Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV 169.
V LJUBLJANI, ponedeljek,' dne 2. avgusta 1926.
Posamezna številka Din I'—.
LETO IH.
Izb&la vtak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20’—j inozemstvo Din 80" «
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. SPRAVNLŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638.
Več besede gospodarskim krogom!
■Kakor v rodbini, tako je tudi v življenju naroda. Če prinese oče domov dovolj zaslužka, potem je blagostanje v rodbini, potem napreduje vsa rodbina kulturno in socialno. Ravno tako pa tudi napreduje narod le tedaj, če je njegovo gospodarstvo aktivno, če prinesejo gospodarski krogi v narod dovolj zaslužka. Zakaj unkcijo, ki jo vrši oče v rodbini, vrše v narodu gospodarski krogi.
Naravna posledica tega dejstva pa je, da morajo imeti gospodarski krogi v narodnem življenju enako važno in odločilno besedo, kakor jo ima oče v rodbini. Žai pa pri nas gospodarski krogi že davno nimajo te besede in nevarnost je, da bodo v našem javnem življenju odločevali še vedno vsi mogoči ljudje, samo gospodarski krogi ne, ki so steber vse nacionalne produkcije.
Če bi bili naši politiki na višku svojili nalog ter se zavedali, da je dobra samo tista politika, ki odgovarja gospodarskim potrebam naroda ter bi se zato smatrali za izvrševatelje volje gospodarskih krogov, potem bi bilo končno vseeno, če bi gospodarski krogi tudi samo indirektno vplivali na razvoj naše politike. Toda baši politiki večinoma mislijo, da nimajo gospodarski krogi nobene druge naloge, 30 staiaža in molzna krava za PO itienet stranke. Me&to da bi naše poli-ticne stranke služile gospodarstvu, hoče-jo, da služi narodno gospodarstvo njim.
Zgodovina popreobiatnih let dokazuje to v obilni meri. Ko je bilo naše denar-stvo koncem leta 1922. na višku, ni nobena politična stranka mislila na to, kako ohraniti našemu gospodarstvu to pozicijo. Nasprotno so mislile stranke samo na to, kako bi čim bolj izrabile naše denarne zavede ter z njihovim denarjem vodile svojo strankarsko politiko ter zlasti lov za mandati. Posebno SDS je bila
n o ™ ozjru re^OI'dno delavna in milijon-izgu e sedmih denarnih zavodov so 1 poledica njene parazitske »gospodarske, politike.
I)( bta gospodarska politika se da voditi le s stališča producenta, zakaj samo produkcija ustreza blagostanju, dočim konsum nujno blagostanje manjša. Niti lega najbelj osnovnega pravila pa slovenske stranko niso imele. In zopet je tu krivda SDS največja. Ko se je na krcn-skem svetu v Ljubljani sklenilo, da se vodi konsumentska politika mesto producentske, je bila to »zasluga« eksponenta SDS in zato je tej »zaslugi« tudi
inUpu, 1^ila dvuga »zasluga« — polomija ntavšigeve akoii*. a	, ~
re voditi	drzaVa	m0_
ta producenta, ker to je n podPira knie'
žave in od njega odvisi vseV\?teber dr‘
države. Tudi ta najbolj enostavenOStan'ie
darski zakon je pohodila SDS! 8ospo-
Popclno neumevanje gospodarskih tn. terescv, to je najbolj značilna karakteristika naših strank, zlasti pa nesrečne SDS. Kljub temu pa je ravno SDS tista stranka, ki hoče komandirati nad našimi gospodarskimi krogi in ki ne zahteva samo, da ji ti rede njen lukrativni strankarski aparat, temveč ki hoče. da so tudi čisto stanovske korporacije naših gospodarskih krogov v njeni službi.
Proti tem nameram pa morajo gospodarski krogi nastopiti z vso odločnostjo in uveljaviti svoje pravice. Gospodarstvo naroda je prvo, zakaj cd njega je odvisna nacionalna kultura in vse narodovo življenje. Ne prazna gesla, temveč gospodarski problemi so merodajni za narodno politiko, ker sproletarizirani narodi nimajo kulture in ne morejo ostati politično neodvisni. Temelj vse politike je in
Bolgarska ima odgovoriti do danes opoldne.
Beograd, 2. avgusta. Vprašanje odno-šajev proti Bolgarski je v teku včerajš- ! njega in predvčerajšnjega dneva dovedlo do številnih konferenc med ministrom notranjih del, predsednikom vlade in •predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Zlasti minister zunanjih poslov dr. Ninčič je imel stike z višjimi častniki iz generalnega štaba in z ministrom za vojsko in mornarico, nato pa še z našimi političnimi eksperti.
Včeraj je beograjski tisk zabeležil, da se dela na demarši proti Bolgarski. Stvar pa je taka: 2e v petek je vlada izročila pe našem poslaniku v Sofiji Rakiču svoj protest bolgarski vladi zaradi zadnjih dogodkov pri Krivi Palanki. Protest je bil zelo oster in energičen. Naša vlada zahteva satisfikacijo od bolgarske vlade. Naš poslanik v Sofiji Itakič je izročil v imenu naše vlade ta protest in zahteval, da bolgarska vlada v roku 48 ur da gotove satisfakcije in da bolgarska vlada sama nastopi proti makedonskemu komitetu in proti krivcem za zadnje dogodke pri Krivi Palanki. Od tod izhaja to nerazumevanje javnega mnenja, da ni napravljena niti demarša niti ni poslana protestna nota Bolgarski.
Predsednik vlade Uzunovič je sinoči
sporočil svojim prijateljem v vladi, da /. neto ne bo nič dotlej, dokler ne dobi naš poslanik v Sofiji odgovora od bolgarske vlade. Isto je včeraj Uzunovič zatrjeval novinarjem. Dr. Ninčič je bil poiti svoji navadi zelo uslužen na p ram nekaterim članom vlade in je izjavil, da ni izdelal protestne note proti bclgarsiki/ vladi, ker še od Rakiča ni dobil odgovora na prvo noto, v kateri so določeni gotovi pegeji za izravnanje konflikta med nami in Bolgarsko. Poslednji rok za odgovor Bolgarske izteče danes ob 12. Ako se do takrat ne debi satisfakcija na prvo neto, se bo poslala druga protestna nota, ki jo je ponesel posebni kurir na Bled, kjer jo sedaj kralj razmetriva. Prvo noto je bil prinesel kralju minister financ dr. Perič.
Z druge strani pa se še pričakuje odgovor grške vlade, ker se smatra, da bo nota imela večji uspeh in edmev v inozemstvu, ako nastopi naša vlada skupno z Grško. Računa pa se tudi na Romunijo, ker je tudi Runumija prizadeta s strani Bolgarske in makedonskega komiteta z znanim incidentom v Dobrudži.
Ako Bolgarska ne odgovori takoj na prvo noto, bo druga nota zelo težka in neugodna zanjo.
Boi za občino Beograd.
Beograd, 2. avgusta. Včerajšnji dan je prešel v znaku zborovanj, ki so se vršila v Beogradu za občinske volitve.
Najvažnejše zborovanje je bilo ono v betelu »Imperiak, katerega se je udele žilo veliko število meščanov. Prvi je govoril minister notranjih del Boža Maksimovič. Razen njega sta bila na zboro-nju tudi radikalni prvak Ljuba Živkcvič in nosilec radikalne liste Karajovanovič. Boža Maksimovič je v svojem govoru utemeljeval postopanje glavnega odbora radikalne stranke, ki je potrdil radikalno liste, in je izjavil, da je konflikt,ki se je pojavil pri beograjskih radikalih, take napihnjen, da se je iz njega napravila cela politična afera. Smatram za svojo dolžnost, da izjavim pred vami, da naš upoštevani šef Pašič, ki predstavlja vodstvo najdestojmejše in najvzvišenejše, za naše delo nima drugega navodila, kakor da se držimo statuta in tradicije radikalne stranke in radikalne sloge. Govoril je še Karajovanovič, ki je razvijal svoj program in omenjal naloge, ki čakajo novo občinske upravo. Nato je govoril kandidat za podpredsednika Stanojevič
o	nasprotnikih radikalne stranke.
Razen tega radikalnega zborovanja je bilo v drugem palilulskem okraju zborovanje demokratov, na katerem je govoril kandidat za predsednika občine dr. Kumanudi. Razvijal je program demokratske stranke. Kumanudi smatra, da j® gotova stvar, da se vzame občina ra-"'kalom iz rok. Za njim je govoril Ko-
a °vancvič, ki je ziasti grajal zaprav-
cMane v gospodarstvu, zato pa morajo u i g .po arski strokovnjaki imeti besedo v javnem življenju.
Predvsem pa v svojih stanovskih organizacijah, ki so čbenem nujno tudi naše narodno-gospodarske institucije! Je to po vseh kulturnih državah samopose-bi umljivo in če nismo tudi pri naš še tako daleč, potem zopet le po zaslugi žalostne SDS.
Toda tudi pri nas moramo tako priti in zato kličemo gospodarskim krogom, da se politično osamosvoje in da predvsem ohranijo svoje stanovske organizacije sebi!
ljanje dosedanje" občinske uprave. Burno pozdravljen je nato nastopil Ljuba Davi-dovič, ki je govoril c nasilju državnih oblasti nad pristaši demokratov. Rekel je, da vlada sistematično dela na preganjanju demokratov, da bi na ta način izsilila večino zase v občinah. Uzunovieeva vlada bo le še malo časa na krmilu, ona mora pasti v kratkem. Njen padec je neizogiben. To je vprašanje dneva. Vlada bo padla vzlic rožnatim izjavam Uzuno-viča o stabilnosti vlade.
V	Beogradu je bilo tudi zborovanje socialistične, stranke v prostorih socialistov v . »Slaviji«. Govorila sta Delič in Sava Muzikravič in ostro kritizirala dosedanje komunalne politiko. Za njima je še govoril Bračinac, ki je v svojem dolgem govoru razpravljal o komunalnem programu socialistične stranke. Izrazil je obžalovanje, da ni prišlo do skupne delavske stranke.
Tudi delavski blok je imel zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Na njem je govoril Tihomir Todorovič o komunalni politiki proletarijata.
Radičev govor na Vinici.
Zagreb, 2. avgusta. Včeraj je imel Stje-pan Radič v Vinici pri Varaždinu ob 11. Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 7 tisoč ljudi s 50 zastavami.
Stjeipan Radič je imel govor, ki ga je začel z besedami: Hrvatski seljaški bratje! Dragi bratje Slovenci! Pred 20 leti sem bil na Vinici, da se razgevarjam z gospodi, ki niso bili toliko hudobni kolikor pa bedasti. Bcje se naroda lin organizacije hrvatske sloge. Ta seljaška in hrvatska sloga vlada zlasti pri naših Zagorcih, ki so tako zavedni, kakor skoro noben narod na svetu. Malone vse občine so v naših rokah. Mi smo šli v Beograd na delo, da zaščitimo naše hrvat-stvo, a to še ni dovršeno. Štiri milijoni še zahtevajo, da bodo Hrvati in to morajo biti. Povsod morajo biti enaki davki, ki bodo sprejeti še v tem letu. Mi smo s Srbi edini. Z Bolgari gre malo težje. Mi ne bomo šli z Bolgari brez Srbov ali proti Srbom. Ni še vse v redu med nami in Srbi, a mi smo skupaj. Ne pustimo do sebe Italijanov in ne Madjarov. Mi smo danes vsi skupaj in ne dopuščamo, da nam kdo drugi dela red. Kar dela bolgarski kemitet, tega ne dela bolgarski seljak, ki je pravi mučenik. Prišel bo dan in mora priti, da s svojo slogo, hr-vatsko in srbsko, rešimo bolgarsko vprašanje.
UKINJENJE ODDELKA ZA SLOVENIJO
Beograd, 1. avg. Vest o ukinjen ju oddelka za Slovenijo pri ministrstvu za notranje zadeve se potrjuje. —Proti temu ukrepu vlade mera vsa slovenska javnost v interesu dobre uprave odlGČno protestirati.
VLADA NA POČITNICAH.
Beograd, 2. avgusta. Za včerajšnji dan se ne da zabeležiti nikak važen politični dogodek. Skoro vsa vlada je bila izven Beograda. V Beogradu so ostali Uzunovič, Boža Maksimovič, Trifkovič, Vujičič, dr. Ninčič in Simonovič, vsi drugi ministri so odšli iz Beograda. Vsi. ministri HiSS so na agitacijah. Zato vlada včeraj ni mogla imeti konferenc, edino predsednik vlade Uzunovič je konferiral z dr. Ninčičem in kasneje še Boža Maksimovič. Ti dve konferenci se spravljata v zvezo z vprašanjem odnošajev pioti Bolgarski in z občinskimi volitvami v Črni gori.
TEKMA ZA KRALJEV POKAL V LJUBLJANI.
Zagreb, 2., avgusta. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, se bo odigrala finalna tekma za kraljev pokal v Ljubljani. Beograjski funkcionarji so se izrekli za to mesto in sedaj mora o tem sklepali »Jugoslovenski nogometni Savez«, nakar bo ta sklep predložen kralju, da ga sprejme.
Ker je naša kraljevska dvojica tačas na Bledu, se bo finalne tekme udeležil kralj s kraljico in bo osebno izročil zmagovalcu pokal. Z edigranjem te tekme v Ljubljani je rešen težak problem, ki je povzročal mnogo skrbi. Beograjčani so zahtevali, da se tekma vrši v Beogradu, ker da je sedaj Beogrgd na vrsti. Teda glede na precejšnje nerazpoložen ;e med beograjskimi in zagrebškimi športniki in pa zaradi občinskih volitev v Beogradu, so privolili tudi Beograjčani, da se igra v Ljubljani, Zdi se", da bo tudi Jugoslovenski nogometni Savez iz oportunosti sprejel to tezo in določil Ljubljano za cd igranje finala’.
Zagreb, 2. avgusta. Včerajšnje prvo kolo tekme za kraljev pokal je bilo odigrano v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani in se je končalo z zmago Zagreba, Beograda in Ljubljane. V drugem kolu, ki se igra prihodnjo nedeljo v Zagrebu in Beogradu, bo igral Zagreb proti Subotici in Beograd proti Ljubljani.
Včerajšnja tekma med Zagrebom in Sarajevom se je izvršila z zmago 6:2 v
I	korist Zagreba, v Beogradu med Beogra-| dom in Splitom z rezultatom 6:0 v korist Beograda in v Ljubljani jned Ljubljano in Osijekom z izidom 4:3' v korist Ljuo-: ljane.	<s... ' ____________
UBOGI UZUNOVIČ
Beograd, 2. avgusta. Glede na vesti nekaterih listov, da namerava Uzunovič kmalu odpotovati iz Beograda, da se sestane s Stjepanom Radičem in da pri tej priliki pojde v avdienco h kralju, je izjavil predsednik vlade Uzunovič novinarjem: Eto, jaz ne nameravam v kratkem odpotovati. Vidite, da sem sam ostal v Beogradu. Treba bi bilo, da me vi novinarji obžalujete.
Tu**««!* •*=- •:
Odprto pismo g. dr. Albertu Kramerju v Ljubljani
Ti si izvolil v svojem listu dne 27. julija t. 1. pod naslovom »potrebna ugotovitev« mene obdolžiti, da sem hodil svoja pota, ki so nezdružljiva z lojalnostjo napram lastni stranki in strankarsko disciplino. Očital si mi, akoravno sem občinski odbornik mesta Maribora, da sem skušal pred nekaj meseci stopiti v oficielni stik z g. Radičem in da sem mu pisal pismo. Povdarjgš, da si se spozabil zaradi tega četo k pretnjam proti meni, katere pa niso nič izdale, ker sem bil pozneje celo na dveh kmetskih shodih.
J vij očilek iti veni v to, da sem jaz na ti način bil zastopnik dveh programov iii (la y:;!e 1 tega ne morem biti več niti navaden član SDS, dočim sem iz vodstva siranke zaradi nesoglasja itak izstopil 24. avgusta 1924 ' Rogaški S-alim. Kličeš celo javnost za raz-sodnice, 'la sem nv vsled tega prenehal bdi član JP-v
Ivoj članek .e meni krpa papirja 'n nič več. Z isto pravico kakor Ti, kličem jaz celo razsodna javnost za razsodnico, ali se ne bi bolj spodobilo za 1’ebe, da bi mene poslušal, ki si mlajši :n k: se še nisi podal na pol Meno polje v mojem volilnem okrožju, ko sem jaz tamkaj skozi desetletja za napredek izbijeva! vse mnogoštevilne bitke za napredno stranko. Menca bode javnost tudi rekla, da imam jaz več izkušnje in lokalnega poznanja razmer v tem okrožju nego Ti. Če bi se izvedel plebiscit med neodvisnimi razumniki, prepričan ?em. da meni nikdo ne bi odrekel dobre volje glede mojega postopanja.
Ti mi nisi očital, da sem podvzel kakršnokoli akcijo proti organizaciji, katere soustanovitelj sem in lateri nisem manj žrtvoval nego Ti. 'I cbi zadostuje, da jaz hodim svoja pota, če s svojo glavo mislim in ne s Tvojo. Ti mi očitaš pismo, katero sem pisal enemu izmed prvih političarjev naše države, kateremu sme zaupati celo krona. Ti si zaupno pismo, o katerem ne bi bil mogel niti nič izvedeti, če bi Ti jaz ne bil istočasno poslal prepis tega pisma, sedaj porabil kot obtožbo proti meni. akoravno si moral v tem pismu čitati tudi stavek, da jaz zoper svojo stranko, katero sem ustanovil in kateri sem bil skozi dve desetletji predsednik ne morem in nočem nastopiti in sicer, ker so njeni pristaši po pretežni večini idealisti. Ti prav dobro veš, da sem jaz storil ta korak ne za sebe, ampak v korist naroda in sobojevnikov, katerih ne želim kakor Ti, izpostaviti verjetnosti, da od svojega dela ne bodo imeli zadoščenja zaradi izolacije naše skupine.
Vsej javnosti je znano, da sem jaz že pred štirimi leti z odobravanjem vseh patrijotičnih ljudi počel z akcijo za koncentracijo političnih sil. Razloček med menoj in Teboj v tem oziru je le ta, da po Tvojem mnenju sme biti ta koncentracija le pod Tvojim vodstvom, dočim za mene ni glavna stvar firma, nego stvar.
Ako govoriš o potrebi discipline glede mene, je to neokusno, če Ti ponovim, da sem hotel spraviti gotova vprašanja, ki so mojemu prepričanji- odgovarjala, le v pretres, da se po demokratičnem principu in po diskusiji razbistrijo pojmi in da se pride do izhoda iz težke situacije. Ti si sam meni s pismom 1. decembra 1924 potrdil, da naju loči le to, kar se Tebi zdi pogrešno, ozirati se nazaj in glasno računati, da bi bilo le bolje, če bi se šlo drugače. Ti vidiš torej nedisciplino v tem, če kdo v najboljši veri misli, da to ni prav, kar Ti delaš in da bi moglo biti na drug način bolje. Nedisciplina je Tebi že, če se aka-demično razpravlja o možnosti zboljšanja. V petkovi številki »Jutra« preteklega tedna si pisal, da je Svetozar Pribičevič izjavil, da njegova organizacija v Srbiji ne nastopa povsod na lastno pest, ampak se veže od slučaja do slučaja z drugimi strankami. Jaz se nisem z nikomur vezal, toda Tebi je že poskus stika in akademične razprave s političarjem iz drugega tabora, zlasti z vodjo devet desetin hrvatakega ljudstva, nedisciplina. Štajerci smo po Stanku Vrazu prežeti do vseh mišic s tolikim hrvatofilstvoai, da boš v kamen ugri-zel, če boš očital nedisciplino onim, ki so prepričani, da je nesreča za nas razmerje slovenske inteligence nasproti večini hrvat-skega ljudstva, v katero smo prišli vsled nesrečnega toka političnih dogodkov.
Jaz bi Te popolnoma razumel, če bi Ti bil zapisal, da razni veliki interesi Tvoje okolice zahtevajo ugotovitev, da jaz zaradi zgornjega. postopanja ne morem biti več član nuisrd niofoAS a SBCjepAod ao.iuiBtr i [ ‘sctp 1. decembra 1924 »naša stranka je svojimi odločitvami postavljena v pozicijo in na tej poziciji se mora biti.« Jaz pa pravim, da pri mntastifnem in nemogočem političnem položaju Slovencev ni pozicije za nikogar, na katero bi bil tako postavljen, da bi si ne smel iskati izhoda k zboljšanju. Zgodovina mi bode dala prav!
Če boš s svojimi metodami z dobro stvarjo zmagal, Ti bom čestital, če boš pa propadel in uproipastil druge, bode vzrok, ker nisi pripustil izkušenejšim ljudem priti do besede in si resno skrb dotičnikov v svoji aroganci proglasil za izdajstvo.
Če Ti to javno pišem ne zgodi se niti zaradi mene, niti zaradi Tebe, ampak zaradi načela, katero je kršeno in proti kateremu se mora dvigniti vsa poštena javnost brez razlike strank, ako na sebe kaj drži. Ti si se spustil v ljuto borbo z menoj, akoravno se jaz v borbi nisem nahajal. Napadel si me, akoravno se to, kar sem jaz storil, stranke sploh ne tiče. Ti si napadel mirnega človeka, ki je izjavil sporazumno s Tvojo organizacijo, da se naj ga dispenzira strankarskega dela in ki je hotel uveljavljati se le od slučaja do slučaja z izvenstrankarskega in či. sto patrijotičnega stališča. Ti si torej napadel ko politični boritelj nekoga, ki sploh ni v borbi, niti s Teboj niti s Tvojo stranko in je nič hudega sluteč mislil, da sme to storiti, kar sme storiti vsak cestni pometač brez nevarnosti napada. Vsak državljan je* upravičen iti na javni shod, ki je vsakomur pristopen in tamkaj izpregovoriti besedo, katera je seveda podvržena kritiki. Ti pa mene nisi obsodil za to, kar sem govoril in o tem sploh m bile nikakega pretresa, ampak zato, da sem sploh šel med narod, kateri me je k nastopu povabil kot domačina in ki je hotel imeti korist od besed, ki jih je od mene pričakoval. Tega Ti nisi smel braniti ali prepovedati niti nobenemu članu Tvoje stranke, kvečjemu aktivnim vodilnim članom med katere jaz zadnja tri leta nisem spadal’ Ti si kršil najprimitivnejše državljansko pravo, hoteč zabraniti svobodo izražanja misli človeku, ki ga narod smatra za svojega voditelja, kljub temu, da ni aktiven. Res je, da bi bil jaz, kakor sem tri leta molčal, mogel molčati še dalje in bi meni to tudi najprijetnejše bilo, kar se moje osebe tiče. Drugo vprašanje je, če smem jaz molčati, če narod od mene zahteva da govorim. Tebi se nič ni treba bati, da bom Tebi jaz vodo skalil na političnem slikarskem polju. Saj ne veš, ali se hočem sploh na politično polje podati, ce bi tudi naprošen bil, kaj šele v nasprotnem slučaju! Napad na mene v takem položaju ni borba po načelih vojskovanja, ampak je brigantstvo, ki se ne more več obravnavati po načelih politike.
1 voja izjava v »Jutru« glede mene se torej more priznavati niti kot politični čin, ampak kot popolnoma meni nerazumljivo kršenje osebne pravice mišljenja in izražanja mišljenja. Če misliš, da se bom jaz skril pred Teboj v mišjo luknjo samo zaradi tega, da se bode potem samo Tvoj glas slišal po Jugoslaviji sem pripravljen ludi to storiti, če je narod s tem zadovoljen, toda poprej bom stavil na narod baš tozadevno vprašanje in ne bom sam nič ukrenil, česar ne bode odobril zbor ueodvisnih mož mojega volilnega okraja. Bilo bi prekomodno iti po Tvojem migljaju iz javnosti iz. čestite družbe, katero ljubim in katero hočem braniti ne zaradi sebe, ampak zaradi nje same, če bode hotela. Najboljše bode torej, da se moja oseba, za katero se sploh ne gre, pusti popolnoma ob strani in da se lotimo stvari, to je izvrševanja težkega položaja našega naroda. Na tem polju sem pa jaz z ozirom na interese našega naroda in njega svobodoljubnost' in pravičnost tako siguren uspeha, da Ti moram reči, da je sploh le za Tebe vprašljivo, ali se boš še sploli smel kedaj prikazati v naših krajih med poštenimi ljudmi z ozirom na io, kar si proti meni brez vzroka zagrešil, ali zagrešiti skusil.
Dr. V. Kukovec.
Za>to društvo slovenskih sodnikov z vso rednostjo -in odločnostjo opozarja na neposredno pretečo nevarnost, ki jo utegne povzročiti redukcija že itak preskromnih službenih prejemkov, na nevarnost, od katere povzročena škoda ne bi bila v nobenem razmerju s ško-i dami letošnjih poplav, na težka nevarno: t j korupcijske poplave v sodniškem stanu, ka-
tera škoda bi se z nobeno finančno operacijo ne dala več popraviti.
Zato Vas, gospod ministrski predsednik, društvo slovenskih sodnikov v nujnem državnem interesu prosi, da 'blagovolite zastaviti v ministrskem svetu ves svoj vpliv, da se uredba o redukciji draginjskih doklad čim-preje zopet ukine.
Reorganizacija našega prometa.
V razgovoru s sotrudnikom »Vremena« je ; minister za promet g. Vasa Jovanovič pove- ! dal nekaj prav zanimivih podatkov o name- j ravani organizaciji našega prometa. Med I drugim je rekel:
»Na seji gospodarskega komileia ministrov ,Jlav;}jal minister za kmetijstvo neke podatke, iz katerih bi se dalo sklepati, da naši zelezmski tarifi znatno podražujejo blago. Ja« sem priznal, da so naši tarifi zares visoki, toda kupna moč našega denarja se kljub dvigu dinarske vrednosti na borzi ni znatno povišala. Ta pojav opazujemo tudi na Če-^Uem. Glede naših izdatkov smo mi navezani večinoma na lastno državo — mezde, materi jal itd, v inostranstvu, pa kupujemo prav malo. Zato nam dvig dinarske vrednosti ne koristi mnogo. Velik del nabav iz inostran-stva pa dobivamo na račun reparacij, pri čemer se dvig dinarja tudi ne pozna mnogo. Zato tarifov ne moremo znižati.
Ministrstvo za promet je glede kritja siro- . škov navezano na sebe. Kakor hitro znižamo
1 O 1*1 f A i w n *-*-* rt	4	1-	:	~	_	1'	  1	_	1	-	_	.
beti, da pokrijemo svoje izdatke. Naš prora čun znaša 3070 milijonov.
'Ni točno, da bi se naša gospodarska kriza omilila, če znižamo tarife. Naše blago na svetovnem trgu ne more konkurirati, ker so cene naše proizvodnje previsoke. Kako naj konkuriramo z Belgijo, ki producira na zemljišču istega obsega trikrat toliko kakor naš kmet? Kako naj konkuriramo z Ameriko, ki prodaj svojo pšenico v Dubrovniku cenejše kakor mi? Tudi če bi bil prevoz pšenice pri nas brezplačen, ne bi mogli .konkurirali, ker ao pri nas pridelovalni stroški previsoki. Sicer pa gre večina našega izvoza po vodni poti — 93 odstotkov — tam pa so tarifi neznatni.
Kljub vsem težavam pa smo šli gospodarskim krogom na roko kolikor smo mogli. Leta 1925. meseca oktobra smo tarife znatno znižali. Takrat smo odpravili lomljeno računanje tarifov, kar pomeni znižanje za 15 odstotkov. Prej se je dogajalo, da je bilo treba plačati na 70 km dolgi progi manipulacijsko takso celo po trikrat. Danes so deležmše
trgovci dobrote znižanega tarifa, če se vozi blago na večje razdalje. Sicer pa ima ministrstvo pravico, da dovoljuje v izrednih sh*" čajih tudi špecijalne tarife. Tako je prev® hrane z.a pasivne kraje znižan za 50 odstotkov. Tudi mlinska industrija uživa neke posebne ugodnosti.
Glavna naša skrb pa je reorganizacija naše uprave. Mi hočemo dobiti elastičnejši promet. Naša uprava je pretežka. Mi želimo či*11 manjše število oddelkov, a dati jim hočemo večjo samostojnost. Naše načelo je: Kolikor mogoče gost promet in čim manj uprave. Nekaterim oddelkom bomo sploh vse upravne posle vzeli. Prometno ravnateljstvo je zamišljeno kot glava prometa le za vodstvo velik® poslov, ki naj daje navodila in prevzame vso upravo, seveda poenostavljeno. Delokrog poslov bo natančno določen, tako da se ne bo treba prepirati za vsako, malenkost od najnižje do .najvišje instance. Naš načrt bo gotov do konca oktobra.
Po tem 'načrtu ministrstvu ne bo treba vež podpisovati brezpomembnih aktov. Minister se bo opiral na železniški sosvet, ki bo razpravljal o vseh prometnih potrebah. iZ reorganizacijo uprave upamo prihraniti do 20 odstotkov upravnih stroškov. Takrat borno začeli govoriti tudi o znižanju tarifov, prej ne.
Kakor je iz povedanega razvidno, tarifna politika ni vzrok gospodarske krize. V letih 1924/25 bili so tarifi znatno večji, a kljub temu je bil naš .promet velik, tako da smo dosegli 3G30 milijonov dinarjev prebitka. Pro^ji met je bil velik, ker smo imeli tedaj pr.i 11^ dobro žetev, drugod pa ne, in smo zato mogli konkurirati. Sedaj gre to težje, ker 90 pridelovalni stroški previsoki.
Tudi tujski promet pospešujemo z znatnimi olajšavami. V tej sezoni je prišlo v Dalmacijo okoli 70.000 Nemcev, ki imajo pravico do polovične vožnje, če ostanejo pri nas vsaj 2 tedna. Deloma pa tudi na to, da uvedemo na železnici četrti razred, da bo tudi siromašnejši svet lažje in cenejše potoval.
Tarifi bodo torej ostali zaenkrat neizpre-menjeni in izvedla se bo reorganizacija uprave Od reorganizacije je odvisno tudi kasnej-znižanje tarifov.«
Politične vesti.
Slovenski sodniki zoper redukcijo draginjskih doklad.
Odbor društva slovenskih sodnikov je poslal vladi sledečo spomenico:
1. če ima država kriti škodo, nastalo vsled letošnjih poplav, občuti društvo sodnikov kot krivico, da naj lo škodo krije s svojimi prispevki samo en stan, ki je med materijelno najslabejšimi — namreč uradniški stan.
'2. Vse moderne države smatrajo kot kul-iurni postulat in obenem kot glavni i:n najtrdnejši temelj lastnega državnega obstoja idejo o nezavisnesti sodnikov. Tudi naša država je to idejo svečano potrdila v svoji ustavi. Toda moralna in intelektuelna nezavisnost zahteva materijelno nezavisnost. Moralne in intelektualne samostojnosti in nezavis-nosti pa ni mogoče pričakovati od človeka, ki živi stalno v bednih materijalnih prilikah. Tudi sodniški stan ne sestoji iz samih moralnih herojev. Tudi sodniki so samo ljudje, katerih moralična odpornost ni brezkončna in se utegne vsled prehude obtežitve nekoč zrušiti.
Članstvo društva slovenskih sodnikov je vedno upoštevalo, potrebe države in bilo pripravljeno na patriotične žrtve. Toda ugotavljamo, da naši sodniki od svetovne vojske dalje dobivajo plače, ki no danezajo eksistenčnega ininima. Ugotavljamo, da je večina naših sodnikov takih, ki nimajo zasebnega premoženja in so navezani edinole na svoje službene prejemke. Oni ne le da nimajo nobene mogočnosti postranskega zaslužka, marveč jim je ta po njihovem Stanu in zakonu izreč-
no prepovedan.	,	...
Če pa že dosedanji dohodki sodnikov niso zadoščali, da krijejo polrebe dostojnega zitja
sodniku, če ima še tako malo rodbino, po-menja zmanjšanje dosedanjih službenih pre-, jemkov veliko nevarnost za državo, pa naj se to zmanjšanje izvede pod kakršnimkoli naslovom.
Malenkostni denarni efekt, ki ga doseže država s tem, da sodniškemu stanu reducira njegove službene prejemke, ni v nikakeni razmerju s lo nevarnostjo, v katero spravlja s tako finančno operacijo država sama svoj najtrdnejši temelj — namreč moralično nedotakljivost sodniškega stanu.
iNaša država je že dosedaj tekom dolgih 8 let držala sodniški stan v najskromnejših m«-terijelnih prilikah, ki so sodnika in njegovo družino izpostavljali vso to dolgo dobo vedno tršim moraličnim preizkušnjam. Če država reducira že itak preskromne sodniške dohodke, se društvo slovenskih sodnikov boji, da konefcno ne oniaga tako dolgo že preizkuše-vana moralična odpornost našega sodnika 'n da se ne začne vsled te nove redukcije rušili in padati nezavisnost sodnika in njegova dosedanja moralična nedotakljivost. Če bi se to dogodilo, bi naše ljudstvo, ki v svoji justici vidi trden temelj te države izgubilo zaupanje v pravico in državo. Država pa bi e tem izgubila svoje najdragocenejše in največje dobro.
Društvo slovenskih sodnikov smatra za svojo glavno nalogo, čuvati nad tem, da ostane moralna intergriteta našega 'sodniškega stanu inedotakljena in vidi, da je materijalna nezavisnost eno izmed važnih in učinkovitih sredstev za ohranitev visokega moralnega nivoja sodniškega stanu.
—Pirati dr. Ninfci<$u je ostoro nastopil zadnji >Politički glasnik«, ki velja tudi kot gla-
silo notranjega ministra Maksimoviča. Lis! pravi, da je naša zunanja politika vsled nesposobnosti dr. Ninčiča na celi črti deficitna. Zlasti pa glede Albanije, kjer smo izgubili prav vse prejšnje pridobitve. Vsi ti neuspehi naše zunanje politike so po mnenju lista krivda dr. iNinčiča, ki je igrača v rokah Mussolinija in dr. Beneša. — iNas prav veseli, če končno tudi Beograd spoznava zavoženost naše zunanje politike, bojimo se pa, da Beograd niti sedaj ne bo spoznal pravega vzroka negativnosti naše zunanje politike. Ni kriva samo oseba dr. Ninčiča — dasi je v njej vsekakor velik vzrok naših neuspehov, temveč glavna krivda leži v sistemu, ki noče spoznati, da mora naša država voditi juž-»Mlovansko, ,ne pa samo srbsko politiko. Tudi ne zadostuje, če bi se izvršila samo sprememba v osebi ministra, temveč vse naše zunanje ministrstvo je treba preurediti tako, da se bo tudi v njegovem' osobju videlo, da je to ministrstvo kraljevine Srbov, 'Hrvatov in Slovencev, ne pa samo povečano ministrstvo predvojne Srbije. Tudi iz zunanjega ministrstva mora izginiti centralizem. Samo v tem je rešitev za našo zunanjo politiko.
= Dr Beneš in afera Gajda. V raznih izj-vah je obdolžil obtožen^ general Gajda vnanjega ministra dr. Beneša, da je on kriv gonje^ proti njemu. Na to predbacivanje odgovarja dr. Beneš preko češkega tiskovnega urada: »Kar se tiče afere Gajda, izjavljam kategorično, da nisem pri tej aferi nič udeležen. To povem svojini prijateljem v pomlajenje, nasprotnikom pa zato, da bodo v svojih polemikah umerjenejši. Za afero sem zvedel šele, ko so mi uradno sporočil i, da je dobil general Gajda daljši dopust. Na javne napade in polemike v nekih časopisih, ki so surovi, netaktni in nekorektni, nisem gotel odgovarjati. Bom pa odgovoril v prikladnem trenutku in predložil tudi potrebne doku mente. Takrat bo javnost videla, kdo zastruplja naše politično življenje.
— Ruske podpore za štrajkujoče rudarje v Angliji, v angleškem parlamentu so te dni obširno razpravljali o rudarskem štrajku Angleška vlada je izjemno stanje, ki je bilo proglašeno v začetku štrajka, še za en mesec podaljšala. Ta sklep je izzval pri delavski stranki veliko ogorčenje in Mac Donald ga je imenoval »sramoto in razžalitev za celo državo-. V nadaljnji razpravi je govoril minister za notranje zadeve Jonson Hicks op,.
1 porah, ki so jih poslali komunisti ' .	.
rudarjem v Anglijo. Zij angleške ni poslala vseruska strokovna .or£?0qn maja 274.551 funtov, 1. junija ^.STOrantov,
3. junija 34.511 funtov in 9. j .,■ gQ
A 1 n Riisiio bo povedala mnogo angleški diplomatski »modra knjiga«, kjer bodo f “	p' [»oročila o stikih med komunistično	1»	Aoglljo	in tretjo interna-
pionalo v Moskvi.
— Alarmantne vesti iz Rusije. Poljski listi poročajo, da namerava iz političnega vodstva komunistične stranke izključeni Zinov-
jev aktivno nastopiti proti vladajoči struji. Komunistična opozicija je mnenja, da ima po ^ zadnjh sklepih večine in po izključitvi Zi-1 novjeva popolno akcijsko svobodo. Opozicija jj namerava baje več odličnih članov sedanje vlade s silo odstraniti z vodstva stranke. Na svojo stran je dobila opozicija po zatrjevanju poljskih listov tudi več generalov rdeče armade, tako da se je bati državljanske vojne.
— Naslednik Dzerdzinskega. Za predsednika znane »Čeke« je imenovan ljudski komisar Unschliclit.
= Fašizem na Češkem. Kakor poroča praški dopisnik »Secola« svojemu listu, je odgovoril general Gajda na dopisnikovo vprašanje kako da stoji s fašizmom .na Češkem: »Stroj se rribije in vsak dan se javljajo novi pristaši. Danes jih je že na tisoče. Demokracija bo deželo uničila. Mi pa tega ne o-mo dopustili. Mi bomo nastopili pravočasno.
Na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je reke Gajda: »Kdo naj to ve? Morebiti prej, morebiti pozneje. Narod je top, sposoben pa je za nagel udar. Na vsak način se bo fašizem na Češkem v dveh letih silno razvil, čeprav se dr. Beneš upira.:
— Briand in Vandervelde za brezpogojen vstop Nemčije v Zvezo narodov. Jtadioagen-lura' poroča, da sta se iBriand in Vander-velde na zadnjem, sestanku sporazumela, da se na noben način ne sme dovoliti zopetne odložitve vstopa Nemčije v Zvezo narodov, ker bi bila drugače resno ogrožena v Locar-nu začeta politika. Briand je uverjen, da
bo v septembru nobenih ležkoč za sprejem Nemčije v Zvezo narodov, ker se je Brazilija umaknila. Španija pa hoče z vetom prefti vstopu Nemčije priboriti sebi stalno mesto v tu Zveze narodov. Pariz in London s a udi Že storila potrebne korake v Varšavi, da tud. s poljske strani ne bo nobenih ovn za spi jem Nemčije -v Zvezo narodov.
— Obsojeni avtonomisti v Ahuusiji. Kakoi poroča »Petit Parisien«, je sodisče obsodilo učitelja Charpentiera in carinskega uradnika Eheringerja na premestitev s sedanjih njihovih službenih mest in vsakega na 30« fr. globe, kfer sta podpisala znani avtonomistični proglas.
Kratke vesti.
Zavezniška vojaška kontrolna k“"bra*od-Borliuu bo najkasneje koncem sep^. naw pravljena. Oficirji komisije so *e da najdejo drugod službo.
Bolgarski kralj Bo** -'J
^toSttSSi predsednik Oolidge mi-
sli^r? predsedniških volitvah 1. 19-28. znova
•kandidirati.	.
Avstrijski prosvetni minister dr. Rmtelen je izdal novo šolsko naredbo. Vest 1»“« j da -je bil med vlado in •socialnimi demokrati dosežen sporazum.
1'mti kralj« Vahabitov Hu Sand« se je pripravljala zarota, ki je bila pravočasno odit it« Vsi zarotniki, sami sorodniki tkralja,
“i	JfT"1’ 'paS'
je torej učinkoval tudi na Hu Sanda.
Veličastna manifestacija v Kranju.
V nedeljo, 1. avgusta t. 1. je doživela gorenjska prestoliea Kranj izreden dogodek. Velikemu našemu kralju in narodnemu heroju kralju Petru 1., se je odkril prvi spomenik, ki je sploh v Sloveniji posvečen kralju Petru.
Umevno je, da se je ob tej priliki zbrala v Kranju številna publika iz vseh krajev, ki je dajala slavnosti poseben značaj.
Mrzlično pričakovanje Njihovih Veličanstev.
V nedeljo so bile vse misli' meščanov Kranja in posetmkov iz vse Slovenije ter ostale države posrečene prihodu Njihovih Veličanstev, že ob 11. se je zbrala na trgu pred Na-i? v‘m .d°mom v Kranju številna množica
Oh m^i4er °stalih krajev Slovenije, nila med	ie	pla'
»Kralj prihaja!
vojaštva	11111 °gobrojne publike in
bH z Bleda i	kralJ*v 'osebni avtomo-
ksander r 7, ljem Pa Vel- kralJ ,A. Mariin generalski uniformfi in kraljica
noše	JU slovenske blejske narodne
li vboduv Park je pozdravil visoko kra-jevsko dvojico g. mestni župan g. Ciril Pirc. "J- Veličanstvi kralj in kraljica sta se podali "a-tribuno, kamor se jim je iz do 20.000 šte-Siava i?.nožice »lasil viharen klic »Zdravo, tribun« v®i'.k ^ato je stopil na govorniško Fock	svetnik	mesta	Kranja g.
"ovoni ,?6 v svojem vznesenem slavnostnem ira I. Ctev^f1i VelikeJlasluge kralj'a Pe'
Se nato 'uka^ t1-' Z-I- ZaV0 111 narod ter menika l-^7-	dvigniti zaveso novega si>o-
dvoiice in -U Petru I- Pred očmi kraljevske del zastn 'ls°ke ter številne publike je pa-°kusa i1" ln Pokazal se je vsem zahtevam lan c £°Varjajoč in izredno krasno izde-Pomenik z napisom: Našemu velikemu
Osvoboditelju Kralju Petru I. Množice pa se je polastilo frenetično vzklikanje. Nj. Vel. sta si ob tej priliki morali utisniti v svoj spomin krasno panoramo mnogobrojnih narodnih noš, članov »Sokolar in »Orla« ter raznih drugih prosvetnih narodnih društev.
Odkritje spomenika se je vršilo v izredni harmoniji. Kip je izdelal akademski kipar Kos, kip predstavlja izredno umetniško vrednost. Po odkritju so pred spomenikom govorili številni zastopniki raznih narodnih in drugih korporacij kakor Orla, Sokola, jugoslovanske Matice, Narodne Obrane, Soče, ženskih organizacij itd. Končno je spregovorilo sam
Nj. Veličanstvo kralj.
Poudarjal je, da po zgledu kralja Petra I. storimo vsi svojo dolžnost in se stavimo domovini na razpolago. Nato se je zahvalil za pozdrave in pozdravil vse navzoče.
Poleg kralja so se pri odkritju nahajali tudi finančni minister dr. Ninko Perič, veliki župan dr. Baltič, zastopnika mestne občine ljubl?an$ks gerenta Turk in Likozar ter finančni deiegat dr. Savnik. Kralj in kraljica st.i v iazgovoru z dvorno damo gospo Franjo Tavčarjevo, generalom Hadžičem in Živ-kovičem ter z ostalimi posvetila mnogo zanimanja Sloveniji in njenim naravnim krasotam. Po končalfih slavnostnih govorih se je vršilo pred kraljem defiliranje armade ter vseh ostalih organizacij.
Finančni minister dr. Ninko Perič je izjavil pri zakuski popoldne v Narodnem domu, la mu Slovenija zelo ugaja, da se bo vrnil za par dni na Bled, nato pa bo odšel v Dobrno. O priliki je izjavil novinarjem: >Veste ved kot jaz!«
Popoldanske zakuske so se udeležili vsi odličnejši gostje.
Pokrajinska raftava
Ljubljanski velesejem.
Naso belo in ponosno Ljubi i sko m kultur— »—j.-« A.
Ljubljana v jeseni« po<l pokroviteljstvo Nj. Vel. Kralja Aleksandra od 4. d« 13. septembra 1926.
ano, gospodar-
velesejem. Ustanova^ltnhii ^genije diči njen ni poklicana samo d Jail e-?a velesejma »trije, obr in L • PosPešuJe razvoj indu-tji daleko~o7na'v	marveč	so njeni ci-
grami ie „!! •' Vazna točka njenega pro-Vsai o« pospeševanje našega kmetijstva, nivri i velik del našega prebivalstva živi od ocielovainja rodne grude lin naši največji ter najpomembnejši intelektualci so povečini rojeni kmečki sinovi.
Program Ljubljanskega velesejma pa s tem ni izčrpan. Ta, za Slovenijo velepomembna inštitucija stremi za tem, da med nami po-*'vl razumevanje in ljubezen do prirode, ^Porta tehničnih iznajdb in umetnosti. Del ,!"]e naCrta izvede velesejmska uprava s Pokrajinsko razstavo »Ljubija-
Razstava bo ma in sicer se bo UMraS prostoru velesej-ijone, v katerih	pav^
tvonle celoto zase.	'	razstave
V paviljonu »E« bo nameščena v...	,
razstava, ki obsega:	la	,vmetijska
1. Strokovno poučni oddelek Ho,, u i stopane vse stroka i.’ llJei bodo za-travništva, planšarstvf ~S Va’ Poliedelstva, stva, mlekarstva in =• “VIB0™ie, podkov-tarstva, sadjereistL Va’ vmarstva, kle-'nelioracije ter kmlr • ,‘',granie operacije in „ . 'je, ter kmeti isk« književnost.
razstavljeni mle-
'2/”MlekIWltT0 k Tu ibodJ<ll'PetVnrSl'
karski lVdoU-; . odo razstavljen *ko orodje in' strojSV°	ln slr'
ne, nova in stara od ] 7^17 slovenskih 1317 naPrej ter šf
razstava p^einenS^konf 'Ji SUJ'mi3Cu najlepši žrebci knhito ■	>■	? Pani bodo
“aVV !” 8	1	“k°f"e
ne števfw £e predme,e «n Živali so določe-znanja detlarae nagrade, diplome in pri-
Kmetijsko razstavo organizira poseben od-
Panjec.
5- Dne
go-
šam-
v zvezi z Kmetijsko družbo.
Anton
1 ioma ' v* oh^ev sedi v nedel jo opoldne in polagoma	.razl{o5no	obloženo mizo
™ 1 šan^en ®^ebr»°leg ^ Sedi Pri Kam^eviT vzffoiaeii ^’TtK S"c0? obnašanju, dobri izgovai]av^4S£oP v zneje, ko so otroci Kamdeva stali poročniki, je ostal Sampunl^ > >o-guvernantka moškega spola pri hiŠi.Tjj^na »U bivšega vzgojitelja niso težavne. Mofc i ostojno oblačiti, prijetno dišati, poslušali Izrazno besedičenje Kamiševa, jesti, piti, epa-+ in, druzega menda nič. iZ«a vse to pa l>la6oa ano’ 9*an°vanje in neopredeljeno
'Kamišev je in pri tem besediči ikot po navadi.
R. T- Tristo vragov! — kolne posestnik in „ solze, ki mu jih je izvabila gorčica, «a debelo namazana na kosu gnjati, — Uf!
vo* 7°	\ vse 8W®Pe mi je vdarilo. Tista
vafe francoska gorčica ne bi učinkovala ta-P\r , e bi Jie Predel celo skodelico. n.T Netarteri imajo radi francosko, drugi pa lusko izjavi Sampun ekromiio.
rad franc(>ske M zen Francozov samih Francoz pa tudi paje vse, kar mu daš: kuščarja, podgano, še ščurka brr'
nS.na?riv-er la*le gnjatJni P® godu, ker je S ,fe *M VAP1 pa kdo ponudil pečeno ^■teklo in dejal, da je to francoska jed, pa Ul Ka takoj jeli grizti in žvečiti. Po vašem je vse slabo, kar je ruskega.
~~ Tega nisem rekel.
V tujini.
»Paviljon »F«; Automobili in Radio - aparati. Razstava ima namen nazorno predočiti interesentom najmodernejše tipe automobi-loy in radio-aparatov. Z ozirom na visevečji pomen ki ga zavzema radio v, gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa je treba, da se temu izumu ugladi pot v najširše kroge naroda. Radio aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor tudi družbam v dolgih zimskih večerih. Razstavo organizira ljubljanski Radio klub.
Paviljon »G« obsega poljedelske stroje in orodje, mlekarske stroje, vinarsko, čebelarsko in mlekarsko orodje.
V paviljon »H« bo nameščena industrija in sicer: tekstilna, konfekcija, kožuhovina- perilo, keramika, usnje, konfekcija usnja, kemična industrija, kolarstvo, sedlarstvo itd.
Paviljon »J« bo obsegal naše Umetno vrtnarstvo. Vsi večji ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji so se združili in priredijo to razstavo, ki bo prva v tako velikem obsegu. Ljubezen do cvetja je našemu narodu lastna. O tem pričajo cveteči nageljni in rožmarini na oknih naših kmetskih hiš, kar tvori slovensko posebnost. Le v mestih se ta lepa navada, ki kaže o srčni kulturi, rada pozabi. Zato je lepo in kulturno delo, če ta čut znova poživimo in poglobimo z vrtnarsko raz-i slavo.
I V paviljonu »K« bo Umetniška razstava, ki se pripravlja z veščim sodelovanjem ekspertov umetnikov, odnosno z umetniškim j odborom. Po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh-slovenskili umetnikov. Javnost se bo zamogla seznaniti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let.
V složnem krogu nastopa starejša generacija Savano v z Mladini in najmlajšimi impresionisti, neoimpresijonisti, eksepresijoni-sti in veristi, konstrukcijonisti najmlajših veroizpovedanj. Olja, Tempere, pasteli akvareli, risbe, grafika vseh možnih tehnik sil-huetm reg, kiparska dela v mavcu kamn bronu, lesu itd. Nadalje plakati, maie pS
— V^kaTJe .™skega, je slabo, francosko pa — se tre zoli! Po vasem sploh ni lepše dežele na svetu od Francije, po mojem pa — no, 'kaj pa je pravzaprav Francija, odkrito povedano? Košček zemlje! Pošlji tja našega Upravnika*, čez mesec dni bo zaprosil za premestitev, češ, da se še obrniti ne more. Vašo Francijo se lahko v celomi prepotuje v enem dnevu, pri nas se pa voziš in voziš in nikjer ni ne konca ne kraja—
— Da, monsieur, Rusija je ogromna zemlja.
— Saj to je ravno! Po vašem sploh ni bolj-
ljudi od Francozov. Učen, pameten na-
v-fi,; Civilizacija! Saj ne rečem, Francozi so si bi1' olikani... to je res... Franom bo pravog?- ar dovolil neotesanosti: dami del z viliCail}? Ponudil stol, rakov ne ho je-tako ustvarjen’ n® tla !ie b° pljuval, je pač morem vam pVavliL žilice v sebi! Ne to izrazil, Francozi?0^811’ no> kako bi že ga1... nečesa ... fi,,.?6, v tf'e nečesa take-prsti). juridičnega.
sem nekje, Vaša pamet je pridoblLa iz knjig, dočim je nam pamet prirojena če bi Rusa izobrazili v vedah, mu še vaši profesorji ne bi bili kos.
— Mogoče — je skoro nehote dejal šam-pan.
— iNič mogoče — gotovo! Nikar se ne mr-dajte, resnico govorim. Ruski razum — je iznajdljiv! Samo to je, ne dajo mu, da (bi se razvijal, in pa bahati se ne zna. Odkrije kaj novega, pa polomi, ali pa da otrokom za igračo. Francoz pa odkrije kakšno malenkost in
* Politični uradnik.
ke, j)rojekti arhitektov, vse to bo združeno v ’ orodje, umetna gnojila, čebelnjaki, panji ter
harmoničen pregled umetnostnega udejstvo vanja in ustvarjanja Slovencev.
Paviljon »L«: obsežna in preurejena Higi-jenska razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja medicine.
Dne 8. in 9. septembra se vrši Mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja. Razstavo priredi Ju-goslov. kinološki Savez. Razstavljenih bo približno 700 najlepših plemenskih psov. Visoka častna, špecijalna in državna darila bodo priznanje najboljšim gojiteljem te lepe in koristne živali.
Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno legitimacijo, ki se dobi za Din 30 v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih društvih, pri trgovskih in kmetijskih organizacijah v celi državi, se zamore uporabiti ugodnost polovične vožnje na vseh osebnih in brzo-vla-kih. Pri odhodu v Ljubljano kupite celo vozno karto, ki Vas upravičuje do brezplačnega (letovanja nazaj. Legitimacija Vas upravičuje do poljubnega večkratnega brezplačnega vstopa na razstavišče.	,
Dnevna vstopnica, ki velja za enkratni obisk, stane Din 10 se dobi pri vseh velesej-skih blagajnah.
Znižana vizumska taksa, znatno znižane žel. tarife v Italiji, Avstriji, C SR in Madjar-ski.
Tvrdke in »Kmetijska razstava«.
Uprava Ljubljanskega velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926. veliko 'Pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, katere glavni in najvažnejši oddelek tvori posebna kmetijska razstava v paviljonu >E«. Ta razstava 'bo obsegala strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva kot poljedelstvo, 'travništvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne operacije in melioracije, kmetijska književnost. Nadalje mlekarstvo, kmetijski stroji in orodje, buteljska vina, čebelarstvo, živinoreja, vrtnarstvo itd. Razsla-vo vodi Kmetijska družba v Ljubljani
čebelarsko rodje, vrtnarsko orodje, mlekarski stroji, sedlarski izdelki, vozovi itd. Za ta del razstave je določen poseben prostor v paviljonu »E« in »F«, kjer se bo nahajal del strojev tudi v obratu. Da bo ta razstava Čim lepše izpadla, je sklenila velesejemska uprava nuditi zainteresiranim tvrdkam največje ugodnosti na najemnini. Želimo, da se prijavijo vse tvrdke najkasneje do 5. avgusta t. 1. in točno navedejo koliko prostora potrebujejo in kaj nameravajo razstaviti. Vse razstavno blago uživa ugodnost polovične blagovne tarife na železnicah.
Uprava Ljubljanskega velesejma uljudno poživlja vse v navedene branže spadajoče tvrdke, da se polnoštevilno odzovejo mašemu vabilu.
Avtomobili v »Ljubljani v jeseni«. O priliki velike Pokrajinske razstave, ki se vrši od 4. do 13. septembra 1926 na prostoru Ljubljanskega velesejma, se priredi v posebnem paviljonu tudi špecijelno razstavo avtomobilov, motornih koles, koles, pneumatike in potrebščin. Uprava Ljubljanskega velesejma nudi vsem razstavljalcem te stroke najveije ugodnosti pri najemnini. Uljudno pozivamo vse zainteresirane tvrdke, da najkasneje do 5. avgusta 1926 prijavijo in natančno navedejo, koliko prostora potrebujejo. Riazstav-ljalcem je dovoljena polovična voznina za prevoz razstavnega blaga. Inozemsko blago uživa na carini iste ugodnosti kot za običajni velesejem.
Radio-razstava. Od 4. do 15 septembra t. !. se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma velika Pokrajinska razstava, katere posebni oddelek tvori pregledna Radio-razstava. To razstavo aranžira Radio-klub v Ljubljani, ki se bo potrudil za strokovno izvedbo.
Uprava velesejma je namenila prepustili vsem tvrdkam radio branže posebni prostor po najnižji ceni na razpolago. V poštev pri-dejo radio-aparati, sestavni deli in potrebščine. Ker je zanimanje veliko in prostor omejen, se naproša vse interesente, da se z obratno pošto najkasneje 'pa do 5. avgusta prijavijo in navedejo, kaj nameravajo raz-
r .	.	.	.	,..	~	d—**•	i	ut*	iuu	»i/ucjv, ivcij jiamtri a
imeresentom-kmetiijcem nameravamo pre-	staviti in koliko	prostora	potrebujejo. O pri-
*iu v velikem obsegu vse važne stroje i'fl	liki	Hn	rwv)nnn	tm\3r.nn.o*t	v	;h
orodje za navedene stroke. V poštev pridejo	urah ap
poljedelski stroji in orodje, vinogradniško	sentom.
Henry Ford o organizaciji železnic.
Ve nekem svojem članku prihaja Ford do interesantnih zaključkov glede organizacije železnic.
Fordovo podjetje sicer ne namerava kupovati železnic, vendar bi bilo moralo radi svojih, vedno bolj se razširjajočih tovarn v Detroitu kupiti ob železnici, ki vodi iz Toleda v Detroit, nekatere zemljiške parcele, tako, da se inu je bolj izplačalo kupiti vso železnico. Ta železniška proga je bila preje zelo nerentabilna in so bile njene delnice že na prodaj po 80—40 odstotkov nominalne vrednosti. Ford je podjetje kupil za 5,000.000 dolarjev, to je za okrog 60% nominalne vrednosti, Čeprav bi jo lahko dobil tudi ceneje. »Cena pa se je nam zdela primerna in mi plačujemo le take cene, ki 9e nam zde primerne.<
Pri prevzetju železnice je Ford postavil sledeče principe: 1. Popolno neodvisnost od kontrole kake banke. 2. Močan promet s For-dovinii izdelki, ki jih je Ford sicer tudi prei i pošiljal po železnici, katera pa ni nudila v j takratnih rokah nikakih ugodnosti. Sedaj znaša promet s Fordovimi izdelki po tej železnici 50% prometa, toda ta polovica je da-, leko višja kakor popreje ves promet. 3. Pri-j ključenje na vse glavne proge.
Ovire pa so Me sledeče: 1. Popolnonn demoralizirano osobje. 2. Nezaupanje občinstva in prevoznikov. 3. Nezadostna linija ki se nikjer ni pričela in nikjer končala. 4. Vozni paiK, ki je bil že primeren za prodajo kot staro zelezo.
iSedaj so vse ovire premagane. Z energijo je r oni iz kaosa ustvaril solidno železnico, ki je v letu, 1925. vrgla dva in pol milijona čistega dobička, torej polovico kupne cene.
'Ti uspehi so bili doseženi le s spretnimi in učinkujočimi sredstvi, kakor s prenovitvijo železnice, zvišanjem plač osobju, ki pa
že razkriči to po celem svetu. Oni dan je izdelal kočijaž Jona 'iz lesa možička: če ga potegneš za nitko, pa napravi nedostojno kretnja... Pa se Jona prav nič ne baha s tem. Sploh ... Francozi mi niso všeč. Ne "mislim vas, ampak... tako splošno... Nenraven narod! Na zunaj so še nekam ljudem podobni, živijo pa kot psi... Vzemimo, na primer, zakon. Pri na9 je tako: oženiš se, pa se držiš žene in — konec besedi, pri vas pa vrag vedi, kako je ta reč. Mož sedi ves dan v kavarni, žena pa navabi polno hišo Francozov in pleše ž njimi kankan.
— To ni res — je planil Šampun, ki se ni mogel več obvladati: — V Franciji je družinski princip visoko v časti.
®aj poznamo ta princip! Sram vas bodi, da ga branite, čisto nepristransko vam povem: svinje so, prave pravcate svinje... Nemcem moramo biti hvaležni, da so jih pobijali • .. Zares, hvaležni jim moramo biti.. Bog jim daj zdravje... '
— Ce je tako, monsieur — pravi Francoz, ki je s plamtečimi očmi skočil pokonci. — potem pa res ne razumem, zakaj me še držite v službi, če 'sovražite Francoze?
—| Kam pa naj vas denem?
lovite me in jaz odpotujem v Francijo.
. „ ^. aj ? Kdo vas bo pa pustil v Franci-I? , J vi ste vendar -izdali svojo domovino.
-nnrat vam je Napoleon velik človek, drugič zopet Gambetta... Sam vrag se spoznaj v v {is!
Monsieur! pravi Sampun francoski ter stiska in mečka servijeto v rokah. Moj največji sovražnik ne bi mogel bolj žaliti mojega čustvovanja kot ste to storili vi. 'Med nama je vse končano!!
je moralo tudi temu primemo delati in pa « tem, da se je pričelo proti občinstvu dostojno postopati, kakor tudi proti osobju.
Obratni stroški železnice znašajo sedaj le 60% dohodkov.
Ford je odstranil iz železniške uprave vs» nepotrebno birokratsko navlako, zato pa je plačal vsakega nastavljenca dobro, ne manj, kakor 6 dolarjev dnevno. Pravni oddelek, ki je veljal železnico preje 18.000 dolarjev letno, je odpravljen. Odškodnina se daje sedaj na licu mesta brea sodnijskih potov in znašajo skupni stroški le 1200 dolarjev.
Ves vozni park je prenovljen. Dobro delo se nvore izvrševati le z dobrim orodjem v snažni okolici.
To niso postranski faktorji, nego osnovni principi, kijiv.igajo voljo do dela, kar je ravno tako važno kot princip mezd.
Vse mora delali. 'Nihče ne postopa okoli rn samo ukazuje. Če se mora vršiti kako delo, ga izvrši tisti, ki ga more. Ljudje so zato plačani, da delajo, ne da debatirajo o pravilih. Tudi nimamo nikake starostne lestve. Mesto se da onemu, ki je najbolj zmožen.
Stara poslovna praksa se ne odpravi tako kmalu. Vsako privatno podjetje se mora pa voditi tako, da ptačuje visoke mezde in da služi splošnosti kolikor mogoče poceni.
Poslovna načela Henry Forda.
‘Znani ameriški industrijalec in posestnik ogromnih kapitalov Henry Ford objavlja v raznih ameriških in drugih časopisih, med lijimi tudi v dunajski »Neue Freie Presse* , serijo zanimivih člankov, v katerih razmotri-va razmerje med delom, plačo in ceno ter prihaja do 'interesantnih zaključkov.
Ford izvaja: Med pojme mezda, delovni čas, dobiček in cena se je vrinila velika zmeda in sicer zato, ker hoče skoro vsak,
! 'In Francoz tragično zakrili z rokami, položi spodobno servijeto na mizo ter dostojanstveno odide.
'Tri ure kasneje je Izmenjala služinčad namizno jmsodo to podaje obed. Kamišev sedi sam za mizo. Ko je izpi 1 čašico žganja, se mu hoče klepetati. Kramljal bi rad, pa nima poslušalca...
— Kaj počne Alfons Ljudovikovič? —■ vpraša lakaja.
— Svoje stvari spravlja v kovčeg.
•— Meša se mu, Bog mi je priča! — pravi Kamišev in gre k Francozu.
Sampun sedi v svoji sobi na tleh ter z drgetajočimi rokami spravlja v kovčeg perilo, duhteče steklenice, molitvenike, naramnice, ovratnike. Vsa njegova dostojna poetava, kovčeg, postelja din miza izdajajo ženski okus. Iz velikih, modrih oči mu kapljajo debele isolze v kovčeg.
— Kam pa vi? ga vpraša Kamišev, potem ko ga je nekaj časa ogledoval.
Francoz molči.
— Odpotovati hočete? nadaljuje Kamišev. — 'No prav, kakor veste... Zadrževati vas ne smem ... Samo to se mi zdi čudno, kako mislite potovati brez potnega lista? Zares se vam čudim! Saj vendar veste, da sem izgubil vaš potni list. Nekam sem ga vtaknil med papirje m izgubil se je. Pri nas pa je strogo, kar se tiče potnih li9tov. Se pet verst daleč ne pridete, pa vas pograbijo.
Sampun dvigne glavo in neverno gleda Kamiševa.
— Da, da ... Boste že videli! Na' obrazu vam bodo brali da nimate potnega lista, in takoj vas bodo vprašali: Kdo pa ste, gospod? Alfons Sampun! Poznamo mi laik el e Alf on »e
pa naj 'bo to denarni agent, podjetnik ali delavec, ali vsi skupaj živeli, ne da bi delali.
Toda le delo ustvarja vrednote. Podjetja bi morala stremeti za teni, da placujejio čini večje mezde. Tega pa ne morejo doseči, dokler ni volje za delo, ki je temelj vsega mezdnega problema, na katerem sloni vsako podjetje.
Stara je teorija, da so mezde odvisne le od poskusov delavcev, da jih povišajo in od poskusov delodajalcev, da jih znižajo; ta teorija je popolnoma napačna.
Vprašanje pravilne mezde je za podjetje mnogo važnejše kakor za delavce. Osnova kupne moči so dohodki. 'Nižje mezde pome-njajo nižjo kupno moč. Znižanje mezd pri depresiji gospodarstva zlo le povečava. Edino zdravilo je znižanje cen in povišanje plač.
Prava cena ni ta, ki jo more trgovina komaj še vzdržati. Prava plača ni najnižji znesek, za katerega še sprejme mož kako delo. Prava eeua je najnižja cena, za katero se more kako blago trajno, prodajati. In prava mezda je ona najvišja, ki jo more podjetnik stalno plačevali.
,Ni je primerne plače, razen one, ki odgovarja. energiji, zmožnosti in značaju delavcev. Podjetje, ki nima stalne in dobičkanos-ne mezdne lestvice, ni nobeno produktivno podjetje. Podjetje, pri katerem so dividende v očitnem nasprotju z mezdami (pri nas na primer pri TPD), je na nevaren način enostransko. Podjetje pa, Iti hoče zadnji dolar preko dobička podeliti na mezde, je pred propastjo. Trije faktorji so pri tej stvari merodajni: podjetnik, uslužbenec in podjetje. Zadnje se mora, kot živ obrat, posebno na to ozirati. Ono daje delavcem priložnost, da razvijejo svojo delavnost ter dobavlja občinstvu blago.
Kupovanje delovne sile je kupčija kot vsaka druga. Treba je zagotoviti si, da se kupi denarju odgovarjajočo vrednoto. V vsakem slučaju, v katerem proizvaja delavec manj, kot pa prejme denarja, naj se mu zniža mezda. Delavcu se ne škoduje nič bolj, kakor če se mu dovoljuje, da lahko lenari pri delu, to pomeni le zmanjšanje povpraševanja po produktih njegovega dela.
Vsak poskus uvesti plače, preračunane po principu alimentacij, pomenja žaljenje inteligence kakor podjetnika, tako tudi delavca.
Pogubna je teorija, da ima popolnjevanje tehnike in boljših delovnih metod za posledico brezpoiselnost. Ta 'teorija je precej razširjena, kajti mnogio je ljudi, ki se preživljajo na ta način, da pridigajo delavcem to teorijo. Ta teorija izvira iz mnenja, da je im svetu neka meja, preko katere množina izvršenih produktov ne more iti. Profesionalni agitatorji naglašajo, da izboljšanje naprav pomanjšuje delovne prilike in povišuje brezposelnost. Napačnost te teorije je bila že tečkrat dokazana. Angleški zidar se da rad pregovoriti, da preskrbi svojemu brezposelnemu rudarju delo, če ta v istem času napravi le polovico tega ikot on sam. Mesto tega pa postaja zidanje tako drago, da le malokdo zida hišo in da rato še on izgubi delo.
Kaj bi moral napraviti zidar, če hoče svojemu tovarišu preskrbeti delo, je jasno: on mora toliko napraviti na dan, da se poceni zidanje; kajti Anglija potrebuje cenenih hiš, zato potrebuje tudi zidarjev.
listi princip velja tudi za podjetnike. Fabri-kant daje delavcu tako malo mezdo, kolikor le more in občinstvu tako malo blaga za njegov denar, kolikor le more. Dela torej isto kot zidar. Mnogo tovarnarjev pa je prepričanih, da je potrebno plačevati najvišje mezde, ki jih more prenesti njihovo podjetje. Mogoče je res to, toda nihče ne ve, dokler ni sam poskusil. Svet dosedaj še ni obravnaval industrijskega problema s stališča mezd. Dokler pa nimamo skušnje, kako visoke morejo biti plače, ne bomo mnogo vedeli o njihovem problemu.
V	letu 1915. smo zvišali plače od dnevnih 2.40 dolarjev na minimalnih 5 dolarjev. Šele od takrat smo prišli res do poslovanja. Kajti s tem dnevom smo si ustvarili množino ku-povalcev naših avtomobilov, drugič pa smo si znali najti toliko potov k štednji, da smo mogli kmalu preiti k našemu programu znižanja cen. Ne moremo torej proizvajati kako blago poceni s poceni deUvei. Potrebni so pogumni možje, da vzdrže nizke produkcijske stroške.
šampune. 'Le izvolite z nami, ne pojdemo daleč!
— Vi se šalite!
— Cemu bi se šalil? Prav treba mi je! Samo, da mi ne boste potem jadikovali in pisarili pisma. Niti s prstom ne zmignem, ko vas bodo uklenjenega vodili todi mimo!
ftampun skoči pokonci ter začne ves bled, s široko odprtimi očrni, korakati po sobi.
— Kaj počnete z menoj — govori in se v obupu grabi za glavo. — Bože moj! Prokle-ta naj bo tista ura, ko mi je prišla pogubna misel zapustili domovino.
— 'No, no, no... saj sem se samo pošalil
—	pravi Kamišev z mehkejšim glasom. — Čuden Čloyek >ste, še šale ne razumete! Vsako begedo zamerite!
— Dragi moj! — vzklika Šampun, že napol pomirjen. — Prisegam vam, da sem priklenjen na Rusijo, na vas in vaše otroke... Zapustiti vas bi mi bilo tako težko kakor umreti! Ampak vsaka vaša beseda mi reže v srce!
— Eh, čudak vi! Kaj vam je trebil biti užaljenim, če »abavljam na Francoze? Kam pa pridemo, če bi bil vsakdo užaljen, ki ga ozmerjam? Na najemniku Lazarju Isakiču se vzgledujte... Kaj mu vse ne prerečem, z Židom, z garjevcem, s »vanjo ga naženem, zlasam ga... pa vam ni razžaljen!
— Ampak to je pasja duša! Za kopejko bi storil vsako nizkotnost!
No, no, no — že prav! Pojdiva obedovat! Vse je pobotano!
Šampon si potrese z moko svoje objokano lice in gre s Kamiševom v jedilnico. Prvo jed povžijeta molče, pri drugi pa se Že zopet začenja ista komedija m trpljenje šampu-na nima ne konca ne,kraja.
NARODNI DNEVNIK, 2. avgusta 1926.
Cementna industrija v naši državi.
Med najvažnejše industrije v naši državi spada industrija cementa. Ta industrija ni važna samo zaradi visokega izvoza, ki našo trgovsko bilanco znatno aktivira, ampak je skoro še važnejša zaradi naše domače potrebe. Če pomislimo, koliko stavb je še potrebnih v naši državi, pri katerih igra glavno vlogo beton (cement), ne more biti cena tega produkta in množina domačega izdelka nikomur irelevantna. Cenen cement in cenena opeka1 sta važna »faktorja v stavbarstvu, od katerega živi do 25 ali še več drugih obrti.
iNajvažnejše cementarne v naši državi se nahajajo v Sloveniji in v Dalmaciji.
V	Sloveniji obratujejo tri cementarne in sicer na Zidanem mostu, v Trbovljah in v Mojstrani. Kapaciteta cementarn v Sloveniji pa je razmeroma majhna v primeri s kapaciteto treh velikih cementarn v Dalmaciji, med katerimi je ena največjih cementarn v Splitu.
Kapaciteta cementarn v Sloveniji zinaša letno 46.000 ton ali 4600 vagonov. Dalmatinske cementarne pa producirajo letno okoli 400 tisoč ton ali 40.000 vagonov, torej skoraj desetkrat toliko kakor cementarne v Sloveniji. Od te množine so dalmatinske cementarne izvozile lani nad 350.000 ton, v naši državi so prodale pa komaj 20.000 ton.
Cementarne v Sloveniji so do 1. 1923. prav lepo zaslužile. Temu se ni čuditi, ker je od prevrata pa približno do 1. 1923. vse kar plavalo v denarju. To je bila srečna doba inflacije. Od tedaj dalje pa so začeli naši denarni viri vsihati. Dinar se je dvigal, davčni vijak je tudi storil svoje in tako se je počasi začela kriza, ki še do danes ni premagana.
'Čisto razumljivo je, da so se cementarne (kakor tudi vsa druga podjetja) dolgo vpirale znižanju svojih povoljnih zaslužkov, kakor so jih dosegale v zlati inflacijski dobi. Visoke cene surovin, potrebnih za gradbeno stroko, in pa pričakovanje od strani odjemalcev, da bodo vkljub vsemu upiranju cene le morale pasti, je na gradbeno delavnost delova-
lo	porazno, delo je zaostalo, z zastojem v gradbeni stroki pa je padala tudi prodaja cementa. To je vzrok, da sta cementarni v Mojstrani in ha Zidanem mostu morali svoje obrate omejiti im odpustiti znatno število delavcev. Cementarna v Trbovljah pa bo kljub delni krizi povečala s prihodnjim letom svojo produkcijo, nekateri trdijo, da jo bo celo podvojila.
Jako važen moment za položaj cementarn v Sloveniji je bila otvoritev splitske železnice. Ceneni jadranski tarif je tedaj omogočil tudi dalmatinskim cementarnam jako konkurenco vsem cementarnam v državi, tudi v Sloveniji. Dalmatinske cementarne obratujejo zelo moderno, zlasti ona v Splitu, ki je postavila letos dve novi peči najmodernejšega sistema, da bo svojo produkcijo lahko početverila! Moderna oprema je važen činitelj za kalkulacijo cen, ker modemi stro-
jni producirajo več in mnogo cenejše. To je že stara stvar. .Razlika v ceni laporja in v cenah premoga ni posebno velika (v Dalmaciji rabijo angleški premog, od katerega morajo plačevati visoko uvoznino in poslovni davek, v Sloveniji pa rabijo trboveljski premog), znatna pa je bila za producente cementa v Dalmaciji ugodnost nizke prevoznine v notranjost naše države. Te ugodnosti so se cementarne v Dalmaciji, ki leže slučajno tudi v naši državi, v polni meri poslužile in so začele občutno konkurirati s cementom v Sloveniji.
V	sedanjih razmerah, ko smo dobo divje inflacijske špekulacije že preživeli in se počasi zopet vračamo v normalne razmere, je solidno konkurenco samo pozdravljati. Razumljivo je, da vsako podjetje vsake konkurence boji in se je skuša otresti, toda v interesu 'splošnosti monopoli in kartel' nikdar niso bili in ne bodo. Vsled konkurence lz Dalmacije so prišle cementarne v Sloveniji v hud konkurenčni boj s cementarnami v Sloveniji, ki je cene cementa precej oslabil. Padec cen res ni bil v 'interesu cementarn v Sloveniji, koristil pa je splošnosti. Kjer je konkurenca, mora konkuriram podjetnik pač sam skrbeti, kako bo konkuriral. Če pa nima dovoij ugodnih pogojev za obstanek, ga konkurenca seveda stre. Tako je jx> vsem svetu.	*
'Položaj pa se je znatno izpremenil, ko je tarifni odbor v Beogradu baje na pritisk iz Slovenije in ne da bi bili zaslišani tudi interesenti 'iz Dalmacije, sklenil ukiniti nizki jadranski tarif za prevoz cementa iz .Dalmacije v notranjost države. Glasom predslavke, ki 60 jo poslali dalmatinski interesenti na merodajna mesta v Beograd, se bo cena cementa pri vagonu zvišala za okroglo 700 Din.
V	interesu gradbene stroke in splošnosti tako zvišanje gotovo ni, je pa v interesu cementarn v Sloveniji, ki uživajo na 'ta način indirektno visoko zaščitno carino. Ugodnosti zaščitne carine pa običajno ne uživa sploš-nost, ampak samo zaščitena podjetja, ki potem rada opravičujejo svoje visoke cene s tem, da naglašajo, da zaposlujejo le domače delavce in sploh, da so domače. iDe^stvo pa je, da je vsaj pri splitski cementarni našlo svoj kruh tudi že lepo število Slovencev, zlasti 'tehnične stroke, kar pa se tiče lastnikov kapitala, gospoduje v Dalmaciji res precej laškega kapitala, a tudi mnogo jugoslovanskega, zlasti pri splitski cementarni, kjer sede v upravnem svetu zastopniki jako močnih domačih denarnih zavodov (Tykač, dr. Lauš, Sandor Aleksander itd.) pri cementarnah v Sloveniji pa dominira skoro izključno nemški kapital. V tem oziru more pač težko ena stran drugi mnogo očitati, gotovo pa je, da je vsaj Split bolj jugoslovanski kakor n. pr. Trbovlje. Kakor pa že rečeno, v interesu javnosti ni ustvarjanje lokalnih monopolov.
način odvajalna lastnost slatinske vode. Ko je vse minulo, sem tako-le modroval: .»Kdor hoče zavžito jed dolgo v sebi zadržati in jo kar najbolj izkoristiti, ne sme prej piti 6 čaš slatine! In zdelo se mi je, da slišim zopet zdravnika: »Malo jesti, ali nič!« Drugo ter naslednje nedelje seni torej storil tako: Tešč od predvečera,... topla kopelj, sprehajanje do utrujenja,... ob pol 12. uri Donački vir: 2, Tempelski: 2, Štirski tudi 2 polni čaši. Nato v Bizjakovo pekarno, kjer se dobi za Din 6.50 zavoj prepečenca. Tega polagoma grizeni, medtem ko se razide 0 čaš slatine po celem izsušenem truplu; kar zastane, popije prepečenec. Ob pol 2. odpotujem, sem ob 4, doma pri priprostem obedu, spim*- celili 12 ur nepretrgoma in se v pondeljek jutro počutim ves prerojen; bliže pa ko prihaja sobota, tembolj se zopet oglaša stara bolezen.
In uspeh tega zdravljenja? Gomolj v želodcu je popolnoma skopnel, razgrizla ga je slatina; krči so prenehali, — ušel sem operaciji! Kaj pa je rekel zdravnik? Rekel je: »Diletantsko modrovanje! To pa je res, da si narava često v najtežjih slučajih sama pomaga, če ji ne dela prevelikih zaprek človeška neumnost!-! Ma foi! Bodi že kakor-koli, ko sem zadnjikrat odhajal iz Rogaške Slatine, sem zavriskal: »Juhu-hu-hu-hu!« (seveda le j v duhu, seveda!), da je donelo po teh vijugastih dolinicah, se glas odbijal od vrha do vrha ter slednjič zamiral daleč tam nekje za Donačko goro ... gor6!
KAOAjKI, komunisti in bolgajrski ko-MITAŠI.
V	narodni .skupščini so izjavljali ministri in v časopisih je izjavljala policija, da se stanje v Južni Srbiji stalno boljša. Roparskili napadov, tako so rekli, je vedno manj, ker je tudi prebivalstvo samo večnih nemirov in po-bun do grla sito in da zato rado pomaga oboroženi oblasti preganjati nemirne razbojnike. Država vzdržuje v Južni Srbiji veliko število orožništva in armade, tako da je ko-mitašem vsak vpad na naše ozemlje onemogočen. .Dejstvo je, da vlada v Južni Srbiji v normalnih časih res precej boljši red kakor pred nekaj leti, čudno pa je, da se pajavljajo kačaki, komunisti in komitaši baš vedno v času volitev. 'Enkrat človek verjame na ka-čake itd., če se pa kačaki tako redno pojavljajo ravno ob volitvah, je pa ta pojav vse-kako nekoliko sumljiv in po naših mislih bo dotna in v tujini danes že jako malo ljudi, ki bi še verjeli na kačake. Oni, ki operirajo pri vsakih volitvah s kačaki, bodo morali počasi začeti misliti na kako drugo sredstvo za opravičevanje političnih umorov. Kaj bi bilo n. pr. s kačjim pikom? Kača — kačak — pik
—	in opozic.ionalca nema više!
Vikin:
DANAŠNJA SITUACIJA V INDUSTRIJI SOVJETSKE RUSIJE.
Razmah in porast industrije v sovjetski Rusiji se je v letu 1925. in v začetku leta 1926. znatno pojačil. Prejšnja leta je ruska industrija proizvajala v zelo slabem številu, kar ima v glavnem vzrok v slabih gospodarskih in političnih razmerah. Produkcija sovjetske industrije se veča dan za dnem. Mar-ca meseca tega leta pa celo zaznamuje rekordno število v produkciji industrije od 1917. leta- dalje. Celokupna vrednost industrijske produkcije xa mesec marec 1926 ša 312.6 milijonov predvojnih rubljev, ali 5?« več kot produkcija industrije v februarju
1926	— takrat namreč je znašala 297.7 milijonov — ati nad 40% več kot produkcija in' dustrije marea meseca preteklega leta. — Marca leta 1925. je znašala celokupna produkcija' ruske industrije 222.4 milijonov rubljev.
V	primeri s posameznimi panogami ruske industrije je najmanj — to se pravi z isto višino, a brez prirastka produkcije — proizvajala tekstilna industrija. Toda vse ostale panoge ruske industrije so pokazale največji porast, ki ga je dosegla rekordna številka produkcije marca meseca 1926. leta.
Ker je zelo razširjena gradbena živahnost
v Rusiji, «e je Mto zelo povečata produkcija cementa in sicer za 35 odstotkov od lanskega leta.
Istotako kaže napredek produkcija premo ga in sicer vseh vrst zlasti pa črnega. Od februarja 1. 1926- d0 marca 1826 je narasla brutoprodukcija od 1,812.857 ton na 1,964.304 ton — torej za 8.4%.
Se večja pa je produkcija malte, ki je dosegla v mesecu februarju 1926 578.906 ton.
Marca meseca pa je poskočila na 638.635 ton ali: prirastek znaša 10 .3%.
Kovinska industrija ni absolutno nič zaostajala za ostalimi panogami. Produkcija litega železa — Gusseisen — je znašala februarja 162.315 Ion, marca meseca pa je dosegla 188.745 ton ali mesečni prirastek znaša 16.2%. Produkcija jekla — Martinstahl — je bila meseca februarja 226.028 ton, meseca marca pa se je zvišala na 264.732 ton ali mesečni prirastek je 17.1%. Produkcija Walz-eisen-a je v mesecu februarju znašala 176 tisoč 805 ton, v mesecu marcu pa že 193.941 ton, kar je približno mesečni prirastek 9.7%.
Industrializacija današnje Rusije precej hitro napreduje in se kaže zgolj v gospodarskih tendencah najbolj v težki industriji.
'Poleg tega se je zadnje mesece zelo zboljšala trgovina z inozemstvom. Prej je bila trgovska bilanca pasivna (primerjaj koncem leta 1925.), a marca meneča je postala zopet aktivna če ‘bo produkcija industrijskih produktov tako rapidno napredovala, bo sigurno prekoračila predvidenih 40%, katere naj napravi vsako leto pri svojem boljšanju.
V teh mesecih je industrializacija sovjetske Rusije ogromno napredovala. Produktiviteta •industrijskih proizvodov pa se širi in veča od dne do dne._____________________
Kako sem se ja* zdravil v Rogaški Slatini.
Če kje, se reče pač v bolezni in ozdravljenju: Vsak po svoje! Eden se napije na kislo mleko še piva, pa se počuti izborno; drugi bi pri taki pijači kmalu bil v krtovi deželi. V srednjem veku so prodajali za drag denar prah egiptovskih mumij in pomagalo je; folianti govore! Jaz sem se nedavno spomnil od kmečkega ljudstva kot zdravilo nekdaj tako visoko čislane slatinske vode, ko me je letos spomladi prijela huda bolezen: trd gomolj v želodcu — za otipati! — s strašnimi ■ krči. Reklo se mi je: pokvarjen, slabo pečen kruh! In zopet se mi je reklo: Ni pomoči, razven operacije! Pa sem si mislil: 66 let star operacije ne prebolim! Kaj mi pomaga potem izpraznjen in izmit želodec — mrtvemu!
Torej ne! Raje v Slatino, pit slatine! Dvanajst nedelj poletnega časa sem imel na razpolago. Omogočil mi je to dober človek (hvala mu!), zdravnik pa je še naročil: >Malo jesti, ali nič!« Bivam na Pragerskem in *e bom torej vozil v slavno zdravilišče. V soboto na predvečer ob 4. uri zavžijem se šček kruha ter malo kave, P01*'" . . h 10'
V nedeljo rano odhajam vJatino,jbJO. topla voda ima več]" idr**>^tem se še ne-
<*« ?rs.r» ioS.-' ttkf,
Temoetaki Sbirski vir. Ha, to je pa res prava slast? Pri 'vsakem viru 2, torej vsako nedeljo
6 čaš slatine!
■Prvo nedeljo opoldne sem postal lačen ter zavili malo pečenke; pa skoraj v istem trenutku se je pokazala na naravnost strahovit
Darovi za Pogorelce v Prigorici.
V veliki nesreči je naša javnost v veliki meri prihitela na pomoč nesrečnim pogorel-cem, brez te bi bili nesrečni reveži skoro brez strehe, saj državna podpora je v primeri z veliko škodo le neznatna. Blagi dobrotniki, ki so v blagu ali denarju prispevali so sledeči:
Knez Auersperg, Kočevje 25.000 Din; vele-pos. ing. Rudež, Ribnica 25 kub. metrov lepih desk in dvema pogorelcema je dal izdelati pohištvo; Anton Kajfež 2 tov. avtomobila lesa; Dragotin Hribar, Ljubljana, ple-j tenine; graščak Kosler, Ortenek vagon desk dalje so darovali les tudi lesni trgovci: drvf-štvo: »Ribnica«; lic, Ribnica; Kaplan, Rakitnica; Češarek, Nemška vas.
V denarju: Mestna hranilnica ljubljanska 10.000 Din; premoženjska uprava mesta Kočevje 5000 Din; Zadružna gospodarska banka, Ljubljana 5000 Din; trg Ribnica 4580 Din; župni urad Ribnica 3682.55 Din; župni urad Sodražica 1850 Dn; župni urad Sv. Gregor 1750 Din; županstvo Mozelj 1570 Din; županstvo Struge 1229 Din; občina Dane 1000 Din; Franc Rus, Loški potok 1000 Din; Kmetska posojilnica, Ljubljana 1000 Din; Hranilnica in-posojilnica Fara pri Kostelu 1000 Din; župni urad Dobrepolje 922 Din; županstvo Željne 893 Din; županstvo Vel. Poljane 833 Din; župni urad Kočevska Reka 830 Din; vas Otavice 786 Din; župni urad Stara cerkev 610 Din; župni urad St. Jernej 610 Din; župni urad Moravče 550 Din; pod- \ občina Grčarice 541 Din; Gospodarska zveza, Ljubljana 500 Din; Dolenja vas, Rakitnica, Blata 965 Din; občina Sušje 460 Din; Ljudska posojilnica Novo mesto 400 Din; župni urad Krka 400 Din, vas Gotenica 387.50 Din; župni urad Gora pri Sodražici 380 Din; župni urad Koprivnik pri Kočevju 330 Din; vas Hrovača 325 Din; župni urad Fara pri kostelju 306 Din; Fma Levstek-Oblak, Rakek 300 Din; župni urad Leskovica 300 Din; župni urad Rudnik pri Ljubljani 300 Din; župni urad Kočevje 300 Din; župni urad Lipoglav 275 Din; župni urad Vel. Lašče 274 Din; župni urad Banjaloka 278.50 Din; Karol in Justina ,Pahor, Aleksandrija Egipt, 1 egipt. angl. funt (270 Din); tvrdka Sehneider -Verovšek, Ljubljana 200 Din; Hranilnica m pos. Mengeš 200 Din; dekan Mihael Arko, Idrija 200 Din; župni urad Škocijan pri lur-jaku 200 Din; Hranilnica in posojilnica Vel. l.aSCe 200 Din; župni urad St. Peter pri Novem mestu 200 Din; županstvo Ribnica (2. zbirka) 180 Din; župni urad Dole pri Litiji 160 Din; župni urad Boh. Bela 150 Din; Ilc Andrej, kaplan, Črnomelj 150 Din; župni urad Sostro 150 Din; župni urad Št. Jurij pri Grosupljem 130 Din; vas Zapotok pri Sodražici 112 Din; župni urad Brusnice 162.25 Din; Olga Bizjak, Rog. Slatina 100 Din; Hranilnica in posojilnica Kamnik 100 Din; župni urad Nemška loka 100 Din; župni urad Sv. Trije Kralji 100 Din; župni urad Sv. Tro-jica-Triišče 1«) Din; župni urad Mozelj 100 Din; župni urad Sv. Trojica nad Cerknico 100 Din; duhovnijski urad Kuresček na« Igom 100 Din; župni urad Sv. Katarina Meo-
\ode 85 Din; župni urad Ovsiše pri Kranju 58 Din; Gasilska župa Litija 62 Din; Josip O. Zidar, ml., Ljubljana 50 Din; K. J. Ljubljana 50 Din; vas Zadolje 45 Din; Rupnik Franja, Ljubljana 30 Din; Ivan Fatur, Rakek 25 Din; Aleks Rigler iz Brega 30 l)in; Fr. Levstek, Goriča vas 30 Din; Matija Male-, šič, pregl. fin. kontr., Ljubljana 25 Din; ga. Ana Tomšič, Žalna 20 Din; neimenovan 20 : nin- Peter Putrovsky, črna pri Prevaljah
10	Din- Jože Štrukelj, Štrukljeva vas pri Begunjah''pri Cerknici 10 Din.
Obleko so nabrali, oziroma darovali: društvo >Dobrodelnost« v Ljubljani 3 zaboje: Kolo Jugoslov. sestara v Nov. meatu *„>; boja; županstvo Ribnica (2-kratno Krjž; M županstvo Sodražica; J. Kodrič S. Breg Ljubljana.	^ ^ ? ^
Našteti pa ne mor b!t0 \z ribniške fare, kol'iSr..fS'f“b°le»ie va.i, MM................
Blat Tisočera zahvala! Bog povrni!
Priporočamo se Se drugim, saj kakor je re-veža-pogorelca strašilo doslej obžgauo zidovje ki je pa zopet vzpostavljeno, straši jih pa zdaj velik dolg. Prosimo!
Za odbor:
K. Škulj, župnik in nar. poslanec. K. Kio-mar, župan.
Deevae
VOLILNI IMENIKI ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.
K notioi »Trgovcem v Ljubljani in okolici v vednost«, ki so jo priobčili nekateri ljubljanski dnevniki, pripominjamo, da .smo se informirali pri zbornici ier ugotovili, da so unešene v zbornični volilni imenik one tvrdke, ki imajo vse predpogoje za aktivno volilno pravico. Ker pa volilna uredba striktno predpisuje, da za volilno pravico ne zadostuje sama obrtna pravica, temveč je treba, da ima dotičnik že predpisan tudi pridob-ninski davek, ,so seveda izpadle pri uvrščanju v volilni imenik one tvrdke, pri katerih manjka ta pogoj, odnosno o katerih zbornica do sestave volilnega imenika od davčnega urada se ni dobila obvestila o izvršenem <h,\enem predpisu. Pred predpisa pridobni-ne di se volilec tudi ne mogel uvrstiti že iz iegat ker je predpisan za vsako kategorijo ao.ocen znesek pridobnine, katerega je treba 'olilm komisiji prej znati, da ve, v katero k-Vegorijo volilec spada. Toliko v opozorite v interesentom radi morebitne reklamacije. Opozarjamo pri tej priliki, da mora vsak, kdor reklamira, priložili reklamaciji med drugim lU(li potrdilo davčnega urada o predpisani pndobnini v smislu člena 10. odstavek tretji volilne uredbe.
,7" Upokojitev inšpektorjev pri prosvetnem «■ delku v Ljubljani. Ker se glede upoko-J ve inšpektorjev pr.i p ros v. oddelku v Ljub-litSn	uka	in Westra širijo napačna po-
iK-na ali osebna domnevanja, podajam slepce pojasnilo, kakor sem ga bil izvedel ob s'ojem obisku pri ministr, .prosvete v Beogradu pretekli torek in sredo. Po proračunu za leto 1926-27 bi moglo biti v vsej državi snmo 6 ,prosvetnih inšpektorjev, ki so uvrščeni v I. 'kategorijo, 3. skupino, a dejansko Jih je 14. V Sloveniji bi po proračunu mogel btU i samo eden, a dejansko so štirje (dr. l>euk, dr. Lončar, dr. Poljanec in Wester). /aio je prosvetno ministrstvo upokojilo osem prosvetnih inšpektorjev, med njimi tudi dva slovenska, a druga dva sta ostala, ker je dr. Lončar kot ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani plačan iz te postavke, a dr. Poljanec ima službo -in plačo kakor odpade na Slovenijo po proračunu. Končno omenjam, da se išče izhod, po katerem bi oba imenovana-inšpektorja ostala dalje v svojih službah, kar upam, da se zgodi, ker sta potrebna za redno uradovanje. — Prosvetni inšpektor 'Ir. Dragotin Lončar.
— Čevlji za železniško osobje. 1 rometno ministrstvo je sklenilo dobaviti za železniško °sobje 1295 parov čevljev. V to svrho je odobren večji kredit.
— XXXVII. velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se vrši letos
v	Rogaški Slatini. Družbi-no^ vod,t ¥^ vlo*io košnjo za polovično
oznjo. Upamo, da nam letos te ugodnosti ne odrečejo. Vse C. M. podružnice vljudno prosimo, da naznanijo družbinemu vodstvu delegate, če že niso to storile. Podroben spored objavimo pozneje. Vse rodoljube že sedaj \ljudno vabimo na naš kulturno obramben i kongres.
— Kmetijsk(i-gospodinjska šola Kmetijske •Inizbe v Marijanišču v Ljubljani. Začetkom oktobra t. 1. otvori kmetijsko-gospodinjeka sola v Marijanišču svoj petindvajseti tečaj, ki bo trajal enajst mesecev, t. j. do ikonoa avgusta 1927. V tem zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mle-terih zn Vrtll®rslvu in drugih predmetih, ka-dinii n.,ani’6> *?. nuino potrebno vsaki gospo-
e	■	V	ta gospodinjski lečrfj se
» dekleta kmetskih starišev, Id so uopolm a najmanj 16. leto. Prošnje za spre-i'‘v' ta zavod, naslovljene na Kmetijsko ui uzdo v Ljubljani, je vložiti do 15.‘avgusta r- k ter jim priložiti: zadnje šolsko spričevali zdravniško spričevalo, obvez.no pasmo starišev glede plačevanja mesečnih prispevkov •er navesti stan in poklic starišev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje in šolanje '/.naša 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila do-bijo prosilke pri Kmetijski družbi za'Slovenijo v Ljubljani.
tev	0 umetniškem značaju priredi-
h n’,. reieli smo od vel. županstva za marine" .°^las,: »Umetniški oddelek prasvet-
s‘,loši’° v1?iiavi“h
potrdila in u\ Sni* znacaju prireditev. Za pri vsaki prirodiiviV^L^i1.80 morajo društva priloži 11 spored.«	Prositi	ter prošnji
— Davčna administracija v i
glaša: V svrho odmere najmanj1**'"-« raz-
1927	in 1928 imajo vsi hišni posStn.f«, >eti žiti napovedi najemninskega donosa vseh poslopij v Ljubljani, naj so v najem oddana ali ne, če se rabijo ali ne, najkesneje do konca avgusta 1926 pri davčni administra-rip v Ljubljani na Bregu 6, II. nadstropje. Hišni posestniki in najemniki se opozore, da je prišteti in napovedati k pogojeni najemnini tudi vse prispevke, ki jih plačujejo najemniki poleg pogojene najemnine hišnemu lastniku kakor n. pr. prispevke za hišna poprajta in investicije, za dimnikarja, dalje-event. j'vke in doklade, običajne odstotke ki jih Hačujejo najemniki od svojih podnajemni-°v hišnemu lastniku itd. Tudi se opozori, h*vS0 napovedati v napovedi vsi najemniki v 'si, torej tudi taki ki imajo od hišnega pomnika opremljene ali neopremljene me-trCiDe sobe- Prestopek teh določb se bo sma-» kot zatajba hišne najemnine. Primerna Kazen zadene pa tudi najemnike, ki potrjujejo neresnične napovedi za resnične. Po 'enu 208 finančnega zakona za leto 1926-27 * (|ne 81. marca 1920, Ur. list St. 39-172 iz le-a 192G izgube hišni posestniki poleg tega, ? jih zadenejo kazenske posledice po davjf-Jh zakonih, tudi pravico, da sodno zahtevajo j,' lo hajemnino, kakor je ona, ki so jo pri-v“i davčnemu oblastvu. Hišni posestniki,
ki so zavezani vložiti napovedi najemninskega donosa, se tudi opozore, da jih okoliščina, da niso dobili pouka, nikakor ne upravičuje, ako ne vlože napovedi, temveč da se bo postopalo z onimi hišnimi posestniki, ki bi ne vložili napovedi v določenem roku, strogo po določbah § 11 patenta o hišnem davku z dne 23. februarja 1820. Vsaki napovedi brez izjeme je priložiii tudi natančen popis hiše in sicer tudi v slučaju, da ni nastala nobena sjirememba pri hišnih prostorih. Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hiše se dobe v Zadružni tiskarni v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7. — Vsako napoved je kolkovati s kolkom 5 Din.
— Razpisano je mesto i n že n j e r j a-prip ra v-nika (gradbene ali kulturno-tehnične stroke) pri hidrotehničnem oddelku'velikega župana mariborske oblasti. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti spisane svojeročno, naj se vlože pri vel. županu mariborske oblasti najkasneje do vštetega 10. avgusta t. 1. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnje % uradnimi listinami, ki jih zahteva el. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter se jih obenem opozarja na čl. 6. navedenega zakona.
— Zračni promet z Nemčijo. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo naredbo, da se prične s 1. avgustom prevzemanje poštnih pošiljk za Nemčijo potom aeroplanov. Za prevzemanje teh pošiljk veljajo isti pogoji, kot za ostale države, s katerimi se do sedaj vrši zračna poštna služba.
— Upokojen je inšpektor delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani Pavel Jerovec.
— Ford ne bo gradil tovarne v naši drža-
vi	Zadnje čase so se širile vesti, da namerava Ford graditi tovarne avtomobilov v Jugoslaviji. Iz zanesljivih virov pa poročajo, da so vse te vesti neutemeljene. Ford sploh ni imel namena graditi tovarne za zgradbo avtomobilov, temveč samo .popravljalni«) in montažno tovarno. Deli avtomobilov naj bi se dovažali iz Amerike ter avtomobili pri nas montirali. Pri zadnji Fordovi .karavani po Jugoslaviji pa so opustili tudi ta načrt, ker je pri sedanjem stanju naših cest za ne-dogledno dobo izključeno misliti na razvoj avtomobilizmu v naši državi, kakor si ga je zamislil Ford.
— Jesenski vzorčni velesejem v Pragi.
'Ravnateljstvo velesejma v Pragi naznainja,
da ;se bode jesenski vzorčni velesejem vršil v dneh od 29. avgusta do 5. septembra, za katerega se že sedaj pojavlja neobičajno živo zanimanje domačih kakor tudi inozemskih krogov. Posetniki velesejma imajo pri potovanju v Prago in nazaj na podlagi veleeejem-ske legitimacije sledeče popuste na železnicah: v Kraljevini SHS 50%, v ČSR 33% in preko Avstrije lahko potujejo brzovozno z listkom potniškega vlaka. Popust v SHS in ČSR velja za brze in osebne vlake. Posel-
il	iki velesejma ne rabijo čsl. vizuma, katerega nadomešča velesejmska od konzulata ČSR v Ljubljani potrjena legitimacija. Natančne informacije o praškem velesejmu daje konzulat ČSR vLjubljani, Breg 8-1. ter tvrdka
Vera« na Aleksandrovi cesti št. 8.
— Davek na tujce v Belgiji. Belgijska vlada je izdala naredbo, po kateri imajo tujci plačati sledeče davke: na hotelske sobe 20 odstotkov, na vso oskrbo 15 odstotkov in na avtomobile 10 frankov na dan.
— Neurja po vsem svetu. Iz Ne\vyorka poročajo: Te dni je presenetil italijanski parnik »San Giorgio« na odprtem morju vihar. Ameriški parnik >Westhashay« mu je prišel na pomoč ter ga vlekel v luko Jacksonville. Iz vseh krajev sveta poročajo o neurjih in ciklonih.
— Tržaški konzul Stepanovič pobegnil v Ameriko. Kakor smo že poročali, je izginil pred enim mesecem bivši generalni konzul v rrstu Dušan Stepanovič neznanokam. Svojemu nasledniku je zapustil zaprto blagajno, ki pa je bila, kot se je pozneje izkazalo, prazna. Poneveril je okrog 2 in pol milijona lir. Do zadnjega časa niso mogli najti sledi za njim. Sedaj pa je pisal svojemu prijatelju pismo sledeče vsebine: »Pozdravljam te iz zadnje evropske postaje pred odhodom v Ameriko. Od tam se bom oglasil večkrat, da boš vedel, da sem še živ. V domovino se pa ne vrnem več, razven če bo obtožen radi zadeve v tržaškem konzulatu nekdo drugi.
— Zastrupljenjc z alkoholom. V Buffalo v Ameriki je obtožen zaradi umora neki tihotapec, ker je umrlo 39 oseb radi zauživanja ruma, katerega jim je prodal.
— Če ima človek avanturo, potem ko je izpil 26 litrov piva. Zagrebški meščan Milko Dumbovid, je prijavil te dni sledeče: Pokrepčavši se pošteno v neki gostilni v Vlaški ulici je korakal pozno ponoči proti •'onm. Nedaleč od porodnišnice je srečal dva ^'"'odrasla fantalina. Eden od njiju ga je pro-DUI^ vžigalico, drugi je šel med tem dalje. vžigaii°vi^, j® izvlekel uslužno svojo škatljico ta udarec stem trenutku pa je dobil od fan-til je samo š^s^°,na sence, da je padel. Čuše je onesvestil.*«?" Pr.itisk na prsih, nakar času zopet zavedel T ^e’ 1)0 ne ve kolikem zmanjkala listnica z vLv>T0,0vil’ d« mu je
je pustil napadalec ostalih’°2700 Din’ je imel Dumbovič v
njenih. Na podlagi te ovadbe sta bila aretirani dve sumljivi osebi: čevljarski pomočnik Josip Grdič in kovaški pomočnik Juraj Ku-šič. Te dni sta se zagovarjala pred zagrebškim sodnim dvorom radi roparskega napada. Grdič je trdil, da je šel s svojim »Zi-merherjem« mirno svojo pol, ko je naprosil njegov »kolega« faktično nekega debelega gospoda za ogenj, nakar je šel baje naprej, tako. da je prišel preje domov kot njegov »Zimerher«. Doma ga je sprejela njegova boljša polovica precej neprijazno. Dejala je, da ne bo odpirala desetkrat vežnih vrat, zato naj gre mož takoj po Kušiča. Pokorni zakonski mož je romal nato nazaj ter pripeljal »izgubljenega mladeniča« domov. Kušič pa je
trdil, da je naprosil debeli gospod njega za ogenj, da pa je bila to samo pretveza. Ko se je namreč Grdič odstranil, ga je debeli gospod na nedvoumen način otipal, da celo napol slekel. Seveda se je krepostni Kušič branil z vsemi silami in ko se je svojega napadalca ubranil, je hotel oditi. Pri tej priliki je »našel« na tleh faktično listnico, vendar pa ni bil njegov namen, da bi si'jo prilastil na nasilen način! Dumbovič, kot priča zaslišan je vztrajal na svoji prvotni izpovedbi. Priznal pa je, da je izpil kritičnega dne 26 litrov piva. Po kratkem posvetovanju je sodišče Grdiča oprostilo. Kušiča pa obsodilo na 7, Dni zapora.
— Mussolinijeva hčerka težko obolela«. V nekem zagrebškem listu čitamo: »Rim 29. julija. Mussolini še je podal v Fodi, obiskat s\ojo na davici obolelo hčerko Eddo, kaiere stanje povzroča resne skrbi.« Zdi se, da so gospodje v dobi kislih kumar, kar se tiče zanimivega materijala v veliki zadregi, če morajo polniti svoj prostor s takimi poročili. Kdo pa je ta Eda, kdo se zanima zanjo v Jugoslaviji?
— Obsojen na boksanje s stražniki. V mestu Sgnt Bend v državi Indiana v severni Ameriki je pribežala iz neke hiše povsem gola ženska ter obupno klicala na pomoč. Na policiji je zdravnik ugotovil na njej težke telesne poškodbe. Na vprašanje, odkod te poškodbe, je priznala, da jo mož ob vsakem malem prepiru neusmiljeno pretepava. Mož je bil obsojen na 45 dni zapora. Sodnik pa, ki je želel, da okusi batine enkrat tudi ljubeznivi možiček, ki ga pa sam po obstoječih ameriških zakonih ni mogel direktno osrečiti z batinami, je predlagal možu, da se boksa s policijskimi stražniki. Za vsako zmago se mu znianjša zapor za en dan. Obsojenec je to ponudbo z veseljem sprejel in takoj prvi dan začel z boksanjem. Kljub znani izurjenosti ameriških policijskih organov v boksanju, jih je že prvi dan osem pošteno premlatil. Tako je bilo tudi drugi in tretji dan. V treh dneh si je skrajšal svojo kazen samo na par dni. No četrti dan pa ga je neki stražnik le zdelal ter mu razbil nosno kost. tako, da so ga morali prepeljati v bolnico.
i— Omliia riba. Ribič Josip Gut iz Ša-maea se je podal le dni, kot vsak dan, na od Save poplavljeno ozemlje, da bi pogledal, koliko rib se je že vjelo v mreže, ki jih je nastavil. Na svoje začudenje je opazil, da so bile mreže vse v neredu. Stopil je bliže in videl je, da je skakala neka v mreže zapletena črna masa neprestano iz vode ter bolela priti na breg. iKo si je ogledal maso 'bližje, je ugotovil, da gre za velikega mrjaeca, ki se' je zapletel na nepojasnjen način v ‘mreže. Dasi je bil Gut oborožen samo z vesli, je mrjaisca pogumno naskočil in na pol ubil. Nato ga je naložil na voz, peljal domov in zaklal. Žival je tehtala 100 kg. .
JUBILEJ 25-LETNICE LJUBLJANSKE CESTNE ŽELEZNICE.
Proslavitev 25-letniee cestnega električnega tramvaja se je pričela v soboto zvečer. V remizi na Zaloški cesti je železničarska godba »Sloga« zaigrala par komadov, zbor nameščencev cestne železnice pa je zapel nekaj pesmi. Nato'se je vršil obhod po sredini mesta z bakljami in godbo. Obhodu se je priključilo številno občinstvo in s tem dokumentiralo svoje simpatije z našimi cestnimi železničarji. Ob 11. zvečer je otvoril g. Anton Furor pozdraven večer ter pozdravil zastopnika ljubljanske občine dr. Zarnika, podpredsednika trgovske zbornice g. Ivana Ogrina, upravnega svetnika ing. Tomana, bivše občinske svetnike g. Orehka, Pirca in Toka-na ter podpredsednika UJNŽ g. C. Zupana, železniškega revidenta Arka ter načelnika zagrebške delegacije 5 članov g. Bačiča in graškega delegata g. Lauscha ter Schalaya. Predsednik je v posebni pozornosti čestital dvema jubilantoma, ki sta uslužbena že petindvajset let pri mestni cestni železnici gg. Pipu in Rupertu, ki se jima je izročilo tudi lepo častno dariio. V teku pozdravnega večera so govorili dr. Zarnik, zagrebški delegat Bačič, graški delegat Lausch, bivši občinski svetniki Pirc, Orehek in Tokan. Vsi
li	govorniki so naglašali potrebo, da preide cestna železnica v last mestne občine ljubljanske. Govorili so tudi zastopniki uprave cestne železnice v Ljubljani.
Drugi dan, v nedeljo 1. avgusta, se je vršil v mestni zbornici kongres cestnih železničarjev, na katerem so'poročali delegati Lausch, Bačič in ostali, že omenjeni gostje.
Šport.
Tekmovanje za kraljev pokal v Ljubljani.
Včeraj sta se srečala v 1. kolu tekmovanj za kraljev pokal reprezentanci Osiješkega iii Ljubljanskega nog. podsaveza. Tekmovanje se je vršilo na igrišču S. K. Ilirije. Ob 18. uri sta prispela v avtomobilu Nj,- Vel. kralj in kraljica s suito, burno pozdravljena od' navzočega občinstva. Kralja in kraljico sta pozdravili obe moštvi s podsaveznim kapetanom LNP na čelu. Takoj nato je dal sodnik z žvižgom znak za početek igre. Žreb je odločil, da je igrala osiješka reprezentanca v prvem polčasu proti solncu, s čimer so že imeli majhen minus. Početni udarec ima Osijek. Naši takoj preidejo v znatno premoč, ki jo krona v 7. minuti Doberlet in v 10. Oman z efektnimi goali. Deloma je pripisati ta br-zi uspeh močni tremi, ki jo je pokazalo v začetku igre osiješko moštvo. V enem izmed posrečenih predorov ONP pride levo krilo v očitni off-side poziciji pred naš goal, odda žogo na sredo, kjer eden od naših back-ov zagreši foul; posledica 11-metrovka, ki jo Miklavčič efektno brani v korner. Gostje spremene korner v svoj prvi goal, ki je bil streljan neubranljivo iz neposredne bližine
—	2:1 za Ljubljano. Nato naši zopet trajno napadajo, imajo pa očividno smolo in zaigrajo nešteto sigurnih pozicij. Rezultat ostane nespremenjen do konca I,- polčasa.
Ob pavzi se ob živahnem pozdravljanju publike odpeljeta Nj. Vel.
Takoj v početku v prvi minuti II. polčasa zabije Oman po lepem predložku Martinaka krasen goal — 3:1 za Ljubljano. V 6. minuti se posreči desni zvezi gostov po lepi solo akciji zvišati rezultat na 3:2. Krivdo za ta goal je pripisati naši obrambi, ki se je vsled trenotnega uspeha nekoliko preveč prevzela.
V	9. minuti sledi po akciji Martinak — Doberlet nadaljni goal za našo reprezentanco — 4:2 za Ljubijauo. Kmalu nato je dobil goal-man lahko blesuro, tako da je moral začasno zapustiti igrišče; vrne pa se že po treh minutah. V nadaljnem naši zopet zabijejo ne-broj šans. Zadnjih’ deset minut preidejo gostje v rahlo premoč, ker je naša napadalna vrsta popolnoma popustila. V zadnji minuti se posreči gostom tretji in poslednji goal ter s tem postaviti končni rezultat na 4:3 v prid Ljubljane.
Postava našega moštva je bila zelo posrečena in je bila sigurno najboljša od vseh dosedanjih. Posebno se je odlikovala celotna napadalna vrsta; od branilcev je zelo ugajal Pleš. Miklavčič srednje dober; v krilski vrsti se je odlikoval posebno Zemljak večkrat pa tudi oba njegova partnerja. Splošno je naredilo naše moštvo utis prav dobro vigra-ne celote, medtem ko tega pri nasprotniku ni bilo mogoče opažati. Prav dobri so bili pri gostih desno krilo, ki je izvrsten tekač in dober tehnik. Nadalje goalman, ki je znatno nadkriljeval svojega vis-a-vija ter končno levi branilec, ki je bil brezdvomno najboljši mož na polju.
Sodnik Dubravčič iz Zagreba je bil razven parih naravnost krivičnih odredb prav dober. Prvi goal za goste gre kakor že omenjeno na njegov račun. — Publike zelo veliko ca 2000.
Končno še postavi moštev: Osijek: Banče-vič — Opravič, Nittlinger — Vukovič, Petelin, Bujler — Piehler, Matoševič, Sivek, Fritz, Andučič. Ljubljana: Miklavčič — Pleš, Beltram — Zupančič L., Zupančič G., Zemljak — Herman, Oman, Martinak, Dobrlet, Kreč.
S to zmago pride naša reprezentanca prvič v drugo kolo pri tekmovanjih za kraljev pokal. Seveda so šanse za naše v tem kolu precej slabe, vendar pa upamo, da bodo v sedanji formi s požrtvovalnostjo dosegli časten rezultat.
To (b ono.
MARKUŠ G AR VE Y, PREROK ČRNCEV.
Markuš Garvey je prerok ameriških črncev, moderni Mojzes, ki hoče svoje ljudstvo voditi preko morja v Afriko, v staro — novo domovino. Toda lepih biblijskih časov že davno ni več, morski valovi niso več tako uljud-ni in ne dovolijo prehoda nobenim golim nogam. In današnji prerok nima proti sebi samo naravne sile, nego se mora boriti tudi z vse močnejšimi silami: s kapitalom, politiko in drugimi modernimi velesilami.
Ideje Garweya so se zdele od začetka smešne in neverjetne, kakor pred mnogimi leti ideje zionističnega gibanja. Za čimer stremi Garvey za črnce, je isto, kar je hotel ledaj zionistični vodja Teodor Herzl. Tudi vzroki teh idej so enaki.
Garvey pravi: Črnci niso sicer več sužnji, vendar pa imajo še črno kožo. V Združenih državah živi sedaj devet milijonov črncev, od katerih so si znali mnogi priboriti vodilne pozicije... in vendar imajo vedno pred seboj sklenjeno falango belokožcev, ki jih prezirajo in nuze. Samo v Newyorku prebiva pol milijona črncev, ki so skoro vsi v četrti Harlem, med 125 in 145 cesio. Zgodovina tega okraja je simbolična za položaj črncev v Združenih državah. V prvih letih državljanske enakosti; so delali hišni posestniki črncem vse mogoče težave, kajti črnec v hiši je pregnal vse belokožee iz istega nadstropja, ker ni nihče hotel stanovati z njimi.
V	prazna stanovanja so se naselile črnske družine; počasi so se naselili v vsej hiši črnci, na to v vsej cesti ih tako je nastal črni
—	Gheto.
Zamorce se je prepustilo same sebi samo njih ceneno delo je bilo dobrodošlo. Do da-nes je situacija povsem še ista.
Garvey se vprašuje: »Zakaj ne bi črnci delali sami zase, kakor delajo druga ljudstva? Nazaj v Afriko! se glasi njegovo geslo.
Socialno gibanje, ki se obrača proti kolonialnemu zatiranju prihaja Garveyu na pomoč. Leta 1923 je bil izvoljen predsednikom svetovnega kongresa črncev v Newyorku. Garvey si je z impozantnim nastopom in sijajnim govorniškim talentom v eni sami skupščini pridobil tisoče pristašev v elanu ene ure. Gibanje se je organiziralo; v vseh delih države so se osnovale organizacijske pisarne, povsod se nabirajo pristaši in — denar.
Gorje tebi, ubogi prerok, ki imaš zveze s hudičem današnjega časa, z denarjem!
Garvey ni živel tako, kakor se spodobi preroku. Ni se hranil s kobilicami in medom divjih čebel in ni nosil raševine — kupil si je avtomobil, se nazval »general«, oblekel pompozno uniformo in dolgo sabljo, ustanovil delniško družbo in služil denar. Tisk se je pričel vedno bolj zanimati za »temen pojav« generala in ko se je dognalo, da je pozabil preskrbeti si državljanske dokumente, je bil zaprt v ječo na Atalantl.
Tam sedi že več ko eno leto in snuje med umivanjem krožnikov svoje nove načrte, med tem ko zunaj njegove organizacije mrzlično delajo in pridobivajo nove pristaše nazorov in religije preroka Garveya, ki ga že obdaja muceniški sijaj.	1
Vinko Miidcrmlorfer: Boji i„ napredek me-n	diskih	rudarjev.
v??. ..em naslovom je izdal znani voditelj mežiških rudarjev učitelj g. Vinko Modern-aorfer zanimivo, strani obsegajočo brošuro, v kateri navaja zelo izčrpne podatke o mežiškem rudniku svinca in o mežiških rudarjih. Pisatelj si je vzel kot osnovno pot za študij zgodovinsko metodo, na podlagi katere pride -do interesantnih zaključkov.
Mežiški rudnik proizvaja letno okoli 100 tisoč centov svinca, delavstva pa ima zapo~
slenega sedaj okrog 1400. Po privatnih podatkih '/.naša vrednost produkcije okrog 100 milijonov dinarjev in ima podjetje skoro gotovo blizu 35 milijonov čistega letnega dobička. Temu dobičku pa seveda niti oddaleč ne odgovarjajo delavske mezde.
(Pisatelj med drugim tudi obširno očrtuje zgodovino socialističnega gibanja med rudarji ter boje Mežice za eksistenco in svoje pravice. Brošura vsebuje tudi mnogo polemike.
Kljub razni mnepotrebnim agitoričnim dodatkom, bo služila brošura vsem, ki se hočejo objektivno informirati o položaju v Mežiški dolini, o temu od naše javnosti mnogokrat pozabljenem kotu. •
Velika komunistična afera na Oehoslovaškcm
Iz.ven Rusije je komunizem najmočnejši na Čehoslovaškem. V čehoslovaških komunistični stranki je igral veliko vlogo urednik Do-ležal, ki je bil kot zaupnik moskovske internacionale in političnega biroja uveden v vse tajnosti komunističnih medsebojnih stikov. Nekaj časa je bil Doležal urednik glavnega komunističnega češkega glasila »Rude Pravo«, nato pa glasila v Brnu »Rovnosti«.
Od moskovske internacionale je dobil tudi naiog, da mora češko komunistično stranko bcljševizirati, to je pometati vse nezanesljive elemente ven. Še ko je bil urednik »Rude Prava«, je bil tudi obenem zaupnik češkega fašizma. Komunisti so že dolgo opažali, kako vedo češki fašisti vse podrobnosti iz njihovega gibanja, razlagati pa si tega niso znali.
Te dni pa je Doležal javno prestopil v fa-ši3‘ično stranko, kjer je prevzel mesto glavnega tajnika.
Škandal, ki je s tem nastal je vznemiril vse proletarske stranke, posebno pa hočejo to priliko izrabili socialisti.
Komunistično časopisje hoče zadevo baga-telizirati, ne more pa popolnoma zakriti tega j udarca in blamaže, posebno, ker ne ve kako i nastopiti proti Doležalu, ki zna svojo popolno informiranost o komunizmu izrabiti , nje v škodo Veliki inkvizitor čeških komunistov, kakor so Doležala imenovali, radi njegovega »čiščenja«, bo svoje inkvizitorstvo ! sedaj kot tajnik fašistov najbrže poostril.
Modno pismo.
Lahko rečemo, da je poletje že minulo, predno se je pravzaprav začelo. Vsaj za modo. iNevporabljene ali pa vsaj prav malokrat rabljene vise obleke iz tankih, kot pajčolan tenkih krepov, ki so razveseljevale ob pričetku sezone s svojo pestrostjo naše oči, v omarah. Glavno vlogo so igrale v tej sezoni -volnene obleke, ki so bile zamišljene za hla-
dne večere. Zato pa si dame, ki si še niso naročile nič novega, modernizirajo enostavno stvari izza lanskega leta, češ, za letošnje deževno vreme so že dobre. S tem večjo vnemo pa skrbe za jesensko toaleto. Če je bila dama poleti zadnja, hoče biti v jeseni prva. Čujejo se že sedal razne podrobnosti glede jesenski toalete. Obleke bodo za vratom zaprte, kajti gol tilnik in gol vrat, ves moder in rdeč od mraza ne nudi nobenega estetičnega užitka. Mnoge dame so o tem prepričane, toda svojemu prepričanju si upajo šele slediti, kadar jim to dovoli moda. Obleke so iz svetle kashe, temnega ripsa, fine volne, charmalaine in veloura de laine. Velourjev pa je več vrst, oni ki ima reliefne proge na drugobarvnem ozadju se imunuje ruski ve-lour, zopet drugi z nejasnimi dessini in glose ujema z ozadjem, se imenuje fasoniran \e-lour, zcspet drugi ze nejasnimi dessini in glo-
bokimi ombriranimi barvami, pa -e imenuje fantazijski velour. Velours de Smyrne in du-vertyne, poleg tega boržun, so prav posebno pripravni za elegantne plašče in kostume. V ospredju interesa pa stoje od krojačev izdelani kostumi in angleški plašči. Angleško fino karirano volneno blago, angleško noppen blago, mohairyobeline, chevronee se uporabljajo prav posebno za plašče in tailleurje po mcžki narejene. Poteza maskuliniziranja ženske obleke, začenši pri smoking-kostumu upliva tudi, kot se zdi, na jesensko modo. Če pa postavimo na mesto besede »maskuli-niziranje«, »simplifieiranje«, uvidimo, da stremi moda za tem, da bi se prilagodila modernemu ženskemu tipu. Dama na cesti, pri h' vrševamju svoje poklica hoče nositi praktično obleko, preprosto linijo, odtod tudi favoriziranje jumper-obleke, ki nas bo spremljala tudi v jesensko sezono. Gube in gubice, čip^ ke, kinč in fantazija naj ostanejo rezerviram družabni in plesni toaleti.
A
		
h	A	
\(		, jfr- j
Rudjrard Cipling:
Knjiga o džungli.
Akela ni vzdignil glave iznad šap, ampak je nadalje enakomerno klical: »Glejte dobro!« Izza skalovja je odjeknilo pridušeno rjovenje — glas Shere Khana, ki je tulil: Mladič je moj; meni ga dajte. Kaj ima svobodno ljudstvo opraviti s človeškim mladičem?«
Akela ni niti zmignil z ušesi. Dejal je sanvo: »Glejte dobro, volkovi! /Kaj ima -svobodno ljudstvo opraviti z ukazi kogarkoli, če ni iz svobodnega ljudstva? G-lejte dobro!«
Zamolklo renčanje se je slišalo v zboru in mlad volk v svojem četrtem letu je vrgel Shere Khanovo vprašanje Akeli nazaj:	Kaj ima svobodno ljudstvo
opraviti s človeškim mladičem?«
Džungelska postava določa, ako nastane spor glede tega, ali ima krdelo pravico sprejeti mladiča, da morata zanj govoriti najmanj dva člana krdela, ki pa nista njega oče in -mati.
Kdo govori za tega mladiča?« je vprašal Akela. »Izmed svobodnega ljudstva, kdo govori?« Nobenega cdgpvora ni bilo in mati Volkulja se je pripravila, ker si je bila v svesti, da bo to njen poslednji boj, če pride do tega.
Edina druga žival, ki jo pripuste k posvetovanju krdela — Baloo, zaspani rjavi medved, ki uči voleje mladiče džungelske postave, stari Baloo, ki lahko pride
in gre, kamor mu je drago, ker je samo orehe, korenine in med, se je vzdignil na zadnje šape in zamomljal:
»Človeški mladič — človeški mladič?« je vprašal. »Jaz govorim za človeškega mladiča. Nič zlega ni pri človeškem mladiču. Nimam sicer daru besedi, a govorim resnico. Naj teka s krdelom in se vzprejme z ostalimi. Jaz sam ga bom učil.«
»Še enega potrebujemo,« je dejal Akela. »Baloo je govoril in on je učitelj naših mladičev. Kdo govori razen Balooja?«
Črna senca je padla v krog. Bil je Baghera, črni panter, črn čez in čez kot črnilo, a s pan-terskimi znaki, ki so se v gotovih osebah jasno videli kot zmočena svila. Vsakdo je poznal Bagheero in nikomur ni bilo do tega, da bi križal njegovo pot, kajti bil je pretkan kot fabaqui, srčen kot divji bivol in neustrašen kot ranjen slon. Imel pa je glas, mehak kot divji med, kapljajoč z drevesa, in kožo, mehkejšo od puha.
»O, Akela, in vi, svobodno ljudstvo,« je zagodel, nimam pravice v vašem zboru, ali džungelski zakon pravi: ako je kak dvom glede novega mladiča, ki se ne tiče njegove smrti se življenje tistega mladiča lahko kupi za kako ceno. In postava ne pravi, kdo lahko plača tisto ceno in kdo ne. Imam li prav?«
»Dobro! Dobro!« so odgovorili -mladi volkovi, ki so vedno -glad-nl. »Poslušajte Bagheero. Mladiča se lahko kupi za kako ceno. Tako pravi postava.
Ker pa se zavedam, da nimam pravice tukaj govoriti, vas prosim dovoljenja.«
»Gomori torej,« je zavpilo dvajset glasov.
»Ubiti golega mladiča je sramota. Poleg tega vam bo bolj v zabavo, kadar dorasle. Baloo je govoril njemu na korist. No, njegovim besedam hočem pridoda-ti bika, ^ in to debelega, pred kratkim ubitega, ne pol milje od-1 tod, ako sprejmete človeškega mladiča po postavi. Je Ji težavno?«
Nastol je krik in vik kakih dvajset glasov, ki so vpili: »Kaj pa je na tem, če ga sprejmemo? Umrl no v zimskem deževju. Na solncu bo zgorel. Kaj nam more -gol mladič storiti žalega? Naj leta s krdelom. Kje je |
bik. Bagheera? Sprejmimo ga! Tedajci se je zaslišalo / zamolklo lajanje Akele, ki je aklical: »Glejte dobrag — dobro glejte, o volkovi!«
Motvgli se je še vedno -igral s kamenčki in n v opazil, ko so volkovi prihajali drug za drugim k njemu in ga ogledovali. Naposled so vsi odšli pa griču nizdo po mrtvega bika, in samo Akela, Bagheera, Baloo io Movvglijevi volkovi so ostali. Shere Klian je še vedno rjovel v noč, kajti bil je silno razjarjen, ker mu niso bili izročili Mowglija.
»Ei le rjovi,« je dejal Bahgeera sam pri sebi, »zakaj prišel bo čas, ko te bo ta gola stvar pripravila, da boš vse drugače rjovel, ali pa ne vem ničesar „
človeku.«	(Dalje prib.) jjj%
S
Najboljša, naicenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Griiznes Adler, Phonix
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. - Večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . DUB1ED*
Josip Peteline, Ljubljana
Naznanjam,
da sem otvoril na Sv. Petra cesti štev. 27, poleg hotela Tratnik lastni zobni atelje. Konces.*«botehnik Josip Kovač.
Interesentom
objavljamo, da smo prejeli iz ANGLIJE j
(i R A M 0 FONE
znamke »Glas svojega gospoda«, najnovejše j moderne konstrukcije, kateri daleč nadkri- • ljujejo vse dosedanje aparate. Te modele ; imamo razstavljene v naši trgovini. Prejeli j smo tudi nad vse lične »Kovček-aparate«, opremljene z najnovejšo konstrukcijo.
Vsak, kdor se zanima za to popolnitev v gra-moloniji, naj si pri nas ogleda in posluša te umotvore.
Dobili smo tudi veliko število plošč z naj-no-vejšimi posnetki.
Samo prvovrstno blago!
A. It A SB E It G ER, LJUBLJANA g Tavčarjeva (Sodna ulica št. 5.
Cenik brezplačno.
Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih
kozarcih in aiparatih.
Tvomiška zaloga: Fructus — Ljubljana. Krekov trg 10.
Tudi na obroke!
PEUGEOT
svetovnoznani kvalitetni aufomobili, _____	motocikli,	bicikli
'po BREZKONKURENČNO NIZKI CENI :
Generalno zastopstvo in zaloga:
0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.
MALI oglasi
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano
50 para. Din 1 -.
Krasne dekoraeijske
patent* divane
v plišn
vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska G. Vabim na ogled!
Gospodična
v starosti 20 let želi zna-. no v :wll0g, , nja z mladim simpatič- karne d. d.
nim gospodom v svrho skupnih nedeljskih izletov. Ponudbe na upravo pod »Narava«.
Stekleno
strešno opeko imajo stal no v zalogi Združene ope-’	•	v	Ljubljani
- Ekonom ln lesni manipulant
28 let star, neoženjeo, govoreč več jezikov, išče primernega mesta-Zamore položiti 50.000 Din kavcije. " Vprašanje na upraVO tega lista pod »Stalh® služba«.
DRVA - ČEBIN
UlolfoM 1/11. • Tsltf. 5«.
Pouk
iz predmetov gimnazije in I realne gimnazije za po j, navljalni izpit Pre . meni. Naslov v tiskam) »Merkur« I. nadstropje-
Sr
Naročajte ,Narod. OnOTJjjJjj
Volna ln bombaž
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg St. 34/11., levo vrata št. I.
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in p° najnižjih cenah pri Kar*1 Prelogu, Ljubljana G°9P£ ska id. 3. - Stari trg 12-
Uprava ..Narodnega onevnika
prodal®
makulaturni papir
Din 4*50.
kg
M*M| i. odgovorni urednik /02E PETHIC - & <U»™> >»"*”* ’ 0»M“< ***")