Leto ux. neumen m. V UDftllanl y netelio 29. jggj »26. Ceno Din 2' l^aja vsa* a*n ^o^oiaiie, livieas« neae^o m jrazaiüe. — »a»eraa. uo du petit a ^ u, ao 10Ü vrsi 2 D 50 p, večji luseiati petit vrsta 4 P; notice, poslano, izjave, ieklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-Ivcru. — Uiseratni davek rosebei. — „Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Üpravnistvo. *maiiova ulica ste v. o, pr.iuc,e. — Teieion ste v. 304. Uredolstvo ttnafiora tulca ftt. 5, i. nadstropje, — Tele t on ste v. 34, fMT* Poštnina plačana v gotovini. »Skupna gospodarska fronta" Menda so se ljudje v svetovni vojni tako privadili na ime .fronta', da se "ta beseda tudi do vojni prav pogosto ču-je^ .zlasti pa uporablja pri raznih političnih akcijah- Najraiše se pojavi kaka nova fronta pred volitvami, ko se dvigajo vsakojaki generali in kličejo na boj v politične strshke jarke. Prva leta po vojni, ko je pri nas marsikdo mislil da je rojen za političnega voditelja in ko so bile politične razmere radi vojnih in povojnih razmer še neprimerno manj konsolidiere kakor danes, je pri nas vsak hip kdo snoval kako novo «fronto», tako da jih je bilo pri skupščinskih volitvah v mariborski oblasti enkrat kar 14. Kakor pa je tok časa že precej elirniniral medvojne in povojne verižnike, lei so bili v kvar legitimni trgovini, prav tako vedno bolj izginjajo politični veriž-niki, ki so se pojavili po vojni in bili glavna ovira solidni konsolidaciji političnih razmer. Vsi ti eksperimenti z raznimi frontami so rodili veliko razočaranj in tudi veliko škode. ŽaUbog je tudi za te grehe plačevalo račune ljudstvo, ne pa povzročitelji, ki so za svoje početje znali dobiti pravočasno odvezo ter se odmakniti od zlih posledic, ki so jih bili zakrivili. Ena najbolj zanimivih in značilnih političnih front pri nas je bila «fronta delovnega ljudstva*, ki jo je postavila SLS skupaj s komunisti in delom socijalistov za občinske volitve v Ljubljani. Klerikalci so postavili to fronto, ker so za svoje namene potrebovali firmo, na katero so lovili delavske glasove. Klerikalni listi so takrat pisali samo o socializaciji vsega gospodarstva, o potrebi zmage komunističnih načel v vsem javnem življenju. «Fronta črno-rdecega nroletarjata» je bila takrat glavna volilna parola ljubljanskemu meščanu, zlasti hišnim gospodarjem, obrtnikom in trgovcem pa so kot kapitalistom in buržujem napovedovali smrtno obsodbo. Ljudska kratkovidnost je res omogočila zmago klerikalcev pri zadnjih občinskih in pri zadnjih skupščinskih volitvah v Ljubljani. Danes lahko sle-hereni Ljubljančan vidi, kaj ie imel od klerikalne fronte delovnega ljudstva in kaj od dr. Koroščevega Doslančevanja. Klerikalno-komunistični režim na magistratu je do neznosnosti navil ciavčni vijak. Kljub temu so bile mestne blagajne vedno prazne in Ljubljani je grozil neizogiben finančni polom, ki ga je preprečila le pravočasna odstranitev tega nesolidnega režima. Danes ve vsakdo, da je klerikalnokomunistična fronta sicer zmagala, a da so bili te-peni nele oni, ki so s politično mlač-nostjo in nezavednostjo podprli to zmago, marveč tudi oni, ki so bili bojevniki v tej fronti. Komuniste je požrl klerikalizem. kakor so to, kar je kleri-kalizem obetal delavstvu, požrli njegovi «burzuji». Sedaj stojimo pred volitvami y Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Bas tista SLS, ki je osnovala in vodila pri ljubljanskih občinskih volitvah proietarsko fronto delovnega ljudstva proti kapitalistom, zlasti trgovcem in obrtnikom, prav ista SLS razglaša sedaj, da snuje pri teh volitvah kapitalistično-gospodarsko ironto. Nobene besedice ni danes v «Sloveneu» o sociia-lizaciji in o komunizmu. Stcaj razpravlja o nevarnostih, ki Drete krogom, ki so bili pri občinskih volitvah «kapitali-sti» in «burzuji». Da prikrijejo svoje prave namene in nasujejo javnosti peska v oči, so klerikalci takrat postavili v ospredje pokojnega dr. Perica; za volitve v Zbornico za trgovino, obut in industrijo so pridobili kot zastavonošo g. JelačLna, Čegar ime naj pridobi omahljive trgovce in obrtnike. Iz istih lokalov, iz katerih se je zlivala nekdaj gnojnica na slovenskega trgovca, se sedaj po celi deželi razširjajo snubitve trgovcev in obrtnikov. Kakor hitro pa bo SLS glasovnice pobrala, bo času in razmeram primerno začela zopet z novo, ravno tako neiskreno fronto. Klerikalcem ni ne za delavca in ne za gospodarja, njim je le za njihove glasove. «Skupna gospodarska fronta». ki jo SLS in njeni pomočniki sedaj oznanjajo, je le vaba za kratkovidne in lahkomiselne ljudi, ki ne poznajo klerikalnih volilnih metod ali ki ne znajo ceniti važnosti in pomena pravega stanovsko-gospodarskega zastopstva. Slovenski trgovec in obrtnik, ki gre v klerikalno gospodarsko fronto, gre v vrsto svojih najhujših nasprotnikov, on postane s tem izdajalec svojih lastnih interesov. To velja tudi za trgovce in obrtnike, ki so Dristaši SLS. tembolj, še za one. ki so pristaši drugih strank. Zbornica za trgovino, obrt in indu- DaleHosežne kombinati Ministrski predsednik odpotoval iz Beograda« — Pozornost vzbujajo zaupne konference g- Trifkoviča. — Radikali računajo na prehodno vlado Pašic-Radič-Pribičevič in nato na homogeno volilno vlado* — Beograd, 28. avgusta. Z odho* dom ministrskega predsednika Uzuno* viča v Jagodino je nastopilo še večje politično zatišje v prestoiici. Ves ins teres političnih krogov se osredotoču* je na konference predsednika Narod* ne skupščine Marka Trifkoviča, ki ve* lja za odiočnga pristaša Nikoie Pašiča. Trifkovič je tekom včerajšnjega dne neprestano konteriral z raznimi po* slanci in z uglednimi političnimi ljud* mi ter odšel dvakrat zaporedoma v zu* nanje ministrstvo, kjer se je sestal z zu» nanjim ministrom dr. Ninčičem. Nje* gove števiine konference so znak več* je agilnosti Pašičevih pristašev. Zato je razumljivo, da so se tekom večera pojavile raznovrstne kombinacije, ki spravljajo osebo Nikoie Pašiča v ospredje. Opaženo je bilo tudi, da so se pašieevci sestaii z raznimi predstav* niki HSS, zlasti z dr. Krnjevičem m dr. Sibenikcm in da se je na teh konferenc cah govorilo o event. sodelovanju med NikoiO Pašieem in Stepanom Radičem. Pašičevi pristaši se pripravljajo, da organizirajo povodom povratka Niko* le Pašiča veliko akcijo in da skiičejo proti koncu septembra veliko zborova* nje narcdnoradikalne stranke, na ka* terem naj bi se pretresala vsa vpraša« nja nadaijnega obstoja ministra za šu* me in rude dr, Nikica v vladi. Pašičev* ci pričakujejo, da bi pri ti priliki seda* nji ministrski predsednik, ki velja za discipliniranega člana narodnoradikai* ne stranke, podal ostavko svojega ka* bineta, nakar bi prevzel ponovno dr* žavne vajeti Nikola Pašič, in sicer s sodelovanjem Stepana Radiča, katere« mu bi ceio ponudil podpredsedniško mesto v novi vladni kombinaciji. Z^ani* mivo je, da računajo ti krogi tudi s so« delovanjem Svetozarja Pribičeviča, ki bi v Pašičevi kombinaciji nadomesto* val sedanjo dr. Nikičevo skupino. No* va vlada bi se omejila na neke važnej* še zakone in na državni proračun, nato pa podala ostavko. Pašičevci računajo, da bi dobäa mandat za nove volitve homogena radikalna vlada. Predsednik radikalnega kluba Dra* gičevič potuje prihodnje dni v Monte Cario, kjer bo poročal Nikoli Pašiču o pogajanjih z radičevci ter o položaju v stranki. Zunanji minister dr. Ninčič je izročil posi. Dragičeviču diplomatski potni list. Brez dvoma pa je tudi, da so kon* ference Marka Trifkoviča v zadnjih dneh v zvezi z obsežnimi reorganiza* cijskimi deli v narodnoradikalni stran* ki in da se bo predvidevana reorgani* zacija v prvi vrsti opirala na avtoriteto starega Nikoie Pašiča. V predsedništvu vlade zagotavlja* jo, da ostane zaenkrat vse pri starem in da pride pred otvoritvijo Narodne skupščine le do male osebne izpre* membe v vladi. Dr. Srskič bo prevzel ministrstvo pravde, dr. Janjič ministr* stvo ver, ministrstvo za izenačenje za* konov pa bo vodil do končne likvida* cije posl. Leovac. Ves interes vlade je sedaj osredo* točen na izdelavo novega državnega proračuna, v drugi vrsti prihaja v po* štev razdelitev pomoči poplavljenim krajem. Zunanjepolitična vprašanja so stopila v ozadje, dasi so še vedno ak&i* alna. Njih rešitev si je pridržal zunanji minister dr. Ninčič. iliJiiä mi Jiplrt ii Vatikanom Poročila o doseženem sporazumu so netočna. — Glavne sporne točke so vprašanje cerkvenega jezika, agrarne reforme, konfe-sijonalnih šol in jugos »ovenskega kardinala. — Beograd, 2S. avgusta. V zadniem času so se po.^vile v domačem m inozemskem tisku alarmanme vesti o skorajšnjem sporazumu med našo državo in Vatikanom v vseh spomin vpraianjih, zlasti tudi v vprašanju zaveda sv. Jeronima v Rimu ter g.ecle uveaoe slovanskega bogoslužja. Kakor se je Vaš poročevalec informiral na mtredajnem mes.u, te vesti ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Po vseh znakih sodeč, se lansirajo te vesti iz Rima v prozorni meri, da bi se čimprej obnovila pogajanja, ki so bila koncem lanskega leta radi nesprejemljivega stališča vatikanskih krogov prekinjena. Prve vesti o doseženem sporazumu so se pojavile o priliki zadnjega bivanja pape-škega nuncija PeIIe^rine*.iija v Rimu, kjer se je sesial z našim novim vatikanskim poslanikom dr. Simioem. Razgovori pa so bili povcem informativnega značaja. Naša delegacija za pogajanja z Vatikanom ni od larskesa ieta naprej sprejela nobenih novih Lnstrukcij. Vlada bo o zahtevah Vatikana v bližnji dobi sklepala, na ka: se bedo pogajanja nadaljevala. Gre predvsem za ureditev sledečih vprašanj: 1. Vprašanje vojaškega roka za duhovnike. 2. Ureditev cerkvenih posestev z ozi-rem na sedanje in bodoče zakone o agrarni reformi. (Vatikan zahteva za vsa po agrarni reformi razdeljena zemfšča visoko odškodnino. Razen tega zahteva Vatikan, da se pusti škofijam, cerkvam itd. določen minimum zemljišč, ki pa ni v skladu z našimi zakoni o agrarni reformi, in bi uživala torej cerkev neko izjemno stališče. Vatikan pa stavi te pogoje kot conditio sine qua non.) 3. Vprašanje konfesijonalnih šol. (Vatikan zahteva pravico neomejenega ustanavljanja verskih šol po vsej Jugoslaviji.) 4. Vprašanje staroslovenskega bogoslužja. (Država zahteva, da se tozadevne določbe sprejmejo v konkordat, kar pa Va- tikan odklanja in kaže razpoloženje* da se to vprašanje uredi še le po sklepu konkor-data s posebnim amandmanom, ki bi tvoril nekak dodatek konkordata, ki pa bi v nobenem slučaju ne imel značaja obvezne pogodbe.) 5. Vprašanje zavoda sv. Jeronima, ki tvori glavno točko spora, radi katerega so bila pogajanja prekinjena. 6. Vprašanje jugaslovenskega kardinala. (To vprašanje spravljajo vatikanski kro-g; popolnoma v ozadje ter zahtevajo naj-piej popolno rešitev konkordata b razmerja v zavodu sv. Jeronima, ki ga Vatikan reklamira popolnoma za sebe, Še le potem se bo po »možnosti* rešilo vprašanje kardinala.) strijo Je stanovsko-gaspodarska ustanova samo za trgovce, obrtnike in industrijalce. Prav je, da stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov odklanjajo neiskreno klerikalno volimo parolo «skupne gospodarske fronte», ki ni niti «gospodarska» niti «skupna». Skupen je tej fronti samo lov za trgovskimi in obrtniškimi glasovnicami ter skupen načrt, kako bi slovenskega trgovca in obrtnika spravile ob stanov-sko-gosDodarsko zastopstvo. Gensrai Averescu v Rimu — Rim, 28. avgusta. Kumunski ministrski predsednik Avarescu je prispel v Rim Na postaji ga je pozdravil državni pod tajnik v zunanjem ministrstvu Grandi, nakar se je general Avarescu odpeljal v zanj pripravljeni hotel. Kmalu nato se je vršila konferenca med generalom Avarescu tn ministrskim predsednikom Mussolinijem, na kateri sta oba državnika pretresala vprašanja, ki se tičejo Italije in Rumunije. Pogajanja med min. preds. generalom Avarescu in italijansko vlado se nadaljujejo prihodnje dnL DELOŽIRANI ZAGREBŠKI AKADEMIKI — Zagreb, 28. avgusta. Danes dopoldne je zagrebška policija deložirala univerzitetne dijake, ki so stanovali v hili Ilica 83, ki pripada zavodu za gluhoneme. Med dijaki je zavladalo veliko razburjenje. Deložiranl dijaki so sklenili, da odt*)šljejo deputactjo na Bled h kralju in k predsedniku vlade v Beograd, da se pritožijo nad postopanjem stanovanjskih oblasti in da zaprosijo kom-petentne činitelje, naj se deložacija stornira dotlej, dokler ne bodo za dijake preskrbljena druga stanovanja. RAZDELITEV PODPOR POPLAVLJENCEM — Beograd. 27. avgusta. V notranjem ministrstvu se je vršila konterenc.t med notranjim ministrom In velikim ižupani poplavljenih krajev. Notranji rrinister je izročil velikim županom i na skupščina Društva narodov si ne postavlja vnaprej kandidatov za svoja zborovanja, nego jlii voli t> tajnim glasovanjem na svoji prvi plenarni seji iz prisotnih delegatov i.i to, kakor nanase razpoložen-e večine. Zato o njegovi naprej določeni ali že postavljeni kandidaturi ue more biti govora. Vesti o njegovi kandidaturi so samo ugibanja. V poslanskih krogih Narodne skupščine se je danes komentirala rezolucija dalmatinskih radikalov, ki se ostro obrača proti dr. Šibenikovemu načrtu agrarnega zakona za Dalmacijo. Rezolucija zahteva, naj vodstvo prekine koalicijo s Stepanom Radičem. Pavle Radič je pred svojim odhodom v Sarajevo podal novinarjem izjavo, v kateri se še enkrat vprav krčevito zaganja vj ministra za šume in rude dr. Nikiča, očitajoč mu razne nepravilnosti. — Bukarešta, 28. avgusta. V tukaj?n^.!i diplomatskih krogih te zatrjuje, da je italijanska vlada v zadnjem Času poskušala Intervenirati pri rumunski vladi v prid Bolgariji, zlasti pa, da bi so odgodil za ucknj časa odgovor na kolektivno noto. V tem oziru je interveniral Mussolini tudi direktno pri ministrskem predsedniku Avarescu. V diplomatičuih krogih vlada prepričanje, da je Mussolini napel vse eile, da bi oddvojil i? um unijo od Jugoslavije ter jo zbližal z Bolgarijo, kar pa se mu ni pcsretilo. POMIRJEN JE MED NINČIČEM IN MAKSIMOVIČEM — Beograd, 27. avgusta. V radikal-skih krogih se je raznesla vest, da pride še pred odhodom dr. Ninčiča v Ženevo do pomirjenja med notranjim ministrom Božo Maksimovičem in dr. Ninčičem. Pomirjenje je uspeh posredovanja dr. Laze Markoviča, Samomor v javnem lokalu V nekem lokalu Kolodvorske ulice se je danes ob prvih jutranjih urah odigrala pretresljiva tragedija. Okoli večje mize je sedela vesela družba, zbrana iz raznih po* klicev, med njimi tudi neka šivilja iz Hre* nove uhce, ki je sedela poleg I9letnega pe* kovskega pomočnika Josipa Fodržaja, ro? dom iz Studenca na Igu. Družba se je ve* seio zabavala, le mladi Podržaj je bil silno resen in zamišljen. Kaj mu je, ni hotel povedati. Ne da bi bil kdo opazil, je mladi pomočnik, ki je šele nedavno dobil pomoč* niško spričevalo, potegnil iz žepa samo* kres, ga nastavil na sence ter si pognal kroglo skozi sence, Še predno mu je mogel kdo braniti. Krogla je prodrla skozi glavo in padla na tla. Podržaj se je nezavesten naslonil na soseda, nato pa zgrudil na tla. V lokulu navzoči so sprva, ko so culi strel, mislili, da je počila kaka žabica, šele pozne« je so uvideli, da se je izvršila žalostna tra* gedija, ki ji ne ve nihče pravega vzroka. V lokalu službujoči varnostni stražnik Zore je odredil, da »o ga prepeljali s smrt* jo se borečega v splošno bolnico. Tam so izvršili zdravniki operacijo. Podržaj je bil še pri življenju in kakor nam javljajo opoldne iz bolnice, še sedaj živi, toda je nezavesten. Ljubljanski trg Sobotni trg je bil običajno živahen. Na trg je prišlo okoli 20 voz krompirja. Cene na debelo 1—1.25 Din. Mnogo je zelenjave. Dovoz čespelj je bil danes večji, zato so cene nekoliko padle. Mnogo se je na trgu pojavilo grozdja iz Dalmacije in Vojvodine. Z drugimi potrebščinami je trg dobro založen. Tržno nadzorstvo je odločilo, da smejo bosanski trgovci s sadjem svoje blago na debelo prodajati na prostoru ob Jugoslovanski tiskarni, na klancu od Zmajskega mostu do Reichove tovarne- Tu se bo odslej prodnjaio sadje na debelo, zlasti češplje in grozdje. Cene sadju: jabolka po kakovosti 2 do 10 Din, hruške od 3 do 10 Din, sveže fige 10 Din, češplje 4 do 6 Din, grozdje S do 14 Din, breskve 5 do 16 Din za kg, brusnice 9 Din liter. Cene zelenjavi: solata 4—6 Din, zeljna te glave in ohrovt 2 Din, kolerabce podzemeljske 1 Din, nadzemeljske 3 Din, spina ča 6—7 Din, paradižniki 5—6 Din, kumare in buče 1.50—2 Din, stročji fižol 2—3 Din, lušeeni fižol 2.50 do 3 Din, čebula 2 Din, Češenj 6 Din, krompir na drobno 1.25 do 1.50 Din, sladica repa 1 Din, kisla repa 3 Din, kislo zelje 5 Din, zelenjava za juho 3 Dia. ANGLEŠKO POSOJILO BOLGARIJI — Lenden, 27. avgusta. Včeraj je bol* garski finančni minibtcr podpiral v Londo* nu začasno pogodbo v imenu bolgarske vlade, glasom katere daje Bank of England bolgarski narodni banki posojilo 400.00U funtov štcrlingov kot predujem na posojilo, ki ga je Društvo narodov odobrilo za be* gunce na Bolgarskem. ražniku občutne izgube. Šahovski turnir v Ljubljani Borba za državno prvenstvo. Včeraj je bilo končano XI. kolo turnirja. Zvečer je bil razglašen rez-ultat in so bila ob enem priznana darila. V skupini A: Sadi Kalabar iz Varazdina 7 točk (nagrada 1500 Din), Zdenko Rupnik iz Ljubljano in Andri-ja Riesl iz Vukovara po 6 in pol točk (11. in III. darilo po lOOOin 600 Din), Boris Tot iz Vršca 6 (350 Din), Vasja Pire iz Maribora, Vsevolod Agapjejev in inž. TekovčiS po 5 in pol točk (250 in 200 Din). V skupini B: Kosta Rožič iz agreba 9 točk (1500 D), Ljudmil Furlani iz Ljubljane S in pol (1000 Din), Karel Dernovšek iz Ljubljane in dr. Singer iz Zagreba 7 (600 in 350 Din), Nikolaj Kulžinski, Novi Sad 6 (250 Din), Gorj-gje Poljakov iz Beograda in Adolf VogelniK iz Ljubljane 5 in pol (vsak po 100 Din). Specijalne sJutrovec nagrade eo bile razdeljene: prva in druga Vševolodu Agapjeje-vu (50o in 300) in tretja dr. Singer ju (200). Zmagovalca Sadi Kalabar v skupini A in Kosta Rožič v B sta danes ob 8.30 dopoldne pričela tekmo za jugoslovenski mojstrski naslov. Odločita dve dobljeni igri. Za današnjo dopoldansko igro Kalabar (beli) — Rožič (črni) je vladajo izredno napeto zanimanje. V lokalu > Zvezde< je bilo vse dopoldne veliko Število opazovalcev okrog obeh tekmovalcev. Po 25. potezi se je ob 11.25 Rožic vdal ter je Kalabar dobil partijo. Prihodnja partija med obema se vrši jut rt ob 8.30 dopoldne. Več udeležencev turnirja je že včeraj odpotovalo, drugi odpotujejo danes. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so tiotirall: Curih' 10.965, Pariz 163, London 275.73. Newyork 56.63, Praga 16S.2S, Berlin 13.535, Dunaj S01.50. LNOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Pariz 14.80, Lcndon 25.15, Newyork 51S.20, Milan 16.85, Praga 15.35, Berlin 123.40, Dunaj 73.10. Trst: Beograd 54.10. Pariz 87J$0% Newyork 30.65, London 149, Praga 90.7ot Curih 593, _ Iz domače Kriminalne kronike Preiskava v subotiški aferi, — Nova poneverba v Zagreb?, — jen poštni uradnik, — Ponesrečen vlom v banko. —- Senzacionalna oprostilna razsodba v Sarajevu* Pred par meseci je vzbudilo veliko ^pozornost odkritje raznih nerednosti pri subotiški železniški direkciji, radi česar je bilo z mesta odpuščenih 14 višjih uradnikov. Oeneralna direkcija železnic je odposlala v Suootico posebno komisijo, ki je še le sedaj izvršila svoj posel ter ugotovila celo vrsto nepravilnosti, s katerimi je bila železniška uprava oškodovana za nad 10 milijonov dioax=-lev. Nekateri uradniki direkcije so baje >zaradili< pri raznih licitacijah velikan* ske vsote. Bili so v zvezi z raznimi industrijskimi in trgovskimi d^uškarai in kadnr je bila razpisana kaka licitacija, so uradniki sami v imenu teh družb stavili ponudbe, ki so seveda izpadle najugodneje. Ugotovljenih je več slučajev, ko so uradniki izdali potrdila, da je dobava blaga že izvršena in izdajali nakazila za izplačila, dasi ni bilo dobavljeno sploh nobeno blago aH je biia ysa licitacija samo markirana. Državno pravništvo je sedaj obtočilo vseh 14 uradnikov radi poneverbe. Za nekaterimi, ki se med tem že izginili, so izdane tiraliee. Aretiranih je bilo tudi več trgoveev v BeogFadu, ki so bili v »vezi s to afeFe, pa tudi v Zagrebu, i-jabljani iH Sarajevu je baje več ljudi kompromitiramh. Jedva so v Zagrebu utihnili glasovi * ogromni poneverbi v računovodstvu fi»aHčne delegacije, že je bila razkrita nova afera. Na policiji je včeraj prijavil gsastopnik velefirme »Crespel et Fils« iz Lilla v Franciji Maurice Brenari, da je eastepnik tega podjetja v Zagrebu, Agries de Morviflers poneveril okoli J40.000 Din in pobegnil iz Zagreba. Po-cija je za beguncem, ki pa je že davno Ha varnem, izdala tiralico. — i * Pred porotnim sodiščem v Aleksh> ,vu so se te dni zagovarjali Jovan Traj-kovid, poštni pripravnik, Nastas Igna-tovid, poštni sprevodnik in Božv Vlajlč, {»oštni sluga Dri poštnem uradu v Sta^ ^a?6u. Lansko leto meseca oktobra je izginila med vožnjo iz poštnega voza denarna pošiljka v znesku 750.000 dinarjev. Dejanja so bili takuj osumljeni imenovani trije uslužbenci, ki so se takrat nahajali v poštnem vozu, dasi niso imeli tam nikakega službenega opravka. Sodišče, je vse tri obsodilo na pet let ječe. Steled priziva se je te dni vršila ponov-* na razprava, ki je trajala tri dni. Zaslišanih je bilo 30 prič, ki so podale popolnoma nove izpovedi. Po dolgem pre-tresanju so porotniki končno prišli do prepričanj*, profesorja Boška Petroviča in ga sunil v hrbet. Pri razpravi se je 4Uak zagovarjal, da je imel profesor Petrovič Že več let »piko« nanj in ko ga je koncem šolskega leta prosil, naj ga $e enkrat vpraša, da popravi slab red, ga je profesor nagnal v klop. iz razburjenja se mu je stemnilo pred očmi, izgubil je prisotnost duha in niti zavedel se ni, da je profesorja dejansko napadel. Sodišče je res izreklo oprostilno razsodbo. Državni pravdnik je vložil priziv in zato je Bilčar nadalje ostal v zaporu. Sport Ljubljanska Atena v SnStu Kakor smo na kratko poročali je dru Jana ljubljanske Atene povodom proslave 15 letnice splitskega Hajduka gostovala v Spli-4u proti družini Hajduka in odšla prvi eran ^>reooagana z igrišča v razmerju 6:5 4:1), drugi dan pa je po lepi in napeti borbi znia-inagala v razmerju 7:6 (£:3), Splitska >K tigra Doba' piše o Ateni med drugimi: ^Pri gostih je bilo v splošnem or-ažati Izenačene sile na vseh črtah. Vrataricn jCimpermanova ima precej tebr;ke in lep jBtü. Rutina ji daje velik plus. Branilka Bambergova (?) je še micda ijzrral-jva. Zaostajala je za svojim vizavijem, vendar je zadovojjija, ^jeja prvi debii je vse-ikakor izvrsten. Se&iri feijfrer v ferüski Yrsti Jbia dobri igralki. Znajdeta se v najJtrAiič-nejilh momentih, in dajeta koristne žoge na-|u*ej, da je napadu olajšan po&ei. Najboljša v napadu je bila Zupančičeva. Janeigajeva na centru je dobro delila žoge, in vratarica Je cesto eb^etila ostre strele ZupantoCeve in Cernetove. i. Cernetova in Zupančičeva sta GObri igralki. Rezultati so regulärni.i Viktorija - Ilirija V aedeljo 17. ^ Predtekrna Jadran s Ilirija, rez. ob 15.30. SK Ilirija otvori jesensko nogometno sctooo v Ljubljani z gostovanjem Zagreb* ške Viktorije, enega najboljših moStev, s katerimi momentano razpolag«. Zagreb. — Viktorija je na. glasu tehnično odličnega, tjpbro vigrapega., pri tenj pa fer irj disciplin airanega moštva, V Viktoriji i«*ra. Premrl, reprezentančni centerkali Zagreba in nase dižavne reprezentance, v finalu za kraljev pokal med Zagrebom in Bepdradom naj« b^Uši igrač na terenu. V Hještvu igra £alie Viamajer, bivšs popularno iev*» krilo ljub* lj«.nske Ilirije. Viktorija rustopi v Ljubljani s kom* pUtnim timom; ilivranek^gd^pski gre* gyrek*Govedi^} Premrl, Vor^o-Vidmajer, Dsmerec, Andžclo, Kornfeld, Šikoronja, V isti postavi je pred kratkim zmagala »ad moCöo zagrebško ConcordiJo S i ; 2. m — SK Ilirije nogometna sekcija. Seja načelstva dan«, v soboto ob 20.30 v kavar* ni «Evropa». Važnol Juniorji igrajo jutri v Domžalah proti «tDisku»; sestanek moštva ob 19. na igrišču. — Sestava- i. moštva ia rezerve za jutrišnji, tel.au v članski knjigi. — Načelnik. — A, Ki Frimorje bi imelo danes in jutri gostovati v Beogradu pmti Jugrilaviji in Jedinstvu. Radi nastalega nesporazuma med Jugoslavijo in Jedinstvom, je bila tek« ma odpovedana, ozir. odložena. i— 5. K. Jadran sklicuje za dan 6. «ep* tenab-ra ob 9. svoj izredni občni zbor v sa* Ionu restavracije Mrak, Rimska cesta št. 4, z dnevnim redom v smislu § 3°. klubovik pravi]. Eventualne samostoine predloge je javiti v smislu § 42 kluboviu pravij osem dni nred občnim zborom upravnemu odbu* ru. Ker je občni zbor z ozirom na preolsto* ječo prvenstveno sezono izredne važnosti, opozarjamo članstvo že sedaj, da se istega polnoštevilno udeleži. Ako ob določeni uri «>bcni zbor v smislu § 41 kiubovih pravil, ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje brez ozira na število Ravz-očir; članov. — Odbor. Gradajnski odpotuje jutri y Celje s sledečim moštvom: MihelčiČ, Šifer, Ärtl, Ivančič, Korošec, Galovič, Igrački, Mantier, Stampfl, Bobnar II., Arnold, Novak. — MotoJctub «rSlovenija». Vsi funkcijo* narji, ki sodelujejo pri klubski kvalitetni vožnji, naj se udeleže zadnjega sestanka, ki se vrši danes ob .6. zvečer v kiubovem iokalu pri Mikliču. Vozači, ki se že niso pnjsvili, m p^rvijejo, da to atore cimpre« l#r Prijav« && spre.j€majo da 6. zvečer pri Miklito, Parila so cazstavlje^» v ialaäbi pri MagdiaiL — Odbor. ~r jmmenske kolesarske dirke «S&vex v Ljubljeni, te vrše v nedljo 5. septembra na progi Siik*/J7rzič in nazaj, začetek ob 14.^0, zbirališče pa St. Jakobskem trgu ob 13.30, nato skupen odhod z godbo. Tekmuje se v nasla^pjih skupinah: društvena glavna dirka • težkimi in iata z lahkimi kolesi, društveni dirki «Zarje» i^ «Sore», vso na gori mwen-ani progi; dirka novincev na progi Siika^Kranj in n*»aj, senijwji nad 45 let, dame in invalidi, vai na prosi 2 km. — Jutri, v nedeljo, priredi «Sava» društven izlet. JŽ^iraušče ob 33.30 pred N*rodnlra domoip, kjer se določi tudf cilj. e Kolesarska dirka ze prvenstvo <*Sio* ven(j? se yr|i ju*?i v nedali» »a pro£i Lj>A# Ijana^laribor, Start je v ^jubbanL Dirke se udeleži elita naših dirkačev: Solar, Hva» I a. žanošlcar itd. Sokol Lužifiki Srhi i Sckalstvo Brpšujico s tem naslovom, ebsegaloeo 1? strani, je napisal Vladimir ZmeškaJ, rz-(Jalo jo je Ceika-.lužičko drultvo «Adolf Cerny» v Pragi. Uvodoma najdemo v knjižici zanimiv pregled zgodovine liižičklh Srbov. «rSeverao od čeških mej, pri šiuk-novskia gorah, se razprostira področje Gornje in Dolnje Lužice, v katerem prebiva najmanjši slovanski narod ^ lužičkf Srhi. To je edini slovanski narod, ki do sedaj nI dosegel svobode m #vi pod težkim nemškim jarmom. Luiički Srbi, okoli 300.000 duš, so se obdržali kot ostanek nekdaj velika m močne ^everozapadne slovanske oblasti, poleg lehicke in češkoslovaške veje. Zgodovina lužičkih Srbov predstavlja od svojega počeika stalen boj med Slovan§tvom in Germaostvom, boj na življenje in smrt proti močnejšemu neprrja-telju. Skoro do X. stoletja so živeli lužičkl Srbi v miru svoje posebno slovansko življenje. Zatem so jih začeli napadati Nemci, oni so se branili proti nemškim napadom, a so končno, v XII. stoletju podlegli nemški premoči Vsilili so jim krščanstvo iH jih vFffli v okrutno suženjstvo. Nemci so sistematično In svestm" svojega cilja $er-manUifali zemljo luž.lckih S?©qv. ^a*dvo-flfl so jih na jugu $ nemškim pasom od Cehov ih na; vzhodu lg severe od slovanske $Iezija in Poljske. To ni mo%la preprečiti mi) kratka zaš&ta Poljske pod Bole-slavom firabFjmt niti prehodna priključitev Lužice ve§kJ državi Qd'l. 1310. do L 1635. Po bitki na Beligeri je bila L-U^ea oddvo-jena Če,|Ve Ih ^rik-ljueena Saški..^ ^gpdevtnskemu pr-gglecta sled| v tej brošurici narodno, kulturno, g;os;podarsko Ih obče življenje in delovanje luskin Srbov, Ost%le strani so- PQ§v§čene §oko.\s,tvu, ki ima ntrod^iem ^refeujeaiu. lu-fiekih Srbov velikih zaslug, JSS je faz§oslal po ve$ i?vot[ov bl:fl^u:ic.e s.vojirr? lu.^am S-fon? n^?§ domovine, kj naj jih noraz^ele podrejenim ^riištvorn. U&teM Sgfcol dob: lepo službo šolskega upravitelja v krasnem obrežnem mestu v Dalmaciji. Telovadec in pevec ima rukai mnogo hvaležnega dela. Pozivljemo brate, ki čuriio sposobnost ip veselie, nsj §e Ukoj javijo uredništvu «^okolskega QlasniKa» v Ljubljani pod miflrn «Uciielj-DatmacTja.» Razvitje p^e^ore Sokola f. v Ljub-Ijani, nameravano za 5- september, se po sklepa dmStvenega upravnega odbora po vsestranskem raz^notrivarrju preloži na polnejši čas. Glavni razlog za to odločitev je v um, 4+ zbifka m pr-apo? daieko d dosegla predvidene vsote. Briuora In sestram, ki ste 41ani skoro 30 let obstoječe^ ga društva, ae oprosčamo, da še ne moremo na čelu vaših vrst razviti ponosnega simbol safcolsklh aačel, openem, pa vas poživljamo, da vztrajate v pomoči, da de* gradimo ^okolskl Tabor in da čim preje okrasimo njegove prostore z novim društvenim praporom! Odbor. *So/:o/ici>, list za sokolski ntJaičaj im^ v dvobroju 7.-=8. sledečo zanimivo vse* biao: Jos- A- KraljiC: \ jernoj bra6i vje-ran budil (pesem). ^ I. B.: Brat Karel Va« niöek. -t- Igor Vidio: Dan slovanaki (pe^ sem). — lyordik Ka?el: U slovanske Frage -=r " Nikola Došenovic: Velebitu! (pesem). tgox V*idic: Spev noJZi (pe^-.m). = Oauai vsesokolski zle_t v Prag;. J, Ko44k; Druöe srednješolske igre. B.: Nastop sokolske de? ce. i— B.: Tretja predzletna nedelja. Ha \ rudm Čurič, M»«tar: Naš put u »latoi na vsesokolski slet. » Nikola Došenov. Sekolel (pesem). — Nikola Dešenov-ič: S kolieo! Qjesem). — E. Gangl: Opšta i n cijonaina izobrazba, —t- Ivanko Bendiš: N. de Istre. (Igra v stihih.) Dr. Viktor Mui-nik: O nečem, što je nakon rata još potreb-nije nego bejaše pfe. — Dopisi. — Glasnik. Starši*So^"oli, ki imate svojo deco v sökol= skem naraščaju, naročite jo na odlični mla= plinski sokolski list «Sokolic». Izhaja vsak mesec ter stane za vse leto IS Din. — Uprava je v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. ^, Na Drsalni dTorarredni trgovski šali v Ljubljani bodo ponsvijalni in dodatni izpiti 9., 10., in 11- fept. Ure za posamezne predmete bodo razglašene na deski pred ravnateijsko piearao. &oiäk-o lete 1926-27 se pri&ae IS. sept. a sv. mašo ob Ö. v kri^ ževuiiki cerkvi. Po alužbi božji se ^bero učenci in učenke v svodih, razredih. Reil m pQUjk ^e. prižae, lk sept. ^b 8- uri. TigM učenec ali učenka, ki bi ne prišel 13. sept. v šoio, se smatra za izotopi .Tsega (o) in se bo .spiejelo na njegovo (no) mešlo drugega (go). >feknadno vpisovanje v L deSki tn v It. letnik se bo vršilo 11. 9ept. ob 9. uri. Sprejemni izpit za Mate, ki »6 se priglasili iz meščansko šole za I. letnik, pa üpita se id: < deUlij bo 11. aepL ob li1. uri dop. A Ko ostale ksiksejj prostor v L dea^e^n Lkljuöuje v £btiiek ti. se^em-hxa dopoldne. Vpisovanje v oatale letnike N'^ek oddelkov se vrši v peiek 10. eejpteni-bra, dopoldQe. t*t septembra dopoidrje ob 9s uri se morajo vsi učenci zbrati v učilnicah,. Redni pouk se prične v ponedeljek IS. septembra ob 8- uri, Lrz. deška in dekliška meSe. šola na Jesenicah ima šolsko mašo v soboto dne 4-sept., redni pouk prične v ponedeljek, dne 6. septembra in ne 3. septembra, kakor jo bila prvotno ohjavij&no. — žoJ&ko vodatvo. »s Pouk na Vri. osrednjem zavodu za Ženski domači obrt v Lhiblianl, se začne v tdfek 14. sentejnhra. Nekai rednih gojenk aft še sjxrejme in se lahko, vpjieto dne 11. Čl Ü septembra 1£26. — Drž. žensko učiteljišče v Ljubljani. Slovesna služba božja, ki ie 2a vse učenke in gojeake obvezna, je v nedeljo, dne S. septembra v cerkvi Srca Jezusovega, in ne I kakor je bilo pomotoma javi j eno v soboto, 4 sept. — Slovesna otvoritev trgovske akade m rje v Mariboru. Dosedanja d vo razred na trgovsko žela je a krjtljevim ukazom spremenjena v trgovsko akademijo. V trgovskih krogih je ta ve«t vzbudila največjo zadovoljstvo, kor poateja Maribor kot obmejno me- llllllillllHlillHltHniKtLilllU ittlililliHillitltlriniitUUUiii. Hill: illii!lač samo na. severni obali tirnega morja. Včasih je ležala po ee=* le dneve nad zemljo in morjem gosta megla in tedaj je tulila ogromna sire* na it4 morskem svetilniku noč in dan kakor besneči bik. Ali pa je pršil od jjutra do večera dež m spreminjal ilovnata pota v splošno gosto blato. Prebivalci predmestnega morskega letovišča večinoma Grki in Židi, živahni in dovzetni kakor vsi južni na* rodi — so se naglo selili nazaj v me? sto. Začetkom septembra se je pa vreme naenkrat temeljito spremenijo. 2S:astalo je prijetno jesensko vreme, nebo je bilo jasno in drevje je tiho iz* jgnbljalo svoje orumenelo listje. Kneginja Vera Nikolajevna Šeina, pena odličnega plemiča, ni mogla za» |Histiti vile, ker hiša v mestu še ni bila popravljena in urejena xn zimo. In »daj se je zelo veselila krasnega jesen* skega vremena, tišine, samote, čistega eraka, čebljanja, lastovk na brzojav* Bih *ieah in nežnega jesenskega ve* t«ča, ki je pihljal od morja. Poleg tega je bil danes njen öod —-J7. septembra. Pq miHfej davnin spo* minih iz otroških let je vedno ljubila ta dan in pričakovala od njega nečesa srečnosdivnega. Mož ji je položil zju* t raj, ko je odhajal po nujnih opravkih v mesto, na nopno omarico §etulo S prekrasnimi uhani in fco darilo jo je še bolj veselilo. Po moževem odhodu je ostala po* poinoma sama. Njen neoienjeni brat Nikolaj, pomočnik državnega pravd* nika, ki je stanoval običajno pri njih« se je odpeljal v mesto na sodišče. 1— Mož je obljubil pripeljati h kosilu sa* mo nekaj ožjih prijateljev. K sreči je bil njen god ob času, ko eta bivala z možem na počitnicaJj. V mestu bi bilo treba prirediti paradno kosik) ali pa celo bal, tu aa letovišču se je pa mo* glo opraviti to z minimalnimi stroški, Knez Sein je žjvej namreč kljub svojemu ugtednemtf položaju v družbi, a morda bas radi tega položaja zelo skromno. Ogromno rodbinsko imetje so njegovi predniki večinoma zapra* vili in tako je bilo treba živeti preko sredstev. Kneginja Vera, čije strastna ljubezen do moža se je bilo že davno spremenila v čustvo dobrega, zvestega, resničnega prijateljstva, €i je prizade* vala na vse pomagati možu, da pre* preči popolni polom. Neopaieno se je v marsičem omejila in štecMla v go* spodinjstvu, kar se je dalo. Zdaj je hodila po vrtu in previdno strigla s škarjami rože, da bi mogla okrasiti pri obedu mizo. Naenkrat je začula na cesti blizu vile avtomobil. Bližala se je njena sestra Ana Ni? knlajevna Friease, ki je že »jutraj tele* fonirala, da pride pomagat sestri pri gospodinjstvu in sprejemanju gostov. Vera ji je hitela naproti Sestri sta se radostno poljubili. Že od mladih nog sto bili najboljši prijateljici. Po zuna* njosti si nista bili prav nič podobni. Starejša, Vera, je bila po svoji elastič* ni postavi, nežnem, toda hladnem in dostojanstvenem obrazu in krasnih, dasi dokaj velikih rokah podobna ma* teri • krasotici Angležinji Mlajša — Ana — jc pa podedovala mongolsko kri od očeta, tatarskega kneza, čigar ded se je dal krstiti šele v 19. stoletju in čigar starodavni rod je segal tja do Tamerlana ali Lang*Temira. kakor je nazival njen oče tega velikega krvo* ločneža. Ans Je bila poročena z zelo boga* tim in zelo glupim možem, ki je živel brez dela na račun podedovanega iroetfa. Mož ji je bil skrajno zopern, vendar sta pa imela dvoje dece —-dečka in deklico. Sklenila sta, da otrok ne bo več imela In res jih ni imela. Vera si je zelo želela otrok tn zdelo se Ji je celo. da bi bilo tem boli še. čim več bi jih Imela, toda usoda Ji nj bo* tela napraviti tega veselja, e * lil —=- Ah, kako lepo je tu pri vasi Ka* ko lepo! -r— je vzkliknila Ana gredoč s sestro po stezici. — Ako je mogoče, posedi va malo tu na klopici nad brez* nom. Saj že davno nisem videla mor* ja. In kako diven zrak ^e tu dihaš in kar srce ti poskakuje od veselja. Lani sem odkrila na Krimu nekaj ču* dovjtega, Ali veš, po čem diši morska voda med plimo? Pomisli —*r po rož* marinu. Vera se je prijazno pasmehnila: — Ti si rantazerka, w Ne, ne. Spominjam se, kako so se mi nekoč smejali, ko sem trdila, da je v mesečini nekak rdečkasti sijaj. Te dni je pa izjavil slikar Borieni — tisti, ki slika moj portret, — da se strinja z menoj in da umetniki to že davno vedg, »r- Umetnik mm tvoja nova si m pati-ja? — Ti si vedno kaj tsmjslišJ — s« je sasmejala Ana. Za hip sta se zamislili. Globoko doli pod njima je šumelo morje. S klopi se obala nj videla in sato je bil občutek neskončnosti in veličine morske prestranosti še sil* nejši. sto Tsarr ttvoaoi center, ki bp potreboval «tmkovyo izobražene moči. I. letnik 3£ bo otvorli v poue«deljek dne ö. aeptembra na slovesen način ob prisotnosti zaatopniukov občine, oblasti, trgovskih in drugih gospodarskih korporacij. Vpisovanje v**i te dai. — \'a /. državni dekliški meščanslfi šoli v Ljubljeni (Sv. Jakobu) hodo pooavijalni izpiti dne 30. t. in., v torek 31. t. m. pa iz* piti prlvstiatinj. Vpisovanje bo v*;e raz* rede i- ia sepiejnbra. Slovesna služba boija, b kateri morajo priti v^c jčc\ak«;» je v goboio ob 8. v stolni ce:&.v.. — \ .>oa*de* Ijök ö. s^p^cinbra ob S- e-e priča; redni pouk- h Mestna deška tn dekliška toanovnS iais v Celju. Vpisovanje na obeh šolah se vrši le o« dan \. ifcptfcfflfcra od ft. do U- do* poldne za one Jpfootivcmc otrok.e, ki sc do sedaj Še ni*e> vfki^ali v prvi »«artrd, kakor to,«ii ZA višje ra^r^de. Redm pouk ae pn^oe dne 3- septembra ob 6. uri. — Drž. strokovno Šola za pekarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev v L leuu*^ a..i* kor tudi dosedanjih učencev v IT.. Iii. in IV. letnik se vrši 3- septembra od b. do 12. v ravnateljski pisarai sayeda,. d»etra cesta; Jost, Celovška co sta. t m «••.. tovatišu p&d isto strehe —■ s4aHstičnamu oddelku, ta od» delku za srednješolsko nastavo mm u r....'-le»Rost! Ta nazaj to\*arišu mobč&K*w» s pri* stavkom: «u nadležnosi ministrstva finänc»! V finančnem ministrstvu ja Wogo bla» pohotno sprejel in zabeležit gospod «obß*, ki jo je pognal v n^ädleznost direkciji dr* žavnega raeuno\'odstva\ ki je prevd&rno razsodilo, da naj viogß potuje u nadležncst miniSTtstva vojske in mornarice. Tu jo je sprejet zopet «oböi», ki ji je del marsruto do gener&ištabnega oddelka, ta dalje v ekonomski oddelek, ja ni oil konec poto* vanja nesrečne vloge! Ekonomski nazaj do anj£j» Omeniti mo-ram, da je vloga iz Beo* grada nazaj v Ljubljano prispela ajtaajaj p no hitro —r namreč po devetih mesecih. V Ljubljani so sa čudili a nadležnosii«. Naj* bräm je srbski službeni izraz *nsdlatnast*> v tesni svasi s slovensko besedo nadloga. Razumem te, — je dejala starejša sestra zamišljeno. — Toda z menoj je nekako dFugače. Kadar po dolgem ča* su zopet zagledam morje, me razbur* ja, raduje in preseneča. Zdi se mi, da vidim prvie ogromno, svečano čudo. Ko se ga pa navadim, me duši s svojo ploščato praznoto. Pri pogledu nanj se dolgočasim in zato raje ne gledam na morje. — Oh, kako sem otročja! Sediva tu in kramljajva o priredi, pri tem sem Ea povsem pohabila na moje darilo, e poglej! Samo bojim se, da ti morda ne bo ugajalo. J Iz ročne torbice je v?ela majhen jiotes v čudpviti vezavi. Platnice so bile iz sinjega žameta, okrašene z ifl*1* timj rezbarijami. Knjiiica je visela na tenki zlati verižici, mogto Ustov je imela slonokoščene ploščice,, Prekrasne, divnp darilo! je dejala Ver$ in poljubila sestro. —i Hvala tj. i£je si dobila tak zaklad? Pri neksrn starinarju. Saj veš, da rada stikam po stariaakem hramuj Odšli sta no veliki kameniti terasi v vilo. Vera ye ookljcaia kuharja in mu naročila, naj ae pozuri s obedom, Nato sta za£eli skupno pogrmjati mizo in jo pjosipati z jesenskim cvetjem, (Dalje prihodnjič.) Igrišče SK. Ilirije Otvoritev Jesenske sezone. Začetek ob 5. uri pop. Nogometna tekma SK. Viktorija M : SK. Ilirija v nedeljo, dne 29. avgusta 1926. 62:6 a Pred-gra: SK. JADRAM : SK. ILIRIJA rezerva ob 330 popoldne. Prosveta Gledališki pregled V Moskvi bodo igrali jeseni dramatizacijo Tolstojevega romana »Vojna in mir«__ JA. Lunačarski, ljudski komisar za prosveto, je izdal svoje zap.ske iz gledališkega življenja, ki jih je zbiral skoro 20 let Zorane fcruce, ki so izšle v državni založbi* imajo naslov »Gledališče in revolucija« in iO gledališču«. Georgijsko gledališče v Tlflisu pripravlja za letošnjo sezono zelo pester program ki ga bodo igrati v »Akademskemu narodnem teatru« in v »Rdečem tearru«: »Masse Mensch« (E. Toller), »Spiegelmensck»* (WerieJ), sRoka roko umije« (I. benaven-te), »Žlahtni meščan,« »Hamlet«, »Razbojniki« in nekaj domačih tevoiucijonarmh Jcoro^dij. — Dansko mesto Helsingör slavi letos 500 Jfrvt'nico obstoja. Vsaka ladja, ki je v srednjem \ eku plula ob njegovi obali, se je morala v helsingorški luki ustaviti in odšteti plovni davek danskemu kralju. Baje je bil ■slučajno pri taki vožnji na neki ladji tudi Slakespeare, ki je pri tej priliki slišal fabulo o nesrečnem danskem princu in tako koncipiral svojega nesmrtnega Hamieta. V Newyorku bodo letos peli Mascagui-ievo opero »Piccolo Marate — linuimpe-štanska univerza je pred kratkim imenovala komponista za častnega doktorja inuzi-ke- Fr. Lehar zlaga opereto, ki bo imela na-ilov »Friderika« in bo imela za snov Goe-ttfcejevo razmerje do gospe Stein. — Opera ibo v Gradcu decembra meseca — kakor upajo — zopet začela delovati. — Na Dunaju bo letos vprizoril direktor Jarno E. Ki-sekovo igro »Afera polkovnika Redia« in igral v njej naslovno \logo. Slovaško narodno gledališče v Bratislavi otvorijo letos z Janackovo »Jenuio«. — frašKa gledališča bodo igrala to sezono M. Gorkega »i-onaiejeni denar«, Krležmo »Gol-goto«, Andrejevega »Zvezanega Samsona« in »Babilonski stolp«* Poljaka Slominskega. — Vinogradsko gledajišče je imelo te dni premiero »Gospod mhnster«, satiro ri. S. Krzyvoszewskega, predsednika društva peljskih dramatikov. — Sicer pa igrajo v Pragi dela: »Faust«, »M. Butterily«, »Prodano«, »Moralo g. Dulske«, »Labodje jezerc«, »Pegico«, »R. U. R.«, »Periierijo«, »Cy-rana«, »Fidlovačko« Ln za Jirasekov jubidej »Očeta«. Osijek ie imel te dni premiero komedije »Brezstidnik« (L. Varneuil) In Gillbertove operete »Nedolžna Suzana«. — Osiješka opereta se pogaja za gostovanje v Beo-gjadu in sicer v etablismanu »Lnxor«. Nove revije Zdravje. Zdravstveno poučni list, ki izhaja v Ljubljeni pod uredništvom dr. Ivo Pirca, šefa bigijetnskega zavoda v Ljubljani, je ena redkih naših poljudno pisanih revij, posvečenih narodni vzgoji na zdravstvenem polju. List, ki izhaja vsak mesec, pač zasluži večje pozornosti, zlasti s strani onih krogov, ki jim je, poverjena vzgoja mladine. Ne emel pa bi manjkati v nobeni hiši, kar vsebuje v&^ka številka poleg poljudno pisanih ^■otaßnih člankov se celo vrsto dobrih nasvej^v, ki jih rabimo v vsakdanjem živ-ljer,ju, da si kolikor mogoče obvarujemo c>tjdražje — zdravje. Dvojna številka za julij in avgust, ki je izšla pričetkom tega meseca, vsebuje med drugimi tudi sledeče aktualne razprave: Poleti — v naravo! — stud. med. B. Pire: O dispoziciji in konsti-tuciji. — Dr. Lojze Brenčič: 0 zobni negi. _ Dr. Ivo Pire: Prva pomoč. — Kako postanemo bolni. — Naša zdravstvena zakonodaja. — — Slabo etivo. — Naročnina, — letno 30 Din. — je tako malenkostna, da ;o brez posebnih žrtev zmore vsaka družina. List zlasti se našim Čitateljem toplo prlp> ročamo! Pevec, glasilo Pevske zveze v Siovenijt. prinaša v dvojni 7.—8. številki sledeče razprave: Anton Dolinar: Donesek h glasbeni estetiki. — M. T.: Skrbimo za pevski naraščaj. — Ivan Primožič: Moč glasbe. — M. T.: Cemu poročila. — Vestnik poroča o občnem zboru in drugih organizatoričnil) zadevah. Priloga prinaša sledeče kompozicije: Anion Dolinar: Dom*». — Anton Sve-tek: Narodne pesmi. — Anton Svetek: Ku-kn\ — Ivan Ocvirk: Oj, polje razcveteno. Letna naročuina znaša samo &0 Din, Vsem prijateljem petja list toplo priporočamo I » Srpski Književni ClaSnik. Izzia je S- številka (avgust) te najodličnejse sodobne srbske literarne revije, ki izhaja pod uredništvom Svftislava Petroviča v Beogradu V tej Šlevilkj končuje Viktor Car Erainova novela »K-irmine*. Pavle Fopovič objavlja poročilo o mednarodnem dijaškem kongresu, Jovan Jovanovič pa razpravlja o zgodovlo! in vzrokih sarajevskega atentata ter navaja zanimive podrobnosti, ki so bile doslej deloma še reznane. Žoz. Bartelami razrao-trtva o krizi parlamentarizma in demokracije v sodobni Evropi. Rar , ki ji ne manjka aktualnosti, je vsesk- mimiva in poučna. V književnem pre^r1' piše urednik o novi ruski lileratmi. riitüm pregled prinaša zanimive razprave o krizah v Franciji, Belgiji in Poljski* zViSli pa je zanimivo in za nas bas sedaj aktualno poročilo v odnosa jih med velesilami Ln Bolgarijo. Ta številka je posebno bogata na aktualnih razpravah in jo prav toplo priroročamo. — Srpski Ki.fi?.evni Glasnik se naroča v Beo-pradu, Skopijanska ulica 9 ter stane letno 180 Din. Izhaja dvakrat mesečno. Posamezna številka stane 9 Din. Sa%remena opčina. časopis za gospodarsko, sociial-io in kulturno povzdigo mesta ln občine. Ped nrednfSfvom dr. Miroslava £to-jadinoviča je zr.čeln letes izhajati v B^osTa-du lično opremljena revija, ki zasleduje dviganje znnimnnja za javno življenje v občini. Peta Številka, ki je izšla te dni. prinaša celo vrsto zanimivih in ponemb razprav o aktualnih občinskih in komunalnih problemih, ki bi jih morali temeljito poznati zbsti vsi občinski odborniki, pa spk>b vsi, Vi se zanimaio zn občinske zadev**. Trmed številnih razprav nav'?.mo le najaktualnejše: Dr. Stojadrnovič: Mesto ni vas; MHora-l Tomie. n^čc^nik ministrstva financ: stanje občinskih, okrajna m deželnih doklid. — Dr. Grerori?': Samotlkprava in nrs? dnvčn3 obremer>i?ev. — Dr. Prohaslra: Občinske kmečke rimske ^ole. — Dr. Laza KoslTC. Mestni statist??:!! uradi. — Izgraditev tn ureditev mest. — Dr. Veble: Mnribor. — Milorad Tomič: Občinske fina:#e in osnutek zakona o neposredni1! davkih. — Inž. P. Komi ta : Popravila otčinskih cest. — Revija v polni meri zashr/.i podporo vsen občin in bi ne smelo biti občine, in občinskega odbornika, ki bi ne bil narečnik te revi;e. Ceto-letna naročnina znaša 200 Din. Naroča se pri upravi v Beogradu. Vasina ulica 21, II. Naročnina naj se pcšiTna čekovni račun št. 53.143 Poštne hranilnice v Beogradu. Svijet, ilustrovani tednik, ki izhaja vsak teden enkrat v Zpgrebu, spada brez dvoma med naše najboljše ilustracije in častno zastopa našo državo med Številnimi inozemskimi revi farni. Zadnja številka (21. tm.) prinaša daljše poročilo o zasrebskem vele°eimu z dobro uspelimi slikami z razstavišča. Pripovedni del prinašn kraaše, zanimive Črtice in novele iz domačega življenja. Kopalna sezona, ki je v polnem razmahu, je, tudi v tej številki Častno zastopana. Poleg dobrih slik z domače obale prinaša tudi zanimive posnetke iz svetovnih kopališč in raznih plavalnih tekem. V natečaju za lepo deco prinaša ta številka IV. serijo otroških slik. med takerimi so zastopani tudi ljubki mrlčki iz naših krajev. Športni del prinaša interesantne slike s tekme za kraljev pokal v Ljubljani, kar bo zlasti zanimalo naše športnike. — Revijo toplo priporočamo. Mesečna naročnina -0 Din. Naroča se pri upravi, Zagreb Preradovičev trg 9. Nora stavbna dovoljenja je zadnji čas magistrat podelil naslednjim strankam: Tovarnarja Jos. Kuncu in drugo, za adaptacije v četrtem in petem nadstropju stare cukrarne. Za zgradbo en on ad stropnih vls>-kopritUčnih hiš v Spodnji Šiški: Lovru Ru-parju, Antonu Smucu, Matiju Močniku, Antonu Koviču, Juriju Potočniku, Karlu En-gelmanu, Ivana MuŠiču, Mariji Žirovnik, Ernestu Strajnarju in Ivanu Koviču. Za zgradbo enonadstropnih vil v Linhartovi ulici in ob Robbovi cesti: Mihailu Amonu, dr. Janku Novaku Viljemu Klenhi, Drago-tinu štruclju in Vardjan Šarieu; Rudolfu Saksidi za enonad stropne hiše ob Poljanski cesti, Francetu Karaenšku za enodanstropno hišo v Einspielerjevi ulici, Mariji Pestotnlk in inž. J. Guliču za enonadstropno skupno stanovanjsko hišo na Mirju. Prvi delavski pekarni za zgradbo parne pekarne ob Glin-ški ulici; Antona Klunu za enonad stropno vilo na Friškovcu; A. Zeschko za skladišče v Metelkovi ulici; naslednikom tvrdke Sah um i v Gradišču za enonadstropen prizidek tovarn, poslopju na dvorišču; Francu Prešernu in Karlu Cerkveniku za visoko-pritlični en o stanovanjski hiši; Ivanu Pieli-ku za raširjenje vile na Abacljevi cesti. Pivovarna >Union< zgradi nadzidek nad novo \Tu:iinico; Franc Jevšnik, Karol Ccrkvenik, in Franc Prešeren za zgradbo visokopritlic-nih enostanovanjskih hiš, Ivan Kastelic za napravo nove drvarnice; Angrej Čekada za adaptacije v hiši na Sv. Petra cesti; Frau Zupan za zgrrdbo dvoriščnega stanovanja; gostilničarka Marija Krcmar na Sv. Petra cesti za adapcije (rrzsirjenje) gostiln, prostorov; Anton Valajavec za prizidek pri svoji hiši na Slovenski cesti; Jernej Novak za prizidek v pritličju hiše v Einspielerjevi ulici; Josip Marčan. mesar za adpatacijo ir.es. lokala v Wolfovi ulici. Cetinovičevi dediči za adaptaci'0 ti*govskih lokalov na Kongresnem trgu; rektorat ljubil, univerze za prizidek in adaptacije v poslopju dr. Oražnove ustanove v Wolf o vi ulici; okrožni urad za zavarovanje delavcev za prezidave v hiši Gradišče štev. 2. Upcrabno dovoljenje za dograjene lüge odn. vile so dobili: .telovadno društvo ^Sokole I, za stanovanja v I. nadstropji] in podstrešju »Sok. doma^: na Taboru; Marija Schweiger za novo vilo v Fvetčevi ulici; Hugon Schell za vilo v Maurerjevi ulici: Marija Svetel v Sim:>n Gregorčičevi ulici; dr. Al. in Ana Z^okar zn novo vilo ob Prisojni ulici; Anton Pleško zn novo hišo v Vrtov-škovi ulici; Ivan Muš^.č za visokopritlično hišo na Bičevju: Val. Mozetič za hiše v Sta-rotovi ulici, Alojzij Mavsar za hišo v Trnovem; Fran Fabjan. za adaptirane trg. lokale na Vodnikovem trgu; Ant. PogaČnikovi dediči v Spodnji Šiški za adaptirane lekarniške lokale. Trgovec O. Dobejc na Sv. Jakoba trgu bo dal pritlične prostore v hiši štev. 15 Pred škofijo, adaptirati za trgovske loka'e: gostilničar Jernej Čeme v Dalmatinovi ulici bo dal izvesti v svoji hiši kanalizacijo; Brata Vesel, trgovca v Prešernovi uUci bosta izložbe preuredila in povečata. —■■■■ [0 pivo (ü.qjril 1342) Restavracija „HOTEL UNION14 Liubliana Danes in vsski dan sveže pivo liter pa Din 20 K. RIST restavrater 2461 Stavbno gibanje v Ls-!jani Napredek zidarskih del. ter nr,va stavbna in uporabna dovo.jciija. Na vojvode Mišica cesti ometavajo vilo A. štebija; zgradba enonadstropne vile »1r. Klepca je pod streho. Ob Domobranski rc-sti so dogradili dvonadstropno hišo, ki je ludi že pod streho. Pri mesluä stanovanjski hiši ob Abacljevi ce?4i (stavbna tvrdka inž. Dukič) so kleti že dograjene in pokrite, zidov je pritličnih prostorov je že visoko pozidano. V Sradeekega vasi je enonadsilropna enostanovanjska niša dograjena in cmetana. Pri mestni klavnici se izvršujejo pri novih poslopjih še nekatera zidarska in druga dela. Odlikovanje Ratna spomenica za cfebrovcljce Obl. Savez dobrovoljcev za Slovenijo v Ljubljani sporoča spodaj naštetim tovarišem dobrovoljcem, da naj dvignejo odlikovanje >Ratno spomenico« pri tajniku tov. Velka-vrhu (Ceguarjeva ulica št. 4, I. nadstr. v Ljubljani). Ti tovariši so: Dragotin Fonda, dr. Mirko Kambič, Andrej Rustja, Rudolt UršiČ, Josip Samec, Grga Rukonič, VinXo Rom, Kamilo Firinger, Ignac Bukovec, Raj-ko Pet erlin, Ivan Levstik, Pavle Pavlovič-Sura, Vladimir Miselj, Engelbert Smit. Anton Flander. Stanko Stanič, dr. Vladimir Grahli, Dragotin Lipajne, Anton SoaiČ, Jože Cijak, Ivan GombaČ, Julij Hmelak, Franjo Savli, Lu lovik Jager, Ivan Stres, Anton Starec, Jakob JakobčiČ, Anton Medvedšček, Iv. Stergulec, Josip Mu^elj, Ciril Schweiger, Ivan Stele, Andrej Kavčič, Karol Cimper-man, Karol MiklavČič, Jože Ilovar, Ignac Tanko, ivgust UršiČ, Ivan Zagorjan, Adolf H u:er. Jože Kumar, Jos. Kriškovič, Janko Doijušek. Juro Dučič. Joško Škof, Friderik lvorivcnik, Fran Kostaiijevec, Jože Jančič, Rudolf SaJT», Josip Ota, Lovro Ramovš, Josip Kuaar. Ivan Poznik. Jurij Vodušek, Leopold Pertot. Fran Vovk, Janko Kos, Anton Čuden. Tomaž Lapaine, Josip Soban, Grgu Zukon. _ Oni tovariši, ki bivajo v LJubljani, lahko dvignejo odlikovanje osebno pri tov. tajniku (med 3. in 4. uro pop.), drugi .pa naj mu pošljejo točen naslov in 10 Din za poštne stroške za dostavitev kolajne. Akt s podpisanim reverzom je vrniti takoj po prejemu na Savez dobrovoljcev. Oni tovariši dobrovoljci, ki še nima>> spomenice, a nanjo reflektirajo, naj se javijo Savezu v Ljubljani s potrebnimi podatki. H koncu prosimo dobrovoljce, ki imajo v svojem arhivu kake lepe slike iz do-brovoljskega življenja, da jih posodijo za nekoliko časa Savezu. Film Pri nas in drugod Po številnih reprizah zadnjih tednov smo imeli te dni, izvzemšl »Lepo Heleno« pcpolncma nov, izbran repertoar- Prevladovali so filmi ameriške provenijence in sicer je predvajal »Dvor« enega »Matic?: pa dva. Posebno privlačnost je ivcril veliki socijakif in s antinemoTalni« film »V krerr.p-I j Hi prostitucije*:, ki ga ej ob zaključku preteklega in začetku tekočega tedna predvajal »Dvor«. Film ij; bil več dni razprodan. .Matica, ki je nedavno uvedla filme s krasno dresira-im belce.n Silver Kirsom, le ta teden tudi predvajala enega pod naslovom »Ouemado«. Film je b!l poln vratolomnih, tipičnih senzacij, končal pa je precej frapamno. Dalje so predvajali v Matici novi ameriški šiager »Pot k mladosti« z Menjanjem v glavni vlogi, v »Dvoru^ re-prizo klasičnega dela v-Lepa Helena«, sedaj pa predvaja Matica film »Njena romantična noč* (Constance Talmadge, Ronald Cclman) v Dvoru pa vrte film ^Čarobni Orijent«. V prihodnji sezoni se nam ob^;a cela serija epohalnih filmskih učinkovit isti. V Zagrebu so igrali: »Opasna leta*. »Človek, ki ga preganjajo žene«, ^Današnja dekleta«, »Cirkus Romaneli«, »Prihod Amo-nia«, »Zaljubljeni princ*, »V divji pustinji«, »Vražica«, »Človek s planin« itd. V Mariboru so igrali: »Drama žene, zapuščen od moža«, »Ujetnik od Zende«, »Potopljeno zlato«, »Prikazen v Moulin Rouge* »Ljubljenec Pariza« itd. Na Dunaju so Igrali med drugim: »Kon-dukter 1492«, *Pozor, lavina!«, »Močvirje in morala«, »Princ legende«, »2ene, ki se morajo odpovedati«, »Krvava nedelja*, »Nočna cvetka«, »N j t sovo Veličanstvo Douglas*, »Miss Carleston«, »Kolumb II.« itd. Nävi fiSiiis Friderik Zelnik posnema film po sloviti Gerhart Hauptmanovi drami »Tkalci'. Film bo baje gotov še v letošnji sezoni. Tudi pri nas popularno Anzengrubcrjevo žalcigro »Krivoprisežnik« filma v Berlinu nemška tvrdka Hegewald, v Pragi pa do-gctavljajo češki fiim po Langerjevi igri »Kamela skozi uho šivanke«. Glavno vlogo igra »£eška Mary Pickford^, mlada in lepa Anv Ondra. Cecil de Mille, ki se je pripravljal, da posname grandijozen biblijski !*lm * Svetovni potop«, je svojo namero oi.ozM ii se lotil drugega biblijskega filma »Kra : j kralje v«. Delo bo obravnavalo Kristusovo življenje in bo baje najvičie :d vseh dosedanjih zgodovinskih filmov. Zgotovlje-no bo do pomladi; stroški so ./orač ani na 70 milijonov dinarjev. »Neznani junak« le naslov *enti**itfmilno - patrijotičnemu ameriškemu fi'mu, ki ga baš sedaj z ogromnim uspehom predvajalo v večjih ameriških mestih, f:\-n pr.de tudi v Evropo, vendar pa je dvomljivo, *li bo tudi pri nas tako ugajal. Newyorski ghetto, L j. židovski del mesta, tvori okvir za novi film »Lutke«, ki ga je ravnokar dovršil Milton Sills. Ta ijzra tudi moško glavno vlogo, njegova partnerica pa je Gertruda Olmsted, ki si Je dobila že dobro Ime kot soigralka Rudolfa Valentina. Metro Gokivvvn posnema propagandni film »Mi mladi mornarji«. Za film je dala ameriška vojna mornarica na razpolago vse svoje institucije, tako da bo film s te strani morda bolj zanimiv, kakor po vsebini, čeprav igra glavno vlogo slavni Ramon Novarro. Liana Haid je ena onih redkih filmskih veličin, ki je še ostala zvesta nemškemu fihnu in je slava in dolarji še niso zvabili v Ameriko. Nemška publika jo zato še prav posebno ceni in slavi, čeprav kot umetnica w ravno najboljša. Je pa lepa in temperamentna, srednje postave, brinetka z velikimi, črnimi seveda malo šminkanimi očmi. Stara je 29 let, po rodu Dunajčanka, nekdaj plesalka, potem mimogrede dramska igralka, nato fihiska zvezda in v civilu ba-rcn'ca Haymerle. Radio Radio na avstrijskih železnicah Nemška Avstrija neumorno stremi za tem, da napra\ i potovanje po železnicah čim udobneje. Zato z vso silo pospešuje modernizacijo svojih železnic. Po vzgledu Švice so pričeli Avstrijci z elektrifikacijo železnic, sedal pa namerava uprava zveznih železnic uvesti tudi radio na vlakih. Tozadevni poizkusi se že dlje ča^a vrše na progi Dunaj - Inomost. V železniškem ku-peju je montiran sedenicevni L'ltradyue-aparat. Prvotni poizkusi, ki naj dokažejo praktičnost uvedbe radia na železjnicah, so se deloma iziaicruii. ker so nastali iazne težkoče v sprejemanju. Motenja je povzročil dinan.o, ki je montiran pod \ agoni v svrho razsvetljave. Cim so bili odpravljeni ti nedosiatki, pa je bil dosežen popoln uspeh. Sprejemanje je sedaj nemo*o"o. Na progi Solnogr^d - Admont - Gstatterbodeii se dobro čujejo radio - koncerti oddajnih postaj iz Rima, Stuitgarta, Viatislave in celo iz Anglije. Oddaje je bilo dobro čuti tako potoni r.asla\nih slušalk. kak>>r tudi potom zvočnika. Ker so se poskusi obnesli, namerava uprava avstrijskih železnic splošno uvesti to modernizacijo ie s 1. septembrom. Prva poiskus.ia vožnja zj novinarje bo na progi Dunaj - Gradec prihodnji četrtek. Radio v službi policije Radio zavzema, kakor nekoč a\ ioino-bil, v javnem življenju vedno važnejše mesto. Danes radio ni samo v službi tiska, denarni!' zavodov in koncertnih agentur, temveč se ga z velikim uspehom po^lužu-^ je tudi policija. DunajSKi listi poročajo o i dveh zanimivih slučajih, pri katerih se je dur.ajska policija aspeSno putlužcva!«*. radia. V prvem slučaju gre za tatvino uvto-mobila. V eni najprometnejši ulic je v prvih večernih urah izginil luksuzni osebni avto. Poieg telcfoničniti obvestil okoliških policijskih in orožna ^ih postaj se je v -cija poslužila tudi radia, da pritegne ua :a način tudi občinstvo k zasledovanju tatov. Potom dunajske radio - oddaja« postaje e bila še istega večera razglašena vest o tatvini z natančnim opisom avtomobila. Tako so istočasno zvedeli za tatvino ne samo dunajski radio - poslušalci, ampak po vsej državi in v inozemstvo, že i^to noč so b.Ii tatovi v nekem provincijalncm mesta prijeti in izročeni sodišču. Drugi, nič manj zanimivi slučaj, sc je pripeiil minulo nedeljo. Na tramvaja se [e ponesrečilo neko JUetuo dekle. V vozu ji je nenadoma postalo slabo, rad: česar je stopila na sprednjo platformo. Tu pa sc ie zgrudila in padla z voza. Poklicani zdravnik je ugotovil, da si je pretresla možgane. Prepeljali so jo v bolnico. Ker pa se ni zavedla in pri njej niso našli nikakih listin, niso mogli ugotoviti njene identitete. Policija se je tudi v tem slučaju poshtžila radia. Z opisom nesreče je objavila še istega večera tudi osebni popis ponesrečene. Na Du-nč-ju, kjer je radio silno razširjen, so se kmalu znašli znanci ponesrečene, ki so jo po opisu spoznali in se informirali pri njenih starših, dali je doma. Mati je po opisu takoj .sumila, da gre za njeno hčerko in se je v noči podala v označeno bolnico, kjer je res našla svojo ponesrečno hčerko. Tako se je radio v službi policije sijajno obnesel. Dunajska policija namerava ^edaj redno izdajati zvečer nekake buletine o dogodkih istega dne, kjer gre ali za nepojasnjene nesreče, večje tatvine itd., kjer lahko sodelovanje širšega občinstva pripomore k izsleditvi, odnosno razjasnitvi slučajev. * Novi valovi evropskih oddajnih postaj. Po novem načrtu je dodelila mednarodna unija evropskih radio - podjetij e\-ropskim postajam sledeče nove valove: Runaj - Rosenhügel 517.2, Dunaj - Stubenring 5SS.2, Berlin L 483.9, Berlin II. 566. Budimpešta 556.6, Monakovo 535.7, Curih 500, Lon 477.2, Eberield 468.8, Pariz PTT 447.8, Hamburg 428.6, Rim 422.6, Stockholm 416.7, Bern 411, Frankfurt 394.7, Toulouse 389.6, Oslo 370.4, Gradec 365.8, London 361.4, Kodanj 337, Norimberg 329.7, Lipsko 322.6, Münster 303, Milan 315.8, Draždane 294.1. Zagreb 275.2, Bruselj 265.5, Bukarešta 236.2, Beograd 225.9, m. Češkoslovaške postaje so dobile ekskluzivne valove za. Prago 384 9, Brno 441.2, Bratislava 300, za novoprojektirane postaje so rezervirani valovi 400 m za Košice in 573 m za Ušho-rod. Angleške postaje spremene dolžino oddajnih valov že 15. septembra. Kdaj se spremene v drugih državah, še ni znano. O. Šest; Pospri "avpm Kovceg (Konec.) To poglavje, bi rektri. da je za dame do petdesetih let. V njem no.icin povedati to, da so Benetke mesto vseh ntrazumevanih 2ena, prevaranih soprog in deklet, ki vedo, da so zanje ženini ie na Mar^u. Za te, ki so polne grenkof«e nad tem posvttntm živ* Ijenjcm, povem, da je beneš-ki zrak edino prtri za okrevanje (bcneškisnebv.ški). Tem povem, naj za božjo voljo ne jeimjcjo s sc» boj črnih očal p.oti aolncu, kajti solnee ni Um nič močnejše kakor je naše, in zakaj bi -c gledale oči lepot takšnih, kakršne so. Tud: ozkih črevljev naj ne jemljejo s seboj In ne temnih oblačil. Svetle rvile naj si vlože v kovčeg, da bo svetila po Piazzah, Caieh in vseh starodavnih cerkvah. — V cerkvah seveda, v cerkvah morajo imeti vae beraški $«1 s aeboj. kajt* *icer je gorje! »Anarhema« — večno prokletstvo! V Benetkah, veiecenjene, ne gre iti t golo roko alf izrezanim vratom v cerkev, pa naj je le tako zakotna in magari — prazna. O ne! Tam ttoji ob vratih mežnar !n Vas pre» streže, kajti gola roka ali goli vrat, to je amrten greh, in pomislite, za božjo voljo — greh, pa v cerkvi. Sicer je res, stari gospodje Tiziano, Tintoretto itd. so naslikali marsikaksno golo p-ohajšanje, a je reč menda taka, da je pohujšanje na piamu samo na pol pohuj» sanje, dočim je ž;va roka ali vrat ceio po» hujšanje. Brez očal, a s šalom, to je moj resen nasvet. • Tudi za one do sto let in za one, ki ima* jo v življenjski bilanci samo razočaranja brez ciljev, so Benetke kot »pravljična Kraljica, edeta v cunje«. (Primere si nisem i/mishl jaz. morda si jo je Zola, morda Machar, morda Mann.) Tam lahko gledajo pogin in propadanje nevidno. A čutno Ka* dar sem v teh tihih Benetkah, se spomnim na svoje tete, ki so imele nekoč hišo v Križankah in kjer sem bil kot študent na stanovanju. Stric je bil star kapitan, ki se je boril pri Custozzi. Imeli so tam staro« davne ure, s školjkami vdelane, ki so za* igrale starinsko melodijo, če so bile prav navite. Tam je bilo starin in dragotin celo bogastvo. Tete pa so se nosile vedno črno. Za take in podobne so Benetke tudi od* kritje. Tiho, nevidno propadanje. Dve are* čam. ko stopata iz gondole. Pripeljala ju je sverl« »Venezzia« iz Trsta. Z diskretni* mi črnimi pajčolani preko obličja. Ne vi« dim srarost:, a prsti govore dovolj jasno, da je n i a dost že minila Z rdečim Bae» dekerjfcflB v roki stopa mlajša in pove drugi »Das dei Uov.enpalas:« In druga molči, samo na »-anlo pokima Kaj misli . , . »Da, der Glockenturm«, se čuje hladno, jekleno, kakor »Ti, gospod Bog., zakaj smo same; zakaj so šL od nas on:, ki smo jih imele rade?« Potem i;rj izgubim iz oči. Takih in podobnih je tam roirogo. Kar jih ostane, ko raki, ki hočejo živeti brezskrbno. Vsaj '».rp.ttk Čas živeti sebi, za« se biti sum. tudi i^rez vseh teh svojevrstnih popotnikov ln med nje spndam jaz. In Rodengo Ba^ta. ki ga najdem nekega ve* čera v majhni osteriji. Pravzaprav se piše Würdinger in je Švicar iz Lausanne; zna samo eno besedo italijanski, m ta je »ba* sta«. Zato sem ga krstil drtrg večer ob mehkem vinu »di Verona« za signora Rode« rigo Basta, kar mu bo ostalo r.p. večne čase. O polnoči se sestajava z Pasto v slav* nem »Cafe Quadri« pri svokžh »valeneci* je« in pijeva ledeni cafe trappe. Potem pla* čava in greva na pohod. Saj ni. da bi pra* vil. V majhnih lokalck'h «ede Vcr.ezijani in pijejo vino, okrog njih se plazijo mačke, sedajo na mize in so domače. I midva se* deva i midva pijeva vipo I k neme sede mačka. Tako je. Izkušen mož je Basta, gle* de življenja, glede pijače pa me vtakne z levo roko v žep. Da sem stal ob ranem jutru na Piazzi, da sem gledal, kako pada* jo zjutraj solnčne luči na prokuracije, to se imam zahvaliti njemu. Ob takih urah gle* dajo nebeška čuda samo izbranci božji. Bog te živi, Bastal V Parizu Živi mala pevka, mala šanso* netka s črno bubifrizuro in je popularna kot Poincare. Mistingetka. Ni več najmlajša, tudi glasu nima, vendar polni Casino de Paris vsak večer. Komponisti pišejo za njo pesmice, kuplete, potom nje postajajo zna* meniti, potom Mistingetke z apaško čepico in odlično raščenimi nogami. Noge, da, te so lepe — najlepše na njej. Vse to povem zato, ker hodi po svetu nekaj, kar se ime* nuje »Valencia«. To je poslednja kreacija. Vsiljiva melodija, odsekana; človek misli, da jo je ujel v uho, jo že ima, pa poizkusi in ne gre. V noči se zbudim in v sobi j:, poino zvokov. Poslušam — Valencia. Zdaj jo imam, držim jo melodijo Mistin* gete, ljubljenke Parižanov, a v jutru, ko vstajam, je odšla. Zjutraj, ko zajtrkujem, igra majhen orkester »valencijo«. Mulari* ja, ki se klati na okrog, prodaja časopise in Dobira čike, poleg žvižga »valencijo*. Lazarone, ki stoji na Ponte della Piota, gleda pasante in prižvižguje. Kai? Valen* cijo! Opoldne in zvečer, vsi in vsak. Pri v ** čerji v gostilni prideta dva, eden z mando* lino, drugi s harmoniko — in iz tonov, )ii jih oddajajo instrumenti, se Čuti, da hočeta zaigrati »valencijo«. A »valencija« je učw vidno kuplet, ki noče v mehove harmoniko in ne v strune matndoline. Morda hoče &a* mo tja, kjer so ljudje siti, kjer ni več ba* nalnih potreb življenjskih. Vsaj rodile se je »valencija« mehko postlano. Fonoči brunda majhna cipica, z velikim glavnikom v glavi valencijo. Valencia, ra*ta tata*ra^tatata=tata«ta*ta. Glavnik M ji gib« lje v rilmu. Zadnji dani Zadnji dan grem t Pado* vo. To sem sklenil ie. ko sem priiel sem. K svetemu Antonu Padovanskemu. Da se pomeniva in izravnava dolgove, ki sem jih naredil. Ua ne bo zamere. Zdajle sedim ▼ Mestre in čakam na vlak. Od daleč svetijo luči iz Benetk. Konec I Zdaj J« že spet vt»o i zs menoj. Piazza, tihe ulice, soince in Lido I z brezskrbneži in Alba Basta . . . Vsi Vt ! ostanete tam med lučmi. Jas pa, eh ksj, jas pa odprem novo nepopisano stran ▼ svojem dnevniku. •SLOVENSKI NAROD* dne 79. Avgust« 1926. Stev 195 Skivnost črne žene je naslov senzacionalnega romana« ki začne v kratkem izhajati v SLOVENSKEM NARODU M#4 dnevne vesti. V Lfubtfant, dne 28. avgusta 1926* — A vajence na Bledu. Noveza predsednika beogradske občine dr. Kosto Ku-Sn a nudi j a ln podpredsednika dr. Kosto Jovanoviča je kralj včeraj sprejel v avdijenci. Bila sta tudi pri večerji na dvoru. Predsednik te podpredsednik se danes odpeljeta v Zagreb, kjer si ogleda ta ta mošnjo mestno upravo, — Narodno priznanje za domovino zaslužnim. Predsednik stalnega odbora za izvršitev zakona glede narodnega priznanja za domovino zaslužnim, general Dušaa Stefanovič se je povrnil iz toplic v Beograd. Od prihodnjega tedna dalje bo odbor Imel redne seje, na katerih bo določil pro-sram za prenos zemeljskih ostankov v inozemstvu umrlih zaslužnih mož. — Ukazi prosvetnega ministrstva. Iz prosvetnega ministrstva so bili odposlani na Bled kralju v podpis mnogi ukazi, med drugimi tudi ukazi glede zatvoritve šol, ki izkazujejo premalo šte/ilo učencev, odnos-no glede otvoritve novih potrebnih šoL — Učiteljski dopolnilni izpiti. Po sklepu prosvetnega ministra se vrše od 22. do 30. septembra v Beogradu dopolnilni izpiti iz nacijonalne skupine Jolskih predmetov za vse one učitelje in učiteljice, ki so končali šole v Inozemstvu in ne pri nas. — Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje mesto asistenta pri etolici za civilno in kazensko pravo na juridični fakulteti. Prošnje do 80. septembra t. 1. na rektorja ljubljanske univerze, — Na univerzi so se pričele izplačevati štipendije za mesec julij. Za avgust se priČno izplačevati prihodnji teden. Za mesece marec do julija zaostale štipendije se najbrže izplačajo pozneje, — Odlikovanje prosvetnih delavce*. Odlikovani so: z redom sv. Save IV. stopnje profesor moškega učiteljišča v Mariboru Hinko D r u z o v i 5, šolski nadzornik v pok. v Ljubljani Matko Kante, profesor učiteljišča v Ljubljani v pok. Josip Pavlu in ravnatelj višjih ljudskih šol ter zavoda za gluhoneme v Zagrebu Josip Med-yed; z redom sv. Save V. stopnje šolski nadzornik v Mariboru Ivan T o m a 2 i č, srezki šolski nadzornik v Ljutomeru Fran K o r b a š, šolski upravitelj v pok. v 6t. Jurjn pri Celju Anton Sivko, šolski upravitelj v pok. v Smartnem pri Kranju Fran R o j i n a, šolska upraviteljica v pok. v Kranju. Ivana M i k 1 a v c i č, vpokojeni učitelj ▼ Ormožu Domicijan Serajnik, šolski upravitelj v Ormožu Adoll Rozina in šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru Anton Hren. — Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane na planinski dan 4. in 5. septembra 1926 v hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. Informacije glede polovične vožnje v" društveni pisarni, Selenburgova ulica T, II. nadstr. — Elektrifikacija Prekmurii in spodnjega Ptujskega polja. Med falsko elektrarno in prizadetimi občinami v okrajih Ormož, Središče, Ljutomer in celem Prekmurju je bila sklenjena pogodba glede elektrifikacije. Ker so se pojavili v zadnjem času nekateri nesporazumi pri posameznih občinah, se je vršila minuli »četrtek pri velikem županu konferenca zastopnikov prizadetih občin in zastopnikov falske elektrarne, na kateri se je položaj ponovno proučil in so bila vsa nesoglasja odstranjena, tako da se bo elektrifikacija brezhibno in v najkrajšem času izvedla, kar je za te kraje hrezdvoma velikega pomena. Tako bo kmalu vsa mariborska oblast eiektrificirana. — Poljski državljani, pozor! Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu objavlja, da se morajo vsi moški poljski državljani letnikov 1890 do 1902, ki bivajo v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni, Slavoniji in Hrvatski, javiti najkasneje do 15. oktobra Jt L pri imenovanem konzulatu v Zagrebu, Dalmatinska ulica 2/11 v svrho registracije. Kdor se ne more osebno zglasiu, naj se javi pismeno. V tem slučaju pa je treba priložiti znamko za odgovor. Istotako se tnorajo javiti v času od 15. septembra do 15. oktobra t. 1. v svrho registracije vsi mladeniči, ki so letos dovršili 18. leto. — Mednarodna razstava psov v I Jubilant Vodstvo razstave opozarja vse člane v JKS včlanjenih klubov in vse druge interesente, ki nameravajo razstaviti svoje pse, da je vposlati razstavni pisarni vsled pojavljajočega se pomanjkanja prostora ter za pravočasno objavo v razstavnem katalogu vse prijave najkasneje do 31. avgusta, ker bi se poznejših prijav ne moglo iz tehničnih ozirov več primerno vpoStevati. Na razstavo se sprejemajo psi članov In nečlanov z rodovnikom in tudi brez njega. jUstmene In pismene prijave sprejema do 31, avgusta »Razstavna poslovalnica, Ljubljana. Poljanska c. 3.c od 9. do 12. in od '15. do 18. ure dnevno. — Eno najlepših slovanskih mest in Inenda sploh eno najlepših mest Evrope Je Praga s svojimi krasnimi zgodovinskimi spomeniki, stavbami in s svojo lepo lego. Prilika se vam nudi ogledati si Jo za časa prihodnjega Jesenskega praSkega vzorčnega veleselma, ki «e vrši v dneh Qd 29. av-jrtma tla S. septembra. Legitimacija, za vstop na Velesejem upravlčuie vas poleg tega do znatno znižane vožnje na jugoslo-venskih, avstrijskih in češkoslovaških železnicah. Legitimacije, ki stanejo Din 22.—, dobite lahko pri častnem zastopstvu P.Y.V. Konzulatu Češkoslovaške Republike v Ljubljani, na Bregu ter pri trgovski družbi «V e r a>, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Ne oklevajte ter obiščite to prvovrstno gospodarsko prireditev, ki vam nudi obenem možnost ugodnega nakupa raznih vrst blaga. 824/n — Zlatnike v Zlatorog-terpenthiovem milu so našli: Marija Tadežič, Ljubljana, Metelkova ui. 2/1-, Marija Tomaževič, Ljubljana, Glinska ul., Malči Jelene, Tržič, Marija Jenko, Litija, Marija Vrečkovnik. Ga-berje pri Celju, Pepca Teropšič, CeŠenjca št. 30 pri Nov. Mestu, Alojzij Kraševic, Breg 20 pri Celju, Terezija Laznik, Dol pri Hrastniku, Lea Steipe, Čakovec, Terezija Viher, Maribor, Tezno št 34, Marija Račič, Zagreb, Trnjanska c 57, Stevo Posavac, Staniča kot Bjelovara, Jelka Kehn, Karlo-vac Ana Pulko, Sisak, Ljubica Novak, Ko-stelj, Pregrada. — Pri glavobolu, omotičnosti, šumenju po ušesih, pri motenju spanja, slabovolj-nosti, razdražljivosti sezite takoj po staro preizkušeni grenčici »Franz-Josef«. Poročila višjih zdravnikov po zdraviliščih za Črevesne in želodčne bolezni poudarjajo, da jo voda Franz Josel prav izborno učinkujoče odvajilo. Dobiva se po lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovina, 132-T. Iz Ljubljane —Ij Volilni «manirestaeijski» shod sklicuje za nocoj SLS v hotel Union. Na shodu hočejo protestirati proti stanovsko-gospo-darskim kandidatnim listam združenih trgovskih gremijev in obrtnih zadrug. Speci-jaliteta tega cmaniiestacijskega* shoda pa je, da se bo vršil za zaprtimi vrati, ker je vsiop dovoljen le vabljenim. Vabljeni so seveda pred vsem klerikalci, tudi taki, ki niso ne trgovci ne obrtniki, kakor n. pr. funkcijonarji Gospodarske zveze, Oblačil-nice ter ljubljanskih in okoliških konzumov, «obrtniki» z Rakovnika, funkcij on ar JI radi-čevskega «Ekono.Tta» Itd- Od neklerikal-nih obrtnikov in trgovcev so vabljeni le on:, o katerih meni SLS, da se bodo dali zlorabiti kot orodje ajene strankarske politike zoper svoje stanovske tovariše in zoper svoje stanovske interese, —lj Spored porotnih obravnav v jesenskem zasedanja, ki se otvori v ponedeljek, 13 septembra, obsega do zdaj te-le razprave: V ponedeljek, 13. septembra se vršita razpravi proti Ani Spilakovi in Angeli Ju-vančičevi radi hudodelstva goljufije« V torek se vršita zopet dve obravnavi, in sicer proti Antonu Bekšu radi repa in proti mladi požigalki Mariji Kovačevi 7 sredo bo tajna razprava proti Antonu Bankotu radi posilstva in oskrumbe. Razpisanih pa N> Se več razprav, ki so že tudi pripravljene, —lj Razstava čevljarskega prlkrojeval-nega tečaja. V nedeijo dne 29. avgusta L 1. se vrši razs>tava čevljarskega piikrojevalne-ga tečaja od 8. do 12. dopoldne na IV. mest* ni osnovni šoli na Prulah v Ljubljani. Tečaj se je vršil pod vodstvom strokovnega učitelja g. J. Steinmana, knjigovodstvo pa je poučeval 6trokovni učitelj g. A. Fakin. Interesentom ogled razstave priporočamo I —lj Skavti praznujemo 41etnico ustanovitve ljubljanskega zmajevega siega dne 29. trn. Ob pol 9. se zberemo na realki, odkoder odkorakamo. V 6lučaju slabega vremena se vrši sla vn ost doma na realki. Dolžnost vsakega je, da se udeleži. Paradni kroji —lj Vidovieev klub t Ljubljani sporoča vsem interesentom, da prične s 1. septembrom t. L novi nižji tečaj VedoviČeve dopisne šole (privatne gimnazije). Isti dan prične tudi univerzalna desetmesečna šola za višjo šensko izobrazbo. O obeh Šolah daje informacije klubov tajnik g. Vladimir Kra-vos, Ljubljana, Narodni dom. Pri pismenih informacijah je priložiti znamko za odgovor. —lj Manjšinska šola za otroke nemške narodnosti se je preselila z Vrtače v prostore osnovne šole na Cojzovi cesti. Jesensko vpisovanje za šol. 1. 1926-27 se vrsi dne 31. avgusta od 8.—12. v nadstropju. —lj Prememba posesti. Poročali smo v petkovi številki, da sta hišo Al. Palca ▼ Kolezijski ulici kupila kanonik Jožef diska in A. Peterca. To vest je treba v toliko popraviti, da je hišo kupil posestnik Frane Petrca z Dunajske ceste, —lj Pozor! Kam si namenjen v nedeljo, 29. t. m.? Gotovo ti je znano, da Je v Spodnji Šiški komarjeva. No, In gasilno društvo je zredilo dobro pitanega komarja, ki bo nudil izvrstno pečenko na vrtni veselici gasilnega društva na vrtu g. Petra štepica. Cenjeno občinstvo vljudno vabi k mnogobrojnemu obisku odbor. —lj ChristolGv učni isvod vpisuje ie ves september vsak dan na Domobranski resti 7. Šolsko leto prične 1. oktobra. — Vpisnina Din 10, mesečna Šolnina 100 Din. Dnevni in večerni tečaji. — Revni gojenci dobiio primeren popust, 823-4} —II Pnešlrn nož priredi gradbeni odsek BoinodoJckaga doma v nedeljo dna 5. septembra na Strelišču pod Rožnikom, Spored: Godbe, ples, kolo gneče, kupleti. Začetek ob 16. uri popoldne. Ob pol 8. uri zvečer beneška razsvetljava, plesi z lampljonč-kom — konfeti — umetni, ogenj. Za slučaj slabega vremena se. preloži na sredo dne 8. septembra. 821-n —lj Drobna policijska kronika. Od včeraj na danea so varnostni organi prijeli devet oseb ter jih odvedli na policijo. Na Marijinem trgu je bila prije>ta radi beračenja sirota N. č., ki ima moža Invalida in enega otroka. Med aretacijo se je dogodil obžalovanja vreden incident, za. katerega bo odgovarjal najbrže dotični, sftcer mladi in morda v službi še aeizvežbam jargan, — Prijeli so cigana Mate Hud or o vi da iz proslule ciganske »dinastije«. — Radi spolne bolezni je bila prijeta neka viačuga M. — Dva mladeniča Tonček in Vinko sta bila aretirana radi zapeljevanja k homt>s ekusualnosti, lah-kuživka Malka radi tajne, prostitucije, neki ponočnjaki radi kaljenja nočnega miru in Rosa P. radi suma hudodelstva tatvine. — Pcnočt je bil poskusen vlom v trafiko Frana J'uvana v Kolodvorski olJcL — Policijska kronika beleži dalje dve, lanki telesni poškodbi. — Štiri osebe so ovadene radi pasjega kontumaca, 15 radi prestopka cestno-policajskejra reda. —lj Težko Je biti sotnem kopališču, N. v m. p.! —c Statistika umrlih, i mesecu julltu jt> umrlo v Celju škripa 20 oseb in sicer: 4 v mestu, 15 v javni in 1 v vojaški bolnicL —c Nočno lekarniško slulbo opravlja ta teden lekarna >Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgn. —c Najdeno čloreško okostje. Te dni delajo na dvorišču starega okrožnega sodišča kanaL Pri kopanju so našli človeško okostje, ki pa ni popolno. Je nekaj kosti, zlasti čeljust in ključnice. Okostje, ki Je baje staro okrog 70 let, so »pravili na pokopališče. Vsekakor je zanimivo, kako je prišlo človeško okostje na dvorišče bivšega samostanskega poslopja. —c Pcrotno zasedanje. Za zasedanje celjske porote, ki se prične v pondeljek, so bili razpisani še sledeči siučaji: torek 31. avgusta Helena Banovšek (detomor), Marija Judež (detomor), Vinko Zeme (Udvina); sreda 1. septembra: Stanko Praznik (goljufija). Razpisana že nista dva slučaja umora in en slučaj uboja, —e Lopa aa spravljanje mesarskih stojnic se gradi na Okopih in bo kmalu dograjena. fz Maribora —m Pred razpustom upravnega odbora Mestne hranilnice mariborske? Po Mariboru so se v zadnjih dneh zopet začele širiti vesti o razpustu upravnega odbora Mestne hranilnice. Znano je, da so se za to svojčas zelo potegovali radikali, ki so napeli vse 6ile, da bi izposlovali razpust in dosegli imenovanje gerenta, seveda iz svoje srede. Imenovali so se že celo kandidati. Po ureditvi in spremembi pravil v smislu sklepa občinskega sveta je stvar utihnila, včeraj pa se je raznesla govorica, da bo imenovan za gerenta minister v p, dr. Ku-kovec, ki je ba.je že dobil od me>rodaine oblasti tozadeven poziv v izjavo, ali sprejme to mesto ali ne. Nekateri govore o komisarju, ki pa mora biti uradna osf»ba, ker pa dr. Kukovec zaenkrat ni in bo torej bržkone šlo za razpust odbora in postavitev gerenta. V radikalnih krogih vlade nadi tega veliko rž^zburjenje, pa tudi v vseb ostalih strankah se ta korak živahno kouientira- —m Za promet zaprtih ulic ;lma Maribor vse polno, a tega nikjer ne opaziš, ker se vozniki in avtomobilisti za te prepovedi prav malo zmenijo in vozijo, k'/er se jim zljubi. Tako so n. pr. Gosposka ulica, Jur- čičeva ulica in nekatere druge že leta sem zaprte za promet s tovornimi vozili, avtomobili itd. Bodisi, da x> tablice, ki cznanja-jo prepoved, nabite na nevidnih mestih in s tako malo pisavo, da je daleč sploh ne zapaziš, bodisi, da se vozniki za te prepovedi nič ne zmenijo, se vrši v veeh teh ulicah najiivahnejši promet. Ako že obstojajo prepovedi, naj bi magistrat poskrbel, da se tudi izvajajo. Predvsem pa bi bilo treba namestiti vidne, mednarodnim signalom odgovarjajoče napisDe table, ki bodo voznike, zlasti pa avtomobil iste opozarjale na prepoved in jim kazale pravilno smer vožnje. —m Potreba razširjenja delokroga mariberske policije. Vlomi v mariborski okolici postajajo v zadnjem Času vedno večji, kar kaže na to, da je zopet kak nevaren vlomilec odsedel svojo kazen ln 2>uživa< zlato svobodo. V četrtek ponoči so obiskali tatovi gostilničarja Senico v Studencih pri Mariboru in mu odnesli razne jestvine, butiljke, cigarete in perilo. Poskušali so vlomiti tudi pri sosedu, kjer pa so jih pregnali, V mestu so vlomi bolj redki. Vlomi v neposredni okolici mesta govore ponovno zato, da bo treba delokrog polf-cijskega komisar i jata razširiti tudi na fl predmestne občine. Cesto se dogaja, da baä v teh predmestjih, ld se neposredno držo mesta, skrivajo najnevarnejši zločinci, a policija jim ne more do živ-ga, ker ne sme preko svojega rejona, orožn:štvu pa manjka potrebnih pripomočkov in izvežbanih moči. 2e svojcas se je o tem razpravljalo in govorilo o ustanovitvi policijske direkcije v Mariboru, koje delokrog bi obsegal poleg mesta tudi vse okoliške občine, V interesu £av-ue varnosti je, da se merodaini činitelji Xa_ vzamejo za to, da se ta brezdvoma potrebrA" in koristna preureditev Čimprej izvrši. ŽUPNIKI MED ŠABOJ. Pred celjskim sodiščem se je moral te dni zagovarjati neki župnik iz okolice Celja radi telesne poškodbe svojega tovariša, upokojenega župnika Lavrinca, ki je že več let pomagal prejšnjim župnikom v dotični issi. Vsi predniki so žnjim izhajali, sedanji župnik pa se ni mogel sporazumeti z vpo-kojenim sobraiom. Nedavno sta se sprla in v prepiru je župnik starca s pestmi tako obdelal, da se je ta moral zateči k sodišču za pomoč. Župnik je bil obsojen na 300 Dta globe odnosuo tri dni zapora, poškodovanemu pa mora plačati še 400 Din za bolečine in povrniti vse pravdne stroške. Med prebivalstvom je škandalozno i postopanje župnika vzbudilo upravičeno ogorčenje. nesreče m zločini n suetu V smrt radi Rudolfa Valentina« — Hotel je videti železniško nesrečo. — Požar na Dunaju. — Samomor uglednih zdravnikov« — Tragična smrt dveh jetnikov« — Smrt Rudolfa Valentina, ljubljenca žen, je zahtevala svojo prvo človeško žrtev. Iz Londona javljajo, da je izvršila samomor popularna 37-ietna filmska diva Peggys Scott. Igralka, ki se je zastrupila, je zapustila t?ismo, v katerem izjavlja, da življenje za njo po smrti Valentina nima nobenega čara več.. Scoiova se je lansko leto seznanila v Biarritzu z Valentinom in je večkrat z njim plesala. Pri plesu se je smrtno zaljubila v lepega toreacjorja, kar je postalo zanjo sedaj usodLepoJno. — Poročali smo pretekle dni o veliki železniški nesreči, ki se je primerila na progi Berlin—Bernau. Osebni vlak. prihajajoč iz Berlina je skočil s tira, pri čemur je bilo več oseb ubitih, materi-jelna škoda pa je büa ogromna. Ker je bilo na železnici zadnje čase odpuščenih več uslužbencev, je vladal upravičen sum, da je bil na vlak izvršen atentat. Policija pa je te dni prijela atentatorja v osebi 15-ietnega vajtenca Fri-dricha Bunna iz Berlina. Deček je priznal, da je zakrivil nesrečo, ker je hotel videti, kako skoči vlak s tira. Eks-centričnega dečka so izročili v pobolj-Ševalnico. — V Dortmundu v NemÄji je v četrtek opoldne treščilo iz višine tisoč metrov na tla poštno letalo, prihajajoče iz Rot-terdama. Letalo se je popolnoma razbilo, pilot ie bil takoj mrtev, spremljevalec pa je v bolnici podlegel poškodbam. Nesreče je kriv pilot, ki je izvajal razne atrakcije v zraku. — Na Dunaju je v četrtek popoldne izbruhnil ''elik požar v trinadstropni tvornici za izdelovanje postelj, Adolf Oans A. G. Požar, ki je divjal polne štiri ure, je popolnoma unSčil tovarno. Ogenj je izbruhnil v času, ko je bila tvornica v polnem obratu. Zato je bilo pri požaru ranjenih deset oseb. škoda je zelo velika, je pa deloma krita z zavarovalnino. — Na Semmeringu so v Četrtek popoldne našli nekega fanta in neko mladenko s prerezanimi žilami v mlaki krvi. Oba ljubimca, ki sta očrvidno hotela izvršiti samomor, so prepeljali v bolnico. Qre za 19 letnega Karla Krausa in 17 letno drogistinjo Leopoldino Jelinek. oba z Dunaja. Parček se je v sredo ustavil v hotelu Stephanie, kjer sta oba ljubimca zavžila večjo količino pirami-dona. Ker to ni učinkovalo, sta si prerezala žile na rokah. Stanje obeh kandidatov smrti je resno. — Strašna smrt je doletela te dni dva kaznjenca okrajnega sodišča v šum-burgu na Češkoslovaškem. V jetmških zaporih ie nenadoma izbruhnil požar. Kljub vsem naporom gasilcem ui uspelo odpreti celice, v kateri sta se nagajala dva jetnika. Jetničar se je namreč s ključi vred nahajal v mestu. Nesrečni žrtvi sta se s poslednjimi močmi oprijeli razbeljenega omrežja, da sta lahko skozi okno vsrkavala svež zrak. Gasilci so sicer ogenj udušili, ko pa so vdrli v celico, sta bila oba jetnika že mrtva. V Gradcu je povzročil včeraj ogromno senzacijo samomor zdravn ce dr. Johanne Mayrhofer-Grünbühel, hčerke bivšega faldmaršallajtnanui Josipa Mayrhoferja. Zdravnica je zaVzi-Ia večjo količino veromila in si, čim je čutila njega vpliv, pognala kroglo v glavo. Zapustila je tri pisma, eno naslovljeno na roditelje, eno na primarija bolnice dr. Hamburgerja, eno na docenta BSratuscha. Vzrok samomora sc bile materijelne neprilike. Pokojnica je vžival v zdravniških krogih velik sloves in je imela krasno prakso na Šved. skem, od koder pa se je morala kot tuja državljanka izseliti. Toda v domovin1 ni našla primernega mesta, da bi uveljavila svoje znanje. Materijelne neprilike so tako vplivale na njo. da je \ stanju duševne depresije segla po mo-rilnem orožju in storila tragičen konec. — Tudi iz Budimpešte javljajo o slič nem tragičnem slučaju. Z drugega nad. stropja svoje vile je skočil na ulico uni verzitetni profesor na medicinski fakulteti dr. Edmund Krompecher ter oble-žal s polomljenimi udi. Prepeljali so ga takoj na kliniko, kejr pa je umrl. Vzrol samomora je bila neozdravljiva bole zen. Profesor Krompecher je bil prizna na kapaciteta in je zaslovel zlasti rad svojih študij o raku. Najlepši človek sveta: Rudolfo Valentine Igra v ponedeljek 30. VIII. v svojem najlepšem flmu............ V kinu................. Siev. 195. Stran 5. - Moda--- Ljubke otroške obleke za Jesen. Otroške obleke sicer niso podvržene spremembam modnih kapric, ttinevno pa je, da se vsakokratne modne linije odražajo tudi na njih. To velja tako za materiial kakor za obliko. Seveda je treba paziti, da posnemanje odrasle mode ne privede jj pretira-nosti. štirje modeli, ki jih prinašamo, so vsi v stilu oblek za odrasle, a kljub temu okusni in ljubki, prav otroški. Namenjeni so za pozno poletje in zgodnjo jesen. Nenavaden spor med Anglijo in Ameriko Kje nosijo ženske lažje srajce? Med Anglijo in Ameriko je izbruh* nil nov spor. Sicer ne na diplomata skem polju, vendar pa spor, s katerim se obširno bavi ameriško in angleško časopisje. Med tem, ko mi v Evropi konferiramo o narodnih manjšinah, o finančnih vprašanjih in političnih kri* zah, se Amerika prepira z Anglijo o povsem drugih, danes za Američane menda mnogo bolj važnih vprašanjih: Kje nosijo ženske lažje srajčke? V Ameriki ali v Angliji? Kroničar nekega londonskega lista je namreč nedavno trdil, da nosijo ženske v Londonu lažje srajce. To je njegovega ameriškega kolego pri ne* kern fiiadelfiskem listu silno razkočilo. Kako si upa danes Evropa* ta obubo* žana zemlja, ki vsake kvatre prihaja v Ameriko beračit za posojila, trditi, da ima kjerkoli rekord. To je danes predpravica Amerike. In to mora ve? [jati tudi na polju ženske mode. In je šel in zapisal: Amerika je lastnica vseh rekordov, torej tudi v modi. Najlažje sračke nosijo ženske v Ameriki, po= sebno pa v Filadelfiji! Toda London* čanke tudi niso od včeraj in si takega zapostavljanja niso pustile dopasti. In so se postavile: Zahtevale so, da se zmerijo in stehtajo njihove srajce, da se vidi, kdo ima prav. Londonski novinarji so tej zahtevi kajpak radi ustregli in so poiskali napreciznejše tehtnice, prave apotekarske, ki merijo na tiso* čino grama natančno. Ze naslednjega dne so zabeležili londonski listi rezultat tega merjenja: «Nobena Londončanka ne nosi tež* je srajce, kot 30 unc,» je stalo črno na belem v modnih rubrikah londonskih dnevnikov. Filadelfijčani takega poraza niso □aogii preboleti. Pa so postavili nov rekord, ki je požagal vse London-ianke: «FiladeHijske ženske bi pod toliko :ežo srajčk omagale! Najtežja srajca v Filadelfiji tehta mnogo manje kot 30 unc,» so zabrusili po par dneh vse* stranskega raziskovanja svojim Ion* donskim konkurentom. To je bil seveda kamen v sršenovo gnezdo. Spor je zavzemal vedno večje dimenzije. Posegle so vmes tudi «raz* zaijene» Filadeifijčanke in oglasila se je kot najkompetentnejša neka znana moditska v Füadelriji, ki je podala sle* deče strokovno mnenje: «Celih 30 unc nosijo na sebi L on-dončanke! Prav smilijo se mi, sirote, da jih njihove nazadnjaške moditske tako mučijo. Naj pridejo vendar k nam v Fiiadelfijo. Glavo stavim, da ne nosi nobena naš-h modernih žensk težje srajce, kot 16 unc. Fina srajčka iz sifona, kakršne so letos pri nas v modi, tehta največ dve in pol unce. Svilene nogavice, srednje fine, imajo, če so iz prav težkega blaga, največ no unco, svilena ob±eKa 3 unce. a vsa ženska oprava, moderno prikrojena, ne sme imeti tobko kot londonska srajca!» Kaj bodo na to zasmehovanje odgovorile Londončanke, še ni znano. Da pa se ne bodo dale prekositi od Američank, ki so se hodile še nedavno v London učit šivanja, je pa gotova stvar. Ni izključeno, da bo spor dove« del do resnii komplikacij vmodi, ker bo ena kot druga stran skušala pre* kositi svojega tekmeca. Nazadnje se bodo londonske in filadelfijske žene pokazale še v Evinem kostumu, samo da zmanjšajo težo svoje obleke in ob-drže rekord! Oaoiajia potovanju Vsako večje potovanje je združeno s preglavicami, ki jih dela človeku po* tovarna obleka in prtljaga. Američan* ke in AngAežinje, ki so znane kot praks tične ženske, imajo za potovanje po* sebne, takozvane mornariške obleke, obstoječe iz volnenega nagubanega kri* ia, bluze iz krepdešina, surove svile ali svilenega trikotina, telovnika, ki se za* penja do vratu in je narejen iz istega blaga kakor kriio in končno plašča tu* di iz istega blaga kot krilo in telovnik. Za take štiridelne komplete priporoča letos moda kasha v naravni barvi. — Prednost te potovalne obleke je v tem, da se lahko prilagodi dama poljubne* mu vremenu, ne da bi ji bilo treba vzeti na pot še drugo obleko. Lahko obleče samo krilo in telovnik, ali pa krilo, bluzo in plašč. Ako je hladno, obleče bluzo, .elovnik in piašč. K potovalni obleki spada klobučevinasti klobuček iste barve kot je obleka, V mednarodnih modnih in turi* stovskih središčih vidimo letos tudi angleške plašče iz dobrega volnenega blaga. Posebno Američanke, Angleži« nje in Francozinje si brez takega pla* šča potovanja ne morejo misliti. Poto-valni klobuki morajo biti mehki, da se lahko v kovčegu tudi stlačijo. Kot obu* tev priporoča moda trpežne in rjave boks*čevlje. Važno vlogo igrajo kov* Čegi, ki morajo biti usnjeni, sicer gie* dajo uslužbenci boljših hotelov damo po strani. Pc^ebno je treba paziti na ročne kovčege, ki jih nosimo vedno s seboj. Eiegantna dama ne nosi niko* Ii kovčega iz slabega marerijala. Ročna torbica naj bo večja, da lahko spravi* mo v njo tudi manjše toaletne potreb* Ščine. Črna žametasta obleka. Žamet je igral v pretekli zimski sezoni veliko vlogo v toaleti modne dame, za bodočo sezono mu proroku-jejo še večji vpliv. Priporočajo ga zlasti za obleke za male večerne prireditve, za gledališča in koncerte. Prinašamo danes enega najnovejših modelov, na katerem je zlasti zanimiv ovratnik, ki naj zakrije obriti del deč-je glavice. Ker bo črna barva sploh zelo moderna, je umevno, da bodo izdelovali tudi žametaste obleke predvsem v črnem. i Jesenski klobuki. Omenili smo že v enem zadnjih člankov, da bo jesenski klobuk višji od dosedanjega, obdržal bo še vedno svojo malo, tesno obliko. Tipičen za novo modo je gornji model v obliki mornariške čepice. Izdelan Je iz modrega tafta, garniran z grobim ripsa-stim trakom. Klobuk. šal. Klobuk le v polsportnem stilu in narejen iz iilca, svileni, pestri šal je ovit okrog klobuka, nato okrog vratu in se končuje v dolgi pentlji na prsih. Kombinacija učinkuje sveže in mladostno in se lahko nosi i h kostumu i k plašču. Mali kep. Kep sicer ni izpodrinil plašča, kakor so nekateri prerokovali, vendar pa se je poleg njega v polni meri uveljavil in si priboril ravnopravnost. Moderen bo rudi še v jeseni in to zlasti v kratki obliki, kakoršno pred-očuje naš model. ' Psihologija hribolazcev-piezaicev Odlična in tudi pri nas popularna fran* coska revija »L' Illustration* priobčuje za* nimivo študijo o turistiki in turistih. Ker je turistika tudi pri nas izredno razširjena in je postala naš pravi narodni šport, bodo originalna izvajanja gotovo zanimala tudi naše čitatelje. Članek se glasi: Poleti se razdele ljudje v dve vrsti. Eni od naših sodobnikov si poiščejo mirnih kra* jev, kjer uživajo brezdelnost in počitek, drugi porabijo prosti poletni čas za juna* ška in trudapolna dejanja, K tej zadnji vr-sti spadajo moški in ženski »frakarji* po* slednje mode v naših svetovnih morskih kopališčih in pa mistična in navdušena bit* ja, ki jih imenujemo hribolazce. Hribolastvo je »prej psihološka bolezen nego šport. Razmeroma novo je veselje, ki tiči v plezanju na visoke vrhove, v miteri* jozno kraljestvo ledenikov z vrvjo okrog pasu, čez razpoke, Iedišča, na gorske vrši* če, napredujoč le počasi s cepivom v roki I in vseka vanj em stopinj v zmrzli sneg. Čeprav ima Francija prijetno zadoščenje, da je na njenem ozemlju največja gora Evrope, so vendar tujci prinesli v Chamo; nix sedaj skupen način v plezanju na Moni Blancov vrh. Švicarji in Nemci so prinesli v to zplemenito berbo z orjakom Alp svojo planinsko dedščino. Oni pelzajo z metodo I in hladnokrvnostjo brez nepotrebnega ba* hanja in teatralne domišljavosti. Okoli L septembra 1926. 1S40. so se vmešali tudi Angleži in so pre* tvorili v spore, kar je bilo do tedaj samo fizička vaja. Od takrat imamo prve planin* ske klube in društva, ki so organizirali in društveno uredili hribolastvo, iz česar se jo rodil pravi planinski duh. Jilozofi se z radovednostjo zanimajo za problem hribolastva, predvsem plezanja. Oni hočejo naslikati plezalčevo psihologijo: Povej mi, kako plezaš, in povedal ti bom, kateremu narodu pripadaš. Doktor Hug, znani strokovnjak alpinizma, je napravil k temu jako zanimivo štvdijo, v kateri pri* mer j a francoske, nemške, švicarske in an* gleSke- turistesplezalce. Da dobro razumemo skrivnost hribola* stva, moramo odstraniti vse literarne vpli-ve, ki so nam ga do zdaj popolnoma na* pačno predstavljali. Turist*diletant vam bo povedal, da vloži ves svoj trud in klubuje vsem nevarnostim radi tega, da se razveseli, ko pride na težko dostopen kraj, od koder uživa edinstven razgled na svetu, ki ga ne poznajo ljudje, k» se »plazijo« po dolini. \Ji hI bil na ta način hribolazec predvsem umetnik in peso nik? Nič ni bolj netočno kakor tol To vpra* sanje je dobro rešil znani hribolazec H&u* ry, duhovnik v V al peline. »Zakaj,« pravi on, »plezam na vrh, zares ne vem. Zdi se mi, da plezam zato, ker me veseli; malo mogoče tudi zato, da pomnožim svoje turistovske izkušnje in znanje. Ne plezam zato, da bi užival lep razgled; kadar je človek videl enega v vsej svoji razsežnosti, je videl vse, kajti vsi so več ali manj enaki Ne plezam radi časti in sla* ve, kajti če bi tudi nihče ne vedel o mojem plezanju, jaz bi plezal vseeno in z istim veseljem. Zdi se mi, da plezam radi plezanja. Kadar dospem na vrh, je moja zadovoljnost ista, če tudi nisem ničesar videl, tudi' če sem se mogel ustaviti le za par sekund na cilju in je bilo vreme še tako slabo. Vese-lje sem imel biti z goro v dotiku, premagal sem ovire, dospel sem, uspel sem. V tem je vse . . .« Noben odkritosrčen plezalec ne bo po» udarjal takozvane estetične opojnosti svojega športa. Navajen je izvršiti svoje junaške čine v megli in snežnem metežu in ne išče le lepih teras in lepega razgleda. V resnici je plezanje nekaka varnostna zaklopnica mnogih energičnih in samovoljnih temperamentov, ki se ne morejo razviti in pokazati v moderni civilizaciji. To je nekako izločen je odvisne volje in moči. Človek, ki se bori Mont Blancom, da se popne više nego drugi, sledi notranji po* trebi v premaganiu ovir in teikoc; Čuti po^ trebo kljubovati nevarnosti in nepoznan nemu. V tem se razlikuje duša pleralčeva od raziskovalčeve. Raziskovalec im* določen cilj, iSče ono, kar je sigurno in kar obstoji, potem ko se je z računom in pametjo pre* pričal, da ono, kar išče, v resnici obstoji. Plezalec nasprotno nima določenega cilja, najde svoje plačilo v naporu in prizadeva« nju in je prepojen veselja in strasti od ne* pričakovanega. Nič ni bolj nesebičnega kakor so njegova dejanja. On zmaga radi zmage. Zanj je to — umetnost za umetnost. On ne glumi ne ne išče zadoščenja svojemu samoljubju. V naši realistični civi* lizaciji je plezalec morda zadnji med mistiki. Čactiti moramo svečenike te religijo navpičnosti (vertikalizma), ki nam odkrivajo vsako poletje največje razodetje člove* kove živlienjske sile. najbolfše.,na]lrpcžnejš^ I zato najcenejše- - M. Ž, Magog: Kaseta »Jaz sem, draga moja,^ je zaklical £. Manje, ko je naglo stopil v sosedov vrt. »Nikar se ne dajte motiti, jaz bom že sam poiskal vašega gospodarja. Saj smo sosedi in med nami vendar ni treba mkakih ceremonij!« Tako je on vstopal pri drugih, toda bognedaj, da bi si bil kdo pri njemu dovolil tak neolikan nastop. Brezobziren in surov, je bil g. Manje eden one vrste ljudi, ki si znajo povsod ustvariti svoj položaj, ne ozirajoč se na druge. Pri svojem sosedu Pieru Valezu se je on že od nekdaj tako obnašal. Med obema družinama so vladali stari prijateljski odnošaji. Kako pa bi se mu tudi mogel zoperstavljati ta zakrknjeni samec, ki se je v svojem štiridesetem letu čutil že zelo osamljenega? Manje se Je temu Že privadil in bil je prepričan, da se je s svojimi redkimi povabili že dovolj oddolžil za številne usluge, ki jih je skoraj vsak dan zahteval od soseda. Skoraj bi bil prevrnil služkinjo na stoonicah, in kot strela iz puške, je planil v sobo g. Valeza. »Dober dan, g. Valez! Klicali ste me. S čim vam morem biti na uslugo?« Stoječ pri svoji pisalni mizi, je g. Valez ob sosedovem vstopu naglo zapri tajna vrata v zidu, ki jih je zakrivala pisalna miza, katera pa je bila sedaj nekoliko odrinjena od zidu, Manje je samo za hip videl odprtino, toda njegovo bistro oko je že zapazdo malo, črno lakirano kaseto z zlatimi okovi. »0 ho!< se je pošalil, »torej sem vas iznenadil pri zapiranju vašega tajnega tresora? Toda, ali bi ne bilo umestneje, da najamete trezov v banki ?« Valez se je mrko nasmehnil, »Nikar ne mislite, da skrivam v tem tresoru morda zlato,« je mirno odvrnil in pomaknil pisalno mizo na običajno mesto. »To vam pač verjame, kdor hoče!« je nekoliko zavidno pripomnil Manje in se odurno zagrohotal na vse grlo. Valez je nato okrenil razgovor na druge zadeve. »Jaz bom nekoliko mesecev odsoten. Ali vam smem poveriti ključe moje hiše in vas prositi, da tu pa tam malo pazite na moj dom? Gospa Manje bo gotovo tako ljubezniva in bo vsake kvatre enkrat pogledala, da bo v mojem gospodinjstvu vse v redu.^ »To se razume!« je pristal g. Manje orez pomisleka. Njemu je takoj padlo na um, da se bo na ta način lahko okoristil s sadjem, ki baš dozoreva na vrtu, četudi je njegova žena tako bojazljiva, da si niti ne upa pogledati na vrt g. Valeza. Vedel je sicer, da se bo žena temu proti-viia, toda kot despot in tiran ni trpel, da bi kdor koü kritiziral njegovo početje. Minulo je mesec dni po tem razgovoru. G. Manje je imel velike skrbi« Bližal se je plačilni dan. Zapadel mu je večji dolg in bila bi mu potrebna večja vsota, da bi se vzdržal nad vodo. Toda njegov kredit je bil že tako izpodkopan, da ni mogel nikjer več dobiti posojila. Po cele dneve je bil doma in s svojim tarnanjem in prekünjanjem presedal svoji ženi. »O, jaz tepec!« ie nenadoma vzkliknil nekega večera. »Saj imam vendar denar kar na razpolago! Že vem, kje ga dobim... V skrivališču prijatelja Valeza!« »Kaj praviš? Kaj snuješ?!« je prestrašena vzkliknila žospa Manje. »Pravim,« jo je nahruiil gospod Manje, »da je ta tepec pred mano zaprl tajni predal v zidu, v katerem skriva kaseto z vsem svojim premoženjem.« »Tega si vendar ne boš drznil...« »Zakaj neki ne?! Bilo bi pač prene-umno, da bi propadel, če se da z diskretnim posojilom... kajti to je samo posojilo, za katero niti Valezu m treba vedeti___in s tem se lahko rešim vseh neprilik. Gotovo se mi posreči, da odprem skrivališče... Kar pa se tiče one črno lakirane kasete .,.« »Kake črne kasete ?£ ga je mehanično vprašala žena. »Da, prilično lepa škatlja... z zlatimi okovi in ključavnico ... Njena vsebina brez dvoma odgovarja njeni zunanji opremi.« Hotel je vstati in oditi, toda žena ga je, drhteča po vsem telesu od razburjenja, ustavljala: »Tega mi ne napraviš!« je zaklicala tako zapovedovalno, da je gospod Manje od začudenja kar okamenel. »To bi bilo nesramno zlorabljanje zaupanja... tatvina ... tega ne dopustim!...« »Tebi je torej ljubše, da bankrotiram!« jo je jezno zavrnil gospod Manje. »Da!« mu je odločno odvrnila žena. »To bi bilo manj nečastno!« »Ti govoriš same neumnosti... nisem tako bedast, da bi te poslušal... misH in govori, kar hočeš... jaz se za to sploh ne brigam. In sedaj grem, da poiscem denar!« Žena se je bleda in prestrašena, drgetajoča po vsem životu, postavila pred njega. Hotel jo je odriniti, toda bila je nenavadno trdovratna in presenetljivo odločna: »Cuj me, kaj ti rečem: če ti napraviš to podlost, me ne najdeš več tu..« za teboj odidem tudi ^az... za vedno.« »Srečno pot!« ji je porogljiva odvrnil ter jo odrinil v stran. »S svojimi prihranki ne prideš daleč. A ker nimaš niti staršev niti sorodnikov, h katerim bi se zatekla, se boš kmalu zopet vr< nila k meni. Ce pa ti že ravno ugaja< slobodno ti. Cez dvajset nünui odhaja ekspresni vlak v Par z!« Odšel je. Ni še napravil sto kora< kov, ko so se hišna vrata, ki jih je oij zaprl, naglo odprla in zopet zaprla; Ko se je za hip ozrl, je zapazil v polmraku svojo ženo, ki je ogrnjena sama z ruto, odhitela v nasprotno smer. «Komedija se nadaljuje!* je za. mrmral v brk. Še predno dospe do kolodvora, se vrne...» Par minut pozneje je vstopil v Va* lezov kabinet, odrinil pisalno mizo tei skušal odpreti tajno ključavnico, kl ja je kmalu odkril. «Vsekakor mu moram povzročiti nekoliko .škode. J^e gre drugace.»_je, Stran 6. •SLOVENSKI NAROD* dne 25. avgusta 1926. Stev. igo To in ono ČeSIii Robinzon v polurnih krajih Jan Welzl nadaljuje svoj potopis__Pri iskalcih zlata in platine. — Prihod ameriških zvezdosl ovcev. — Življenje in običaji Eski mov, Domačini, g katerimi sem se takoj po prihodu na otoke seznanil in sprijaznil, so me zaceli naenkrat gledati po strani. Vzrok je bil slab lov. Divjačina se je nam-ree* ustrašila strelov in umaknila v druge kraje. Domačini so začeli godrnjati, češ da kmalu ne bodo imeli kaj jesti. Naposled so energično zahtevali, naj neham streljati. Hočeš nočeš sem se moral ukloniti, sicer bi mi utegnili pokazati moč svojih žilavih pe- Spomladi, ko je postajo toplo, so začeli Iskalci zlata in platine kopati skale. Platina je zelo draga, pa tudi pridobiva se težko. Kopanje te gTagccene kovine je združeno z velikimi moralnimi in gmotnimi žrtvami. Platina leži na zemlji tako, da o žilah prav za prav ne more biti govora. Zdaj se pojavi, pa zopet izgine. Komaj je bilo kratke žile konec, so podjetniki delo ustavili in .odpeljali delavce tja, kjer so našli nova ležišča. In zopet sem stal sam. S tem se moj položaj ni zboljšal. Izgubil sem zaslužek, J>a tudi domačini mi niso zaupali. O tem eem se prepričal takoj drugo leto. Na no-vosibirske otoke so prispeli Indijanci. Peljali so se z jadrnico na Aljasko, pa jih je fcajnesel močan severovzhodni veter k nam. Preostajalo jim ni drugega nego prodati evojo kožuhovino, da bi si mogli kupiti jest-vin in streliva. Nakupil sem od njih mnogo kož in začel tako trgovino, ki mi je prinašala potem lepe dohodke. Ko so Eskimi opa-Eili, da so mi Indijanci prodali mnogo dragih in lepih kož, so začeii zopet godrnjati. Da jih potolažim, sem jim obljubil, da se odpeljemo z Indijanci skupaj ita lov v kraje, kjer je mnogo severnih lisic iu druge divjačine, da bi mogli tudi oni kaj zaslužiti. Indijanci niso protestirali in tano sem Ebral dobre lovce, utiiovoril na svojo kuijo orožje in živila ter odpiul k otoku Iler-echell. Eskimi so naložili vso robo na sani tako, da smo lahko poslali ladjo nazaj. Kma-femo se napotili v gore na lov. Vreme je bilo izredno lepo. Eskimi in Indijanci so začeli nastavljati lisicam pasu. Pri tem so bili Indijanci u;;j.-pretnejši. Določil sem svojim lovcem poglavarja, napolnil nahrbtnik z živili in odšel sem daije v gore, kjer sem hotel iskati dragocene kovine. Našel sem razne rude, drago kamenje, ki eem ga pa moral žal pustiti v gorah, ker nisem imel nosačev. Na povratku sem ustrelil dva orjaška sinamonska medveda. S sanmi sem se potem vrnil na novosibirske otoke. Eskimi so prišli za menoj šele poleti in pripeljali s seboj mnogo kožuhovme. Potem so odšli na ribolov, jaz pa sem se pridružil ruskemu kapitanu, ki je nameraval loviti kite. To pot smo pluli proti se-yerozapadu tako daleč, da smo se približali krajem, kjer se nak opici jo vsako leto ogromne ledene gore. Ruskega kapitana ni toliko zanimal kitolov, kolikor Eskimi, od katerih jje hotel kupiti kožuhovino. Ločen od kulturnega sveta, sem živel kakor puščavnik. O dogodkih po svetu sem izvedel malo. Med svetovno vojno sem bil daleč na severu, kamor niso segale vesti jo krvavih dogodkih na evropskih bojiščih. Poznam Roalda Amundsena, poročnika Hausena in njegovih sedem mornarjev. L. 1905. je dospel v severovzhodni smeri iz Norveške preko Grenlandije na rtič Peary in otok Her9chelL Prežimo val je na otoku Herschell. Spomladi je prispel v Nom^. Med bivanjem na severu sem si ogledal tudi kraje, po katerih je potoval Rasmussen. Njegova pot je stara pot Eskimov in polarni raziskovalci so potovali po onih krajih že pred 100 leti. To je edina pot, ki vodi skozi dolino ledenih skal. Eskimi so edini ljudje, ki poznajo v teh krajih vsa pota. Polarne raziskovalce sem omenil zato, ker sem se hotel tudi sam lotiti eličnega posla, pa eem kmalu spoznal, da brez modernih prometnih sredstev potovanje daleč na sever ni mogoče. L. 1908. so prispeli v Konjukuk na Aljaski ameriški astronomi. Slučajno sem se tnudil z Eskimi tudi jaz na Aljaski. Vodja znanstvene ekspedicije me je prosil, naj mu priskočim na pomoč kot tolmač v občeva- govoril sam s seboj. «Je sicer nerodno, ker se bom moral temu bedaku za !to še opravičevati!* Ko se mu je po daljšem trudu po-ferečilo odpreti predal, je segel z roko v duplino in privlekel na dan malo, Črno kaseto, ki jo je položil na pisalno mizo, nad katero je žarela električna svetilka. Kaseta ni bila zaklienjena in z lak-koto je odprl pokrov. Na vrhu je ležal sveženj pisem, od daleč na prvi pogled ipovsem podobnim bankovcem. Ko jih je malo bližje ogledal, ie besen in razočaran siknil skozi zobe: sa Calderona so zelo čislali ženske, ki so predstavljale moške. V Italiji je otvorila ženski igralski poklic Angelica Catalani. Od tedaj so se igralke stalno udomačile na odru. Mnogo kasneje so začele angleške igralke. Prav do L 1650 so igraU ženske vloge pri Shakespeari u zgolj mladi moški. Podoben razvoj kakor na zapadu je bil tudi na vzhodu, v Indir Kini in Japonskem. Osemnajsto stoletje pa je pripeljalo žensko koncnoveljavno na oder. Ta doba je ustvarila gledališko modo, ki jo je narekovala igralka. In korak od mode do erotike ni bil težak. Igralko je oder hočeš ali ne pripeljal v erotič-jii krač Marsikatera ima zahvaliti vso svojo veličino temu dejstvu. Marsikateri ja bilo io v pogubo, drugim pa zopet v srečo. Toda če hočemo biti pravični, moramo potrditi, da je baš ta erotična atmosfera utrdila na odru igralkino stališče. Toda kdo bi nam mogel opisati vse nade in prevare, obup. in solze marsikatere igralke, ki hoče in hrepeni navzgor! Vzemimo samo slučaj naše nesrečne rojakinje Gerne Boičeve. Mlada talentirana Hrvatica, ki je začela b pravimi tritmrfi kot 19 letna deklica V Zagrebu, je končala s samomorom. Domovina ji je bila pretesna. Sla je v Nemčijo in se tam učila odrske nemščine. Njeni učitelji so bili: slavna Eysoldt, Steinrückü, Strakosch, Gre-gori in dr. Bila je angažirana pri Rein-liardru, na «lntinmem gledišču* na Dunaju in v Düsseldoriu. Tu se je duševno in telesno izčrpala. Predvsem duševno. Večni boj mladega talenta z ostarelo gledališko veličino, ki postane teaterski strah, posebno če postane bivša velika igralka gledališka ravnateljica. Gema Bcičeva je morala doživeti, da je morala kot mlada deklica igrati starke, stara njena ravnateljica Dumont pa se je šopirila v mladostnih vlogah. Vloge, ki so bile po božji in človeški pravici stroka Boičeve! Bilo ji je kak^r odrešenje, ko 5o jo poklicali na «Deutsches Volkstheater« na Dunaj. A zopet intrige. Ne dobiva viög. Niso ji pustili nastopiti v vlogi, v kateri bi jo rad videl ravnatelj Altmann iz Berlina Tega ni mogla več prenašati. Zapustila je prostovoljno žalostni svet. Potem, šele na pokopališču, so govorili strokovnjaki, da je bila Boiče-va najbolj nadarjena tragedinja našega Časa. Zanimivo je, da se je skoro enako razvijala in končala usoda češke igralke Olge Vojanove, hčerke slavnega E. Vojana. Hotela je na nemški oder, nastopila parkrat in vsi so ü oredbaciva-li njen slovanski akcent v nemščini. Njen samomor so pomilovali posebno Čehi, ki bi radi gledali Vojanovo, hčerko svojega nepozabnega velikana, tudi v manjših ulogah, toda doma... Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 22. avgusta 1926. Razlika v prU meri s stanjem dne 15. avgusta. AKTIVA: Kovinska podlaga 393,3 posojila 1,437,5 račun za odkup kronskih novcanic 1,151,9 riačun začasne razmenjave 350,6 državni dolgovi 2,9663 vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novča-nic 2,1383 saldo raznih računov 176,7 + 1.8 + 14,4 — 53 Skupaj 8,614,9 PASIVA: Od glavnice izplačano 30,0 rejervni fond 7,7 novčanice v obtoku 5,405,3 — državni račun začasne raz* menjave 350,6 državne terjatve po raznih računih 480,6 — I državne terjatve za zastav* Ijene domene 2,1383 ažijo za kupovanje zlata 83,0 41.2 i,D Skupaj 8,614,9 Obrestna mera ostane neizpTemenjena. Obtok novcanic se je znižal od zadnjega izkaza, za. 41,200.000 Din. Reforma davčne zakonodaje Pripombe prečanskih gospodarskih krogov k načrtu zakona o ueposrcdniu davkih. Po definitivui stilizaciji ie bil osnutek zakona o neposrednih davkih poslan vsem gospodarskim orgaizacijam v državi v pretres. Odgovori, ki jih prejema parlamentarni odbor za prouča\anje, so zelo obširni in podajajo jasno sliko splošnega gospodarskega položaja. Za nas v Sloveniji ie vsekakor zanimiv odgovor, ki ga je izdelala zagrebška trgovska, industrijska in obrtna zbornica skupno z vsemi najvažnejšimi gospodarskimi organizacijami v prečanskih krajih in ki se zato lahko popolnoma upraviče io smatra za stališče prečanskih gospodarskih krogov. Obsežen elaborat, ki ga je v imenu prečanskih gospodarskih krogov izdelala zagrebška zbornica po temeljitem in dolgotrajnem vsestranskem proučavanju zakonskega osnutka in splošnega gospodarskega položaja, daje verno sliko želj gospodarskih krogov v zadevi davčne reforme. Predlogi in opombe k osnutku zakona o neposrednih davkih so konkretni, pri vsakem zakonske n členu je stavljen točno formuliran in utemeljen spreminjevalni, oziroma dopolnje-valni predlog. Ena najvažnejših želj in zahtev prečanskih gospodarskih krogov je, da se potom davčne reforme do skrajnih mej izvede načelo proporcijolnalnosti davčnih bremen, kakor to določa člen 110. vidov danske ustave. Klic po absolutnem izenačenju davčnih bremen je tudi ob tej priliki našel popolnega izraza. Davčna reforma, ki se začne s tem zakonom sprovajati, mora zaiamčiti enakopravnost vseb državljanov v pogleda davkov, zlasti pa je treba omogočiti, da bodo tudi poljedelci nosili ista bremena kakor ostali gospodarski krogi. (Tu sta mišljeni predvsem Vojvodina in Srbija, kjer je mnogo, večja razlika med davčnimi bremeni poljedelcev in trgovskih krogov, kakor pa pri nas v Sloveniji, kjer je tudi kmet že skoraj omaga! pod težo davčnih bremen.) Elaborat naglasa dalje, da mora biti nova davčna reforma ekskluzjv- I na in g^enertina ter mora obsesaTi vse n izredne d^vk*. tako da r,e pstane niti ei vrsta nepo>rednih davkov, kl i1 i r.e bila novim zakonom točno regulirana. Pro je mora vsebovati precizne odr^dlje glede K mornega i:i invalidskega da\$a, če ti imata davka svoj poseben nurmv1' ker *% rita integralni del sistema naših nepewu i nih davkov. Ker se naglasa, naj se s tem ,lfa*02 i reši tud; vprašanje samouprav nih dt\kU; nadaljuj obstoj. Ta davek je lahko prog; siven, a prosres mora biti /n^ica in i proporcijonalen. Davčna stopnja, i i je v ; konskem osnutku predvidena z končuje pri 15%, se mora prur.eruo zuizi da bo znaiaiu največ a piogie* m< biti propurcijCiialno progresiven« nikai pa ne regresivno progresiven, KaJv^r predvideva v zakonskem osnutku. ^V*"l darski krogi zahtevajo nadalje, vla se dv Čiia stopnja za prvih pet skupin, to je letni dohodek du lov.üovj Dm, kar najti ublaži. Prav posenbo pa naslaša elaborat, mera biti eksistenčni uiiminuin. Ki je opr ščen dohodnine, v skladu s cenami ž;mc skih potrebščin in kupno vrednostjo dim ji v tuzemstvu. Pri današnjih razmerah nikakor ne smel biti mžji od S6Uu dinarj« dečim predvideva zakonski osnutek sai 3600 dinarjev. Vse nove zgradbe ; uživajo popolno davčno prostost : dobo 2 0 let brez obzira na velikost obseg. Ulede odmere davkov samih : hteva elaborat, da morajo biti davčni < bori (komisije) popolnoma svobodni. Ni*; kor ne smejo uiti sestavljeni tako, da in jo v njem večino člani, ki jih imenuje (ms čni minister. Upravljanje J> davki, kaV tudi postopanje davčnih oblaki mora biti zakonu točno specificirano in .se radi te gospodarski krogi nikakor ne mt'rejo za( veljiti s čienum 150., ki pravi, da \e poob šča vlada, da ta vprašanja regu1ij# s i sebno uredbo. Istotako odločno od\la.ij določbo člena 157, s katerim se popfclai finančni minister, da lahko uvede "Ure1 davek na vse oblike neposrednih da.* a če bi ta davčna reforma ne dosegia iV< videnega linančnega efekta in bi se r; tega v proračunu pokazal prim i ljkfj Končno zahtevajo gospodarski krogi, da obenem z novim zakjnom «"> nsp'jsrcd; davkih znižajo tudi vsi posredi! davki, z sfj pa takse, trošarina in m o n polni p r i b i t k i. ; Gospodarski krogi so svoje predtezr izkušnjami iz prakse utemeljili* in mkdj bo dvomil, da so izrazens želje :i :vL*e upravičene in na mestu. Od vlade in parlamentarni večine sedaj odvisno, da te predloge sprei ne pa odkloni. Tu lahko vladni kr)r poka/t ali iim je gospodarski pr >c\\t & luvte srcu, ali pa so obljube, ki >ih dajsn Jb «-: ki priliki, le prazne, demagoške fn*ze; delu jih bomo sodili! —g Izplačilo zaostankov Iz preteki« proračunskega leta. Po finančnem zaki za L 1926/27 se izplačujejo zaostanki preteklega proračunskega leta do ko četrtega meseca po preteku proračunsk leta. Ta Izplačila se vrše do petega m€ ca. Pozneje izplačila zaostankov iz pre: lega proračunskega leta niso dovolj« Avgust je peti mesec proračunskega in zato so Izplačila zaostankov dovolj samo do 31. avgusta. —g Trgovinska pogajanja s Turčijo kratkem se pridno trgovinska pogaj? med Jugoslavijo in Turčfjo. Podajanj; trgovinski pogodbi s Turčijo se bodo v la v Angori. Naša delegacija še ni dolo?< —g Likvidacija Jugoslov. Höntsch c Znana delniška družba za graditev les« hiš, pri kater' fe bila angažirana pi Höntsch A. O v Draždamh tudi PraStea na, tvornica vagonov v Brcdu in Slave* d. d.. Je sklenil likvidirati svoj obrat, ni mogla uspevati. Ženska I o Tika. Možiček (po povratku z ženitovr skega potovanja): «Prevec sva pon la, miška. Morala boš štediti zdaj t pri oblekah.» Ženica: «Prav Imaš, tudi sama s že mislila na to. Nove obleke bom stila narediti za celo ped krajše.* Dober posel. «Kaj je res, da je Goldner že d ffič najavil konkurz?» «Seveda. Sai se bo vendar njes* hči kmalu poročila.* Avtosugestlja. «Mola žena je bila vedno bola Ni bolezni, ki bi ic ne imela. Vsi zdr niki niso mogli pomagati. Zdaj pa j jo ozdravil snm brez zdravnikov.« «Sam? Nemogoče! Kako venda <^S pomočjo avtosu^stije.» «Z avtosugestijo.. .?■» «Da. Obljubil sem ji, da ji kir za god avto.» ^ Moderno sredstvo, *«Povej no, kako da imaš tako « čo pri ženskah.» «O, čisto . priprosto. Vsak dan vlijem par kapljic bencina na rol pa mislijo vse, da imam avtomobil Sfev 195 /SLOVENSKI NAROMni 29. avgust* 1926. .Mran ? Domača lekarna taktična navodila za prvo pomoč. V vsaki hiši imajo ljudje spravljena kalem zdravila. V zadnjem času so se udoma-©le, t&kozvase dpmačL« lekarne, male omarice, v katerih sö 6premijo najpotrebnejša (n najnavadnejša zdravila in obveze, ki bi ne smele manjkati v nobeni družini. Pri nas je to še manj udomačeno in se najdejo najčešče v kaki zaprašeni in zatohli omari zastarele, neporabljene medicine, ki jih je zdravnik predpisal kdosaa kateremu bolniku. Ljuctie. se drže še vedno neke zastarele navade, dasi dobro vedo, da taka zdravila za drugega bolnika niso uporabna, j£§r so predpisana od zdravnika za čisto spe-eijelno vrsto bolezni, ne pa, kakor je to bile nekko se razni ranocelniki prodajali maže, ki so se lahko brez škode univerzalno uporabljale. Zelo umesten je predlog, ki ga je stavil nedavno nek zdravnik, naj bi se v vsaki družini vsaj polletno izvršila revizija domačih lekarn in odstranila vsa stara, neporabna zdravila. Kaj naj bi pilo v vsaki domači lekarni vedno pa razpolago? Na to vprašanje odgovarjajo »dravniki takole: Predvsem mora biti v vsaki domači lekarni dovoljna količina vate, dalje stereli-ziranjn povojev, nekaj obližev cinkovega oksida, poleg tega pa tudi nekoliko sterilizirane tkanine (gaze). Za opekline in male rane, solnčarico in slišno dobro služI prašek (cink. stereate), ki se dobiva v vsaki lekarni v malih škatljicah. ki imajo na eni strani odprtino za razpršenje. Dvoje zdravil za zuna«jo uporabo ne bi imelo manjkati v nobeni hiši: seekleniSieo jodove tinkture, ki s§ rapi kot razkufsvalr no sredstvo, pri malih ranah in razpoklinah kože, in borova kislina, ki služi za izpiranje ran, pa tudi za izpiranje oči in zob o v. Pri uporabi jodove tinkture je paziti na to, da se ui r&zliie po zdravi koži, ker zapušča pege, a cesto lahko povzroči tudi mehurje. Najbolje Je, da ae namoči v njej košček vate in pritisne na rano. Strogo pa je paziti na to, da ne pride jodova kislina v kako jed, ker bi v tem slučaju povzročila za- strgpljenje. Zdravil za notranjo porabo je , ki bi bila primerna za domačo lekar. Priporočati je. nabavo slede&n: ircinovo olje, bikarbonatne so^e* *t&$8 Mtifc aaliire in aromatičnl spirft amonjaka. Cemu, sjuži ri-cinovo olje, je znano izza iašistv/skega divjanja v zasedenem ozemlju. Bikarbo-natna aoda se uporablja zoper grenčico (z^agoX Vfame se žlička na čas o vode. Jako dobro sredstvo je tudi pri opeklinah, če se povoj namoči v močno raztopino sode bikarbone. Sladki špirit se uporablja zoper vročico. V tp syrho sa vzame 15 kapljic na čašo vode teF se 4£Je bolniku vsake tri ure. Izrecno pa je treba uaglašati, da je v vsakem slučaiu^ kadar se pojavi vročina, treba poklicati čimprej zdravnika, ki dožene vjrok ArriGnia.fc s,e. uporabila pri slabosti in nezavesti kot dražljivo sredstvo. Ta zdravila pepolnojea zadostujejo za domačo potrebo, ker ima človek pri roki vse, kar potrebuje za nujno pomoč. Seveda pa lahko hišni zdravnik, ki pozna zdravstvene razmere v družini, priporoči še to ali ono specijalno zdravilo, ki se češče potrebuje. izrecno pa je treea opozoriti na dvoje: Nikdar ne imej v lekarni steklenice ali škat-ljice br^z napisa in ozsačbe vsebine in drugič: vselej, fcadaF česa potrebuješ, pazljivo prečkaj napis ua eiiketi, da ne za* grabiš v naglici kakega napačnega medi-kamenta* ki tehko povzroči usodepolno ne» srečo. Ce bi se ljudje točno držali tega pra* vila, bi mars:kaka nesreča izostala. Končno pa nai opozorim še na slabe posledice r^zi.ih praškov in pilui. Pri nas se je zlasti razpasla uporaba aspirina. Kadar koli koga boli glava, pa vzame aspirin cesto kar po več pilul a!i praškov krat, ne da bi sploh vedel, od česa gUv Izvira. Večina takih P-'-l slabo vpliva srce in je radi tega brez navodila *4r$vn, k a njih uživanje škodljivo m nepriperoč^ tpvo. * Kako prežene^ muha. Muhe so cesto huda na d loga v zlasti tam, kjer so v bližini hlevi. Zelo uspešno se preženejo muhe na sledeči naoin: pomeš.sj 10 g bencoeve tink- ture, 15 g oetove kisline, 15 g klinčkovega olja in 35 g kolinike vode in shrani to tinkture v dobro jamaieni stekleui.i. lUdar postanek) muhe aadlej&e, odpri okna ter vlij 1 do $ žlici te tinkture aa razbeljeno j želeso (ploščo štedilnika). Muhe bodo takoj bc^enile skozi odprt* okna, ker ne morejo prenesti tega vonja. , Pleve) na tUfcevaaiU potek in dro-ri**»k najfliiirejŠe ra na ieigurpejše odrtran.J na sledeči nacia: V vreii vodi razstopi precej Živinske seli, frake da je veda naaföeiia. S to raztopino pol i j nato razpoki ine med kamenjem in. tlakom, kjer r$*t«= plevel. Povrh potrosi le nekoliko suhe üvinske soli. Čez par ur je ves plevel, trava itd. tako oigana, da se da 8 lahkoto pomesti. Ker so na ta način uničene tudi korenine, se plevel ne pojavi zopet tako kmalu. • Gladko in mehko kožo na roki.: apjraniš k!iu> koži škodljivemu delu na t vrtu, pri pamtvauju posde itd., če si roke \ umivaš dalje čaaa z deževnico, kateri si pri-I dejala nekoliko »Persila« ali kake druge ' nežnejše sode. Ma liter vode dodaj približno 1 kaviuo žlico »ode- Uspeh je tem sigurnejši, ako si po umivanju pomažei roke a par kapljicami citronove^a soka. II M DE R nisalni stroj je dosegel svetovni sloves. Slad 2,008.000 stro;ev v prometu in rabi — zastopstva Lud. Baraga Ve£t.J#eo* Se eitfurgova nllca 6 20 t Najstarejša stovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska esst» 15 in Gosposwetska t. 5 (dvorišče kavarne „hropa") Se priporoma. — izvršitev točna, cene zmerne 7s-.i LHIkuš tirana Item trt II p.jorck trojo n^a d&imka* in s&točni-kav ter torebaial&ik palic. rtmvüa si arrJBiefa tclco ie solidno B iakis o ali d *aka *pr. iTr.^.n m ^»bö t« t*nevnje v b:ižin' g mnadje na Poljanski c Ponudbe na upravo lista pod '.September' 2319 Sobico s posebn m vhodom »šče gospodična, ki je ves dan odsotna. Po- Lokal za brl«nico pe možnosti s stanovanjem, na prometnem prostoru se išče takoj v najem Ponudbe na upr. Slov. »Naroda pod ,Bri- nrca'2433. Privat, det^ktv. zave d itf. TOPUKAI Rimska cesta 9 nadzoruje, opazuje, poizveduje v vseh zasebnih zadevah 246S nudbe na upravo lista pod bica/2436. ,SOr i. ESicipušisi -Sisak — preporuča najbolje ranhnra, žice oartitura štele ostale ootišj-štine za sva giazbela. Otfi-kovsn na aa-22-T riskn: iziolbK — Cjenlci fraoke !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga keaai^no snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC 68-T Llubljana, Šdenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 manuiakturna veletrgovina v Ljubljani m sicer enega v trgovino in enega v p;sarno. ReÜelcianrl ne p ko 1 > let st, na^ »el Jeio pont>dbe na upravo „Jutra" pod zr« Ko: PRIDNOST" 2488. 90Bosoioioaoaoao.i508o o 0 o o B 0 B 0 C5 (~5 E CT? B 0 a 0 •9 Pozur trafikanti! ü s» 'JT x » iz papirja za smotke in cig rete izdeluje a^ST Zahtevajte vzorce2 "^BJ 0 B 0 bi 0 B 0 Kroiaftkt pomoöui* ?e iakoj sprejme v tramo de!o. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ,'Krojač/24č54. Trgovska aotrudnioa mlad?, močna, uur ena v mešani tfijovini tiče mesta v mestu aii na deiel. Ponudbe na upravo Usta pod ..Takojšen nastop4* 24i6 Spalna oprava še dobro ohtaniena iz^trd ga lesa, se zara.it selitve v inozemstvo takoj proda. Ponudbe na upravo lisia pod „Spahltca/2441*-. ftlanovania sobo s Kuhinj i če upokojenec v mesiu ali ©a pe;^«r li. Pp">i$i na upiavo Ista nod .Stanovanje/^H'' AbsolveadBia rg. Šo e. zrno na slov. m nem. tz ka, stroje p is a er vseh pis-r-: ntSS b del, sl;lb . Qoi>isi na uprave lista pod „Stalne č4\% Spreime se učenec 2425 za manufakiumo trgovino, s pred pisano Šolsko izobrazbo, zdrav, močan, iz solidne napredne rod-b ne. Vso oskrbo mora imen d ma. Naslov pri upravi blov. Naroda. Lepa vinska fclet ^ l 11 hramnimi sodi za 325 hI vina se od3a v SnodHii S iki. Vpr §a se prJ tvrdki f^nez, Ljubi ana, öo- SDcsvetska 3 OSQBOiODOlOgOBOlOlOBplOBPBO 25.00Q Qin posnj ia iz 1 leto išče trgovec v s rho po- i verani* tr^ovipe proti dobrim ! obres m in sigurni garaneiji. Po-ludbe na ueravo ltsta pod ».Posojilo.* 2i!l' 1 m Ljubljana posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih reg. pos. in gosgi zadruga 2 o. 2. Sv Petra cesta 19 Lfubljana Poseben oddeSek za prodalo srečk Priavne razredne Soterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke brez odpovedi. fCuDUjemo državno investicijsko posojilo ter ostat* državne papirje haiiuininiUiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHjjiiiiiiMUiiiiiuiMiniinuiuiiiniiiiiiuMtiuiiuiniuiitiiiuitii Naznanilo prsselštva. Uljudne naznanjam, da sem svojo nad 30 let obstoječo tttöuino s Kožuiiouln % UMml in Klobuki v popolnoma mm »ava preurejene prostore na s Sv. Petra ceste 19 preselila Sv. Petra cesto šžev. 9 Zahvaljujem se svojim cenjenim naročnikom In občinstvu, za dosedanje zaupanje in prosimo naklonjenosti tudi nadalje. Postrezala bodem, kakor vedno s sclldnim blagom tn delom. Za dame posebna pomer]alna sobe. Lastna delavnUa sa vsa popravit*, strojenje in barvanje Koi, kar se iivrš! točno In ceno. Se prijazno priporočam £462 « LJubljana, Sv. Petra cesta 9. mmt^nmimmmitH Malt oglasi^ ki služijo v posredovalne tn socuatne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5~— Zenitve, dopisovanje tet ogics. strogo trgovskega značaja^ vsa~ ha beseda Din r—. Najmanjši fnssek Din 10~—. i-. ^ Šofer išče službe za takoj. — Vič=»G-ince št 1. 2449 Trg« pomočnik mlad, izurjen v mešani stroki — išče aružbo v špecerijski trgovini; aaj ršje v mestu. — Dopisi od «Dobro izvežban 475» n§ upravo «Slßven* skega Naroera». GosuodiČBa veš^a knjigovodstva, i— so. sprejme/ —: Ponudbe pod Knjigovodstvo/2484 na uppavo" ^SI. N'aro>ia». G. Fiux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1, leva — Že nad 35 let obsto* ječi strokovni posredc* vaini zavod p^ipsaroca. boljäfe ra tel igen ni o o»ob je vsake vrste. Išče ku* harice (restavracijske in privatne) za tu* in izven Ljubljane. Za zunanja naročila prosim priložite znamko. 2466 M Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor, sprej* me pridnega učenca z dobrim šolskim spriče* valom, ki razume rud nekoliko nemško. Hrana in stanovanje v hiši. 2467 | Pouk Restavracija ; v novi stavbi v Ljubija* ni na prometnem IfcFaju, pet prostorov sr se od» äa v najem. — Bližnje informacije glede po* nudh daje uprava «Slov. N'ar-od-a». 2479 Klavirski §ouk želi gospa. — Fo^udbe z zahtevo honorarja pot «Ucenje,2454» na uprav «Slpv. Naroda». Brivci pozor! ; ÖR1VXICA v najlepšem in prometnem mestu na* še dFž.ave se takoj pro* da. Lokal pripraven za damski salea. — Ponud* b.^ pöd ttBrivnica 2471» na upravo «Slov. Nar.» ■ v. Prodam Moško kolo dobro ohranjeno, napro daj. Cena Din 1500. — Ponudbe pod Kolo 2478 na *upravo «Skrv. Nar.» Nepremičnine \ Kuptm Enodružinsko hišico novo ali staro kupim ta* koj v mestu ali na peri* feriji mesta. — Ponudbe pod »Enodružinska hiša 2477» na upravo «Slov. \ a rovi Stare kovine vs&h vrst plaqa najbolje S t f 2 a 1 k o v s k y, Za» ' resne pcj\u$be s polnim naslovom |e poslati pod «Osamlje* nost/2476» na upravo «Slov. Narodai>. stokati MaBufakturaa trgovina v sredini mesra. dobro vpeljana naprodaj. — Plačilni pogoji ugodni ter kupcu lo&al m in v en* tar takoj ve^ na razpo* lago. Naslov pove uprava unaj= ska cesta. 2473 Ta i ywi a— — Dvekelesa, mO-tor.li, otroški vozički in pneuma^ika po zelo nizki ceni. Ceniti fran* ko Prociaja na obroke. ^ «TRIBUNA» F. B. L. Ljubljana, Karlovska ce* sta 4. TQvarna dvokojes in otroških vpz-ičkov. 136 T Cenj. damam in svojim odjemalcem sporočam, da so dospeli najnovejši vzorci za prc» oblikanje filcastih kIo* bukov. — Novi filcsido« buki po zelo nizkih c< na^h! — J. Stemberger« Reš, Ljubljana, L>unaJ4 ska cesta 9. 2465 --• Pozor! Ako hočete izvedeti svot jo bodočnost, se obrnfta na znamenitega egrptty»* sk^ga grafoioga, kateri vam pove bodočnost. —« Dobü b&m mnogo za« hvamih pisem iz raznih mest, ki sera jih poeetil v Evropi. — Naslov sts^ novanja: Ben Ali. Karlo« vac, hotel «Fiurne». 2445 aparate in sestavne dele Ima v zalogi Cankarjevo raorežie itn. 5 T. RABIČ *1 Ljubljana *^ Priporočam se cenj. damam z« izd#lo< v-anje damških oblek, k a« kor tudi za ročna dela, — Frank, Sp. Šiška, J er« najeva cesta 2/1. 2212 ilUSUllIBOBIIBItCCaDMi Otroški voziček dobro ohranjen in nekaj ßohiitva, — takoj napro* daj. Ponudbe pod «Vo* zrček/2363* na upravo «S]ov. Naroda». ■ ■■■■■■kMIIIIMIlBBIBll Pravizijskena lispn! i \\ p h ReSe sifoite edjemalcUi na veliko, najbolje u.edea išče t o za Slovenijo dein, družba ,Moio*1 za požlahtn enje teksiilij, ♦ 245 - a Wien L, Rudolfolatz 11. t 15 letno jamstvo najpopolneji STQEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pri-nravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6. 1 2194. Telefon it. 980« ZAHVALA. JOSIPI NA S1CMERLO VA v Logatcu se iskreno zahvaljuje \.sem, ki so spremili na zadnji poti njenega vzornega moža, gospoda Ivana Sicherla Po efcej se ?ihva\iiije legaškirn pevcem pod vodstvom, g. eV. Tel« zija za pregeuljivo pet e i« goVor-n'kom za poslovilne, vsem mnogobrojnim spremljevalcem, v srce segaječe besede. — G. vi^ c*r. jdrav-niku de. MIlanu Papežu aa njegovo pjjjivovalr.o zdravljenje in tela^tjo, presrčno zahvalo^ Vsa tjo BAfi tolaži, ko |ttm videla, kafca je vse hitelo na zadnjo pot toüko priljubljenega moža. V LOGATCU, dne 27. avgusta 1926. .JI £T m Sndusfreia za bandažo in proteze Viktor Günther & Cd ^RAX, R«li«cliul9«fts« Nr 25 (poleg hotela Schimmel) Specialisti za kilne pasove, trebušne obveze ter proteze strokovnjaške izvršitve. ari bor Ma^daBensko predmestje, Kralja Petra trg, ob državni cesti, biiz« dravskega mostu, se, bodo oddali gostilniški prostori Dva večja, dva manjša gostilniška lokala (skupno za cca. 122 gostov), vrtni prostor na dvoriSeti m približno 90 oseb, topilnica* kuhinja, shrambe, automatična bla-< dilnica, pralatca. kleti, 9 sob za tujce, 6 so_bi z_a samce/ kopalnice, podstrešje, stanovanje za gosiilničarja s posebnim vhodom in 3 sobami, aobe za siužinčad, h)ey za 8 konj s sobico za hlapca in s^Fambo za krmo% tri garaže. — Gostilniški prostori^ sobe za tujce in 4 sobe za samce $ primerno opremo. Vselitev lejos v jeseni. Le resni, kavcije zmožni reflektanti prideiQ vpoštev. Pojasnila (ustmena in pismena) daje Pokojninski ?H*e4 Z* nmm*tt**Ge ¥ UlAManii Aleksandrova cesta. I Stran 8. rmtmwBMBmmmmmvmmm—mm Zlatorog terpentinovo milo ta neprekosljiva sestava mila in terpentina vsebuje pristno zlato! NaboliSa kolesa so GRITZNER in šivalni stroji s s&& IIP RIM. mm. 5r?S nega vezenja brezp ačen. Kajnižje cene! Tudi na obroke! Darujte za dijaške kuhinje zastorov. perila, monogramov, oblek, trne belo In barvasto ažu-riranje, entlanje predtiskanje Matek & Mhkes, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najfine.sa izvršitev, brezkon urenčne cene, nakulanrne ša postrežbe. iig-T Ksnopce in vrvi 1 nudi tvornico KAHAPd i UZARIJE d. d. ODZACI (Bačka) Ivan Jax in sin 32-T Uubljana , Gosposvetska cesta št. 2 Najboljši šivalni stroji in pleii'm stroji. l2borna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena 1867 Ustanovi.ona 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli ko!es in šivai. strojev 10-letna garancija. --Pisalne stro;e ADLER — — Kolesa iz prvih tovarn .Dürkopp* .Styria". .Wafienrad* „Kayser*4. 3HE3HHHHEElE]B[DHirSE]BElLi]E]I3 Zahtevajte cenik! 46-T Zahtevajte cenik! Proda se Pilil STROJ iMP 35 komskih sil, v popolnoma dobrem stanju. Podrobnosti se poizvedo pri HUDOVERNIK & KOMP., lesni trgovski industrijski in izvozni družbi v Radovljici. Kontorisfinio veščo stenografinjo in strojepisko, z znanjem hrvatskega, slovenskega, nemškega in pomožnosti italijanskega jezika, išče za čimprejčnji nastop velika eksportna trgovina v Jugoslaviji. Ce~nj. ponudbe naj se naslove s prepisi izpričeval na upravo lista pod „TRAJNO MESTO 2470«. 1 flfafnovefs-l apohalal Inm petrolejska plinska svettlfaa, B P m 9 S 8 Naznanilo preselitve. Leopold Knez, trgoveo z m ša-nim blagom in deželnimi pridelki v Radovljici, je preselil svojo trgevno iz Oton Homanove hiše št 46 v lastno hišo št. 45, po domače dri Pnmožu v Radovljici. — Cenjenim odjema cem se zahvaljujem za dosedanje zaupanie ter se naj-topleje priporočam za nadalino cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 2352 Leopold Knez. f ,AIDA' i ziniti 200-500 sveč flioä- Krasna bale Uit Neznatna poraba petroleja S ve 1 kakor elektrika' „AI D A" se rabi za razsvetljavo prodaialnic, uradov, gostil nie. šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elek+rotehnična firma SVARC i drug £A6RE8, Preradcuičeva ulica ? — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte tako« nrosnekte' — I 3« Narodna tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča de a kakor račune, kuverta, cenike, uradne tlksovine. ooimrtnlce. hranilne in zadruž. knjižice, poročna neznan le, etikete, zavitke, časopise In barvotlske od preproste do ral-flnelše Izvršitve točno, ckusno in ceno :•: Telefon itev. 304 :-: , Knafljeva ul. 5 iramnosešai mojster ? L uMjapl Mm na a pr poroča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah. oa j rs Kdor še nima našh najboljših in prvovrstnih harmonik, naj ooišče veliko J ubl!2nsk<- razstavo, ki bode <-d 4. do 1 i. septembra. Razr>roda;al bodem po z. lo z;ižani ceni haimonike, za katere garantiram 2 leti. imam tudi vedno v zalogi h?rmonike tvTd-e FRANC LUBAS IN SIN. po ravno :stih cenah, kakor če jih naročite i- Celovca in nun te s ca rino m pošto nič opraviti in kadar Vam je trena kakšno popravilo, je za Vas velko boli ugodno, ako kupite pri meni. ker sem v Jugoslaviji. F. KU C L ER prva jugoal. izdelovalnima harmonik poataja Drenov grič, p« Vrhnika 2458 pri Ljubi iani SHS. 1 ROYAL MAIL LINE Kr. angleška poitna parobrodna linija — Generalno zastopstvo ra kr« ljevino S. H. S- Zagreb, Trg. i. itev. 17. Redoviti potnllki orometi Hamburg-Cherbourn-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Lfverpooi*Southampton v Južno Ameriko. — — Rio d« Janeiro. Santo», Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo.-- Odprava potnikov v prvem, drugem m tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami- Poöaaatopatva i Beograd. Karagjnrgjeva ulica 91 — Ljubliana, Kolodvorska ulica 26. — Vel- Bečkerek. Princese Jelene obala 7 — Bitolj, Bulevard Aleksandra 1^3 Brzojavni aaslov za gori navedena p o