Ste pripravljeni na popis nepremičnin? Aiifolioijebil povod za umor = 15% TAKOJ lercator (goDDfteff ©ceön® ekarniška 9. Celje naidušilD Kitajce / samo to soboto, 25.11.2006 v supermarketu SPAR VOJNIK *Popustisenese«evaio,Vsoboto,25,11.2006,nimožnounovetti | kuponaial5%popustd,kiieve)iovenod21.11.dol.12,2005. S lEE VOJNIK, Arciin 102 / CELJE Zelfte da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezročevan tudi ko so zaprta? OSO 12 24 www. mik-ce.si 9770353734051 DOGODKI UVODNIK Celjski Rom ni cigan ■ if^ MATEJA JAZBEC Zdi se, kot da so Strojanovi še zadnji y vrsti slovenskih Rornov, ki niso civilizirani, nagajajo, kljubujejo, kradejo, grozijo in posiljujejo. In zdi se, kot da njihova zgodba nima. knncn. Kot da je bilo že vse povedano in napisano. Vsak dan posebej. Šh bi nazaj v matično občino, od koder so bih izgnani, na svojo zemljo, na katen so živeli več let. Toda ta ni zazidljiva in za ureditev tega naj bila pristojna tamkajšnja občina, ki je že leta iWS od okoljskega ministrstva za to prejela sredstva. !n nič storila. Pa so Strojanovim hišo (pojrušili in ä so jo zato še nekajkrat postavili nazaj. Tam želijo živeti. Toda njihovi sosedje, Ne-romi, se poznavalsko, izhajajoč iz romskih lastnosti, bojijo za svoja življenja in strah se kot sindrom naseljuje v vsako slovensko vas. Ta je še večji, ko se dan prevesi v noč... Vaške straže so vsepovsod, kamor bi se lahko naselili, za vsak slučaj. A si Strojanovi zato nič kaj bolj ne želijo v mesto, ker da jim, kot pravi poglavar Mirko, lokacija sredi mesta nikakor ne ustreza. Je zato bolje, da se kot Romi vrnejo nazaj? To naj ne bi bilo v scenariju tistih, ki se jih želijo znebiti, so prepričani Romi v Celju. »Država Strojanove skuša strpati v >hosto< in iz njih narediti cigane,« menijo celjski Romi. Kol takšni ne bi bili vzor tem v mestu, civiliziranim, kot zase pravijo celjski Romi. Zase poudarjajo, da v svojem okolju nimajo in ne povzročajo nobenih t^av. Ker da živijo skorajda podobno kot dragi. In prav je tako. Če so pravila, naj ta veljajo za vse enako. Bodo Romi zato kmalu kot Štajerci, Gorenjci. Dolenjci... vsak s svojimi lastnostmi? »Zna se zgodili. A Rom vendar ostaja Rom,« trdijo. So pa pri tem dobro seznanjeni, zakaj večina ne dobi zaposlitve, stanovanj in zakaj jih obiskuje policija. Bivajo v stavbi, ki se jim bo zaradi nepomoči sesula na glavo, bivajo v hiški, ki ji grozi rušitev, in bivajo še kje. A zadovoljni, da so v mestu in imajo takšnega župana. V bloku ne želijo živet, imeli pa bi svojo hiško. V mestu, ker so civilizirani, poudarjajo. Bi imeli tudi zemljo in hiško v lasti? Bi z njima znali in hoteä ravnati? A to je že druga zgodba. Kot tudi vprašanje, ali je država ves ta čas ignorirala odnos med Romi in Neromi, se je policija obračala stran in so bili slepi vsi poklicani Ali bo primer Strojanovih vzorec za yse Rome po Sloveniji vsaj v primeru celjskih Romov ni mogoče trdili. Ti so civiliärani in zato drugačni od Strojanovih, so prepričani. In ker v sili držijo skupaj, bodo to storili že ta ponedeljek. Upamo le. da sila iz njih ne bo naredila divjake. To po njihovem izvaja država. Dela iz njih tudi divjake? KRATKA SLADKA NIIM Jana namesto Saše Komaj so na državni ravni osvojili 14. regijo Saša, jUi bo menda iz ozadja napadla še Jana. Zgornjesavinjski župani in šaleški župani so namreč solidarni: če bo županja Ljub-nega Anka Rakun osvojila naslov Slovenke leta, bodo re^jo Saša preimenovali v regijo Jana. Na, pa bodo spet križi in težave. Zvonik v nevarnosti? Zvonik Marijine cerkve v Celju, ki so mu nacisti med II. svetovno vojno ukradli bakreno kritino (za svoje vojne načrte), bo do božiča spet zasijal v bakrenem sijaju. Glede na vse mogoče aktualne podvige na celjskih objektih z drago pločevino ni izključeno, da ne bodo «zbiralci« zašli tudi na pol poti do nebes (oziroma pekla)... No, tamkajšnje visoke strehe so že znane kot občasno sprehajališče pobeglih zapornikov. m>i iya i (se) bomo v Celju nam je te dni silno lepo. Najprej so odprli drsališče v Mestnem parku, kmalu 7.atem še dve v nakupovalnih centrih. Zdaj prav počasi hitijo še s postavljanjem mestnega drsališča pred kinom Metropol. V tej sezoni se bomo Celjani res veliko drsali. Upajmo le, da ne bomo tudi nadrsali. www.novitednilf.com bo lahko sprejelo kar dva it prograrla. Zilai ediagališče prekrivajo s folijo lo g naprevo. V azadju nova ki a. ki ho začelo delovati sredi prlhodojoga loto. ložeodpranlMnzgrodlll li In Izcodnik vodo, ki jih hodo odvejeli na čistilno Največja okoljska naložba Gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki v celjskem Bukovžlaku v polnem zamahu v Bukovžlaku, kjer so dela pri gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki v polnem teku, zeva ogromna luknja. V njej bo prostor za kar dva milijona kubičnih metrov ostanka odpadkov. Skoraj 50 let bodo iz 23 občin v Savinjski regiji na to nastajajoče odlagališče voziU tisto, kar ni več mogoče predelati, koristno uporabiti, sežgati. Pogled z vrha na to ogromno gradbišče je impozanten. V torek so pod sloganom Svež veter za čisto okolje na gradbišču predstavili celovito podobo te trenutno največje okoljske naložbe v Sloveniji, Gradijo jo v dveh fazah, skupaj pa bo stala vrtoglavih 50 milijonov evrov. V gradnji so že vsi objekri prve faze, od sortirnice do demonlaže kusuvnili odpadkov, kompostarne in novega odlagališča za preostanek odpadkov. V drugi fazi jih čaka še gradnja toplarne in obrata za mehansko biološko obdelavo odpadkov. Toplarna, ki je izključno celjska naložba in jo bodo začeli graditi spomladi, bo za gorivo uporabljala zemeljski plin, obdelano blato iz čistilne naprave in vse gorljive sestavine, ki jih bodo iz preostanka odpadkov izločili v obratu mehansko biološke obdelave. Za varen in okolju neškodljiv sežig, ki bo Celju dajal toploto in tudi nekaj elektrike, bo poskrbela najsodobnejša tehnologija, ki jo je razvilo in patentiralo podjetje KIV Vransko. Za obrat mehansko biološke obdelave zaključujejo postopek izbire izvajalca in bo šel v gradnjo zadnji. Vsi drugi objekti so že v gradnji. - St.92-24. Za letni proračun strošicov Gradnja sodobnega RCERO ne bo poceni. Za celoten letni proračun Mestne občine Celje stroškov bo »požrla« gradnja. In kakšen je finančni krog? Župan Celja Bojan Šrot pravi, da gre za pomemben skupni projekt Savinjske regije, v katerega je vključenih 23 občin, in bo omogočil za okolje neškodljivo odstranjevanje odpadkov, skladno z evropskimi predpisi in Kyotskim protokolom, »Nova deponija je ena večjih v Sloveniji. Pomembno je, da to ne bo klasično smetišče, saj bomo vanjo odlagali le preostanek odpadkov, ki so neaktivni, ki jih ni mogoče snovno izrabiti in ki so povsem neškodljivi za okolje. Pretežen del sredstev bosta za ta projekt namenila evropski kohezijski sklad in država z nepovratnimi sredstvi. Evropska unija bo prispevala približno polovico denarja. država 19 odstotkov vrednosti naložbe, del pa tudi iz zbranih taks za okoljske dajatve. Občine bodo iz svojih proračunov prispevale okoli 11 odstotkovpotrebnega denarja, sicer pa je celoten projekt vreden od 11,5 do 12 milijard tolarjev,« opozarja na razsežnosti te okoljske naložbe celjski župan. Marko Zidanšek, direktor celjskih Javnih naprav, ki so nosilec naložbe, napoveduje, da bodo prvi objek-ti regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) zgrajeni že tja do poletja, vsi ostali pa do konca prihodnjega leta, »Z letom 2008 že pričakujemo testno delovanje vseh obratov. Poskusno lowember 2006 - Župan Bojan Šrot in direktor Javnih naprav Marico ZidanŠek nn gradbišču odlagališča preostaoka odpadkov delovanje je predvideno celo leto, zatem bomo postopno prevzemali vse objekte in redno obratovaje predviden za ivnanje z odpad-I za uspešno delovanje pa je ločevanje odpadkov že pri izvoru, torej v gospodinjstvih. To bo omogočilo, da bo šlo v reci-klažo in ponovno uporabo vse, kar je še mogoče predelati, da bomo vse biološ- jih dajali v nje. Cente sodobno r. Ključm ko razgradljive odpadke lahko kompostirali, da bomo vse gorljive frakcije, od plastike do lesnili odpadkov, lahko sežigali,.. Vse to bo manjšalo količine preostanka odpadkov, ki jih bomo odlagali v novo deponijo. Vse. kar bomo počeli z odpadki, pa bomo opravljali na okolju sprejemljiv način, po najsodobnejših doslej znanih postopkih," pravi Zidanšek. BRANKO STAMEJČIČ JJIiIälÄr PE CEUE.Stonetova u[ica13. Tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje zo proizvodnjo In trgovino z optičnimi piipomočlti. d,o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teiefon; 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83 Hišica, popiši se! Popis nepremičnin pred vrati - Gurs pripravljen, pa vi? s 1. decembrom se bo začel vseslovenski popis skorajda biblijskih razsežno-SÜ. Okoli tisoč popisovalcev naj bi do 30. aprila 2007 popisalo vse stavbe in njihove dele v državi. Geodetska uprava je o tem s posebno brošuro ta teden že obvestila vsa gospodinjstva. A vendarle se zastavlja nešteto vprašanj, kako in kaj, ko bo na naših vratih pozvonil popisovalec, ki bo od nas zahteval pravo poplavo informacij. Bomo pripravljeni? Poleg tega, da bo treba še pred prihodom popisovalcev, torej do 30. novembra, nekatere objekte posebej označiti, opraviti natančne meritve bivalnih in nebivalnih površin, bodo od vas zahtevali tudi številne druge podatke Kdo mora posredovati podatice? Med popisom nepremičnin bo popisovalec podatke iskal pri lastniku. V primeru, da je v času obiska popisovalca lastnik stavbe odsoten, lahko podatke posreduje tudi najemnik, stanovalec. dnižinski član, upravnik stavbe ali druge osebe, ki s podatki razpolagajo. Če lastnik stavbe ali dela stavbe ni vpisan v zemljiško knjigo, se v popisu nepremičnin kot lastnik obravnava oseba, ki izjavi, da je lastnik stavbe ali njenega dela. boste n lorah opraviti samiaU poiskati i nekoga, ki bo to storil za vas. Posebej za to uspo- sobljen i popisovalci vam bo- do sice r pomagah izpolniti obrazct !, če boste to želeli. medten 1 ko meritev ne bodo izvajah . Mogoče je opraviti tudi sa mopopis, ob tem da bodo v si obrazci, ki jih bo ureba dopolniti, deloma že iz- polnjer stavb. lis podatki iz katastra Kaj in kalco moramo označevati? stanovanja in poslovne prostore morate s posebnimi nalepkami označiti, če ima stavba vsaj dve stanovanji, če ima vsaj dva poslovna pro- poslovni prostor. Enostano-vanjskih hiš se ne označuje, prav tako ne vikendov, ki so v lasti enega lastnika oziroma v solastništvu. Ali se bo stavba v popisu obravnavala kot enostanovanjska ali dvo-stanovanjska, je odvisno od stanja v katastru stavb. Vrstnih hiš praviloma ni treba označevati, razen če niz le-teh predstavlja eno hišo z več stanovanji. Označitev mora v vseh omenjenih primerih opraviti lastnik dela ali celotne stavbe ah upravnik. Zato je mogoče na območnih geodetskih uradih (na celjskem v Celju, Laškem, Mozirju. Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu) na podlagi predhodnega naročila dobiti brezplačne nalepke. V stavbah je tre- DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJ A 103 Televizijski In 74 radijskih programov AKCIJA JESEN zaae i 15 televIzijsKih m 21 radijskih prograi PROMOCIJSKA PONUDBA! S Wm^T - 3900 SiTrtB.27 EUR J e-mali; lnteinet@cekabel,net Kaj, če nas ne bo doma? Popisovalci bodo udeležence popisa nepremičnin na domu obiskovali ob delavnikih med 8.30 in 20.30 in v soboto ter v nedeljo med 8.00 in 17.00. Med prazniki popisa ne bo. V primeru odsotnosti bodo pustih obvestilo o svojem obisku in številko mobünega telefona, napisah pa tudi, kdaj pridejo ponovno. Če vam to ne bo ustrezalo, jih lahko pokličete in se dogovorite za drug termin. Če vas ne bo doma niti ob drugem dogovorjenem obisku, boste morali sami poskrbeti za samopopis in poskrbeti, da geodetska dobi izpolnjeni ohrazec v 15 dneh po drugem obi- sku. pošlo ) ločer a stanovanja, e prostore in gradbe-)re, ki pripa-dajo stanovanju ali poslovnemu prostoru. Stanovanja in poslovni prostori se oštevilčijo z zaporedno številko v okviru stavbe. Na oznako za stanovanj e se vpiše številko stavbe iz katastra stavb in številko stanovanja. Upravniid na deiu, GURS v pripravljenosti v številnih stanovanjski objektih ste nad svojimi vhodnimi vrati že lahko zasledili tovrstne nalepke, ki so jih namestili upravniki- O poteku in morebitnih zapletih .ob označevanju smo povprašali Branka Terška, vodjo upravnikov pri stanovanjski zadrugi Atrij, ki upravlja z več kol šest tisoč enotami. »Označevanje se je že začelo, opravih smo ga v večini enot, pri čemer bo za vse po- Kje dobimo več informacij? Na spletni strani www.popis-nepremicnln.si boste prav tako našli brošuro, odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja, vzorce obrazcev ter vpogle-dovalnik v podatke o stavbah in delih stavb, ki jih je geodetska uprava že zbrala v katastrih. Od L decembra bo v času uradnih ur popisa delovala brezplačna telefonska številka 080 21 66, na kateri bo strokovna služba odgovarjala na vsa vprašanja. Ta boste lahko posredovali tudi na elektronski naslov vprasanja@popis-ne-premicnin.si. skrbljeno do danega roka, označevanje bomo opravili tudi za nekatere pravne osebe. Prihaja do nekaterih težav, pri označevanju kletnih prosto- so razporejeni drugače, kot smo pričakovah, ponekod jih je celo več, kot kažejo naši podatki, Določene zaplete pričakujemo v primerih, ko ne upravljamo s celotno stavbo, ampak le s posameznimi stanovanji. Navadne nalepke so brezplačne, zaračunajo se le tam, kjer so se etažni lastniki odločili za kakšne posebne materiale ter izvedbe in jih je büo treba posebej naročiti,« pravi Teršek. Pri tem jih tudi v času popisa čaka veliko dela: »Pričakujemo, da se bodo stranke na nas obračale po mforma-cije o letnikih gradnje, obnove objektov, uporabljenih materialih in podobno. Z nekaterimi tovrstnimi podatki razpolagamo in jih bomo pravočasno pripravih.« Na Geodetski upravi RS so dajo kompleksnosti projekta, vendar so potek popisa vnaprej predvideU. »Večjih težav in zapletov pri popisu ne pričakujemo, a smo nanje kljub temu pripravljeni. Zato imamo tudi skupino osmih državnih in osemdeset ostalih inštruktorjev, s katerimi smo dorekli vse morebitne zaplete in njihovo reševanje. Prepričani smo, da 80 lastniki že dobro obveščeni o popisu, vzpostavih pa smo več kanalov brezplačne pomoči za vsa dodatna vprašanja,« zagotavlja mag. Ema Pogorelčnik, vodja oddelka za kataster stavb. POLONA MASTNAK Foto: AŠ KJE so NAŠI POSLANCI? Občinsici siialfi človek se vpraša cdi smo še normalni Zmago Plemeniti Jelinčič (SNS), med razpravo o občinskih redarjih Ta teden posl; anci trdo služijo svojo plai Jo, saj se njihove klopi od zasedanj skoraj ni majo časa tili izredne seje o ip°ro?aču- nih za prihodnji dve leti. pri čemer so mora hnavlad- kot nik pa zahteva, da lahko državni zbor (DZ) odloča samo takrat, ko je prisotna večina poslancev, Koalicija je potrebovala dva delovna dneva in konec tedna, da je zbobnala skupaj do-voh sebi zvestih. J kot gla^ )lje navedla enotno z. mjevseh svo- jih predi Ogov. Poslancivla- dajočih < ne odloča- jo glede več izklj Rlede na av- 'loženega dopolni- la, so tr dili v SNS-u. Mi- lan M. C :vikl (LDS) je opo- zoril. d. 1 toki rat prvič ob obravnav n prot ačuna ni bilo sprejeto nhi i ;no dopolni- lo opozi( ;pa zato koa- licija s s ivojiir li amandma- ji del de preusmerila v obnov i na Savinji, mensko športno dvorano v občini Vransko ter 200 tisoč evrov za obnovo telovadnice pri OŠ Ob Dravi-nji v Slovenskih Konjicah, Dobih smo tudi nov zakon o financiranju občin, ob katerem so se prav tako ves čas kresale iskre, saj opozicija trdi, da bodo občine z uvajanjem glavarine Še manj samostojne, kot so bile doslej. Poleg tega so vladi in resornemu ministru Ivanu Žagarju učilah, da su pripravih vaški zakon, ki daje prednost podeželju pred urbanimi skupnostmi. Še posebej naj bi bila na udara Ljubljana, ki bo po napovedih ostala brez 8,5 milijarde tolarjev. V sredo pa so poslanci krotili še enega »zakonskega žrebca« iz »štal-ce« ministra Žagarja, zakon o občinskem redarstvu. Z njim naj bi redarji dobili možnost izreka opozorila, ustne odredbe, ugotavljanja istovetnosri, varnostnega pregleda osebe, zasega predmetov in zadržanja storilca, poleg tega pa bi lahko uporabili fizično silo, sredstva za vklepanj ein plinsko razpršilo. Po ministrovih besedah bodo morali opraviti poseben program usposabljanja, kot to počno policisti, usposabljanje pa bo enotno za vso državo. Opozicija je takoj zastri- nila njihove pomisleke. Podobno usodo je doživel očitek, da so redarji podrejeni policistom. Po besedah Bojana Kontiča (SD) se država želi znebiti odgovornosti in preložiti skrb za javni red in mir na pleča občin, »Prav bi bilo, da občinski redarji skrbijo in varujejo občinsko premoženje, policija pa je zadolžena za vse ostalo,« je menil šaleški poslanec, ki je dodal, da po velenjskih izkušnjah v občinah potrebujejo predvsem dovolj dobro opremljenih policistov. Z njim se je strinjal njegov sokrajan Drago Koren (NSi). Po njegovem moramo predvsem iskati vzroke, zakaj prihaja do vandalizma in kršenja javnep red in mma. Kljub temu ni podpri zakonskih dopolnil opozicije, saj meni, da mora obstajati hierarhija med redarji in policisti. Prav tako se mu ne zdi smiselno redarstvo brez pooblastil. »Če je na kraju, kjer se zgodi kaznivo dejanje ali prekršek, je vsak občan dolžan, da se po svoji vesti potradi zadržati storilca,« celo meni K opozoril šen .. Kom epo- vičen poseg redarjev državi pod- vomil je tudi o učinkovitosti nove ureditve, saj »se bo na koncu občinsko redarstvo izgovarjalo na policijo, policija pa na občinsko redarstvo«. Na drugi strani je Martin Mikolič (NSi) opozoril, da se to dogaja sedaj, ravno nov zakon pa naj bi moje občin mere, ko zaradi razhajanj noCeta ne policija ne redarstvo opraviti določene naloge.« pravi župan Rogatca. Kot župan bo lahko z novim občinskim programom varnosti poskrbel za to, da bo v njem «m bolj zajeto delo policije in bo ta Cim bolj aktivna, hkrati rčinkovito sodelovala z občir t Mikol UALNO lil Strojanove v Medlog^ Štore^ na Polule in Hudinjo »če nas bodo selili v gozdove in daleč stran od drugih, nas ne bodo nikoli civilizirali,« Je prepričan poglavar ene romskih družin v Celju - Nimajo in ne povzročajo težav? Strojanovi iz Ambrusa v občini Ivančna Gorica so nas v zadnjem mesecu dodobra združili in sprli. In zdi se, kot da samo zato, ker so si. vajeni kljubovanja, zaželeli bolj civilizirano življenje. Poglavar Mirko po izselitvi trenutno izbira med primernimi lokacijami. V mesto ne bi odšli in v gozd tudi ne. Vrnili bi se na svojo zemljo, na kateri ne smejo ničesar postaviti, ker ni zazidljiva. So osovraženi in dan za dnem se jih otepa več Slovencev. Celjski Romi bi Strojanove razkropili in pomešali med ljudi, saj bi se le tako civilizirali in živeli kot oni -sredi mesta. Za problem Strojanovih naj bi bili v prvi vrsti krivi občina, krajevna skupnost in krajani. Vzrok nesporazumov je zemljišCe Strojanovih, ki je na vodovarstvenem območju in kjer so si postavih hišo. Na tem območju naj bi bivali tudi drugi, ki jih po besedah Matjaža Hanžka, varuha človekovih pravic, nihče ne preganja. Kot pravi, je občina že leta 1995 dobila sredstva okoljskega ministrstva za ureditev ustreznih aktov, vendar se ni nič spremenilo. Čez dve leti je zato inšpekcija Strojanovim podrla hišo in ker zanje občina ni ustrezno poskrbela, kot Še pravi Han-žek, so si hišo nato še dvakrat ponovno postavili. Inšpektor se je zato odločil počakati na sprejem ustreznih odločitev s strani občine, a ta tega ni storila. Po besedah Hanžka so krajani ves ta čas protestirali proti Strojanovim večinoma povsem neutemeljeno, kar je pripeljalo do njihove nasilne izseUtve. Gre za scenarij? Franc Koprivšek je pri 65. letih poglavar romske družine na Mariborski cesti 39 v Celju. Prepričan je, da je bil za izgon Strojanovih iz Ambrusa po izletih bivanja tam izdelan scenarij. Zakrivili so ga država in predvsem tamkajšnji občinarji. »Gre za načrt najvišjih, da Rome izže-nejo s svojega območja,« pravi. »Če nas bodo selili v gozdove in daleč stran od dru-gihi nas ne bodo nikoli civilizirali,« je še prepričan. Pojasnjuje, da do težav prihaja tam, kjer živi več družin skupaj. »Strojanove je treba raz-seliti in pomešati med ostale.« Koprivšek bi zato Stro-janovo številno družino na primer v Celju naselil v Med-logu, Štorah, na Polulah in Hudinji. »Pa bomo potem videli, kdo se noče civilizirati in je problematičen.« A bi jih po njegovem država raje strpala v »hosto«. Njegov sin se tudi ne strinja, da po sedemsto Romov živi skupaj, ki se jih poskuša strpati v gozd in iz njih nato narediti cigane. »Romi morajo v mesto ali predmestje,« je prepričan Bojan Koprivšek, ki s svojo družino živi na Bežigrajski cesti. »Ko Slovenec Slovenca ubije, posili, krade, vozi brez vozniške, ga zato nihče ne izseli od doma,« še pravi in se ob tem sprašuje, zakaj takšno ravnanje z manjšina- Vladaje na včerajšnji seji obravnavala predlog zakona o romski skupnosti v Sloveniji, ki naj bi celovito uredil položaj omenjene etnične manjšine. Interese romske skupnosti v Sloveniji v razmerju do državnih organov bo po predlogu predstavljal Svet romske skupnosti Republike Slovenije. Sestavljali ga bodo vsi predstavniki romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnostih, poleg tega pa tudi najmanj osem predstavnikov Zveze Romov Slovenije. Poglavar Franci Koprimek za mi. Bojan se nima za Roma, še manj cigana. Kljub temu se zaveda, da je življenje njegove družine drugačno od slovenske. Kot oni Franc pravi, da v Celju nikoli niso imeli slabih izkušenj z meščani in obratno. »Med nami in Celjani ni razlik, ker smo civüizirani in živimo v mestu.« So pa v rednih stikih z drugimi Romi v Celju in po Sloveniji, zato se bodo v znak podpore Strojanovim v ponedeljek odpravili tudi pred parlament. Prizna, da jih policija obiskuje, »a se v primeru težav pogovorimo«. Pri tem jih po njegovem pogosto po krivem ob-dolžujejo kaznivih dejanj ter govorijo »da imamo dosti orožja.« Nihče od njegovih hčera in sinov ni zaposlen in večinoma nima končane osemletke. Živijo od socialne pod- va tudi v Romih samih. Odločitev o tem, ali bi jih v Celju sprejeli ali ne, ne more biti njegova. Odnose z Romi v Celju ocenjuje kot vzpodbudne in relativno dobre. »Nas pa vse moti odpad na območju bivše vrtnarije,« pravi. Meni, da je treba Rome obravnavati povsem enako kot ostale meščane. Glede usode Koprivškovih na Mariborski cesü pojasnjuje, da je celoten kompleks in ne le stavba, v kateri bivajo oni, predviden za rušitev. Kam z njimi in vsemi ostalimi, se bodo ukvarjali potem, ko bo do tega prišlo. Nič drugače ne bo s Koprivškovimi na Be- žigrajski cesti. »Skupaj z njimi bomo iskali ustrezne rešitve. kot če bi bili Kovačevi ali kateri drugi,« zaključuje. Ali Romi res povzročijo največ kaznivih dejanj, kot trdijo nekateri, smo skušali preveriti tudi na policiji. Odgovarjajo, da tovrstne evidence ne vodijo. Statistično namreč obdelujejo kazniva dejanja in prekrške po območjih policijskih uprav, postaj ter krajevnih skupnosti in ne po etnični, spolni ali kakršni koli drugi pripadnosti. MATEJA JAZBEC Foto; GREGOR KATIČ Stavbo na Mariborski cesti bodo porušili in vseh ostelih, ki brvejo tam, poiskali - Št. 92-24. krivi državo in občinaiie. pore in zatrjujejo, da je ta pravšnja za preživetje. »Sinu nikoli ne bom rekel, naj komu ukrade denamico, in sosedu ne bom ukradel kure, ker se zavedam kazni,« razlaga. Sta pa obe družini zadovoljni, da v šoli in vrtcih med najmlajšimi ne delajo razlik in jih zato nihče več čez nekaj let ne bo imenoval za Rome. S silo ii njiii naredili divjake Romi na Mariborski cesti naj bi že deset let opozarjali na slabo stanje stavbe, v kateri živijo. »Streha spušča, stanovanja so vlažna, piha skozi okna in se nič ne spremeni,« tarnajo. A so se odločili, da se ne bodo več pritoževali in »naj se vse poruši.« Vendar ob tem povedo, da bi v primeru nasUne izselitve stopil: skupaj in se uprii. Odšli bi le v primeru, da bi jim zagotovili stanovanja na primerni lokaciji. Ob tem še menijo, da s svojo okolico nikogar ne motijo in se zaradi nje nihče ne pritožuje. Medtem ko se zdi, da bo Rome na Mariborski cesti kljub dotrajani stavbi tam še mogoče videvati, pa drugačna usoda čaka Koprivškove na Bežigrajski cesti. Zaradi gradnje poslovne cone naj bi hišo, v kateri bivajo, porušili in odstranili tudi vse njihove prikolice. ki >.krasijo«okolico. Najstarejša Silva si zato želi novo hiško v Celju, čim bliže ljudem, ne želi pa, da jo »strpajo« v blok. »Ce se nas bodo lotili s silo, bodo iz nas res naredili divjake, česar si ne želimo,« odločno pojasni. Skupne rešitve Celjski župan Bojan Šrot meni, da se razlog, zakaj se Strojanovih vsi branijo, skri- Majda Kregelj iz Šentjurja: »Če bi bila prepričana, da je v redu oseba, bi imela Roma za soseda. Glede družine Strojan pa menim, da so se premalo pogovarjali o tem, ko so se problemi začeli in zato menim, da je sedaj prepozno govoriti o tem, Ne vem, ali bi sprejela za sosede to družino. Treba je počakati na resnico, ali so res takšni, za kakršne so jih imeli domačini.« Miran Hubej iz Šmarja pri Jelšah :»Roma ne bi imel za soseda, ker v naš okoliš ne sodijo. Da so na tako krut način odselili družino Strojan, se ne strinjam, kajti Romi so prav tako ljudje kot mi. O celjskih Romih ni slišati ničesar in to je dobro.« Regina Jerneje iz Celja: »Nič nimam proti, če bi imela Roma za soseda in sem mnenja, da ne smemo vseh metati v isri koš. Nekateri so dobri, drugi ne. Ne vem, ali so družino Strojan upravičeno izselili. Celjskih Romov ne poznam, nisem pa še nič negativnega slišala o njih.« Dušan Lipovšek iz Pe-trovč: »Strojanovih ne bi smeli odseliti in zdi se mi, da naša država zalo ni pravna država. Vrniti bi jih morali tja, kjer so bin in se z njimi pogovoriti. Osebno bi za sosede takoj sprejel to družino, ker bi se po vsej verjetnosti razumeli. Celjske Rome večkrat srečujem in z njimi nisem imel še nobenih problemov. Morda me malo moti, da Mariborska ulica ni primeren prostor, ker je preblizu mesta, ampak menim, da morajo tudi oni nekje živeti.« DI, foto: GK Težki časi Lesičnega KS v osrčju Kozjanskega kljub gospodarski krizi delno napreduje - Študenti se ne vrnejo Lesično, ki smo ga obiskali v tem tednu v olcviru akcije, je kraj na pre-toknici. »Največji J^obtem kraja je pomanjkanje delov--nih mest,« je povedal predsednik KS Franc Plahuta, ki je zaCel pred kratkim na tej funkciji opravljati drugi mandat. »Če ne bo novih delovnih mest kmalu, se bodo domačim začeli izseljevati, kot so se v starih časih, kar bo povzročilo dodatne probleme,« je bila zaskrbljena ravnateljica Osnovne šole Lesično Irena Krajnc, ki se boji morebitnega osipa števila učencev. Krajevna skupnost Lesično je v osrčju nekoč revnega Kozjanskega v občini Kozje, Okolirfl T.esi^nega je slikovita, vendar se za pokrajinsko lepoto Kozjanskega parka skriva nekaj resnih problemov. V Kozjem, v občinskem središču, so lani zaprli dve tovarni, kjer je bilo v najboljših časih vsega skupaj kar tristo delovnih mest. Veliko Lesičenčanov je našlo delo prav tam, zdaj pa si pomagajo, kakor si morejo. Po zaprtju tovarn se je pojavilo v osrčju Kozjanskega nekaj redkih novih delovnih mest, vendar veliko premalo. Kriza In napredek v takšnih razmerah pripravlja občina na pobudo KS manjšo obrtno cono tudi v Lesičnem, poleg nastajajoče obrtne cone v Kozjem. Gospodarsko šibka Občina Kozje sama v takšnih razmerah ni dovolj močna, zato pričakuje osrčje Kozjanskega večjo pozornost države. Novo iz- seljevanje je resna grožnja osrčju Kozjanskega, ki bi jo morah skupaj .preprečiti. V Osnovni šoii Lesič«)j^.,l29 učenci, ni zaenkrat&sreči nobenih težav z upadanjem njihovega števila. Zadnjih pet let se številka v bistvu ne spreminja in tudi za prihodnja leta ne kaže drugače, če ... »Po drugi strani opažamo, da se ljudje v našo krajevno skupnost celo priseljujejo,« omenja predsednik KS Plahuta. Med Kozjanci sta se v zadnjih letih znašh dve družini z Gorenjskega ter starejša družina iz Londona. Zakonca, ki nimata nobenih slovenskih korenin, sta kupila gor-co ter prihajata »polnit baterije« na sončno stran Alp, med vinske trse. Pri tem je zanimivo, da je Kozjansko dobilo prvega temnopoltega vi- nogradnika, ki v Sloveniji ni edini, saj se lahko z njim poh-vahjo že na Dolenjskem. Osrčje Kozjanskega in z njim Lesično je torej v resni gospodarski krizi, vendar po drugi plati počasi napreduje. «Letos se je v naši krajevni skupnosti veliko delalo,« se ozira po iztekaiočem se letu predsednik KS. Sanirali so kilometer in pol cest. od česar predstavlja polovico rekonstrukcija ceste na Pil-štanj, iz doline proti Kozj em. Asfaltirajo vsako leto. lam so poleg tega dokončah mrhš-ko vežico v vasi Dobležiče ter uredih odvodnjavanje površinskih voda v treh vaseh le-sičenske KS. Za prihodnje leto načrtujejo ureditev dela lavne razsvetljave v naselju Lesično ter nova asfaltiranja. Od države želijo, da bi poskrbela za dva pločnika v središču Lesičnega, to je pri poslopju nekdanje zadruge ter v soteski Bistrice. Poseben problem je glavno križišče v Lesičnem, kjer si krajani želijo ureditev kro-žišča, saj jih promet na državnih cestah med Šentjurjem in Kozjem ter proti Pod^trtku vse bolj ogroža. Lesičenčane prav tako moti, da je državna cesta Lesično-Planiiia pri Sevnici v večjem delu še vedno makadamska. Iz državne blagajne trenutno sanirajo pla-zoviti odsek ceste proti Podčetrtku, pri Gubnem. Pestro življenje Kozjanci so družabni ljudje, zato je odveč poudarjati, da je društveno in družabno življenje Lesičnega pestro. Pa naj govorimo o delavnih gasilcih PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje ali o domači rockov-ski skupini. V kraju delujeta prav tako kulturno iii turisrično društvo, krajevna organizacija Rdečega križa, športno društvo, strelsko društvo, krajevna organizacija zveze borcev, na Pilštanju je sedež tukajšnje župnije. V šoli imajo dva pevska zbora, v župniji cerkveni mešani pevski zbor. Središče dogajanja je-v.iiis-tvu Šola v Lesičnem, kjer so med pohvale vrednimi mladi šolski gasilci, ki po zgledu odraslih prmašajo s tekmovanj pokale. V šoli, ki je vključena v projekt eko šole več kot eno desetletje, je šestnajst redno zaposlenih učiteljev Le- vvašem kraju tudi v val kraj, nam pišite ali Das pobMitel tos so opravih več milijonov tolarjev vredne naložbe v novo kritino starejšega dela šole, obnovo dela pročelja in dokončanje novega šolskega igrišča. Za priliodnje leto načrtujejo celostno ureditev Športnega parka, ki je v sklopu šole, kjer želijo med drugim opraviti sanacijo zgornjega igrišča, postaviti prvo javno razsvetljavo ter zgraditi igrišče za odbojko na mivki. »Po zaključeni osnovni šoli odidejo prav vsi učenci naprej v poklicne in srednje šole,« je zadovoljna ravnateljica Irena Krajnc. Žal se nato študenti po končani diplomi v Lesično skoraj ne vračajo. Vzrok je v pomanjkanju delovnih mest, menijo naši sogovorniki. V KS Lesično je pri vsem skupaj precej starejšega prebivalstva. Krajevna or^niza-cija Rdečega križa, ki jo vodi zadnja tri leta predsednica Marta Škobeme, pripravlja med drugim srečanja starejših krajanov ter jih obiskuje. Kljub temu, da je v krajevni organizaciji RK kar 180 članov, čutijo pomanjkanje prostovoljcev za delo na terenu. Med našim pogovorom z LesiCenčani v prostorih KS so se iz mladinskega prostora nekoliko slišali zvoki lesičen-ske skupine S uši ca Band, imenovane po bhžnjem potoku. Sušica Band, ki prisega na rock, ska in reggae, je po Sloveniji bolj znan, kot je kraj Lesično, saj nastopa na upoštevanih festivalih. Lesično je torej v vsakem pogledu zanimiv kraj, ki si zasluži boljšo gospodarsko prihodnost. Precej upanja je v razvijajočem se turizmu, pri čemer se lahko ponašajo s starodavnim trgom Pilštanj ter s sveto Emo, ki naj bi se rodila prav tam. Ce bi bilo tako živahno na gospodarskem področju kot je na kultumo-tu-rističnem, bi bila lesičenska okolica cvetoči kraj. Naj spomnimo na pilštanjske prireditve kot so pastirski praznik binkoštovanje, na ljudske glasbenike Pod cvetočo drnu-lo, na Miholov sejem, kolonijo likovnih pedagogov... Pilštanj, ki je na hribčku nad Lesičnim, je bil nekoč gospodarsko cvetoči srednjeveški trg, ki je po selitvi glavne ceste v dolino izgubil na pomenu. Takrat je namreč njegovo vlogo prevzelo dolinsko Lesično. Zdaj upajo, da ne bo gospodarsko nazadovalo še Lesično. BRANE JERANKO Med našim obiskom v Lesičnem smo se pogovaijali (z leve) z m s predsednikom KS Lesično Francem Plahuto, s predsednico krajevne organizacije Rdečega križa Marto Škobeme, z blagajničarko RK Maito Bostner, z nekdanjim dolgoletnim predsednikom KS Mirkom Zidarjem in tajnico KS Dragico Ptanko. Pogled na slikovito Lesično in družabno življenje, smo obiskali na turoben jesenski dan. Egošpodabstvo o cetis Mirko Tuš kupil Voljatei Voljatel je pred dnevi za približno 20 do 25 milijonov evrov kupil Mirko "njš in tako pravzaprav potrdil zatrjevanje direktorja Tiišmobila Marka Fujsa, ki je pred dnevi povedal, da jih nakup Voljatela ne zanima. Voljatela torej ni kupO Tušmobil, temveč lastnik tega podjetja in celotne skupine Tuš. Pri tem je več kot logično, da bo sinergijske učinke nakupa uporabil v podjetjih, katerih stoodstotni lastnik je. »Glede na to, da je Mirko Tuš s poslovno potezo nakupa družbe Voljatei naredil pomemben korak na področju storitev, ki so kompatibilne 2 dosedanjimi razvojnimi potezami, želi zastavljeni projekt najprej končati na način, da ga oživi s ponudbami, prilagojenimi tako individualnim kot poslovnim uporabnikom,« je vse, kar smo preko posrednikov uspeli izvedeti od Mirka Tuša. «Zaradi tega do takrat ne more razkrivati svojih potez na področju infrastrukture za zagotavljanje ponudbe na področju storitev, ki so zanimive za širok krog uporabnikov in ki bodo po njihovi implementaciji v Sloveniji predstavljale pomembno novost,« so še dodali. Kot je nedolgo nazaj za naš časopis poja-snü Marko Fujs, so podjetje najbolj zanimali IP POS-terminah, saj so do zdaj trgovine Tuš za procesiranje kartičnega prometa uporabljale 1.106 linij fiksnega operaterja. Kot je takrat še dejal Fujs, računajo, da bo med podjetjem Engrotuš in Voljatelom prišlo do podpisa pogodbe o strateškem sodelovanju. saj tehnična rešitev, ki jo ponuja Voljatei, omogoča, da preusmerijo ves promet s plačilnimi karticami na drug procesni center, Koliko natančno je Mirko Tuš odštel za Voljatei, ni znano. Zagotovo pa se je znesek gibal nekje med slabimi petimi do šestimi milijardami tolaijev. morebiti tudi v tujino, pri Čemer lahko prihranijo tudi do odstotek provizije, kar ob več kot 500 milijonov evrov visokem prometu pomeni ogromen prihranek. Voljatelov tehnični sistem trenutno uporablja tudi konkurenčno trgovsko podjetje. Kaj natančno nakup pomeni zanje in za ostale uporabnike Voljatelovih internetnih storitev, je Tuševa poslovna skrivnost. ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIC banka celje gv/etujC Tudi Božičku kdaj zmanjka ... A česa? Ja, denarja, kaj pa drugega. Nekaj igrač v svoji ledeni deželici že napravi sam, a kaj, ko so naše želje, zapisane v pismih, preobsežne. Ker nas ne želi razočarati, včasih stopi tudi do Banke Celje in se odloči za hitri kredit. Letos bo pri tem še manj okleval, saj so spustili obrestne mere za hitre kredite. No, seveda obrestnih mer niso spustili ie za prikupnega dobrega moža s severa, temveč tudi za vas, ki se boste v naslednjih dneh šli Božičke (ali dedke Mraze, Miklavže). Skoraj ni lepšega zadovoljstva, kot videti iskrico v očeh naših najdražjih, ko pod jelko zagledajo darila. Nekateri nam sicer s predavanji, da so darila nepomembna, skoraj že priskutijo prihajajoče praznike, k temu včasih pripomore tudi pogled v napol prazno denamico. Vendar ne pozabite, vaši najdražji si vsaj enkrat letno res zaslužijo posebno pozomost. Še posebej v času toplih družinskih praznikov, ki nas čakajo v naslednjem mesecu. Da bi z logiko o nepomembnosti daril popolnoma razočarali svoje najmlajše, mi najbrž ni treba posebej poudaijati. Recite dovolj neizprosnemu stanju na računu in se odpravite v Banko Celje po hitri kredit. Še isti dan, ko v najbližji poslo- valnici oddate vlogo (pri tem potrebujete le osebni dokument in davčno številko), so odobrena sredstva že na vašem računu. Sploh ni tako »zakomplicirano« in tudi kriteriji za pridobitev kredita so zelo sproščeni. Pri tem je najbolj razveseljivo to, da Banka Celje pri izračunu višine kredita upošteva tudi ostale prilive (npr. rente, najemnine, kilometrine ,..) na vaš račun, ne le osnovno plačo. Ne boste verjeli, ampak celo zaposlitev za nedoločen čas ni pogoj. Kredit lahko vseeno dobite, vendar le za čas do izteka zaposlitve. Že odplačujete kakšen drug kredit? Nič hudega. Na računu vam mora vsak mesec ostati določen znesek sredstev (med 75 in 120 tisočaki), za ostalo razliko si lahko do največ treh milijonov privoščite še hitri kredit. Tudi doba odplačevanja je povezana s številko tri (glej, no, glej, rav^ no toliko je tudi decembrskih dobrih mož) - odplačujete ga namreč lahko tri leta. Za kolikšen znesek se boste odločili, bo najverjetneje odvisno od dolžine pisem. No, vsaj Božiček In ostala dva dobra moža se bodo odločali po tem kriteriju. In še to. Akcijsko ponudbo hitrih kreditov so pripravili za vse komitente Banke Celje. Torej tudi za vas! PROMOCIJSKO BESEDILO Hrvati znova zavrnili štorsice jeidarje Hrvaški sklad za privatizacijo že drugič ni sprejel ponudbe Štore Steel za sanacijo splitske železarne Družbi Štore Steel zopet ni uspelo, da bi sodelovala pri sanaciji splitske železarne, ki jo je hotela kupiti že pred dvema letoma. Takrat so železarno ponujali za eno kuno, vendar bi moral kupec poravnati vse njene obveznosti, ki so znašale več kot 65 D To si Štorah odklonili, čeprav so, kot pravi generalni direktor Marjan Mačkošek, pripravili celovit program sanacije in so nujno potrebovali prostor za širitev proizvodnje. Kakšen način reševanja splitske železarne ste tokrat ponudili? Ko smo se odločali o prijavi na ponovni razpis, smo skrbno pregledaliposlovanje železarne v Splitu In ugoto-vlh, da so se v dveh letih razmere še poslabšale. Zato podobnega načina sanacije, kot smo ga predlagali prvič, ne bi mogli izvesti. Kljub temu Maijan Mačkošek smo se odločih za ponudbo, vendar smo v njej jasno povedali, da pogojev, ki jih je postavila razpisna komisija, ne moremo uresničiti. Lahko pa železarno saniramo preko novega podjetja v mešani lasti, kjer bi bili lastniki oziroma strateški partnerji Štore Steel, lokalna skupnost ui zaposleni. Že prvič so vas dokaj neprijazno odklonili. Zakaj ste poskusili znova? Moram poudarhi, da nas pred dvema letoma ni odklonila železarna. Zaposleni v njej so namreč menili, da smo edini, ki smo sposobni sani-raü to podjetje in v Splitu tudi dolgoročno zagotoviti proizvodnjo jekla. Problem je bil v tem, da prodajalec, to je hrvaški sklad za privatizacijo, ni mogel speljati te prodaje do konca. Moral bi namreč jasno in glasno hrvaški javnosti povedati, da so bile v preteklosti ustvarjene izredno visoke dubioze, ki jih je treba tako ali drugače odpisati. Ste s tem ponovnim neuspehom končali zgodbo s Splitom? Očitno smo jo končali. Če pa bodo na Hrvaškem ocenili, da je naš program presttuk-turiranja pravilen, bomo pripravljeni pri sodelovati. Če nas bodo, seveda, k temu pova-bih. JANJA INTIHAR Terme Olimia in Tuhelj na prelomnici Leto 2006 je za Ibrme Olimia iz Podčetrtka pomembno leto, saj je izgradnja prestižnega hotela Sotelia povzro-čOapomembnepremike. Marca odprti hotel prinaša med drugim možnosti razvoja kongresnega turizma, z njim se je prav tako bistveno spremenila struktura gostov. V Termah Olimia so tako pridobili več zahtevnejših, in to mjih gostov. Podatki, ki jih je direktor Zdravko Počival-šek predstavil na novinarski konferenci, se nanašajo na poslovanje med letošnjim januarjem in oktobrom. V tem času se je delež domačih gostov, ki so v Podčetrtku vedno prevladovali, že znižal na 56,5 od-stotla, tujih pa povišal na 43,5 odstotka. Terme Olimia so v letošnjem, pomembnem investicijskem letu dosegle 27 odstotkov višje prihodke iz poslovanja kot v istem lanskem obdobju (letos 2,5 milijarde tolarjev). V nočitvenih objektih Term Olimia so našteli petino več gostov kol lani (to je 67 tisoč), kar je seveda posledica marca odprtega hotela Sotelia. Pri tem je tujih gostov kar za 43 odstotkov več kot lani, posebej očiten pa je porast števila italijanskih gostov, ki jih je več kot dvakrat več. Odprtje Sote-lie je hkrati povzročilo višje število skupnih nočitev, ki jih je za desetino več kot lani. V vseh objektih zabdežijo vpov-prečju dnevno že blizu tisoč nočitev. Povišalo se je tudi število kopalcev v treh ločenih bazenskih kompleksih Term Olimia, kjer so našteli letos skoraj 400 tisoč kopalcev. To pomeni za november 2006 - desetino več kopalcev kot la-■ni. Med pomembnejšimi dosežki pa so prav tako Plečnikova nagrada za arhitekturo wellness hotela Sotelia, 2. nagrada za slovensko naj kopališče 2006 v kat^oriji velikih termalnih kopališč (termalni park Aqualuna) ter odhčni uvrstitvi v projekti! Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Tam je kraj Oümje v kategoriji izletniških krajev zm^, med izrazito turističnimi kraji pa se je Podčetrtek uvrstil na 2. mesto. V Podčetilku se prav tako veselijo ugodnih rezultatov v svojih Termah Tuhelj, v bližnjem Hrvaškem Zagorju, kjer so letos med drugim uresničili drugi del naložbe v vodni planet. V kraju je tako zdaj največje pokrito kopališče na Hrvaškem, s petimi bazeni, ter največji savna center, tik pred odprtjem pa je lepotilni center. BRANE JERANKO Delniški vzajemni sklad Pro banka Novi trgi j Nova priložnost za vse, ki želite - investirati na najbolj tvegane svetovne trge in zato pričakujete največje donose, -žedanes investirati v države - bodoče zmagovalke, o katerih dnjgi še sploh ne - dodati piko na i svojemu obstoječemu portfelju naložb. www.probanka-dzu.si 080 2294 i-lNAKČNA SKUPINA PROBANKE Velemojstri upravljanja ) marginallja I.: 03 703 10 60, fax. 03 703 K spto; www.marginalSa.M pariner z najboljšim ohusm Se obeta borba za članstvo? Območne GZS bodo vsaj tri mesece v negotovosti z današnjim dnem lahko člani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) uradno prekinejo svoje članstvo. To možnost je v Sloveniji najavilo že približno 900 članov, na celjskem 86, kar je zbornica tudi pričakovala. A po nekaj mesecih se bodo številke ustalile, so prepričani, in takrat bodo lahko območne zbornice in združenja oblikovala programe po meri uporabnikov. »V začetni fazi se zavedamo, da bo osip precejšen, a sem prepričan, da boste kmalu lahko poročali o pozitivnih premikih naše zbornice,« je včeraj novinarje nagovoril Rado Marot, član upravnega odbora celjske območne zbornice in hkrati član uprave Alposa, podjetja, ki je do zdaj zbornici mesečno plačevalo dobrih tisoč evrov članarine. Prav velikost članarin ter neučinkovitost sta bila glavna očitka bivši gospodarski zbornici. »Mi in vsi ostali, ki si želimo drugačno zbornico, ne razmišljamo o prekinitvi članstva,« je dodal, »saj bomo s to prenovitvijo lahko celo za zgled kakšnemu podjetju, ki ni sposobno narediti inventure in oceniti, kaj je slabo in kaj dobro. Ali še več - prevetriti kadrov- JožePulnik ske strukture, kot smo jo mi (kot je znano, je v sredo dolgoletnega predsednika GZS Jožka Čuka zamenjal Samo Hribar Milič, op. p.).« »Nekaj kritik je sicer utemeljenih,« je dodal direktor celjske območne zbornice Jože Pušnik, »velikokrat pa se člani sploh niso zanimali, kaj vse jim ponujamo. Nekateri niso niti vedeli, v kakšni zbornici so, in so nas zamenjevali z obrtno.« Med dobrimi platmi sta oba sogovornika poudarila prizadevanje zbornice pri sprejemanju gospodarske zakonodaje, promocije v tujini, dialoge s socialnimi partnerji in vlado ter celovito bazo podatkov »Tudi članarine so bodo zmanjšale. V decem- nlpns proizvodnja ocodij Podjetje Alpos Proizvodnja orodij, d.0,0.,' objavlja prosta delovna mesta: CMC operater 1 (m/ž) - 2 izvajalca Vsebina dela: - opravljane dela na CNC obdelovalnih strojih - Izvajanje avtokonirole - izvajanje manipulacije materialov in izdelkov z viličarjem in dvigalom Orodjar 1 (m/ž) - i izvajalec Vsebina dela: • samostojno opravljanje orodjarskih del po načrtu - izvajanje avlokontro le - samostojnoopravljanjedelnaobdelovalnihstrojlh - termično obdelovanje tovin - izvajanje manipulacije materialov in izdelkov z viličarjem in dvigalom Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe - orodjar, oblikovalec kovin, strvjgar, rezkar - Izpft za mostno dvigalo - i^it za voznika viličarja Kandidate, ki Jim navedeno delo | 8 dneh od objave pošljejo pisne prijave 2 življenje. dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov; Alpos. d.d., C. Leo-~ na Dobrotinška 2, 3230 Šentjur, s pripisom »za kadrovsko službo«. bru bodo nižje za 43 odstotnih točk, kolikšna bo članarina za prihodnje leto, pa je res še odprto vprašanje. Vpov-prečju se bo znižala za 30 do 50 odstotkov, odvisno od števila članov in obsega dela,« je napovedal Pušnik. Ne bo pa več izjem pri plačevanju članarin, kot je to bilo urejeno zdaj. Samo v celjski območni zbornici je bilo od 5.106 članov več kot dva tisoč oproščenih plačila članarin. »Vseeno to ne bo razlog za izčlanitev, saj bo najnižja članarina znašala približno 10 evrovmesečno. Zmotno je tudi prepričanje, da tisti, ki bodo prekinili članstvo po današnjem dnevu, ne bodo upravičeni do delitve premoženja zbornice. Določilo je, da bodo lahko vsi, ki bodo izstopili do 24. aprila 2008, uveljavljali pravico do delitve premoženja, zato ni prav nobene potrebe, da izstopijo takoj,« Potreben je tržni pristop Poleg nižjih članarin bodo območne zbornice svojim članom morale ponuditi nekaj novega. »Cilje je trenutno težko jasno določiti, saj ne vemo, koliko članov bo ostalo pri nas,« pravi Pušnik. »Stika bo precej jasnejša po treh, šrirtii mesecüi, ko se bo že videlo, kdo ostaja z nami. Na podlagi tega bomo članom ponuditi tisto, kar bodo sami od nas želeti.« GZS in s tem območne zbornice (čeprav bodo lahko nastopale tudi kot samostojne pravne osebe) bodo še vedno stremele k temu, da bodo ostali dostojni zastopnik gospodarstva pri razgovorih z vlado, s socialnimi partnerji, pripravljale promocije v tujini, »večji poudarek pa bomo dali tudi lokalni zakonodaji. Opažamo namreč, da se te po občinah zelo razlikujejo, že na primer po višini nadomestO za uporabo stavbnega zemljišča.« je pojasnil Pušnik. Skratka, prevetrena zbor-rtica tudi zdaj ne bo opravljala komercialnih poslov, bo pa podobno kot ostale svetovalne službe zaračunavala svoje storitve. »Če boš kaj od njih rabil, boš pač plačal,« je čim bolj enostavno skušal princip na novo or^nizira-ne zborrtice razložiti Marot. ROZMARI PETEK yUHII NAIHtiUHIlIf AAM imWiiioiiiiGiin^ S parkirnino ne bo težav v današnji številki uvajamo rubriko Evrokotiček. V njej vam bomo skušali posredovati čim več uporabnih informacij ob prehodu s tolarja na evro, do katerega nas loči le še 37 dni. Ta danes smo se pozanimali, kako bo s prehodom na evTO pri plačevanju parkirnine na celjskih p ar komati h. Robert Hostnik iz celjskega ZPO pravi, da so na prehod pripravljerti. »Opravili ga bomo od 31. decembra do 2. januarja, ko bomo parkomate uravnali na sprejemanje evrskih kovancev in testirali delovanje vseh parkomatov v mestu.« pravi Hostnik. Na vseh par- komatih bo poslej mogoče plačevati le s kovanci, kar Ido za uporabnike ugodnejše, saj ne bo več težav, ki so jih doslej povzročali čital-ci za bankovce. »Dve parkirišči v mestu oziroma par-komata pa bosta prilagojena tudi na plačevanje z bankovci in tudi na plačevanje z vrednostnimi karticami,« pravi Hostnik. Parkomati bodo naravnani na plačevanje s kovanci od 5 centov do 2 evra. »Nekaj težav pričakujemo le v prvih 14 dneh, ko moramo vsi ponudniki na trgu še sprejemati tolarje, vračilo pa mora biti obvezno v evrih. Ker parkomatov m mogoče tako naravnati, saj deluj tolarje, boi ahl 1 zagotovili dovolj mkasantov. ki bodo sprejemali tudi tolarska plačila, razliko v ceni pa vračali v evrih,« pove Hostnik, Med prazniki problemov ne bo, ker takrat parkiranje ni plačljivo, »V teh dneh bo dovolj časa tudi za testiranje vseh parkomatov.« Kaj pa cene parkiranja? Bo veliko zaokroževanj in kam. navzgor ali navzdol? »Menjalni tečaj je za nas neugoden, saj bi parkiranje po njem stalo tudi 33 centov, kar bo problem. Nekatere zaokrožitve bodo zato nujne, da bomo s tem olajšali plačevanje in skrajšali ma-lipulativni čas v garažni hi- ši. Cenik je pripra pa še potrjen. Spr z zaokroževanjem 1 nesla ti 2-odst 'Ijen, •memba e bo pri-3 podra-e bomo malen- pa Še 37 lini boste lahko plačevali s tolarji, nato se boste morali navaditi stran, boste pač naokoli hodili z evrokalkulatorjem. Aše prej si ga boste morali v domačem krogu »izboriti« - vsaka družina namreč prejme le enega. (Foto: GK) Nekai znižali, nekatere kost dvignili. V poprečju S' cene ne bodo spremenile, obljublja Hostnik. Cenik parkiranja v mesti potrjuje mestni svet, če gre za spremembo do 20 odstotkov, jo lahko opravi kar župan sam. Ker gre pri tokratni spremembi cen le za nekaj operativnih usklajevanj, ki bodo olajšale plačevanje parkirnine uporabnikom, lahko pričakujemo, da bo župan nov cenik sprejel v kratkem, BRST V letu dni pet zdravnikov manj TVem zdravnikov, ki so v zadnjem letu dobili koncesijo in odšli iz celjske bolnišnice, se bosta v kratkem pridružila še dva specialista internista, ki jima je koncesijsko pogodbo minister za zdravje Andrej Bru-čan podpisal ta teden. »S tem je bolništuca izgubila še delček svojega programa,« ugotavlja direktorica bolnišnice Štefka Presker. Na osnovi izkušenj hkrati ugotavlja, da se zaradi tega število bolnikov, ki prihajajo v bolnišnico, ne bo zmanjšalo. »Čeprav gre na nek način za širitev dejavnosti v regiji, ' pade ta širitev v breme bolnišnice,« pravi. V zadnjem letu so namreč odšti iz bolnišnice med za- sebnike koncesionarje že trije zdravniki specialisti: dva okulista in eden s področja čeljustne kirurgije: »Na področju čeljustne kirurgije smo hitro ugotovili, da se kljub zmanjšanemu programu v bolnišnici število bolnikov ni zmanjšalo.« To pa pomeni, da so se čakalne dobe namesto skrajšale - podaljšale. V bolnišnici so že zaprosili za enkratni dodatni program za njihovo skrajševanje. Za zadnji razpis za dodelitev koncesij, ki se je zaključil s podpisom 50 koncesijskih pogodb,se je želelo prijaviti S zdravnikov specialistov celjske bolni- rolog. Strokov! eje ;tbol- /alv eden kir :ri]e 1 dermat rpo in izrekel soglasje za tri zdravnike. Za dva internista. ki sta tudi dobila koncesijo, so opredelili tudi program, ki jima ga je bolnišnica pripravljena odstopiti. »Gre za delo, ki sta ga opravljala v specialistični ambulanti,« pojasnjuje Pre-skerjeva. Tretji internist ni potreboval soglasja celjske bolnišnice, vendar zaenkrat tudi ni dobil koncesije. Dvema zdravnikoma strokovni svet ni dal soglasja in tudi nista dobila koncesije, »Pred tem razpisom jo ministrstvo podeljevalo koncesije tudi v takih primerih,« je še dodala Presker-jeva. MBP 8 gWtEBVJU umi ^HMi Delo je eliksir žiifljenja Maks Brečko: »Naredil bom vse, da bi v sredini leta 2008 zdravilišče v Rimskih Toplicah začelo obratovati.« kcij ne jemljete sa-. ampak kot izziv. ; ponašajo z vrsto od dobile svoj muzej... Pri sn e Mala Gora. Zakaj? )dba. 1 Toil Maks Brečko, ugledni direktor zreškega Uniorjevega programa Turizem, bo direktorsko palico konec leta predal svojemu nasledniku, ki si ga je sam izbral. Vse svoje znanje in energijo, ki je ima več kot marsikateri mladenič, bo usmeril v izgradnjo zdravilišča v Rimskih Toplicah. Ob svojem odgovornem delu pa je ves čas tesno vpet v delo domačega kraja, Stranic, kjer ima veliko kmetijo. Poleg odmevnih funkcij nastopa tudi kot občinski svetnik, pa gasilec in še bi lahko na- Za vas bi lahko rekli, da ste direktor stare šole. Se vam zdi to dobro ali slabo? No, glede na to, da je povezano z leti... Toda če si bil ves čas vpet v dogajanje, potem poznaš zadeve in z leti iažje rešuješ tudi zapletena vprašanja. Kako ste se pred več kot dvema desetletjema sploh znašli v turizmu? Prišli ste iz politike, kaj- Drži- K sodelovanju me je povabil Marjan Osole, ki je bil takrat direktor Uniorja. Težko je bilo začeti na Cisto novem področju. Kar nekaj Časa je trajalo, preden sem ga spoznal in se lahko aktivno vključil v delo. Novozgrajen center na Rogli in začetki zdraviliškega turizma v Zrečah bi bili za vsakogar velik izziv. Vi ste mu bili kos. Na kaj ste najbolj ponosni? Na več stvari: na sodelavce, na razvoj, na dosežke, na delovna me-povezanost z okoljem. Z veil lahko pogledam nazaj, saj azvili dva sodobna centra, v •ih delajo sposobni ljudje, o vam pri tem pomakne danosti tega ob-:im, o katerih beremo ističnih prospektih, vi obi-dodate še enega, kajne? ;ioveni]i koristimo šti-•avne zdravilne faktorje. To malna voda, fango, klima na in pohorska šota. Vsi ti na-dejavniki so raziskani in jih •ificiralo tudi ministrstvo za je. Pt sel. kat Seveda s gale narai Edin 1 kori: v pozi 3vec- ših gos 7. Peti faktor pa teh fak-i pOČUt-:ov, obi-e borov- Bo :al pov« bo težko, ko boste s em leta, vsaj na nek način, J zapustili? in ne bo. Še naprej bom os- jem. Imel bom toliko dela, da s bom moral precej potruditi, c bom zadolžitve, ki sem jih spn jel. tudi izpeljal. Sicer pa se r mislim izseliti. Ostal bom v tei okolju in živel tukaj. Svojega naslednika ste si s, mi izbrali, kajne? Da. Dalj časa smo skupaj z upr vo, s predsednikom, iskali rež )spod 3 bil I nas. K nam je prišel naravnost s fakultete skupaj z ženo in ostal 8 let. Skozi delo na Olimpijskem komiteju, kjer je direktor marketinga, zelo dobro pozna turizem, trg, svet. Je izjemno delaven in pripa-den okolju. Ko je bil pri nas, smo govorili, da imamo najboljšega komercialista v Sloveniji. Zapuščate mu ne le uveljavljeno blagovno znamko, ampak tudi celo vrsto že zastavljenih načrtov. Mislim na nov hotel v Zrečah, na cerkev na Rogli... Bo nadaljeval vaše delo? Druge izbire ni, kot da nadaljuje to pot. Seveda na drugačen način, z novimi prijemi. Za projekte, ki ste jih omenili, smo se dogovorili, da bom pri njihovem uresničevanju sodeloval, ker so nekateri na polovici, nekateri se začenjajo, nekaj, nov hotel na primer, se jih pripravlja. Verjamem, da bo sodelovanje uspešno, saj oba vidiva prihodnost na enak način. Če sva že pri prihodnosti... Čeprav boste predali direktorsko palico v druge roke, ostajate v Unior Turizmu. Samo ne v Zrečah, ampak v Rimskih Toplicah. Začenjate torej spet znova ... Kar se tiče Rimskih Toplic, bi lahko rekel: tudi tukaj znova. Sicer pa sem bil ves čas zagovornik projekta Rimske terme v tesni povezavi s širitvijo ponudbe v Termah Zreče in na Rogli. Prednosti povezovanja se bodo pokazale na trgu, na kadrih, v ponudbi. Dogovorjeno je, da bom v teh projek-svetovalca uprave de-ej. Prepričan sem, da uspel, saj je nekdanje eden najlepših biserov Tukaj je izjemen mir. lajali. R, nost ima tudi tradi bile dolgo vodilne so prihajali na zdravi je ledni in zahtevni gos mem, da bodo spet pi si želim, da ta objekt ostane v si venskih rokah. Kakšni pa se vam zdijo tuk ljudje? So drugačni od Pohorce V dolgih letih čakanja so že i gubljali živce in verjetno sprer Ijajo vsak vaš korak? Po značaju se RimskotopUčai ne razlikujejo dosti od Pohorce' Trudili so se in se še trudijo Spremljajo vsak korak in imajc zelo veliko željo, da se ponov-Iravilišče, da seus-na mesta in druge ti. Zelo čustveno, vča-igorčeno, so doživlja-ev, 15-letno mirovanje in propadanje celega kompleksa, objektov, imidža, vsega. kar je zdravilišče imelo. V času, odkar se skupaj z Uniorjem aktivno angaži- opoži o delo' prilo; sih tudi. ram, so izredno tivno so del ova h sko podpirah. I skušalo že več j ki so jih nekatei že zastareli. Čas nja, spreminja si jetij. Projekti, nela, so sedaj hitro spremi-ija se sistem, pričako-;si in potrebe ljudi. Če se vrnem na vprašanje, kako Rimske Toplice doživljajo začetek gradnje - moram reči, da dosti optimistično, v pričakovanju. Računajo, da bo to tudi za njih priložnost za delovna mesta, za plasiranje kmetijskih in drugih proizvodov. Ko bodo terme zaživele, bo tudi tu lepše življenje. Za vas velja, da kar rečete, tudi naredite. Kdaj lahko pričakujemo prve goste v zdravilišču v Rimskih Toplicah? Si upate to napovedati? Upam, čeprav sem se moral že demantirati. Pričakoval sem, da bo šlo hitreje, ampak 15 let mirovanja je povzročilo celo vrsto problemov. Postopki za pripravo dokumentov do gradbenega dovoljenja in začetka gradnje so se zamikali. Sam urbanističm načrt je vzel precej časa, tudi upravni postopki... Na konkretno vprašanje: naredil bom vse, da bi v sredini leta 2008 zdravilišče začelo obratovati. V širšem prostoru vas poznamo predvsem kot direktorja. Ste pa tudi zaveden Straničan. Tam ste dolgo vodili krajevno skupnost, predsedujete Spominskemu društvu 100 frankolovskih žrtev, celo gasilec ste. Sprejemal sem vse, k čem so me povabili in vse sem veseljem opravljal. Želel sem si, da bi kraj razvijali, da bi bilo živ novili gasilsko društvo. Ko je manjkalo vode, smo jo vozili tudi na Malo Goro, kjer živijo le 3 do 4 ljudje. Vedno so nas bili zelo veseli. Gasilskemu društvu so podarili parcelo in takrat smo začeli razmišljati, kaj bi naredili. Že pokojni Konrad Sodin, učitelj, je sodeloval pri načrtovanju. Odločih smo se, da naredimo gasilski, protipožarni dom. To je izjemno lepa točka. Pred seboj vidiš celo Dravinjsko in velik del Dravske doline, celo do Zagreba seže pogled. Zelo mi je pri srcu. Bo to kdaj tudi turistična točka, kakršna so ribniki na Stranicah? To je bilo tudi vaše maslo, a ne? Tudi. Malo Goro so turisti že obiskali. Lepo lahko prespi 10 ljudi, tudi možnosti za družabno življenje je dovolj. Lepa in prijetna naravna točka so tudi ribniki. Malo je takih, sploh s tako kvalitetno vodo. Pomembni so tudi iz gopo-darskega vidika. Letos bomo pri- začela obratovati. Načrtujei 2,5 do 3 milijone Utrov izjemno kvalitetne vode, ki je raziskana in dokazano svojstvena v Sloveniji. Že nekaj mandatov ste tudi zreški občinski svetnik. Vas ni nikoli zamikalo, da bi kandidirali za župana? Zakaj r Mo| , ker delali že preko 18 i upora ib, hotelih in smo zgrac drugih obveznosti veliko in mi dela ne manjka. Menim, da lahko več naredim kot direktor. Ste sploh kdaj doma? Mislim prav doma, na vaši kmetiji. Slišala sem, da imate lepše urejen hlev kot marsikdo stanovanje. To bi težko komentiral- Imamo pa res urejeno. Kdo pa skrbi za kmetijo? Pri vsem ostalem delu bi bilo to za vas preveč, a ne? Zanjo skrbita žena in sin, ki je agronom in to z veseljem dela. Kmetija je primerna, ne moremo reči, da je velika. Nazaj smo dobili nekaj zemljišča, ki so nam ga vzeli. Sedaj meri preko 22 hektarjev, od tega je 10 hektarjev gozda. Lahko rečem, da je v tem času primerna tudi proizvodnja. Je vaš izvor, vaše domovanje na kmetiji, vplivalo tudi na vaš odnos do kmečkih turizmov na Pohorju, ki so se v zadnjih letih izredno razmahnili? Zagotovo. V majhnih, razdrobljenih kmetijah seje ves čas kazala nuja po dodatnem zaslužku. Edino tako lahko preživijo in le tako lahko zadržijo mlade. Sprva je bilo potrebnega veliko prigo-arjanja, da so se usmerjali J kmečki turizem, danes so zelo kvalitetna dopolnitev Uniorjevemu Ibrizmu v tem okolju. Nobenega izziva se ne ustrašite. Celo leta vam ne morejo do živega. Jemljete kakšen poseben eliksir, ki vam daje energijo? Energijo črpam v delu in ohranjam z delom. To je moje veselje. Po- ^ključen v ustvarjalni lo, ki daje sadove. MILENA B. POKLIČ Foto: ALEKS ŠTERN Sola za okolje že prihodnje leto POZOR. HUD PES Splav tai^žeiKafeBne« Visoka šola za varstvo okolja, ki bo imela sedež v Velenju, ustanavlja pa jo Regijsko študijsko središče Celje, postaja stvarnost. Delovala bo v dodatnih prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra, na t.i. Starem jašku, kjer so predavalnice že urejene, odprli pa naj bi jih prihodnji Na torkovi seji so namreč imenovali upravni odbor in začasni senat visoke šole, opredelili njune nadaljnje aktivnosti, predstavili novo izobraževalno inštitucijo ter študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija. Za v. d, predsednika UO so na predlog Gorenja imenovali Sandija Vasleta, donedavne-ga direktorja Papirnice Radeče. Po pojasnilu dr. Franca Žerdina direktor svojo funkcijo opravlja kot v. d., dokler šola ni registrirana na sodišču, v bistvu pa naj bi izvedel vse postopke za dokončno registracijo šole. Šolo je že potrdil Svet za visoko šolstvo, ki naj bi vsaj do maica potrdil tudi študijske programe, ki so sicer že pripravljeni. Spomladi naj bi imenovali tudi dekana. To pomeni, da bi prvo generacijo študentov lahko vpisali že v prihodnjem študijskem letu. Poudarek bo na vsebinah, ki se tičejo varstva okolja in eko-tehnoiogije, študijski pro- gram pa bo dente, ki želijo naravoslovne in družboslovne vsebine združiti s praktičnim delom. »Gre za niz postopkov v in-dustnii. ki jih je treba uskladiti z zahtevami varstva oko-lia m drugih zakonskih določb. Zanimanje za študij je preceišnje,« pravi dr. Zerdin, sploh ker bo to edina slovenska šola na visoki stopnji, v izobraževanje pa se bodo vkliucili profesorji iz slovenskih univerz in inštitutov. V regi)skem študijskem središču imajo ambicije, da bi visokošolski študij nadgradüi z univerzitetnim programom. US le v sptmunu in se mi raz-ličmh |H^ož|}ostih pnkra^e-joKiKKtaTCsa D<^alje,{la so na sveiü stvari, o Jsateiih se ne sme govori«. Ne spominjam se, v kakSnea bm-teltsto je bilo to rnJšijeno. toda pomenflo je nejako. öa so na svetu mUme stvari, te-JM. svete. Ob zadnjilitJod«'-»h dlinlstra za *lo Itobni-üa,61g»straSwi8lod}oätvijOi ki so morda. iH-kri^Dtju, M se jfm talifco ^ Ijenje vrtc^vo spremeni vne-2aželeno smer. samo poteki bi ßa moKJa v kak&jem ka^ sne^šem obdobju piSneskveč-jo Naginjo in v nekem smisiu vedto družinsko šteto, ta bi jöokronaliSeska}^nint,na nmiistrovo veselje, otrokom več. Lahko je tako, kot sem zapisal, tahkopa je seveda povsem druga«^, scenar? 5e Jah-ko sevedatudi čm, naveč naä^ nw, z otrokomali btez. Mot-iffisii .je nedajnčno.in n&če. ne more.zi^uivo trditi, da o tan kaj. ve, -kCT ^ .aiostarao .preveč z^Ietmo, saj. pese-ga človešta um in je ena tistih •Stvarii Y.k^Ä m «lostewio. ne sme posesan, ^ar enostavno faes^ človeški ra-•ziHn, človekovo zmo&ost, . da o tem pravftjo ra^ja Jn>" nično rečeno, prihajaxne na področje metafcžfce, vsem^ je seveda jasno, da -šnega materiala in tujih storitev, - nenehno izobraževanje monterjev in serviserjev. Delo je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje; - VII. stopnja strokovne izobrazbe za poklic diplomirani organizator - manager, univerzitetni dipl. Ing strojništva, univ. dipl. inženir gradbeništva ali drug ustrezen poklic, - 5 let delovnih izkušenj na področju organizacije dela storitvenih dejavnosti, - računalniško znanje (Oftice), - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, - vozniški izpit B-kategorije, - poštenost, pripadnost, urejenost, komunikativnost, organizacijske sposobnosti in zmožnost dela v teamu, - tehnično predznanje ali zmožnost in interes za podrobno seznanitev s programom podjetja Matjaž, d.o.o. NUDIMO: ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje, takojšnjo zaposlitev-delovno razmerje za nedoločen čas s 3-tne-sečnim poskusnim delom. Če ste pripra\fljeni sprejeti izziv, želite v popolnosti izkoristiti svoje potenciale in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev najkasneje do 1. 12, 2006 na naslov TRGOTUR, d,o.o,, Kadrovski inženiring, Ljubljanska c. 13/b, 3320 velenje. TT ir.novMednik.oom 12 r 9 ft«-; it^ Župan z verigo Novi laiki župan Franc Zdolšek je v sredo s svečano zaprisego uradno prevzel županske posle. Včeraj je bil njegov prvi delovni dan v novi službi in kot pravi, se bo najprej lotil izdelave proračuna za prihodnje leto, čaka pa ga tudi dokončanje že zastavljenih projektov. »Laško je pred številnimi novimi izzivi. V svojem mandatu bom razvoj občine še pospeševal, pri čemer bom poskrbel za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti,« je novi župan obljubil na ustanovni seji občinskega sveta in se zahvalil dozdajšnjemu županu Jožetu Rajhu, ki mu je tudi izročil lento, za korektno predane posle. Zdolšek želi v svojem mandatu do konca urediti infrastrukturo, »saj mora biti vsako gospodinjstvo priključeno na javni vodovod in do vsakega mora biti speljana cesta«. Veliko dela ga čaka tudi na področju zdravstva in sociale. Ali bo funkcijo župana opravljal poklicno ali nepoklicno, se bo odločil do decembrske seje občinskega sveta. V sredo so potrdili tudi mandate članov občinskega sveta ter imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kot je znano, bodo 23-čianski občinski svet naslednja štiri leta sestavljali štirje svetniki LDS-a, po trije svemiki SLS-a, SD-ja, NSi-ja in Mlade moči občine Laško, po dva svemika iz DeSUS- in Jože Rajh je Francu Zdolšku okoli vratu nadel župansko verigo. a in SDS-a ter po en svetnik iz Liste za razvoj podjetništva in podeželja. Liste za Rimske Toplice in neodvisni svetnik. Za predsednika komisije za mandama vprašanja so imenovali Jožeta Senico ter za njene člane Mojco Krivec, Marjana Grešaka, Antona Turnška, Silvo Brod, Danijela Dobrška in Andreja Medveda. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MOJCA MAROT -n Zamenjajte dom'^ za svoj dom. ^ J fc- v "s krajank in krajanov. ki so se udeležili srečanja Veselo popoldne v Sedražu Na turistični kmetiji Nemec v Sedražu je tamkajšnja lü-ajevna organizacija Rdečega križa ob pomoči številnih donatorjev tudi letos pripravila tradicionalno srečanje vseh krajank in krajanov Sedraža, ki so že ali še bodo letos dopolnili 70 let in več. - Na srečanje je bilo povabljenih natančno 99 krajanov, udeležilapase^je dobra polovica, lahko bi rekli, da re- kordno število doSej. Oh tem so jim učenci tamkajšnje po- ■ dnižnične osnovne šole. Moški pevski zbor iz Sedraža, ci-trarka Janja Brleč, ki je prav tako domačinka, in mladi glasbeni talent Branko, Kačun pripravili lep kulturni program, Užitek je bilo opazovali mlade, ki so z veseljem pokazali vse, kar so se naučili in pripravni nalašč za sta-rejse. pa tudi obraze krajanov, ki so se zresnili ob besedaii predsednika KO RK Damjana ; f^za. sekretarja-OZ RK Laško Vlada Marota, predsednika društva upokojencev Branka Pavčnika, predsednika KS Jožeta Lapornika in tamkajšnjega župnika Stanka Domanj-ka, ki so bile namenjene njim, Vsak od govornikov je zbranim zaželel bogato jesen, v upanju, da se v podobnem ali še večjem številu snidejospet prihodnje leto. MOJCA MAROT Šeiitjurčail|,o Franju l^algaju "^V Šentjui^u deluje novo društvo, ki so ga ustanovili v r-Spomin na rojaka m borca za severno mejo. Domoljubno tvu naj bi si prizadevM;ra;zbiranje gradiva o delu in življenju Franja Malgaja. posfabeh pa naj bi tudi za obnovo nje; ^Štvo Franja Malgaja naj bi odsiej obvjate-spomm na gove rojstne hiše v HruSevcu pri Šentjurju m ureditev-sfi^ \i:^egove zasluge in poskrbelo, da nje^o živ^je m delo minske sobe. Napovedujejo pa tudi Malgajeve veÄre'm -i»e bosta Šla v pozabo. ... - priložnostne prireditve pri njegovem spomeniku na-šent- Predsednica društva je postala Darja Jm, podpredsed- jui-skem Mestnem trgu. ,S4lško funkcijo pa bo prevzel Florjan Cveto Er^javec-iV druš- PM M z ugodnim stanovanjskim Icreditom laliko prej odidete na svoje. v Deželni banki Slovenije d. d. vas pričaliujemo / najugodnejšim slanovanjskim krediiom - ludi za vas! Šc posebej ugodno ponudbo smo pripravili za mlade družine. Prednosti kredita so nizke obrestne mere in daljša doba odplačevanja, ki jo lahko prilagodite svojim zmožnostim in jo raztegnete celo do 30 let. Kredit vam nudimo v vseh 88 enotah banke po Sloveniji. B Deželna Banka Slovenije vedno blizu (((•»«»"M) E DBS NET www.dbs.si ^ ■ L Folkloristi s pesmijo in plesom Folklorno društvo Šentjur je v soboto pripravilo koncert, s katerim so člani obeležili 7. obletnico delovanja. Prireditev so poimenovali »7,8, lep te prosm«, pridružili pa so se jim tudi gostje. Pri pripravi nastopa so se osredotočih na števila in njihovo vlogo pri oblikovanju slovenskega ljudskega izro-I to, da še"zme- čila in tudi n raj pomembi jejo človekov življenjski in koledarski krog in dogodke v njem. Števila so marsikdaj, kot ugotavljajo folkloristi, pridobüa močan simboličen ali celo magičen pomen, kar so prikazali tudi v nastopih. Šentjurskim folkloristom so se na odru Kidtumega doma Šentjur pridružili še Folklorna skupina Oljka iz Šmart-nega ob Paki, Ljudski pevci iz Luč, Ljudski pevci iz Cur-ovember2006 - novca nad Laškim ter otroška skupina OŠ Dramlje Veseli Drameljčani. V sobotnem večeru je bilo tako mogoče videti »ajnc polko«, ples, ki se ga je na Dolenjskem nekoč plesalo na svatbah, in trikot; plesno igro, najdeno v Šentvidu jjri Planini, pri kateri uporabljajo stol, plesalec, ki si pri' prekinitvi igranja ne izbori stola, pa izpade. Plesali so tudi «cvajšrit«, »kva- dril«, tip plesa, ki se je razvil iz meščanske četvorke, «ziben-šrit«, ki je bU poleg »štajeriša« nekoč najbolj raziitjen med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter »osemco«, ples, v katerem so sva tj e po plesišču oblikovali osmico. Prireditev so nastopajoči popesui-li tudi s petjem starih pesmi, zaključili pa s svatovsko pesmijo, eno najdaljših slovenskih ljudskih pesmi. PM lCKII^' 13 Vgraditev okna Bralka, ki živi v starejši večstanovanjski hiši, želi vgraditi dodatno okno na mestu, kjer ga zaenkrat še ni. Kakšen je postopek, kakLšna dovoljenja potrebuje? Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko je posredoval odgovor, ki ga je pripravila Darja Razgor-šek-Juteršek iz Oddelka za okolje in prostor: »Bralka si je dolžna za navedeni poseg v skladu z določili Zakona o graditvi objektov in določbami Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, pridobiti lokacijsko informacijo. Za izdajo lokacijske informacije je pristojen občinski upravni organ za urejanje prostora liste občine, na območju katere se nepremičnina nahaja. Iz izdane lokacijske informacije bo izhajalo, ali je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s pravilnikom. Iz izdane lokacijske informacije bo razvidno ali bralka potrebuje še gradbeno dovoljenje. To bo predvsem v primeru, če bo navedeni poseg pomenil poseg v konstrukcijo objekta in bi spremenil zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz objekta. Ce je večstanovanjska stavba v solastnini vseh (etažnih) lastnikov in če gre za poseg na fasadi, ki je skupni del več-stanovanjske stavbe, ni mogoče izvesti posega brez soglasja vseh preostalih lastnikov.« Brez Interneta Bralka iz okolice Laškega omenja, da se želi priključiti na internet. Pri tem prosi za pojasnilo Telekoma o morebitni posodobitvi telefonske centrale všen-trupertu nad Laškim, saj ji ponudniki intemeu odgovarjajo, da je premalo nadgrajena ter zato vzpostavitev povezave z Internetom ni mogoča. Prav tako ni mogoča kombinacija telefoni- je in intemeta, kar ponuja Amis, je nezadovoljna bralka. Boris Ziherl iz Službe za odnose z javnostmi Telekoma Slovenije, odgovarja: »Vprašanjevašebralke je premalo natančno, da bi lahko odgovorih konkretno. V Šentrupertu nad Laškim namreč imamo vozlišče za širokopasovni dostop do Interneta, na katerega je že priključeno precejšnje število naročnikov, po potrebi pa ga še širimo. Morda je biia poizvedba dana v trenutku, ko prostih zmogljivosti ni bilo, lahko da ji priklop onemogoča prevelika oddaljenost od vozlišča oziroma je bralka vezana na t. i. napravo PCM, zaradi ka- tere je ADSL tehnično nemogoče priključiti. Vsekakor ji svetujemo, da posreduje ponovno poizvedbo o možnosri pridobitve ADSL priključka in to na naš oddelek za naročniška razmerja v Celju. Tam ji bomo lahko pomagali z natančnimi podatki in pojasnili.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. je letos pripravilo odmevni razstavi gob. Na razstavi v okviru Praznika koganskega jabolka v Podsredi so razstavili nič manj kot 223 vrst gob. Gobarsko društvo zaradi zastrupitve Slovenci spadajo med zaprisežene gobarje, saj je v državi kar 26 gobarskih društev, povezanih v Miko-loško zvezo Slovenije. V savinjski regiji, kjer je bUo prvo društvo ustanovljeno pred štbimi deseüetji, je trenutno kar pet društev. Dogaja se, da kakšno društvo, ki je delovalo več desetletij, preneha z delom, vendar nastajajo nova. Med novimi je lani nastalo Gobarsko društvo Kozjansko Kozje, ki deluje na območju občin Kozje, Bistrica ob Sot-li in Podčetrtek. Kot je povedal predsednik društva Mirko Zidar, je nastanku društva botrovala odmevnejša zastrupitev s strupenimi gobami v tamkajšnjih krajih, pomagala pa jim je tudi Miko-loškazveza Slovenije. VdruŠ-tvu se je povezalo 140 članov, s posamezniki iz krajev vse do Celja. Rogatca in Posavja. Delovanje je zelo opazno, saj so člani pripravili lani in letos po dve odmevni razstavi gob. Na velikem Kozjanskem sejmu v Kozjem so letos razstavili 170 vrst gob, na Prazniku kozjanskega jabolka v Podsredi nič manj kot 223 vrst. Razstavo si je ogledala množica ljudi, v Podsredi na primer več kot dva tisoč. Društvo, ki ima sestanke vsako prvo soboto v mesecu, je prav tako otganiziralo dve strokovni predavanji, s strokovnjaki iz Celja in Maritiora. »Naš namen je predvsem vzgoja, to je, kako se zavarovati pred nevarnimi gobami ter kako obvarovali gozd,« poudarja predsednik društva. Slednje je na območju Kozjanskega parka seveda še posebej pomembno. Člani se trenutno pripravljajo na občni zbor društva, ki bo 16. decembra. BRANE JERANKO um STAJERSKI VAL 14 JIOJNIKj SL.KOHJICEI JjnTOUE e Za ljudi v stiski v zadnjih tednih se je 13 članov župnijske Karitas iz Nove Cerkve trudilo, da bi čim bolje pripravili že 11. dobrodelni koncert Več obiskovalcev namreč pomeni več denarja za socialno ogrožene krajane, ki jih je iz leta v leto več. Jim boste pomč^ali? Župnijska Karitas to nedeljo ob 15. uri vabi na dobrodelni koncert, na katerem bo nastopilo devet ansamblov. Kot vsako leto, bodo tudi letos izkupiček namenili za družine v stiski. »Ker je dvorana gasilskega doma bolj majhna, celoten izkupiček ponavadi ni velik, a vseeno pomaga, da lahko vsako leto poskrbimo za najnujnejše šolske potrebščine, peljemo nekaj otrok na letovanje, plačamo kakšno zapadlo položnico, kupimo očala in podobno,« našteva Katica Pešak, vodja župnijske Karitas. Z nekaj več kot sto tisoč tolarji, ki jih vsako leto dobijo z dobrodelnim koncer- tom, in nekaj tisoč tolarji, ki jih zberejo ob 1. novembru, ko na pokopališču ljudje namesto za sveče v pripravljene zabojnike darujejo za Karitas, ter nabirki ob nekaterih mašah, člani Karitasa pravzaprav delajo čudeže, Vsako leto za praznike in osebne jubileje starejšim pošljejo čestitke. Se zgodi, da so ravno te edine čestitke, ki jih bolj osamljeni starejši tisto leto prejmejo. »Vsako leto pripravimo srečanje starejših, za okrogle obletnice jih obiščemo tudi na domu, ponavadi gredo z nami še kakšni mladi harmonikarji in otTod iz šole,« pripoveduje Pešakova, »in marsikomu se ob tem utrne kakšna solza. Tudi nam je v največje notranje zadovoljstvo, ko vidimo, da smo jim skupaj naredili nekaj lepih trenutkov ... Za preprosto toplino gre.« Sicer pa župnijska Karitas vse leto socialno šibkejšim pomaga tudi s tem, da jih usmerja še na druge ustanove, ki ima- jo možnost, da priskočijo na pomoč. »Veliko prošenj napišemo in s tem pripomo-remo, da ljudje dobijo denarno pomoč, pri kakšnih specifičnih težavah tudi mi obiščemo vse vpletene strani in tako skušamo za našega krajana poiskati čim ugodnejšo rešitev,« še pove Pešakova in pogovor zaključi s povabilom: »Večja bo udeležba na dobrodelnem koncertu, večim bomo lahko pomagali.« ROZMARI PETEK Na koncertu fc bel Frajeijl iz Vojnika, Trio Vii, Domen z vižarji s Stranic, Katrca s Kla\ der, ansambla Harmonija in Lenart, oba iz Nove Cerkve, Irio Rober iz Lušečl« vasi pri Poljčanah, Pot^uhl iz Veloija ter Šmarski muzikanti. Plakate, ki vabijo na koncert, je tudi letos podaril Milan Lončarevič. Tisoč otroic in Tone Partljič Konjiška knjižnica je s programom, ki ga je pripravila ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, zadela v polno. Vponedeljek dopoldne se je potopisne predstave, bralnega maratona, predvsem pa pravljične ure z Mojco Cer-jak, udeležilo kar tisoč šolarjev. Tudi prva knjižna čajanka je, čeprav je napovedanega pesnika Ivana Minattija v zadnjem trenutku zamenjal pisatelj Tone Partljič, v celoti uspela. Več kot 60 bralk in bralcev je v svet komedije in politike priljubljeni avtor na duhovit in iskren način popeljal s pomočjo voditelja Jureta Levarta. Tako je postavil dober temelj za vse bodoče knjižne čajanke. Na prihodnji bo gost Andrej Ajdič s svojo avtobiografijo Izbrisan iz slovenske kulture. MBP Jure Uvart in Tone Partljič Z novim skladom do vitalne rasti Nezadržno se približuje konec leta, ki bi ga lahko označili tudi kot leto rekordnega povečanja števila slovenskih vzajemnih skladov. Tudi družba za upravljanje KD Investments d, o. o. je v letu 2006 okrepila svojo ponudbo s sedmimi novimi vzajemnimi skladi, ki zasledujejo investicijske priložnosti v perspektivnih panogah In regijah po vsem svetu. S panožnim skladom KD Vitalnost, delniški vzajemni sklad (v nadaljevanju KD Vitalnost), ki ga je pričela tržiti 14. novembra 2006, ponuja novo možnost sektorske razpršitve prihrankov vlagateljev. Sklad življenjske moči Prednost in hkrati unikatnost vzajemnega sklada KD Vitalnost je prav njegova naložbena usmeritev. Sklad bo investiral v delnice družb, katerih proizvodi in storitve neposredno ali posredno ohranjajo življenje, podaljšujejo življenjsko dobo in izboljšujejo kakovost življenja. Naložbe bodo sestavljale pretežno delnice družb, ki delujejo na področju zdravstva, preostanek pa bo razpršen med družbe, ki se ukvarjajo s ponudbo Izdelkov In storitev ožje in široke porabe po vsem svetu. Dobri obeti tudi v prihodnosti Upravljavec sklada KD Vitalnost bo skladno z naložbeno politiko sledil svetovnim demografskim In ekonomskim trendom, ki se odražajo v podaljševanju pričakovane življenjske dobe ljudi, v rasti dohodkov na prebivalca ob upočasnjevanju rasti števila prebivalstva ter v bliskovitem vzponu zasebne porabe in sprememb v njeni sestavi v državah v razvoju. Med glavnimi aduti panoge zdravstva najbolj izstopajo dolgoročno stabilen In ugoden položaj za vzdržno rast povpraševanja, potencial za doseganje nadpovprečnih rezultatov in manjša izpostavljenost cikličnim nihanjem gospodarstev. Prvi mesec enkratna ugodnost V prvem mesecu trženja vzajemnega sklada KD Vitalnost lahko vlagatelji izkoristijo enkratno ugodnost Za vsa vplačila, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada KD Vitalnost do 14. decembra 2006 do 7. ure zjutraj, družba za upravljanje KD Investments d. o. o. ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. iKD Vitalnost, MnKki vzi^MMi slM ^ SH^:.........-......... Ziu|i.iiJ., kttril., .1111 Pri Petru Vllfann se bode vriWiiie poletje urili učeuci iz OS Vuinili. ki sostpndaliimeAirVoiči. Vojničanom zvrhan koš zabave v soboto se je v OŠ Ljubeč-na končala dobrodelnaakdja podjedj Henkel Slovenija in lliš, vkateri so sodelovale košarkarske ekipe slovenskih osnovnih šol. Zmagala je ekipa iz Vojnika in si s tem prislužila enotedenski obisk košarkarske šole Petra Vilfana. Omenjeni podjetji sta konec avgusta osnovne šole povabili k sodelovanju v akciji, ki so jo poimenovali Zvrhan koš zabave. v okviru kreativnega natečaja so morale šole sestaviti tekmovalne košarkarske ekipe desetih učenk ali učencev ter za- nje poiskati čim bolj izvirno ime. Učenci so ob tem morali izdelati še grafični predlog grba. Posebna komisija je sredi oktobra izbrala deset finalistov, ki so se v soboto pomerili na posebnem turnirju. Zmago si je tako priigrala ekipa OŠ Voj-nik, ki se je poimenovala Air Vojči (Vojči je ime njihovega Šolskega duhca, op. p.j. Vse ostale ekipe, med finaliste se je uvrstila tudi ekipa OŠ Ob Dra-vinji iz Slovenskih Konjic, so poleg dresov in žog prejele tudi po dva košarkarska koša. RP Namesto na koncu, Vitanje na začetku Obnova cestnega odseka Nova Cerkev-Vitanj e j e v državnem proračunu predvidena v letih 2007 do 2010. V Vitanju imajo že od letošnje pomladi pripravljen projekt za rekonstrukcijo ceste skozi trg Vitanje do osnovne šole ter mostu pri graščini. V republiški direkciji za ceste so se zato odloČili, da bo ta del obnove na vrsti prihodnje leto, čeprav je bil predviden za zaključek obnove celotne trase. Vrednost naložbe v Vitanju je ocenjena na 145 milijonov tolarjev. Z deli bi naj začeli spomladi. MBP Korenine in krila V Kulturnem domu v &ečah bo v nedeljo ob 16. uil prireditev ob izidu knjige Korenine in krila, ki jo je napisala Zre-čanka Marika Kuzman Mihelčič. Na prireditvi bodo knjigo, ki na slikovit način opisuje Zreče in Zrečane, avtorid pomagali predstaviti dramska igralka Saša Miheltič, Zofija Klemen lüek, Martin Mrzdovnik, sopranistka Vida Mihelčič in baritonist Samo Ivačič. MBP Kdaj se bo selila pošta? Že ob gradnji novega trgovsko-poslovnega kompleksa v Vojniku je hilo rečeno, da se bo v nov objekt vselila tudi pošta. Ta se bo dejansko le nekaj metrov nižje preselila v prvih decembrskih dneh. Se vedno bo ob Celjski cesti, vendar na precej bolj varni lokaciji, kar so si želeli v vodstvu že dolgo časa. »Pri vojniški enoti smo imeli že smrtno žrtev, pred kratkim se je tovornjak zaletel v stavbo,« našteva Štefan Zidanšek, direktor celjske poslovne enote, »zato smo prav veseli, da se bomo teh prostorov končno rešili in jih vrnili stanovanjskemu skladu.« V teh dneh nove prostore ravno opremljajo, in če ne bo zamud pri dobavi opreme se bodo, najkasneje do 10. decembra, končno preselili. RP Razkritje slovenskih guiagov Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji Ob pojmu delovno taborišče navadno pomislimo na Stalinove gulage v Sibiriji, ne da bi se pri tem zavedali, da smo podobna taborišča po drugi svetovni vojni (do začetka petdesetih let) imeli tudi v Sloveniji. Eno taksnih je bilo tudi na Te-harjah. O tem obstajajo šte-vUni dokumenti in pričevanja, ki jih je dr. Milko Ml-kola zbral in objavil v svoji novi publikaciji. Prva delovna taborišča v Sloveniji so nastala že junija 1945, ustanovili pa so jih za obsojence, ki so jih sodišča obsodila na odvzem prostosti s prisilnim delom. Najprej so se imenovala kazenska taborišča, od začetka leta 1946 pa zavodi za prisilno delo. Taboriščem za prisilno delo so se leta 1949 pridružila še taborišča za poboljševalno delo in taborišča za družbeno koristno delo oziroma tako imenovane delovne skupine. Po mnenju dr. Mikole je ustanavljanje delovnih taborišč v prvi vrsti narekoval gospodarski interes: »Kajti že leta 1945 seje začela tako imenovana obnova ter nato leta 1947 petletka, v kateri naj bi zgradili večje objekte težke industrije (Litostroj, hidroelektrarne ...), za kar so potrebovali ogromno delovne sile. Država je do te (brezplačne, op. p,] delovne sile prišla tako, da so vo- jaška sodišča že leta 1945 množično obsojala tako imenovane narodne sovražnike na prisilno delo. Te ljudi so poslali v taborišča, ker v zaporih zanje ni bUo prostora. Leta 1949 so pristojnost pošiljanja ljudi na opravljanje poboljševalnega in družbeno koristnega dela dobili tudi upravni organi.« k boljšemu Eno takšnih povojnih delovnih taborišč, kjer je kazen prestajalo 1315 zapornikov, je bilo tudi na Teharjah. »Taborišče Teharje je bolj znano kot ,koocgi:^cijsko taborišče ža domobrance in pripadnike nemške manjšine ter predstavlja nekakšen simbol povojnega holokavsta. Zelo malo ljudi pa ve, da so po- tem, ko so bili domobranci in njihovi svojci tu pobiti, na Teharjah ustanovili kazensko taborišče za obsojence na prisilno delo. To taborišče je obstajalo do oktobra leta 1946, pri čemer se je taborišče januarja 1946 iz kazenskega taborišča preimenovalo v zavod za prisüno delo. Po ukinitvi taborišča so kaznjenci kazen prisilnega dela prestajali v kazensko poboljševalnih domovih,« navaja Mikola. V vseh povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji je kazen prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela prestajalo več kot 15 tisoč kaznjencev. Med obsojenci so bili tudi številni za delo nesposobni, saj so kazni izrekah tudi starejšim ljudem, bolnikom, nosečnicam, mladoletnikom in celo invalidom, O vseh delovnih taboriščih v Sloveniji se je ohranilo veliko arhivskih dokumentov, ki so nastali v zvezi z njihovim ustanavljanjem in upravljanjem. Milko Mikola je v svoji publikaciji objavil 80 faksimilov tovrstnih dokumentov. katerih izvirnike hrani Arhiv RS. Njim je dodano še 30 faksimilov pričevanj nekdanjih obsojencev na prisilno, poboljševalno in družbeno koristno delo, ki se nahajajo v gradivu vladne Komisije za izvrševanje zakona o popravi krivic, BOJANA AVGUŠTINČIČ V Rački Monologi vagine z odlomki monodrame Monologi vagine avtorice Eve Ensler, ki jih je interpretirala igralka Mojca Simonie, bo^ do v soboto ob 19.30 v celjski erotični galeriji Račka zaprli razstavo Pičke/Sisters Are Doing it for Themselves. Razstava je bUa na ugled od 25, septembra, ogledalo li jo je okoli petsto obiskovalcev. Napiedestal je po- stavljala vagino kot »izvir, mesto užitka, humorja in ustvarjalnosti - v razponu od estetske glorifikacije do skoraj terapevtskega ozaveščanja o čudovitih možnostih njene zavestne lastne uporabe«, kot je v spremnem besedUu napisala kustosinja razstave Ne-venka Šivavec. Monologi vagine so nastali leta 1996, delo pa je zasnovano na podla- gi dvesto intervjujev, ki jih je avtorica opravila z ženskami različnih starosti in socialnega porekla. Gre za skupek navidezno lahkotnih ženskih zgodb, v katerih ženske naštevajo imena oblačil, v katera bi oblekle svojo vagino. Munulugi vagine so puklon ženski spolnosti i vedanju o obstoju pa to tudi sti, ženstvenosti, ženski eksistenci v sodobnem svetu. Igralka Mojca Simonič je članica SNG Drama Maribor, v režiji Jureta Ivanušiča pa je Monologe vagine prvič predstavila na mariborskem odru leta 2002. BS Režija: Martin Campbell Igrajo: Daniel Craig, Eva Green. Mads Mikkelsen,Judi Deni^.Cate-rina Murlno. Jeffrey Wright, Giai carlo Giannlnl, Simon Abkarien Že V Planetu Tuši Mojca Simonič je odlomke iz dela Monologi vagine interpretirala tudi na Tartinijevem trgi S POLIC CELJSKE MOHOR JEVE DRUŽBE Almina vrnitevv Celje Alma Maximiiiana Karlin, po rodu Celjanka, je bila svetovna popotnica, poli-glotka, ljubiteljska etnolo-ginja, biologinja in še kaj. V rodno mesto se je Alma Karlin znova vrnila pred kratkim, s tremi knjigami namreč, ki jih bralci najdejo na policah celjske Mohorjeve družbe. Lepo darilo za praznične dni in prijetno branje tudi za sodobne ljubiteljeavanturističnih potovanj po svetu. Prva od treh knjig z naslovom Samotno potovanje sodi morda med njena najbolj znana dela. Gre za prvi del pisateljičinega popotnega dnevnika. Opisuje doživljanje sveta, ki ga je kot poznavalka jezikov želela tudi sama raziskati. Južna in severna Amerika, Japonska, Koreja, Kitajska, Fihpini, Avstralija so dežele, skozi katere se prebija popotnica in pisateljica. Pri pisanju se je zavestno odločila za oseben pristop, za poročanje o izkušnjah in težavah, s katerimi se mora spoprijeti ženska, ki potuje sama po tedaj še neraziskanem svetu. Doživeti svet je tretji del zapisov o študijskem potovanju okrog sveta, ki ga je ra- ziskovalka opravila v osmih letih, čeprav je sprva načrtovala, da naj bi trajalo le tri. Po nevarnostih na otokih Južnega morja j e prepotovala Indonezijo, Burmo, Slam, Indijo in se nazadnje skozi Suez vrnila domov v rodno Celje. Drobna Alma je bila telesno in duševno utrujena ter razočarana. Uspeh njenih v nemščini izdanih potopisnih in literarnih del in zanimanje za predavanja pa sta ji vendarle vrnila vero vase. Samosvoja Celjanka je imela izreden dar, da se je vživela v dušo posameznikov, ki jih je srečevala, hkrati pa dovolj bistro oko in spretno pero, da je znala svoja spoznanja o ljudstvih, med katerimi je bivala, o njih doživljanju sveta in čustvovanju, sporočati tudi v obliki pripovedi, zgodb. Takšni sta noveli, ki sta izšli v nemščini z naslovom O Joni san. V tretji knjigi Japonske novele jima dodani š« ' ' zgodbi z Japons Komplet treh knjig stane 12.000 sit, a je mogoče kupiti tudi vsako knjigo posebej: Samotna potovanja za 6.000 sit, Doživeti svet za 3.500 sit in Japonske novele za 4.800 sit. MP rajši Godalni pedagogi Slovenije v Celju Glasbena šola Celje bo jutri, v soboto, gostila 1. kongres oziroma srečanje Društva učiteljev godalnih instrumentov ESTA Slovenija. Celodnevni kongres se bo ob 10. uri začel z odprtjem razstave goslarjev, glasbenih založb in trgovin ter s kratko predstavitvijo sodelujočih. Pol ure zatem bo sledil občni zbor, ob 12. uri pa bodo predstavili nove učbenike, edicije in publikacije. Popoldne bo v znamenju okrogle mize o sodobnih izzivih godalne padagogike, kongres pa bo ob 18, uri sklenil koncert godalnega kvinteta (violinista Primož Novšak in Maja Savnik, violista Mile Kosi in Maja Rome ter violončelist Ciril Škerjanec). Zaigrali bodo Mozartov godalni kvintet št. 2 v C-dum. Društvo, katerega člani so godahii pedagogi na vseh ravneh glasbenega izobraževanja, od osnovne stopnje do akademske, trenutno šteje več kot 80 godalnih pedagogov iz vse Slovenije in se uspešno vključuje v evropsko zvezo ESTA. BA Tukaj - za super abonma Super abonma, kakor se imenuje novost v abonmajski ponudbi slovenskih gledališč, prihaja jutri, v soboto ob 19.30 uri v SLG Celje s komedijo Michaela FY'ayna, Tukaj (Here), ki je nastala v Mestnem ^edališču Ptuj kot prva slovenska uprizoritev. Hikaj je hudomušna zgodba, ki se ovije okoU mladega para, ki najame tesno stanovanje z eno sobo in eno sitno sosedo, lastnico tega stanovanja. Oba se tako ljubita, da sta eno. Vendar, ko pride do razporeditve pohištva v tem novem gnezdecu, naenkrat nimata več enakega mnenja in stvari se priäiejo odvijati in premikati včasih po njegovo in včasih po njeno, a nikoli v zadovoljstvo obeh. Velikokrat ju iz njune zagate reši pod njima stanujoča lasOiica, ki vedno znova nenajavljena prihiti motit idilo njunega nerazumevanja in jima z veseljem začne razlagati svoje dvome vnjuno uspešno skupno življenjsko pot. Vendar sedaj sta tuiQj in zakaj se ne bi iz t^ potrudila narediti najboljše. Smeh zagotavlja tudi i^aiska zasedba: Alenka Tetičko-vič, Dunja Zupanec in Aljoša Ternovšek. Komedijo je postavila na oder Ivana Djilas. Predstava bo za super abonma in za izven. MP Polka jim ni šla, so se je pa naučili Južnoafričani - Med predstavniki 59 držav sveta Po narodnozabavnem ansamblu Vagabundi, ki so bili na Kitajskem že najmanj sedemkrat, je pred tedni to uspelo tudi skupini petih deklet, združenih pod imenom Navihanke. Medtem ko Va-tujejo na Kitajskem la tradicional h»oktol ki jih prireja znana nemška pivovarna, pa so bile Navihanke povabljene na enega največjih mednarodnih festivalov ljudski pesmi na svetu. Manning international Folk Song Arts Festival, ki so se ga letos udeležile glasbene skupine iz kar 59 držav sveta. Navihanke, ki z vodjo Marjanom Hercogom delujejo že dobrih pet let in so v tem času izdale tri zgoščenke [Mora biti moj. Miši se bojim in Bandjo, flavta, saksofon], so bile edine predstavnice dvomi-lijonske Slovenije v šestmilijon-skem kitajskem mestu Nanning. Ob domačih igranjih, ki jih ne zmanjka, šoli in študiju so imele Navihanke v poletnih mesecih pa vse do odhoda, 28. oktobra, veliko dela s pripravami, da so lahko odpotovale na doslej za njih najdaljšo turnejo. Posebno doživetje je bilo že to, da so vse Navihanke, razen Mašellranjek, sploh prvič potovale z avionom. Poletele so z letališča v Münchnu, pristale pa na enem izmed letališč v Pekingu, ki je trikrat večje od nemškega letališča. Daleč proč od doma je bilo veliko lažje tudi zato, ker so jih na tej zanimivi turneji spremljali avstrijski menedžer, ki jim je ludi omogočil turnejo (Avstrijec sicer skrbi za kvintet Polka punce, ker pa so vse, razen ene, še mladoletne, je turneja z njimi odpadla in so vskočile Navihanke) ter dve Kitajki. Ena je zaposlena na kitajski ambasadi na Dunaju, druga pajepred-stavnica turistične agencije, Sonja Hercog je prvi stik z velikanko Kitajsko takole doživela; »Najprej smo si ogledale etnološki muzej, kjer so nam pokazali svoje tradicionalne instrumente, oblačila in navade. Nannir^ je glavno mesto v provinci Guanxi, ki je zelo pestra po etničnih skupinah. O tem smo se lahko prepričale na Akademiji za glasbo, ples in umemost, kjer so nam predstavili ljudske plese in pesmi nekaterih skupin. Sledila je otvoritev festivala, ki se ga je udeležilo več kot 40 tisoč ljudi. Glavni oder je bil dolg 150 metrov in globok 50 meffov, za njim pa je bila ogromna fontana. Z bližnjih blokov in stolpnic so plapolale barvne zavese, ki so pričarale imenitno vzdušje. Bilo je enostavno enkratno In nepozabno. Po vsem me- terimi so navezale prijazne stike. Največ pozornosti je bila deležna svetlolasa Jasmina Šmarčan, saj so vsa ostala dekleta temna, medtem ko so Mašo Uranjek zaradi njenega videza imeli kar za simpatično Kitajko. Sonja, Maša, Jasmina, Neža in Majda so v en glas kot najbolj ubran zborček pripovedovale: »Zelo smo bile presenečene nad odzivom poslušalcev. Vsi nastopi so bili spremljani z velikim navdušenjem, žvižganjem in ploskanjem. Obiskovalce smo nagovorile z nekaj kitajskimi besedami, za njih pa smo se tudi naučile njihovo ljudsko pesem, kar je sprožilo še poseben val navr dušenja- Z glasbeno skupino iz Južne Afrike smo ob navdušenem občinstvu skupaj peti in plesali na odru, skoraj vsak dan pa smo bili oboji gostje na njihovi glavni televiziji CCTV. Vsi so se hoteli z nami fotografirati, delile pa smo tudi podpise.« Izstopali sta harmonikarka Neža Petek 74iradi svoie velikosti, ker so vsi drugI majhm, m svetlolasa Jasmina. Navihanke so bUe enostavno drugačne in to je bilo do-mačmom všeč. Med mnoge prijetne dogodivščme gre šteti tudi učenje plesa polke, kar domačim niso dojeli, hitro pa so se je naučili predstavniki Atnke. Tanja namesto Neže Preden so ponovno sedle na avion, so se še popeljale po lepi kitajski pokrajini, polni čudovitih riževih pol), m0g0(^ nasadov bananovcev, mandarin in ananasa, si c^edflle drugi največji slap na svetu Dreiden ter se vozile ob meji Kitajska-Vietnam. V Pekingu so si ogledale mogočni Kitajski zid, cesarjevo palačo oz. Prepovedano mesto z 9999 sobami, mavzolej z mumifidranim Mao Zedongom, parlament in glavni trg Pekinga. To je bila zadnja skupna turneja simpatičnih Navihank, ki bodo po novem letu doživele prvo kadrovsko spremembo, kajti zapušča jih harmonikarka Neža. Vzrok za odhod ni v morebimih nesoglasjih, ampak v zahtevnosti šnidija, ki se ga ne da več usklajevati z mnogimi nastopi, snemanji, vajami in podobnim, kar sodi kidanju. Namesto simpatične Neže, ki je pred leti na Zlati harmoniki na Ljubečni dobila nagrado občinstva in majoliko naše medijske hiše, bo prišla prav tako odlična harmonikarka Tanja Čretiiik. Vztrajni Marjan Hercog napoveduje nove uspehe, morda pa tudi ponovitev nepozabnega obiska daljne Kitajske, kjer so Navihanke imenitno predstavljale in zastopale Slovenijo. Tudi z Av-senikovo popularno Golico! TONE VRABL stu so bili ob glavnem odru postavljeni še mnogi manjši odri in na vseh so se predstavljale skupine s po dvaj-setminutnim programom.« Svetlolaska in »Kitajkaif Navihanke so imele vsak dan po dva do tri nastope na razhčnih lokacijah v Nanningu. »To je büo zelo naporno, saj smo se od prizorišča do prizorišča vozili tudi po dve do tri ure,« je zanimivo turnejo pojasnjeval vodja Marjan Hercog. Doslej so Navihanke največ igrale po Sloveniji, v tujini pa so gostovale v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Na vsakem nastopu na Kitajskem so spoznale nove glasbene skupine, s ka- ig, kjar so imele Navihanke }3 nastepov. MOVIfEDNIl 17 Pogumne punce Obiskali smo gojenke Centra za varstvo in delo Golovec, ki živijo v domski skupnosti Majda, Frančiška, Lilija-□a in Tatjana so prijatelii-ce. So zmagovalke. Že dobrih osem mesecev živijo pretežno same v domski skupnosti, ki so jim jo ustvarili v stanovanju v soseski Novi trg v Celju. So varovanke Centra za varstvo in delo Golovec. So šivilje. Danes veliko bolj svobodne, veliko bolj samostojne kot kadarkoli prej. Srečne so. Zadovoljne. Kot vsi zmagovalci. Nikakršni poskusni zajčki niso. Iz veliko večjih bivalnih skupnosti, kjer so leta živele pod stalnim nadzorom, so prišle v prvo celjsko domsko skupnost. Nihče ni zares vedel, kako se bo obnesla. Bodo dekleta zmogla zaživeti skoraj čisto sama? Samostojno, le ob občasni pomoči in skrbnem strokovnem delu, ki ga z njimi ob vsem spoštovanju njihove samostojnosti, njihove volje in odločitev vodi »njihova« Mir-jana Šon? Priložnost se jim je ponudila, ko je celjski župan Bojan Šrot pred že skoraj desetimi meseci eno od stanovanj, ki jih ima pravico oddati vsako leto. odda] Centru za varstvo in delo Golovec. V najem so dobili 76 kvadratnih metrov veliko stanovanje v novi celjski soseski Novi trg. Skrbno so izbirali, kdo od 130 oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, za katere skrbijo v centru, je dovolj sposoben za skoraj popolnoma neodvisno življenje. Kdo je dovolj odgovoren. Komu se lahko zaupa ... Majda. Frančiška, Lilljana in Tatjana so bile izbranke. Zmagovalke. Po prvih Upajočih korakih v večjo samostojnost so vse bolj samozavestne. Odločne. Pogumne punce, ki se svoji bolezni navkljub vse bolj samostojno spopadajo z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi. Na obisku Povabile so me na obisk. Da jih ne bi predolgo iskal po bloku, me je že pred vhodom pričakala Tatjana. »Saj se spodobi, da obiskovalca pričakaš,« je njen prvi pozdrav. ko me pospremi v dvigalo in me popelje do vrat staoovanja. »Tu smo doma.« reče, ko se pozdravljam s sostanovalkami in zvedavo kukam po prostorih. Majhen hodnik, lično opremljena kuhinja in prostoma dnevna soba hkrati, kopalnica, dve spalnici, balkon. Novo, lepo in funkcionalno pohištvo, na stenah slike, gobelini, tapiserije in drobni dodatki, ki so jih izdelale same. V dnevni sobi velika sedežna garnitura. tele viifja. telefon, glasbeni stolp, v kotu računalnik, ob okro^i steklem mizi lični stoli in na njih pogumna, zgovorna dekleta ... Kako preživljajo dneve, sem zvedav. Majda pove, da se dobro znajdejo. Tista, ki se prva zbudi, poskrbi za zajtrk. Nato se zvrstijo v kopalnici in se pripravijo na delo. Potem pospravijo. »Do sedmih je vse >pošlihtano<. Potem pride po nas kombi in odpravimo se na delo,« pove Frančiška. Tri delajo v šiviljski delavnici na Ostrož-nem. Četrta. Tatjana, je bila tam do petka. V ponedeljek Je začela delati v Bau- »Tam že kar dolgo dela naš Zlatko. Zdaj nas je sedem opravilo preizkuse in izbrali so mene,« je ponosna Tatjana, ki se novega dela v novem okolju velike trgovine prav nič ne boji. »Zmogla bom.« je prepričana. Vse so izredno zadovoljne s skupnim življenjem in s svojim stanovanjem. Lüijana pove, da jo najbolj veseli, ker je miru pri njih več kot v bivalni enoti, kjer jih je bilo od 14 do 16. »Že ko si se zbudil, si zaslišal vpitje. Tu je drugače ...« je zadovoljna Majda. In kako so si razdelile delo, po vojaško? »Ne, ne ... sproti se dogovarjamo, kaj bo katera počela. Ena čisti, druga kuha, tretja pere, četrta pomiva ... In tako se zvrstimo pri domačih opravilih,« pove Lilijana. Da, tudi kuhajo si same -zajtrke in večerje. Kosijo še vedno v centru. In kaj si pripravljajo za pod zob? »Včeraj smo jedle paradižnikovo solato in zelenjavne ple-skavice. Kuhamo tudi testenine ...« Čakajo na kartice In kako nakupujejo hrano? Majda pravi, da jim živila zaenkrat še dostavljajo iz centra. »A menda bomo enkrat dobile tudi svoje kartice, da bomo z njimi lahko kupovale v trgovinah,« je že kar nekam nestrpna pred naslednjim korakom zgovorna Tatjana. Počutijo se zelo samostojno. Popoldneve preživljajo različno. »Šiht« se konča ob 13. uri. Doma so pribhžno ob dveh, potem počnejo najrazličnejše stvari. Rade gre- Skupaj v eni od spalnic (z leve) Frančiška, Ulijana, Mitjana, Majda in Tatjana. Frančiška je ponosna na svoj gobelin. do na sprehod, ki je dobro zdravilo tudi, ko pride do kakšne iskrice med njimi. A večino stvari počnejo skupaj. Zelo rade gredo na kakšno kulturno prireditev... Zaidejo tudi v kino ...In v kakšen nakupovalni center, kjer je življenjski utrip najmočnejši. Tudi same rade ustvarjajo. In ker so šivilje, nastajajo pod njihovimi prsti lepi gobelini, ki jih ponosno pokažejo. »Nenehno se učimo.« pravi Majda. »Nikoh prej nisem znala toliko kuhati, prati ... Veliko boljše je, če same poskrbimo zase. tudi če se kaj prismodi.« »Rade se družimo,« pove sicer bolj redkobesedna Frančiška. »Gremo na sprehode do Ostrožnega ali do Šmar-tinske^ jezera, tudi na kakšen obisk na Golovec«. Vesele so vsakega obiska. In kaj pravijo obiskovalci, običajno prijatelji iz centra? »Ko so videli, kje in kako živimo, je bilo na začetku tudi malo >fovšije<. A ne dolgo. Privoščijo nam in si tudi sami želijo, da bi kdaj dobili takšno priložnost,« pove Tatjana. Izredno lepo govorijo o Mirjam, ki z njimi preživlja del popoldnevov Zelo jih spodbuja, da hodijo na raz-hčne prireditve. Če so te pozno, gre tudi z njimi, drugače gredo same. »Le premalo je leh prireditev, več bi jih rade obiskale,« so enotne. »Mirjana mi je veliko pomagala že v bivalni enoti, zelo sem zadovoljna z njo,« pravi Majda. In ostale pritrjujejo, kako dobra je z njimi, koliko jih nauči- Kako se da pogovoriti z njo. »Zdaj sem na cilju, ki sem si ga vedno želela, srečna sem,« kar bruhne iz Tat- Kaj pa prepiri? V vsakem skupnem življenju pride do njih, tudi v idealni zakonski skupnosti. Kako ravnajo takrat? »Pride kdaj, ampakred-ko. Pa vse >pošlihtamo<, pogovorimo se,« pravi Majda. In Tatjana doda, da »mule ne kuhajo«. »Najbolje se je ohladiti na sprehodu.« »In kako je s fanti? Pridejo kaj naokoli?« sem nesramno radoveden. In prvič med pogovorom naletim na zadrego. »No, ja, kdaj pa kdaj pride kdo na kavo ... na obisk ...« Jih je kaj strah, ko hodijo naokoli same, brez varstva, brez budnih očes, ki so jih spremljala v prejšnjih letih? »Ne, ni nas strah, vendar pazimo, da ne hodimo okoli ponoči...« pove Lilijana. Tatjana pohvali tudi sosede. Srečujejo se z njimi in se prijazno pozdravljajo. Nihče jih ne gleda postrani. Rade gledajo tudi televizijo. »Kar tri imamo, tako da se nikoli ne spremo, kaj bomo gledale,« je vesela Franfiška. In računalnik? »Zaenkrat ga še bolj malo up(> rahljamo. Igramo kakšne igrice in karte,« se nasmeji Tatjana. »Zdaj ko bo zdma in bomo več notri, se ga bomo bolj lotile. Da se naučimo kaj napisati nanj...« Pravljica s srečnim koncem Mirjana nas je med pogovorom pustila same. Ni hotela posegati v pogovor. Pred slovesom se nam je pridružila. Se razgovorila. Povedala, kako v redu so dekleta in da je užitek poskrbeti zanje, Povedala, daje bila Majda n^ koč poročena. Da ima dva sina, ki jo tudi obiskujeta. Da imajo ostale tri svoje fante. Da so srečne, ker imajo toliko več samostojnosti. Da Frančiška, ko je prišla v njihov center, sploh ni govorila, zdaj se rada pogovarja. Da je to projekt za pogumne punce, a vendar na tankem robu, kjer vzporedno tečeta stroka, odgovornost z obeh strani in vsaj malo tudi tveganje. »Ko smo začeli, smo imeh nekaj časa zanje tudi nočno varstvo. Ugotovili smo, da ni več potrebno. In jaz se jim prav nič ne vsiljujem, nič jih ne >komandiram<. Če me potrebujejo, sem tu. Zanjih,« pravi Milj ana. In našteva njihove dosežke, voljo, odločenost... Veselje, ko sodelujejo v razUčnih krožkih, ko gredo na plesne vaje, ko se igrajo Male sive celice ... »Ves trud je poplačan, ko vidiš napredek. Ko doživiš, kako vse dobro vračajo zgolj z dobrim ...« Tatjana me ob odhodu znova pospremi do dvigala. »Pa pridite še kaj na obisk. Nenapovedano, Bomo poklepetali. Vedno vas bomo vesele.« Pridem, punce. Pogumne punce. BRANKO STAMEJČlC Majda in Frančiška v kuhinji 18 iRT NOVI r-»" letel 2&^fltniDaisuk8 Miyazaki. Marko Ostir in Matjaž Mlakar, spomladi še tekmeca, sta zdaj soigralca pii Gorenju. Vrnitev na kraj »zločina« Slovenska moška rokometna reprezentanca, sestavljena iz igralcev iz slovenske lige - pridružil se jim je Ivan Simonovič - je v sredo zaključila priprave v Velenju, dan prej pa odigrala prijateljsko tekmo z Japonsko. Čeprav vzhodnjaki še zdaleč niso efootüd, se strinjamo z oceno večine, da je bila predstava varovancev selektorja Kasima Kameni-ce sramotna. Žvižgi s tribun že na začetku drugega polčasa, poraz s 35:28, obramba kot na rekreaciji ... Poraz bi bil morebiti še višji, če se ne bi v 2. polčasu poškodoval izjemni dirigent in strelec gostov, le 175 cm visoki Daisuke Miya- zaki. Slovenija se je približala na 26:31, Miyazaki, ki je že igral v Španiji, zdaj pa je pri japonskem Osa-kiju, pa se je vrnil na parket. Do konca je sesul našo ekipo, ki bi ji težko rekli reprezentanca, ko manjkata tudi mojstra David Koražija in Mustafa Torlo. Svoj vpliv pa so imele tudi poškodbe. Po poškodbah Jureta Nat-ka (vneto rastišče pete in tetive) in Dragana Gajiča (natrgana nožna mišica) iz Celja Pivovarne Laško je ista usoda doletela še Konečnika in zmanjkalo je levičarjev. David Špiler je dosegel 6 golov, enega več pa Zoran Jovičič: »Seveda smo pričakovali več. Japonci so nas prese- netili. Prvič smo odigrali obrambo 6-0 in to slabo. Gostje so igrali zelo hitro in v 60 minutah se nismo uspeli temu prilagoditi.« Težko delo Čaka jutri na derbiju v dvorani Zlatorog sodnika Roberta Krašno in Toma Vodopivca, ki se vračata na kraj »zločina«. V prejšnji sezoni sta namreč oškodovda tako Celje Pivovarno Laško kot večkrat Gorenje. Tako Celjani kot Velenjča-ni ju ne bodo nikoli pozabili predvsem zaradi obračuna v Celju, Iger je Gold club uspel z neodločenim izidom iztržiti ligo prvakov. Tedaj seveda nista čudno delovala le sodnika in sledila je reakcija mož iz vodstva celjskega kluba še med tekmo. Z Nadcom in Gajičem ne bodo tvegali, če ne bo potrebno, kajti ključni tekmi sezone sledita takoj za tem (Flensburg). Torej bo v postavi AlekMn-dar Stojanovič, izmed tujcev j bi odpadel Špoljarič ali Sulič al bok, Desni zunanji napadalec Viort' nja Boštjan Kavaš pričakuje /..iiii mivo tekmo: »Nimamo kaj iz{ lahko pa dosti pridobimo. Zaigrau bomo torej neobremenjeno. Po zmagi v Slovenj Gradcu smo lažje zadihali, Sicer so Celjani absolutni favoriti.« Kaj pa odgovor na nehvaležno vprašanje: razlike med Waltheijem in Požunom? »Glede spremembe trenerja bo čas pokazal svoje. Büo je očitno, da prej nekatere stvari niso delovale. Novost je dobrodošla. Z njo smo pravzaprav veliko pridobili. Nekaj točk smo že zapravili, a se bomo vseeno skušali vrniti v Hgo prvakov!« Prva tekma osmine finala lige prvakov s Flensburgom bo v Zlatoro-gu 2. decembra. Vstopnice bodo začeli prodajati v ponedeljek. DEAN SUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Zapustil nas je Biho Boris Pajič (1963-2006) Vsestranski branilec Boris Pajičje na sedmih svetovr Gorenjski hokejist Boris Pajič je v Celju nažalost odigral le dve sezoni, a je v njiju zapustil neizbrisen pečal. V mesto ob Savinji se je preselil leta 1993 in bil del moštva, ki je pretilo, da Jesenicam in Olim-piji prevzame primat. Tnbuna v Mestnem parku je bila na derbijih nabito polna, mojstri - vodil jih je zdaj sloviä Vladimir Krikunov - Rok Rojšek, Tomaž Vnuk, Mihail Šubi-nov, Sergej Povečerovski, Andrej Lu-Ijin, Nace Filipovič, Klemen Kel-gar. Laka Simčič, Bojan Zaje, Franc Grabler in seveda tudi Biho, kot so klicali Pajiča, so uprizarjali show time. Še z nekaj dDrnačini, Miranom Straškom, Bojanom Bemja-kom, Dušanom Bulatovičem, Alešem Ostrožnikom, Robertom Zole-kom, Andrejem Kolarjem, Draganom Mrdženovičem, Jbmažem Je-ramom ... Reprezentančni branilec se je po dveh letih igranja za celjski klub htt prišlek ob finančnem zlomu kluba in nekajletnem i v. V dresu Jugoslavije je zadel skupno keja »živciral« bolj kot prenekateri šestkrat in za Slovenija dvakrat, domačin. Pa ne zato, ker je ostal brez m nekajplač. Teh so mu. bili dolžm precej v prejšnjih klubih. Koje bil dobre volje in je pogovor nanesel na dolgove. je vzel listič papirja in nanj napisal, za koliko tisoč nemških mark je bil prikrajšan v bivših sredinah. Bil je pač pravi borec. Vsakdanji treningi na hladu so mu zapusüli značilno pokašljevanje, ki spremlja mnogo predstavnikov zimskih športov. Bil je brez dlake na jeziku, neposreden, iskriv, a je spet znal najti toplo besedo, ko je bilo treba. Neomajno seje s pešdco somišljenikov v prvih mesecih leta 1995 boril za rusko šesterico, da bi lahko sploh preživela, potem pa za njihove avianske karie. Hrabro je pokazal na krivce za kaotični položaj. Kasneje je nekaj časa vadil mlade celjske hokejiste. Leta 1986 je Boris z dvema letoma starejšim bratom, Murajico zapustil Jesenice in prestopil k OUm-piji, za zagrebški Medveščak je zai-ginl leta 1989, na kratko seje zadržal pri Bledu. Že s 16 leti je nastopil v dresa mladinske jugosbvanske reprezentance na SP skupine B v Romuniji. ki je presenetila s 3. mestom. S članskima reprezentancama Jugoslavije in Slovenije je zbral 80 nastopov. Njegova tehnika s palico je bila odlična, slovel je po pregleda nad igro. Med bivanjem v Celja je Pajo, kije bil njegov naslednji vzdevek, spoznal Snežano Vignjevič, se z njo porodi. njum hü Iza je zdaj stara osem let. Ostal je v Celju... Srečno družinsko življenje je kot strela z jasnega prekinila izjemno zahrbtna bolezen, ki je silaka strla v mesecu dni. Pogreb Borisa Pajiča, ki je junija dopolnil 43 let, bo danes ob 15. uri na celjskem pokopahšču. DEAN ŠUSTER KOŠARKA 1.ASL 7. krog: Elektra - Slovan 54:55 (10:9, 25:16, 46:42); Nedeljkovič 43, Ručigaj 11, Jeršin, Mihalič 9, Pojatina 5, Dobovičnik 4, Vidovič 3; Jevdžič 15, Nikolič 14. Vrstni red; Helios 14, Slovan 12, Zlatorog, Krka 11, Loka kava, Alpos Šentjur 10, Elektra, Zagorje 9, Koper 8, Kraški zidar. Postojnska jama 7, Triglav 6. Pokal Slovenije 4. krog, povrame tekme: Lüija - Alpos Šentjur 74:79 (22:16, 46:28, 65:57), Krka - Hopsi Polzela 100:79 (28:14, 54:42, 80:60), Rogla Zreče -ZZoforog91:109 (19:34,46:59,66:83). % ŠPORTNI ^ KOLEDAR SOBOTA. 25.11. ROKOMET 1. SL - moški. 10. krog: Gelje Pivovarna Lagko - Gorenje (19). ''"^&MIND POD KOŠI Sobota, 25.11. Liga UPC Telemach, 7. krog, Alpos Šentjur - Triglav, Koper - Zlatorog (obe 19). 1. B SL, 7. krog, Radenci: Radenska - Konjice (17.30), Hrastnik -Hopsi (18), Zreče: Rogla - Bežigrad (19), Črnomelj: Kolpa - Celjski KK (20). 2. SL - vzhod, 7, krog; Rogaška Slatina: Rogaška - Ruše, Ljubljana: Slovan mladi - Prebold (obe 18), Medvode: Tinex - Terme Olimia (19), Ljubljana: Ježica - Nazarje (20.15). Uga NLB (ženske), 9. krog, Merkur Celje - CSKA Sofija (20). 1. SKL (ženske), 7. krog, Postojna; Neso Lhke - Konjice Sp. Ribič (16), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Kranjska Gora (20). Liga Brglez.com, 2. krog: Fi-rax.si - Pivovarna Laško veterani (8.00), Brglez.com - Pizzeria 902 (9.15), Celje - ŠK Žalec (10.30), Odgovor - Restavracija Sajovic (11.45), Kairmoseštvo Vogrinec -GG Steklarstvo (13). IMA KRATKO S Kladivarjem proti Pekingu Celje; Dobitnica bronaste olimpijske medalje v teku na 800 metrov in evropska prvakinja na prostem in v dvorani Jolanda Ceplak je ob preselitvi iz Velenja v Celje ustanovila Atletski klub Čepiak. Pred kratkim pa je sprejela vabilo enega najuspešnejših slovenskih kolektivov doslej. Atletskega društva Kladivar Cetis Celje in prestopila v njegove vrste, kar je uradno obelodanila včeraj. Drameljčani in Itflontažerke Celje; Končano je odbojkarsko tekmovanje pod okriljem Športne zveze Celje. Pri moških so prva tri mesta osvojili OK Dramlje • Smuk, OK Radeče in Gerard Banka Celje, pri ženskah pa Montaža Košir, OK Dramlje in Območna obrtna zbornica Celje. DŠ Novi i i: 19 Laščani na morje Tudi ta košarkarski konec tedna bo zanimiv, ljubitelji košarke na Celjskem pa bodo imeli priložnost gledati prvo ligo v Šentjurju. Elektra je namreč že v sredo gostila Slovana in izgubila le za točko, potem ko je zapravila kar 15 točk naskoka iz 26. minute. . Pazljivo v Kopru Laščani po zmagah v dveh lokalnih derbijih gostujejo pri zelo nepredvidljivi ekipi Kopra. Primorci so namreč slabo začeli sezono, a tudi že nekajkrat presenetili, ključno vlogo pa igra direktor Vlado Nachbar, oče predsednika kluba Bošt- jai , še \ igralca pri NBA. Njegova beseda je prva in zadnja, zelo jo upošteva trener Mihaj-lo Poček, ki je imel na začetku zelo zanimivo ekipo, a so v Kopru (Nachbar) nekatere igralce že odslovili, Zato morajo biti Laščani pazljivi, da ne pride do nepričakovanega spodrsljaja. Zlatorog namreč še ni v optimalni formi (za to je časa še dovolj), a kljub temu zmaguje in prav bi bilo, da bo tako tudi na Obali. Po imenih je namreč bistveno močnejši, a ta brez želje in borbe ne pomenijo veliko. Tega se zaveda tudi trener Zoran Martič, ki je ves teden skrbno pripravljal taktiko za šesto zmago. Morajo zmagati Po porazu v Laškem je razočarani trener Alposa Finalni turnir slovenskega pokala z udeležbo osme-ricebood 8. do 11. februa^ ja na Kodeljevem, nanj pa je neposredno poleg še treh moštev uvrščena šoštanj-ska Elektra. V zadnjem krogu predtekmovanja sta med osmerico Zlatorog, ki je dvakrat premagal Regio, in Alpos Šentjur po dveh zmagah z Utijo. Laščani bodo 6. in 12. decembra igrali s Krko in Šentjurčani z Zagorjem. (DŠ) Damjan Novakovič dejal, da morajo nastop v ligi za prvaka iskati proti slabšim ali enakovrednim klubom, In eden takih je tudi Triglav iz Kranja, povratnik v prvo državno ligo, ki mu ne cvetijo rožice. Še edini je brez zmage. A v Kranju iz tedna v teden krepijo ekipo in vprašanje je, če ne bo kakšen igralec podpisal tudi v tem tednu pred gostovanjem v Šentjurju. A temu v Al-posu ne dajejo prevelikega značaja, saj se zavedajo, da poraz oziroma spodrsljaj ni dovoljen. Moštvo Alposa je nedvomno kakovostnejše, vprašanje je le, koliko so se igralci že izčrpali v tem napornem tednu (v sredo so igrali še pokalno tekmo), kajti to bo tretje težko srečanje v osmih dneh, česar večina igralcev le ni vajena. A Novakovič ve, kako pripraviti ekipo, kako rotirati igralce, da bodo dovolj sveži tudi za Triglav, ki bi moral ob podpori gledalcev pasti v Hruševcu. JANEZ TERBOVC Prihaja jesenski prvaic Še tretjič z Domžalami - Po porazu in remiju zmaga? Nogometaši CMC Publi-kuma pred zadnjim krogom jesenskega dela DP prvenstva na osmem mestu za vodilnimi Domžalami zaostajajo za 24 točk. Četudi jim jih uspe premagati, slednjim naslov jesenskega prvaka ne uide, Celjani pa si tudi z zmago položaja na lestvici ne bi bistveno spremenili. Moštvo Janija Žihdka Še vedno precej niha, v dosedanjih 19 odigranih krogih je zbralo štiri zmage, sedem remijev in osem porazov. Celjani so v 2. krogu na domačem štadionu proti varovancem Slaviše Stojanoviča klonili s 3:1, v 11. krogu pa so se na gostovanju ob Kamniški Bistrici razšli brez zadetkov. Jutri Žilnik zaradi kartonov ne bo mogel računati na kapetana Marka Križnika, obolelega Dejana Rusiča, zaradi smrti v dru- žini pa je vprašljiv tudi nastop Saše Bakariča. »Z izjemo 20 minut doma, smo se na obeh srečanjih z Domžalami enakovredno kosali, podobno pričakujem tudi jutri. Čeprav smo proti Gorici visoko izgubili, smo vseh 90 minut in tudi v sodnikovem podaljšku i^ali napadalno, na gol streljali šestnajstkrat, tako kot oni, s tem, da so bi-Ü oni bolj konkretni. Nismo pa bili v podrejenem položaju. Seveda smo pričakovali zmago, nadejamo se je tuoi proti Domžalam, zadnje tekme smo dobro odigrali, motivacija je veUka in ta bo poleg razpoloženih igralcev tuci i odločala o zmagovalcu. Trd no sem prepričan, da bomo uspeli iztržiti pozitiven rezultat,« se je pred srečanjem razgovoru celjski trener, ki meni. da njihovo mesto na lestvici ni realno in da so enakovredni večini tekmecev. Seveda so polni optimizma tudi v domžalskem moštvu, v katerem bo z enakim razlogom kot Križnik manjkal Zoran Zeljkovič, zaradi poškodbe pa sta vprašljiva Marko Lunder in Sinila Jankovič. Jutri naj bi v Celje svoje ljubljence prišlo podpirat okoli sto domžalskih navijačev, od tega 70 Ravbarjev, Kaj pa Celjski grofje? .lASMlNA /OHAR GOLI PETEK. 24.11. 1. SI.MN, kroc: Mari-"olmin: Puntar - Dobovec (obe 19). SOBOTA. 25.11. 1. SL, 20. krog: CMC Publikum - Domžale (16). - St.92-24.1 OSEBNO Za ifse je »krivafc Polona Ttežko ga je spregledati: 187 cm visok, postaven temnopolt fant z bisemobelimi zobmi, očarljivim nasmehom, uglajen in s smislom za nevsiljiv, zdrav humor. Najpogosteje ga lahko srečate v Šentjurju in na košarkarskih tekmah, kjer se šentjursko moštvo Alposa uspešno vzpenja proti vrhu lestvice v ligi ÜPC Ifelemach. Govorimo o 24-letnem košarkarju Jimmieju Lee-ju Huntu, ki je v Slovenijo in Šentjur prišel pred dvema letoma - naravnost iz ZDA. V kratkem času je Jimmie kot organizator igre postal prepoznaven in priljubljen med slovenskimi ljubitelji košarke. Klubsko košarko je začel igrati že kot sedemletni f^tič, njegov prvi trener in vzornik je bil njegov oče, nekdanji uspešni ameriški košarkar. Do prihoda v Slovenijo je pridno Študiral in do-študiral in igral v univerzitetnem moštvu Franklin Pierce Athletics College, kjer je bü po dosežkih na tekmah vodilni igralec. S slovito ekipo Harlem Globetrotters, ki gostuje po vsem svetu in ki je znana po značilnem komedi-jantskem slogu, je videl domala vse dele sveta. Gre seveda za izvrstne ameriške košarkarje in komedijantstvo v najbolj žlahtnem pomenu zabavništva. Avgusta predlani je prispel v Slovenijo in kmalu zatem s KK Alpos Šentjur podpisal pogodbo, ki se mu zdaj izteka, Je torej Američan na začasnem delu v Šentjurju. kjer živi in trenira. Kje ste se rodili, kje živeU do prihoda k nam? Rodi! sem se v New Yorku, živel v Jack-sonviDeu blizu Atlante, moja družina pa je zdaj na Floridi. Kakšna je vaša družina? Oče je upokojen mornariški časnik, v mornarici je delal dvajset let, medtem ko ima mama butik, kjer prodaja ekskiuzivne torbice za dame. Imam dve sestri, starejša je stara enaindvajset in mlajša, ki je še šolarka, štirinajst. V naši družini smo vsi zelo povezani, zato jih zelo pogrešam in se z njimi kar veliko pogovarjam po telefonu. In zdaj k vprašanju, ki gotovo najbolj zanima slovenske privržence košarke: zakaj ste odšli iz Amerike, kjer ste bili zelo obetaven košarkar, in se preselili v Slovenijo in - še bolj nenavadno - v Šentjur? Ja, to je res neobičajna zgodba. Ko sem še igral pri prejšnjem klubu, smo gostovali tudi v Ljubljani, igrali smo prijateljsko tekmo z Olimpijo, Po tekmi sem naključno srečal Celjanko Polono, se z njo pogovarjal, nato sva ostala v stiku in enkrat sem ji med telefonskim pogovorom omenil, da v Ameriki ne želim več i^ati, da bi rad šel kam drugam. Polona si je to zapomnila, in ker je prijateljica mojega zdajšnjega trenerja Damjana Novakoviča, sem dobil povabilo iz Šentjurja iazdaj sem tu. Razlika med prejšnjim in zdajšnjim življenjem je očitna, kajne? Tli je vse tako majhno, tiho, a tukaj živijo zelo dobri ljudje, ki so me lepo sprejeli, prijatelje imam tudi izven košarke. Moja pogodba z Alposom se počasi izteka, zato upam, da bom na prihodnjih tekmah dobro igral in dobil kakšno ponudbo od drugod. Bi bila Olimpija dovolj dobra ponudba? Seveda bi rad šel k Olimpiji. a tudi o drugih evropskih državah razmišljam, na primer o Španiji, Nemčiji. Angliji. In si tudi na takšen način zagotovili vstopnico za vrnitev v ZDA in predvsem za vstop v ligo NBA, ki je sen vsakega ambicioznega in nadarjenega košarkarja? Težko bo. toda rad bi igral v NBA. Katerega od zdajšnje generacije košarkarjev najbolj cenite? Zame je trenutno najboljši igralec Tracy McGrady, ki igra pri Houston Rockets. In košarkarja vseh časov? >irember2006 - Magic Johnsona. jasno, on je bil in bo moj idol za vedno. Ste po življenjskih načelih bliže republikancem ali demokratom? S politiko se nisem nikoli resneje ukvarjal, a mislim, da je v živijenju težko biti ali samo demokrat ali samo republikanec. Kje je vaša ljubljena oseba: tu v Sloveniji ali ste jo pustÜi čakad v Ameriki? Če mislite na žensko, ljubico, ženo ali partnerko, moram povedati, da je nimam ne tu in ne v Ameriki. In Polona? Polona je moja zelo dobra in draga prijateljica. Vaš tukajšnji najboljši prijatelj, soigralec? Dva sta, Mario Novak in Elvis Kadič, Kaj počnete v prostem času? V Šentjurju imam prijatelja glasbenika, pevca, ki me je ob neld priložnosti povabU, naj delam z njim v njegovem studiu. Gre za Gregorja Bezenška, ki ga kot pevca lahko poslušajo tudi na ameriških radijskih postajah. No, jaz zdaj z njim sodelujem, prijateljujem in repam, čeprav nisem kdove kako dober pevec. Repanje imam preprosto rad. Kako čutite Slovenijo? Slovenija je zelo lepa in vama država, brez strahu in težav greš kamorkoli in kadarkoli, še posebej to velja za Šentjur, kjer so me ljudje zelo lepo sprejeli, sicer pa povsod po Sloveniji srečujem same prijazne ljudi. Vse je tako drugače kot v Ameriki. Gotovo se ozirate tudi po Slovenkah. Kakšne se vam zdijo? Zelo, zelo lepe so. Vaša idealna ženska, ženska vaših sanj, morda kakšen konkreten primerek ženske, ki je po vašem okusu najlepša in sploh naj? O idealu bi težko govoril, povsod srečujem lepe, privlačne ženske, vsaka je po nečem lepa. Če bi se že moral odločiti za konkreten, živ primerek idealne ženske lepote, bi to bUa filmska zvezda Halle Berry, Katero jed imate najraje na krožniku? Ribje jedi, morsko hrano nasploh. Vaša barva? Modra. AU kdaj jočete? Nimam razlogov za jok. Hvala, Jimmie, prijetno se je bilo pogovarjati z vami. Me veselil (v kristalno čisti slovenščini, op, p) Veliko sreče in uspehov vam želim in na svidenje. Na svidenje - lepo se imejte, (spet lepo po slovensko, Jimmie se hitro uči, op. p) MARJELA AGREŽ m 20 lONIKA Tudi vi poslušate policiste? Preko zveze skupaj na terenu - Že prihodnje leto digitalni sistem Ste tudi vi med tistimi, ki vam čas zapolnjujejo UKV-postaje? Ste zato bolje informirani in še pred sosedovo ženo izveste, da je njen mož udeležen v prometni nesreči, pri čemer preizkus alkoholiziranosti pravi, da je vozil pijan? Ste na tekočem z delom policistov na terenu ter s kom in s čim imajo opravka, ker poslušate njihove pogovore? Da ste povsod tam, kjer so tudi oni, a ni treba, da ste kaznovani. Pri tem naj bi vam počasi odklenkalo, saj, kot poudarjajo v policiji, njihovih pogovorov kmalu ne bo več mogoče slišati. Policija za komuniciranje uporablja analogni radijski sistem, ki je po besedah Božidar Pezdevška, vodje Operativno komunikacijskega centra »resda nekoliko zastarel«. »Poslušanje pogovorov v tem sistemu je mogoče in se zavedamo, da je prisotno,« priznava. Pri tem dodaja, da pogovori med policisti po radijskih postajah ne potekajo odprto. Ti se odvijajo po ločno določenih pravilih, in sicer »ob uporabi določenih kUciiih znakov, uporabi oddaje statusov v obliki tonske kode, ki jo lahko registrira samo Operativno komunikacijski center na monitorju in ob uporabi po-govornika, ki je osnova za sporazumevanje po radijskih zvezah,« razlaga Pez-devšek. Več o samem pogo-vomiku Pezdevšek ni mogel govoriti, saj so v njem podatki. ki imajo oznako tajnosti stopnje interno. »Vdor je zaznan« Vsaka komunikacija se, kot pojasnjuje Pezdevšek, beleži tudi v sistemu imenovanem Rakus. Vsaka radijska postaja ima svojo identifikacijsko številko, ki se ob oddaji signala izpiše v omenjenem sistemu. »Operater v Operativno ko- munikacijskem centru tako točno ve, katera policijska patrulja želi od njega določene podatke, zato je lažnega klicatelja in njegove navedbe mogoče hitro odkriti in kaznovaü.« Vsak vdor v policijski radijski sistem je zaznan in operaterja na to tudi opozori. Pa se Pezdevšek ob tem, da se njihovo delo in predvsem po- sredovanje osebnih podatkov, kot so ime in priimek ter datum in letnica rojstva, kmalu ne bo več moglo spremljati, veseli. Tovrstnega »legalnega« pridobivanja informacij in osebnih podatkov, kjer lahko prihaja tudi do zlorab, ne želi ko-menrirati. Pravi le, da ob uvedbi digitalnega radijskega sistema to ne bo več možno, saj bodo signali kodi- Drag sistem Na Generalni policijski upravi v Ljubljani odgovarjajo, da nepooblaščene osebe ne smejo oddajati na frekvencah policije, ker so te rezervirane za njeno uporabo. Ce kdo želi uporabljati tudi radijske naprave z oddajniki, mora imeti ustrezno radijsko dovoljenje ali mora oddajati le v frekvenčnih pasovih, ki so »odprti« in rezervirani za določen namen, kot so na primer CB-posta-je, brezžični LAN in postaje kratkega dosega. Je pa uporaba radijskih frekvenc sicer v pristojnosti Agencije RS za pošto in elektronske komunikacije. Ta je tudi vzpostavila ustrezno inšpekcijsko in nadzorno službo, ki skrbi za področje pravilne uporabe radijskih frekvenc. Podatki, kot so ime, priimek ter datum rojstva, sodijo med varovane podatke. Policisti pa te uporabljajo le za opravljanje z zakonom določenih nalog in skladno z navodili. Z vsebino varovanih podatkov tudi ne smejo seznaniti drugih oseb, pojasnjujejo na centru za zaščito podatkov. Komunikacija, ki pojgka med pohcisti, je zato izpostavljena določenemu var- nostnemu tveganju, saj ji lahko sledijo zunanji oziroma neavtorizirani uporabniki. Imajo pa policisti navodila, da v metisebojni komunikaciji preko UKV-postaj dosledno uporabljajo tako imenovane pogovor-nike. Tako na primer za posamezne vrste kaznivih dejanj, lokacije in ukrepe uporabljajo za to določene šifre za posamezne črke in besede. Seveda pa v primerih, ko je ogroženo življenje neke osebe ali gre za drugo nujno situacijo, ni časa za šifrirano črkovanje imena in priimka osebe. Njeno vlogo v postopku pa vedno opredelijo s šiframi, zato ni moč ugotoviti, za kakšno vrsto situacije gre. Tisti, ki poslušajo pogovorom policistov, na podlagi slišanega imena in priimka, kot še pravijo na centru, ne morejo povsem določiti, za koga gre, saj je v naši državi veliko enakih imen in priimkov. Zakaj uvajanje digitalnega sistema šele zdaj in ali so za to krivi res preveliki stroški, povezani s tem, pa na policiji temu pri-trjtijejo, kar je obenem tudi razlog za počasnejšo izgradnjo. Večino nalog glede izgradnje opravijo namreč z lastno tehnično službo in na ta način prihranijo več denarja. Na celjski policijski upravi del uporabnikov že uporablja digitalni radijski sistem Tetra. Gre predvsem za posebne skupine, katerih operativno delo je porhembnejše. Za večji del ostalih uporabnikov celjske policije pa načrtujejo uporabo prihodnje le- MATEJA JAZBEC .0.113 Barvnih icovin ni dolgo vozil V noči s srede na četrtek so spet büi na delu tatovi za barvne kovine. Vlomili so v ograjen prostor podjetja na Delavski ulici v Celju, od koder so odpeljali večjo količino aluminijastih profilov- Vendar jim tokrat sreča ni bila naklonjena, saj so celjski policisti prevoznika, 26-letnega Celjana, kmalu izsledili in ustavili. Ukradeno so mu zasegli in zanj odredili pridržanje. Razjasnite nesreči! Na Cesti na Dobrovo se je včeraj zgodilaprometna nesreča, v kateri je büa ena oseba huje telesno poškodovana, udeleženec nesreče pa je kraj zapustil. Kolesar je zaradi tiude telesne poškodbe iskal pomoč v celjski bolnišnici, kjer je ostal na zdravljenju. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče polidsti prosijo oSvid-ce nesreče in neznane^ voznika osebnega avtomobila Opel Astra, da se zglasijo na najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na tel št. 113. V noči s srede na četrtekpaje nekdo na Slomškovi ulici v Slovenskih Konjicah ukradel osebni avto-mobU VW Passat, kovinsko sive barve, reg. štev CE V446S, vreden več kot 3 milijone tolarjev Vse, ki bi karkoli vedeli o tem, policisti naprošajo, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo na 113 ali anonimni telefon policije 0801200. Kdo Sta zamasidranca? Včeraj nekaj pred 9. luo sta zamaskirana neznanca na območju Radeč nasilno vstopüa v stanovanje 35-letne stanovalke, jo zbila po tleh ter jo z neznanim predmetom lahko telesno poškodovala. Ob klicih na pomoč in intervenciji soseda sta neznanca s kraja pobegnila. Policisti intenzivno zbirajo obvestila glede identitete pobeglih osumljencev. Alkohol je bil povod za umor tekočino V noä na torek je neznani storilec vlomil v trgovino v Celju, iz katere je odtujil menjalni denar in nato še z neznano čmo tekočino polil več oblačil, računalnik in blagajno ter stene in tla. Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 6 milijonov tolarjev. V torek pa so eni izmed predrznežev vlomili v zapuščen objekt v Šoštanju, kjer so hoteli odtujiti električni kabel, vendar jih je pri tem zalotil lastnik in pregrial. Ljubitelji tuje lastnine so biU neuspešni tudi v primeru vloma v kiosk na Vodnikovi v Celju, saj jim v noU'anjost ni uspelo priti. MJ Na Okrožnem sodišču v Celju se je v sredo nadaljevalo sojenje Borutu Vren-čnrju, ki je obtožen umora svojega očeta v Skalah pri Velenju. Obtožnica «a hromem, daje svojega očel.i do smrti zabodel v bistveno zmanjšani prištevnosii. Da jebil Vrenčurvčasu d<>;;ud-ka bistveno zmanjšmo pi i-števen, je potrdil tudi sodni izvedenec psihiatiiCnr stroke dr. Gorazd \. Mi ov-Ije, ki je še dejal, da jii i \'i on-čurju zagotovo n«- gic /n psihotično motnjo o/iroin.i duševno bolezen. Pri Vrenčurju naj bi šlo za osebnostno motnjo, ki se je, kot je dejal klirtični psiholog dr. Tone Pačnik, razvila predvsem zaradi razmer, v katerih je Vrenčur odraščal in živel. Samega dogodka, torej usodnih trenutkov, ko je zaradi vbodov z nožem izkrvavel njegov oče. se Vrenčur ne spominja. Kot je povedal psihiater Mrevlje, ni spominski izpad nič nenavadnega, saj je zelo dober zaščitni mehanizem. Kot je dejal Mrevlje, se je Vrenčur očitno zavedel, kaj je storil, in ker je bilo to tako hudo, se danes tega pač ne želi spomniti, Poleg tega je Vrenčur tudi dosti pil in prav opitost je bila - Št. 92-24. Borut Vrenčur v sodni dvorani sprožilec umora. Mrevlje je dejal, da če Vrenčur ne bi bil pijan, do vsega tega ne bi prišlo. Kljub temu Mrevlje ni predvidel obveznega zdravljenja alkoholizma, saj, kot je dejal, si mora najprej to želeti Vrenčur sam. Ta pa je do danes zdravljenje alkoho-nowembw 2006 - lizma zavrnil že dvakrat. Vrenčur je alkohol začel uživati že zelo mlad, pri 14 letih, in poskušal tudi druge opojne substance, ki jih je kasneje opustil. Kot omenjeno, je Mrevlje dejal, da pri Vrenčurju zagotovo ne gre za psihotično motnjo, torej za duševno bolezen, ampak za osebnostno motnjo. Da to drži, so ugotovili tudi v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, kjer se je Vrenčur že zdravil. Le enkrat, leta 2003, je imel znake psihoze, ko je imel tudi blodnje. Trajale so le dva dni, kar pomeni, da je šlo, tako Mrevlje, 7a začasno psihotično motnjo, ki je nastopila po zastrupitvi z ekstazi-jem, Vrenčur se zagovarja, da se je spremenil, odkar je dobil dva huda udarca v glavo, prvega pred tremi leti in enega lani. Tudi zaradi poškodb glave bi namreč lahko prišlo do kakšnih duševnih bolezni. In Vrenčtu, odkar je v priporu, pravi, da sliši glasove, ki mu govorijo, kaj naj naredi, tako da trenutno jemlje zdravila. Mrevlje je kljub temu dejal, da Vrenčur s svojim pričevanjem o glasovih ni bil v toliki meri prepričljiv, da bi lahko sklepali, da gre za psihotično motnjo- Da bodo z gotovostjo izključili duševno bolezen, bodo Vrenčurju slikali še glavo in če bodo videne kakšne anomalije, bo psihiater Vrenčurja še enkrat pregledal. Sojenje se bo nadaljevalo 20, decembra. SO Foto: SHERPA ■ '»»k 21 Ure(itiaTOOlij»ljaiasiM))nIcwpaw<«p(Bi(>)i»slcl»iu :s,ufediužJixlptsan»iB«peaKte» s cetot-ttön imenoBi, naslovom ter s Mefomfeo .številk» »tojja, »akatero)4hlvDia«em»oBjegBvonta(ilelo Vem» od kodsT'ie.donB; Zima bo vroča v Ratanski vasi V Novem tedniku 17. 11. 2006 avtorica članka, Špela Oset, ^ede aktivnosti občine v zvezi z ukinitvijo delovanja kotlovnice v Ratanski vasi posplošeno navaja nekaj dejstev, ki ne povzemajo dejanskega stanja oz. aktivnosti Občine Rogaška Slatina, povezane z reševanjem problema prehoda na l^no ogrevanje. Kljub dejstvu, da smo iz občinske uprave že mnogokrat dajali pisne odgovore na pisanje v medijih, želim ponovno izpostaviti nekatera dejstva, ki naj bi javnosti omogočila celovitejšo sliko o pristopu občine k reševanju zatečenega stanja. UREDNIŠTVO Nadzorni svet Javnega podjetja OKP Rogaška Slatina, ki je upravljavec skupne kotlovnice Ratanska vas, je v letu 2003 skupščim javnega pod-je^a naložil, da mora družba zaradi izgub, ki jih trpi na enoti daljinskega ogrevanja, pristopiti k ustrezmm ukrepom. Javno podjetje OKP Rogaška Slatina je po pridobitvi ustreznih študij in strokovnih mnenj Občinskemu svetu Občine Rogaška Slatina predlagalo ukinitev enote daljinskega ogrevanja in prehod lastnikov stanovanj na lastno ogrevanje po daljšem prehodnem obdobju, fted-hodno so bile preveijene tudi možnosti ogrevanja na alternativne energente, vendar ne moremo mimo dejstva, da za to območje že od leta 1993 velja Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje Rogaška Slatina ter da je neracionalno na tako majhno območje uvajati več različnih energentov. Za dejavnost oskrbe s paro in toplo vodo ni NAtOŽBENO ZAVAROVANJE ZJAMSTWÄGIAVÄE,:';: " Uspesnost nevtralnih naložbenih strategij je neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov. (((>^555 555) j^triglav CMCeUe ^esm TANOVANJAV Ctsn MOSTOVI KOMPUKSU LIVADA ŠENTJUR • 2 dvonadsiropni stanovanji v četrtem nadstropju in mansaidi v izmeri 136.20 in2 • learah v izmeri 2.9 x S,S m Kupcem starovanj nudimo pomoč pri pridobitvi usodnih dolgoročnih kreditov za nalusnlh izletov:- predbogčiti.Du-lia]. pustne BeneH«eln Mcsartotf Saizbu^. H&t PBOMOCkJS® BESEDILO vem, da imajo.w.:Scf»čku akcijo. »Plača eden-potujeta dva« 2a.ofcoa 10 jurctew. predlagam, da grem kar sam ziavea . - Ugota^am, da le. moj ate le rrtaJo v leöh; Pode s košarke in »jamra«, da ga.lrga vkrižu, pjlde stenisa^. paittia nekaksen.teniää komolec. n£4e.spk>h»erKlagam,:k^~vsega boli, ko pndeiz^uäie.Mi^.daJesu^zakatönetsr-. me. En.vikend paket v Sončnem parku ^i^/at v •MorawSbaem.nuiu4iraJ. In masažo zraven. In barvanje las. zelo Je že siv. Na fsoTOU nai izberem še nekaj zase. Že lant sem vam.ftisal, dami prtnesete knjJgoo dlnoza-viih, ampak tetos tne to ne ^nirre več; No> vsaj ne vsak džiOv Zda{ me ranlma|o.'fa6unalnikl in teraoni; Knjigo o -teraonih sem dotšl za ro^tni dan.zcteipaia6tftäöen«ida.boroobi3l^Egipt. in Robom i«Bk, böro.artieotog. Prosim,:;^e torejsnoknža^njepo.MlIu.. - Sajsemomenrt. damezaninrajo radunčiniki, zato sem i&sse preveril na spletu. Karv agenci-io SončekfKUcSte m naredite rezervacije ali ku-pfedarilne bone. Ali pa jihIpokličRe na brezpl^ no telefonskö^vilko 080 19 69. Čepa znate ; HMU, I \. 30.12, pufal 1, mmkt duhu, snaiiaG, mubkheh, cuz. cHBsnuKPi n.deeembnsiznami 09kjteSalilwr9.najlep8e baročno mesto Avstrye, mesto čudežnega otroka, svetovne klasične glasbe, mestobelegailata iUowlaMoreče.ib je prav na novega leta dan skočilinostiivIleKtvo) VibostetahfcolVMostarvasza tri dnliavtobnsom odpeljemo zeza35MSm 7.12. bovŽalcu novoletni koncert n^lepšihdalmatinsfcili melodijklapeKumpanpii KorčiilelVstopnicelahko doNtevnašIhposlovainlcabv Šempetru in Celju invTIC Žalec Idejezabi^ darila vam ponujamo tudi v prvem nadstropju poslov^nice vCelju, na StanetovI 6, l^rs 101HDNIK ORNIACIJE 23 Velika nagradna igra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! ZVEZDnč STEZE Od 1.9. do 1.12. 2006! tul * Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš: 2. kino, 3. bowling in biljard, ♦ 4. otroški kotiček Oslarija, 5. Restavracijo Tuš, 6. ostale trgovinske lokale! Tam poiščite različne kupončke, jih izpolnite in pošiljajte na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje! novltednlk radioselje Velike nagrade Zvezdnih stez so že pripravljene! Nestrpno vas pričakujejo! Vsak teden! Berite Novi tednik, poslušajte Radio Celje... in seveda ... hitro med Zvezdne steze v Planet Tuš! Gremo na bowling? Mrtja Vasle ga nikakor ne bo zamudil, saj je srečni izžrebanec ene od tedenskih epizod nagradne igre Zvezdne steze, Id jo medijska hiša NT&RC skupaj s podjetjem Engrotuš nadaljuje s poJno paro. Tudi tokrat smo navdušenega nagrajenca pospremili v PlanM Tul po uradno potrdilo o nagradi. Mitja je postregel s čisto svojo fitozofijo glede sodelovanja v različnih nagradnih igrah. 'Zakaj pa ne? Vsa naša družina pošilja kupončke za nagradno igro Zvezdne steze. Saj se res ni težko oskrbeti z njimi, ko gremo po nakupih ali pa v kino v Planet Tu§. Ljudje včasih premalo optimistično razmišljajo, češ, saj jaz pa tako ali tako nikoli ne zadenem nobene nagrade, pa sreče tudi nimam, zakaj bi karkoli pošiljal? H ja, brez nič ni nič," pove Mitja. Bo že vedel sreča je njihovo družino zaradi vztrajnosti že drugič doletela. 'Je pa res lepo videti svoje Ime v časopisu in ga slišati po radiu,' je še dodal Mitja. Tako ga je naša ekipa pospremila na steze bowling v Planet Tuš, kamor ga pot sicer pogosto zanese, ampak v igri se pa še ni preizkusil. Zdaj ima več kot odličen razlog za premierno spoznavanje s pisanimi kroglami, na svoj račun pa bodo prišli tudi njegovi prijatelji, saj je prejel nagrado za kar 10 oseb. Čim več podrtih kegljev in obilo zabave jim želimo! Nagrajenka tedenskega žrebanja, ki prejme rojstnodnevno zabavo v otroškem kotičku Oslarija Planeta Tuš za tO povabljencev, je Renata Košec iz PetrovC. iOrvER rvLIPOn ^VE^DilE STEZč Nagradna igra Zvezdne steze pa se počasi nagiba h koncu, zato pohitite in izkoristite še zadnje priložnosti. Po kupončke bo, kot že veste, potrebno v Planet Tuš, pa saj vas je pogosto tam najti, kajne? Izpolnite vsaj tri različne, pomagajte si z jocker kuponom iz petkovega Novega tednika, ki nadomesti enega od njih in nemudoma pošljite na naslov NTaRC. Prešernova 19, 3000 Celje In bodite v igri za tedenske nagrade. Splača pa se še bolj potruditi in zbrati vseh šest različnih kupončkov Tuševih stez. V tem primeru boste sodelovali v zaključnem decembrskem žrebanju za glavno nagrado Planeta Tuš, čas pa je, da vam izdamo še, käj bo tisto dodatno posebno preserVečenje, ki smo ga obljubili. Dva srečneža bomo takrat razveselili tudi s potovanji za dve osebi in sicer v Pariz ter v London. Vztrajajte torej z nami do konca! S Planetom Tuš, petkovimi številkami Novega tednika in poslušajte Radio Celje vsak torek ob 10.20 uri. Zmeraj bolj razburljivo bo! Kuponček nadomesti kupon ene izmed zvezdnih stez Planeta Tuš. Mitja v poskusni akciji. Foto: ZLATKO BOBiNAC TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začeteii juUajitega me- lodija ledna, S.SO Prometne inforniMaje, 6.00 Poroälo OKC, 6.45 Horoskop. 7.0Ö 2. jutranja kronika RaSto. 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot. 9:20 Otroku radio. 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite Mje uresnU^ta Novi tednik in Radio Cč^e - Desetletni Žan poletel v nebo {svort danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00-KKimka. 17,45.Jai;k puL. 18.00 Pttll Cool Deino Top,-15:06 Novice. 19.30 Mal dnigač s 6Pack Cukuijem, 23.06 Dobra Godba. 24 00 SNOP (.Radio Kmnj) ČETRTEK, 30. november 5.00 Začetek jutraniega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija redna. 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kromka RaSio, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes. 15.15 Jack pot. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servira-no, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik. 19.00 Novice. 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek juüaniega 5Jrograma,.5.3ö J>Jarodnozabavna iHe-. lodija tedna, 5.50 Prometne informacije, &.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskopi ?.00 2. iutraaja kr®^- SaSlo, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila,-«.25 Poroči'PU Celje, S.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po-Slovensko (do 12. ure), 9.3Ö-Ha{o, Terme Oli».;; mia. 9.40 1^0. ZdraviBče Dobrna; 10.00 Novice. 10.20 Haloi; •ftrffle SPA Rogaška, 11.00 Kulturm mozaik, U.OOtfovice. 12.13 Od petka dopetka, 13.40 Halo. Zettavilišče Laško. 14.0Ö Regij-" ske novice, 14.20 Hit lista Radia Celje - s biti prežeto popoldr ne, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki m odmevi RaSIo. 17.00 Kfonika, 17,45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice. 19.15 Vroče z Anžejan Dežanom. 23.00 TT Labet 24.00 SNOP (I^dio. Ptuj) Preverjeno - Tinkara Kovač zna! Ob aktualni skladbi Ujeti svet smo na Radiu Celje s Tinkaro Kovač preverjab, če dejansko zna sestaviti trodimenzionalne puzzle. Razkrila nam je, da so ji za TV-oddajo pomagali to narediti kar na TV Slovenija, kjer so za to opravilo porabili približno dve uri. V zahvalo jim je Tinkara poslala torto. Tinkara je büa na Radiu Celje gostja Tanje Seme, za dober ton pa je poskrbel Aljoša Bončina. Folo: NATAŠA MÜLLER 'f 25 * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 24. november: Sekstil Lune z Uranom lahko poskrbi za nenadne spremembe, tudi za srečne preobrate. Zaradi sekstila Lune z Merkurjem pa lahko ta dan storite zelo veh-ko na poslovnem, uradnem, sodnem in študijskem področju. Dan je odličen tudi za dogovarjanje in nakupe. Posebej uspešni boste rojeni v zemeljskih in vodnih znamenjih (Biki, Device, Kozorogi, Raki, Škorpijoni in Ribe). Sobota, 25. november: Zemeljska in vodna znamenja se boste odlično počutila tudi ta dan, saj bo že ponoči Luna v lepem sek-stilu z Marsom. Odličen čas za dajanje pobud, za ljubezen, tudi za fizično zahtevnejšo rekreacijo ali delo. Popoldne Luua prestopi v Vodnarja in bo v lepem seksti-lu z Jupitrom, kar prinaša veliko optimizma, dobre volje, lepega sodelovanja in nadgradnje v medsebojnih odnosih. Kljub temu ne pretiravajte pri nobeni stvari in ne tvegajte, saj bo Venera malo pred polnočjo v kvadratu z Uranom. Ta položaj prinaša tudi povečano možnost težav, celo izgub v čustvenem smislu ali pri denarju. Nedelja, 26. november: Ta dan bodo zračna in ognjena znamenja (Dvojček, Vodnar, Tehtnica, Oven, Lev in Strelec) naravnost blestela. Dan je odličen za srečanja, družabne prireditve, obiske, izlete in klepet. Morda se lahko razpoloženje malce skazi pred 19. uro, ko bo Merkur v kvadratu z Luno. Lahko pride do kakšnega nestrinjanja ah razhajanja v mnenjih. Kljub temu bo večer čarobno obarvan, zato ga izkoristite za ljubezen. Ponedeljek, 27. november: Nekaj več stresa boste dopoldne občutili vsi, rojeni v Levu, Vodnarju, Biku ali Škorpijonu. Kvadrat Lune z Marsom vas bo sihl, da delujete spontano in ne na silo, kar ne bi bilo v redu. Odvečno energijo sprostite na drug, manj konflik-ten način in bodite bolj potrpežljivi. Malo pred 13. uro pretijo blokade in ovire tudi ostahm. Luna v opoziciji s Saturnom nas opominja, da obstajajo še drugi načini, ne samo tisti, ki smo si jih trenutno zamislili, zato vključimo v svoje delovanje strogost. To bo edina prava pot. Kasnejši sekstil Lune s Plutonom bo poskrbel, da bomo pozornost usmerili vase, v svoja hotenja in že- SPREJEMAMO NAROČILA ZA LETNE ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27. Ije. OdUčen čas, da revita-hziramo notranje zaloge psihične energije. Zvečer Luna prestopa v Ribi, kar povečuje intuitivnost, prinaša pa tudi več pasivne energije v ravnanju. Torek, 28. november: Zjutraj je sonce v kvadratu z Luno in tvori prvi krajec. Rojeni v Devici, Ribah, Strelcu ali Dvojčku lahko občutite več notranje ner-voze in nemira. Svetujemo večje prilagajanje okoliščinam. kar velja še posebej za medsebojne odnose. Tako naj bo tudi zvečer, kajti Venera bo v kvadratu tudi z Luno. Popoldansko srečanje Lune z Uranom lahko postavi kakšno situacijo na glavo, prinese kakšno novost, nepričakovano spremembo. To lahko prijetno popestri vaš dan. ASTROtOetNJA DOLORES 40« 43 61 09014 2S 27 Sreda. 29. november: Ta dan so prisotni zelo nasprotujoči se vplivi planetov. Po eni strani bodo čustva usklajena z razumom (Luna v tri-gonu z Merkurjem), čutili boste, da lahko tudi drugače naredite, poveste ali po-kažete tisto, kar želite (Luna v trigonu z Marsom). Če ste rojeni v vodnem znamenju, lahko imate pri tem tudi nekaj uspeha. Po drugi strani boste čutili destruktivno energijo, negotovost, nemoč, lahko celo strah, zato ne boste v najboljši formi za konkretno akcijo (Luna v kvadratu s Plutonom). Ta dan je zaradi kvadrata Marsa s Saturnom zelo povečana možnost nesreč, tudi nasilja, zato bodite previdni prav na vseh področjih, Četrtek, 30. november: Luna malo po polnoči prestopi v ognjenega Ovna m prinaša veliko energičnosti, direktnosti in poguma v naše delovanje. Pazite, da ne boste preveč zaverovani v svoje cilje in da ne pozabite tudi na interese drugih ljudi! Odličen trigonLunezJu-pitrom in kasneje tudi s Soncem, sta kazalca uspešnosti in splošnega napredka, ki ga lahko dosežete v tem dnevu. Še posebej boste blesteli ognjeni znaki (Oven, Lev in Strelec), lepe obete pa imate tudi vsi ostali. Astrologinji CORDANA in DOLORES Ženska v moškem -še bolj ženska! Kaj vse so ženske v zgodovini mode že izmaknile moškim in nato uspešno uporabile v svoji omari! Srajce, kravate, suknjiče, pasove, škornje, hlače... In medtem, ko ženske zvito posvojimo vsako iznajdbo, ki jo nespretni moški uporabljajo v vsakdanje namene, je nasprotni tok prav ganljivo šibek. Moški, ki je danes denimo oblečen v kriio, nima v naši sredini niti najmanjše možnosti, da bi ga obravnavah resno ali da bi v krilu celo deloval še bolj možato in zapeljivo. Kaj pa ženska, oblečena v moško ukroj ene hlače, strog suknjič, srajco in celo kravato? Čisto druga pesem! Čeprav tudi ženskam v moških hlačah in oblačilih nasploh svet ni bil vselej tako naklonjen kot zadnja desetletja. Pravzaprav je bil do leta 1932 nepojmljiv greh le pomish-ti, da bi ženska nosila kaj drugega kot krilo. Prav tistega leta pa se je v filmu prvič pojavila Marllene Dietrich, rado- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK živa biseksualka, ki je po Hollywoodu razposajeno tekala v »prepovedanih« obla-čihh. Moč Hoüywooda je tako prebila tisočletni tabu, ta oprava pa je postala celo zelo privlačen pojav, ki je s filmskih platen kot blisk in grom hkrati treščil v modno žensko garderobno omaro. In danes? Pravzaprav niti ena sezona ne pozabi povsem na hlačni kostim, nadgrajen še z moškimi čevlji z nizko peto, s srajco, ki je običajno bela, in morda celo s kravato. Res je bi! ta kontroverzen in prav zato še bolj s seksa-püom prežet fenomen zadnje sezone zaradi prevlade kril malce odrinjen. Vendar se letos vizualne reinterpre-tacije plavolase fihnske dive pojavljajo v mno^h kolekcijah znanih oblikovalskih Črna barva je kraljica sezone, a tudi hlačni kostimi, ki s tradidonahiimi angleškimi vzorci prebujajo nostalgijo za 50. leti preteklega stoletja, so v tej sezoni znova prišli na svoj račun. Na svoj račun bodo prišla tudi tista dekleta m ženske, ki jih »moško« oblačenje privlači, Vendar naj vas ne privlači zgolj zato, ker je pač modno, če je ženska v moškem oblačOu, temveč le, če se boste v rnoškem zares počutili še bolj ženska! izrednega limita. "Preračun zneskov je informativen. V skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o Ovoinem označevanju cen v tolarjih in evriti (Uradni list RS 101/2005) smo za preratun uporabili tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT). AbanKa Vipa d.fl.. Slovensl.VečinforniaQ||)otelefi> nu 041 910-468. eses VIKEND, no iepi. sončni legi. z manjšim vinogradom m lepim razgledom, v Dramljoh, prodom. Tele{on041 515-761. toaa l>*l> www.pgp-nepremicnine-com PRODAM STAVBNO zemliišče. pnbližno 1500 ml lab-bs.r.id.li,Ui»hlind.ll>kDiif sk.inl.rm.ciHd.br. 1.9., l.k.i„» d.i..I.l.f.n04024Hll. 704; UŠKO,C.st.v0.br..Sl.n.i.niik.hii.v ,r.,lnii,,ribliž..llOm'bi,.ln.,..r-ii..(sl.vb.H0m",dv.rin.446m', l.r.nid.l.>rri(.pribliin.lO,.'|, pr.d.ij. I. 21.900.000 SIT .1. 112.251,71 tUR. Telefon 041 708T98. Sv.l.v.rrie>«»ndreiKrb.«i,s.p., G.ri..pnS».rln.n>57(,C.li.,lllp:// MEC,E.lidi.. 221,50 m',; TRAKTORSKO k.sr1nt(0 G«p.rd. 175, dv.t-ni rez, lep. ohranjeno, prod.m. Telefon 031639-370. L1282 PlOGPosovi», 12a>l,dobroofiranjen,pra-d.m.T.lefon040390-693. tT^^ SAMOIUKIADALK0Slp20,pnholnikT.i-fun, z mcAorjem in kosilnic. Bes, prodom. Telelo.041 261-671,041 261-676- ČEL*Odesbiatr.klorŠl.r<,k.lilnozo Same, 35 knr in konrplelne jermene z. trnčni .bcčalnik 220, pcdnm. Trrtefon 041812-961- Ž740 TRAKTOR Imt 539 in vrtovkosle brone ,r.d.m.Tel.l.n041324-256-Sr382 MI2ARSI0 krožno žigo IpongI in slr.j z. čiščenje piščoncev prodom. TeleTon 03T 524-148. 7076 PRODAM VTRNOVUAHptiSocki ugodno prodam travnik In njivo, velibst 2 ho, 36 arov. Telefon (03) 5778-259. 6964 ŠTORE. Prodam gradbeno porcelo, 1000 m'. Ceno po dogovoru. Telefon 5771-514. 7028 19,20 m',582 m' stavbnega zemljišča,2dvoriščem,zgrD-jeno 1997, zn 39.050.000 SIT oz, 162.952,76 El)R.TelefoD 041 708-198. Svetovanje, IvonAndrejKrbovoc, s. p., Gorica|iriŠmai1neni57c,Celje,http:// BilASLOVČE,Letiiš.Prr kohiš^ 10 80 m^ zgrajeno 1979, z gozdom, zo 25.000.000 SIT oz. 104.323 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Šmortnem 57 c, Celje, http:// svetovonje.gfljbfl.ret. n Ob novem vodometu pred Savinjo, v Ulici XIV. divizije 12, Celje, tudi priprava ambulante) in po valili zahtevali pripravimo projektno dokumentacijo, izvršimo aüaptacijska dela in predamo lokal -ključ v roke«. Javno parkirišče, prostorni dohodi in hodnik, atraktivni prostori, velikost od 80 do 120 m'. Klima, centralna kurjava, leto gradnje 1993, urejeno lastništvo. sedaj pisarniški prostori. TOS CEDE, d,o.o„ Trgovina in inženiring. Ulica XIV. divizije 14, Celje, telefon 03 4274 412. NOVO V CELJU 1. Za znane kupce iščemo stanovanja, hiše, parcele in poslovne prostore v celjski regiji. 2. Zaracjj širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju nepremičninske posrednike z nepremičninsko licenco. Svet RE, d.o.o., enota Celje, Ljubljanska cesta 20, Celje NOVI IIMII 27 VI(ENII,iToiiiii>nidVfiinili>ii,96.-, nmlii8.1700iii',lepr.igHpid.iii. Iel.f.n040 50IM92. 70!» PONIKVA, Ponkvica. Piol.iogoHKidonko bivalni objekt,l.gradlienalDza,sprib-liino3(l00m'zEiilnKl0.95ll.l)0l) Slloi 45.693,54 ElIRJeltlo. 041 701-198. Svetovfln[e, Ivan Andrej Krbavac, s. p.. Gotica pti Šmattnem 57 (, Celje, http://ivotovanj..gajbo.nat. ZRAVEN izvoza z ovtotesto Ljubeme prodom gradbeno porrelo, velikost 1120 komzaindividealnaslonavanjskolliša. Telefon 04172St]92. 7073 HIŠO no Prekoriu, jHTcek] 560 m^ hišo )70 m', dobro ebronjeno, vzdrževano, plin, mirno in lepo lokocijo, prodamo. Teleta 041447-144. 7083 PRODAM OTOK Krk, Gžici. Aporlrno, 7S m', navD-grDdnja,otroktivtrD, lOOrnodmoijo, predom-Telelon041 620-227 p V SREDIŠČE Celjo prodam obnovljene meš-tonsbslonovonje (135 m') primerno udi zo mimo pšernško de{ovno9.Tele-foeOfl (20-212 oli 041630)115. OPREMUEHOonosobnosloievoiijevNovl vosi prodam zo 14,5 mio SIT. Telefon 041 274-950 11955 HA Otoka prodonr lepo orejene dvoinpolsobno slonovonje, velikost 64 m', ceno 17.500000 ŠIT.Telefonpol6.ori, 041 666-980 7018 KUPIM HIŠO ali grad okolici, kepim. Telefon 041 672«. VCETJUkopimposlovniprastorzotrgovino, skladišče, servis. Telefon 041221-736. m',norek.djiCeljtVmnske,bpim.Tele-fon 041 225^999. loos ,,vCelj.ollbliž.ji Šenli.ri.,pri.er.ez.mrrnoobrt.li ODDAM Sentjarjoianofenik.i.lnlermncilepo telelonu 5743-116. KZŠeit[gr,z.e.o., Cesto leonoDobrotirrško 3, Šentjur. „ FOSUlVNIp,oslo,,65.',zo„emoohb»is Ion04l600«26,04l 551-136. 7oee KOTA d.o.a. Petrovče razpisuje prosta delovna mesta 1. V KONSTRUKCIJI IN PRIPRAVI DELA -1 prosto delovno mesto (m/ž) 2. SERVISER - MONTER HLADILNIH NAPRAV -1 prosto delovno mesto (m/ž) 3. VODJA DELAVNICE -1 prosto delovno mesto (m/ž) 4. KLJUČAVNIČAR ZA DELO V DELAVNICI -1 prosto delovno mesto (m/ž) Zahtevani pogoji pod 1: - V. VI. stopnja izobrazbe strojne srreri - želeno poznavanje energetike - računalniška pismenost (ACAD) - želeno znanje nemškega ali angleškega jezika Zahtevani pogoji pod 2: - Izobrazba IV.,V. aJi VI. stopnje elekcro ali stnsjne smeri - zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne tehnike - vozniški izpit B-kategorije - želeno znanje nemškega ali angleškega jezika - računalniška pismenost Zahtevani pogoji pod 3: - izobrazba V. ali VI. stopnje strojne smeri - zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne tehnike - vozniški izpit B-kategoriJe - želeno znanje nemškega ali angleškega jezika - računalniška pismenost Zahtevani pogojrpod 4: - izobrazba IV. ali V. stopnji stopnje strojne smeri (ključavničar) - zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne tehnike - vozniški izpit B-kategorije Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo delo v dinamičnem okolju in phjetnem kolektivu. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje v roku 15 dni po objavi na nastov družbe; KOTA, d.o.o., Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče, s pripisom »Kadrovska služba». Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor 3 u/i/ion če bi želeli cjelati v zimski pravljični idlH na Rogll. vas vabimo k sodelovanju! UNIOB.d.d-programl^rfaem, vabi k sodelovanju večje šteiiilo štuil latakaiie«, kuhaijev. sobaric in čistilk. Prijave prinesite osebno ali pošljete v kadrovsko službo Unlorja, Kovaška 10, Zreče. 0«)SOBIIOepronrlienostarro™ale,vCeljo, Ielefen041 53H31. 7041 KUPIM DVOŠOINO oli trisobno stononnjt nujne kupinr.Ploao I gotovlai. Telefon 041 727-330. «949 GAlSOmOollerrosoboeslonovnnjeka-pimzngolovino-Telelon 041 352-267 OPREMLJENO dvosobno slonavanje no Oto^ ko orUoni. Kličite popoldan, 1031SII5-450,031 56(1462. 7045 ZRAVEN ynisttice, Obkrkovo ulka, oddam 160 m'poslovntb prostorov z urejenimi poHdr.iniim«sti.Telelon 041 725092. djepotolelenu|03|54l4-t3). m OVl|edilnokoto,r.aiivo,.ize,s|iolnicuin bcjlerzocentrnlno, prede». Cenn po dogovota.Ielolo.041174-101. 7023 zmn omote Gneojo, 2401, storot-šo.prodooizo 15.000 SIT. Podorimdvo kavčoToirsio l. dva lotelji. Telelen 5701-140- 7027 STARINSKO Icubinjsko pohßtvo ogodno prodam. Telelen 428-1303. 7026 OOIRO ebronjeno kuhi.|o,pilbližno6m,! alibreiapurolov,peie.iprodo«.Tefc len (0315718-746. • 2739 NOV aeJllniltfekonin,nn trdo gorivo, zo centralno, iz netjeveče pločevine, predam. Tolelon 031637-264. 7043 tAČONAlJIIŠI(Omlzu,nioslvnu,bmst,volilco 120-60 cm, robljeno,u|erlno prodom. Telefoo 031 625^60. 70sliko, bemskt plon-šoipmdom. Telefon 031151-017. 7046 DVApraŠKazazolcol,ložlcaprlhllžnol60 kg, domočo hrano, prodom. Telefon |03| 5709015. 7C«7 MUOE, breje buiske koze prodom.Telefon (03)574M10 S1385 OVEtellcIzn zakol, težki 550 In 130 leg, prodem.Teh!fen04l 743-615-81363 mWE zu zokol, domačo hnrno, zelo mesnnle,odl4Ddell0kginpaiska,od 25 do 40 kg, dostavo no dom, prodom, lefcfoa 5794-215. 7070 l«ŠI(E,tožleod30del50kg,prcltllčlcob>iin,160kg, prodam. Tehsfon 04128^75. šisu» PRAVIŠ, težke od 60 domh),|>rodom. Telelen 031 5094161,(03)58214163. 7080 ■RUO krivo m tob prodmii. Teleloi 5739015. 7067 OVA pso, mduncD z nemškint orčaiiom, stoto 4 mesoco, črnn, prodnm. Telefon (03)57924177,041 354-942. 7092 ODDAM SEIIO,slodku, v holoh, prodom i» ugodni cenr.Tefelen 5421-127,031 772-499- COTOVINSKA POSOJILA Dunajska 21, Uubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA fAKOJ!!! KREPITI Do 7 lei, no osebni dohodek ol pokojnino, do 50 % obr Kredit o osnovi vozila ter leosingi z< vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM Tel.; 02/252/48/26, fax; 02/252/48/23, mob; 041-75CI-560, 041-331-g91 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336 ^ iSlS;'.« poN..ptT..7oe-rmso -polniHa za Bobase 5129-990.011 iit ;adjorskinpk50kg 3.399,00 sil lAbobo»ic,zopreionje,300 kg, ter,. PRODAM min psiSco, stara 1 leto, mc^odco, monj-še rosti, rade sto z Ijodmi, oddom-TelefDn(03)579l-268. Š1380 GOIEIIH,jeleiiakošutazrnlodlčom, velikost 47>31io kmečko hišo z okolico, velikoit52.40, prodom. Ceno po dogi> veru.Tolelon041 77M91. »819 HUDO vino, ktnik 2006, lošldrizliiig, modro Ironklojo, prodamo peaiedni ceni. Telefon (03) 5718-794,031 299-327 VOONOČTalko,Uepeiijslcompralnlsnj Gorenje, prodom. lelofon 5451-633, 031 562-724. 6»9B V ŽALCU prodam dva regolu zo dnevno sobo,dvobvinsjco sodo zovioo(60l) In dve premi jeklenki. Telefon 041 424-270. Ž732 KOZO molznico in ileddnik,3plm,lekilclri-kn, prodam. Telefon 579^232.31365 GOTOVINSKI BanKREDITI do 8 let tUdI za PLACO ali POKOJNINO poci 70.000,00 sit Razpis za prcjsto delovno mesto TRGOVKA - PRODAJALKA Pogoji: - IV. ali V. stopnja trgovske smeri - 3 leta delovnih izkušenj s p0(dr0čja prodaje -ženska, starost 25 do 35 let -zaželena komunikativnost in urejenost Pisne vioge s pripisom tel.št.pošljite na VALKOM, d.o.o., Kočevatjeva 2, 3000 Celje. lnfonnaciie;492-95-95 m IKOMLK|alfi|.5ll,IO,l20,l60ln 2»0l,pr«l.ni.Ttlefon(»2|B02M5D, puliuri. 7012 BUKOVA dmi in traktor Ferguson 558 prch dnin. I.lofon5;3IH)5!, 031 ;i7-98;. KJIVOI Polroi(nk,2S00 m', ob vodi, primemo rn vtlnorilvn in oljni gorilnilr, (rodmTelefonSJO-BlOO. i73B DOBi!Oohroniine,S,Sviniliovnli>isnlonl-ko in poletni oknniMivIličnr, nosilnost 1.200 kg, prodom, lelelon 041 222-257- Ž737 mAD,llmoiin/simenlolko.lt0kg,dYO noklodolkiOToin).'suhih,tnlih drv, 10 80.000 Sli,proilom.Iolelonive, objektiv 38 mat, prof. opora-hovgradhonišlvu,tudiloseisklnivolir, prodom.Telelon041 901-118. 7oei lito pradom.Telefon 051314183, (03| VLEČNO kljub zoR 031737-650. S [luje za v$D starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 50M95. Leopold Ore-šniks.p.,Dolenjavi!s85,Prebold, r sta dekleta. Mnogo Tel.: 03, gsm: 031/836 378. Leopold Oitžiit. s p.. Doltnji «a! 85. PtMM. IHj-HliiVI v CEUSKI enoti nudimo terensko delo z evropskim placilom.Tono,Selo7,3320 Velenje,telefon041 747-126. 6299 Gostinstvo Hochkraut zaposli železniški postaji v Celju, ali natakarico za delo v gostišču v Tremerjih in gostišču v Rimskiti Toplicah. Informacijei 041/639 602 PIZZERIA Tourus, Miran Kajtm, S. p>vec 40, Petrovče zaposli natakarjo In nato-kaiico z Izkušnjami. Telefon 031714-990. z izkušnjami ali brez. Andrej Kavka, s. p., Ul.l. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684410. IŠČEM no.Teleibn (03) 8104-182,031393-560 ARSfrojektIranje, Anton Strnišo, s. p., Gobrovecl o, 3241 Podplat. V celjski porodnišnici so rodile: 9. 11.: Bernardka JURJEC iz Rogaške Slatine - deklico, Marjedca JAGER iz Zabukov-ja - deklico, Sladjana JOSI-POVIC iz Celja - dečka, Jerica ZGONEC iz Dramelj - deklico, Mojca JAGER iz Celja - dečka, Martina UTRANKER iz Celja - dečka, Doroteja GRM BREČKO iz Slovenskih Konjic - dečka. 10.11.: Marjeta BEZOVNIK iz Ljubnega, deklico, Katarina SCHOLTEMEIJER iz Šentjurja - deklico, Andreja LAH iz Slovenskih Konjic -deklico, Dijana DJUKiC iz Polzele - dečka, Marjeta MIKOLIC iz Hrastnika - deklico. 11.11.: Alojzija FAJS iz Ce-rovca pod Bočem, - dečka, Sabina PETEK iz Nove Cerkve - deklico, Andreja TURK iz Pristave pri Mestinju - deklico, Natalija ERMAKOVA iz Celja - dečka, Irena KELENC iz Celja - deklico, Alenka PUŠNIK iz Zreč - dečka. 12.11.: Ivana KOMERICKI iz Celja - deklico, Mojca KLINAR z Ljubnega - deklico, Nataša ROBNIK iz Luč -deklico, Klavdija STRAŠEK iz Šentjurja - deklico. Lilja-na TOJNKO z Grobelnega -dečka, Alenka HRIBERŠEK iz Velenja - dečka, Peüra VRTOV-ŠEK iz Rogaške Slatine - dečka, Nataša GASPARIC iz Sevnice - deklico, Nina DOBRINA iz Podčetrtka - dečka, Me-litaACMAN iz Šoštanja-de- 13. 11.: Jožica ZABUKOV-NIK iz Žalca - dečka, Marta KOŽELJ LAKNER iz Žalca -dečka, Marijana LIČEN iz Žalca - dečka, Ksenija NOVAK iz Šmaruiega ob Pa-kl - deklico. Maja PEČNIK iz Gornjega Grada - deklico. 14.11.: Mojca IRŠIC iz Velenja - dečka, Brigita MURN iz Šmarja - deklico, Katja GORENJAK iz Slovenskih Konjic - dečka, Anita KOC iz Velenja - deklico. 15. 11. : Ksenija AŠKERC iz Rimskih Toplic - deklko, Andrejka SALOBIR iz Gorice pri Slivnici - dečka, Meli-ta HRIBERŠEK iz Ljubečne-dečka, Daša LOGAN iz Celja - dečka, Irena ROBIČ SELIČ s Planine pri Sevnici -dečka, Anita ŠUC iz Podplata - dečka, Anite Irmgard Ion 041 279-1B7.Prevoznlštvo Vladimir Pemek,s.p.,Sediasek91,Podb!hnäc n SUKOPLESKARSKA delo opravliomo hitro, kakovostno in po ugodni ceni. Za sabo tudi poastimo-Slikopleskorstvo Andrej Tergl(Fv,s.p.,Andraž96b,3313Polze-Ia,telefon041 216-214. 6786 GRADlIEUtpozorl Po konkuranmih cenah Izdelujem peci in bopeiie za centralno ogrevanje. PeSsozekekcnomlötezodiva nli olje. Garancija za ped 5 let. Aplenc Anton,! p., Prekorje29 o, Škofjovns, telefon541-5011,041531-976. 6905 IZKOPI, polaganje tlakovcov, urejanje dvch rišč, konolizacije, izdelovo »škorp«, os-fahiranje, priklop iz greznice v javno konollzncijo. Telefon 041 644-931, Jostss,d.n.o.,Javorjeva4,Celje. 6974 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa. Telefon (03) 809-5016, 040211-346. Simales,MojdnBevc,s.p.,Zflgor|e31, lesiöio. n JURJEVEC iz Celja - deklico, Simona PUČNIK iz Velenja - dečka. 16.11.: Urška DEBELAK iz Celja - dečka, Veronika LAH iz Velenja - dečka, Nevenka PODGORŠEK s Frankolove-ga - dečka, Katarina VELER JEKL iz Škofje vasi - dečka. Romana BERGANT iz Šmarja - dečka, Munisa KOVAČE-VIČ iz Slovenskih Konjic -dečka, Slavica ZMRZLAK iz Prebolda - dečka, Katja COKAN iz Žalca - deklico, Jožica JURAS iz Celja - dečka. Anamari ŠUC iz Šmarja Celje UmrU so: Pavlina OPREŠ-NIK iz Pečovnika, 81 let, Helena MUNAR iz Celja, 72 let, Herta FIFER iz Celja, 63 let, Marija KARNER iz Z^ada, 76 let, Alojzij NAPRET iz Celja. 87 let, Zakerija DŽAFIČ iz Celja, 61 let, Berta JAZBEC iz Celja, 90 let, Jožef KORUN iz Šempetra v Savinjski dolini, 68 let, Alojzija TUŠ iz Ljutomera, 80 let, Paula KOPRIVA iz Vodiška, 77 let, Franc ČANŽEK iz Celja, 59 let, Ivan FILIPČIČ iz Celja, 82 let, Neža KOSTAJNŠEK iz Debra, 77 let, Anton ZALOŽNIK iz Bu-kovžlaka, 70 let, Kristina JAGER iz Celja, 70 let, Alenka KOLŠEK iz Celja, 49 let, Veljko LETIČ iz Pečovnika, M ier, Marija PFČNIK iz Šempetra. 78 let, Jože MASTNAK iz Šentjurja, 38 let, Frančišek FLAJS iz Za-lož, 72 let, Ivana KRAŠOVEC iz Gotovelj, 80 let, Jera ZORZINl iz Gorice pri Šmartnem, 64 let, Marjan JERČIN iz Celja, 54 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Janez JANČIČ iz Ortnice, 67 let, Andrej PEVEC iz Grobelc, 84 let, Janez KAMPUŠ iz Sv. Eme, 86 let, Vilim STAREŠINA iz Bistrice ob Sotli, 77 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Janez SIVKA iz Hruševca, 82 let, Ignac HRASTNIK iz Slivnice pri Celju, 68 let, Rafael DEČ- MA Cerovc ; lel Franc FILEJ iz Dramelj, 77 let, Bernard KRANJC iz Podloga pod Bohorjem, 80 let, Štefan ZIDAR iz Razborja, 76 let, Anton GORJUP iz Vo-dul, 49 let, Jožef ZAKŠEK iz Presladola, 54 let, Antonija KOŽEU iz Vojnika, 86 r; Težko je pozabiti sina. ki bil ti je v ponos. Težko je izgubiti ga za vedi a najtežje je nauäti brez njega. ueti DAMJANU SLEMENŠKU (23.11.2003) inila so že tri leta, a še vedno ne moreva dojeti, da sva za vedno izgubila najinega sina. Damjan, hvala ti za lepe, srečne in vesele dni. vala vsem, ki mu poklonite lepo misel, prižgete sveč-), prinesete cvetje ali se za liip ustavite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu. Mama in ali NORBIJU TOMANU Deseto leto je minilo, kar te več med nami ni. a mi nismo pozabili, kako dober bil prijatelj si Ivek, Branko, Jože, Marj Kogar imaš rad. umre. le daleč je. ineva leto žalosti, kar 20. novembra 2005 zi ANTON DROBNE iz Lahomnega Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi Glej. zemlja si vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more (S. Makarovič) ZDENKU NOVAKU 1, ki postojite ob njegovem grobu. TVoji najdražji let, Ivana ČEPLAK iz Flor- 72 let, Ivan POGAČIC iz Kri- jana pri Gornjem Gradu, 94 ževca, 61 let, Zmagoslava let. LAVRENČIČ iz Ljubljane, 74 Velenje let, Jožefa VENEK iz Dol Su- Umrli so: Justina LESJAK iz he, 83 let, Marija KUČIŠ iz Prelske,881et,AmalijaAJNIK Črnega Vrha, 71 let, Franc iz Velenja, 78 let, Nada ZAMERNIK iz Ljubnega ob KOTNIK iz Zreč, 60 let, Franc Savinji. 81 let, Janez VUCiNA KTTAK iz Rogatca, 84 let, Ju- iz Sv. Eme, 72 let, Janez stina ERŽEN iz Bukovžiaka, MEŽA iz Velenja, 68 let. iÖ« fit:-. 29 Pošteno in delamo si živela, pomagala vsem, nam dobro želela, zdaj si zaspala, a y naših srcih boš za vedno ljubljena ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in svaicinje ZOFIJE GAJŠEK (15.5.1937-10.11.2006) iz Lipovca pri Grobelnem se iskreno zahvaijujemo vsem sorodnilcom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz kolektivov Meja Šentjur, Železarna Store in Cinkarna Celje za izkazano pozornost in globoko sočustvovanje. Hvala vsem, ki ste jo v tako množičnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Calževi, sestri Maji in negovalki Žalujoči vsi njeni Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in stri- STANKA REŽONJE (1957-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena soža-Ija ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala dr, Petri Žohar, dr. Mateji Grat, dr. Ljubomiru Ihču, celotnemu hematološkemu oddelku SB Celje-, iskrenemu prijatelju Darku Povhu, prijateljici in sodelavki Marjani Kocuvan, sorodnici Ivanki Žagajšek, celotnemu kolektivu SŽ-ŽIP Ljubljana in Celje, g. župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred, PCD Ponikva in ostalim gasilskim društvom, LD Dram-Ije in ostalim lovcem. Osnovni šoli Ponikva, govornikom, pevcem, rogistom in pogrebni službi Z^ajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih U-enutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Odhoda najdražjih ni moč preboleü, resnici v sebi ne da se verjeli Celo ko resnica ti u dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. ZAHVALA 2:apustil nas je naš dragi mož, ati in dedi JOŽE GROSEK (28.1.1944-12.11.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala oddelku abdominalne kirurgije v Celju, kjer so zanj v zadnjih mesecih tako lepo skrbeli. Hvala gospodu duhovniku Bohorču za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Gekott za organizacijo pogreba, pevcem, trobentaču in govorniku gospodu Be-zenšku. Iskrena zahvala Mariji, Katji, Marjeti in Branku za izkazano nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jvanka, hčerka Irena z družino, brat Franci in ostalo sorodstvo _šiaei Ker božji otrok sem postala, sem vedno trdno verovala, da trpljenje, upanje, ljubezen sad Ü da, ko nekoč stopiš pred Boga. Zdaj sem tu, kamor me je pot vodila. za kar v življenju sem molila. Clas zvonov oznanja naj, da v sreä bivam vekomaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARUE BOJANOVIČ se iskreno zahvaljujemo osebju Špesovega doma v Vojniku, kjer je pokojna bivala zadnje leto, domačemu gospodu župniku in ostalim duhovnikom za izrečene besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, govornici za poslovilni govor ter vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani in molili za pokojno mamo. Spomin nanjo bo živel v naših molitvah. Žalujoči: hčerki Marica in Marjeta ter sinova Dušan ia Danilo z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame NEŽIKE KOSTAJNŠEK izDebra4, I^ško (25.12.1929 -12.11.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve, govorniku gospodu Piklu, dekanu gospodu Horvatu za lepo opravljen cerkveni obred, CVD Golovec, kolektivu Cinkarne Celje in družini Zorko za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, pridemo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce tiho se razjoče, saj verjeti noče. da te več med nami ni. Tam lučka ljubezni ti vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Žalosten je spomin na 18. november. Minilo j e eno samotno leto, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil predragi mož, ati, brat, stric in boter FRANCI LUGARIČ iz Drenskega Rebra pri Lesičnem Rad si imel ljudi okoh sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni več besed tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je nate spomin, a ob spominu trpek jok. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, kamor pogledam, te ni več naokrog. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojlte ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Zofka, sin Franci in hčerka Mateja ter teta Francka Ko so tvoje besede zamrle pod valom tišine, je obalo naše minljivosti preplavila večnost. OSMRTNICA Od zemeljskega življenja se je poslovila naša draga žena, mati in babica UUBA KRAGOLNIK Na zadnjo pol smo jo pospremili v sredo, 22. novembra 2006, na celjskem pokopališču. Mož VUi, hčerka Metka, sinovi Karli, Janko in VUi ter vnuki Brigita, Nejc, Matic, Ingrid, Tjaša in Timeja V SPOMIN SIMONI ŠOBER iz Laškega 26, novembra minevata dve leti, kar zadnjič si odšla od doma, kar zadnjič se v naši hiši slišal tvoj je glas. A v naših srcih slišijo se še vedno tvoje misli, tvoj glas, neizživete sanje, in tam, ob tvojem grobu, nemo svečke gorijo zadnje. Hvala vsem, ki vam v srcu še vedno gori plamen v njen spomin. Vsi njeni žalujoči ANTONA GORJUPA iz Vodul 8, Dramlje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane sveče in svete maše. Hvala vsem in vsalccmu posebej, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Življenje je prehodila, zdaj se bo spočila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in babice KATARINE HRNČIČ iz Celja (1923-2006) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala didiovniku in govorniku za poslovilne besede ter pogrebnima službama Ropotar in Veking za opravljen obred. Posebej hvala Domu starejših občanov Laško za nego. Zahvala vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku, žalujoča: sin Alojz in hčerka Marija z družinama 30 VODNIK KINO Casino Royrie j2m 16.00, \m. 22.00 Borat 12.40.14.30. 16.20. 18.10. 20.0ft 21.50. 23.40 Odpleii tvoje »mje 12.30. i4.S0.17.00.19,10. 21.20.23.30 imjm 1650,18.00 Nepiiffltna mnica 20.10. Vitrijai 12.50.15.10.1?.20.19.30 predstave so vsakdan fvsOstave 30 v petek msoäoto PiTiK 1&.00 Razvsjme Paißsoka 20.00 Belt planet Pa nimir Plesni m'er EU Kosta &lvi) SOBOTA 1E.0Q MaB fineak. 18.00 Banane Psrižanke 20.00 PofUtmiiPhsnivaiSstOJKosSinfvo NEDELM 20.00 BaB planet SffiOft 2a00 Ap(dMlip»a 2dai 20.00 WorU trade n NEOEUA 20.00 PmIvodiM dekl PRIREDITVE 12.Ex-tenipore odprtje razstave 19.00 Galerija Velenje Varuh Bbrat (ionedellrt,lDrA,«BfltBk.p8tek. sobota, nede- «a; 17.00.13.00,21,00 petsk. »ohola: 22.50 sobota, nedäja: 12.30 . sreda: 19.10.2U0 Čudonto leto vsakdan: 15.40,18.10 sobota, nedelja: 11.00 Odplaši a»ja iaaja vsak dan: 21.10 petek. stJtiota: 23.30 John TMkar, mrtev ti vsakdan: 16.50 sobota, nedelja: 10,39 ŽeaaHJ vsakdan: 21.50 Casino RoYila vsakdan: 1B30,16.311,18.30,19.30.21.30 petek. sotMa; 22,30 sabnta. nedela: 121». 13.00 Križanke - IX. medn kovna kolonija odprTje razstave 19.30 Dom kuitureVdoije Andrej Rozman Roza: Kaj se je zgodilo v sobi sto ali ndtaj kapljic baldrijana kar tako 20,00 DofflII,8iovai8kegataboraŽalec Uroš PerieinTheMoonlighling orchestra koncert zagtasbem abonma m a- SOBOTA,2S.11. 9.00do 12.00ftoda}nagalefiteMK Izdelava adventnihokraskovir venčkov Vsi kupujemo, vsi pro se)em rabljemh knpg Wilhelm HautfiKalif^ luäeoma predstava W.OO Kidturm dom Slovenske Konjice Deidica Uzü(a in vfla Tabletka otroški ^sdaiiila abonma 18,00 Kultunu dom Rogatec, dvorima Trna Grebin: Tn£)a, dežela raznolikosti potopisno predavanje 19.30 SLGCel}e . • • M. Frayn: TUkaj Svperabonma in oven 19.30 Račka-gal^aeronke I%ke . zaprtje razstave 19.30 Kultum center iažko_ A. T. Lmhart: Županova Micka komedija 11.00 DvorecTrebnikSlovenske Konjtce_ ■ 14.00 in 17.00 Dom Svobode Liboje 34. revija domaCtti ansamblov IS.OO Gasllskiinkulturffidora Stunljiva oseba Icomedija &aecskozičfts PEI1K,24.11. 10.30 in 16.30 Muzej novelše 2godovmeCeI)e . 19.30 Zdravilišče Laško,zlata dvorana Ženski pevski äior Laško koncert 17.00 Galenja Moznje Umetnost, čustv okrogkmtza 19.00 Galerija Mozirje RAZSTAVE Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Soia Vrabiča - Prijazno mesto, do 30. 11, Galerija sodobne umetnosti Celje -Likovni salon: deia po izboru kustosinje fwineBiago, do 26.11. Galerija Volk Celje: likovna dela olja na platno sospel^Ä^otoi«, do 30.11. Galerija \^lenje: sli^äta razstava Bojana Gorenca, Ponovitve in prehodi do 9. 12. Galerija Mozaik Celje: likovna dela XIV Mozaikove slikarsko - kiparske ko-bnije2006, do 25.11. Galerija likovnih del mladik likovna dela Umetniške šole Adhi Cita iz Ban-dunga. Vzhodna Jara, Indonezija. Zgodovinski arbivCelje: Biseri kitajskih arhivov. Razstavo je v sodelovanju z Arhivom RS pripravil Državni arhiv LR Kitajske, Osrednja knjižnica Celje- avla drugega nadstropja knjižnice na Račka - galerija erotike: večmedijska razstava Pičke, do 26-11. Galeri^Nikca Celje: otroška dela dniž-CmOtma otrokom, naiejaH v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puSkico, v drugo svetlo sablji-co, avtorica Ihtjaiia Badomriac, do 31, 12. Galerija Otto Škofla vas: likovna dela. slike {olja na platno) Vesne FiUpii, do 30.11. Muzej novejše zgodovine Celje ~ Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope,do 20. 12. Muzej novejšezgodovineCdje -Ob-časni razstavni prostori: Podobe dru-žabosti, do konca januarja 2007 STALNE RAZSTAVE " iziŠlOTai^adventež väcikov . 17.00 OsrednjaknjižnicaCei)e-_ _ L^ptova sote . -^^UmvmazalE^i^^^ dobje Andrej Voje: Razgledmce iz In- Sobota, P2 ob 18.00 Redni volilni občni zbor. Pravico glasovanja imajo redni člani. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13, do 15. ure. ŠPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota 14.30, košarka _ psmoctj Petek ob 20.00 Projekcija: Černobil skozi najine oči Razpisuje natečaj za pravljico. Pravljice morajo biti poslane najkasneje do 31, januarja 2007 na naslov: Društvo Šmocl, Mestna ulica 2, Laško ali na mail: tanja@smod.com, informacije na tel. 051425 953. Ob četrddh in sobotah ob 20.00 - Onik večeri, pogovori o sedmi umetnosti - četnkovl francoski filmi - sobotni glasbeni dokumentarci Redne aktivnosü: Fanzin Flašzin - nismo še hin: k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanj e: Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Neflks: indeks neformalnega izobraževanja Vsakdan od 9.00 do 12.00, za najmlajše pripravljamo projekcijo risank, d ruženje ob igranju namiznih iger, branj e pravljic, kuharsko delavnico Lonček kuhaj, izlete v naravo in še mnogo drugih zanimivih stvari. TV-oddaja Izpod korenin Iščemo sodelavce za TV-oddajo Izpod korenin (scenske delavce, statiste, asistentko ali asistenta kamere, zvoka in režije, igralce, scenariste]. Priključite se mladi, ustvarjalni ekipi in se preizkusite v svetu zvezdništva. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarij em, kulturna in umet-nostnozgodovinska razstava, emoioška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična Pokrajinskimuzej Cdje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Mesto v svetu - svet v mesto - ob 60. letnici Štodijske knjižnice, do 15. 3. 2007. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifniik in nj egovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razsuva stalne umetniške zbirke. Muzej novejše ^odovine Celje: Živeti vCelju, Zobozdravstvenazbirka, nova postavitev - trenumo ni na ogled. Foto^ski atelje Josipa Pelikana: stalna postawtev Galrnja Vlada GeršakaCelje.razstav^ ni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Itemerje in restavracija na celjski železniški postajL-likovna dela Vlada CerSaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kbgcija ter grafik Rudolfa Špai aluiid letno Celjski giofi. Miiiiiw.noviteiiiiik.coin ni^ Petek ob 19.00 Literarni večer z Andrejo Jezernik. Predstavitev zbil ke kratkih zgodb Živ-Ijenjevkošari. Sobota ob 1700 Predavanje in izobraževanje delavnica pred svetovnim dnevom aidsa. Na ogled slikarska razstava. Razstavlja Žiga Bedrač (KUD Mavrica - razstava v sklopu Dnevi španske kuhu- Vnašiinfo pisarni lahko dobile: - nefiiis - indeks nefonnalnih izobraževanj, kartica Euro 26, informacije o evropski prostovoljni službi - vstopnice preko eventima. info o izobraževanjih, seminatjih in ostahh dogodkih - dostop do intemeta, na voljo so tudi igre za prosti čas - otokopiranje in vezava Več infy: www.mc-ce!je. si 03 490 87 40 in 040 756 009 Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekieacija: ponedeljek in sreda ob 19.00, vodja Grega Teršek Kud Superstar -ples; torek ob 16. in 20.uri.VodiCvetana Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gregi Kud Desanka Maksimovič: ob sobotah med 14. in 16. uro VS Styling - modne delavnice: srede ob 17. uri in sobote ob 10. uri Društvo za planetarno sintezo: četrtki vsakih 14 dni ob 19. uri. H!TRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petfdli, lanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (6 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 lolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na raescc. io s» vse posebne iidaje Novega tednika. IVHW do treh bretpiačnih malih oglasov, do ei Čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ITTpcjprm tudi letnik 2006 ^■M'iiy s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvi^h stram televiiijskega sporeda in xanimiwosti is sveta glasbe in zabave. NAROČILNICA bo pcdatke upotaUial samo za poBet« oaroSniä iflnAfw.radiocelje.com Podj«jeNT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisiio-založniško, radijsko iii agen-cijsko-iržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek m petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,53), petkovega pa 300 tolaijev (€1,26). Tajnica; Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7.10). Za mjino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska S. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vreclnost. Odgovoma urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg, ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesigii.com E-mail uredništva: tednikfe>nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar Telefon studia (za oddaje v živo): [03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail; radio@nt-rc.si- E-mail v studiu: info@radiocelje.com URKDNiiTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simoaa Šolinič, Dean Šuster Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, ZUtko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem <^sov po elekt. pošti; agencija@nt-rc.si NOV! TEDNIK fM"HÄ2¥iBBIL0 31 Nagradna križanka Ä So (MARKO) "S ŽOLČA resNCA Ä5 Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup oblačil v prodajalnah Acman 2. nagrada: knjiga V kraljestvu Icondorjev in neviht 3. - 5. nagrada: triurna vstopnica za kopanje v Termah Olimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 30. novembra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izSla 17. novembra 2006. Re nagradne križanke iz št. 90 Vodoravno: KODEKS, AREOLA, ŠG, LAN. AAK, TI, NIVEN, PRIMOŽ, RN, BRIS, GAETA, ŠL, RENTA, NADSON, KASEM, RJA, OTKA, RUIZ, SKAVT, SES, ORKESTER, ULRIK, BA. CIANAT, SAONA, RATAR, W, IN, SIP, ISA, NATLAČEN, BENO, TAN, KJ, UDRIH, SKUTA, VARIETA, iVE, GITANO, NIT, OKA, TB Geslo: Naši košarkani v NBA ligi. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SFT za nakup oblačil v prodajalnah Acman, prejme; Brigita Ivane, Dušana Kve-dra 40, 3230 Šentjur. 2. nagrado - darilni bon za 2.000 tolarjev za nakup v Modetexu Laško, prejme: Mija Šega, Goriška 4, 3000 Celje. m horoskop msm Ona: Le zakaj bi se po nepotrebnem obremenjevali z ne-voščljivosljo svojih sovražnikov, ko vendar dobro veste, da vam ne morejo prav v ničemer škodovati. Naredite potezo, ki je ne bodo pričakovali... On; Kar ste iskaU, ste tudi našli. Vprašanje je le. ali boste uspeli nastalo situacijo tudi popolnoma izkorisäti ali pa boste ponovno pobrali samo smetano. naiopamje previdno odšli. Bilo bi res škoda... Ona: Presenečeni boste nad zalo. ker niti ne slutite, kakšno presenečenje vam na skrivaj pripravljajo. PotrpUešemah, kajti prijetno presenečenje je tik pred vamL On: Začudilo vas bo spremenljivo obnašanje osebe, od katere ste bili doslej vajeni zanesljivosti in stabilnega značaja. Vse bo sicer izgledab precej sumljivo, vendar pa boste na konca prijetrw presenečeni. Ona: S prijatelji se boste od-loäli za nekaj povsem nenavadnega. Glejte le, da vam kdaj kasneje ne bo še žal. Problemi se lahko pripetijo predvsem u primeru. če pride celotna zadeva na napačna ušesa. On: Prizadevali si boste pomiriti razgrete glave v okolici in pri tem tudi dosegli precejšen uspeh. To vam bo vsekakor povečalo ugled v družbi, s tem pa se vam bodo tudi odprla vrata, ki so bila doslej zaprla. Ona: Neznanec bo prinesel zanimive novice, ki vam bodo razjasnile postopke partnerja. Le kako ste lahko bili tako sumničavi, ko pa vendar dobro veste, da vas partner ne bi tako zlahka prevaral. On: Napotili se boste na sprehod s prijatelji in se prav prijetno zabavali. Kar naenkrat bo i/ vaše življenje vstopila neznanka, ki vas bo dobesedno vrgla iz tira. Ne stojte odprtih ust, ampak storite nekaj! DVOJČKA "fljf ISTRELEC ^ Ona:Nepustite, ■ razočaranje, ampak živite tako, kot ste živeli do sedaj. Nič še ni izgubljenega, treba se je le potruditi in uspelo vam bo uresničiti tudi tisto, kar se vam je zdelo nemogoče. On: Vse preveč se igrate in na nek način manipulirate s partnerkinimi čustvi. Lahko, da vam bo že kmalu žal, vendar bo takrat prepozno. Proti koncu ledna se vam obeta nepričakovan obisk z ZL Ona: V neki zadevi je vaša trenutna nesttpnost razumljiva, saj delo ne teče, kot bi moralo. vi pa ste odgovorni. Po-primite tudi sami in žrtvujte malo prostega časa, pa bo zadeva stekla veliko bolje, kot ste vajeni. On: Jezili se boste, ker vam nagaja jekleni konjiček, ki vas bo spet spravil ob kup denarja. Razmišljajte o zamenjavi, preden bo prepozno. Ne pozabite na partnerko, sicer bo pripravila neljubo presenečenje! rffi ^ I KOZOROG Sk Ona: Pokazala se bo vašapre-govoma prodorrwst na poslovnem področju, sq vam bo uspelo prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmejo vaš predlog. To je le prva v vrsti zmag pred vami. On: V ljubezni boste naredili potezo, ki vam bo prinesla naklonjenost prijateljice, ki vam je bila doslej naioseglfiva. Časi se pač spreminjajo in tokrat se bosta ujela, kot da sta ustvarjena eden Ona: Prihajate v obdobje, ko boste morali kar najbolje izkoristiti svoje najboljše laslnosti. Nikar ne mešajte ljubezenskih afer s poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti vam. On: Spoznavali boste nove ljudi in navezovali slike, ki vam bodo nekoč prišli še kako prav. Kljub temu ne boste zanemarjali svoje družine, ki si prav tako želi vs(y nekaj vaše pozornosti. 3. - 5. navado - knjigo Guya Gilberta Alba in kavbojski škornji, prejmejo: Hermina Lamot, Hudinja 92, 3205 Vitanje, Tadeja Filipič, Šmiklavž 2 a, 3202 Ljubečna in Frida Blumenšajn, Strmca 93, 3270 Laško. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. «W VODNAR m Ona: Postajali boste precej zamišljeni vase, kar bo zlasti posledica zaljubljenosti v neznanca. ki vas kar noče opaziti. Uporabite kakšen nov pristop, saj se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje. On: Ne skušqte obračati besed, ki niso bile izrečene v slabem pomenu. Raje pretehtajte situacijo in videli boste tudi tisto, kar ste spregledali. Zato le odprite oči in se nikar ne zaletavajte. da vam ne bo žal! DEVICA Ona: Polni boste življenjske energije in ravno zalo se boste lotili zadev, ki jih doslej niste uspeli realiztati. Uspevalo vam bo kot po tekočem traku, zato izkoristite ta teden do popolnosti. On: Pričakujete lahko izboljšanje zdravja. Niso več daleč dnevi, ko boste ponovno kot nekdaj. Seveda to še ni znak. da se lahko spet brezskrbno podate na brezkončne zabave in po-nočevanja. Ona: Premislite preden se odločite za nakup, saj trenutna situacija ne dovoljuje prevelike svobode pri teh stvareh. Torej je dobro poznati mejo, preko katere ne smete, da vam kasneje ne bo žaL On: S partnerko se bosta odločila glede prihajajočega dopusta in na nek način vam bo uspelo uveljaviti svojo voljo. To vam bo povzdignilo samozavest, veiular pa vseeno pazite, da vas ne bo preveč zaneslo. Ona: Delovni teden se bo začel sicer malo nerodno, vendar se bodo stvari kaj hitro temeljito izboljšale. V ljubezni si boste privoščili manjšo avanturo, ki vas bo ponovno spomnila na slast prepovedane ljubezni. On: Slaba volja bo hitro minila, saj vas bo poklicala oseba, ki vam je že dalj časa močno pri srcu. OdzovUe se povabilu na zabavo, kjer boste preživeli čudovit konec tedna, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. yr-^yasis^ • - Še 55 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniki Novega tednilfa Premajhen sod? v celjsk! Gralilm Matjaž, ^palffliKem Stn^tt S, so lebis že peOčpri^avffi praznovanje ob {B'ihodu m!^ega räoa, im^unanega beai^olais nooveauv ki ga tn^ četrtek v novembru praznujejo pow»d fso svetu. V.Gogjoski ubci ^ že vsa leta jasož^etailtuF^ promoöje-ftajÄofoastva m povsem zetneljskah radt^i ob cteamu fcAian&ah dobrot. .Za fajllumo. plat je letos posJcit»! faannonikar Zoran :a)rko, ;za pfoma©j&::&aBkctfonstva Slavko Bctš^, sicer duhovni oče prireditve, m Borut Alujevie^ .-oba. dobiönka francoskega-offlifeosani-a Vitez akademskih palm, za dobro pilaio.ifl.iH'aiBJ- pa iasfmka gosülne Ana ta Pavel Matjaž, ft-^enetenje ä prihod :Lc#eta ki je odpri sod mladega vina. ...... Föto' NATAŠA'MÖLLER O'«!/«51 05« in 03/4I-90 0222 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Trije, navezani na radio še trije, ki so na različne načine povezani z Radiem Celje. Tone Kregar (levo) zato, ker radio vrti skladbe njegove skupine Mi2, Maja Šumej zato, ker je napovedovalsko pot začela na valovih Radia Celje in Matevž Cene, ker se z radiem aktivno druži ob torkih zvečer v oddaji Radio Balkan. Foto: NM Braslovčanica v Trenjih Mesto redaktorice in novinarke Trenj na POP TV prevzema novinarka Alenka Marovt, doma iz Braslovč, ki se je dobro spominjamo tudi v naši medijski hiši, kjer se je med drugim učila prvih novinarskih korakov. Zadnja trL leta in pol je na nacionalni televiziji delala kot novinarka v notranjepolitični redakciji. Pripravljala je vklope v živo in prispevke za Dnevnik, Odmeve in ostale odda)e v sklopu informativnega programa. Voditelj Uroš Slak pravi, da ima izrazit občutek za dogajanja v družbi, ne samo v politiki, ampak tudi na področiih, ki zadevajo liudi, ki nimajo vphva na sprejemanje odločitev, Alenka, čestitamo! »Ajznponovciff in partizanovec Med gledalci rokometnih tekem v Zlatorogu so tudi bivši celjski rokometaši {z leve) Peter Hribernik, Marjan Hlačar, Rihard Ratej in Bogdan Povale^ Prvi trije so igrali za Železničarski rokometni klub Celje (od tod »ajzponovci«), Povalej pa sprva za Partizan Celje, po združitvi obeh klubov pa za RK Celje tudi v prvi jugoslovanski zvezni ligi. Hribernik je bü kasneje tudi tehnični vodja celjskih rokometašev, kt> jih je vodil olimpijec Slobodan Čile Miškovič (zdaj že žal pokojni), preostali trije pa so bili po končani igralski karieri zvezni sodniki. DEAN SUSTER Foto: NATAŠA MÜLLER