupnosti večja ln nujnejša, kakor je bila kdaj prej.« Dr. Gosar razpravlja nato o sporu, ki jo nastal zaradi članka profesorja Kocbeka 6 Španiji, objavljenega v »Domu in svetu«. DiV Gosar meni, da bi bil edino pravilen odgovof nanj ta, da bi kdo od njih, ki jih je članety razburil, napisali primeren odgovor za »DonJ in svet« ali kak drug časopis. Namesto tega pa se je začelo »kakor na dano znamenje od več strani hkratu z nepodpisanimi napadi Y dnevnem časopisju, s protestnimi zborovanji in podobnimi akcijami med duhovniki, visoko, šolci in celo med srednješolci. Pisca, odlične* ga katoliškega pesnika in pisatelja, so orisalj in ožigosali pred najširšimi ljudskimi plastmi kot človeka, ki si komaj še sme lastiti krščansko ime. Celo z očitkom komunlama mu niso prizanesli.« Profesor Gosar prihaja glede te gonje do sodbe: »Ti dogodki kažejo, da v našem ka/to* liškem ikrogiu dobiva odločilen vpliv peščici najbolj ozkih, pa zaito tdliko bolj nestrpnih in nasilnih ljudi, ki razglašajo sami sebe za nelkake katoliške odličnike, vsem tistim pa, , gTKAN % mmmmmmmmBMBm ki se ne morejo vselej slepo podrediti njihovim ftfizorom in ciljem, odrekajo vso pravovernost W Jih žigosajo za nekake krivoverce ali vsaj frJačme in neodločne katoličane.« Pisec ostro graja te »samozvane varuhe jpravovernosti«, kakor jih imenuje. Očita jim, ioa me pripuščajo nikake svobode in nikakega Oflazgovora in da zahtevajo le brezpogojno pokorščino sebi. »Njih ne vežejo proti njihovi Volji in njihovim načrtom nobena organizacijska pravila in tudi ne Cerkev, papež in (fltofje, da, niti ne najbolj jasne Kristusove (»povedi. Na papeške okrožnice in pastirska fcdsma škofov se sklicujejo, kolikor njim pri-jajo; kar jam ne ugaja, preidejo molče.« Profesor dr. Gosar opozarja, da so taki pojavi v današnjih zbeganih časih tudi drugod med katoličani. Zaradi tega je na primer pariški nadškof izdal posebno pastirsko pismo,, kjer take nestrpneže zavrača in jim (prepoveduje, da bi nastopili kot sodniki dru-jj^h katoličanov. »Pri nas pa je stvar v toliko (Svojevrstna, da so naši nestrpneži s spretnim poetopkom zasedli domala vsa važnejša odbor KŽška in druga vodilna mesta v katoliških {organizacijah in ustanovah, od koder obvla-idajo domala vsa gmotna in organizatorična fcredfetva in ves katoliški tisk.« Cilj teh ne-ftUTpmežev je po mnenju dr. Gosarja ta, »da i)« pride nihče, ki ni iz omenjenega kroga, f>4kj«r v naših vrstah do besede in do ve-UJarve.« »Kam vodi to?«, se vprašuje profesor Go-«ar. Boji se, da ne bd ta nestrpnost dovedlla W razdora v katoliških vrstah. Ostro obsoja poditiko nasilja in oboževanje sile, ki sta po ovojem bistvu poganski. Pravi, da je katoliška stvar v Sloveniji že doslej utrpela nepre-(»emljavo škodo. »Prav usodna pa bo ta izguba, če fle bo sedanje duhovno nasilje v naših Vrstah (nadaljevalo ali celo stopnjevalo. To bi ICujno vodilo v propadanje in končno v propad našega slovenskega katoliškega gibanja.« Politični mM Po večdnevni živahni razpravi je bil v petek V narodni skupščini sprejet konkordat. IW načelnem glasovanju je bilo zanj 166 gla-OtrV in proti njemu 128, a pri zaključnem glasovanju zainj 167 in proti njemu 129 gla- sov. Govorniki, ki so govorili proti konkor-datu, so med drugim nagi a šali, da bo škodoval verskemu miru. Takoj po izglasovanju komkordata ee je sestal poslanski k!Wb Jugoslovenske radikalne zajedlnice in je ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič izjavil poslancem, da bo senatu predložil konkordat šele jeseni. Med tem Časom pa da se bo skušal dogovoriti s srbsko pravoslavno cerkvijo. Pravoslavna cerkev je namreč odločno proti konkordaitu, ki H po njenem mnenju dajal prevelike pravice katoliški cerkvi. Ministrski predsednik se je tudi zahvalil poslancem, ki so glasovali za konkordat, in naglasa], da v poslanskem klubu Jugoslovenske radikalne zajednice pač ni nikogar, ki bi si želel prepir in boj s pravoslavno cerkvijo. Angleška vlada se še zmerom prizadeva, da bi rešila vprašanje nevmešavamja v španske zadeve. V Londonu izražajo upanje, da bo Italija zavzela spravljivejše stališče, ker z gotovostjo pričakujejo, da bo kot posledico svojega popuščanja v španskem vprašanju dosegla priznanje Abesinije od Anglije. Angleški ministrski predsednik je imel daljša razgovor z italijanskim poslanikom v Londonu Grandi-jem, ki je glede na angleško pos~e?ova.nje in zadevne angleške predloge izjavil, da je Italija pripravljena o tem razpravljati Italijanska vlada da želi odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije in ustanovitev posebne komisije, ki naj bi sklepala o vseh ukrepih, ki bi jih kazalo storiti glede Španije. Seveda pa bi morali po mnenju italijanske vh.de pristati na ustanovitev te komisije tudi obe vojskujoči se stranki v Španiji. Kakor poročajo iz Madrida, je Franeova ofenziva pred Madridom imela nekaj uspehov, in sicer so franikovci zasedli Brumeto. V splošnem pa republikanske čete krepko odhajajo napade. Računa se, da se je zadnjih bojev pred Madridom udeležilo na obeh straneh najmanj 250.000 mož. Frankovci so v teh borbah po objavi republikanskega generalnega Štaba izgubili 25.000 vojakov. Na Daljnem vzhodu so napetosti zmerom hujše, ker skušajo Japonci čedalje bolj prodirati v kitajsko ozemlje, a Kitajci so se jim zadnje dni resneje postavili po robu. Osrednja vlada v Nankingu se vedtno bolj oborožuje in je celo njeno letalstvo že močno napredovalo. Vedno več pokrajin razcepljene Kitajske se uklanja osrednji vladi, tako da je njena moč vedno večja. Seveda pa se kitajska vojska še dolgo ne bo mogla primerjati z moderno oboroženo in iz-vežbano japonsko vojsko. Največji nered je seveda v severni Kitajski, ki jo hoče Japonska zavojevati. Po nedavnih spopadih Kitajcev z Japonci je prišlo naposled do sklenitve premirja s krajevnimi kitajskimi oblastvi, a osrednja Vlada v Nankingu se upira priznanju dogovorov v kitajsko škodo. Kljub premirju pa se boji nadaljujejo, zlasti hude borbe so v Pekingu, nekdanjem glavnem mestu Kitajske. Po kitajskih vesteh je kitajska vojska porazila japonski oddelek, ki .je vdrl v Peking. Japonski ultimat, da mora kitajski ge eral Senčuju^n umakniti od Pekinga 37. divizijo, je menda odklonjen. Ta divizija bi se namreč morala že umakniti po premirju, sklenjenem v Tiencinu. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile cene: 5 do 6 tednov starim prascem 100 do 135, 7 do 9 tednov 110 do 140, 3 do 4 mesece 175 do 190, 5 do 7 mesecev 240 do 350, 8 do 10 mesecev 380 do 490, eno leto 700 do 800 Din. Mesne cene so bile: 1 kg žive teže 6 do 7.50, 1 kg mrtve teže pa 9 do 11 Din GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: volom 4 do 7, kravam 2.75 do 4, bikom 3.50 do 4.25, juncem 3 do 4, telicam 3.50 do 4.50, teletom 4.25 do 5 Din. Konji so bili po 500 do 5000, žrebeta pa po i?"'* do 2500 Din za glavo. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 27. t. m. (s prišteto permijo): 1 nizozemski goldinar za 23.97 do 24.11 Din-, 1 nemško marko za 17.46 do 17.59 Din; 14 MIRKO BRODNIK: LJUBEZEN NE UMRE »Dragi Andrej! Tvoje pismo je danes prišlo, pa ga nisem izročila Mariji. Bojim se, da pišeš v njem kaj o smrti njenega očeta, o kateri ona še nič ne ve. Nočem je zdaj razburjati še s tem, saj ima sirota tako dosti skrbi. Sporoči mi takoj, ali ni v pismu ničesar, kar bi namigavalo na očetovo smrt, da ji ga izročim, drugače pa ji piši novo pismo...« Potem je dodala še nekaj novic iz doma-tega kraja in ga na koncu pozdravila ter mu Želela, da bi se kmalu vrnil od vojakov. Andrej je zamišljeno pogledal predse, ko }e pismo prebral. Kako dobra je botra! Kako fckrbi za Marijo! Premišljal je, kaj naj ji odgovori. Morda bi pa bilo navzlic temu bolje, če Marija zve, Ita se je doma zgodilo. Saj je ne sme pustiti V negotovosti. Če bo potem iznenada vse zvedela, jo utegne še huje zadeti kakor zdaj. Dolgo se je ukvarjal s temi mislimi. Ni si Vedel pomagati. Nazadnje pa se je le odločil. Ne, Marija naj ničesar ne zve. Saj bo še tako prezgodaj prišlo na dan Botra jo bo že znala potolažiti, ko bo čas za to. In napisal je svoji dragi novo pismo, v katerem je zamolčal vse.^kar se je bilo zgodilo. Marija se je že čisto vživela na botrinem domu. Skoraj pozabila je na dom in na vse, Sar jo še čaka. Le časih ko se je ponoči zbudila, jo je še obšel tih strah, če je pomislila, kaj utegne prinesti bodočnost. Toda takoj se je pomirila. Vedela je, kaj misli Andrejeva botra. Saj bo lahko ostala pri njej, če bi bilo doma prehudo. Pa tudi odkrili je ne bodo tako hitro. Sirota ni vedela, da je njene skrivnost že razkrita. Nekoliko jo je skrbelo, da od Andreja že teden dni ni dobila nobenega glasu. Kaj počenja? Ali je pozabil nanjo? Ali ji ne more pisati? Vsak dan je nestrpno čakala, kdaj bo prišla botra z vasi in ji prinesla pisemce iz Srbije. Hodila je na grič za hišo, odkoder se je dobro videlo v dolino. Tam je čakala, dokler se ni izza gozda pokazala botrina ruta. Botra je dobro vedela, kje jo Marija čaka. Če ni bilo nič pošte, ji ni pomahala z roko, če pa je pismo prišlo, ji je dala znamenje. In tedaj je Mariji vselej od veselja zaigralo srce. Andrej je ni pozabil, Andrej misli nanjo ... In danes je spet že od daleč zvedela, da ji prinaša botra pismo. Vsa nestrpna ji je šla naproti. Hitela je, čeprav je čutila neko utrujenost, ki je prej ni poznala in ki se je lotevala šele zadnje tedne. Vsa zasopla je prihitela k botri. »Dajte mi pismo, botra!« je zaklicala in zardela. »Počakaj malo. Kam pa se ti tako mudi?« je odvrnila botra. »Se prezgodaj ga boš prebrala.« Toda Marija se ni dala odgnati. Toliko časa je moledovala, dokler ni dobila pisma. Takoj ga je odprla in preletela. Potem si ga je zataknila v nedrja, da ga bo doma še natančneje prebrala. »Ali je drugače kaj novega?« je vprašala botro. »Nič ne vem,« je botra rekla. Med tem sta že prišli do hiše. Botra je odšla v hlev, Marija pa je stekla v svojo sobico k oknu, vzela pismo in ga začela iznova prebirati tako dolgo, da ga je znala že skoraj na pamet. Zastrmela se je skozi okno. Dan je bil jasen in sinje nebo se ie svetlo odrežalo od belega snega, ki je zakrival še ves grič. Samo ozka gaz je držala proti Zabukovju. Kdaj bo spet lahko šla tja? Ali se bo sploh še kdaj vrnila? Stisnila je Andrejevo pismo in ni si vedela odgovora. Gaz se je v daljavi izgubljala, zravnala se je z okolico, kakor bi bila izginila. Iznenada pa ie Marija zagledala na njej nekaj črnega. Začudila se je. Kdo prihaja? Odkod, in kaj išče? Bila je stara žena v črni obleki, s črno ruto. Sključena ie bila in obraz je obračala v tla, da ga Marija ni videla. Pa vendar se je je polotila neka neznana tesnoba. Saj po tej stezi cele tedne nihče ne pride. Komaj dvoje ljudi je videla od božiča. Neznana žena se je čedalje bolj bližala hiši. Nekajkrat je obstala, kakor bi bila močno utrujena, in bi lovila sapo. Njen korak je bil negotov, počasen. Tedaj pa je črna žena iznenada pogledala kvišku in se ozrla. Marija jo je videla, pre-bledela in obstala kakor prikovana. 1 angleški funt za 215.73 do 217.79; > i 1 ameriški dolar za 43.07 do 43.44 Din; 100 francoskih frankov za 162.32 do 163.76 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.33 do 152.43 Din; 100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78 Din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po '406 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.39. Nemški hlirin-ški čeki so bili v Ljubljani po 12.77 Din. Sejmi 1. avgusta: Dovje-Mojstrana; 2. avgusta: Pišece (za goved), Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Dravograd; 3. avgusta: Videm pri Brežicah, Zagorje ob Savi, Čakovec; 4. avgusta: Krško (za goved in svinje), St. Ilj pri Velenju, Sv. Gora pri Sv. Petru pod Sv. gorami; 5. avgusta: Svetina, Črnomelj, Krašnja, Loka pri Zidanem mostu, Krka, Črna, Ptuj, Lemburg; 6. avgusta: Marija Snežna na Velki, Mart-janci. Drobne vesti = Opozorilo vlagateljem Poštne hranilnice na Dunaju. Društvo za zaščito koristi vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice v Ljubljani ponovno opozarja člane, da takoj prijavijo svoje terjatve Poštni hranilnici v Beogradu ali podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. V Ljubljani se lahko prijave osebno vlože. V prijavi je treba navesti: ime in priimek, bivališče, številko hranilne knjižice ali čekovnega računa in celotno terjatev. Vlagatelj mora doprinesti potrdilo pristojnega sodišča. Prijave so kolka proste. Ako imata zakonca vsak svojo knjižico, mora biti vsaka posebej napisana in vsaka zase odposlana. Društvo nadalje opozarja, da vsak čina svojo pismeno obljubo takoj stori, kakor hitro prejme svojo terjatev, da namreč vpošlje obvezno vsoto, ker se je društvo borilo neustrašeno skozi dve in pol leta, preden je doseglo izplačilo teh vlog, kljub temu, da so mu tu in tam nasprotovali. Brez društva in tožbe bi vloge ne bile nikoli izplačane. Pozivamo tudi druge vlagatelje, ki niso člani društva, osobito imo-vitejše sloje, da se spomnijo društva. = Postopanje pri odjavi obrti. Minister za trgovino in industrijo je izdal naslednje navodilo glede postopanja pri odjavi obrti: Stranka, ki prijavi v smislu obrtnega zakona prenehanje obrti, mora prijavi priložiti tudi izvirno pooblastilo ali izvirno dovoljenje od-javljene obrti. Pristojno upravno oblastvo, ki se mu predloži prijava o odpovedi obrti, napiše na izvirnem pooblastilu ali na dovoljenju, da je obrt prenehala in da je to pooblastilo ali dovoljenje izgubilo veljavnost. = Izplačilo kuponov Vojne škode. Od 1. avgusta bodo Poštna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Skoplju kakor tudi vse pošte v državi izplačevale kupone Vojne škode št. 17. Pošte bodo izplačevale vsak dan največ 50 kuponov eni osebi, preko tega števila pa jih bo izplačevala Poštna hranilnica in njene podružnice. Da bi se preprečilo predolgo čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice in njenih podružnic za izplačilo kupona št. 17 in se istočasno olajšalo in pospešilo delo, se pozivajo vsi lastniki nad 200 kuponov, naj jih pošljejo po pošti z vrednostnim pismom Poštni hranilnici ali najbližji njeni podružnici. Poštna hranilnica in njene podružnice bodo te kupone pregledovale po vrsti, kakor bodo prihajali in protivrednost dostavljale po pošti na naslove pošiljal-cev ali pa nakazovale na njihov čekovni ali hranilni račun. Kupone je treba izročiti s seznami serij in številk, ki jih morajo podpisati predlagatelji z natančnimi naslovi. = Kaj mora storiti kmečki dolžnik, kadar upnik ničesar ne ukrene. V zvezi z uporabo člena 36. uredbe o kmečki razdolžitvi in pravilnika o zamenjavi zadolžnic z novimi obveznicami in glede na vprašanja nekaterih dolžnikov, kaj mora dolžnik storiti za plačilo svojega dolga zasebnemu upniku, kadar ta sam ničesar ne stori za povračilo terjatev, se objavlja prizadetim: Dolžnik ima, kolikor zasebni upnik ine pokrene postopka v smislu pravilnika za zamenjavo zadolžnic z novimi obveznicami, pravico zahtevati, naj pokrene ta postopek sodišče, ker v nasprotnem primeru dolžnikom ne bi bilo mogoče plačati dolga svojim upnikom v rokih, ki jih je predpisala uredba, preden se z novo obveznico ne določi nov iznos dolga. . , = Drugi izplačilni načrt Hranilnice mestne občine v Brežicah. Omenjena hranilnica je sestavila že drugi izplačilni načrt, H določa počenši s 1. avgustom ta-le izplačila: 1) Vloge do 1000 din so popolnoma proste. 2) Pri vlogah od 1001 do 3000 din so proste triletne obresti, od 3001 do 5000 din dveletne obresti, od 5001 do 10.000 din poldirugoletme obresti, od 10.001 do 30.000 Din tričetrtletne obresti, nad 30.001 pa polletne obresti. Oproščene in Tvojega otroka spadajo tudi SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU nedlviginjene vloge se smatrajo za nove vlog® in so vedno razpoložljive. Zavod ima novih vlog že nad 1,600.000 din, kar je razyeseljiv znak vračajočega se zaupanja. D OPISI SORICA V SELSKI DOLINI. Kakor sm Jakom in imlate pravijco do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa v kader, odložitve s&uižlbe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pra» vcčasno! Ako je rok zamujen, se ne (ia ve8 pomagati! Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Prane, kapetan v pok., koncesto, miramia pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica štev. 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din. * Sprejem v podoficirske šole. Artilerijska podoficirska šola v Čupriji, inženjerska podoficirska šola v Mariboru in pomorsko-zraikoplovna, starost od 18 do 21 let, stroj, na mornariška, Starčst od 15 in pol do 18 in poli leita in strokovna mornariška, starost od 18 do 20 let. Pojasnila dobilte pri Franca Peru, kapetanu v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložite kolek ali znamko za 6 Din za odgovor. * Smrtna nesreča zaradi tlačenja pod vodo. Nevarna razvada med kopalci je tunkanje sokopalca pod vodo. V Pesnici se je kopala na Lipuševem travniku v Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici mladina. Med kopalci sta bila tuidi 141etni Feliks Lipušek in 151etnl Mavrič Miroslav. Pesnica je na dotičnem mestu globoka do tiri metre, pa si Lipušek, ki ni znal plavati, ni upal dalje od brega v vodo. Mavrič, ki je videl, kako se Lipušek boji vode, ga je naglo prijel za rame in ga potegnil za seboj v globino, kjer ga je potopil pod vodo. Mavrič je razigrano splaval k bregu, češ, pošteno sem ga potumkal, toda kmalu se je prestrašil, ko je videl, da se Lipušek bori s smrtjo. Skušal ga je rešiti z vejo, katero mu je molil nad vodo, toda Lipušek ni imel več toliko moči, da bi se oprijel, ter je izginil pod gladino. Šele pozneje so odrasli spravili utopljenca iz globokega tolmuna na breg. Mavrič je iz strahu pred posledicami pobegnil. »Ne bodite hudi na Marijo. Vem, ni mogla drugače storiti. Zelo hudo ji je bilo po do- pMl.« »Saj nisem huda,« je odvrnila Kačarica in Begia botri v roko. »Samo čemu me je tako slepila z Zagrebom, da sem jo tam iskala.« »Tam ste bili?« se je začudila botra in pre-Me*Ma. »Da, tam sem bila,« je potrdila Kačarica fei potem začela izmova pripovedovati vse Ugodbe. In ko je vse povedala, se je iznenada za. ftdedo, kakor bi bilo breme, ki ga, je doslej s tako težavo nosila, postalo Iznenada dosti, Bosti lažje. Imela je pač nekoga, ki mu je lahko potožila svojo bolečino, da je ni več (ibrivala v sebi, v svojih mislih. fie enkrat je prosila Marijo, naj gre z njo Da dom, toda hči in botra sta jo nazadnje le Brepričali, da je bolje, če ostane Marija Se tn, diokfler ne pride obrok na svet. Potem se bo lahko vrnila, ali pa bo vsaj nekaj časa Bk«na, nekaj časa pa pri botri. Seveda, ko C bo naposled povrnil Andrej od vojakov. pa vse drugače. Pozno zvečer se jie Kačarica potolažena !WtiHa domov. Sama. Miha jo je vprašal, kje .Je Marija, in rekla mu je: »Dobro se ji godi Govorila sem z njo in ftudl tebe pozidlriavlja. Kmalu se bo vrnila.« To noč je Kačarica prvič po moževi smrti I (mirno dušo zaspala. Bodočnost se jI ni ■dela več tako prazna, tako obupna kakor M- 4 XVI. Velika noč. Pomliaki je prihajala v deželo. Sneg je že skoraj povsod skopnel, le v goadiu je ostala kakšna bela lisa. Solnce je že nekaj dni kar poletno pripekalo. Iznenada se je zbudila vsa narava, ozelemela, in po travnikih, ki so bili že rumeni in beli od trobentic in zvončkov, je že oživelo. Velika noč se je bližala. To leto je bila precej zgodaj. Marija se zdaj že ni smela več dosti ukvarjati z delom. Botra je skoraj ni pustila, da bi se lotila kakšne reči. Samo še z ročnim delom se je pečala. Pripravljala je za otroka, ki ga je nosila pod srcem, prvo perilo, in vso ljubezen jie vložila v tc delo. Po tistem dnevu, ko se je Kačarica prvič oglasila v Podvrhu, je prišla še večkrat. Skrivaj je vselej Odšla od doma, tako zgodaj, da je ljudje niso videli, vrnila pa se je pozno pod noč. Miha jo je večkrat povprašal, kod hodi, toda molčala je. Dvakrat mu je rekla, da Je šla v mesto, toda Miha jO je obakrat začudeno in nejeverno pogledal. Ze od nekdaj je vedel, da se vrača Kačarica lz mesta vselej otovorjena! z vsemi mogočimi dobrotami, zdaj pa ni nikoli ničesar prinesla s seboj. Razmerje med materjo in hčerjo je postalo čisto prisrčno. Marija je pokazala Ka-čarici Andrejeva pisma, iz katerih je mati spoznala, da misli fant resno in da je resnično zaljubljen v njeno hčer. To Jo je nekoliko potolažilo. Kadar je bila v Podvrhu, Je vselej zasipala svojo hčer z nasveti in opozorili. Kaj vse mora storiti, da ne bo Škodovalo otroku, česa se mora ogibati. Mariji je bila ta skrbnost nerodna, vendar pa se ji je na drugi strani dobro zdelo, da se mati toliko briga zanjo. Nikoli še ni bala tako dobra, nikoli ni s tolikšno ljubeznijo hodila okoli nje. »Mati, še dva meseca,« je rekla, ko je bila Kačarica zadnjič pri njej na obisku. Mati jo je vprašala. »Ali se kaj bojiš, Marija?« Hči je odkimala. »Ne, mati. čemu bi se bala? . . .« »Pa vendar...« je rekla mati. »Samo nekaj me skrbi,« Je priznala Marija. »V vasi ni nobene babice. Precej daleč jo bo treba iti iskat, če ne bo prepozno prišla,« »Ne skrbi, Marija,« Jo Je potolažila mati, »Zadnje dni bom jaz pri tebi. Uredili bomo že vse tako, da bo dobro in prav. Sicer bi pa bilo najbolje, če bi Sla v LJubljano v bolni®* nico. Tam te ne more nič prehiteti...« »Tudi na to sem že mislila,« je dejala Ma, rija, »pa vendar ne bi rada šla. Ne maram tujih ljudi, že tako se čutim kakor iz gina« no...« »Pustiva to,« je rekla tedaj mati, ko jf videla, da postaja Marija otožna. »Ni vred. do misliti na take reči. Časa je še dovolj. 4 Po tem pogovoru Je mati šla, Marija p4 se še diolgo nI mogla pomiriti, tako so jo nje« ne besede prevzele. Tisto noč je zelo slabo spala. Vzdihovala Je in se premetavala po postelji, da je prišla botra dvakrat pogledat kaj je z njo. Proti Jutru se Je zbudila in ni mogla več zadremati. * Nesreča v kotredeškem rovu. V začetku ega meseca se je v kotredeškem rovu smrt- ponesrečil rudiar Rudolf Bregar, zdaj pa zaidela tam huda nesireča rodbinskega očo. rudarja Pavla Bufcovška. V petek je šel in Zadovoljen na delo, zvečer pa so ga poškodovanega prinesli domov. Prvo po-boč mu je mtuidil rudniški zdravnik g. dir. tajzelj. * Dva nevarna požara. Te dni zvečer je nastal požar v Razvanjskih goricah pod Pohorjem. Zgoreli sta dve precej veliki zgradbi Viničarije posestnika Franca Rota. Obe po-glopji sta bili že stari, leseni in s slamo kriti. Pri gašenju je dobila 54-letna viničarjeva že-tia Marija Lešnikova izredno hude opekline tia hrbtu in na obeh rokah ter je bila prepeljana v mariborsko bolnišnico. V hlevu so zgorele tri lepe krave posestnika Rota, ki jih je imel viničar Lešnik Alojz v oskrbi. Ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen. Drug precej nevaren požar je nastal na Teznem v tvornl-Ških zgradbah Splošne stavbene družbe. V tej tvornici izdelujejo tudi vijake, ki jih po-lirajo v žaganju, prepariranem z mastjo in bencinom. Izrabljeno žaganje odlagajo potem na dvorišču. Zaradi vročine bencin izhlape-Va in se žaganje rado vnema. Ker pa ga odlagajo na varnem mestu, ni nevarnosti požara. Tokrat pa se je vnelo žaganje v bližini skladišča starih železniških pragov, ki so začeli goreti. Ker je poleg pragov skladišče z bombami kisika, je bila precejšnja nevarnost, katero so pa mariborski gasilci naglo odstranili. * Nevarno je zaspati na vozu. Ko se je peljal 35-letni prekupčevalec Janez Turk iz Trnave pri Gomilskem te dni na vozu, je med Vožnjo zaspal in padel z voza. Kolo mu je šlo fcez levico in mu jo tako zmečkalo, da so mu morali pozneje v celjski bolnišnici odrezati palec in kazalec. Smrt starega rudniškega upokojenca. Po kratki bolezni je umrl v starosti 80 let rud1-miški upokojenec Jurij Slanšek. Pri rudniku je delal 26 let in je bil pred 10 leti upokojen. Prej je delal pri cementarni na Zidanem mo. Btu. Pokojni Slanšek je biil eden izmed onih Bltarih, odkritih delavskih korenin, ki ostanejo vedno v svojem prepričanju dosledne in ki so tudi vzor delavske vzajemnosti. Zaradi itega ;'e bil zelo priljubljen. Blag mu spomin! *■ TJtonil je v Savi. Pekovski pomočnik I' asa Kaplan iz Most je našel na obrežju Save pri Tomšičevem sveženij obleke, ki je očitno pripadala nekemu kopalcu. Obleka je bila na mestu budi še zvečer, kar je zbuldilo domnevo, da se je pripetila nesreča. Pobral je obleko in jo odnesel v barako, kjer prodaja kruh, in našel v obleki legitimacijo, glaseco se na ime Frano Puc, nameščenec mestne elektrarne iz Ljubljano. Kaplan je obleko nesel kasneje na stražnico v Mostah, odkoder to obvestili domače in izvedeli, da je Puc šel popoldne res na Savo, odkoder pa se ni vrnil. Nesrečnež je postal žrtev Save. * Strela je ubila 245 ovc. Nad Kalinovi-kom pri Sarajevu je divjalo te dni silno neurje, med katerim je strahovito treskalo. Strela je udarila v čredo ovc Nikole in Mate Kuzmaoa in jih ubila 245. Pastirica Ivka Ku. zmanova je bila huldo ranjena. * Neznan utopljenec. Ob Savi blizu SevnL ce je bilo te dni najdeno truplo 20 do 281et-negsa moškega, ki je moralo ležati v vodi že več dni. Utopljenec je imel na sebi sivo-črta. sto obleko, biil je črnih, nekoliko kodrastih las in polnega, belega obraza. V žepdih njegove obleke so našli samo nekaj dinarjev, ogledaloe in nekaj drugih malenkosti. * Otrok je utonil. Predzadnjo nedeljo popoldne so se v Zaborštu igrali otroci pred hišo Gostinčarjevo. Poleg hiše teče potok Mlinščica. Komaj 4 letni Gostinčarjev Jožek se je od ostalih odstranil in šel proti potoku in padel vanj. Nihče ni slišal njegovega krika na pomoč. Voda ga je nesla do zatvornice tovarne »Jub«. Tu je čez pol ure opazil otroka 13-letni Polde Pretnar in poklical v tvornici zaposlje-nega delavca Pirša. Ta je utopljenčka potegnil ma suho. Brž so poklicali tam se mudečega ljubljanskega zdravnika dr. Pogačnika, ki pa ni mogel otroka rešiti z umetnim dihanjem in je le ugotovil smrt. * Huda prometna nesreča. Glavna bano-vinska cesta drži iz Mengša proti Trzinu. Pri kapelici križa to cesto stranska vozna pot iz Podmelca. Na kraju je cesta na vseh straneh močno zarasla z grmovjem in drevjem. Ljubljančan Ivan Mrak je s svojo prijateljico Talko Suhadolnikovo napravil v nedeljo izlet proti Kamniku na motociklu. Ko sta se vračala v Ljubljano, je privozil s stranske poti neki kmečki voznik. Oba drug drugega nista zapazila in nesreča je bila neizogibna. Motor je zadel konja s tako močjo v trebuh, da mu ga je predrl. Oba motociklista pa sta obležala nezavestna. Na kraj nesreče je prišla zdravnica dr. Finkova, 'ki se je mudila v Mengšu, odnosno v okolici Trzina in niuidila poškodovancema prvo pomoč. Ivan Mrak Ima zloml jeno desno roiko in ja dobil hude notrau nje poškodbe^ Tilki Suhadolnikovi ie bila ra*< bita spodnja čeljust na levi strani, pošikodkfc varno je pa tudi levo oko. t * Huda nočna nevihta v Polhovem gradcn, V hribih nad Polhovim gradcem je nedavno noč razsajal vihar in ruval drevesa. Ko j« vihar prenehal, se je vlila strašna ploha. Krni* lu so bile dolinice poplavljene, zjutraj pa 80 jeli delovati hudourniki iin so zlivali v dolin«! proti Božni in v Gradaščico ogromne množin® vode. * Otrok utonil v Dravinji. Nedavno je pM del v Dravinjo 6-letni sinček posestnika Lov* ca Leopolda iz Sp. Laž. Nesreča se je pripetila pri Mlakarjevem mlinu. Tam na mostu j® bi« lo zbranih več otrok. Med igro je Jožku sp04 drsnilo, da je padel z mosta v reko, ki ga j