V Ljubljani, sreda dne 9. marca 1910.
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1 '20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Sad nemške gonje zoper Jugoslovane.
V svojem ekspozeju je trgovinski minister zapel tako lepo pesem. Vzbudil nam je kar najlepše upe v bodočnost.. Naše ladje bodo prevažale blago čez širni Ocean.
V	Indiji, Argentiniji, v Aziji in Afriki, v Avstraliji in Ameriki se bodo trgali za avstrijsko blago. In zopet se bodo vračale te naše ladje, napolnjene z zlatom . . . Res, zlati časi bodo nastopili za našo trgovino, za nas in Avstrijo. Naš delavec bo imel dovolj zaslužka, naš poljedelec bo lahko razpečaval svoje pridelke. Med se bo cedil po deželi ... Z enim hipom bomo stopili kot zmagovalci na svetovni trg. V lepe sanje nas je zazibalo to lepo petje, ki se glasi kakor zapeljivi, očarajoči glasovi Siren.
Vedno zapeljivejši so ti glasovi. . . In že štejemo cekine. Toda kakor grom v lepi, jasni noči nas je presenetil drugi del ministrovega govora.
»Trgovinska bilanca v zunanjem trgovskem prometu je končala s pasivom skoraj pol milijarde kron."
Naši upi, naše nade so splavali liki pene po vodi. Lepa je bila pesem o bodočnosti, grozna, uničujoča je pesem v preteklosti.
In ravno ta pesem o preteklosti nas nehote dovede do tega, da začnemo premišljevati popolnoma resno tudi one siren-ske glasove. Dr. Weiskirchner nas je tolažil z izvozom v prekomorske dežele. S tem je pa hotel zakriti edinole odnošaje, v katerih živimo z našimi najbližjimi sosedi — z jugoslovanskimi in sploh balkanskimi državami. V preteklem letu je Avstrija sklenila z Rumunijo trgovinsko pogodbo. Ob božiču je parlament dovolil vladi pooblastilni zakon za sklepanje novih trgovinskih pogodb. Toda kaj pravi ogrska vlada k temu? Ogrski ministri nočejo in ne morejo, da bi trgovinska pogodba z Rumunijo brez parlamentarnega dovoljenja stopila v veljavo. Sicer bodo pa diagevolje sklenjeno pogodbo predložiti novemu parlamentu v potrditev. To so pa le obljube, ker prav nič ne vemo, kako se bodo razmere na Ogrskem izpremenile.
In trgovinske pogodbe s Srbijo, Črno goro, Grško ? Pogajanja in samo pogajanja. Čudno je, da naši diplomati še zdaj niso prišli k pameti, vsaj vendar vidijo sad svoje diplomacije. Pol miljarde znaša pasivum naše trgovinske bilance. Draginja velika. Ljudstvo godrnja in hoče kruha ter se vedno bolj izseljuje v Ameriko. Zapuščene vasi. Perspektive slabe.
In komu se moramo zahvaliti, da stojimo danes takorekoč pred konkurzom! Dobro če vemo, kako gonjo so vprizarjali nemški listi zoper naše jugoslovanske brate
LISTEK.
ARTUR SEVER
ŽENA.
Roman.	[4]
V	začetku ni govoril dosti žnjo, ko je prišla in se pripravila, stopila je mirno na postament, Kovač pa je govoril žnjo o naj-navadnejših vsakdanjih stvareh in takoj mu je začela ugajati njena priprostost, njena udanost, vsako njegovo kretnjo je spremljala s svojimi pogledi, upoštevala vsako njegovo tudi neizrečeno željo . . .
Kovač se v začetku ni menil dosti za svoj model; Mary mu je bila popolnoma enakovredna z vsemi drugimi ženskami modeli, ki so prihajale v njegov atelje, ki so ostale tam, dokler jih je rabil, potem pa Je plačal, in odšle so, da jih ni videl nikdar več! Ali, kolikor delj časa se je mudila Mary pri njem, tem večje zanimanje se je prebujalo v njegovi duši za to tiho nežno ženo; vesel je bil, ko je stopila v njegov atelje, ko je odložila svojo obleko in mu namignila, da lahko prične s svojim delom.
Slika je bila že skoro gotovo, ne bi sicer rabil več modela, a bilo mu je težko, ko je pomislil; od danas naprej ne pride več Mar^ k tebi, sam ostaneš... čisto sami
na Balkanu. In ta gonja še danes ni pojenjala. Vojska je bila na pragu. In prišla je mogočna roka naše preljube zaveznice na severu ter preprečila prelivanje človeške krvi. Ali ni to ironija?
Zdaj pa poglejmo, kaj nam je prineslo to prijateljstvo? Pol miljarde kron pasiva trgovinske bilance. Naš izvoz je rapidno nazadoval. Naše mesto na Balkanu je pa zavzela Nemčija in pa Italija. Toda pojmo še vedno „Te Germaniam laudamus". Naše nemško časopisje naj še vedno uprizarja gonjo zoper Jugoslovane. In videli bomo, kakšna bo bilanca prihodnje leto. Nas Slovence, ki tvorimo naravni prehod med severom in jugom, naj pa preganja vlada. Če nas prej gospodarsko 1tn narodno uniči, prej bo sezidan nemški most do Adrije.
To je pobožna želja gotovih krogov. Naš narod je pa mlad, poln življenske moči. In ta naš narod se navzlic udarcem, katere dobiva od zgorej, popolnoma dobro zaveda svoje misije, katere ima izpolnjevati kot posredovalec med sevorom in jugom. Mi se ne bomo ozirali ne na levo in ne na desno — temveč s vsemi svojimi močmi delovali za zbližanje jugoslovanskih narodov. In prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo vlada spoznala to naše stremljenje.
Slovanski Jug.
Jugoslovani v turški vojski- Kakor je znano, niso dosedaj kristjani služili na Turškem v vojski, nego so vsi morali plačati vojno takso. Vojna služba se je na Turškem vedno smatrala za nekaj, česar ne more doseči nihče, ki ni Mohamedove vere. Ali pravi vzrok niti v tem ni bil, nego so se Turki bali kristjanov in jim niso zaupali orožja. Ko je padel na Turškem absolutizem, je bila proglašena ravnopravnost vseh narodov in konfesij na Turškem in tako je odpadel tudi „privilegij“ (neprijeten privilegij vsekakor) Mohamedancev, da samo oni služijo sultanu in sedaj še prihajajo v turške vojašnice prvi krščanski novinci, med katerimi je zelo mnogo Jugoslovanov, Srbov in Bolgarov. V teh novincih tiči, tako mislijo merodajni turški faktorji, velika opas-nost za Turško in ker kristjanov ne morejo izključiti od vojne službe, so naredile zvite turške gl ave imeniten načrt: bolgarski novinci so poslani na jug proti grški meji, torej daleč od krajev, kjer živijo Bolgari, a Srbe so poslali pred sam Carigrad, še dalje od krajev, kjer živijo Srbi. Turki mislijo, da so ubili na ta način z enim samim udarcem dve muhi: sprejeli so Jugoslovane v vojsko in jim s tem priznali enakopravnost, a istočasno so jih storili neškodljivim. To drugo pa ni popolnoma sigurno, ker bodo Jugoslovani Turški neškodljivi samo potem, ako bo ona ž njimi res pravično
Kovač je bil človek, ki se ni pustil vezati na nikake obveznosti, kot umetnik živel je veselo in svobodno ... ali vendar občutil je v sebi neko osamljanost, ki ga je prevzela, ko je sedel zvečer v svojem ate-ljeu in gledal na razsvetljene pariške ulice... Doli je bilo življenja, smeha, godbe zabave... A on je bil tako sam, tako zapuščeni.. In v takih samotnih večernih urah pojavila se je pred njegovimi očmi Mary, gledal je njene udane oči in zaželel si je njene prisotnosti . . .
Prišel je zadnji dan, slika je bila končana in moral bi se ločiti s svojim modelom . . . ali tega ni mogel; naenkrat se mu je zazdelo, da vidi v nji svojo umetnost, svojo srečo, svoje življenje. Zadnji večer, ko sta končala delo povabil jo je seboj na večerjo v bližnjo restavracijo . . . šele ta dan sta začela govoriti več nego navadno, ona mu je pripovedovala, da je sirota brez starišev, da nima nikogar na svetu, ki bi skrbel zanjo, da si mora sama zase skrbeti...
In v temni nočni uri jo je privil Kovač k sebi in ji rekel:
„Tudi jaz sem sam na svetu... združiva se, ostani pri menil"
Drugi dan se je preselila Mary v njegovo stanovanje in ostala pri njem!
Vse lepše in prijetnejše se je zazdelo od sedaj naprej Kovaču življenje . . . imel je pred seboj cilj svojega nemirnega življenja . . . tih in miren dom, poln ljubezni in udanosti! Mary ga je ljubila z vso svojo
postopala. Danes Jugoslovani na Turškem nimajo še skoraj nobenih pravic in živijo približno v takih razmerah kot njihovi bratje v mejah sosednje velike sile, ki v zatiranju Jugoslovanov uspešno tekmuje s Turško.
Tlmeo Danaos. Znan je grški pregovor: Boj se Danajcev tudi takrat, ko ti prinašajo darove. Tako danes mislijo Bosanci in Hercegovci o Nemcih in Madžarih, ki so jim dali „ ustavo". O tej takozvani bosanski „ustavi“ imajo Bosanci, ki so pri tem najbolj zainteresirani več kot slabo mnenje, kar se vidi posebno iz tega da se je začela v Bosni agitacija za absentiranje od volitev za monstrum, ki se imenuje bosanski deželni zbor. Ustava za Bosno in Hercegovino je bila oktroirana ali slovanski poslanci v avstrijskem državnem zboru bi vendar mogli malo vplivati na njeno sestavo. Kolikor je pa nam znano, se je zavzel za Bosance samo slovenski državni poslanec Ivan Hribar, čegar glas je ostal glas vpijočega v puščavi, ker pri drugih slovenskih poslancih ni našel dovolj podpore, kar je res žalostno, ker bila bi sveta dolžnost slovanskih državnih poslancih, da zastavijo ves svoj vpliv in vso svojo moč, da izvojujejo modernejšo ustavo svojim narodnim bratom.
Balkanska ententa. Bivši srbski ministrski predsednik Gruič je dejal z ozirom na balkansko entento, da je to ideja, na katero verjamejo mnogi v Srbiji, Bulgariji in v Turčiji, in ki si pridobiva vedno novih pripadnikov, rabi pa za svoj razvoj časa in zato ne more biti v sedanjem času o kakih ententnih in zveznih pogodbah nobenega govora. Kar je potrebno, ni pismen dokument, ampak prepričanje v srcih balkanskih narodov o potrebnosti en-tente, ki bi imela odločno miroljuben značaj.
Splošni pregled.
Avstrijsko-rusko zbližanje.
Ruska javnost in njeno časopisje se v zadnjem času kaj živahno bavi z vprašanjem avstrijsko-ruskega zbližanja in sporazuma. Splošno je javno mnenje precej nasprotno temu pojavu. V Rusiji smatrajo Avstrijo kot državo, ki je pod kuratelo Nemčije! To je dokazal zadnji obisk ministra zunanjih del grofa Aehrenthala v Berlinu. Petrogradski list „Novoje vremja" komentira ta obisk takole: grof Aehrenthal je začel pogajanja glede sporazuma z Avstrijo na svojo roko, a delal je račun brez krčmarja, moral je oditi v Berlin, kjer je dobil direktivo, kako naj v bodoče vodi avstrijsko zunanjo politiko, kajti po obisku grofa Aehrentala so takoj prenehali dogovori med rusko in avstrijsko vlado. Ruski politiki pa priznavajo, da je Nemčija s svojim nastopom proti
ljubeznijo in ljubeznijo male grizete, ki tava po pariških ulicah in slednjič pride do sreče . . .
Srečno in veselo sta živela skupaj ... a nekega dne se je polastila Kovača želja, da se vrne po tolikih letih v svojo domovino; in od dne do dne je snoval načrte, kdaj da jih uresniči. Bal se je te poti, ker je vedel, da je postala domovina za njega tuja, ki ne pozna njegovega dolgoletnega dela ... ki se komaj spominja njegovega imena 1
Ali vendar si je zaželel, da vidi kraje svoje mladosti, da se ožive v njegovi duši še enkrat vsi oni spomini, žalostni in obupni, spomini na pretekle dni . . .
Povedal je Mary svoj načrt, in ona je bila takoj zadovoljna, pripravil je vse potrebno; in zapustila sta Pariz . . .
Na vzhodu se je začelo svitati rano jutro, ko sta se Henrik in Mary še vedno pogovarjala v kupeju !
»Ali si sporočil svojim znancem, da se vrneš?" Henrik se je nasmehnil in dejal: „Jaz imam jako malo znancev; samo moja sestra živi v Ljubljani, a to hočem iznenaditi, šele na prihodnji postaji ji brzojavim in jo obvestim o svojem prihodu .. *
Brzovlak je hitel naprej... a Kovač je postajal vedno bolj nemiren. . . gledal je skozi okno in si skušal priklicati v spomin vse one kraje, ki so se prikazovali in bliskovito izginjali ... ali vse mu je bilo tako neznano, tako tuje ...
Aehrenthalu in njegovi Rusiji prijazno politiko, napravila ruski vladi nevede jako veliko uslugo, ker jo je s tem rešila neljubih pogajanj z Avstrijo! Obisk avstrijskega ministra zunanjih del grofa Aehrenthala v Berlinu je pa tudi pospešil, da so se tako hitro končali dogovori med rusko in srbsko vlado glede obiska kralja Petra v Petrogradu! Nerodno in nesamostojna politika grofa Aehrenthala in pa njegovih tutorjev iz Berolina je tudi v zvezi z obiskom srbskega kralja v Rimu in Carigradu! Tako bo stala Avstrija kmalu s svojo zaveznico Nemčijo popolnoma izolirana med evropskimi velevlastmi!
Grški prestolonaslednik v Rimu.
Grški prestolonaslednik, ki se mudi te dni na obisku pri italijanskem kralju, je imel včeraj daljši političen pogovor z italijanskim ministrom zunanjih del v prisotnosti grškega poslanika v Rimu Metaxasa.
Zaroka portugalskega kralja.
„Daily Mail" poroča, da se proglasi v najkrajšem času oficijalna zaroka portugalskega kralja Manuela s princezinjo Patricijo Con-nanght. Zastopnik kralja Manuela v Londonu, marquis de daveras, ki je zadnje čase bival v Madridu, se je te dni odpeljal v Biarritz, kamor pride angleški kraljevski par, da tam konča zadnje dogovore.
Khuenov režim na Ogrskem.
Na Dunaj sta prispela ogrski ministrski predsednik Khuen in finančni minister Zichy, ki je bil zaprisežen kot minister. Oba je cesar sprejel v daljši avdijenci. — Fran Kossuth je govoril na shodu v Cze-gledu, kjer ga je narod navdušeno sprejel, med drugimi je izvajal, da ostane neizprosen nasprotnik nove vlade in vladne stranke; izrekel se je za samostojno banko in neodvisno carino, njegova stranka je za volilno reformo, ali za tako, ki garantira madžarskemu narodu in inteligentom supremacijo! Tudi raz svoj vojaški program ne [odstopi na noben način.
Dnevne vesti.
Gospod župan Ivan Hribar se je nocoj zopet odpeljal na Dunaj k zdravniku.
Imenovanja pri mestnem magistratu.
Mestnim policijskim komisarjem je imenovan koncipist Fran Jančigaj; definitivno se namestita pomožni uradnik Viktor Ciuha ter provizorični sluga Alojzij Pipp. — Prosimo, da se nam imenovanja takoj poročajo.
Belgiicl postajajo predrzni. Ko so Belgijci včeraj zjutraj šli skozi Sodno ulico na vaje, je nek prostak skočil iz vrste, se namenoma zaletel v ob kraju ceste stoječ v o
Neprijetna čustva obhajajo človeka, ko se vrača po dolgih letih domov; vse ga skrbi ... ali najde še kaj svojih ljudi. . , prijateljev znancev . . .
S svojo sestro Rene si je dopisoval Henrik kaj poredko ; ko je študiral on na dunajski akademiji je ona obiskovala neko tamošnjo gledališko šolo . . . pustila se je nato angažirati na nekem dunajskem odru, on pa je odšel v tujino; ko je živel prvo leto v Parizu, zvedel je, da je Rene angažirana v Ljubljani; pisal ii je parkrat, a ona mu je vedno odgovarjala, da je zadovoljna in vesela, da se je popolnoma privadila gledališkemu življenju.
In sedaj jo je hotel iznenaditi s svojim prihodom; malo se je po tolikih letih še spominjal na njo, gotovo je pozabila tudi ona že kolikortoliko nanj... a sedaj se naenkrat vrne s svojo ljubljeno Mary...
Brzovlak se je bližal Ljubljani, Kovaču so se začele prikazovati znane pokrajine, znana mesta, znani kraji . . .
Nervozno je utripalo njegovo srce, ko je zagledal pred sabo v daljavi ljubljanski grad, ko je solce obsijalo ljubljanske hiše...
Mary je stopila k oknu, široko je odprla svoje oči in gledala neznane kraje: premagalo jo je čustvo ljubezni, privila je svojega soproga in mu šepetala:
»Henrik, tvoja domovina je moja domovina I"	(Dalje.)
ziček mlekarice Rozalije Bitenčeve iz Št. Vida. K sreči se mleka ni več razlilo kot 1 in pol iitra. Ne radi tega razlitega mleka biležimo to vest, ampak radi drznosti, ki je tudi med civilnim občistvom vzbudila ogorčenje.
Odpravite gruče na trgu. Na trgih, posebno na ljubljanskem, obstoji stara razvada, da, kakor hitro prinese kaka kmetica svoje blago in ga postavi na tla, že jo obstopi cela gruča radovednih zijal. Med njimi je kkj rado največ »nepoklicanih", ki radi žive na stroške drugih. Ti iščejo namenoma take gruče, si naglo polnijo žepe in potem se pDslove francoski.
Zveza med Idrijo in Logatcem. V zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega je vendar prišla rešitev za idrijsko cesto od Kalc do Idrije. Država in dežela sta se vpndar enkrat zavzeli za to beraško dosedanjo okrajno cesto. Sedaj postane deželna ozir. državna in jo primerno razširijo. Čas, res zadnji čas je že bil!
Nemirni duhovi v Ljubljani. Sinoči so se spravili sami nemirni duhovi nad Ljubljano. Zgodaj zvečer je krožila po Ljubljani vest, da se iz Celovca pobegli Pogačar potika jspo ljubljanskih ulicah. Ob 10. bi se imel izvršiti vlom v II. državno gimnazijo. Zvedeli smo pozneje, da to ni bil Pogačar, ampak nek drug »gospod* enakega kalibra. Druge avtentično znane aretacije: Ivan Ma-renko, delavec iz Brezovice radi telesne poškodbe. Martin Rozman, radi postopanja. Tega je orožnik že od Iga zasledoval, ker je tam šipe pobil. Franc Mišič iz Prečine, radi pijanosti in razgrajanja. To vse se je izvršilo do polnoči. Mestna policija je imela torej dosti posla, glede vlomilca pa še posebno srečo.
Poskušen vlom v II. državno gimnazijo. Naš poziv na točno poročianje o važnih slučajih je rodil nocoj kaj lep uspeh. Neki bralec iz Poljanskega okraja nam poroča: Okrog 10. po noči se je nek elegantno oblečen neznanec splazil čez ograjo II. državne gimnazije t?r si dal opraviti ob zidu. Natančneje kako in kaj vam ne morem povedati. Toliko vem, da ga je kmalo zagledalo oko postave. Policijski stražnik je menda kar slučajno prišel tam mimo. Neznano mi je seveda, kako sta prišla skupaj. Vem pa, da je pozni nočni .slušatelj" II. državne gimnazije, zbežal naokrog ter se obesil za ograjo. To je bila sreča za roko postave, namreč le na ta nadn se je posrečilo vloviti morda enega »slovečih" vlomilcev. Slišal sem, da je to morda iz Celovca ubegli, Pogačar, gotovega ne vem. Na mestu,,,kjer je »delal" se je našlo vlomilno orodje; Dotični stražnik je imel pri vgrab-ljenju ppsebno srečo. Ravno v kritičnem trenotku je prišel mimo nek gospod, ki je kolikor toljko pomagal, da je »visoki" gov spod dobil »železne? manšete na roke. Če bom o tem še kaj izvedel, Vam takoj poročam. — Opomba uredništva: Slučaj se je dogodil okrog 10. ure, četrt ure pozneje smo imeli že poročilo v rokah. Slučaj priporočamo za vzgled!
Izkopane starine na Mirfu. Nemški vi-težki red si je izgovoril lastninsko pravico do vseh najdenih starin na Mirju povodom kopanja temelja za državno obrtno šolo. Kam bo neki nemški vitežki red spomine naše slavne nekdanje Emone — »podaril"? Kranjskemu deželnemu muzelu?! (Nel Dvornemu muzeju na Dunaju. Op. uredništva.)
Premetena tatica. Včeraj dopoldne je bila na trgu po tržnih organih zasačena vdova H. B-, ker je kradla kmeticam jajca iz koša. Vedla se je pri tem jako preme-
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Strindberg.
22. januarja letos smo praznoval šestdesetletnico rojstva Avgusta Strindberga, zastopnika najmlajše pesniške šole v Švedski.
Strindberg je vreden našega zanimanja ravnotako iz literarnega, kot iz psihološkega stališča.
Rojen v vrtincu modernega življenja, se mu je udal in preživel ž njim vSo usodo zadnjih dveh generacij.
Pregled njegovih mnogoštevilnih del nani pokaže Strindberga v najraznovfst-nejših Strujah; iz narodnega demokrata je postal liberalen, novorojeni naturalizem ga, je dovedel do darwinista in po oni čudni psihološki metamorfozi, po kateri je Kant lahko napihal kritiko čistega razuma na monistični, kritiko praktičnega razuma pa na dualistični podlagi, po oni čudni izpre-membi, ki je Ugonobila R. Virchowa, Emila, dr. Bois-Revmonda, Wallače-a in druge velike duhove, je tudi Strindberg zašel do aristokrata, spiritista in mističnega pobožnjaštva.
Kdor ve, s kakšnim ognjem in vehemenco je Strindberg vedno branil svoje stališče, s kakšno zagrizenostjo je zagovarjal ideje različnih faz svojega duševnega razvoja, ta mora priznati, da je vedno iz prepričanja gorel za svoje nazore, ne iz pre-
teno. Z eno roko je namreč iskala v žepu denarnico, pri tem je motila kmetice z raznimi vprašanji, z drugo roko pa je spuščala jajca v žep. Ko so jo prijeli, je tajila svoje pravo ime. Da se li ne bo tako hitro zahotelo po jajcih, so jo odposlali na sodišče.
Naš tivolski gozd je zanemarjen. Treba bo to zanemarjenost kmalu radikalno od-praviti! Treba bo predvsem praznoto pogozditi, da se gozd kdaj zopet zarase. Pri tej praznoti trpi tudi — tivolski grad in nova »Švicarija", ki ima tako praznoto za seboj. Domačin, še bolj pa tujec te nedo-statke takoj opazi.
Naša Spodnja Šiška je polna blata in teme, katerih se ne more in neče znebiti. Ker nima v občinskem uradnem pečatu grba, bi svetovali, da si da udelati v grb na črno polje (t. j. temo), tri rjave kopice. — Himna bi pa najbolj »pasala" tista, ki pravi: Mi smo vsi enaki, stari nazadnjaki. Pred nosom Ljubljane, bi se pa od ljudi, ki stoje spodnješišenski občini na čelu, že smelo zahtevati malo več — modernih mo-žgan in smisla za napredek!
Najdeno V Ljubljani je bilo včeraj najdeno : 1 zlata zapestnica, 1 palica s srebrnim ročkom, 1 denarnica z vsebino 12 K 3 ko-' leki po 1 K.
Za kruhom. Zadnje dni je došlo v Ljubljano že kakih 40 laških zidarjev in težakov iskat dela k tukajšnjim stavbnim podjetnikom. Mnogo se jih pa pelje — zaradi boljšega zaslužka — na Gorenje Štajersko, Gorenje Avstrijsko in drugam.
Obrambni glasnik.
V	nedeljo v Ljubljano na manifestacijski shod za našo ljubljeno družbo sv. Cirila in Metoda. Naj bi prišel vsak, ki mu razmere količkaj dopuščajo. Naj mogočno odmeva po vseh slovenskih pokrajinah-: Vse za našo glavno braniteljico družbo sv. Cirila in Metoda! Proč umazane roke od naših narodnih svetinj tujerodni in našekrvni sovragi ! Nedeljski • shod naj pokaže vsemU svetu, da nas niti z grožnjami niti z izda-jalstvi ne prisilite, da bi odložili orožje ter zapustili trdnjavo za obrambo naše narodne meje. Divja zver brani svoj zarod, a mi bi naj izročili brez odpore svojo najdražjo last, svojo mladino krvoločnim krempljem!? Nikdar ne, ako tudi žele to odkriti in prikriti sovragi! Do zadnjega zdihljaja hočemo vihteti orožje za našo obrambno trdnjavo, za našo vseslovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, tako vztrajno, tako ljubeče in tako požrtvovalno, kakor je to delal in dela naš starosta v narodni obrambi, sklicatelj nedeljskega shoda g. Luka S v e t e c. Shod se začne ob 10. uri dopoldne v »Mestnem domu", o	i
Kar je narodno, je „clrilmetodarsko(Y Prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. se zbere v »Mestnem domu" v Ljubljani vse, kar narodno čuti, da damo zadoščenja kruto obrekovani naši obrambni družbi sv. Cirila in Metoda, da se znova navdušimo za obrambo naših najsvetejših pravic, da pokažemo zaničevanje brezdomovincem, ki rujejo skupno z našimi krvnimi sovragi proti slovenstvu. Na shod nas vabi naš najstarejši prvoboritelj g. Luka Svet e c. Z mnogobrojnim obiskom iz vseh slovenskih pokrajin pokažimo tudi našemu ljubljencu, da znamo ceniti njegovo brezmejno požrtvovalnost; pokažimo pa tudi, da je malo omikanih Slovenk in Slovencev v taboru brezdomvinstva, temuč, da se vsi, ki narodno mislijo in Čutijo, tudi z ljubeznijo sklepajo naše zaslužne in prepotrebne, obrambne
računjenega spekulanstva. Taka evolucija modernih karakterov je tipična za sedanjo dobo brez volje in Strindberg sam toži v »Očetu" gotovo v na j večjem prepričanju: »Oče in mati me nista hotela imeti in zato sem se rodil brez volje". V velikih variacijah zasledimo to trditev v Strindbergovih delih* ki so jasen, deloma celo realistično-resničen odsev njegovega življenja. Nič ne-doživljenega ne najdemo v njegovih spisih in pri njegovi ekscentrični individualiteti so celo vsa ona groteskna in pretirana mnenja njegovo popolno prepričanje, ki je v različnih dobah seveda neenako, katerega pa vendar več ali manj, povsod prepleta ena tendenca: boj ženski. Ta, rekel bi mono-manija, karakterizuje Strindberga in ga dela na eni strani priljubljenega, a na drugi sovraženega.
»Izkušnja me je naučila: kakor se je človek rodil, ostane tak vse življenje" pravi v svoji zadnji življenski izpovedi (1903). Tako govori Strindberg, sin parntškega ko-misijonarja in neke dekle, ki je preživel viharno in neprijetno mladost, katero opisuje v eni prvih svojih avtobijograf iških knjig »Sin dekle" z neisprosno strogostjo. Tudi poznejše svoje življenje je vestno opisal, kakor hoteč se opravičiti, iz sovraštva in neke temne maščevalnosti, da se ohrani čist kot zracalo. Njegovi odkriti in fanatični nar ravi je bila dvomnost usode in zvijačnost bojujočih se ljudi kakor izjedajoč strup. Tako je nastalo njegovo sovraštvo do ženske, ona skupna vez, ki veže vse pesimiste.
družbe sv. Cirila in Metoda. Zastopniki Primorske, Štajerske in Koroške bodo na shodu dokazali, koliko je storila obrekovana družba za rešitev slovenstva ob mejah.
Odbora šentpeterske moške in ženske podružnice Ciril-Metodove v Ljubljani sta v svoji plenarni seji z dne 7. sušca 1910. enoglasno sprejela in odobrila sledečo resolucijo: Odbora najodločneje protestujeta proti nekvalificiranemu napadu na vrlo »Družbo sv. Cirila In Metoda", obelodanjenem v dnevniku »Slovenec" z dne 7. svečna 1.1., ter ga najstrožje obsojata; p. n. društenemu vodstvu pa izražata svoje neomejeno zaupanje.
Narodno gospodarstvo.
RUDOLF ŠEGA:
Karteli in delavstvo.
(Dalje.)
^ Seveda ne smemo s tem misliti, da se je vzbudil »v velikih industrijcih evropskih pojem časti in vesti", kakor to meni pisatelj Kampfe.
Teh nazorov že vsled tega ne moremo biti, ker nam realnost kaže tudi drugo stran obličja, ki jo kažejo karteli konsumentom. Kockert, bivši ravnatelj kartela avstrijskih cukrovarov, je sicer trdil na zborovanju društva za socijalno politiko na Dunaju leta 1891., da se je ta kartel — ki se je ravno v tem letu razbil — ustanovil v blagor javnosti in da je bila ta ustanovitev plemenit čin. Vendar pa se ne moremo prav navdušiti za to apotheoso v tem času že mrtvega kartela, ki je kmalu potem ostal od mrtvih, in ki je vzbudil velik odpor v ljudstvu.
Računati moramo namreč z ljudmi tako, kakršni so: ne smemo pozabiti, da karteli niso bili morda ustanovljeni iz soci-jalno političnih ozirov, temveč edino le z ozirom na dobiček podjetnikov. -
Iz motivov, ki povzročajo snovanje kartelov, izhajajo za konsumente škodljive strani kartelov. Kartel izrablja v kar naj večji meri konjunkturo, ki pa koristi edinole kapitalu, nikdar pa ne konsumentu.
V	tem oziru začno karteli glavno svoje delovanje pri padajočih cenah. Kajti če se cene višajo vsled konjunkture, ugodne za producente, tedaj povzroča večje povpraševanje tudi pri posameznih podjetnikih — višje cene. Če pa cene padajo, tedaj šele nastopi kartel in zadržuje padanje cen.
Resnica je, da je monopol, katerega imajo karteli v roki, preveč zapeljiv, da bi ga karteli — diktirajoči cene svojim izdelkom — ne izrabili. Posebno grozno začno delovati karteli, če začutijo, da se jim tla gibljejo, da so njihovi dnevi šteti. Tu se pa vržejo na najširše sloje konsumentov. Razen tega pa kaj radi takrat zelo zvišujejo cene, ko so ravno prišli do moči, da se namreč s tem namah odškodujejo za prejšnje izgube. »Kupčija ni človekoljubje", je zaklical s popolnoma mimo vestjo Have-meyer, eden izmed severoameriških finančnih kraljev, v anketi leta 1898. o delovanju trustov. Severoameriški petrolejski trust je, ko je premagal Rothschildovo skupino, zvišal ceno petroleju za 300 odstotkov, čeprav je ravno ta kartel prav [na srce prira-stel nekaterim zagovornikom kartelov, ki dokazujejo, da karteli cene znižujejo.
1	  (Dalje.)
ng Vseslovanska banka. Nekateri Slovanom sovražni listi so prinesli vest, da vseslovanske banke sploh ne bodo ustanovili. Pisali so, da so ruske banke preveč
Ženska je slabša kakor moški, zvijačna in nepremišljena borilka na življenje in smrt, njena taktika je nizka, njena fantazija vedno spolna, a pri všem jo dela njena mačja nh-rava nepremagljivo.
Pri Strindbergu se spozna upliv Scho-penhauerja in Nietzsche-ja, ki ga odkrijemo pri vseh nordskih pisateljih. Saj se mu celo Ibsen ni mogel ogniti in šele z »Malim Eyolf-om" je prišel zopet v svoj stari tir.
Žena dela moža neprostega, to prepričanje je napravilo iz ponosnega in samo^ voljnega umetnika »nasprotnika pogrezajoče ženskosti".
V	svojih naslednjih avtobijografičnih knjigah »Tjenstequianans son (1886—1887)“, katerega četrti del je izšel nemško »Die Beichte einesThoren", Berlin 1893, »Inferno* (1897), ^Legende" (1897) in »Jakob se bori" (1898) je zopet ženska glavna tema, ki jo slika kakor veliko zločinko, a obenem za pospeševateljico razvoja in kot čisteči ogenj.
Strindberg je svoj antifeminizem zavračal, češ: »Jaz sovražnik žensk? Vedno sem ljubil eno ženo in imel z njo otroke. Kdor me imenuje sovražnika žensk, je tepec ali lažnjivec".	.	■
Vendar je resnično, da je Strindberg obdolžil žensko na najhujši način, posebno v svoji življenski izpovedi in v drami
»Upniki".	.	.
A to je tragično v njegovem življenju, da se je Strindberg s takim entuzijazmom oklenil elementov, da bi ga uničili, če bi ga
odvisne od nemškega kapitala. P opolnoma razumljivo je, da bi bilo Nemcem najljubše, če bi ne prišlo do ustanovitve vseslovanske banke. Zdaj se zopet poroča, da hoče ruska vlada celi akciji dati popolnoma drugo smer. Ruska vlada hoče baje ustanoviti rusko eksportno banko. In ruske banke, ki so interesirane pri tej akciji, so se menda že tudi izrekle za ta vladni projekt. Čehi pa hočejo ustanoviti obroč čeških bank ter ta obroč zvezati s to rusko eksportno banko. S tem se hoče napraviti skupna organizacija slovanskih bank. Toda to je le bolj sklepanje nemških listov, ki bi na vsak . način radi onemogočili ustanovitev vseslovanske banke. Toda ta pobožna želja se skoraj gotovo ne bo izpolnila. Na dnevnem redu prihodnjega vseslovanskega kongresa v Sofiji je tudi: vseslovanska banka. Nedvomno je, da se zavod ne more ustanoviti čez noč. Gotovo pa je, da pride navzlic vsej jezi in nevoščljivosti celega nemškega naroda do te ustanovitve.
ng Svetovni petrolejski monopol. Zastopniki ruske, rumunske in avstroogrske petrolejske industrije se dogovarjajo o kartelni zvezi. Hočejo pa stopiti tudi v dogovor z ameriškim petrolejskim trustom. Ker pa avstrijske tvrdke za rafiniranje petroleja še niso edine, tedaj se mora še le avstrijska petrolejska zveza zediniti. Ustanoviti hočejo torej svetovni petrolejski monopol. To se razvidi že iz tega, ker kurzi petrolejskih akcij na dunajskem in londonskem trgu stopajo.
Ljubljanski občinski svet.
Seja, dne 8. marca.
Karl Kotnikova ulica.
Sejo otvori župan Hribar z nagovorom bistveno sledeče vsebine: Že v zadnji seji sem omenil, da se je med Slovenci našel človek, ki je v enem slovenskih dnevnikov vrgel v jasnost gorečo bakljo napram požrtvovalnemu delu družbe sv. Cirila in Metoda. Ko sem takrat predlagal, da občinski svet na ta članek da primeren odgovor, sem izrekel tudi mnenje, da se bode zavedna slovenska javnost še z večjo vnemo žrtvovala za družbo, ki je bila na tak način napadena.
In glejte! Ni preteklo dolgo tega, ko so se te — skoraj bi rekel proroške besede izpolnile, pred kratkem umrlem možu, to je; bil Karl Kotnik. (Občinski svetovalci vstanejo in konec govora stoje poslušajo). Spomnil se je v zadnjem hipu, predno je izdihnil svojo blago dušo, napadene družbe sv. Cirila in Metoda ter jej zapustil pol milj ona. Take požrtvovalnosti mi Slovenci doslej še nismo poznali. Danes ste se dvignili v zhak iskrenega' sožalja. Vaše sožalje bom dal'zapisati v zapisnik. Predlagam pa tudi; da Ljubljana postavi prvi spomenik blagemu pokojniku. Kot primeren spomenik na j se im e nuj e dosedanj a Pristavska Ulica odslej: KaH-Kotnikova ulica. Na ta spomenik se bo tod hodeča slovenska šolska mladina trajno spominjala."
Predlog soglasno sprejet, na kar župan javi, da je obč. svetnik dr. Švigelj ravnokar izrQČjl še 305 K, tako da znaša med obč. svetniki nabrana svota kot odgovorna »Cirilmetodarijo" vsega skup 615 K. Nato prečita župan še pismo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz ostalih točk dnevnega reda:
ravno ta pretiranost ne dovedla do tega, da je iz največjega navdušenja moral pasti v nasproten ekstrem in zasmehovati z ravno isto strastjo svoje prejšnje prepričanje.
Strindberg je Študiral nekaj časa na vseučilišču v Upsali kemijo in naravoslovje, dokler ga ni beda prisilila posvetiti se dramatiki. Ko je s 23. letom spravil tragedijo »Hermijono" na kraljev oder, dovolil mu je švedski kralj Karl XV. podporo in kmalu na to tudi majhno službo v kraljevi biblijo-teki. Nato se je Strindberg oženil z malo igralko Siri von Essen!
Že v tem času zasledimo početka nenaklonjenosti do Ženske: Motiv prve ženske igre »Herr Bengts HAstru" (»Gospa Margit") je, da sta Si mož in žena prerožnato predstavljala zakon. A tudi zakon pozna dolgčas in treznost, kajti zakon traja precej dolgo. Konec pfl je še spravljiv, namreč otrbci.
(Dalje.)
Slovensko deželno gledališče. V č e -
t r t e k se igra 23. dramska noviteta in sicer izvrstna ljudska igra Waltherja in Steinaz »Gospodje sinovi" z gg.: Verovškom, Nučičem, Iličičem in gdč. Kandlerovo v glavnih ulogah. G. profesor Fran Kobal je to vele-zabavno igro prav spretno lokaliziral v Ljubljano. Za abonente sedežev na ne p ar je ta predstava zadnja v abonementu.
Hešov naslednik na dunajski dvorni operi. Ko je bil Heš, slavni basist dunajske dvorne opere, angažiran prvo leto iz Prage na Dunaju, sodeloval je pri koncertu »Glas-
Dopolnilne volitve v občinskih svet.
Poročevalec personalnega in pravnega odseka obč. svetnik dr. Švigelj: V smislu § 16. obč. reda letos izstopijo sledeči obč. svetniki: v III. volilnem razredu: Josip Kozak, Franc Mally; v II, vol, razredu: Ivan Hribar, dr, Danilo Majaron, Karol Sajovic, dr. Ivan Tavčar; v I. razredu: Josip Lenče, IlijaPredovič, dr. Karol Triller. Ubaldpl. Tru-koczy. Lani je že izstopil: Franc Bergant.
Volitve naj bi se vršile v 3. tednu meseca aprila in sicer: za III. raz. dne 18., za II. raz. 20., za I. raz. 22. aprila. Morebitna ožja volitev bi bila od 19—23. aprila. Volitve se vrše v Mestnem domu. Predsednik vol. komisij: dr. Oražen, dr. Novak, dr. Švigelj, Knez.
Imeniki volilnih opravičencev so od danes naprej skozi 14 dni razgrnjeni v mestni posvetovalnici vsakomur na vpogled
Predlog poročevalca sprejet.
No va inžinerska služba pri mestnem stavbnem uradu.
Isti poročevalec, poroča: o dopisu županovem glede sistemizovanja še ene inženirske službe pri mestnem stavbnem uradu.
Predlaga razpis službe stavbnega asistenta s prejemki 11. čin. raz. Obč. svet. ■dr. Triller spopolnuje predlog: Namesto asistenta eventuelno ob enem tudi pristava s prejemko 9. čin. raz. — Sprejeto.
Določitve cen stavbišč v kapucinskem-predmestju.
Financ, odseka poročevalec Mally: o dopisu županovenovem glede določitve cen stavbišč na parcelovanem mestnem travniku parcel št. 99/i kat. obč. kapucinsko predmestje ob cesti na Rožnik.
Obč. svet. Lenče predlaga spreminje-vaje odsekov predlog, na znižanje: 10 K dn 8 K za m2.
Obč. svet. Predovič zagovarja odsekov predlog. Pri glasovanju pade Lenčetov predlog, odsekov sprejet.
'Ohranitev starega rimskega zi* do vj a na Mirju.
Istega odseka poročevalec Lenče po-Toča: o dopisu mestnega magistrata glede nakupa nekaj zemljišča v ozadju nove c. kr. ■drž. obrtne šole v svrho ohranitve starega rimskega zidovja. Poročeva ec omenja vse tozadevne korake do nemškega viteškega •reda in predlaga v to svrho 2000 kron. •Sprejeto.
Podpora za vzgojo pevovodi.
Poročevalec isti: o prošnji »deželnega •učiteljskega društva v Ljubljani" za podporo za teoretični in praktični tečaj za vzgojo pevovodi. V to svrho na predlog župana priporoča 200 kron. Sprejeto.
."Nenadna skontracija mestne blagajne.
Poročevalec Mally poroča, da se je "13. decambra p. 1. vršila nenadna škontra-cija pri mestni) blagajni. Našlo se je vse v redu.
Prenos skladišča v jamo na Poljanah.
Finančni in stavbeni odsek. Poročevalec Turk: o dopisu mestnega magistrata glede prenosa velikega skladišča z dvorišča prejšnjega vojaškega oskrbovališča v mestno jamo na Poljanah. — Tozadevni predlog sprejet.
bene Matice" v Ljubljani. Med odmorom sva šla k njemu v garderobo s pokojnim Inemanom. Ponudil nama je cigaret; ko sva ga vprašala, kaka razlika je med Prago in Dunajem, je smeje zamahnil z roko in dejal: »Ah, kaj, tam sem bil ničla, na Dunaju sem pa prepevajoči dvorni svetniki" Pri koncertu, ko je nastopil',' odpel si 'je svoj ovraitnik, bodisi da mu je bilo vroče, bodisi iz manije. Med poslušalci pa je bil mlad gojenec »Glasbene Matice" tudi basist, ki si je odsihdob vedno pri petju po vzoru velikega mojstra odpenjal ovratnik... in čuden slučaj je pripomogel, da je ravno ta mladi gojenec postal Hešov naslednik na dunajski dvorni operi... In ta mladi pevec je naš rojak g- Julij Betetto, basist dunajske dvorne opere.	Danilo.
»Novi akordi", zbornik za vokalno in instrumentalnp glasbo z glasbeno in književno prilogo, ki ga izdaja že deseto leto prvi in najpoŽrtvovalnejši slovenski založnik K. Schwentner v Ljubljani, prinaša v svojih dveh letošnjih številkah lepo zbirko skladb naših mlajših in starejših skladateljev. To je edini slovenski list te stroke,* ki dopolnjuje vrzel, ki jo puščajo za sabo baš oni zavodi, ki bi bili po svojem delokrogu najbolj poklicani skrbeti za razvoj moderne slovenske glasbe, a se kaj malo brigajo za to! Slovenska pevska društva opozarjamo na »Nove akorde", ki so najbolja edicija in produkcija slovenske godbe! Naroča se pri L. Schwentnerju v Ljubljani in stane letno 10 kron.
Zgradba dveh delavskih hiš.
To točko odstavi župan za to pot iz dnevnega reda.
Zgradba barake na ljubljanskem gradu.
Poročevalec isti. O prošnji Marije Burja za dovolitev zgradbe barake za prodajo živil in tobaka na ljubljanskem gradu. Predlaga, da se zgradba dovoli do preklica proti letni najemnini 20 kron. — Sprejeto.
Zeschkovi dediči — sprememba parcelarnega načrta.
Stavbni odsek — poročevalec isti:
o	prošnji Zeschkovih dedičev za spremembo parcelarnega načrta parcele št. 103/3 kat. obč. Št. Petersko predmestje ob Dalmatinovi ulici. Tozadevni predlog sprejet.
Sprememba regularnega načrta za sv. Petra predmestje.
Poročevalec Rflthel: v dopisu mestnega magistrata glede spremembe regularnega načrta za sv. Petra predmestje II. del z ozirom na tamkaj projektovano cesto na Zavrtih. Predlog sprejet.
Prizidek mestnega dekliškega liceja.
Poročevalec dr. Novak: o oddaji zidarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del, naprave betonskih stropov in dobave železnine za prizidek k poslopju mestnega liceja. Iz poročevalčevega predloga omenjamo le nekatere važnejše oddaje: Zidar-darska dela: G. Tčnnies za K 27.204 in 8 vin.: tesarska dela: Ivan Zajec za KI977; Alojzij Lenček za 1449: krovska dela: Val. Skanijeti ml. za 621. K. Nabava . traverz tvrdke Schpeider & Verovšek po 23 K; betonski strop, tvrdka Janesch & Schnell za 9141 K 19 v. ‘
Predlog sprejet.
Obisk nemške deške šole.
To točko ostavi župan iz dnevnega
reda.
Mestni dekliški licej.
Šolski odsek; poročevalec Pippen-bachar: o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede sistemizovanja mestnih učiteljev slovenščine in verouka na tem zavodu.
Št. Peterski most se trese.
Ob zaključku javne seje obč. svetnik Kozak poroča, da je Št. Peterski most večje pozornosti potreben. Pravi, da je malo preje sam bil priča, kako se most trese, če le en sam voz hitreje vozi čezenj. Priporoča naj se zastarela tabla, ki. voznike svari pred hitro vožojo, obnovi. Župan odgovarja da SO bili vsi mostovi šele pred kratkem preiskani, obljubi, da bo poročilo primerno uvaževal.
S tem je bila javna seja ob pol 7. zvečer zaključena.
Iz slovenskih krajev.
Trst.
Onemogla laška jeza. Za predsinočnjim sta bila bivši socijalno-demokratični državni poslanec Silvio Pagnini in njegov oproda Sestan sklicala tržaške težake na sestanek v njiju jetično »Delavsko zbornico" v Trstu. Sestanka se je udeležilo komaj peščica težakov, a še v tej peščici je bila večina regnikolov. Predsedoval je sestanku g. Sestan, ki je dal najprej besedo gospodu Silviu Pagnini. Ta le je v dolgem govoru povedal, kako da so se vrinili slovenski delavci na delo v novo prosto luko pri sv. Andreju v Trstu, da jim je pri tem pomagal »Narodni dom" in da na upravo javnih skladišč ne pada raditega nobena krivda, ker je dobila tozadevni nalog z višjega mesta.
Težak Bertuzzi je na to žalostnim glasom poročal, kako da so bili brezvspešni vsi koraki, ki jih je storil odbor tržaških težakov pri mestnem županu, pri namestniku, pri trgovsko-obrtni zbornici, pri društvu »Operoso" jn celo pri — c. kr. policijskem ravnateljstvu.
Vse je bilo zaman! Slovencem domačinom se je povsod priznala pravica do dela tam, kjer so po tri in po štiri leta služili državo, v "kateri se to delo’vrši.
Ni li to grozna, naravnost vnebo-vpijoča krivica proti pritepenim regni-kolom ?
In zato je predsinočnjim izvrševalni odbor Delavske zbornice glasoval resolucijo, ki pravi da: »videči v najetju 64 Slovencev na delo v novi prosti luki pri sv. Andreju premišljeno izvršitev krumirske imigracije, sklene splošno svetovalstvo delavske zbornice obrniti se na ves delavski sloj v Trstu, v svrho, da isti manifestira svojo solidarnost s tržaškimi delavci, in to z vsemi sredstvi, ki bi se izkazali potrebni. (Gospoda nameravajo namreč demonstrirati na ulici. Op. dopisnika.)
Tržaška porota. Anton Surina, tožen zavratnega umora, je bil glasom pravoreka
porotnikov, obsojen radi ubojstva na 7 let težke ječe.
Hudi Arabec je 40 letni Elija Gaboj, ki se v Trstu preživlja s krošnjarstvom. V nedeljo ga je v ulici della Barriera aretoval tržaški mestni pandur radi prestopka proti obrtnemu zakonu in ga povabil, naj gre z njim k ,tržnemu komisarju. A Gaboj se mu je prav po arabsko, postavil po robu in ga celo udaril po desni roki,, s katero ga je hotel redar prijeti. Obenem ga je opsoval in mu tudi zagrozil z. besedami: »Kakor resnično sem Turek, tako resnično te ubijem!" — S pomočjo državnega redarja se je mestnemu pandurju vendar. posrečilo vgnati Arabca in ga odvesti na policijo, kjer so ga djali pod ključ.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Spor med Poljaki.
Dunaj 8. marca. V parlamentu so se danes širile vesti, da je nastal med poljskim kolom in poljskim nacijonalnimi demokrati resen spor, ki bo imel posledico demisije predsednika poljskega parlamentarnega kola Globinskega. — V poznih večernih urah je predsednik nacijonalnih demokratov German v neki privatni korespondenci te vesti, dementiral.
Podaljšanje sueškega prekopa.
Kairo 8. marca. Danes je končala komisija, ki se' je bavila s podaljšanjem sueškega prekopa s predštudijami in se v principu izrekla proti isti.
Župan Lueger.
Dunaj 8. marca. Lueger leži že vse popoldne v nezavesti in jako neverjetno je da preživi današnjo noč. Magistrat oblega velikanska množica ljudi, ki pričakuje katastrofe.
Rdmunsko posojilo subskrlbirano.
Bukarešt 8. marca. Iz Berlina se poroča, da je bila danes zaključena sub-skripcija 4% rumunskega državnega po-SOjila.	-
Preki sod v Adanl zistiran.
Carigrad 8. marca. Danes je izšel irud, ki preklicuje preki sod, ki je bil proglašen 14. marca lanskega leta v Adani radi turških pogromov proti Armencem.
’/r	'	f; i 3 f £.
Leopold Wolfling — bolan.
. S.an Re.mo 8.. marca. Zdravje bivšemu avstrijskemu nadvojvodi Leopoldu Wol-flingu, ki je tukal obole^ na malariji, se je tako postabšalo, da nikakor ne bo mogel biti zaslišan v procesu, ki ga je naperila proti njem njegova ločena žena Wiljemina Adamovič.
Španski državni deficit.
Madrid 8. m^rca. Španski deficit za leto 1909 znaša 300.000 miljonov peset.
Kralj Edvard v Parizu.
Pariz 8. marca. Na poti v kopališče Biarritz se je danes tukaj ustavil angleški kralj Edvard, ki je dolgo konferiral s predsednikom francoske republike Falliersom, ministrom zunanjih del Pichonom in angleškimi poslanikom v Parizu.
Sestanek Edvarda z VVilhelmom.
Berlin 8. marca. Kralj Edvard je pisal nemškemu cesarju Wilhelmu pismo, ki ga v njem zagotavlja svojih simpatij in upa, da ostanejo odnošaji med obema dvoroma prijateljski. Tu se govori, da je projektiran sestanek obeh vladarjev tekom tega meseca v Kronbergu.
Nemuslimanl v turški armadi.
Carigrad, 8 marca. Število nemuslimanskih rekrutov v turški vojski znaša samo v 3. armadnem koru do 10.000 mož.
Oboroževanje Turčije.
Carigrad, 8. marca. Turški minister mornarice zahteva dve novi bojpi ladji
(razdirača torped) po 12.000 tonelat, ki morajo biti gotove najpozneje v 18 mesecih.
Položaj na Kreti.
London, 8. marca. Tukaj se izjavlja, da se je položaj na Kreti poboljšal. Kre-čani so se udali pritisku velesil, ne udeleže se volitev — grški državni zbori ne pošljejo tja svojih poslancev,
Povratek Malinova in Paprikova.
Sofija, 8. marca. Ministrski predsednik Malinov in vojni minister Paprikov, ki sta spremljala kralja Ferdinanda v Petrograd sta se danes vrnila domov.
Dvoboj dveh parlamentarcev.
Rim, 8. marca. Danes bi se moral vršiti tukaj dvodoj med državnim tajnikom Prudente in poslancem Chieso pri porti san Paolo. Ko sta duelanta prišla prvič tja, bila je tam taka množica ljudi, da se je moral dvoboj preložiti na poznejši čas. Ko sta duelanta prišla drugič na naznačeno mes to, je policija preprečila dvoboj.
Grozilna plšma Carusi.
, New-Jork, 8. marca. Slavni tenorist Caruso je tekom zadnjih dni dobival grozilna pisma izsiljevalcev, ki so mu hoteli iz-siti 75.000 dolarjev. Policija je dala Carusi na razpolago 60 civilnih detektivov, ki naj bi čuvali njegovo dragocena življenje. Sedaj se je posrečilo policiji, da je aretirala dva mlada Italjana, ki sta že priznala, da sta pisala grozilna pisma.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 8. marca. V sobranju je in-terpeliral poslanec opozicije Granov vlado glede bolgarsko-turških mejnih konfliktov. Minister notranjih del je odgovoril, da nastanejo taki konflikti riavadnO vsled nespo-razumljenj, ki jim ni pripisovati nobene politične važnosti.
Peml8iji srbskega vojnega ministra Mari-
1	novica.
Bel g rad, 8. marca. Povod demisije vojnega ministra so razna nesoglasja med člani1 kabineta glede vojaške uprave. Kot naslednik Marinoviču je določen bivši vojni minister Živkovič, ki je igral veliko ulogo v avstrijsko-srbskem konfliktu.   ■ •
Misija M. Milovanoviča v Carigradu.
Belgra.d, 8. marca' »Dnevni Ijst" registrira uspehe politične misije srbskega ministra zunanjih del v Carigradu, dosegel se je sporazum Iglede donavske železnice, ki se prične' gradifi Še letos, potem se je fiksirala nova trgovinska pogodba med Turčijo in Srbijo. Natančni termin obiska kralja Petra _ v Carigradu se še ni določik a gotovo je, da obiščeta sultana jeseni kralj in prestolonaslednik Aleksander.
 Vladna križa na Angloškent.'  ..................
London. 8. marca. Politična kriza še vedno ni popolnoma rešena. Vlada upa, da dobi pri novih volitvah večino. Rešitev krize in razpis nOvih volitev skuša Balfou zavlačevati do jeseni.
TfskdViil odsek — nesklepčen.
Dunaj, 8. marca. Predsednik tiskovnega odseka dr,- Ivčevič je sklical danes sejo istega, a je bila radi nenavzočnosti članov nesklepčna.
Poslano*).
Z današnjim dnem načeloma prekinjam svoje delovanje pri »Ljubljanskem Zvonu"; dejansko se neha moje sodelovanje s priobčenjem štirih ali'petih že izročenih kratkih rokopisov. Kakor jaz sam sebe ne, tako menim, da me tudi široka večina bralcev v »Ljubljanskem Zvonu" ne bo pogrešala, kar smatram že naprej samo za poklon. Zato naglašam, da podajam svojo izjavo le zato, ker mi je dragoceno* izraziti javnosti: na ta način svoje mnenje o nesposobnosti in nekompetentnosti sedanjega uredništva.
Vladimir Levstik.
V	Ljubljani, dne 8. marca 1910.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le v kolikor določa zakon.
Kupujte „Jutro“
* '	"	if
v tobakarnah
po 4 vinarje.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Kupijo se stari umetniški časopisi n. pr.: »Megendorfer Biatter", »Jugend", »Moderne Kunst“, Simplicissimus“ etc.
Ponudbe pod: „L. L. 1000“ na uprav-ništvo „Jutra
Gospodična sprejme službo kot prodajalka v tobakarni ali pekariji. — Nastopi takoj. Ponudbe do 15. t. m. pod „F. L. 123“, Ljubljana, poštno ležeče.
Išče se mesečna soba, eleg. opremljena z veliko pisalno mizo in popolnoma sepa-riranim uhodom iz hodnika.
Ponudbe z navedbo cen na upravništvo »Jutro" do 15. t. m. pod šifro „Sredi mesta".
Reven visokošolec sprejme poučevanje učencev gimnazije. Ponudbe pod „Reven" na upravo „Jutra“.
Stanovanje se odda za majev termin. Praša se v Spodnji Šiški št. 156, ali pa v gostilni „Novi Vodmat" št. 16.ii*«*>«*1 t1'
Krepak učenec se sprejme v neko tukajšnjo trgovino. Kje, pove iz prijaznosti uredništvo »Jutra".
Pomožni pisar, pomočnik sprejme takoj primerno nočno ali dnevno službo sluge, oziroma pisarja itd. pri podjetju, časniku, zavodu. Ponudbe pod „Mr. 165, Sp. Šiška.
Kupi se pes-čuvaj po nizki ceni. — Ponudbe pod »A. B.“ upravništvu Jutra".
C
Spominjajte se družbe sv, Cirila in Metoda!
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljublani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
k FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn »Union" v Blelu In Genovi.
Uhani, prstani
briljanti.
8/10-1
|/m[ | in okusno pijačo daje le dr. ■Vil ■ pj. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN"! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
UnAT S tem prihranite 50°/o na IVIUt/a denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczija v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
7Hm\iiA! To resn0 °kvestil° P°* 4UI dVJC. potrjujejo m nogo-
b roj n a priznalna pisma.
50% prihranka! KS
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
MATIJA PIKL
restavrater
3j v Ljubljani, Wolfova ulica
priporoča, stroja
iiljsta iiM ii lili sitžt jin.
Irzla in gorka jedila okusno pripravljena po najnižjih cenah.
Postrežba točna.	Postrežba	točna.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Matija Piki.
S Underwood 22
Vsi dosedanji moderni najboljši pisalni stroji so ponaredili Un d er wo o d. Nebroj odličnih priznanj na raz^ polago. Zahtevajte cenik in stroj na poizkušnjo.
Ivan Perko, Ljubljana, Mestni trg 8.
Kinematograf „Ideal“.
Od srede 9. do petka 11. marca 1910:
1. En kilogram leda, (komično).
2. III. serija povodnja v Parizu, (po naravi).
3. Sin Nelsona, (zgodovinska drama).
4. Obdelovanje in industrija tobaka, (po
naravi).
5. Lov za robcem, (komično). Dodatek k
zadnji predstavi ob 8. zvečer.
6.|Reka in Opatija, (po naravi).
7. Dogodki o Napoleonovi vojski na Špan-
skem, (drama).
8. Strežnica gledališke igralke, (komično).
Zastopnik za Kranjsko.
16/5
Za pomladansko sezijo
ravnokar dospele v velikanskem številu najnovejše obleke, površniki, ra-glani in športne obleke za gospode in dečke.
Najnovejša konfekcija za dame in deklice
kakor tudi pariški in berolinski modeli.
  Cen.© prlzz^aan.© nizHse. —
..Angleško skladišče oblek" 0. BERNATOVIC
■v Z-oviToloa-riLi, aaa, Mestnem tr^VL šte-v. 5.
Velikansko izber
pomladnih in letnih oblačil
priporoča tvrdka
A. KUNC, Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
Na.jnižje stalne cene.
Nsy večja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniško in prijatelje umetnosti.
  Pirneži, olja in retuče za slikarstvo = z Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim	temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A A -P TTo n rv+m a n n Prva Panjska tovarna oljnatih barv, ACL01I Ud Up tilidilllj fiimežev, lakov in steklarskega klej a.
Novo urejeno skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke
B. GOTZL, Mestni trg štev. 19
se priporoča slavnemu občinstvu.
SoličLn.a, ipostrežToa, rxiz3=se csae.
Delniška glavnica:
K 3,000.000.
9/10-1
MIHIIIHIHilllUIHHlUlHIHilMimHIHII
Rezervni fond: K 350.000.
Linbljansha kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev.
    Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4% [o.