Štev. 183 TRST, ponedeljek 4. Julija isio. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN M li ntđellth I« praznikih •! 5., ab ponitfetjklli tfe t. ijotrsj. FmslSBe iter. a« prodajajo po 3 nv6. (6 sto i.) ▼ moogik Ukakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici. Kraaja, 9t. P »trn, Foatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov- Hini, Dornbergn itd. Zastarele it«T. po 5 nT«.-(10 Btot.). MLA8I 3E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolona. CENE: Trgovinski in ebrtni oglasi po I »t. mm, efeBortcice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodor pm »0 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Msli oglasi po 4 stol. beseda, naj-Kanj pa iO btot. Oglase sprejema Inssratni oddelek uprave .edinosti-. — Plačuje se izključno le nprarl „Edinosti". m ii — Plačljivo ln utoiljivo * Trstu. CPINOST Glasilo ^oatiinag« društva JUinosf4 xa Primorsko. j* mmil NAROČNINA ZNAŠA » Mio leto 24 K, pol leta ia K, 3 mesece « K; na as- roi^e bres doponlase naročnine, se uprava ne ozira. Imtalss na aetoljeke ls«anje ,^BZ»urosTZ" staae: s» •ele l*te Krem S'l«, sa pel leta Krom i-SO. Tli dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-vana pisma se se sprejemsje is rekeplsl ss as vraftaje Haročnino, oglase ia reklamacije js pošiljati na upravo lista.. UREDNIŠTVO r sile* Gisrgls 6alsttl 18 (Nsrsdsl deta) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, nliea I -T I — GHorgio Galatti iter. 18. — FeStne-hranMnKni račun it. f41 652. TELEFON It. 11-57. Jubilej družbe sv. Cirila in Metoda. LJUBLJANA s/7. Slavnostna skupščina. Lahen dežek je rosil, ko so v Trstu hitele gruče izletnikov proti južnemu kolodvoru. Nebo je bilo zastrto z oblaki. Ali ni nas vznemirjal temni nebesni svod ker vzhičena duš i nam je govorila, da bo nebo milostno slavnosti tako vzvišenega, plemenitega značaja. In res: ko smo se vozili proti romantičnemu Miram*ru, so se ;eli oblaki razmikati in kmalu se nam je zasmejalo sinje bistro nebo, ki nas je zvesto spremljalo vse do bele Ljubljane. Vsprejem v Ljubljani. Zlato solnee je sipalo svoje besteče žarke na množico, ki je vrvela na kolodvoru, ko smo zapustili vozove (kakih 900 nas je bilo). Godba je svirala naš „Naprej". • Cim se je valovenje malo umirilo, je | predsednik družbe g. Senekovič krasnim govorom pozdravil čuvarje ob Adriji. S tem i»o - je rekel — pokazali, kako vedo ceniti družbine napore. Dvajset pet let i ima družba dela, a ne brez vspeha. Naj j sijajneje vspehe pa ima v Trstu. Otrok vedno več, prostora premalo. To je razveseljiv znak, kako so tržaški Slovenci prebujeni. Ne obupujte. Cut nade v boljše čase naj vas vspodbuja. Predsednik možke podružnice dr. Jos. Abram se je vznešenimi besedami zahvalil na sijajnem vsprejemu. V veliko čast si šteje, da je predsednikom najstarejše hčerke naše Družbe. V imenu te podružnice, v imenu izletnikom, v imenu vseh tržaških Slovencev izreka srčno zahvalo na ljubez-njivem pozdravu. Mi napredujemo gospodarsko in politično, a na tem se imamo zahvaliti naši družbi. Prebijati moramo hud-? čase, ali imarno tuli zvestih prijateljev, imamo družbo dobiotnico. Naj le treska in bliska, ali tolika ljubav nam daja jamstvo, da tu:U nam zasijejo bol ši dnevi in da nam sine — dan zmage. Živela družba, živela Slovenija ! Med ubtraa govoroma so se razlegali gromoviti živic-kiici in množice so oduševljene poidravljale tržaške goste. Na to je spregovoril gosp. dr. Josip Mandič, da se v imenu delavstva tržaškega zahvali na vsprejemu — v imenu tistega ljuditva, ki je dolžno v prvi vrsti globoko hvaležnost naši družbi. 25 dosedanjio let družbinega delovanja je ob enem 25 let sramote za njih, ki bi nam morali dati, kar nam daja.družba. Naša današnja slav-nost bodi ob enem sijajna nezaupnica onim faktorjem — njim ki bi hoteli, da postanemo, kar ne maramo postati. Mi bemo delali dalje za svoj kulturni napredek, ali od<j bomo zahtevali odločneje tudi od druzih, da nam dado kar so nam dolžni dati. Za sedaj pa si ne moremo predstavljati slovensktga Trsta brez pomoči naše družbe. Danes slavi družba 25-letnico; naj iskrene j a želja naša pa je, da bi po nadaljnjih 2.5 letih mogli mi družbi vračati vse ono, kar nam je dobrega storila : da bi mogli vračati ljubezen za ljubezen. (Po teh besedah je zaorilo med množicami od silnega navdušenja). Gospod dr. Dereanl se je v imenu Goričanov pridružil iz srca tržaškima govornikoma. Mej tem je dospel vlak s štajerskimi gosti in jeli smo zapuščati kolodvor. Masa se je izlivala iz poslopja, a v dokaz, kako breme je nosila družba, ki bi je morala nositi država, ako bi bila — pravična, kakor jej velevajo temeljni zakoni. Ne le na ogroženi periferiji, ampak celo v središču, moramo se boriti proti zunaj jo je vsprejemala druga tisočera j Schulvereinu. V 25 letih je družba nabrala masa. In tako navdušena, kakor je morda j in izdala ogromno svoto 1 milijona za še nismo videli v Ljubljani. Sprevod v Ljubljano. naše Šolstvo. Iz skromnih začetkov se je razvila družba, da ima danes 7 ljudskih _ . . , . . šol, 20 vrtcev in 2632 otro*. In to število Precej časa je trajalo predno se je | raste od dne In čluvek bi mislil> da nepregledna množica uredila pred kolo- družba s takimi namen; vživa neomejeno dvorom za sprevod. A ko se je ta s predsednikom Družbe in mestno godbo na čelu uredila, so začele vrste stopati za-rečih lic in radostjo v srcu, ko so videle, ood kakimi ugodnimi avspicijami so za ljubezen. Ali v enem delu naroda je nav-stala najprej mlačnost, potem nasprotstvo in na zadnje celo sovražtvo proti njej, ki je celo hujše, nego pri drugorodnih sovražnikih. Toliko da se vodstva ne označa pričeli to veliko slavje, to veliki narodni kakor izraeček človeštva. (Grozen krik). praznik naš. Vesela je svir=la godba ko račnice, a po dunajski cesti je bilo vse do „Narodnega doma" nagromedjenega občinstva, ki je viharno pozdravljalo goste gromov tim vskliki i mahanjem robcev. Navdušenje je doseglo svoj višek pred „Narodnim domom". Jubilejna skupščina. Velikn dvorana in galerije so se v par minutah napolnile do zadnjega od vzhičenega in praznično razpoloženega občinstva. Predsed. Senekovič je daljšim krasnim govorom otvoril 25, skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Prisrčno je pozdravljal goste od vseh strani S! »venije, iz vseh delov slovenske zemlje, da čujejo račune, ki jih bo pokladalo družbino vodstvo. Culi bodo in naj sodijo. Na to je predstavljal odlične goste. Najprej župana rrn-sta Ljubljana (Cim je govornik izustil Hribarjevo ime, je ne-vsta! orkan aplavz, ki je po dolgem svojem trajanju imel očividno demonstrativen teljev. Drevo raste in poganja korenike pomen). Slavil je Hribarjeve zasluge za in dokler je bodo negovali taki prijatelji narod in družbo. ; — to drevo ne usahne in se ne boji vi- Na to je pozdravil odposlanstvo istr- harjev (Veliko navdušenje), ske družbe, sestoječe iz gospodov : Spin- Na to se je predsednik spominjal v čiča. dež. posl. dra. Poščiča, dr. Fabianića minolem letu umrlih prijateljev in dobrot -in Viktorja Tomičića. Danes vrača milo nikov družbe. Mej temi: d.ra Bleiweisa-za drago : nedavno je bil on bratski vspre- Trsteniškega, dr.a Milana Hribarja, drž. jet na skupščini istrske družoe, danes po poslanca Ježovnika, pesnika Antona Med zdravlja bratski to odposlanstvo. In vi veda, Frai.a Dekleva, vdove Pavle Pola-Cresu se je našla podlaga za skupno de- kove (po velikem dobrotniku inž. Polaku) lovanje obeh družeb v krajih, ki spadajo in zadnjega Karla Kotnika, ki je par ur v področje obeh. (Dolgotrajoč aplavz). pred smrtjo določil družbi kraljevski dar. Dalje je pozdravil predsednik zastop- Ta del govora je poslušala skupščina nika »Pučke Prosvjete« iz Zagreba, prof. ' stoje in vidnim ganotjem ter je na poziv Martinoličrt čegar prihod manifestuje po- j predsednika zaklicala pokojnim dobrotni-bratimstvo med narodom slovenskim in: kom družbe trikraten Slava! In vendar je delovanje družbe odprta knjiga in ona polaga račune za vsaki vinar. Predsednik je nadalje nepobitno dokazal, da so vsi napadi na družbo neutemeljeni. Nje greh je, da hoče potom svojega učitelj stva vzgajati deco, da bo ljubila jezik svoj (Frenetičen aplavz). Kar se drugim šteje v Čast, se družbi šteje v velik greh. ve Ali proti pritisku je nastal protipri-lisk. Z napadi je začelo rasti zanimanje za družoo in podpiratelji nje se množe v vseh slojih. Posebni podpiratelji so jej : narodno ženstvo, mladina, malčki, akade-mična mladina; med uradništvom ; učitelj-stvo, ki strada in si odtrguje od ust za družbo. A tudi onkraj morja, v Ameriki se je rojaki spominjajo, ker oni najbolj čutijo vrednost materinega jezika. Slednjič je družbi v največo oporo del slov. časopisja, ki deluje zanjo z vso vnemo. Vidino torej, da ima družba še prija- hrvatskim. (Burni živio-klici). Nadalini pozdrav predsednika je veljal državnemu poslancu : možu. ki ne manjka nikjer, ko zove narodna dolžnost, prvobo-rtelje tržaških Slovencev, dru. Rybaru (Frenetičen aplavz, dolgotrajne ovacije) ; Pozdrav župana. Prvi se je oglasil za besedo župan gospod Ivan Hribar, ki je naglašal, kako se je družba v 25 letih razvila iz slabega deteta v krepko bitje, polno življenske epopt- SI na 21, zastopniku N. D. O. v Trstu. dru. Josipu \ moči. Ustanovitelji so sicer računali na Mandiću (Ponoven viharen aplavz), dež. j poznano zavest slovenskega naroda, ali poslancem dru. Trillerju, Oražmu. Višni- tega niso mogli misliti, da bo vnrz ' ia karju, dr. Slaviku, dru. Wilfanu in Gangflu ; zastopniku koroških Slovencev dru. Miil-{erju, in končno odposlanstvu „Sokolske 1 silo sveze-, ki je vseh skupščina navdušeno najx o - -A ■ podra vljala. * v otroš :ifc Xa to je predsednik nadaljeval svoj j st*? : lju govor. Noče slikati zgodovine in trnjeve čast in srer poti družbe. Le nekatere momente je navel današnjo sveta in prebivalstva ljubljanskega. Družbi želi najlepših vspehov, a v ta namen sloge v onih krogih, na katerih sloni usoda družbe. Ko ji drugi nasprotujejo, moramo pa mi biti tem odločneji branitelji družbe. Pozdrav istrske družbe. Ob gromovitem aplavzu in navdušenem vsklikanju je stopil na oder prvo-mestnik iste družbe, g. profesor in državni poslanec Vekoslav Spinčič. Znam pregovor pravi, da pozdrav je uljudnost, od-zdrav pa — dolžnost. Na nedavno skupščino istrske družbe je došel predsednik z jednim členom vodstva slov. družbe sv. Cirila in Metoda. Zato prihaja govornik danes, da kakor predsednik istrske družbe pozdravi to skupščino. Ali odposlanstva istrske družbe ni dovela semkaj samo dolžnost, ampak tudi ljubezen, ki mora, kaker vlada med narodom slovenskim in hrvatskim, vladati tudi med tema kulturnima organizacijama. Ločijo nas gore in reke, ali spaja nas ista ljubav. Obe družbi imate nalogo, da branita narod tudi proti onim, ki jih mi plačujemo, da bi nam dajali kulturo. Ta borba traja že 1000 in več let, še iz dobe svetih apostolov. Tudi danes bijemo boj proti germanstvu in latinstvu, ki sta celo krščanstvo zlorabljala v raznarodovanje našega naroda. Štejemo mnogo grobov, ali vničili na? niso. Kar smo si ohraniii, hočemo^braniti s kulturo, za katero^e družba sv. Cirila-in Metoda toliko storila v teh 25 letih. Želi družbi tudi za bodoče enakih vspehov vse dotlej, ko bomo sami svoji na svoji zemlji in si bomo mogli sami vstvarjati šole. — Pozdrav pućke prosvijete. Zastopnik te družbe, gospod profesor Martinolič je naglašal, kako so se Hrvatje in Slovenci od Časov Stanka Vraza, od ilirske dobe, pa do včeraj vsikdar skupnj sodelovali. Ta medsebojna ljubav ga je privabila tudi semkaj. Želi slovenskemu narodu tolikega napredka, da bi prenehala potreba, radi katere je bila družba vsta-novljena. Govornik je zaključil vsklikom : „Tujega ne trebamo, a svojega ne damo !** Govor dr. Rybafa. Ob prisrčnih ovacijah je stopil na oder dr. Rybar, da se v imenu tržaških Slovencev zahvali družbi na neštetih dobrotah. Ta govor je bil zasnovan na širši podlagi in je vseboval tudi zanimivo eksurzijo v žalostno zgodovino Slovencev. Z rezko besedo je šibal ves vladni šolski sistem proti Slovencem in je posezal tudi v politične boje s političnimi nasprotniki, j Ta zanimivi govor voditelja tržaških Slovencev prinese ^ . , . „V zavest <* spevki na iar< 1- o aj t-o :i enu o m ikc P ODLISTEK. jurkica Agićeva. tako sramoto ! E. — občutila bo ! — Dvignil j je pri tem svoji veliki roki visoko v zrak, j stisnil ju v pest ter zagrozil žnjima. tu samo pamflet ne za- Povest. Hrvatski t-pisal K8. Šandor-Gjaiski. • Prerei Fr. Orel — Misliš-li, da se ne ljutim tudi jaz, je začel Levi, — a milostiva je imela povsem prav, da nas je zadrževala od naše XXVI. i namere, ker naposled vrag je vrag. Da jej No torej, sedaj vam pojde kakor po je Žunić ostal prijatelj, zavzel bi se b*l zelo ledu. Žunić je na Agićevo zelo jezen radi. zanjo, a kakoršen je, doznal bi za vse, a Smiljanica. Sedaj lahko ukrenete, kakor vam za take čine bi zapadli strogi kazni. Sedaj drago, ne da bi bili v strahu. — začela je . pa se je položaj izpremenili in zmoremo vse. nekoliko dni kasneje Lisička Levi-ju ter ga! — Sedaj lahko ! Oh, kako mi je drago \ povabila, naj pride zvečer k njej skupno z Ta ohola goska ! K Maleševičevi gre na Garaševim. Obadva sta se odzvala in prišla prej, nego po navadi. Nalješkovića sta do-dobila že tam. stanovanje ! O, kača, ti! Kakor da moja hiša ni poštena! Pa — kako se (vam nese, ker je znana z Radmanovićevo! Sedaj pa naj Ali vam je pripovedoval kaj Levi? — spozna nas! Torej, kaj mislite? — je vpr se je obrnila Lisička takoj k Garaševu, čim šala Lisička prav tiho. je slednji vstopil v sobo, znižala pri luči j — Lahko to — je odvrnil Levi. — Oi nekoliko stenj, da je postalo v sobi temneje. | pamflet, ki smo ga bili lani sestavili prot Pripovedoval mi je. Pa tudi, da mi ni, jaz ne bi bil čakal dalje. Mene, mene, jednega Ga rase va, tako razžaliti, spraviti v Bibiči, ta nam pride prav. Samo imena iz-premnnimo. — Dobro je! Samo Žuniča, ne ime- nujte v pa; dostuje ! — Dajmo ga tiskati, jaz imam prijatelja v Kapošvaru. Potom pošte ga razpoš-Ijemo na vse strani, razsipimo ga po mestu, prilepimo ga po vseh vogalih. Oh, impozantna akcija to! — Ne bi-li razglasili tega tudi po časopisih ? Zatem napisali pritožbo na vlado, ravno tako, kakor ste nastopili proti Smi-Ijaniču. — Tako, tako, milostiva gospa ima prav. Tako treba, — se je oglasil Garašev. — Le dajte, — je potrdil Nalješkovič, — treba jo je uničiti. To, to, ah, grešnico Danes bi moja Mica bila grvon Smiljaničeva, nI "bilo te ca rovu ^e. * T islim tako-le, i'aje se na Naije lovili: . Lev^ir. ' ni pc p 00 p Zci 11' k. pust it a -""j a etiiia Žakar.i ašev napi-bno, da se V poročilu niljaničevo Po -il-t.'-.V * Načelnik . lov dr. Oražen je "- ' pak sokolski * da sokolska ~ . . njuje delo dr : . Sokolstvo pa naj ..... Obljublja svečano, da pojde SoKoiacvo ioko v roki z družbo na vzgajanju naroda. ime. Ker naposled, tudi on čita liste in prišlo bi lahko do kakega popravka. Navedite samo sestanek pri klavnici in tacega kaj. — Izvrstno! so vzkliknili vsi. Ali, gospoda, to je strašno! je zakričala Milkovičeva, vse to so vendar samo puste in zlobne izmišljotine. Kaj, kaj ? — so zavrnili vsi dekle. Kake izmišljotine? je nadaljevala Lisička sama. — Spomni se samo, kako se je vedla proti tebi. Ali ne bi bila morala biti s teboj prijateljica, ako bi bila dobrega srca ? A kako! Ti si v njenih očeh prenizka, presi-romašna in preneznatna. Za njo so Malešt-vičeva, graščakinja in druge take. Nas prezira. Praviš: prazno klepetanje! A odkod znaš, da so to same brbljarije? Zakaj bi ravno mi bili oni, ki se bomo uverjali sč silo, da niso resnične ? Vsak človek v Pa-zarincih je že prepričan o tem, a jaz in ti, — da naj sva oni, ki ne verujeta v to ! Najbrže zato, ker je z nama tako prijazna ? Ah, ne bodi smešna, no ! Stran II EDINOST« št. 183. V Trsti?, dne 4. julija 1910 Novi častni člani. kov .........K i.6f>4'6o V imenu vodstva je prvomestnik opo- 34. Račun dohodkov za (Ci- zarjai, da so prvi ustanovitelji družbe Se pri življenju. Ti so dr. Josip Vošnjak, j ril - Metodov) sklad obrambeni 29.140 U Luka Svetec, Tomo Zupan, Ivan Hribar Dohodki znašajo torej 1. 1909 in Ivan Murnik. Prvi trije so že častni j skupaj........K 187.087.10 člani. Vodstvo pa predlaga, da današnja jsjovo najeto posojilo pri po jubilejna skupščina imenuje častnima čle nama tudi zadnja dva. Vsprejeto enoglasno in ob velikih ovacijah navzočemu Ivanu Hribarju. Zahvalivši se v svojem in v imenu drugih dveh počeščencev, je opozoril Ivan Hribar na moža, ki je v resnici dal misel in inicijativo za vstanovitev družbe, dočim so drugi le izve*v to misel. Zato predlaga, naj današnja '.kupščina tUa''župnika Ivana Vrhovnika imenuje častn^ členom. Sledil je naravnost pretresljiv prizor. Ovacije g. župniku so bile tako tople, da je bil siavljenec ginjen do solz. S tem je že rečeno, da je bil Hribarjev predlog enoglasno sprejet. Tajnikovo poročilo. To je bilo sestavljeno z veliko ljubeznijo, a prečital je je g. dr. Gregor Ž rjav. K temu poročilu se še povrnemo. Blagajnikovo poročilo. To je prečital g. notar Hudovernik, Iz istega posnemljemo : Prejemki : Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1908......K 50.27060 Dohodki leta 1909. : 1. Račun prispevkov podružnic in sicer članarina, po-kroviteljnina, darila, ve selice itd. a) Kranjska.......K b) Štajerska.......„ cj jsoroška........„ d) Primorsko in sicer : Goriško . . K 6.855*21 Trst . . . . „ 15.725-82 „ sojilnici v Mariboru S.ooo* — Skupaj K 245.25770 Izdatki: 25'I02'Q3 5-532-30 7.438*51 24.704'3I 2 i.806*99 31826 2 1.822*78 12.108*77 609-12 22-581 03 Skupaj K. 2. Račun dohodkov izven po- družničnih veselic ... K 3. Račun daril in podpor in sicer : občin ... K 2.762*30 hranilnic in posojilnic . „ 1.832 68 društev . . 4 642*— • Skupaj ... K 4. Račun darov 'Mohorjanov „ 5. „ Slovendev v Ameriki ..........* 6. Račun raznih darov . . . „ 7. n dclicakov iz družbenih nabiralnikov . . . 8. Račun zbirk časnikov i. s. „Slov. Narod*' K 7.16002 „Mir" . . . . „ 402' — rGlas Naroda" „ 210*— „Notranjec* . .. 40'59 „Nar. List" . „ 28 10 „Slovenec" . 21 — Skupaj ... K <). Račun dohodkov iz prodaje družbenih vžigalic . r to. Račun dohodkov družbenega mila........ 11. Račun dohodkov družbenega cigaretnega papirja „ 12. Račun dohodkov družbenega čistila (kreme) za črevlje......... 13. Račun dohodkov družbenega platna......„ 14. Račun dohodkov družbenih cilindrov za svetiljke w 15. Račun dohodkov družbenih drož.......r 10. Račun dohodkov družbene-—C'* t v- rutra - • ■ ;. R.aciin {iTi*1 -likov "už.;e-j^ila za .ovine in v a /a * n a - < -p v 57-i2i'75 3.62844 9 236*98 10-74 634*80 9.298*32 21 887*31 20. Račun dohodkov družbenih knjig.......r 21. Račun dohodkov iz prodaje družbenega koledarja in sicer: za 1, 1909. . K 62118 Skupaj ... K 22. Račun dohodkov iz pro daje narodnega kolka . „ 23. Račun dohodkov družbenih razglednic.....„ 24. Račun dohodkov za računske listke.....r 25. Račun dohodkov iz volil „ 26. „ obresti od naloženega denarja . . . . „ 27. Račun dohodkov Vese-love knjižnice.....„ 28. Račun dohodkov iz druž benih poslopij in posestev „ 29. Račun dohodkov narodnega davka......„ 50. Račun dohodkov iz prodaje starih znamk . . . „ 31. Račun dohodkov vrnjenih predujmov.....„ 32. Račun raznih prejemkov „ 33. r prehodnih prejem- 7.801 71 7.142*40 1.200* — 245*56 200'— 200*— 440 — 150'— 50*— 10 2. ■ 13- 390- • 3.446*62 1 1.607*69 5.283*41 6.876*11 2.838.76 1.704*70 11 *8o 694*32 1.094* 12 182*60 290'— 1.295*65 1. Račun šolstva in otroških vrtcev : a) v Trstu......K 44.028*59 b) na Goriškem . . . . „ c) . Kranjskem . . . „ d) „ Koroškem . . . . „ e) „ Štajerskem . . . „ 2. Račun raznih podpor in posojil.......... 3. Račun od družbe najetih in povrnjenih posojil . . „ 4. Račun plačanih obresti od najetih posojil . . . ., 5. Rcčun stroškov za družbeni koledar 1910 . . . „ o. Račun stroškov za narodni kolek....... 7. Račun stroškov za družbene razglednice . ... „ 8. Račun stroškov za račun ske listke........ g. Račun stroškov za družbene nabiralnike . . . • „ 10. Račun stroškov za. šolske knjige in učila...... 11. Račun stroškov za mladinsko knjižnico . ... „ 12. Račun stroškov Veselove knjižnice '^Ifii'iniiiiiiiiiii R. Gasperitai, Trst; Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 -------- Prevozno podjetje ===== o. kr. avstrijskih vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja . „ 32-641-74 j ki se je pokril iz prebitka iz leta 1908. Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1908. K 21.48473] Prirastek 1. 1909. Naložene pokroviteljnine in volila......... ZALOGA PIVA iz tovarne Bratov Eeiningfiiaus in iz meščanske tovorne 55* ilsner ITrquelc< 16.481-76 j Stanje dne 31. grudna 1909. „ 37.966-40 j Račun pokojninskega sklada za učitelje itd. Stanje dne 31. grudna 1908. K 4.559-90 j Prirastek leta 1909 i V mor: v Flznu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Hoitonilevg iiesslSlir vedno svež? kislo vode pri RNTONIO DEJRK, junior . : TRST, via degii Artisti 9 in IO. TELEFON 505. Carlo Hssmann T K S T, ul. Gii>vanni I>occaecit> 4. nilziirsKI mols{2F. ; SSelair-iSiica pokiš^a. Sprejs^a poprave in poliraste pohištva itd. Cene zmerno. - j in- Sss -Ui, kptrtts.. .llfcrrj** i a rvij r d^j* c ^ a jb 10 drvbn*. j Ja&ob Forla^c, « VJa deliš Acq:f * t-, ; jpi ."t! Crvui Velik iibar fraoccv-kft.^a iarn^anjc^, ptartih »4c-«V:li. in stro-o^-ra^ih ria. Jiordaaox jbarg'Tiader, rer. >V ti vtn, Jlo^cui* Chianti. RttL". kenjak, t^rpoceVr.i pri«fct»; troj.'"noT«« jiifovee ia briD_«rec. Izdeiid I. vrst?, djoii 13 tiJsrh krujtfT. \ s»ka aaroibi a?* Ui-k-r. izrr R- a-ilj* v« pa povzeijn — Car,' • na rahttvn frauk». — Razprodaja o u pol bit*. 4-357"35 09! »en 91 63 >o8 Mmcmm Miloš sil&žir - Trst ~ ulica Le>t btev. 2 priporoča slavnemu e^činrivu o e a. - — O "o I " Tsdolcilo vsili'j vitlao, tn-'-i NAJf 2NS JŠE POHIŠTVO 3 O . 24.706 38 : Čista imovina.......K 252.145-131 Ako se primerja čisto imovino z dne 31. decembra 1909..........313.063 63 ; s čisto imovino z dne 31. decembra 1908. . . . • » 252.i45'i3 ■ vidimo, da je družbena imovina pomnožena v 1. 1909 za K 60.918*50 j ^^eiika klobučarna Đoplieher Klobuk! klobueeviue prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Eniporij kap za potovanje in za šp;>rt. m msi dorso št. mm &m\ m _____________________________________ 1 Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št 19. Ceae iopvoKi ^ ^ 7,3 | Sprejme se poprs 5 =r-.r»i vsakega zietei. i. i roc Kupuje i i p. oc. • c.ivcHr. < « r] Itt 5 .1 H?3WlL Pečatniki Iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtirčneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafieftgga zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorje v itd. za pečatnike. PoSiljatve na deželo. »EDINOST« št. 183. Stran III. Pozdrav otročičev. Dekletce Stanka Rlaž iz Mozirja je v lem besedi proslavljala družbo in pozdravljala skupšćinarje. Nje pozdrav je narav-h ost ganil zborovalceo. Pozdrav tržaških Slovenk. V imenu teh je nastopila gospa Karla Ponikvarjeva, ki je idealnim navdušenjem pozdravljala družbo, izrekala zahvalo in jo rotila in zaklinjala naj ne odtegne podpore tržaškim Slovencem. Tudi ta govor prinesemo posebej. Pozdrav koroških Slovencev. V imenu teh je govoril gosp. župan Kobentar iz sv. Jakopa v Rožnji dolini. Veliko navdušenje je nastalo po dvorani, ko je govornik pokazal na vrsto letošnjih absolventov družbine šole v Velikovcu, ki je stala za njim na odru. To so biie žive priče družbinega dela. Volitev odbornikov se je vršila z vsklikom. Od izstopivših odbornikov so bili zopet izvoljeni Andrej Senekovič, Fran Pohernik, dr. Gregor /.rjav in dr. Ivan Merhar. Na novo sta bila izvoljena dr. Ivan Tavčar in dr. profesor Siebinger. Jubilnih daril je prijela družba celo vrsto. — Za danes cmenjamo le, da je med temi darili tudi oni ženske podr. v Trstu 2500 K. Brzojavne pozdrave je prečital dr. Žfjav. Med temi pozdravi je tudi oni župnika Gabrona iz Koroške. Zaključek. Predsednik je mogel spregovoriti le par besed, ker je po vsej dvorani zadonila naša Himna : „Hej Slovani". Sprevod podružnice ljubljanske okolice. To je bil nekak uvod k veliki ljudski slavnosti v Tivoli. Po ulicah se je pomi kala vrsta okrašenih vozov, na katerih so sedeli fant e in dekleta v krasnih in dragoceni narodnih nošah. Na vozeh so bili razni godci, a vsaki voz sta spremljala po dva jezdeca z zastavo v roki Občinstvo je ta sprevod navdušeno pozdravljalo. Ljudska veselica. Kaj naj rečemo o ljudski veselici v tivolskem gojzdu ? To je gotovo, daje bila 10 veselica, kukoršne dosedaj še ni bilo med nami Slovenci. Bila je to res prava vseslovenska veselica. Na ogromnem prostoru okoli hotela j.Tivoli* so imele svoje paviljone koroške, štajerske, kranjske in Primorske Slovenke. Bilo bi danes nemo-coče tudi le približno popisat: to v narav-.ost grandijozricm štilu prirejeno veselico, rcer nara je že poročilo o skupščini vzelo skoro ves prostor, ki ga imamo na raz-j-o;ago. Zato se moramo za danes omejiti ic na konstatiranje, da je bilo tu zbrano vse, kar res misli in Čuti slovensko. Videli smo tu ne le ljudi, ki pripadajo na-rodno-napredni stranki, ampak tudi mnogo .ličnjakov in cc'o voditeljev drugih slo venskih strank. Okoli paviljonov se je k 'ir trlo ljudi. Bilo je to življenje in vrve-: da si to absolutno ne more predstaviti oni, ki to ni videl z lastnimi očmi. > lo je tu kakor veliko jezero ljudstva, a vedno še so prihajale nove množice, Po tivolskem drevoreda se je valila neprenehoma gosta in široka masa ljudstva, kakor ogromna reka. Ker je bil prostor, ki je bil prirejen za veselico, tako ogromen, je nemogoče tudi le približno ceniti šte-\ vdeležencev veselice, gotovo pa ne pretiravamo, ako rečemo, da je znašalo to število 15.000. Kljubu temu pa je vladal v<_-s čas naravnost vzoren red. Celi večer n; prišlo do najmanjšega incidenta, ako izvzamemo splošno nejevoljo prijateljev t rana, da je isti zmanjkal v tržaškem pa jonu že hitro po šesti uri in da so se ljudje pri istem paviljonu kar trgali za -.^denjske bige . . . Le škoda, da se je j o > devetih naenkrat vlil gost dež in pregnal en del vdeležencev veselice. Ali le u.^njši del. Večji del se je stisnil v pavi- ; one, rczptl dežnike in se pokril s pelerinami. V nekaterih paviljonih se je še-le potom rt zvilo pravo življenje. Med temi je odlikoval posebno koroški paviljon,! v katerem je biio izustjenih mnogo na v- j cL.~enih in žarkim rodoljubjem navdahnje-1 iiih go»^rov. Na sploh: niti dež ni mogel i ; regnati dobre volje udeležencev veselice.! 0 i;, ki se niso mogli stisniti pod kak i paviljon, se tudi niso prav posebno veliko j zmenili za dež. Hodili so od paviljona do 1 aviljona, ter ostali dobre volje. Tudi n^m je bilo kljubu dežju žal, ko smo mora odriniti tja, kamor nas je zvala dolžnost. - — ............. ... Ustanovitelji Qrnžoe s?. Cirila ia ieioia o njeni nelMsstletaici. Najčastitljiveja pojava med starimi slovenskimi rodoljubi, g. Luka Svetec priobčuje v .Slov. Braniku" povodom petinč ajsetletnice Cir. in Met. nastopni '.anek : Tvoj je vstajenja dan ! S. Gregorčič. Zgodovinarji trdijo, da so naši predniki f stari Slo veni prišli v petem in šestem toletju po Kristu v naše kraje. Posedli so ta kraj Donave ter ob Muri, Dravi, SSSSELISSSS Soči in Savi ravnine in doline, po preseljevanju narodov večinoma izpraznjene in opustošene. Začeli so pridno obdelovati zemljo kot marljivi poljedelci in živinorejci. Toda prave sreče niso imeli, ker so zadeli na nemirne in pohlepne sosede Nemce in Latine, ki so se lakomili od Slovenov obdelane zemlje in njih pridelkov. Od vzhoda pa so pritisnili še O Dri, ki so tudi hoteli ob slovenskih pridelkih živeti. Tako so se začele na obe strani vojske in boji. Sicer je kralj Samo, slovenski vodja, srečno Gdbil te sovražnike in napravil mir za mnogo let. Poklicana iz Carigrada sta prišla tudi sv. Ciril in Metod in prinesla blagoslove krščanstva slovenskim rodovom. Nista prišla, kakor prej mnogoteri nemški misijonarji, ki so nosili v levi križ, v desni pa meč. Ona dva sta prinesla v desni j 1 križ, v levi pa slovensko knjigo. Posvetila sta slovenski jezik za božjo službo, ter vredila vse cerkvene obrede v blagoglasnem nar. jeziku. V tem jeziku je mogoćno zadonela „slava Bogu v višavah". In radostni so bili Sloveni, ko so slišali božja veličastva v svojem jeziku. Toda ti srečni časi niso imeli obstanka. Na zapadu so osnovali Nemci in Latini mogočno državo, tako imenovano sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, katero je podpirala takrat že trdno vre-jena rimskokatoliška cerkev. Tej veli kanski moči, ki si je omislila tudi močno, po starorimskem načinu oboroženo vojsko, j Sloveni niso bili kos. Vrhutega, pozvani , od Nemcev, se prihrumeli zoper Slo vene ; tudi divji Madžari, k- so jih odrezali od toči furlanska in dalmatinska ina kakor tudi Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 podružnica £rst, nI StaSion 3. Skladišče in kleli v £jubljani in Jrstu B B AGRO-MEBKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. WSSFm' nsjfeoijši vir nakupovanju hW|a. f Uimtna gnojila, galica, žveplo- t JBL MJ\PA • lomila, sernana stroji in orodja Jt ^Jr ML o štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna [i SI??-maslo l Žita-moka-olja ifcd. AGRO-MERKUR preskrbi sploh vsako 'Dlago AGRO-ME3&UR kupuje vse pridelke in izdelke. Cene najugodnejše I zjt&Mi&Km Postrežba točna I ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE PR DELKE ! I GOSTILNA „Rndemo de Natai" TRST, Sel ve dere štev. 47 drugih slovenskih rodov proti severu injugu. | i postali so sužnji grmanskega Tako so omagali omamljeni Sloveni ; . ^ fevdalizma, zavladali so tuji gospo- t darji in pregnan je bil iz cerkve s tujo latinsč'no slovenski jezik. Slovensko zemljo so preplavili tuji grašćaki, tuji škofje, opati in župniki, pa tudi tuji obrtniki in trgovci. Slovenec je zgoij tlačan brez t vsake dušne izobrazbe. Legla je na naše j pokrajine več s to letna debela — tema. Koliko je v teh žalostnih časih ; odpadlo zemlje od slovenskih rok obdelane ia koliko se je potopilo slovenskega ! rodu v tujstvu ! Pa tudi drugim sorodnim slovanskim narodom proti severu in jugu ni prizanašala nesreča. Napadel jih je zapad, še hujši pa divji azijski narodi od vzhoda : Tartari, Mongoli, Arabci, Turki. Njih premoči so podlegli Slovani in zdi-hovali več stoletij vpreženi v jarem teh J divjakov. Ali božja previdnost skrbi za razvoj in. napredek vsega človeštva. Nastali so na zapadu dušno oblagodarjeni možje, ki so začeli razkopavati razvaline btare grške in rimske kulture ter izkopali iz i njih ideale teh starih narodov o ljudski svobodi. Imeii so pa v krščanski veri j tudi ideale o enakosti vseh ljudi in o j 1 ubezni do bližnjega. Začel se je gibati v j feudalne vezi uklenjeni človeški duh, začela se je pripravljati nova doba človeštvu. Nezadovoljni, a podjetni možje so zbežali iz fevdalne in versko nestrpne Evrope čez morje v Ameriko in tam osnovali ; novo državo na podlagi svobode, ravno- j pravnosti in bratinstva. Njih izgled ni ostal brez vpliva na staro Evropo. Tudi tukaj se je začelo dvigati javno življenje po istih načelih, ki so, sem ter tja tudi po krvavih revolucijah, zadobivala moč in veljavo. Blagodejni žarki te nove dobe so ! leta 1848. zasijali tudi v naši Avstrij . j Padel je absolutizem, padla cenzura, tlak 1 : in desetina in svobodomiselne državljanske pravice so se ustanovile v osnovnih drž. zakonih čeprav njih uresničenje Š2 zelo zavira človeška sebičnost in strast. Duh nove dobe je probudil tudi nas Slovence, j Začeli smo se Jramiti; videli smo, da' vstajajo tudi naši slovanski bratje v Av- j striji in zavedali smo se, da smo še Živa j veja na mogočnem deblu slovanstva. ki se je po dolgotrajnih boroah oprostilo tujega jarma ter si na severu in na jugu ustanovilo svoje neodvisne države. Mi v Avstriji živimo Že z drugimi j , vrste PotieMo jiiFO vedno sveže 1 Domača kuhinja. Gene zmerne. M -K « UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje iobov brez s bolečine V. Tuscher ¥©lik izbor izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic srajc, nogavic in rokavic. — Žepne rute tueat od Kron 1 dalje. — Rokavice iz kože od K 2 :J0 dalje. Dežniki od Kron 2*50 dalje — Vse to se dobiva v NOVi PRODAJALN 101 ENRICO Z£ QUENIC£ Trst, Passo S. Giovannt 2 (Nasproti Novim obokom) ?f 2* w Jf * Dr.J.Cermak : zobozdravnik : - TRST ulioa deili Caserma št. (jiaconvj Jfaaro urar in dra&otinar v Trsiu, ulica daila Guardia 2 2 TELIKA IZ BERA SREBRNIH IN ZL ATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH ČENČAH. Kupuj o 89 zlato ti > arobro. koncesij, zobni tehnik II, n. Podpisani naznanjam alavn. občinstvu da sem otvoril znano gostilno ,pri Oalentims", Srst 3arrier& veoeliia štev. 34. Ti čil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj, gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLEVA, filjp ivami&evic :aiocja dalmatinskega lastni pridelek v Je^esicsJi z>r: Omižti v ttUai V&idirivo ftt, 17 i40f) t prodpjfc malo ir. velifco. — ^i« r'.poroĆ* ilfcv. obftiTJHt-m n-rojt) postiHs ^A'i'Aeri« 05H. II in „A! fral*!ti i«Jnmt»., mll«a ' K. f V>oi »Toia> tuu I. rrtt* Poslužujte sa vsi edine slovenske ANTON REPENSEK tnjtgovaz v T-:»tn, via CootHa 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo rr.oderne urejeno de'avsiico. v kateri ae izvršujejo vbc v to stroko ipadaječa dela točno fn po imornih conah, — SVOJI K SVOJIM ! —— urarne m v Trstu, Via V*ako popravo Jamči se za 2 leti, lstotako tudi vsa&o naročnino. zlatarne del Rivo 26. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim! Udani Alojzij Povh. TRŽAŠKI SLOVANI po razDih opravilih, memeiše ztirališče t c z trna!. i- tr> iu posebno okoličani ki prihajajo v mesto Ji imajo najlepSe in najpr>- |jj dobropimoTii Pekarn pr TEST — TJ1 Ar- .1 S 'I3.JB. m .. v mili j 06 i; nnrocii, združeni v mogočno državo, v ka- tevilu S /ica teri smo Slovani po Številu najmočnejši, . POSTELcllH/1 1*LU1\I\U 1 fl (m i ■f 2 - - 4 . li!' ter nam daie sosedna S^ica vzDod&udeui _ . . . , _ zgled, da tudi različni narodi po pravični P°P°]°0 ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna uredbi lahko med seboi mirno in srečno' navodila. Naznaniti je starost in spo. Mnogo zahvalnih pisem na razpolago. — Zdravniško uredbi lahko med seboj mirno in srečno žive. In zraven nam bo dušna zveza z našimi slovanskimi brati zunaj Avstrije vedno v tolažbo in korist. Saj nas je skupaj do 140 milijonov in polovica Evrope in tretjina Azije je slovanska posest. Res, da imamo mi Slovenci še med seboj hudo domačo vojsko, ki je pa ne-krščanska, nasprotujočajnajvišjemu krščanskemu idealu, ki je ljubezen do bližnjega. Sara Zvclićar jo imenuje najvišjo zapoved in apostol pravi, da je v njej zapopadena vsa postava, tudi ona najvišja zapoved ljubezni do ter pravi, da oni, ki trdi, da ljubi Boga. pa sovraži svojega brata, je lažnik; ker kako bo ljuoil Bjga, ki ga ne vidi ako ne ljubi svojega brata, ki ga vidi. To najvišje načelo niše vere mora končno zmagati tudi pri nas. Torej veselo na delo za slovenski rod, ki ga vspodbuja naš Vodnik tako le I Sreča te išče, um ti je dan, našel jp boš, ak' nisi zaspan priporočeno. iHSTlTBT „SflHITflS" VELBURG P- 345 BAVARSKO. t§ ilfrlT «»ma g ul. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Postrežba na dom. TEL. 17-35. J L i i! U >1 ft! ri T. lira! z bugato opremo za vsaka I vrstni ponr^b, in nrodajal- nieo uirtvaSkih predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic pprl^ nnrpo'pr|a_ — U« 'jjf — v ' "j Corso 49 il St biei in drug se je preselilo na (Piazža Goldoni) Tel. 14051 Pr'' nn . • sfflSBsl^^" > & V Trstu, dne o. julija 1910 ^EDTNSTc št. 184 Stran IV BRZOJflUNE UESTI. Parnik „Trieste" dospel v Bombay. BOMBAY 3. (Reuterjev biro) Parnik „Trieste* je dospel semkaj popoludne, z največimi napori so ga privedli v luko. Kandidati za predsedništvo bosanskega deželnega zbora. SARAJEVO 3. Kakor nasledniki Ali bega Firdusa na mesto predsednika bo« sansko-herctgovskega ■■■■■■ HALI 05LBJI ■■■■■■ 1■■■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 StoL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. P!ača se takoj Ins. oddelku. FOZOR! Priporoča se slhv. občinstvu reatavra-- — - cijft K^ka prej Maborčič. Matavun, Čkocijan, žel. postaja Divača, blizu aloveČih Škoti-| jan°kih jam. Ket-tavraeija ima vedro na razpolago i sveže pi*o I. \ri-te, kakor tudi vsa vina prve vrste, deželnega zbora se | Vedno dolro pr pravljena domaća kuhinja. Postrežba imenujejo Derviš beg Miralem. Arnautovie in Saufet beg Bašagić. brnagora —. kraljestvo. DUNAJ 2. — V/akor je zvedela „W. Allg. Zeitungu, ni na vprašanje črnogorske vlade nobena vlast proti proglašenju Crnegore kraljestvom stavila nikakega prigovora in bo potemtakem kreževina na dan kneževega jubileja, i. proglašena kraljestvom. Potres. Šerif točna, cene zmerne; na ra7polago je tudi lep prostor za avtcmobile in kofije. Za obilen obisk se toplo priporoča J081P CERKVENI s re.^tavrate-. 862 Najfinejši Ponlandsai cement ln hidravlično apno (Boman) .-e vdcbi pri Marinu LUXA rs Prošeku. 1055 Pricfrs u,na vip»vaKo lastnega pridelka, S lldllro. f tlla istrsko in kraSki^ teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, avgusta, i 'astnik gostilne -Pri Vipavcu*1 v ulici Industria 5. PALMA 3. Na otoku Cabrera (eden Halearskih otokov) je bilo čuti potres, ki je trajal Štiri sekunde, in ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. zraven ulice G'ulia'i. 688 Vsi oni iz nakelske županije, ki prebivajo nad 10 let v Trsiu in bi radi dosegli domovinsko pravico za se in svojce v Tr*tu, naj se zglašajo vsak dan v „Narodni gostilni" pri bv. Jakobu od 6. zvečer calje. Tam ima nakelnka občina svojega uradnika v ost bi g. Gombača, ki jim svetuje ^ in preskrbi, kar je potrebno. 1025 Danes je bilo _slovesno SlOVCnCI \(\ MeStjani ! Va°ir8dVie poslužujete le v slovenski brivnici v ulici sšette Fontane St. za kar se Vam toplo priporoča udani Ant m Novak. — Vsaki Slovan ima narodni greh, ako pcdfjira drugorodce. 1006 LVOV 3. - otvorjeno novo poslopje trgovinske in obrtne zbornice v navzočnosti trgovinskega ministra Weisskirchnerja, ministra Dulerabe, načelnikov oblastnij in zastopnikov trgovine in obrti. BE7HEY 3. Aviatik VVachter je padel z višine 200 metrov in je ostal na mestu mrtev. Nar. del. organizacija. Sestanek vseh zaupnikov in ćlanov N. D. 0. Jutri v torek dne 5. t. m. ob 7. uri zvečer so vabljeni vsi zaupniki in člani N. D. O. na skupno posvetovanje, da se oogovorijo o društvenem izletu v Fulo. K.er so še druge važne stvari na dnevnem redu, pridite na ta sestanek v obiljem številu. Gostilna N. D 0. Danes in jutri ob 8. uri zvečer bo odborova seja so vsi odborniki in ^jrav gotovo udeležijo. Blagajnik, Odda se v naiem pri Lovcu nova hiša s 4 prostori, iz katerih se lahko nnpravi osem. 6000 klaftrov ali manj zemlje, na kateri se prideluje nad 100 centov sena, 500 klft zemlje s trtami in sadjem. Obrniti se je v Sv. Ivan M3. (1078 Nova hiša pripravna za vsako obrt ali tudi kot vila r 1000 □ metrov zemlje in z gozdom pri po=taii Duto^Ije-Skopo se proda ; Več »e izve v gos ilui Furlani v h kop-m. 1103 CA.1TI JUGOSLAvl kSS v italijanskem jez'ku najboljših slovenskih, srbsko-hrv&tskih in bolgarskih pesnikov — Ta I. zvezek obsega tijrfi: Uvod, prtem irntek načrt zgodovine Rlovenskeiiev*, srbsko - hrvatskega in bolg-urakega slovstva in biuprilije Redečih pe«nirov : Hre5e en, Gregoičič, Kette, Zmaj Jovan Jovanovie, Pre adovič, Branko RadiČe\ić, Augusl ž>.D<,a. — Knjiga se Naprošeni prodaia po K 3-— v vseh knjigarnah. V zalogi nadzorniki, da se ie Pri Jo,"Pu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trst, Via J Valdirivo fit- 40. Trgovski tečaj Odhajanje in prihujauje vlakov od 1. maja naprej. za pribori, oziroma odhod ao Daznanjeci po ireiln.i j Hitreje dO tlObTtgSl mesecev. C. kr. CTropejsktsin »'-asu. državna železnica. JOSIPA CHRISTOF v Ljubljani, Sodna ulica 2, upisuje celi mesec julij 1910. Upisnina znaša 2 (dve) K. mesečni honorar 16 K. Gojenke in gojenci tega za oda pridejo naj-kruha. Pouk traja le 10 1090 Zaloga vipavskega vina : TRST. ul. Istria stev. 18. — Prodaja se na drobno po 64 .stotinki liter in za družine po 56 Btoiink liier Za gostilničarje cene po dog. voru. Vino domače prv M Koper-Bnje-Poreč. [ Ant5nio >acda L 13 Edina PCi5DR H 40 0 Gtorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 5 54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). Mio 0 Le do En j (in medpostaje). v 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 8 55 B Gorica— Jesenice—Beljak—Celovec Linec Praga—Dunaj—ilonakovo — Draždane — „PRI STARI BRESKVI" v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. Plačilo nizki ceni na mestčae iu tedenske obru.-ce. Be'e suknene zavese, pokrivala, črni patin, Trst, Via poznana trgovina po 1»XJ2 Ha prodaj je zaloga cglja ooo m J Trst, ulica * uurvarnii.1 tL^i izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in Čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. Slovenke kupujte kolinsko cikorjo CANTI JUGOSLAV! s ____! IVANA KUŠAR-ja Jugoslovanske pesmi Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko-hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Prerado vic, Branko ....... Radičević, August Šenoa. ....... Knjiga se prodaja po K 3*— v vseh knjigarnah. Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40 Prva in edina pisarna t7v vojaški\s !ek ; najnovejšega ::: kroja. ■bbiii aaacsoEap Delo solidno^ ■KIDIB TRST:: ulica G. Carducci številka 32 (vogal San-torio) TRST ■■a»a aaaaa Prodajalnica :: izgotovlj. oblek J.Farchi Pozor! M. LEVI Pozor ! j Trst - ul. Ombrelle 6, III. nad. - Trat ' Kupuje rabljeno DohIStvo, ponošono obleke fr I Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dou) Avt. civilni zemljemerec Kristjan Pertot Ima soolo pisarno o Trsta u ulici della Caserna Ste«. 5, H. nadstropje. irlporofi*1 se slavnemu občinstva slovenski semljemereo. kot edini Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA? Dl TRiESTE Trst, ulica &iosne Carducci si. 40 (prej Tomnte) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 VeTik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih * vara. Velika zaloga srajc, hlač ln drag h predmetov za delavce. Sprejemajo se naročbe po mer:. ALLA ClTTA' Dl TRi£STE Trst, nlica Giosce Carducci Stev. 40 (prej Tarreni, imiu Kiselica TEMPEL, RAD1NSKIGIZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIZ, PULA "i ađ. Hočete se prepnSafš ^ obj'šč?te velika sk*ad?£ča Ponte della Fahra 2 ul. Poste Nao e ^ogai lorrentei Aiia cittA di L . Vfiife if,boi izgoto-vijeaih oblek m oaolke •*• 'le --^''a'nnii es otroke. Povr5nik5, moi e jope. kakor • z ib p&iit tov. Oblete za dom ^ delo. DoIhvie •2£.t. Tirolki iotion. JSeprecjoiijiii (j»rmi: r ^lššld) dpcoljafitota: b'r.tro ta- ia inozem^teii t .varn Ifgotovijaio se obleko po meri po najnove/«! '•.<•««>, točcj, Bondno io elegaot'i'j p;) uiznli ceu^. 1 Zaloga ovsfc klajs, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Bslvedere štev. 19 in ulica del Bosco šteu. 14. I! Josip Crnigoji priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in ^>ladčičamo Ulica F™ 37 vopl bL Contl. %T ODLIKOVANA fržDšKfl prodajaln. ol7UUBl ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 2! Kazun različnih izberov najlinej^ih molkih in i skih obuval po n&Jnlžjlh cenah se prodajajo tupo izrednih cenah : Usnje 3o.\calf s trakovi . . . . po K 10 Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K 10 5C; Etiaki za dcćke 1 K manj. - VBakov. blago I. vrate Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. GOSCILIIA H. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Toči se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.