. Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Volume Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI,—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 10, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 32 BELGOROD ZAYZET; NEVARNOST RAZSULA NEMŠKE FRONTE so se tekom 48 ur polastili druge največje nemške vojne baze—Belgoroda. °K0U NEMCEV V ROSTOVU SE VEDNO BOLJ STISKA ŽELEZNI OBROČ , P° snočnjem special- hovne keju r»skega vr- Uja 'eSa povel3stva> ki nazna-ga iaVzetJe velikega in važne-lje ,esta Belgoroda, zdaj rus-jo ^rmade neposredno ogroža- 2ovfk°V' glavno nemško ba- V2&odno od Dniecra. 0 a%orod pomao je tvoril drugo o- vzdržai; 2ive nemško bazo, ki je a vse ruske kontra-ofen- leta 1941-42 in spo-„t ^j,eta 1942, ki je tekom 48-jj a v rusko oblast. verr!Sto, Ieži samo 50 milj se-H„. V2h°dno od Harkova, duati ne, ;rijske prestolnice m-Ukrajr- ' 7S • --------- " J iBesta t/ J jugovzhodno od deljek ki & že v P°ne" Nev el v rusko oblast. ^t popolnega razsula b fronte sp0jSOrod je važno železniško R0stoCe m križišče. Skupno z - V0Tn ki se ne bo mogel dolgo upirati ruskim armadam, pomeni zavzetje teh mest večjo nesrečo za Nemce kot karkoli, kar jih je zadelo doslej. Zdaj je nastala velika nevarnost popolnega razkroja nemške fronte. Ruske armade doživljajo na vsej 500 milj dolgi zasneženi fronti od Novorosiska na Kavkazu, pa severno do Orla, o-gromne uspehe. Srdita in obupna obramba Nemcev V okolici Rostova se Nemci obupno in srdito branijo ter mečejo mase tankov in pehote proti ruskemu železnemu obroču, ki se čedalje bolj stiska okoli njih. Vsepovsod prihaja v rusko posest tudi ogromen vojni plen, tanki, letala, topovi, strojnice, truki in avtomobili ter drug vojni material. Čas bo pomaknjen za eno uro nazaj Prebivalstvo države Ohio bo pomaknilo v soboto zvečer, 20. februarja, čas za eno uro nazaj. iiriivo poročilo v svetovnem listu o razmerah v Jugoslaviji H v i * ork Times objavlja zanimivo pismo iz Jugoslavije, 1 je bilo poslano jugoslovanski zamejni vladi v Londonu. York Times čitamo po- l. risovega poročevalca C. I fe^bergerja, datirano dne V. ^ruarja ,?ger j J v Londonu. Sulz- Poroča točne fakte o dr. Cno dobro /Vk so nam Slovencem znani, in o kate-aV\ da se ga Hrvati s Pajo v Večno ljubeznivo okle-^ PodePraV §a imaj° sovražni-vetH v. nadzorstvom na njego- PoW fu U V Ku?incu- ^oža <5 znanih faktov pa Sih, m bulzberger tudi o dru- ^6(javnj znanih stvareh. SpigJ10 Prispelo v Lon-° nekega domoljuba iz ki je bilo naslov-H. jugoslovansko zamejno V Ju§osl Pismu opisuje položaj ter posveča zlasti Vtorjj rimsko - katoliškim • v pismu je rečeno: • Xv°l0Žaj V ^^"^viji, ?3o> Si2Ci. dru^ drugega pobi-to- Pol*"1 Hrvati Pa delajo X v Hrvatski je iz-? 2 vSat Hrvatsko ljudstvo h eliču dnem bolJ uPira aHes njegovim ustašem. Ni S* Pavelič na svoji \ nad 10 odstotkov Hrva- "S^^i v čudni luči f1 sitnnlHrvatski S0 P° sv0" j ljah razdeljeni med so J? Partizane. Prvi (Sr-°m Mletja sklenili z bt,uPog°dbo ter odšli do-Jljejo f (Partizani) pa na- vi^kmfi ,jem skuPno s čr" 3, k. komunisti COLUMBUS, 9. februarja. — V nedeljo, dne 21. februarja, bo pomaknjen v državi Ohio čas za eno uro nazaj. To je pogtalo jasno, ko je danes sprejel senat nujnostno klavzulo v tej predlogi, ki je bila že pretekli teden sprejeta v obeh zbornicah. Novi čas bo postal pravomočen ob dveh zjutraj prvo nedeljo potem, ko bo predlogo podpisal governer Bricker. Governer Bricker je izjavil, da bo podpisal predlogo, da bo pa počakal s podpisom najbrže do prihodnjega ponedeljka zato, da bodo imele železnice, ra-dio-postaje, časopisje in druge ustanove priliko, prilagoditi se novemu času. — To pomeni, da bodo prebivalci države Ohio pomaknili v soboto večer, 20. februarja, ko bodo šli k počitku, svoje ure za eno uro nazaj. GLAS DRUŠTVA "NAPREJ" ŠT. 5 SNPJ Društvo "Naprej" št. 5, največje društvo Slovenske narodne podporne jednote, je v nedeljo na svoji seji z ogorčenjem razmotrivalo o načinu pisanja "Prosveti-nega" urednika z ozirom na položaj v Jugoslaviji, ker je to pisanje ne samo proti delavskim interesom, temveč je tudi v zasmeh vse napredne javnosti v Clevelan-du. Društvo je sklenilo, da urednika najprej pismeno opozori, da preneha s takim pisanjem, če pa to ne bo zaleglo, se mu bo poslalo oster URADNI PROTEST! Društvo "Naprej" št. 5 ne hodi po "krukastih" linijah Angleži zahtevajo nemudoma "dfcugo fronto" Churchill je preložil svoj govor v nižji zbornici, ker hoče prej razpravljati z vojaškimi poveljniki. Siv, jjj * komunisti in s Hr-ije čaSo se zatekli v hribe. Pi-ed6 86 četniki POP01" - al{ Italijanom (izvir- Chetniks have to " the th' Ct,le lUtalf^®8 comPlete*y in-feA 2J8 of the Italians), ki j> V J] *ivež. orožje in za-Xov no cePrav * ^^f6" ga paktiranja. Predsednik Roo- Urednik Prosvete ugotavlja, cla gobezdamo in se izživljamo na svoji krukasti liniji, ki se vije od Petra do Jožeta in narobe. Nu, pa recimo, da se v svojih zmotah, katerim smo kot ljudje podvrženi, res izživljamo na taki liniji. Toda kljub svojim vijugam ni bila ta pot nikoli tako "krukasta" in dolga, kakor je bila pot nekdanjega bojevitega Prosvetinega viteza, ki je bral svojecasno levite ameriški vladi in njenim "kapitalističnim" ustanovam in za malo južino goltal kapitaliste in druge delavske izkoriščevalce, katera pot se je končala v Canosi. Borbe partizanov so Prosvetinemu uredniku samo "zločinska početja," katerim se samo "tu in tam kak napad posreči, da osvobode ujetnike ali uplenijo orožje, strelivo in živež sovražnika; tu pa tam partizani ubijejo skupino Italijanov ali Nemcev ali kakšnega domačega špijona—ampak vsi ti uspehi so zabrisani in uničeni z veliko večjimi porazi na drugi sL in s strašnimi re-presalijami podivjanih nacistov," itd. Tu tiči torej logika in morala Prosvetinega urednika: ker narodi vedo, da izvajajo nacisti in fašisti nečloveške represalije, da ubijajo talce, požiga jo domove in zapirajo domačine v koncentracijska taborišča, čemu pa se, bedaki, upirajo?! Prav jim je, saj v naprej vedo, kaj jih čaka! Naj bi lepo mirno ždeli, pa bi ne bilo teh strahot, kaj ne? Je že res, je že res, ampak zakaj Prosvetin urednik ne pojasni, kako drugače naj bi se borili za svobodo kakor z žrtvami in ne oziraje se nanje? Vsi bojevniki za svobodo namreč niso tako srečni, kakor je on, čigar orožje sta tajprajtar in ostrega uma svetli meč... Sama odpoved in resignacija na celi črti... Ampak o boju za svobodo nimajo k sreči vsi ljudje takih pojmov kakor jih ima Prosvetin urednik. Čujmo, kaj pravi, na primer, švicarski časopis o borbah v Jugoslaviji. Tozadevno vest smo prejeli od Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku,^ torej se ji ne bo moglo očitati, da je "komunističnega" izvora: "žilavost tega (jugoslovanskega) odpora je občudovanja (ne obžalovanja, kakor uredniku Prosvete!) vredna. Razložiti jo je mogoče le s težkočami terena, upornostjo, predrznostjo in brezpogojno voljo do svobode m neodvisnosti teh balkanskih ljudi." Po pojmih Prosvetinega urednika so samo partizani krivi strašnih pokoljev, ki jih izvajajo nacifašistične zveri v represalije proti njihovim bojem. V nedeljski izdaji lista "New York Times" je kolono dolg* članek o generalu Mihajloviču, ki roti jugoslovansko vlado v Londonu in ostale vlade Zdiuženih narodov, naj vendar kaj ukrenejo proti strašnim pokoljem, ki jih vprizarjajo nacisti v Srbiji, kjer so poklali že nad milijon ljudi... Kako bo pa to komentiral Prosvetin urednik, ki ne more zrpopasti, da bi nacifašisti vseeno klali in ubijali, pa če se jim pod-jarmljeni narodi, zlasti Slovani, upirajo ali ne, ker so pač zveri iruker je to v njihovi naturi? Mar se jim Židja, ki jih v masah pobijajo,.upirajo z orožjem v roki? V "Prosveti" z dne 4. februarja roti njen urednik brate in sestre, naj nikar ne pomagajo razdirati sloge m?d nami. Kako pa razdirajo to slogo? Ali morda s tem, ker simpatizirajo & jugoslovanskim ljudskim partizanskim gibanjem in ne z Mihajlovičevimi četniki, o katerih je priznala sama zamejna vlada v Lon'donu angleškim in ameriškim časnikarjem, kakor naznanja magazin "Time/' katerega je Prosvetin urednik gotovo bral, da sploh nima'pojma, kje se Mihajlovič nahaja in da izvajajo tako rekoč vse boje edinole partizani? Prosvetin urednik trdi, da brez sramu jemo svoje lastne besede, kadar ne zmoremo opravičila, ki bi držalo. jveri' da vsaJ "partizanskim"! barbarih, ki so pretvorili Pri tem ima v prvi vrsti v mislih drM ki je bil leta 1939 |voditelj^ ™ » živi je-; deželo v človeško klavnico , , , . . t» i- t v i ;nje slovenskih siromakov—sa-1 deloma ga je zadelo, notrania o- sklenjen med Moskvo m Berli: om, ah, če je uredmku I da doaežejo svoje namene. kupacija (0kuPacija v okupaci- Prosvete ljubše: med Dolfetom in Jozetom. Prav nobenih j Iz vsega tega> koiikor smo do ji!) po "partizanih", ki hote ali opravičil ne iščemo, temveč čisto preprosto izjavljamo: danes izvedeli—in če je le po- nehote ženejo ubogo ljudstvo v Ker nismo nezmotljivi kakor je on, smo z neštetimi ame- lovica tega resnica—lahko skle- J nacifašistično klavnico . . . Zelo važno v našem State De-partmentu je mesto državnega podtajnika, skoraj prav malo važnejše, kakor je mesto tajnika samega. Največ najvažnejših zadev naše mednarodne in zunanje politike gre skozi njegove roke. On je, ki raziskuje za državno tajništvo, in tako za vlado, ves ogromni obseg zunanje politike, in vse posamezne svetovne dogodke, jih pročuje in jih potem sestavlja v celoto, katero potem s svojimi opazkami predlaga državnemu tajniku in vladi v končno rešitev. Zato je njegovo mnenje v marsikaki zadevi odločujoče. Tako smo videli pri zadnji pan-amerikanski konferenci v Buenos Aires, da je predsednik Roosevelt njemu poveril nalogo, da je šel tja in v imenu države skušal doseči enotnost nastopanja proti državam osišča v tem svetovnem boju za svobodo narodov. Zlasti je pa važno mesto državnega podtajnika danes v svetovni vojni. Nemogoče je, da bi sam državni tajnik mogel slediti vsem dogodkom, ki se vrše z električno brzino po celem svetu in spreminjajo svetovno situacijo ne samo iz dneva v dan, temveč kar iz ure v uro, da bi ne bodo osvobodili našega ljud stva, temveč ga bodo pognali v popolno uničenje. Tu* pa tam se "partizanski" napad posreči, da osvobode u-jetnike ali uplenijo orožje, strelivo in živež sovražniku; tu pa tam "partizani" ubijejo skupino Italijanov ali Nemcev ali kokšnega domačega špiona, ki ne zasluži nobenega usmiljenja ampak vsi ti uspehi so zabrisani, uničeni z veliko večjimi porazi na drugi strani in s strašnimi represalijami podivjanih nacifašistov, ki nadaljujejo na neoborožene siromake in napram katerim "partizani" nimajo zadostnega orožja, da bi jih ustavili in odbili. , „ , «... „ „ tje, ko je zbezljal na desno Pa ne samo to. Citamo vpo- J' . J„ . ^ ^ j ,, .. .,, ... • i stran in sel prosit Petra svobo-rocilih, da "partizani pobijajo . , . . , , v .. ..___de in demokracije za primorske tudi domače ljudi, ki se jim no- „ , L . v... v, „ j Slovence. Glede te neresnosti in cejo pridružiti. Te žrtve morda . neodpustljive ignorance o de-niso imele nobenih zvez z naci- ' ... v ® , , fašisti, le življenje so si hoteli o-: se vedno ,kuuha rl ec7T hraniti. Citamo še nekaj. V o-^ln Prav da kuha kajti kolici Krima so "partizani" or.; ^snega izgovora nima Naj pa .. . . , . -j bo manj predrzen, kadar očita gamzirah vaški sovjet iz dva- , ... , , .... v. , t .. . i neko "prileznistvo drugim—o najstih vascanov, katerih imena . , . . ., , . .... . , v. . . mm, ki niso nikdar "ležali v po- so pustih v zapisniku v občinski . '.,, ,. , . , r bežati kraljevskih prosjakov, s katerimi vred se je lani grel on . . . To zadostuje, da dokažemo, sevelt je odredil že v novembru, takoj po okupaciji severne Afrike, preklic vseh nacijskih zakonov na tistem ozemlju in osvoboditev vseh protifašističnih jetnikov. Ali je bila ta odredba "paktiranje s fašisti"? Če bi bil urednik Enakopravnosti resen in bolj strpen, bi počakal, da .se afriška zadeva razčisti, name sto da dela neresne in predkon-ceptirane sodbe. Prav tako, če bi bil resen in bolj strpen, bi zaupal demokratičnim silam A-merike, namesto da je zbezljal za nekim "plazom" v Jugoslaviji. Dalje je bila velika neresnost od tega urednika zadnje polena obiskala v njegovem uradu v State Departmentu in mu pred-; ložila slovensko vprašanje, kakor ga je pojasnil naš Narodni kongres v svojih resolucijah ^n deputacija v svojem kratkem vendar jasno začrtanem memorandumu. Kako dobro pozna tudi slovensko vprašanje je jasno pokazal Hon. Sumner Welles tudi v svojem odgovoru na pozdrav in na memorandum depu-tacije. Vsaka beseda je pričala poznanje- našega vprašanja, pa ne samo poznanje, temveč, kar je veliko važneje, tudi razumevanje njegove važnosti za ureditev srednje in jugovzhodne Evrope. Zato smo pa naravno zelo obsojali tudi ameriški Slovenci neosnovan napad po našem ameriškem časopisju na naš State Department, v katerem se je očitala nezmožnost in nesposobnost. Saj vendar tako posrečno in tako uspešno vodstvo kakor vojne same, tako tudi političnih; razvojev po celem svetu tako j jasno kaže, da je vodstvo naše države v izredno posrečenih rokah, da sede v State Departmentu možje, ki so popolnoma na mestu, tako na mestu, da bi si boljših ne mogli želeti.. Kar se je kričalo kar po celi državi na predsednika in na State De-njihovih fazah, odtenkih, ter jih j partment, kakor tudi na vojni v pravilni luči predlagati pred- j department, zakaj ne odpro dru--edniku in vladi v pravi luči in!ge fronte. Da, kar celi svet je1 iz pravih vidikov. Saj je vendar kričal. Pa—kaj se je izkazalo? Washington danes glavno mesto i —'Triumf naše zunanje politike vsega sveta in je naš predsed-i-in našega vojaškega vodstva voj-nik nekak predsednik vseh za-i^ke. Vsi ti kritiki so danes tiho vezniških narodov in držav. To in morajo biti tiho. Predsednik delo vodi državni podtajnik. i Roosevelt in njegov State De- To velevažno mesto je pa'da-1P^^: z njim Pa cela naša nes v rokah moža, o katerem je ŠKRAT Ko sovB' ci imeli veliki psa, ki ie tudi velik,, pravi eden: saj mu Pt mo odsekal'' Drugi Pra lu?" "Kaj bolajlu, s ne bomo vse*' enkrat od>c —enkrat en lo, enkrate" lo." Tistim, zanimate, * roj je moj dan, povej na 19. ^ ja. že ** sem 01 old* pisarni, ko so morali pred Italijani. Zadnji so našli i-mena, polovili vse "sovjetiste" i in jih ustrelili. Ali ni to zločin- sko početje od "partizanov"? da 80 v uredništvu Enakoprav- Kakšen pomfcn ima sovjet med nostl zel° neresm tfudfc s ka- vojno in pod okupacijo? itenmi Je vsako nadalnje resno .v . , j „ j polemiziranje brez pomena. Naj Citamo sumnicenja, da je med __ ...... _ znano, da je najboljši diplomat, kar jih imamo, mož globokega in ostrega pogleda pa hitre in modre sodbe. In ta mož je Hon. Sumner Welles. Leta 1940 je prehodil vso Evropo in obiskal kot posebni odposlanec predsednika Roosevel-ta vsa važnejša glavna mesta Evrope. Takrat sem bil še v Sloveniji. Prav dobro se še spominjam, kako smo že takrat s strahom gledali v slovensko narodno bodočnost, ki je postajala iz dneva v dan bolj črna in strašna. Pa je prišla vest, da pošilja predsednik Roosevelt svojega odposlanca Hon. Sumner Wellesa v Evropo, da zanj prouči evropske zamotane razmere, zato da bo skušal ob tri-četrt na dvanajst preprečiti svetovni požar, ako se bo dal. Baje je imel nalogo prepričati zlasti Hitlerja in Muusolinija o strašni odgovornosti, ki si jo nakopavata nase, ako bosta pahnila celi svet v strašno vojno, o kateri je zelo verjetno, da se za nju ne bo končala ugodno. Slovensko časopisje v Ljubljani se je široko razpisalo o njegovem obisku Evrope in poročalo, kako je Hon. Sumner Welles naredil mogočne utise povsodi, kjer je bil, s svojim skrajno diplomatičnim nastopom. In spominjam se, kako nam je odleglo, ker nam je v tej strašni temi strahu zasijala zvezda upanja, da se bo tem obisku država triumfira. Iz vsega tega je za nas ameriške državljane slovenskega rodu jasno, da popolnoma mirno lahko zaupamo tem voditeljem kakor svojo bodočnost v državi USA, tako pa tudi slovensko vprašanje naroda doma. Položaj na Balkanu leti jen, tako nekako opo rekli mati. Za moj rojs® sprejmam darila od «a prej. Tole bi rekel, uganka. Zadnjič me Je da je y kle vprašalo, če vem dekle fantii najbol zame^ krat, ko fant reče ja > ne! Ta teden imajo besed0' velandu Ribničanje—°b slavnosti 30 letnic« ° j prp™ Ribnica, nedeljo. ki se vrsi pa pra: Drugi teden LožanjeM „ ( Toliko vem od so na Mali Bab j i P°llCl Jf Konferenca v Casablanci, Churchillov obisk v Turčiji in na Cyprus ter "last not least," ruske zmage, odmevajo po vsem Balkanu in silno vznemirjajo tamošnje nemške zaveznike. * Von Papen bo šel poročat v Berlin Stockholm, 2. februarja (Brzojavno poročilo NYT.) — Nemški ambasador Franz von Papen bo v kratkem odšel v Nemčijo poročat Hitlerju o položaju. * Iz Madžarske vali šrango^in pa da Koren v cerkvi polhe da ima Andrej Krasot ko eno—drugo naj sami. O j11 Kupujte vojne bonde in v . p«'J valne znamke, da bo cunP'^jjj-osišče in vse, kar ono Pl'c $ Podprimo borbo Amerik® "partizani" nacistov, ki mnogo fašistov in nalašč uprizarjajo gobezdajo, naj se izživljajo na svoji "krukasti" liniji, katera se j vije od Petra do Jožeta in narobe. . vratolomne napade, samo da i-ma sovražnik potem povod za masakre nedolžnih ljudi in po-;-;-—;-- žige. Iz mnogih vesti o teh do- pamo, da je dvojna nesreča za-godkih bi se to dalo sklepati dela ubogo ljudstvo v Jugosla-kot resnično. To nas utrjuje v vi ji: zadela ga je okupacija po vso in j London, 2. februarja. (NYT) j— Med Hitlerjevimi marijonet-nimi zavezniki je hud odpor pro-I ti zahtevam za nadomeščanje j moštva, bodisi za fronto, bodisi za delo v Nemčiji. Madžari poskušajo celo poklicati nazaj iz j rajha one delavce, ki so še tam. * Iz Rumunije Ilumuni groze, da ne bodo mogli pridelati toliko pšenice niti kih predlogov za Stalingrada, češ, da JL ^ Paul us zamolčal ugo^e ki so jih nudili Rusi. ^t Rusi poročajo celo o F med Nemci in Rumu^, niških taboriščih. ^ ^ pa vlada prava panik{l tf hovitih porazov na ^^iji Vlada je začela prip^^i črte za evakuacijo 111 dustrijskih mest petroleja, ako bi bili prisiljeni Sumner"Wellesa Evropi predsed- odposlati še več svojih ljudi v niku Rooseveltu posrečilo pre-: voJsko. prečiti svetovno vojno, ki bi zla- ^ Angleški, radio poroča, da via- ati slovenski narod strašno za- da med nemškimi in rumunski- dela. Po celi Sloveniji se je ta- ^ vojaškimi krogi največja na- krat govorilo samo o Sumner Petost Rumuni očitaj° Nem" Wellesu ' j cem' n*s0 sPor°čali rus- To poznanje evropskih razmer mu je pa gotovo dalo čiste in jasne poglede v vso množico zarotanih evropskih problemov, da jih danes pozna tako, kakor! malo kdo drugi v Ameriki. Da je to res, je prav živo ču-, I tila tudi slovenska deputacija ;SANS-a 15. januarja, ko ga jej Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAIR A jjj Tel: ENdicott 3 3 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. Avtomobili In bolniški Voz rodno in ob vsaki uri na r®: Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo, COLLINWQODSKI URAD: . ENdiC" , aM 432 East 152nd Street Tel.: K En®' orc' 10. februarja, 1943. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Bombardiranje vlaka v Franciji Francoski Zuavi v Afriki ginila skozi Hatamenova vrata. Moj kuli je pljunil in zasopel. Žgočih oči, tresoč se od jeze in "mraza, sem buljil predse. Zdaj i je kuli z Joano zavil v Cvetlično ; ulico. Skoraj bi bil na ves glas | kriknil, videč, da se je kuli u-stavil pred hišo s pozlačenim pročeljem. Pred hišo, kjer sem jo bil spoznal pred tremi leti! Vsa cesta, kulijev obraz, lam-pijoni, vse se je zavrtelo pred menoj. Vzel sem samokres v roko in sem stopil v hišo. Ne da bi se ozrl ne na desno ne na levo, sem hitel skozi dvo- Ameriški in angleški bombniki bombardirajo v Franciji tovorni vlak, ki vozi potrebščine za Nemce. Na sliki so francoski kolonijalni vojaki, tako zvam Zuavi, ki so izborni bojevniki. Ameriški letalci na Kitajskem Joan Sen, kitajsko dekle v Tisti orjak, ki je sedel v to-cilnici Grand hotela v Pekingu, Je bil brez dvoma Clair Wheel-!r- Takoj sem ga bil spoznal, CePrav mi je obračal hrbet. Med tisoč moškimi nisem še nobenega našel, ki bi bil zmeraj hkrati naročil šilce konjaka in silce whiskyja in bi bil nato obe zganjici izlil na dušek va- voril je dalje, ne da bi počakal mojega odgovora: "Bilo je v prvem letu mojega tukajšnjega bivanja. Po- na njenem domu, kasneje sem jo vzel k sebi, po kitajsko seveda, saj veš, kakšne so take ženitve! Mnogo Evropejcev stori tako, vendar izgubi' naš človek, ki je poročen s Kitajko, takoj "svoje lice". Takšno je bilo pred desetimi leti in zdaj je še hujše. Sicer sem pa slišal praviti, da se tudi Kitajci silno hudujejo če postane kako njihovo dekle žena Evropejca. Slabo mi je šlo — prva leta in tudi kasneje. Moji prijatelji so se jezili name, da sem si vzel Kitajko za ženo. Ko sem prosil pomoči pri njih, sem dobil povsod zaprta vrata. Bridko je pozimi v Pekingu stradati. — Joan ni hotela stradati z menoj. Večkrat je izginila in moje hiše — pa se je zmeraj spet vrnila. Polagoma sem postal neznansko ljubosumen. Le kam je Irišča in veže. Dvoje, troje o-' .brazov je šinilo mimo mene in ' se prestrašilo mojega obraza, | razkuštranih las in samokresa. ___j Na slepo sem trčil v vrata. galu ceste se je usedla v rikšo, feJe Prestrašeno pogle- b !dala. Za hip sem opazil grozo v stal rane v prsih so dobro zaceljene. Joan je bila previsoko merila. Le za centimeter niže, pa bi bilo po meni ..." Umolknil je in se zastrmel v daljo. Rad bi ga bil kaj vprašal, vendar nisem hotel biti nadležen. Torej je moral tudi Clark, nekoč tako vesel korenjak, plačati davek Daljnega Vzhoda! Toda ona — žena, kaj se je zgodilo z njo? "Pa Joan?" sem vprašal in ga nalašč nisem pogledal. Natakarju je namignil, zvrnil je vase konjak in whiski in dejal: "Saj boste le nekaj dni tu- Mali oglasi ki jo je očividno že ondi priča ; . ., v , „ . . . kovala. Kuliju je zaklicala na-;nJemh oceh- Poleg nJe Je slov neke hiše. kaj in se ne zmenite za predsodke? Torej me bo veselilo, č^ pridete jutri na večerjo k nam, da vam bom predstavil svojo ženo — gospo Joan Seri Wheeler jevo!" odlično oblečen Kitajec, ki ji je pravkar hotel sleči plašč. Divja jeza mi je vzplamtelai "Taka si ti!" sem zakričal, v srcu. Za tole žensko sem se . "čim odidem iz hiše, pa že hives pogubil, in vsi Evropejci v tiš na zabave!" mestu me zaradi nje zaničuje-j Mogoče sem bil dejal še kaj jo! Nisem imel ne denarja ne več _ ne vem. yem ie to, da prijateljev, kes se nisem maral sem nenadoma držal samokres ločiti od Joane.! Pa komaj ti o- pred očmi in meril na Joano. didem iz hiše, pa že steče ven| Tedajci je planil Kitajec na-in kam na zabavo! Nehote sem me Napad me je iznenadil. Z segel v žep. ; udaftem mi je izbil orožje iz rS> Začutil sem trdi ročaj samo- ke. Kakor mačka je priskočila kresa skozi blago. V posled- Joana in pobrala samokres. Po-njem času je bilo nekaj prask z merila je — name. Pogledal Japonci, in zato nisem nikdar sem jo. Ne besede nisem mogel pozabil vzeti samokresa s se- črhniti. Samo gledal sem jo. boj, kadar sem se ponoči odda- Pritisnila je — enkrat — dva-ljil iz poslaniške četrti. krat. Začutil sem bolečino v Kuli z rikšo je prisopihal mi- prsih nato sem omedlel . . . mo. Namignil sem mu in se u- Zbudil sem se doma. Dva tu-sedel v vozilo. Kuli z Joano je ja Kitajca sta sedela pri po- Mali oglasi Proda se Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki u s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling ^0., 6517 St. Clair Ave. hišo za dve družini, 11 sob in vse udobnosti. Hiša se nahaja na 6303 Carl Ave. Se tudi zamenja za hišo za e-no družino v Euclidu. Za naslov lastnika se poizve v uradu tega lista. Se- Vsi smo to čudno pitje nazivi na krovu ladje "Pariz", sva bila pred desetimi leti poznala drug drugega, "poži-rek Clarka Wheelerja". Radoveden sem pristopil k njemu. Bil je res Clark! Toda pre-5a®il sem se, ko sem zagledal n^egov obraz. Oči so mu ležale Soboko v jamicah in roke so ^mirno podrhtevale. Ubogi re-^• Človek le ne pije brez ško-e leto in dan in dan in leto 011 jak in whiskey skupaj! Clark je razprl oči in me bur-0 lopnil po hrbtu. Saj je zares moj znanec. Hišica je imela pozlačeno pročelje, pisane lampi-jončke. Čez nekakšno predvežje smo prišli v drugo hišo, saj ga ni odličnega Kitajca, ki bi hotel stanovati ob cesti. Treba je iti skozi obzidje in vrt, da prideš do njegovega stanovališča. Še zdajle vidim polmračno sobo, ki smo vstopili vanjo. Ondi je bilo čudovito dekle." Pogledal je predse. Tisto nedoločeno orientsko smehljanje se je spet prikazalo na njegovem obrazu. "Ime ji je bilo Joan. Joan Sen, čudovito ime! Moderna kitajska dekleta, ki hočejo ugajati, si izberejo namesto svojega kono, g°dek' če na drugem imena, ime kake slavne ame-Priiat ,SV6ta nenadoma zaPazlš riške filmske zvezdnice. Tu i-ihigl] •• 12 mladih dni! 'mamo tudi Greto, druga je Sil- Jaj je rumeni točaj posta- vil J/" v""*" va, tretja Jeannette. Ta, neča-i- „■: • „„ r! fed naju dvoje "požirkov ki'-a kit,iskeea znan- . J LWk Whpol«.«." L s/ca hi 3 mojega KitajsKega znan iprišla z hiše la v u Ja n 26 a 'ca, pa je bila Joan. Nemara je T mi je dejal, da se Joan laže. Sklenil sem, da jo bom zasledoval. x Nekega viharhega zimskega večera sem odšel z doma in sem ji rekel, da sem povabljen na francosko poslaništvo in da se bom šele zjutraj vrnil. Ponižno je zmajala z glavo, a njene oči so se živahno zaiskrile in so mi odkrito pokazale, kako je vesela mojega odhoda. Ta noč je bila neznansko mrzla. Burja, ki piha iz skrajne Mongolske, je tako hudo brila, da so se mi ,koj oči zasolzile, ko eem stal skrit za vrati ob vhodu. Brez dvoma sem čakal pol u-re ali še več. Joan se ni prikazala. Mogoče sem ji pa le krivico delal? A vprav tedaj, ko sem jo v duhu zaprosil odpu-! ščanja in sem že hotel oditi, je živahnem razgovoru o spo- »i doživljajih. ^inih t0:*e osem let čepim tu," je o-s dejal in se kilavo nase s koncema ustnic. Prej tal Jt zrneraJ na ves gla groho-> kakor se sploh smejejo nje- ose1 ameriški rojaki. Toda — t0 . *et bivanja v Pekingu — Hi j! karsibodi, to pač spreme-eloVeka, Poznam mnogo E. po PS°ev na Kitajskem, ki so Srn ^tajcih posneli njih tiho 'J'anje in nevsiljivo vljud-„ Daljnega Vzhoda. K" * . ttieti ^ Si mislite 0 ženskah ru-Polti?" me je mahoma Kai ^Udeno sem ga pogledal. go- ^^Je hotel reči s tem? A , v . T r. c j o Oblečena je bila v krznen oboževala Joan Granfordovo? . vv . ,r , plasc z visokim ovratnikom, in Po imenitni zabavi je Joan; dozdevalo se ^ da se ^ jako pokleknila in zapela staro ki-;mudi Qd razburjenja sem se tajsko pesem. Saj ni bila me-[tresel ko gem ge gpiazil za njo. lodija za naša ušesa, a to pe- Nm Qzrla ge ^ tako gi je bila sem mi je nato zapela še sto m gvegta varnosti Na drUgem vo- stokrat, kaj vem! Vem le to, dal nisem hotel oditi iz Pekinga, ko " me je moja tvrdka čez tri leta Q|g£c&£ggit€ V ■ ■ • nato odpoklicala. Ljudje so se m mi smejali, češ, spet eden, ki sej I3&tl&S£Opl?SErVSSOStfi ne more ločiti od Pekinga! Saj nisem edini, kar jih je Peking j ~ očaral in jih nič več izpustil iz i g* SSJ1 CHECKED r°M , ,, J ■ TSII-or^n^ck Moja tvrdka mi je poslala od- For quick relief from itching caused by eczema. , . . , , i i - athlete's foot, scahies. pimples and other itching pustllico. m ostal sem brez Sluz- conditions, me pure, coolm*, medicated, hqmd , XT., . „• . j i j„ ___ „ D.D.D.PRESCRIPTION. A doctors formula. be. Mince ni vedel, da sem O- Crcaseless and stainless. Soothes, comforts and , .. • i„ —J: t _„„ quickly calms intense itching. 35c trial bottle Stal V JreKingU le zaracil joanj Provcsit,ormoneyback.Don,tsufTer.Askyour Sene. Spočetka sem bil večkrat; ^.t today for d. o. o. p-ccw^.on. ________——--:--1--;- yiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS INVEST IN VICTORY! Our boys can take the War to the enemy, if we back them up with ships and tanks and guns! But that takes money! Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . . . just one Bond can't lick the Axis any more than just one gun! It takes millions of Americans buying War Savings Bonds and Stamps every pay day! Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay you back one-third more in only 10 years! Stamps cost 10& 25#, and up . . . soon total the price of a Bond if bought regularly. Help our boys on the fighting fronts wherever they may be! Buy War Savings Bonds as an investment for yourself and your country. SQUIRE EDGEGATE-A Happy Thought for Mose BY LOUIS R5CHAR0 LSpu/ZPf- Wff frfffe /O CrtlCKt"^ 5ToLi>J FRO*1 htUPSyS GRCClW NI&HT WE POUND THIS &OOK .VE^S TH C.OOT-»- If OSB BROWJSA^ME !5A/ IT ---- (/HOSE 15 >9 Cu$T6*>E!^ OF HURSTS ^AID T^IS I 5 m 5 Account HCOX /T MUST HAVE D If OP ffa our or ms -Poc^Er lOfE TUX!*«, the Fo*wk&-_so i v/sscneo m** otj susp'ciofjjz I GUJESS \sou hour PE/V v X9VW TW^sE Cw/C^f« S— 5 1*>OOK r>-/ OAJ <-T *vp> S FOUAJE) TW COOP y-45 5UH I TOO* Z?£M CbliCrtE^S. EF?-R- Vou SEČ ' 2>*WE LEF T>f)~r 'Ccumt Boo* So AII? HURST COULO C.Hf)R&E C/VI- To )CrW -I. , Delo v perilnici ZA RAVNANJE BRISAČ Išče se ženske v starosti od £1. do 35. let. Plača na uro — počitnice in prilika do napredka. Zglasite se na 2139 Hamilton Ave. POSEBNO NAZNANJE Našim prijateljem v Collin-woodu tem potom naznanjamo, da smo se dogovorili z Mr. Jo-sephom Želetom in Sinovi, da nam radevolje odstopijo njih pogrebno kapelo za vse prilike, kadar bi naši prijatelji želeli, da iz njih družin mi odpremimo njih pogreb. Mnogi so povpraševali, da bi tudi mi odprli v Collinwoodu pogrebno kapelo. Take stvari stanejo silno denarja in ni v teh časih mogoče. Radi naklonjenosti od strani Želetovega pogrebnega zavoda, bo nam od sedaj to lahko u-streči, vsem, ki bi želeli se obrniti do nas. Postrežba je jamčena, stalo ne bo nikogar nič več kakor o-bičajno. Tako bo za vse prav. S prvim poskusom so bili ljudje zelo zadovoljni, upamo tako tudi v bodoče. To naj služi v prijazno na-znanje. A. Grdina in Sinovi 1053 E. 62 St. Pogrebni zavod HENDERSON 2088. vabljeni smo bili na ameriško j ba' ®ravkar izSinil '9' vcgafomu'Stdji: slavna zdravnika, kot poslaništvo, nato pa smo šli v L • s - gtarše Vendar ji Pa sva ga še Pravočasno došla, sem pozneje zvedel. V najkraj-eno izmed majhnih hišic blizu ^ nisem verjel. Neki notranji glas vprav tedaj, ko sta onadva iz-;šem času sta me pozdravila," Čin-Masovih vrat, kjer je bival * ' - ----—- COUGHS Due To Colds or Bronchial Irritation Here's flood news for the people of the U. S. A. Canada's greatest cough medicine is now being made and sold right here, and if you have any doubt about what to take this winter for the common cough or bronchial irritation get a bottle of Buckley's CANADIOL Mixture. You won't be disappointed—if s different from anything else you ever used—one little sip and you ge^ instant action. Only 45c—all druggists. Satisfaction or money back. HED—ITCHY— SCALY ECZEMA Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula --promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help heal the red, scaly skin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug___— _ stores. Only 35(5. ZiEIVIO f^Mix Lemon Juice 1mi AT HOME j| TO RELIEVE r RHEUMATIC PAINS Money Back—If This Recipe Fails Good news travels fast—many of the thousands of folks who now take lemon juice for rheumatic pain—have found that by adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablec'poonful of Lemon Juice In a glass of water, they set faster relief for the aches and patns caused by rheumatism, lumbago. It's no surprise either, for Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic cches and pains. In fnct^-if it does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today nt any live druggist. Only 85 cents—Do it Kow. Getting Up Nights MakesnanyFeeiOld Do you feel older than you are or suffer Irom Getting Up Nights. Backache, Nervousness Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles, »tic------ "---— ------ — '— Cystex ^ Ifvilli Mail lliitit "^vC o| ANY BOOK UN PRINT Delivered *t your door. WE l'AY POSTAGE. Standard Authors, new book«, popular edition«. Fiction, reference. medical,- mechanical, farm, household, children's books i—AIX AT GUARANTEED SAVIN(SS. Send card now—for Ciarkson's 1!>43 Catalog. FREE! JUST OFF THE PRESS To Readers of Thi» Paper: Write for our (rreat illustrated book catalog. A short counse in literature. The buy-mL- guide of 300.000 book lovers. Hie answer to your reading problem. C REE — If you write NOW — rnct TODAY! CLARKSON PUBLISHING CO. Dept. NSS -1 1253 So. Waba«h Ave., Chicago, Ml. INCOME TAX Dajte spolniti vaše listine za dohodninski davek pri osebi, ki se razume na to delo, ter na katero se lahko z zaupanjem obrnete z zadevami svojega privatnega trgovstva in denarja. Vaše listine glede dohodninskega davka bi morale ostati tako privatne leot spoved, zato pa bodite oprezni kje jih daste spolniti. Pri nas spolnujemo te listine že dolgo vrsto let, v popolno zadovoljstvo naših trgovcev in privatnih oseb. Če ste lastnik posestva, prinesite s seboj vaše račune, in tudi vašo Social Security številko. Urad 'je odprt od 9. zjutraj do 7.30 ure zvečer. Marian Mihaljevich —Income Tax Expert— 6424 St. Clair Ave. POLE za INCOME TAX točno in pravilno izpolnjene. Pri nas dobite tozadevne pole. Urad je odprt od 9. zjutraj do 8. zvečer. DANIEL STAKICH in JOHN ROZANC 15813 Waterloo Rd. Oglašajte v - - -Enakopravnosti Pains, Burning, scanty or fre-ouent passages? If so, remember that your Kidneys are vital to your health and that these symptoms may fee due to non-organic and non-systemic Kidney and Bladder troubles—in such cases CYSTEX (a physician's orompt and loy-Idneys flush cut poisonous excess acids and wastes. You have everything to gain and nothing to lose in trying Cystex. An iron-clad guarantee wfapped around each package assures a refund of your money on return of empty package unless fully satisfied. Don't take chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don't delay. Get Cystex — - (Siss-texl from your druggist today. Only 35c. The guarantee protects you. ★ ★ faJUcit If OH &U4f, Wittl WAR BONDS ★ ★ Uncle Sam pays out $44.81 for an enlisted man's barrack equipment for one year. Included in this equipment is the issue of one folding chair for each three enlisted men at 51-65 each. x In addition, officers have their own chairs. So the issue of folding chairs runs into the millions. You can help pay for this littte comfort for our boys in training with your purchase of War Bonds. A few War Stamps will buy a folding chair. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonds every payday and do your bit toward winning the war. U.S. Treasury Department ONE OP WOMAN'S MOST IMPORTANT ORGANS. Taken regularly-" Pinkham's Tablets help Duliu resistance against such symptoms-Thousands upon thousands have reported benefit. . Also, their Iron helps build up reo blood to give more strength. P"1" ham's Tablets are also a line stomachic tonic! Follow label directions« Zakaj je tvoja duša umazana in razcapana vlačuga? Kakšne — budalnosti nadaljuješ? . . . Ali imaš čisto vest v tem hipu, duša moja? Ali mi moreš razpršiti stotere dvome? — Daj mi besedo, ljubica, da me ne varaš, da me nisi varala in da me nočeš varati! Razgali svojo dušo pred mano kakor najčistejše steklo! — In če me ljubiš, duša, ne aztiraj te ljubezni! Vdaj se ji — in vdaj se meni, ki sem ti vdan do smrti! . . ." Ker ji je Tomo skoraj slednji dan dopisoval in je prejela Inedtem že njegovo prejšnje pismo, ki je bilo veselo in še-gavo, je bil tudi njen prihodnji odgovor zopet miren in zaupljiv. Tomo ji.je bil že večkrat naznanil, da jo čimprej obišče; Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe. mater je na to pripravil, da se pojde — učit k prijatelju M Gorenjsko, zato mu Vera ni hotela natančneje razlagati svojega obupnega razpoloženja in svojih samoobtožb, temveč ga je pozvala, naj že vendar izp°'' ni svojo obljubo in naj pride. (Dalje prihodnjič) Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih FCpyiCTORY BUY UNITED STATES WAR raONDS AND I) STAMPS Kupujte vojne bonde in vojno-va^'' valne znamke, da bo čimprej poraz«® osišče in vse, kar ono predstavlja- NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno ''YOU GIRLS WHO SUFFER"! Distress From PERIODIC FEMALE WEAKNESS And Want To Build Up Red Blood! Take heed if you, like so many women and girls, have all or any one of these symptoms: Do you on such days suffer cramps, headaches, backache, weak, nervous feelings, distress of "irregularities", periods of the blues — due to functional monthly disturbances? Then start at once—trv Lydia E. Pinkham's Compound TABLETS (with added Iron)—made especially )or women. Pinkham's Tablets are famous not only to relieve monthly pain but also accompanying weak, nervous feelings of this nature. This is because of their soothing effect on STRAN 4. XI. Vera je pri svoji sestri na Gorenjskem, kamor se je vedno le nerada zatekala, ker ji niso ugajale razmere v trgovski hiši svakovi. A tembolj je ljubila že od nekdaj svežo in romantično pokrajino gorenjsko, ki je prijala njenemu sanjavemu razpoloženju in je poživljala njeno prirojeno tužnost. Precej potrta je zamišljena, nezadovoljna sama s seboj in s celim svetom. Očita si muhavost, nestanovitnost in sebičnost; jezi se nase, ker se ne zaveda jasno svojih želj in svojih namenov; obupuje nad seboj in nad svojo bodočnostjo, ker dvomi o svoji iskrenosti in nesamo-pašnosti. Dolge izlete dela v okolico: — ob Savi gori do Pe-ričnika in do Belopeških jezer z veličastnim Mangartom; ob Savi doli do Radomlje in do šuma in po Vintgarju na Gorje in na Bled. Skoraj zmerom sama, zasanjana in turobna. Razmišljati ne more mnogo, ker je nered in kaos v njeni duši. Udaje se svojim čustvom, večkrat bridkim nego sladkim; udaje se spominom na lepoto in veselje svojega dosedanjega življenja; a spomini ji ne morejo raz-gnati pritiskajočih megel njenega črnogledega nezaupanja vase in v svojo usodo. Zdi se ji, da ji ni namenjena niti majhna srečica; zdi se ji, da je zapisana razočaranju in obupu, če stoji visoko gori nad prepadom in se ozira po strmih stenah, izpod katerih pošumeva pesem divjega potoka o mladosti in radosti, o moči in podvzet-nosti, o samozavesti in o zmagi in o sreči, — tedaj jo prevzame slast, da bi se vrgla doli in da bi se spojila s penečimi se valovi in da bi se umirila v temnih vodah ,tako samozadovoljnih in ponosnih, ki bi jo ponesle v varno in tiho srečo pozabe in brezciljnosti. Ali je to ljubezen, Vera? Ali je to velika ljubezen, — če te ne navdaja s čustvom sreče in zadovoljnosti? — Ali je bila zlagana tvoja blaženost po oni veselični noči ? — Vera si ne ve odgovora; sama sebe ne razume, lastnega srca več ne pozna. — V zadnjih letih se je navadila, da je kolikor mogoče malo mislila nase ,da se ni brigala za svoja razpoloženja in občutja, da se ni ukvarjala s sklepanjem in razmišljanjem o svoji prihodnosti in o svojih pričakovanjih. Udajala se je od začetka skoraj zoprn, čeprav si ga ni mogla nikdar usodi: — naj jo porine, kamor hoče! Človek naj bo tih in miren, niti z mezincem naj ne 'zmiglje; potuhne se naj in naj pohlevno čaka, kaj mu prinese jutro! Če ga zadene udarec in nesreča, začudenje ne bo tako veliko, razočaranje ne bo tako neznosno; če ga doleti obdarovanje, sreča, — koliko večje bo njegovo zadoščenje, koliko hva-ležnejše njegovo presenečenje! — Zakaj se je časi podajala z Drnovškom, čeprav ji je bil že predstavljati kot svojega zakonskega moža, — da je le v resnici nekoliko pomislila, kaj in kako je to? Zato, ker skoraj sploh ni mislila na to in se je silila v površnost in lahkomiselnost, ki sta ji pravzaprav ravno toliko tuji kakor gizda-vost in nečimernost. Preprosta ženska je, po svoji naravi in po svojem čudu, brez domišljavosti in brez pretiranosti, brez ve likih pričakovanj in brez posebne vere v svojo vrednost in dragocenost. V d^iu duše ji poje struna, da ji življenje ni namenilo kaj dobrega in lepega; v dnu duše je prepričana, da ne uide svoji usodi, čemu bi se ji ustavljala? Hladnokrvnost, dušica! Glavo na nakovalo, pa čakaj potrpežljivo, da lopne kladivo po njej! . . . Po razgovoru s Tomom v oni veselični noči je bilo vendar tako lepo in svetlo v njeni du ši. Verjela je, da je dosegla radost svojega življenja, da se ji bliža sreča in zadoščenje. Prepričanje, da je premagala vso svojo svojo samopašnost, da se je odrekla vsemu svetu in vsi bodočnosti in da se je zapisala samo ljubezni, samo izvoljencu svojega srca in svoje duše, — to prepričanje jo je povzdignilo in očistilo, da bi bila vriskala in rajala od zadovoljnega ponosa. V nebesa ali v pekel bi bila šla za Tomom, ne pogledala bi ne na desno ne na levo, ne ozrla bi se nazaj in ne raču-nila bi naprej, — slepo bi se vrgla v plamen te ljubezni, z vsem svojim bitjem in z vsem svojim žitjem, za danes in za jutri in za vekomaj; — ali ni bil to vrhunec zemske sreče? — Tomo je bil premagal svojo telesnost in nasilnost. On, ki je bil tako počuten in'sladostra-sten, da bi bil samo prijemal in objemal, poljuboval in gri-zel, — pil iz polne čaše ljubezenskega razkošja do omamice in do pogina, — on se je odrekel užitku, zunanjemu užitku, in našel sreče v čisti in brezgre-šni, božanstveni ljubezni! In Vera je komaj iz knjig poznala to ljubezen, v življenju je nikjer ni videla. Povsod je videla le greh, — prisiljenost, celo propalost; ljubezni, velike ljubezni ni videla nikjer. Zdelo se ji je, da sploh ni zakona z ljubeznijo, zdelo se ji je skoraj, da — v poštenju ni ljubezni in da je samo greh — ljubezen. Zakaj naenkrat tolika izpre-memba? Zakaj naenkrat zopet — nezaupanje? — Zdelo se ji je, da Tomo ni izpremenjen. Bil je čist in dober, prisrčen in iskren — kakor v oni noči. O načrtu za učiteljevanje Vera ni premišljala. Ni se z njim ukvarr jala, ker sploh ni mislila na to, da čaka — v nedogled. Na' zakon ni pomislila. Saj se ji je skoraj zdelo, da bi ji bilo ljubše, če zgori v ljubezni, če se uniči v nje plamenih, nego da it of Victory [Tax Deductible from Weekly Stages of Selected Amounts and Amount of ] > Net Victory Tax After Deduction of Credits 1 yt-»t I >__N«t Victory fn «ft«f