PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 259 (5634) PARLAMENT JE ZAKLJUČIL JESENSKO ZASEDANJE Poslanci odobrili volilni zakon za Furlanijo-Julijsko krajino Dokončno so odobrili zakon o dveletnem blokiranju najemnin in zakon o zidanju ekonomičnih ljudskih stanovanj - Senat je odobril proračun zunanjega ministrstva RIM, 31. — Poslanska zbornica Je odobrila volilni zakon za avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Da bi mogel, stopiti v veljavo, ga mora odobriti še senat, kar se bo zgodilo Sele po sestavi nove vlade. Za zakon je glasovalo 341 poslancev, 38 pa jih je glasovalo proti. Za izvolitev deželnega sveta je predviden proporcionalni sistem, dežela pa je razdeljena na pet volilnih okrožij: Trst, Gorica, Videm, Pordenone in Tolmezzo. Deželni svet bo ipnel 60 svetovalcev; po en svetovalec odpade na 20.000 prebivalcev (za izvolitev enega svetovalca pa b0 potrebno nekaj ttianj kot 15.000 glasov). Tržaško volilno okrožje izvoli 15 deželnih svetovalcev. V senstu so danes dokončno odobrili zakonski osnutek o dveletnem blokiranju najemnin. Zakon bo stopil v veljavo z objavo v uradnem listu republike. S tem zakonom bodo uveljavljene najemnine, ki so jih hišni lastnisi zahtevali za neblokirane najemnine L januarja 1966; te najemnine je moč povišati za 15 odstotkov, če Jo bila najemninska pogodba sklenjena pred tem datumom; za 14 odst., če je bila sklenjena v letu 1990; za 12 odst., če je bila sklenjena v letu 1961, in za 6 odst., ce je bila sklenjena lani. Hkrati je senat odobril zakonski osnutek o zidanju ekonomičnih ljudskih stanovanj. V treh letih “odo izdali v ta natnen 9 milijard l’ir in zgradili od 40 do 50 tisoč stanovanj. Zakon bo stopil v veljavo z objavo v uradnem listu. Senat je odobril tudi zakonski ukrep, s katerim so odložili ho aprila 1964 plačevanje davkov na področju Vaionta. Senat je nato odobril proračun tninistrstva za zunanje zadeve, po zaključku splošne razprave, med katero je socialistični senator Vit-torelli pojasnil stališče PSI glede z9nanje politike, in po govoru ministra Piccioni.ia, ki je orisal stališče vlade glede najvažnejših med. narodnih vprašanj. Na začetku svojega govora je vittorelli poudaril, da morajo socialisti pojasniti «obseg in mejo syojih obveznosti spričo perspektive, da bodo sodelovali v organski večini ali v vladi», zlasti še, ker bodo sodelovali s Dolitičnimi ""iiiiiiiiiiiiimiiii.ini imiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiit Po objavi ustavnega zakona za Avtonomno deželo Furlanijo-Julij-sko krajino je včeraj poslanska zbornica izglasovala še zakon z določbami o volitvah in sklicanju prvega deželnega sveta, in sicer z ogromno večino 341 poslancev, bled katerimi so tudi liberalci, ki so sicer znani kot odločni «anti-regionalisti», proti pa je glasovalo samo 38 skrajnih desničarjev. Sedaj mora zakon odobriti še senat, in potem bo nastalo vprašanje dneva prvih deželnih volitev. Zelo verjetno je, da ne bodo razpisane letos, temveč šele prihodnjo pomlad. Včeraj je ves miroljubni svet Iskreno pozdravil sporazum, ki so 8a v Bamaku dosegli Ben Bela, kralj Hasan, cesar Haile Selasi in hialijskl predsednik Modibo Reità, tako da bodo jutri zjutraj borke na alžirsko-maroškl meji ponehale. Tako Ben Bela kot Hasan sta v svojih domovinah po povratku iz Bamaka uspeh pogajanj *e prav posebej poudarila. Ben ®ela je izjavil, da je ta najlepša zmaga po podpisu listine v Adis Abebi. Njegovemu mnenju se je Pridružil v svoji izjavi, ki jo je hal v Ženevi, tudi etiopski cesar Haile Selasi, ki ima pri posredovanju največ zaslug in ki bo jutri odpotoval na obisk v Beograd k predsedniku Titu, ki se danes Po šesttedenskem obisku v Ameriki vrača v Beograd. Iz izjave, ki jo je dal včeraj Predstavnik jugoslovanske vlade novinarjem, sledi, da bosta Tito tn Haile Selasi obravnavala vprašanje sklicanja druge konference nevezanih držav, predvsem pa jnožnost njene razširitve z udeležbo držav Latinske Amerike, Švedske, Avstrije in Finske. Iz tega Sledi, v čem bi bila med drugim nrisija predsednika Tita v Latinski Ameriki, ki bo obrodila svoj Sad v prihodnjem letu, ko bo tako razširjena konferenca v še Večji meri vplivala na mednarodni razvoj kot predlanska beograjska konferenca nevezanih držav. Iz glavnega mesta Laosa poročajo o okrutnem atentatu: ne- znanci so včeraj vrgli močno bombo na skupino ljudi med budistično manifestacijo: osem ljudi je bilo ubitih, okoli 100 pa ranjenih. V Filadelfiji je neki rasistični slaščlčarnar ustrelil 13-letnega črnskega dečka, ki je vstopil v njegovo trgovino. V Sao Paulu je prišlo včeraj do hudih spopadov med policijo in Prebivalstvom, pri čemer je bilo Pet policajev ranjenih. V svetu vlada precejšnje zanikanje za parlamentarne volitve, ki bodo pojutrišnjem v Grčiji in ki se jih bo udeležilo pet milijonov volivcev. Zadnje volitve so bile predlanskim, ko je bivši predsednik vlade Karamanlis dobil 51 odstotkov glasov, voditelj zveze centra pa je z ostalimi opozicijskimi strankami označil volitve sa sleparske in nezakonite. strankami, ki so usmerjale italijansko zunanjo politiko v 16 povojnih letih. Vittorelli je v glavnem obrazložil stališče PSI glede zunanje politike, kakor je razvidno iz posebne točke v zaključni resoluciji 35. kongresa socialistične stranke, ki se je zaključil v torek. Minister Piccioni je v glavnem ponovil to, kar je že dejal v poslanski zbornici. Poudaril je, da ima Italija dobre odnose z vsemi državami; delna izjema pa je le Avstrija, vendar pa so' možnosti za rešitev spornih vprašanj med obema deželama, tudi kar zadeva južnotirolsko vprašanje. Na koncu je Piccioni izjavil, da vlada sprejema resolucijo socialističnih senatorjev, članov evropskega parlamenta, ki predlaga naj se ta parlament izvoli s splošnimi in neposrednimi volitvami. Kennedy zanikal umik čet iz Nemčije WASHINGTON, 31. — Predsednik Kennedy je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da ZDA ne mislijo umakniti svojih vojakov iz Zahodne Nemčije. Dodal je, da vse dotlej, «dokler bo potrebno», bodo ZDA imele v Evropi šest divizij in šest enot pripravljenih za boj, k| so sedaj tam. Zatem je izjavil, da bodo ZDA še letos umaknile tisoč vojakov iz Južnega Vietnama. Dalje je predsednik izjavil, da se pogajanja med ZDA in SZ za prodajo ameriškega žita nadaljujejo in so dosegla kritično fa::0 : čez nekaj dni se bo vedelo, ali bodo uspešna. Zatem je predsednik izrazil upanje, da se bosta ZAH in Saudo-va Arabija sporazumeli za pomir-jenje v Jemenu. Sporočil je dalje, da pogajanja med ZDA in Dominikansko republiko za vzpostavitev diplomatskih odnosov, ni-so še imela uspeha. Kennedy je govoril tudi o naslednjih zadevah: V zadnjih mesecih se je število sovjetskih čet na Kubi še dalje zmanjšalo, toda ni moč vedeti za točno število. Kennedy ne misli komentirati zadnjih izjav Castra, da so na Kubi aretirali tri agente ameriške vojaške informativne službe. So možnosti sklenitve letalskega sporazuma med ZDA in SZ, toda proučiti je treba še razne tehnične probleme. Sedanji podpredsednik Lyndon Johnson bo pri prihodnjih volitvah ponovno kandidiral za podpredsednika, Kennedy pa za predsednika. ZDA želijo, naj vsak sporazum prekinitvi podzemeljskih jedrskih poskusov določa tudi inšpekcije. Kennedy ni optimist glede možnosti, da se o tem sporazumejo s Sovjetsko zvezo. Kennedy ne verjame, da se je Sovjetska zveza odpovedala poši-ljatvi astronavtov na Luno, kljub nedavnim izjavam Hruščova. Ker ni Sovjetska zveza odgovorila na predlog glede skupnih priprav v ta namen, bodo ZDA še dalje izvajale svoj vesoljski program. Glede ameriškega vojaštva v Zahodni Nemčiji, je Kennedy izjavil: «Ne mislimo umakniti enot ali osebja, katerih povratek bi u-tegnil zmanjšati vojaško učinkovitost naših sil v Nemčiji. Nameravamo obdržati svoje udarne sile v Nemčiji, kakor do sedaj, in sicer šest divizij in šest udarnih enot, ki smo jih poslali v Evropo med berlinsko krizo. Spremembe so mogoče glede tehničnega osebja, toda omejene bi bile in izvedle bi se postopoma. Ameriške sile ostanejo v Nemčiji predvsem, da poudarijo ameriško obveznost, da branijo nemško zvezno republiko in da poudarijo a-meriško zaskrbljenost zaradi delitve Evrope. Razen tega kunuie Nemčija vojaški material v ZDA, kar komoenzira ameriške izgube zlata. ZDA sedaj izboljšujejo gibčnost svojih sil, kakor je pokazala nedavna vežba «Big lift», Ta sposobnost Se bo še dalje povečala z izdelovanjem najmodernejših prevoznih sredstev». Rasist ustrelil črnskega dečka FILADELFIJA, 31. — Lastnik. gij_ neke slaščičarne v Filadelfiji je I Powell predseduje. bil danes obtožen, da je ustrelil 13-letnega črnskega dečka, ki je vstopil v njegovo trgovino. Deček je umrl danes v bolnišnici. Trgovec se izgovarja, da se je puška sprožila slučajno, ker da je bil prepričan, da je petelin blokiran. Trgovec pravi, da je pred dvema tednoma opozoril dečka, naj se ne vrne v njegovo trgovino. Lastnik slaščičarne je belec. Newyorski demokratični predstavnik Adam Powell, ki je edini ameriški črnec v predstavniški zbornici, je organiziral za jutri sestanek 37 voditeljev ameriških črnskih organizacij, da pospeši «črnsko revolucijo» v ZDA, Powell je izjavil, da je 90 odstotkov črncev v ZDA izven dejavnosti in vpliva glavnih črnskih organizacij. Na sestanku so proučili način, da zberejo te milijone črncev in jih vključijo v borbo za plemensko enakopravnost, Sestanek bo v dvorani komi-prosveto in delo, ki ji TRST, petek 1. novembra 1963 P0 ŠESTTEDENSKEM OBISKU V AMERIKI Tito se danes vrne v domovino Jutri pride v Beograd Haile Selasi S Titom bosta razpravljala o sklicanju II. konference nevezanih držav, ki bo prihodnje leto - Blagojeviceva pozitivna ocena sporazuma v Bamaku in resolucije OZN za svetovno konferenco o trgovini in razvoju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Predsednik Jugoslavije maršal Tito se bo jutri popoldne, po skoraj šest tedenski odsotnosti, po uspešnem obisku v Braziliji, Čilu, Boliviji, Mehiki in ZDA, vrnil v domovino. Meščani Beograda ga bodo pozdravili na velikem zborovanju na Trgu Marxa in Engelsa. Pričakuje se, da bo maršal Tito na zborovanju govoril o rezultatih svojega potovanja. Sinoči Je bil Tito po večerji na ladji «Rotterdam» na zelo uspešni glasfceno-plesni prireditvi članov posadke. Danes se je kot običajno sprehajal po sončni palubi, potem pa si je s svojo soprogo ogledal moderno strojnico ladje in naprave za predelavo morske vode v pitno vodo. Ladja «Rotterdam» bo jutri ob 6. uri zjutraj pristala v pristanišču Southampton, od koder bo predsednik republike odšel na letališče Horn in od tod oo kratkem zadržanju odpotoval v domovino. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan OBLETNICA ALŽIRSKE VSTAJE PROTI FRANCOZOM Veličasten sprejem Ben Beli ob njegovem povratku v Aižir Alžirski predsednik je poudaril, da pomeni sporazum v Bamaku veliko zmago za Afriko - Budiaf bo danes izpuščen na svobodo ALŽIR, 31. — Predsednik Ben Bela se je vrnil danes popoldne v Aižir iz Bamaka. Pozdravila ga Je ogromna množica, ki se je zbrala na letališču in ob poti, po kateri je vozil predsednikov avtomobil. Aižir je danes ves v zastavah. Proslavljajo deveto obletnico začetka osvobodilne vojne proti Francozom. Pred odhodom iz Bamaka je Ben Bela izjavil; «Srečen izid konference v Bamaku je zmaga za Afriko, mislim, najlepša zmaga po Adis Abebi. Zelo sem zadovoljen, da je do te zmage prišlo v Bamaku.» Ben Bela se je nato zahvalil predsedniku Mobidu Keiti in kralju Selasiju ter je dodal; «Odhajamo brez sovraštva. Alžirija je bila sedem let zelo trpinčena, noče videti nove krvi in hoče bolj kot kdaj koli odločno in prepričljivo delovati za afriško enotnost. Spodbudno je, vrniti se v Aižir v takih pogojih za praznovanje prvega novembra.» Kralj Hasan, ki se je vrnil v Rabat, je bil deležen tudi veličastnega sprejema. Maroški tisk pa trdi, da pomeni sporazum v malijski prestolnici zmago za kralja Hasana in Maroko. Kralj Hasan je govoril nocoj po radiu. Etiopski cesar Haile Selasi pa je davi prispel iz Bamaka v Ženevo. Poudaril je, da je sporazum v Bamaku zelo važen, zlasti po podpisu listine v Adis Abebi. Izjavil je dalje, da se bodo afriški zunanji ministri v kratkem sestali. Medtem pa poročajo tako v Al-žiru kakor v Habatu, da se nadaljujejo boji na raznih sektorjih. V Alžiru so sporočili, da so se morale maroške čete umakniti pred napadi alžirskih čet. V Rabatu Pa trdijo, da so maroške čete odbile alžirski napad. Kakor je znano, stopi sporazum o ustavitvi ognja v veljavo danes opolnoči. Maroški zunanji minister je danes sporočil, da je Maroko prekinil diplomatske odnose s Kubo zaradi «sovražnih dejanj» kubanske vlade proti Maroku v sedanjem sporu z Alžirijo. Dalje je sporočil, da sta bila odpoklicana maroška poslanika iz Damaska in Kaira. Tristo egiptovskih učiteljev, ki poučujejo v Maroku, pa se bo moralo takoi vrniti v domovino. Jutri, na državni praznik, bo v Alžiru izpuščen iz zapora Mohamed Budiaf, ki je bil aretiran 21. junija. Z njim so bili aretirani tudi poročnik Aluaš, Musa Kebaili in Ben Junes. En mesec pozneje je bil aretiran tudi polkovnik El Arab, ki pa je bil pred dnevi izpuščen, ker je zaprosil, naj ga pošljejo na alžirsko-maroško mejo. Pozitivni vtisi študijske delegacije CK KPI z obiska v Jugoslaviji BEOGRAD, 31. — Studijska delegacija CK KPI, ki jo je vodil član CK Eugenio Peggio, je končala danes osemdnevni obisk v Jugoslaviji, med katerim se je zanimala za sistem načrtovanja v jugoslovanskem gospodarstvu, za politiko Jugoslavije v njenih mednarodnih gospodarskih odnosih in za sistem samoupravljanja. V, razgovoru z novinarji je vodja delegacije Peggio izjavil, da se delegacija vrača v Italijo s «popolnoma pozitivnimi vtisi in mnenji» in da je ugotovila, da je za jugoslovanski sistem značilna skladnost med decentralizacijo in elementi centralnega usmerjanja, ki uspešno mobilizirajo vse žive sile države tem uspešneje, ker je osno. va tega sistema samoupravljanje. Italijanska delegacija je dobila zelo pozitiven vtis o jugoslovanskih pogledih na vprašanja mednarodnih gospodarskih odnosov in pota razvoja manj razvitih držav. «V obravnavanju teh vprašanj zavzema Jugoslavija, je poudaril Peggio, izredno važen položaj. To je delovanje, ki ga mi pozdravljamo.» Z jugoslovanske strani so obisk italijanske delegacije ocenili kot zelo koristnega. Izraženo je bilo prepričanje, da se bo sodelovanje na tem področju med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Italije še nadalje razvijalo,. Jutri poroka Nikolajeva in Tereškove MOSKVA, 31. - V poučenih da se bosta astronavta Adrijan Nikolajev in Valentina Tereškova poročila. Madžarska agencija MTI javlja iz Moskve, da se bosta poročila v soboto. Valentina Tereškova, ki je sedaj na obisku na Poljskem, ima 26 let in ima čin letalskega kapetana. Najprej je delala v neki tovarni pnevmatik, zatem v tekstilni industriji. Pred dvema letoma in pol je zaprosila, naj bi jo vključili med sovjetske kozmonavte in njena zahteva je bila sprejeta. 16. junija letos je odletela v vesolje in njena kabina je krožila okoli Zemlje v bližini kabine Bikovskega. Tereškova je napravila 49 rogov okoli Zemlje; vsega skupaj je letala 22 ur in 57 minut. Major Adrijan Nikolajev je postal tretji sovjetski kozmonavt 11. avgusta lani. Tedaj je napravil 64 krogov okoli Zemlje. Skupno je letel pet dni. Njegov tovariš Titov je o njem izjavil, da je «jekleno odporen ter da je poosebljena hladnokrvnost, ki je potrebna za poveljnika vesoljskega vozila». Blagojevic je ocenil na canaš-nji tiskovni konferenci sporazum v Bamaku o prenehanju sovražnosti in mirne ureditve o rešitvi alžirsko-maroškega spora kot nov uspeh politike afriške enotnosti. «Privrženost politiki miru in pogajanjem a-friških političnih voditeljev, ki so se aktivno zavzemali za miroljubno rešitev spora, ter državniška in politična zrelost voditeljev omenjenih držav, je iz-javil Blagojevič, sta dobili vse priznanje za napore.» Blagojevič je na začetku konference obvestil novinarje, da bo pojutrišnjem 2. novembra prispel v Jugoslavijo etiopski cesar Haile Selasi. «Voditelj prijateljskega etiopskega naroda in ugledni afriški državnik bo pozdravljen kot drag gost,» je poudaril Blagojevič in dodal, da «bo srečanje med predsednikom Titom in Haile Selasi jem služilo za izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in prispevalo h krepitvi sodelovanja med obema državama.» Po informacijah iz dobro obveščenih krogov bo ena glav-nih tem razgovora med voditeljema Etiopije in Jugoslavije sklicanje druge konference nevezanih držav, katere bi se, poleg zastopnikov držav, ki so se udeležile beograjske konfe-renete, udeležili tudi zastopniki drugih držav, ki ne pripadajo blokoma. Računa se na udeležbo švedske^ Finske, Avstrije in držav Latinske Amerike. Na vprašanje našega dopisnika, kaj lahko reče v zvezi z vestmi, da se pripravlja sklicanje konference nevezatjiji držav v sredini prihodnjega leta, ki bi se je udeležile tudi Švedska, Finska, Avstrija in nekatere druge države, .je Blagojevič dejal, da je posvetovanje in izmenjava misli za sklicanje konference nevezanih držav stalna. V okviru teh posvetovanj so izmenjali tudi poglede o možnosti potrebe sklicanja širše konference nevezanih držav. Kitajska agencija «Sin Hua» je ta dni objavila komentar o obisku predsednika Tita v ZDA, v katerem je napadla zlasti zavzemanje predsednika Tita za koeksistenco, utrditev miru in preprečevanje vojne. To je prav tisti del govora, ki je naletel na splošno odobravanje v generalni skupščini OZN in v svetovni Javnosti. V zvezi s tem komentarjem je zastopnik državnega tajništva dejal, da se glede na stališče voditeljev Kitajske do osnovnih vprašanj sodobnega sveta drugačen komentar sploh ni mogel pričakovati. «Ta komentar je samo še en primer, je poudaril Blagojevič, ki kaže, kakšno stališče zavzemajo kitajski voditelji do pozitivnih stremljenj v mednarodnih odnosih, ki so bila splošno pozdravljena.» Sprejem resolucije o svetovni konferenci o trgovini in razvoju, za katero je glasovalo v OZN 75 držav, je po besedah Blagojeviča, važen prispevek k pripravi za svetovno konferenco in dokaz velike zainteresiranosti držav za rešitev aktufUnih vprašanj mednarodnega HI Novi angleški zunanji minister Richard Butler na poti v parlament V nedeljo volitve v Grčiji ATENE, 31. — V nedeljo bodo v Grčiji volitve za nov parlament. Na volitve bo šlo pet milijonov' volivcev. Volitve bodo dve leti pred rednim potekom parlamentarne dobe. To pa zaradi spora, ki je junija nastal med kraljem Pavlom in bivšim predsednikom vlade Karamanlisom v zvezi s potovanjem kralja in kraljice v London. Toda spor je pravzaprav mnogo globlji. Gre za o-stre medstrankarske borbe. Leta 1961 je Karamanlis dobil 51 odst, glasov, toda opozicija je vedno poudarjala, da so bile volitve sleparske. Voditelj zveze centra Pa-padreu je takoj po volitvah začel kampanjo, da dokaže nezakonitost volitev. Sodnija je sicer u-gotovila dvanajst primerov potvorb pri volitvah, pritiskov na volivce, in Karamanlisova radikalna stranka je tedaj priznala, da ni izključeno, da je bil majhen odstotek glasov morda potvorjen, kar pa ne more škodovati doseženi večini, Maja pa je bil v Solunu ubit levičarski poslanec Lambrakis. O-pozicija je obtožila ylado Kara-manlisa, policijo in razne tajne organizacije, in Karamanlis je' moral tedaj popustiti. Kot izgovor je našel spor s kraljem In je odstopil ter zahteval nove volitve. in gospodarskega sodelovanja. Na vprašanje, kaj pričakuje jugoslovanska vlada od napovedanega procesa proti ustaškim zločincem, ki so lani 29. novembra na praznik Jugoslavije napadli jugoslovansko zastopstvo v Badgodes-bergu, je Blagojevič odgovoril, da jugoslovanska javnost pričakuje, da bodo zločinci prejeli kazen, ki jo zaslužijo kot morilci in požigalci. «Želel bi vas spomniti, je poudaril Blagojevič, da napadalci niso samo ubili Momčila Popoviča, temveč da so z istim namenom streljali na nameščenca Dolgana in na njegovega desetletnega sina, da so zažgali stavbo jugoslovanskega zastopstva z očitnim namenom, da sežgo osebje jn lastnino.» Uradni zastopnik državnega tajništva je dodal, da jugoslovanska javnost pričakuje zlesti, da bo ustrezno kaznovan organizator tega zločina znani ustaški zločinec župnik Rafael Medič. B. BOŽIC Neredi v Sao Paulu SAO PAULO, 31 — V Sao Paulu je prišlo danes do spopadov med policijo in prebivalstvom, pri čemer je bilo pet policistov ranjenih. Do spopadov je prišlo ko so stavkajoči delavci skušali zasesti neko jeklarno v predmestju. V mestu se je razširila govorica, da je policij» napadla delavce. Med prebivalstvom je nastalo veliko ogorčenje, in takoj so organizirali protestne demonstracije. Proti demonstran-tom so poslali več oddelkov policije. Sledili so spopadi, pri čemer je bilo pet policajev ranjenih. VIENTIAN, 31. — Neznanci so danes vrgli močno bombo na skupino ljudi med budistično manifestacijo. Osem ljudi je bilo ubitih, okoli sto pa ranjenih. Med hudo ranjenimi je tudi neki nev-tralistični polkovnik. Ostale žrtve so vsi civilisti. Atentat je bil izvršen v velikem parku Tat Luang v Vientianu. Bomba je bila odvržena na kraj, ki je določen za hazardne igre in je bil zelo obljuden. Atentatorjem je uspelo zbežati. Policija je aretirala moškega. ki je močno osumljen. Tatovi so izkoristili paniko, ki je nastala, in so okradli ves denar po igralnih mizah. iiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiniiiHiiiiiiiiiituiitmiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHa Bliža se rešitev za tri rudarje Éc {re vse po sreči, bodo danes dopoldne rešeni LENGEDE, 31. — Tudi danes se je ves dan nadaljevalo vrtanje v smeri rova, kjer so zasuti trije rudarji. Na površju so odredili vse potrebno za trenutek, ko bodo svedri prevrtali do rova. Pripravljene so posebne naprave na pritisk 210 atmoster, da preprečijo, da bi voda nenadoma vdrla v del rova, kjer so rudarji, ko bodo prevrtali do njega. Nad temi napravami je posebna kabina, v katero bodo vstopili rudarji, takoj ko bodo prišli na površje. Ravnatelj rudnika je iz. javil, da upajo, da bodo rudarje rešili jutri zjutraj, najpozneje do poldne. Popoldne so morali vrtati nekoliko počasneje, ker so se odtrgali kosi cementa, ki ga uporabljajo, da konsolidirajo do sedaj izvrtani rov. Se prej so morali začasno prekiniti vrtanje, ker so nastale okvare pri gumijski napravi, ki jo spuščajo v rov sproti s svedrom in katere namen je, preprečiti uhajanje zraku iz rova, kar bi povzročilo nevarno zmanjšanje pritiska, kar bi moglo rudarjem škodovati. Nocoj so nadaljevali vrtanje. Prevrtati je treba še 19 metrov. Nemška televizija oddaja ves potek reševalnega dela. Velika nevarnost, ko bo sveder dosegel rov, bo prehitro zmanjšanje pritiska, ki bi imelo hude posledice za tri rudarje in bi utegnilo tudi povzročiti vdor vode ln blata v rov. Cas, da se prepreči taka nesreča, je zelo kratek: 10 sekund. V desetih sekundah bi namreč zrak iz rova prispel na površje skozi cev svedra, in je zaradi tega potrebno, da se cev pravočasno hermetično zapre. Ko bodo rudarje dvignili na površje, jih bodo postavili v poseben aparat, kjer bodo ostali več ur, preden jih bodo odpeljali v bolnišnico; to pa zaradi tega, da se po- stopoma organizem privadi normal, nemu pritisku. Odredili so skrbno zdravstveno službo, da bodo trije rudarji deležni vsake potrebne zdravniške nege Na površju mrzlično dokončujejo še zadnje priprave. Jutri bo komemoracija ostalih rudarjev, ki so zgubili življenje v rudniku. Vlado bo zastopal minister za delo. Ognjenik Agung zopet grozi DŽAKARTA, 31. — Indonezijska informacijska agencija javlja, da ognjenik Agung na otoku hali se vedno deluje in je nevaren. Načelnik osebja, ki ima nalogo nad-zorovati ognjenik, je sinoči sporočil vladi, da ognjenik še vedno bruha paro. Sporočil je dalje, da jo približno 2'30.0CO ljudi od skupnih 430 000, ki so zapustili bližino ognjenika zaradi letošnjega bruhanja, preselili na druge otove. Kakor je znano, je ognjenik A-gung letos trikrat bruhal, pri čemer je na podlagi uradnih podatkov zgubilo življenje 1300 ljudi. 79 potnikov utonilo DŽAKARTA. 31 — Pred dvema tednoma se je potopila indonezijska ladja «Tjahaja Timur», pri čemer je utonilo 79 potnikov in članov posadke. Pred dnevi je ladja «Lematang» rešila pet članov posadke, ki so se bili rešili na majhnem pnevmatičnem čolnu. Ladja «Tjahaja Timur» se je potopila med plovbo proti Sumatri. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....Hlinil.minimi.nnnnnmtimnnnnnnnnmnmnnmnnnnnnmnimnmnnnn.. UPRAVNA VLADA IZPOLNILA SVOJ MANDAT V torek ostavka vlade 1411 pripravlja program Scelba zahteva takojšnje sklicanje glavnega odbora KO za oceno zaključkov kongresa PSI - Novo vodstvo PSI: Nenni, tajnik; De Martino, namestnik tajnika stranke - «Temeljne točke» programa PSDI za novo vlado RIM, 31. — Predsednik vlade Leone je sklical sejo ministrskega sveta za 5. november, takoj po praznikih. Gre za formalnost: vlada mora podati ostavko, po odobritvi državnih proračunov. Zatem se bodo začela posvetovanja predsednika republike; za 9. november pa predvidevajo, da bo Segni poveril Moru mandat za sestavo nove vlade, proti koncu novembra pa se bo nova vlada ...............‘---- levega centra predstavila par- «-«v.«*«. bližnjih pogajanjih nove vlade. Po za- lamentu. V ta namen je Moro sklical nekatere vodilne osebnosti KD, da bi slišal njihovo mnenje glede gospodarskega programa, ki ga bo KD izdelala in zagovarjala na ‘ za sestavo ključku teh posvetovanj je Do-nat Cattln dejal novinarjem, da se bo vodstvo KD sestalo 5. no. vembra; na tej seji bodo pooblastili Mora, da začne pogajajva za sestavo nove vlade levega cen. tra. Na današnjem sestanku so obravnavali predvsem vprašanja socialnega skrbstva. Poročal je Petrilli na temelju študije CNEL, ki predvideva štiriletni program, vendar pa ne gre za popoln sistem socialne varnosti, ampak le za nekatere elemente, kot na pr. bolnišnicie, porodnišnice itd. Člani glavnega odbora KD, ki pripadajo struji Scelbovega «ljudskega centrizma», zahtevajo, da Moro skliče takoj sejo glavnega odbora stranke, da bi ocenili skle. pe kongresa PSI in da bi sprejeli ustrezne sklepe, ki spadajo v pristojnost tega strankinega organa. Danes je bila skupna seja socialdemokratskih poslancev in senatorjev. Po seji je Saragat izjavil novinarjem, da se bo centralni odbor PSDI sestal 7,, 8, in 9. novembra. Parlamentarcem PSDI je Saragat obrazložil pogoje stranke za sodelovanje v «morebitni» vladi levega centra. Ti pogoji vključujejo: «utrditev politične demokracije» («omejitev vladne večine»); «nedotakljivost naših zavezništev tudi na vojaškem področju», glede gospodarske in socialne politike je Saragat poudaril veljavnost nacionalizacije javnih storitev, zlasti električne indù-strije. Voditelj PSDI je nato zatrdil, da «moderni demokratični socializem ne le, da ne odklanja zasebne pobude, ampak jo podpira v primerno načrtovanem tržnem gospodarstvu, brez prisiljeva. nja, toda z učinkovitimi stimulansi, da bi uskladili korist posameznikov s koristmi skupnosti», Sa- ragat je hkrati poudaril potrebo po strogih ukrepih na področju gradbenih zemljišč m po «pravičnejši in učinkovitejši davčni politiki, po obsežnih Investicijah m reformi zastarelih oblik zemljiških odnosov v kmetijstvu». Spremeniti je treba tudi sedanji način razdeljevanja kmetijskih proizvodov potrošnikom. Na koncu pa je Sa-ragat poudaril, da se bo PSDI boril «učinkovito z ustreznimi sredstvi proti vsakršnemu manevru, da bi oslabili kupno moč tire. to je kupno moč mezd». Na današnji seji centralnega od. bora PSI so izvolili novo vodstvo stranke, ki ga sestavljajo; Nenni, De Martino, Lombardi, Pieraccini, Mancini, Paoiicchi, Carettom, Cai-tam, Corona, Santi, Brodolini, Ven-tudini, Simone Gatto in Mosca (avtonomisti); Vecchietti Valori, Basso, Vincenzo Gatto, Luzzatto, Lami in Foa (levica) Novo vodstvo je enako prejšnjemu z raz. liko, da je na mesto De Pascali-sa (ki ni bil izvoljen v centralni odbor) vstopil Paoiicchi, na me-sto senatorja Lussuja (ki zapušča aktivno politično dejavnost), pa Luzzatto. Novo vodstvo PSI je na svoji seji potrdilo Nennija za tajnika; De Martina za namestnika tajnika stranke, Pieraccinija pa za glav-nega urednika glasila PSI «Avan-tj!». Vreme včeraj: naj višja temperatura 14,7, najnižja 9,8, ob 19. url 11,7, vlage 68 odst., zračni tlak 1014,2, veter 8 km vzhodnik, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15,8 stopinje Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1. novembra Dan mrtvih Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54. Dolžina dneva 10.11. Luna vzide ob 17.17 in zatone ob 6.07 Jutri, SOBOTA, 2 novembra Verne duše 'V Žrtvam November. Narava hoče pokazati vse svoje čare v slikovitosti barv in neitetih tonov, v miru, ki vabi človeka, da se spočije. In v tem miru narave, ki se pripravlja na zimsko spanje in skoraj izumira, se nam kopičijo spomini. Spomini na dneve in čase, ki so že za nami, spomini na svojce, sorodnike, prijatelje in znance, ki jih ni več med nami. Z vrtov so izginili kričeči nageljni; zadnje vrtnice so o-venele. Zdaj je čas belih, nežnih, otožnih krizantem. Krizanteme in spomini na pokojne. Dan vseh mrtvih, dan padlih, dan vseh žrtev človeškega nasilja nad človekom, dan žrtev naravnih katastrof, žrtev nesreč na delu, žrtev prometnih nesreč. Žrtve, žrtve... Spomini, spomini... Spomini na rane, ki jih je čas, ta dober zdravnik, že zacelil; in sveže rane, ki še krvavijo. Nesreče, katastrofe in toliko človeških izgubljenih življenj. Skopje. Mrtvi in ranjenci pod razvalinami mesta, ki ga je razdejal potres. Belo krizantemo na vsako krsto! Vajont. Ni še utihnil po svetu odmev skopske katastrofe. Zruši se gora. Voda pobere vasi in odnese v skupni grob pod blato cele družine, otroke, starše, odrasle in stare. Na vsako krsto belo krizantemo! Ne! Vrt krizantem na grobišče, ki je brez križev in nagrobnih spomenikov, ker so trupla brez krst, ker jih je razbesnela sila narave pogoltnila. Belo krizantemo na vsak prerani grob naših mladih fantov, ki jim je pretrgala nit življenja moderna boginja — motorizacija. Dekleta, spletite vence iz krizantem tej boginji v čast, da ne bo več zahtevala toliko mladih življenj! Koliko krizantem! Na pokopališčih je vse belo. Belo krizantemo na gomilo zlate mamice, na grob očeta, brata, sestre, sorodnika in prijatelja. Belo krizantemo, da se jim s skromnim cvetom oddolžiš, da počastiš njihov spomin. Sope cvetja in vence na grobove in spomenike padlim, ki so žrtvovali svoje življenje za ideale svobode, miru in bratstva! Da! Vsako leto okrasimo te grobove in spomenike, da počastimo njihov spomin in da nam je njihov vzgled v opomin. Spomin in opomin vsem! November 1943 — v taborišču smrti. Vseh mrtvih dan. Vsi smo živi mrtveci. Iz krematorija se vleče rumen dim, ki duši, sili v pljuča in drobovje. Ta dim — posmrtni o-Stanki naših sotrpinov! Okostnjaki smo, a ne še mrtvi. To ni še naš dan, saj mrtveci nimajo več nobene želje, nobe-neaa upanja. Spomin, tolažba! Prijatelj sluti, da bo čez noč umrl. Eno prošnjo ima. Eno samo željo, preden ga upepelijo. Da bi vsaj nekdo, vsaj njegova mama izvedela, kje je umrl. Le spomin! Mlad kraški fant je bil. Zdaj je kraški možakar. V krematoriju ni njegovega pepela. Na tisoče in tisoče žrtev, od Rižarne do Mauthausna, Au-schwitza, Dachaua itd. pa so upepelili. Ni grobov, ni krst. Pepel in dim je raznesel veter. Le spomin! Ohranili in počastili bomo tudi njihov spomin. A. B. Urnik uradov gon. konzulata SFRJ Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti v dneh 1. in 4 novembra t. I. V ostalih dneh, z izjemo v nedeljo, bodo uradi normalno poslovali od 8.30 do 14. ure. DANES 1. NOVEMBRA Vence na grobove padlih antifašistov tf.n ■ V počastitev spomina padlih antifašistov, bodo predstavniki krajevnih odporniških organizacij ANPI, Zveze partizanov in preganjancev Tržaškega o-zemlja, ANPPIA, FIAP in Političnih deportirancev, položili danes 1. novembra vence v Rižarni pri Sv. Soboti ob 10.30 in na polju XX. pokopališča pri Sv. Ani ob 11. uri. Navedene organizacije vabijo vse svoje člane in vse antifašiste, da se obeh svečanosti udeležijo polnoštevilno. V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Podelitev študijskih dijakom ob «dnevu nagrad štednje» Nagrade v skupnem znesku 3.200.000 lir je dala na razpolago Tržaška hranilnica Včeraj ob «dnevu štednje» so v dvorani tržaškega občinskega sveta razdelili študijske nagrade dijakom, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica v skupni vrednosti 3.200.000 lir. Studijske nagrade so dobili pridni in potrebni dijaki nižjih in višjih srednjih šol iz tržaške, dolinske, re-pentaborske, nabrežinske in zgo-niške občine. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki oblasti, Tržaške hranilnice in šole. Prisotnih je bilo tudi 30 dijakov iz raznih šol, ki so zastopali vse svoje nagrajene sovrstnike. Na svečani predaji študijskih nagrad je spregovoril podžupan prof. Cumbat, ki se je zahvalil Tržaški hranilnici za podeljene nagrade pridnim in potrebnim dijakom. Prof. Cumbat je zaključil svoj govor s pohvalo tržaških dijakov ih vzgojiteljev za tako visoke ocene, ki so jih dijaki dosegli v preteklem šolskem letu. Posebna komisija, ki je dobila na razpolago darilo Tržaške hranilnice, je omenjeno vsoto razdelila na sledeče število študijskih nagrad: 60 po 10.000 lir dijakom nižjih srednjih šol; 75 po 10.000 lir dijakom nižjih strokovnih in tehniških šol; 40 po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol. Poleg iimiitiuiiiiiiiiiimiimmmiiiiiiiitiiiiimiiimiuiitimiiMimimimtimitiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiimuiiiiimiiiiii URESNIČILA SE UTEMELJENA ŽELJA SLOVENSKIH STARŠEV? Pred otvoritvijo slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadoni Zadevno prošnjo na župana je podpisalo 21 staršev iz okoliša, ki teži na Ul. Donadoni O potrebi po ustanovitvi sloven-. dela v predoru Pondares, skega otroškega vrtca v središču služil med vojno tudi za toda spričo tedanjih razmer in razpoloženja občinske uprave do občanov slovenske narodnosti so bile vse prošnje in posredovanje zaman. Razmere in odnosi so se zadnje čase kolikor toliko zboljšali in zdaj je utemeljeno upanje, da bo slovenski otroški vrtec v središču mesta kmalu odprt, tem bolj, ker je župan to zagotovil občinskemu svetovalcu dr. Simčiču med proračunsko razpravo. Skupina slovenskih staršev, ki bivajo v središču mesta in imajo otroke za otroški vrtec, je namreč podpisala prošnjo za otvoritev tega vrtca, ki so Jo te dni poslali županu. K prošnji je tudi priložen seznam 21 otrok, ki bi obiskovali ta vrtec. Prav gotovo pa se bo to število še povečalo, ko se bodo prijavili še drugi starši, ki niso pravočasno izvedeli, da se pripravlja omenjena prošnja. Zahteva prizadetih staršev Je popolnoma utemeljena in ne more držati nobeno opravičilo,, da je ne bi občinska uprava upoštevala. Število otrok je zadostno, prostori so na razpolago, kakor tudi ne primanjkuje potrebnega učnega in pomožnega osebja. Slovenski starši iz središča mesta, ki zdaj pošiljajo svoje otroke v oddaljene otroške vrtce, imajo vsak dan dosti sitnosti in skrbi za prevoz in spremstvo svojih otrok. Za nekatere pa predstavljajo te težave oviro, da ne pošiljajo otroke v vrtec, kamor bi spadali. Medtem smo izvedeli, da se pri Sv. Ivanu pripravlja otvoritev nove sekcije italijanskega otroškega vrtca, ker imajo tam letos 20 otrok več kot lani. Govori se, da bodo to sekcijo odprli v stavbi, kjer so slovenski otroški vrtec, osnovna šola, srednja šola, učiteljišče in trgovska akademija, in sicer v prvih dneh prihodnjega leta, ko se bo trgovska akademija preselila v novo šolsko stavbo v Vrdelski ulici. Glede otvoritve sekcije italijanskega vrtca in slovenskega otroškega vrtca, ki bi imel svoj sedež pri osnovni šoli v Ul. Donadoni. bo še razpravljal občinski svet, oziroma bo dobil v odobritev zadevni sklep občinske uprave. ki je zaveti- mesta Je bilo govora že pred leti, | šče proti letalskim napadom. De- --->*- —.iv--------— ]a bodo stala 3(2 milijonov. Ta predor se začenja v omenjeni u-liei in se končuje v predoru San-drinelli. Ko bodo dela dokončana, bo področje Stare mitnice povezano pod zemljo z Ulico Teatro Romano. Oddali so tudi dela za gradnjo vodovodnih naprav na novem pomolu v petrolejski luki za tri milijone in pol. Gradnja hiš za železničarje 45 milijonov lir za javna dela Deželno skrbništvo javnih del je oddalo na dražbo popravljalna cimi iiiiiiiuiiiiiiimiiii mn n iiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii n iiiiiiiiiiii iiiiiiii lian iiiiiiii ima iiiiiiMiiiiiiiiiuaiiiitiii BANKE PET DNI ZAPRTE Včeraj 24-urna stavka vseh bančnih uradnikov Udeležba v stavki je znašala 85 odstotkov • Banke bodo odprli v torek, ker imajo uslužbenci 4 proste dni Včeraj Je bila enotna stavka bančnih uradnikov, ki so jo napovedale vse tri velike sindikalne organizacije po vsej državi in štiri neodvisni sindikati. Stavke pa se ni udeležila zveza bančnih funkcionarjev, ki so že sklenili ločeno pogodbo z združenji delodajalcev. Po sindikalnih vesteh se je udeležilo stavke od 80 do 85 odstotkov uslužbencev. Stavkali pa niso uslužbenci dveh tržaških bank, ki imajo posebno pogodbo. Večina bank je bila za. to zaprtih, le v nekaterih so o-pravljali posle funkcionarji, tako da so delale v omejenem obsegu. Po posameznih bančnih zavodih je bila stavkovna udeležba naslednja: Banco di Sicilia 10O od-stotkov, Tržaška hranilnica 95 od-stotkov. Banca d’America e dl-talia 100 odst., Banca Nazionale del Lavoro 60 odst., Credito Italiano 75 odst., Banco di Roma 85 odst., Banca Commerciale Italiana 85 odst., Banco di Napoli 82 odst. itd. Skupno je v Trstu o-krog 800 bančnih uradnikov in slug. Zaradi stavke bodo banke zaprte pet dni. Danes je namreč praznik, ob sobotah bančni uradniki nikoli ne delajo, ker imajo vedno prosto soboto in nedeljo, v ponedeljek pa je državni praznik. Zato je nastal v finančnem življe-nju precejšen zastoj. Bančni uradniki so napovedali stavko, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, čeprav je skušal podtajnik ministrstva za delo s svojim posredovanjem poravnati spor. Delodajalci namreč niso hoteli pristati niti na mezdne niti na normativne zahteve uslužbencev. Ti zahtevajo zvišanje plač ter e-no izredno plačo, ki bi znašala 125 odstotkov redne plače, to je eno plačo in četrt. Glede normativnih določb pa zahtevajo spre-membo določbe o odpustih, pri čemer imajo vodstva po mnenju sindikatov preveč svobodno roko. Prav tako zahtevajo, naj se omeji moč ki jo imajo ravnateljstva pri odločanju o napredovanju o-sebja ter pri podeljevanju nagrad za storilnost, Včeraj se je sestal upravni svet državnih železnic, ki mu je predsedoval minister za promet Corbellini. Svet je odobril načrte za gradnjo 232 stanovanj v raznih italijanskih krajih, med katerimi je tudi Trst. tega pa je bilo ustanovljenih še naslednje število študijskih 'štipendij: 10 do 25.000 lir za dijake, ki so uspešno izdelali tretji razred ene od nižjih strokovnih šol v šolskem letu 1962-63 in ki lahko dokažejo, da so se vpisali in da obiskujejo eno od višjih srednjih šol, in štiri študijske štipendije po 50.000 lir za mlade delavce med 16. in 25. letom starosti, ki so bili zaposleni najmanj dve Jeti do dneva, ko so vložili prošnjo za štipendijo in ki s,o letos poleti ali jeseni izdelali zadevne izpite na enem od tečajev višjih srednjih šol. Vse omenjene nagrade in štipendije so bile že podeljene. Ker pa med podelitvijo študijskih nagrad niso razdelili vseh 75 nagrad namenjenih dijakom nižje strokov, ne šole, so nerazdeljene nagrade dodelili dijakom ostalih šol. Zato so bile nagrade dejansko razdeljene takole: 68 nagrad po 10,000 lir dijakom nižjih srednjih šol, 57 nagrad po 10.000 lir dijakom nižjih strokovnih šol, 44 nagrad po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol. Kar se tiče študijskih štipendij bodo te dodelili prihodnjega decembra, ker zapade rok za vložitev prošenj za štipendije šele 30. t.m. Pri dodelitvi nagrad je komisija upoštevala tudi ekonomski položaj dijakov, ki pa so v zadnjem šolskem letu dosegli oceno najmanj sedem. Pri tej oceni so bili izključeni vsi tisti dijaki, ki so se prijavili za nagrado in za katere so ugotovili, da ima njihova ‘družina 40.000 lir mesečnega dohodka na družinskega člana. Za vse ostale natečajnike so predvsem upoštevali vrstni red njihovega šolskega uspeha, zatem pa še njihov ekonomski položaj. Nagrade, ki jih je darovala Tržaška hranilnica. šo bile razdeljene dijakom italijanskih in slovenskih šol. V okviru «dneva štednje» to včeralj dopoldne na sedežu Tržaške hranilnice razdelili tudi denarne nagrade vzgojiteljem na šolah v tržaški pokrajini, ki so se izkazali v propagandi za štednjo. Razdelitvi nagrad so prisostvovali predstavniki šolskih in drugih oblasti. Z diplomami so bila nagrajena didaktična ravnateljstva iz Skednja, Milj, Nabrežine, «Gino Palutan» iz Trsta, s Proseka in srednje šole «Pitteri» iz Trsta. Na. grado 100.000 lir je dobila učiteljica Nora Battisti, ki poučuje v šoli v- Ul. Ruggero Manna, profesor Viezzoli, didaktični ravnatelj šole v Ul. Giotto, pa je dobil nagrado 50.000 lir. na katerem so razpravljali o pomorskih vprašanjih. Sestanka so se udeležili tudi člani odbora za proučevanje pomorskih prog družb IRI, podtajnik ministrstva Gatto, predsednik in glavni ravnatelj Finmare in predsedniki štirih plovnih družb. Na sestanku so proučili vprašanja, ki se tičejo pomorskih prog. Zato se tiče stvar tudi Trsta. i.: Urnik trgovin za praznike 1. november: Vse trgovine zaprejo ob 13. uri razen slaščičarn, ki so odprte od 8. do 20.30. Mesnice šo odprte od 6. do 13. ure. Od 8. do 13. ure so odprte ribarnice, popolno zaporo pa imajo fotografi, brivci in frizerke. 2. november: Vse trgovine lahko podaljšajo svoj urnik do 21. ure. Brivci in frizerke bodo imeli odprto brez prekinitve do 20.30. 3. november: Normalen nedeljski urnik. Mesnice bodo odprte od 6. do 13. ure, rožarice pa od 8. do 13. ure. Zaprto btìdt) imeTe’i'fbarnice in fotografi. 4. november: Zaprte bodo vse trgovine, vključno z mesnicami in ribarnicami. Izjeme so le: mlekarne (odprte od 7. do 12. ure), pekarne (odprte od 7.30 do 12. ure), roža- sedstvom ministra za trgovinsko I rice (odprte od 8. do 13. ure) in mornarico Dominedoja sestanek, 1 slaščičarne (odprte od 8. do 21.30). .............................................................................im ■miiiiiu nini iiiiiiiii iiiiimiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiimiim im V Rimu razpravljajo o pomorskih progah V Rimu je bil včeraj pod pred- Študijske nagrade za dijake tehniških zavodov Županstvo sporoča, da so bile z denarjem, ki ga je dalo na razpolago občini gradbeno podjetje Civi-din - Rosenwasser, ustanovljene študijske nagrade za pridne in potrebne dijake, ki obiskujejo tehnične zavode, državne strokovne zavode in strokovne šole in ki so v letošnjem šolskem letu dosegli učni uspeh z oceno najmanj sedem. Do teh nagrad imajo pravico dijaki, ki so italijanski državljani, se pravi tudi slovenski dijaki, in ki imajo stalno bivališče v tržaški občini. Ustanovljenih je bilo sedem študijskih nagrad po 60.000 lir za dijake tehničnih zavodov in dve študijski nagradi po 40.000 lir za dijake državnih strokovnih zavodov in strokovnih šol. Prošnje za te nagrade je treba vložiti na županstvu v sobi štev. 32 do 12. ure dne 30. novembra 1963. Prošnje bodo morale biti sestavljene na zadevnih obrazcih, ki jih prizadeti dobijo na občinskem oddelku za šolstvo v drugem nadstropju občinske palače, soba Štev. tu. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 3. novembra ob 17.30 na OPČINAH William Shakespeare. Jože Javoršek ll TAKE SMO SNOVI KOT SANJE (Koncertna uprizoritev) 4. novembra ob 20. url v PIRANU 5. nov. ob 15. in ob 20. uri v KOPRU 6. novembra ob 20. uri ► v NOVI GORICI ! William Shakespeare ; \ OTHELLO ► ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ oooooooooo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ - SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na UMETNIŠKO RAZSTAVO v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Razstavo prireja skupina tržaških slikarjev v korist žrtev v Skopju in Vaiontu. Slike, ki so jih slikarji podarili v dobrodelne namene, so naprodaj do zaključka razstave v četrtek, 14. nov. ob 21. uri. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stroga obsodba dveb šoferjev Ker sta zaKrivila smrt pešca Kazen je pogojna samo za enega, drugi pa bo moral sedeti dve leti previdno, da je dišču vozil prehit Po dvakratni odložitvi se je včeraj končala pred kazenskim sodiščem (predsednik D’Amato, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) razprava proti 24-letnemu Nicolu Scaranu iz Cerignole ter 33-letne-mu Antoniu Babichu iz Ul. Lau-rana 13. Oba sta bila obtožena, da sta sodelovala pri nenamernem umoru tedaj 56-letnega uradnika pri Acegatu Pietra Pilata. Scarana so še posebej dolžili, da je upravljal svoj težki tovornik zelo ne-v mestnem sre-prehitro ter da ni upošteval prednostne smeri. Babicha pa so obtožili, da je vozil svoj tovornik prehitro. Citatelji se gotovo še prav dobro spominjajo tistega tragičnega jutra 29. avgusta lani, ko je Sca-ranov tovornik zavozil v Ul. S. Spiridione na pločnik ter stisnil nesrečnega Pilata ob jekleni rolo trgovine igrač, katere lastnik je Sante Giacomello. Nesrečnik je bil pri priči mrtev, ker mu je težko vozilo prebilo lobanjo In zdrobilo prsni koš. Do nesreče je prišlo čisto slučajno. Bilo je nekaj pred 6. uro, ko se je po Ul. S. Spiridione pripeljal Scarano s svojim težkim tovornikom, ki je bil naložen z grozdjem. Scarano in njegov pomočnik sta prihajala iz Južne Italije. Do Padove je upravljal avto pomočnik, a naprej sam Scarano. Okoli 3 zjutraj sta se ustavila za kratek čas, da sta nekaj pojedla, nato pa sta nadaljevala pot. Pred 6. uro sta bila v našem mestu. Grozdje sta nameravala oddati na zelenjadnem trgu na debelo ter sta zato zapeljala v Ul. F. Filzi in nato v Ul. S. Spiridione. Na križišču z Ul. Mazzini pa je prišlo do nesreče. Prav v tistem trenutku je prihajal po tej ulici, in sicer od morja, šofer Babich, ki je prav tako upravljal tovornik. Kot je ta pozneje izjavil, je bila hitrost njegovega vozila okoli 40 km na uro. Scarano pa je s svoje strani vedno trdil, da je vozil s hitrostjo 20 do 25 km na uro. Ker je bilo ob tisti uri na cesti več vozil, ki so bila pravilno parkirana na desni strani omenjenih ulic, sta šoferja vozila bolj po sredi cest. Ko sta se zagledala, sta bila oddaljena morda 4 metre ter je bilo trčenje neizogibno. Babich je sicer trdil pozneje, da je skušal obrniti krmilo na desno, toda manever se je ponesrečil. Njegovo vozilo je trčilo ob sprednji desni del Scaranovega tovornika in takoj nato so se dogodki začeli odvijati s tako naglico, da jih potem noben očividec ni utegnil opisati. Gotovo pa je, da je Scaranov tovornik odbilo na levo stran ulice, medtem ko je Babi-chevega vrglo iz Ul. Mazzini v Ul. S. Spiridione. Zal je pok. Pilat šel takrat po pločniku pred zadnjim izložbenim oknom omenjene trgovine igrač. Moški ni utegnil niti pomisliti, kakšna nevarnost mu grozi, ko ga je tovornik že stisnil ob jekleni rolo. Zaradi močnega udarca je Scarano padel skozi vrata na cesto. Poškodoval se je sicer nekoliko, toda na srečo ne hudo. Njegov pomočnik je skušal rešiti Pilata, toda nekateri mimoidoči so že ugotovili, da je nesrečnik umrl. Zato so takoj poklicali policijo in rešilni avto RK. Tudi Babich je zaradi silovitega udarca zletel na cesto, na srečo brez hujših posledic. S svojim tovornikom pa je poškodoval neki avto Lancia Ap-pia, ki ie bil parkiran na levi strani Ul. S. Spiridione. Na včerajšnji razpravi se je vne. la ostra bitka med zastopnikom zasebne stranke in obrambo ter v določeni meri tudi med zagovornikoma obeh obtožencev. V tem primeru je namreč na dlani, da pokojni Pilat, ki je šel mirno po iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUD» PROMETNA NESREČ» V 1)1.10CCHI Deklica v smrtni nevarnosti ker jo je podrl avtomobilist V bolnišnico so je sprejeli s pridržano prognozo Tudi avtomobilist se je poškodoval po obrazu svoji poti, ni zakrivil nobenega prekrška ter je zato nujno, da njegovi svojci prejmejo, določeno odškodnino. Kot zasebni strank) sta nastopili na razpravi pokojnikova žena Maria Roitero in hči Liliana Pilat por. Snidersich. Upoštevati je treba tudi mladoletno hčer Dorino Pilat, —< Sodniki so spoznali oba obtoženca za kriva ter so obsodili Scarana na 2 leti zapora ter 20.000 lir denarne kazni, Babicha pa na 11 mesecev zapora in 10.000 lir, denarne kazni. Kazen je pogojna j Vittorio Veneto 14.00 «Il granduca e Prosvetno društvo v Skednju vabi na večer kratkometralnih filmov, ki bo v petek 8. novembra t.l. ob 20,15 v društvenih prostorih na via di Servola 124-1. Clan Aljoša Žerjal bo prikazoval svoje najnovejše filme. Vse udeležence izleta v Rakov Škocjan in Predjamski grad opozarjamo, da smo ta naš izlet posneli na filmski trak in bomo ta film pokazali v teku tega filmskega večera. Vabljeni vsil Razna obvestila, Prosvetno društvo Lonjer Katinara obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo v dneh 5.. 6., 7. in 8. novembra od 20. do 21. ure zbiranje prispevkov za ponesrečence v Vaiontu. Vabimo vse, da se v velikem številu pfidružijo plemeniti pobudi. Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qulnn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev, Arcobaleno ÌOO «Per sempre con te». MetrocwbF’^CHlnnie Francis, Dany Robin.Tš*Z~vm: ExcelsioF I5JX) «I mostri». Ugo To-gnazzl, Vittorio Gassman. Fenice 15 00 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, CharltOn Heston, Ava Gardner. Grattacielo 15.00 Alfred Hitchcock «Gli uccelli». Technicolor. Rod Taylor. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «Tom e Jerry all’ultima baffo». Barvne slikanice. Alabarda 14.30 «Il principe del Vi-kinghi». Technicolor. Antonio Vilar. Filodrammatico 14.30 «Giulio Cesare il conquistatore delle Gallie». Technicolor. Cameron Mitchell. Aurora 15,00 «Le folli notti del dot tor Jerryll». Cristallo 15.00 «International Hotel». Technicolor. Elizabeth Taylor, Richard Burton. Capito! 15.00 «La grande fuga». Tech, nicolor. Steve Mac Qulnn, Garibaldi 14.30 «I 4 moschettieri». Technicolor Aldo Fabrizi, Nino Taranto, Carlo Croccolo. Zadnji dan. Massimo 14.00 «Zorro contro Maciste». Technicolor. Pierre Prlce, Moira Orfel. Impero 15,00 «Il sole nella stanza». Moderno 14.00 «Vita privata». Technicolor. Brigitte Bardot, Marcello Mastroianni. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Astoria 14.00 «La furia di Ercole». Technicolor. Astra 15,00 «Una vita difficile». samo za Babicha. Temu so od vzeli vozniško dovoljenje za 2 leti, Scaranu pa za vedno. Poleg tega bosta morala obsojenca (in Luigi Rossignol, ki je lastnik Scaranovega tovornika) plačati Liliani Snidersich 1.000.000 lir za moralno škodo. O odškodnini bodo sicer razpravljali pred pristojnim civilnim sodiščem, toda obsojenca bosta morala plačati za moralno in stvarno škodo en milijon in pol lir predujma pokojnikovi vdovi, hčerki Dorini pa en milijon lir. V Ul. Locchi pri hiši št 42 se je sinoči okrog 19. ure dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 11-letna dijakinja Silvia Ta-rabocchia iz Ul. Combi 7, ki je neprevidno prečkala cesto, ne da bi so prej prepričala če je prosta. Prav tedaj je z avtom Fiat 600 TS 23110 privozil v smeri proti Ulici Schiapparelli 28-letni elektrotehnik Gabriele Gabrieli iz Ul. Molino a Vento 44. Zal je Gabrieli opazil Ta-rabocchljevo prepozno In čeprav Je skušal zaustaviti avto, se ni mogel izogniti trčenju. S prednjim delom avta Je zadel v deklico, katero je zaradi sunka vrglo na prednji pokrov, pri čemer je z glavo udarila v vetrobran in ga razbila. S zasebnim avtom so malo Silvio z vso naglico odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudih ran in udarcev po desni strani glave, krvavenja iz ušes ln nosa ter ran po levem stegnu in meči. Nekaj časa pozneje so v bolnišnico z avtom RK prepeljali tudi Gabriellija ter ga sprejeli na otorinološkl oddelek zaradi verjetnega zloma nosne kosti, poškodbe oči vsled drobvec stekla in urezov po obrazu. Ozdravel bo v 8 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Smrtna nesreča Tržačana v Tržiču Na dvorišču tovarne Solvay v Tržiču se je včeraj opoldne dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 36-letni Tržačan Teodoro Geri. Tedaj je na dvorišču obračal težko cisterno s prikolico, ki je bila natovorjena z mineralriim oljem 47-letni Adolfo Samsa Iz Trsta. Iz neznanih vzrokov se je tedaj Geri znašel med tovornikom in prikolico, W se je premikala ter ga sunila. Gerì Je padel ln bil na mestu mrtev, ker so ga povozila zadnja kolesa tovornika. mister Pimm». Technicolor. Glen Ford, Hope Lange. Abbazia 14.30 «La guerra del bottoni». Marconi 14.30 «Tl conquistatore di Corinto». Scopecolor. Jacques Sernas. Ideale 14.00 «Il prigioniero della miniera». Technicolor. Gary Cooper. Skedenj 16.00 «Il promontorio della paura». Gregory Pecij, Robert Mit-chum. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 31. oktobra 1963 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI HO: 91-letna Caterina Škabar vd. Roncalli, 74-letni Francesco Franceschini, 62-letna Emilija Švab vd. Lipolt, 69-letni Attilio Scieghi. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM-A1 Cammello, viale XX settembre ’4; Godina, Trg sv. Jakoba 1: Sponza, Ul. Montorslno (Rojan); Vernar!, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12. LEKARNE ODPRTE DANES All’Alabarda, Ul. dellTstrla 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S, Olino 36 (Sv, Ivan); Mlzzan, Trg Venezia 2; Vielmettl, Borzni trg 12. Mali oglasi DEKLETA ZA LAHKO DELO — dobra plača — bivajoča v okolici Opčin iščemo. — Pisati na Fabbrica Cartotecnica — Opiclna — Casella Postale 2001. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. sv. IrmičiAku 20 Telefon «1-702 Novo: Pearl S. Buck: MATI L 1730 J. Ciuha: OKAMENELI SMEHLJAJ L 2350 Gledališča VERDI V četrtek 7. novembra bo otvoritev operne sezone 1963-64 z gala predstavo baleta milanske Scale, Izvajali bodo balete «Izgubljeni sin» Prokofjeva, izvleček «Labodje jezero» Čajkovskega m «Ljubezen čarovnik» De Falle. V glavnih vlogah bodo nastopili: Vera Colombo, Carla Fracci, Mario Pistoni, Fiorella Cova, Elettra Morini, Amedeo Omodio, Roberto Fase ili a, Bruno Telloli in Walter Venditti, Baletni mojster Giulio Perugini. Orkester gledališča «Verdi» bo dirigiral Armando Gatto. Medtem ko se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic, se v torek prične prodaja vstopnic za otvoritveno predstavo. TEATRO STABILE Pri blagajni v GaJertji Prottl se nadaljuje do 5. novembra obnavljanje abonmajev in sprejemanje novih za dramsko sezono, ki Se bo začela 12. nov. v Avditoriju s komedijo «Prevarani» od Accademici Intronati iz Siene v moderni verziji Gigija Lunari-Ja in v režiji Filvia Tolussa. OBVESTILO IZLETNIKOM V BEOGRAD Vse izletnike v Beograd obveščamo, da odpelje vlak s tržaške postaje v soboto, dne 2. novembra ob 20.30. Izletnike prosimo, da pridejo na postajo eno uro pred odhodom vlaka. Hvala! Potovalni urad «AURORA» KINO SKEDENJ predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri Cinemascope film: IL PROMONTORIO DELLA PAURA (Rtič strahu) Igrajo: GREGORY PEČK in ROBERT MITCHUM Mitu na ItTTtffflTWk- predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 15. uri Lux film, koprodukcija Ital.-Francija, Eastmanc olor: «Il fornaretto di Venezia» (Mali beneški pek) Igrajo: MICHELE MORGAN, ENRICO MARIA SALERNO, SYLVA KOSCINA, JACQUES PERRIN, STEFANIA SAN-DRELLI in drugi KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC IL CAPOLAVORO Dl WILLIAM WYIER ; te .,4:: Obveščamo vse naše obiskovalce, da bomo film predvajali danes, 1. t. m. ob 18.30. Vstop do 19. ure; v nedeljo, 3. t.m. ob 15. uri, začetek druge predstave ob 19.30 uri ; v ponedeljek, 4. t.m. ob 18.30. Vstop do 19. ure. Vstopnina: 250.— in 150,- Cinemascope technicolor FILM TRAJA 4 URE CHARLTON HESTON, J ACK HAWKINS, HAYA HARA-REET, STEPHEN BOYD, HUGH GRIFFITH in MARTHA SCOTT K/jVO PROSEK^KONTOVEIf predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri barvni film: «Gli sparvieri dello stretto» (Skobci soteske) Igrajo: ROCK HUDSON in YVONNE DE CARLO Mimo «IKIS» PROSEK predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: LA BAIA DE/PIRATI (Zaliv piratov) Dramatično, avanturistično, veličastno Igrajo: PETER CUSHING, JOHN FRASER in MICHELE MERCIER ZA ZIMSKO SEZONO “ ALTA MODA TRST, DL. G. GALLINA 3 VAM NUDI ELEGANTNE MODELE — ZADNJE NOVOSTI ZMERNE CENE! ZAH VACA Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koli način pomagali naši dragi ALOJZIH OBAD vd. REBULA Posebna zahvala Dragici Perčič za dolgoletno požrtvovalnost Družine: REBULA, CERNJAVA in KRALJ Salež, Barkovlje, Prosek. Gabrovec, 1 .novembra 1963. GOSPODARSKI RAZVOJ SOCIALISTIČNIH^ DEŽEL Nemška demokratična republika in njene naloge v okviru SEV Usmeritev k vsestranski mednarodni delitvi dela v okviru SEV Poudarek na naglem razvoju kemične industrije, petrokemije, električne industrije, itd. - Povečana proizvodnja v temeljnih gospodarskih panogah - Drugo mesto na svetu v kemični proizvodnji dežele odpade na stroje. Po najnovejših podatkih je NDR doslej, v pretežni meri v dežele-članice SEV, izvozila 104 tovarne cementa, 13 kompletnih tovarn za proizvodnjo sladkorja, 6 tekstilnih kombinatov ter kompletne naprave za industrijo papirja in kemične proizvode, za industrijo stekla, živil itd. Samo Bolgariji je NDR dobavila devet kompletnih predilnic, tovarne cementa, sladkorja itd. Na osnovi zadnjega zasedanja SEV bodo njene obveznosti v tem pogledu zdaj še povečane. Razširitev sodelovanja na najrazličnejših področjih gospodarstva, pa ne predstavlja, kot izjavljajo gospodarstveniki, samo rezultat razvitih industrijskih po- tencialov, marveč tudi težnjo za zadovoljitvijo svojih lastnih potreb, posebno v pogledu polizdelkov in surovin, čeprav kažejo najnovejša raziskovanja določeno usmeritev k domačim virom. Z najnovejšimi sporazumi se je NDR uključila v kooperacijo s Poljsko kar zadeva proizvodnjo premoga in avtomobilov, s CSSR kar zadeva elektroniko in SZ v pogledu petrokemije. Med najpomembnejše njene udeležbe v okviru kooperacije z ostalimi članicami SEV sodi tudi izgradnja velikega celuloznega kombinata v Brajli (Romunija). Za to potrebo je dobavila že nad 60 odstotkov -vseh strojev in naprav, a na osnovi zaključenega sporazuma bo morala dobaviti še kom- NA VSAK GROB ......."""......-..........■'»....iiiuiniilil....n, .............. ŠE DALEČ SMO OD TEGA, DA BI «ZAGOSPODARILI NAD VESOLJEM» Pot do prve zvezde - z raketo, seveda bi trajala 150 tisoč let Veliko navdušenje nad uspehi astronavtike ne pride v dvom, toda nekoliko se ohladi, če upoštevamo velikanska razmerja resničnega vesolja Po ocenah vodilnih gospodarskih činiteljev Nemške demokratične republike, bi konec letošnjega in začetek prihodnjega leta morala pomeniti odločen preobrat h globlji in vsestranski mednarodni delitvi dela v okviru Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč in sodelovanje (SEV). Poleg tega prevladuje prepričanje, da so za to dani vsi pogoji in da so članice te organizacije v dobršni meri prebrodile težkoče okrog pripravljanja ustreznil konkretnih ukrepov. Poudarja se prav tako, da so potrebe in načrti nacionalnih gospodarstev že dokaj usklanjeni in da se tudi že Pristopa k izpolnjevanju ciljev, Postavljenih na konferenci sveta, ki je bila v Moskvi konec julija letos. Qd svoje strani so Nemci tudi že pristopili k izpolnjevanju svojih nalog. Dejansko so smernice za nadaljnji razvoj nacionalnega gospodarstva v okviru splošnega gibanja znotraj organizacije SEV bile postavljene že na januarskem kongresu Enotne socialistične partije Nemčije, vendar so naloge bile določene žele zdaj, in sicer na osnovi novega ekonomskega sistema glede načrtovanja ih vodenja narodnega gospodarstva. Napori so trenutno osredotočeni na nagel razvoj kemične industrije in petrokemije, na električno industrijo in elektroniko, strojegradnjo in Promet, torej panoge, katerim je bilo zaradi njihove temeljne važnosti zagotovljeno prednostno mesto. Da bi poudarili, kako zdaj pri njih stvari stoje, so Nemci objavili tudi podatke, po katerih je največji napredek bil dosežen Prav na področju omenjenih panog. Vrednost proizvodnje kemične industrije se je v Nemški demokratični republiki povečala od 6,8 v'1. 1955 na 12,7 milijarde mark v tekočem letu (cene so ostale iste). S tem se je kemična industrija Nemške demokratične republike uvrstila na drugo mesto na svetu, takoj za ZDÀ. Ta panoga, v kateri je zaposlenih okrog 300.000 delavcev, je v celotni industrijski proizvodnji N©r udeležena s 15,2 odstotka, se pravi, da v deželi vsaka petnajsta tovarna pripada kemični industriji. Dasiravno gospodarski načrt za prihodnje leto še ni gotov, pa vendar že napovedujejo nadaljnje nove investicije za razširitev in modernizacijo kapacitet v tej industriji, kjer NDR na osnovi pred kratkim sklenjenega sporazuma kooperira s SZ. V električno industrijo bo NDR prihodnje leto vložila znatno večje investicije kot v preteklosti, dasiravno je pravkar v izgradnji nekaj velikih električnih central, kot so n. pr. one v Liebenauu, Trattendorfu, Bertzdorfu, Hohen-'vertu, itd.. Zadnja bo 1. 1965, ko bo dokončana, proizvajala e-nergijo 320 megavatov, s čimer ko krila 40 odstotkov vseh potreb NDR v obdobju, ko je ta Proizvodnja najnižja. V preteklih desetih letih je za razvoj te panoge bilo investiranih pet milijard mark, zadnji čas pa so letne investicije presegale eno milijardo. S proizvodnjo 2.635 kilovatnih ur na posameznega prebivalca (letna proizvodnja 45 milijard kilovatnih ur) zavzema NDR osmo mesto v Evropi, pred Zahodno Nemčijo in Francijo. Vzhodnonemški energetski sistem je povezan s sistemi CSSR, Poljske, Madžarske in zdaj tudi U-krajine. Kar zadeva strojegradnjo, ki jo ekonomisti NDR imenujejo «srce nacionalnega gospodarstva», le-ta zalaga s stroji malone vse članice SEV, in ne samo s stroji, temveč tudi s tovarnam. Dejstvo, da je NDR v veliki meri udeležena v industrializaciji vrste članic Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč, se zelo pogosto navaja. To potrjuje tudi podatek, da okrog 60 odstotkov vzhodnonemškega izvoza v socialistične ..».iiiiiih.i>....umilili.»n».»n... KIRURGIJA VEDNO ZNOVA PRESENEČA Veliko obetajoč poskus umetnega srca iz plastike Moderna medicina, posebno še kirurgija, naglo napreduje: Pogosto je govora o kakem pravem pravcatem čudežu, s katerim nam postreže na pr. kirurgija. Pomislimo 1* na poskusne presaditve celih organov, včasih celo glave, kar je na pr. uspelo sovjetskim kirurgom, ki so nekemu psu ob njegovi glavi prisadili še glavo nekega drugega psa in ta pes z dvema glavama je živel nekaj mesecev. Sedaj prihaja glas o nekem kirurškem «čudežu» iz ZDA: V Los Angelesu je nekemu pacientu srce odpovedalo. Kirurgi bolnišnice so se na kratko posvetovali in ukazali, naj «mrtvega» pacienta prenesejo v operacijsko dvorano. In tu se je zgodil novi kirurški «čudež» Prvič so človeku v prsni koš vgradili «srčno črpalko» iz plastične snovi, da bi mogli na njegovem srcu opraviti težji operacijski poseg. Umetno srce je klinično že mrtvemu človeku pomagalo in pacient je živel še štiri dni. Ne gre za podaljšanje življenja štirih dni, kajti to bi zares ne pomenilo veliko. Gre za nekaj povsem drugega. Prvo zamenjavo srčne mišice na nekem človeku je prikazal dr. Michael Debakdy, član ameriške zveze kardiologov. Skupina strokovnjakov za kirurgijo srca pa je na dolgo razpravljala in ocenjevala vse perspektive, ki se na tem področju kažejo, seveda na osnovi uspeha, ki je bil dosežen v operacijski dvorani bolnišnice v Los Angelesu. Vest o tem uspehu je prišla v javnost šele sedaj, pred nekaj dnevi, toda operacija je bila izvršena sredi poletja, točno 9. julija. Bistvo operacije je bilo v tem, da so «obšli» levi prekat srca in to takole: dolgo plastično cev posebne oblike so pričvrstili na tisti del srca, kjer se zbira kri, ki prihaja iz pljuč in je torej polna kisika, ter z aorto. Na tak način so «izolirali» levi prekat, ki pri pacientu ni deloval. Izven pacientovega prsnega koša pa je posebna črpalka potiskala zrak skuzi drobno cevko, ki je bila povezana s «srcem iz plastike». Zračni pritisk je ritmično krčil in širil plastično srce in s tem poganjal kri v aorto, kot bi bil moral delati prekat normalnega srca. den dan za dosego ciljev, ki so vam pri srcu. Ne odkrivajte svojih misli. BIK (Jd 21.4. do 20.5.) Skušajte z najbolj ustreznimi sredstvi braniti svoje interese. Bodite objektivni in prihranili si boste marsikatero razočaranje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razčistite čimprej zapleteno situacijo, ki ni v skladu z vašimi ambicijami. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo širokosrčnostjo boste še bolj utrdili dobre poslovne zveze. V čustvenem pogledu se bo vse najbolje razvijalo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Proučite kritično svoj finančni položaj. Glade nekega razmerja ne bodite HOROSKOP preveč optimistični. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obljube, ki so vam bile dane, botjo izpolnjene. Ne skušajte vplivati na odločitve drugih. TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Prejeli boste zagotovila, ki bodo zelo koristna za vašo poslovno organizacijo. Dobro poznavanje splošnih vprašanj vam zagotavlja dokajšen ugled. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11:) Nekateri obiski in srečanja se bodo pokazali za izredno koristne v tekočih pogajanjih. Odpovejte se nekoristnim razgovorom. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sledite svojim zamislim, obenem pa ne potiskajte drugih v tvegane podvige. Nadzorujte svojo občutljivost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za vse intelektualne dejavnosti. Glede nekega čustvenega vprašanja lahko upate na najboljše. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vzdušje bo precej napeto, vendar vam je v poslovnem pogledu žago. tovljen dober uspeh. Pazite, da ne storite neke psihološke napake, zaradi katere bi se kasneje kesali. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo zelo razgiban in bogat z nepredvidenimi dogodki. Sledite svoji zamisli in se ne ozirajte na mnenje drugih. Dr. Debakdy je glede tega u-speha rekel; «Naš poizkus je do kazal, da je tovrstna tehnika možna in da ta poskus predstavlja velik korak naprej. Naše naprave so bile napravljene za poskuse na pseh, toda od tedaj smo napravili še velike korake ne le v tehniki kirurških posegov, pač pa tudi glede novih naprav». Ko so se novinarji obrnili na dr. Debakdyja, jim je ta odgovoril; «Ta vrsta kirurškega posega, ki predvideva začasno zamenjavo pomanjkljive srčne mišice, teži vsaj za sedaj za tem, da srčne mišice v njenih življenjskih funkcijah ne zamenja v celoti, pač pa da ji omogoči le malo počitku. Pacient bo «povezan» z močnejšo zunanjo črpalko, ki bo omogočala potiskanje krvi v aorto s pomočjo plastičnega u-metnega srca. Seseda pa je dalj-nji cilj teh naših poskusov ta, kako bi izdelali miniaturno napravo, ki bi jo mogli povsem vgraditi v prsni koš, da bi tu zamenjala pacientovo srce. To umetno srce bo poganjal električni tok». Ko bo izdelovanje umetnega srca izpopolnjeno, se bodo odprle nove možnosti. Takoj bo npr. možno presaditi srce, ki bi ga vzeli žrtvi kakega incidenta in ga dali nekomu, katerega srce je odpovedalo. Seveda bo treba do tedaj rešiti še vrsto problemov v zvezi s kirurgijo in biologijo, predvsem bo treba premagati prirodni zakon, ki danes preprečuje prisaditev nekega «tujega» tkiva. Dr. Robert Good z univerze v Minnesoti pa je glede slednjega rekel: «Pri malih živalih je bil ta zakon do neke meje že premagan z uporabo zdravil in nove tehnike. In uspehi, ki so bili doseženi na tem področju, dajejo upati, da bo nekega ne tako daljnega dne možno presajati tudi srčno mišico, pa tudi druge človeške organe.* se mnogi izražajo nad uspehi astronavtike, Tu pa bi ne bilo napak vsemu temu dati določen bolj realen okvir. Kdo bi si upal o-malovaževati velikanske uspehe, ki jih je znanost v zadnjih desetletjih dosegla? Gotovo nihče! In vendar smo še daleč od tega, da' ‘hi ‘mogli upravičeno reči, da je človek «zagospodaril nad vesoljem». Ne le verjetno, pač pa celo gotovo je, da ne bo nikoli dosegel tega v pravem pomenu besede, pač pa le figurativno, kar pa velja, pa čeprav v neznatni meri, že sedaj. Kako in zakaj? To nam povedo zvezdoslovci, ki nam posredujejo vse drugačne številke o obsežnosti in razdaljah vesolja. Nekaj primerov. Vesoljska ladja, ki bi potovala z brzino umetnih satelitov, t.j, z brzino 30.000 km na uro, bi potrebovala do prve najbližje zvezde stalnice nad 150.000 let. Pa še nekaj. Samo v naši Rimski cesti, torej v sami galaksiji, h kateri pripada tudi naš sončni sistem, je najmanj sto milijard zvezd, kakršno je naše Sonce, dočim je planetov, kakršna je naša Zemlja, toliko, da vsi planeti, ki krožijo okoli onih sto milijard Sonc, predstavljajo že nekakšen prah, seveda v razmerju z ogromnostjo vesolja. Ce potrebujemo 150.000 let, da bi z vesoljsko ladjo prispeli do najbližje zvezde, pomislimo koliko bi potrebovali, da bi dospeli do skrajnosti same naše galaksije, do zvezd zadnjega obronka Rimske ceste? Zvezdoslovci pravijo, da bi potrebovali za to stotine milijonov let, pa čeprav bi potovali z ogromno brzino sputnikov. Toda vse to je še tako blizu, kajti ves čas doslej govorimo šele o «naši» galaksiji, tako rekoč o «naši» družini zvezd. Onstran te naše galaksije pa so druge galaksije, ki jim pravimo tudi nebuloze ali meglice, in katerih je toliko, da se še nobenemu zvezdoslovcu ni zdelo primerno dati vsaj neko približno številko. Veliko stoletij je minilo, preden so zvezdoslovci z vedno močnejšimi in popolnejšimi opazovalnimi sredstvi mogli ugotoviti, da so razne meglice, razne svetlejše točke na nebu dejansko le ogromne galaksije, to se pravi ogromni svetovi, ki so enaki ali celo še večji od naše Rimske ceste, za katero smo rekli, da šteje najmanj sto milijard Sonc. Eden izmed takih svetov, točneje ena izmed takšnih galaksij je tudi Andromeda, ki je razmeroma blizu naši Rimski cesti, ki je celo najbližja nam. Andromeda ima pred drugimi galaksijami to prednost, da jo moremo videti s prostim očesom. Seveda jo vidimo kot nekakšno zvezdo, pa čeprav jo sestavljajo milijarde zvezd. Ker pa je tako daleč, jo vidimo kot bi bila ena sama zvezda. Andromeda je zelo podobna naši Rimski cesti in je zato pomagala zvezdoslovcem, da so proučili našo Rimsko cesti. Toda vrnimo se a Andromedi. Ta razmeroma bližnja meglica je oddaljena od nas 2 milijona 200 tisoč svetlobnih let, kar pomeni, da toliko časa potrebuje svetloba njenih- Sonc, preden pride do nas-, odnosno da mi danes vidimo Andromedo takšno, kot je bila pred 2 milijonoma in 200 tisoč leti. Ce pa bi se vrnili k našemu «čudovitemu prometnemu sredstvu», torej k našemu umetnemu satelitu, ki drvi z brzino 30.000 km na uro, bi za pot do Andromede, torej do najbližnje meglice izven naše Rimske ceste, potrebovali 80 milijard let. Ce u-poštevamo, da je Andromeda ena najbližnjih meglic ali če hočemo svetov izven našega sveta Rimske ceste in če k temu dodamo, da ocenjujejo starost naše «stare» Zemlje na 4 milijarde let, potem nam je bolj jasno, da je človek z uspehi v astronavtiki napravil sicer ogromen korak naprej, toda le v merilu majhnosti naše Zemlje, kajti sicer je ta veliki uspeh tako neznaten, posebno če bi hoteli vzeti «o-svajanje vesolja» v dobesednem pomenu besede. Potemtakem je človek zares še daleč od tega, da bi smel trditi, da je «zagospodaril nad vesoljem.» RIM, 30. — Osrednji statistični urad v Rimu je objavil nekaj podatkov o razvoju gospodarstva in življenjskih stroških v Italiji, ki jih je vredno zabeležiti. Najprej podatki o številu državljanov in o demografskem razvoju: Ob koncu avgusta je prebivalstvo Italije štelo 50.370.000 ljudi. V razdobju med januarjem in avgustom je bilo registriranih 645.000 rojstev in 357.000 smrti, kar pomeni presežek 288.000 enot. V odnosu na isto razdobje lanskega leta je bilo tako za 2,1 odst. več rojstev in 3,2 odst. več smrti, tako da znaša prirodni prirastek prebivalstva komaj 0.9 odst. Porok pa je bilo od januarja do konca avgusta letos °48.000, t. j. za 3,5 odst več kot v istem obdobju lani, Kaj pa industrijska proizvodnja? Splošni indeks industrijske proizvodnje — osnova leto 1953 — lOo — je v avgustu letos znašal 187,5, dočim je v juliju znašal 253,9, lani v avgustu pa 180,3. To se pravi, da se je v primerjavi z julijem proizvodnja znižala za 26,2 odst. Povprečni indeks industrijske proizvodnje je bil v avgustu 1963 233,7 odst. in sicer 184,5 kar se tiče rudarstva in ekstraktivne industrije nasploh, 338,4 odst., kar se tike manufak-turne industrije, ter 194,7 odst. kar se tike električne industrije ter plina. V primerjavi z ustrezno dobo v lanskem letu smo tako imeli za 8,1 odst. višji splošni indeks, za manufakturno industrijo pa 8,4, za elektriko in plin 9 odst., za ekstraktivno industrijo pa zmanjšanje za 5,7 odst. Čeprav še ne moremo govoriti o tem, da bi stanovanjski problem bil rešen, se v Italiji vendarle gradi. V dobi med 1. januarjem in 31. avgustom letos je bilo v Italiji in sicer samo v glavnih mestih provinc ter v občinah z nad 20.000 prebivalci, zgrajenih 142.000 stanovanj s skupno 907.000 stanovanjskimi pro. stori. V primerjavi z enako dobo leta 1962 je bilo zgrajenih za 4,7 odstotka več stanovanj, odnosno za 5,1 odstotka več stanovanjskih prostorov' ’ ' 1 Določen napredek se opaža tudi v železniškem prometu. Tu se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležil za 2,8 odst. večji potniški promet in za 0,9 odstotka večji blagovni promet. Ce je bil v prvih šestih mesecih letošnjega leta razmeroma nizek napredek v transportu po železnici, je bil tem večji v pomorskem prometu, kajti v dobi od 1. januarja do zadnjega avgusta letošnjega leta je bilo v italijanskih pristaniščih vkrcanega in izkrcanega 96.859.000 ton blaga, kar je za 13,2 odst. več kot v enakem obdobju lanskega leta. Bolj negativni pa so podatki glede uvoza in izvoza. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo uvoženega za 3.043 milijard lir blaga, izvozili pa so iz Italije blaga v isti dobi komaj za 2.033 milijard lir. To pomeni, da je znašal deficit v zunanjetrgovinski bilanci v samih prvih o-smih mesecih letošnjega leta kar 1.010 milijard lir. V primerjavi s podatki iz lanskega leta zvemo, da se je v osmih mesecih letošnjega leta uvoz tujega blaga dvignil za 24,8 odstotka, izvoz pa se je dvignil le za 7,3 odst, kar pomeni, da se je deficit zunanjetrgovinske bilance v letošnjem razdobju povečal kar za 86,1 odst. Na račun turizma slišimo v zadnjem času zelo veliko tožb, pritožb in očitkov. Statistični podatki pa nam povedo sledeče: od 1. januarja do zadnjega avgusta letošnjega leta so v hotelih zabeležili 69.368.000 gostov, od česar je bilo 27.001.000 tujih državljanov. Številke so vsekakor vi-šoke, toda primerjava z lanskim letom ni tako navdušujoča, kajti v primerjavi z lanskim letom je bilo letos domačih gostov v hotelih sicer za 4,2 odst. več, toda tujih gostov pa komaj za 0,7 odstotka več. (Podrobnejši podatki o turizmu, ki so bili prikazani na nekem sestanku turističnih strokovnjakov v Tridentu, govore, da je tujski promet na nekaterih značilnih turističnih področjih Italije zabeležil «alarmantno skrčenje». Iz statističnih podatkov se konkretno zve, da so tuji turisti letos tako rekoč «zanemarili » nekatere znane turistične kraje, kot n. pr. Portofino, Capri in Ischio. Tudi v Benetkah se je obisk tujih turistov letos skrčil in to kar za 10 odstotkov v primerjavi z lanskim, v Stresi pa celo za 15 odst.) Nikakega dvoma ni, da se cene blagu naglo dvigajo. To opažamo in občutimo vsak dan. Konkretni podatki: Tokrat jemljejo kot primerjalno osnovo leto 1953, ki jo obeležimo s lOO. V primerjavi s to osnovo smo v septembru letošnjega leta imeli indeks že 107,6, dočim smo imeli v avgustu 106,8, v lanskem septembru pa komaj 102,3. Iz tega izhaja, da so se cene v samem septembru dvignile za 0,7 odst., v primerjavi z lanskim septembrom pa kar za 5,2. Gornje številke veljajo za cene na debelo. Kaj pa cene na drobno, torej potrošniške cene, ki povprečnega državljana neposredno in najbolj zanimajo? V septembru smo imeli 133,3, v avgustu 132,4, V 'lanskem septembru pa 124,2. T6 pomeni, da so se cene od avgusta na september dvignile za 0,7, v primerjavi s cenami lanskega septembra pa smo imeli tokrat če za 7,3 točke višje cene. In življenjski stroški? Pri tem jemljemo kot osnovo leto 1938, ki jo označujemo z 1. V septembru letošnjega leta je splošni indeks življenjskih stroškov znašal 81,87, v avgustu 81,02, lani v septembru pa 75,28. Potemtakem se je splošni indeks življenjskih stroškov od avgusta na september dvignil za 1., v primerjavi z lanskoletnim septembrom pa kar za 8,8 odstotka. Kar se pa plač tiče — tudi za te velja osnova leto 1938, ki se označuje z 1, — so te v septembru 1963 znašale 160,64 za poljedelstvo, 125,72 za industrijo, 121,63 za trgovino in 117,09 za transport. V primerjavi s plačami v septem. bru 1962 beležimo povečanje za 9,7 odstotka v kmetijstvu, 12,4 v industriji, 10,1 v trgovini in 6,1 v transportu. Z '//////M % teran Radio Trst A 8.00: Koledar: 8.30: Praznična matineja; 9.30: Bach: Brandem-burški koncert št. 5; 10.00: Maša; nato Godalni orkestri; 11.15: Oddaja za najmlajše; 11.55: Mali ansambli; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.25: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Solisti z orkestri; 14.45: Znatìe skladbe za klavir; 15.30; Koncert operne glasbe; 16.30: Orkestra Mantovani in Melachrinn; 17.00: Ivan Cankar: «Njena podoba»; 17.15: Solisti; 17.40: Sibeliusove skladbe; 18.10: Stradella: Suzana, oratorij; 19.00: Organist Albert Schweitzer; 19.15: Iz pesniških gajev; 19.30: Slovenske zborovske skladbe; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Kla-vičembalistka Landowska; 21.00: «Požrlo jih je morje», tragedija v enem dejanju; nato Komorna glasba; 22.10: Cherubini: Re- quiem v c-molu; 23.00: Polifon-ska glasba. Trst 12.00: Plošče; 12.30: Glasbeni program. Koper 6.00: Prenos RL; 7.00: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 10.30: Simfonični koncert; 11.30: Vseh mrtvih dan; 11.35: Marjan Kozina: «Ilova gora»; 12.00 in 12.45: Glasba po željah; 13.40: Slovenske narodne pesmi; 14.00: Orkester Mantovani; 14.30: Operni odlomki; 15.15: Prenos RL; 19.00: Melodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Večerni preludij; 22.40: M. Lipovšek. Sonata: 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30; Ital. pesmi in plesi; 8.45: PETEK. 1. NOVEMBRA 1963 Gennaro D’Onofrio igra na ogrle; 9.00: Nabožna glasba; 10.15: Skladbe za orkester; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert: 13.25: Mikrofon za dva; 14.00: Pianist T. Wilson; 14.15: Praznični motivi; 15.15: Na programu J. Rodrigo; 16.15: Mozartova opera «Cosi fan tutte»; 18.40: Vatikanski koncil; 18.50: Lahka glasba; 20.25: Gončarov — Dino De Palma: «Ljubezenske izpovedi»; 21.05: Simfonični koncert. II. program 7.35: Jutranja glasba; 8.35: Poje Toni Cucchiara; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.15; Plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.30: Kol. dirka za nagrado Baracchi; 16.45: Pesmi leta; 17.00: Lahka glasba; 17.45: De Maupassant: «Državni udar»; 18.15: Marino Marini in njegov orkester; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Glasbeni variete; 21.35: Znanstvena oddaja. ///. program 17.00: Literarna oddaja; 17.40: Mozart in Brahms; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.15: Gledališki pregled; 19.30: Vsakovečerni koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Schubert in Brahms; 21.20: Hu-bay «Samo oni poznajo ljubezen»; 22.20; Na programu Bartok. Slovenija 6.00: Dobro jutro; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.35: Mladinski zbori; 9.05: «Grob v žitu...»; 10.00: Slovenski narodni motivi; 10.30: «So še rožce v har-telnu žavovale»; 11.30: Iz slovenske glasbe: 12.05: Slovo na opernem odru; 13.30: Odlomki iz simfonični in komornih del; 14.30: Žalne svečanosti v Sloveniji; 14.50: Komorni intermezzo; 15.15: Zvočna paleta; 16.10: Beethoven: Simfonija št. 3 «Eroica»; 17.05: Lepe melodije; 17.30: Jug. skladatelji komponirajo na baladne partizanske teme; 18.00: Nismo jih pozabili; 18.15: Stiri pesmi Liszta in Griegova sonata; 19.05: Zabavna glasba; 20.00: Revijska glasba; 20.15: Zunanje-politični pregled; 20.30: Slovenska violinska glasba; 20.50: Mandoline in godala; 21.15: Oddaja o morju; 22.10: Zveneče kaskade; 23.05: Nočni akordi. Ital. televizija 15.00; Neposreden prenos športnega dogodka; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15: Pol ure z «Limelitersi»; 19.55: Vatikanski koncil; 20.15: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Daphne du Maurier: «Marea di settembre»; 23.30: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05; Dnevnik; 21.15: «La fiera dei sogni»; 22.35: Dežele in narodi; 23.00: Športne vesti. Jug. televizija 18.00: Poročila; 18.05: Srečno vožnjo — oddaja o prometu; 18.30: «Daniel» — češki film; 19.00: TV obzornik; 19.30: «Odsevi galantnega obdobja» — glasba in poezija rokokoja: 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: Ekran na ekranu — filmska oddaja; 21.45: Slovenski pesniki — Srečko Kosovel; 22.15: Poročila. / ZEMELJSKI PLAZOVI TUDI V REZIJI V Stolbici in Koritih so Izpraznili nekaj hii Župan in pet občinskih svetovalcev v Ravenci je podalo ostavko * in spravilo občinsko upravo v krizo Zemeljski usadi, ki so povzročili toliko škode in človeških žrtev v dolini Vaionta, so začeli vznemirjati tudi Rezijansko dolino. Izvedenci civilnega tehničnega urada so namreč v vasi Stolbica ugotovili v tistem delu vasi, ki leži pod cerkvijo, nevarnost zemeljskih usadov, ker voda izpodjeda teren, na katerem stojijo hiše. Zato so v nevarnosti vaščani, ki prebivajo v teh hišah, ker bi lahko prišlo do njihovega poru-šenja zlasti v deževnih dneh, ki so pred nami. Da bi preprečili večjo škodo, je župan iz Ravence Letig odredil, da morajo prebivalci zapustiti tako ogrožene hiše in se preseliti na varnejši kraj. Med tistimi, ki se morajo preseliti, je tudi tamkajšnji župnik. Poleg njega pa bodo za sedaj preselili še štiri družine. Podobna nevarnost grozi tudi nekaterim prebivalcem gorske vasice Korita, ki je prilepljena na pobočje Kanina. Tam je sedaj v nevarnosti samo ena hiša, v bližini katere se zemlja počasi podaja in premika v dolino. Poleg te naravne grožnje pa so se v Reziji zbrali oblaki tudi na politično-upravnem področju. Zupan Letig je namreč pred nekaj dnevi sklical sejo občinskega sveta, odzvalo pa se je poleg njega samo še pet od skupnega števila 15 svetovalcev. Spričo take brezbrižnosti za krajevne upravne zadeve je župan podal ostavko in njegovemu zgledu je sledila še vsa petorica prisotnih svetovalcev in odbornikov. Vest o ostavki Je prišla popol- Kava in sladkor proste cone za november Trgovinska zbornica sporoča, da se je začelo razdeljevanje jestvin proste cone za november potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih občin naše pokrajine. Za Gorico in Sovodnje je na razpolago 1,5 kg sladkorja na odrezek štev. 46 po največ 200 lir kg, 250 gramov surove ali 200 gramov pražene kave na odrezek štev. 45, liter semenskega olja in 200 g masla, ki ga potrošnik lahko kupi pri svojem trgovcu. Razdeljevanje se bo zaključilo 30. novembra 1963. iiiiiiniiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiftiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiii ZGOREL JE LUTMANOV SENIK Požar v Standrežu povzročil od 3 do 4 milijone lir škode Seno je bilo last Giusta Pietra, ki ga je pokosil na mirenskem letališču noma nepričakovano in je presenetila občane, ki se bojijo, če ne bo prišlo do spremembe v tej odločitvi, da bo prefektura poslala na občino komisarja, kar bo seveda povečalo upravne stroške občine na škodo občanov, ki od tega ne bodo imeli nobene koristi. Avtobus ATA za pokopališče Uprava mestnih avtobusov ATA je za danes, 1. novembra in jutri 2. novembra odredila na svoji progi št. 5, ki vozi na glavno mestno pokopališče neprekinjeno vožnjo avtobusov od 10. do 13, ure in od 14. do zaprtja pokopališča. Avtobusi odhajajo s Travnika po ulicah Oberdan, Verdi, Italia, železniška postaja, ul. Manzani, Trieste ter se bodo ustavili na vseh običajnih postajališčih. Sredi noči, ko Je vsa vas spala, je iz neznanih'* * vzrokov izbruhnil v Standrežu izredno obsežen požar. Sirene gasilskih avtomobilov, ki go z vso naglico pridrveli v vas, so domačine vrgle iz sna. Marsikdo je odšel celo na cesto pogledat, kaj se dogaja. Plameni, ki so se dvigali visoko proti nebu, so dobro razsvetljevali okolico na pn?‘ču. Geilici »o se pripeljali na kraj požara s tremi cisternami in se takoj lotili izredno napornega ter nevarnega dela, zakaj plamen, ki je zajel obsežen senik, se je hitro širil ter spravljal v nevarnost celo" sosedne hiše. Ogenj, ki je nastal v seniku dedičev Lutman, je uničil kakšnih » O stotov sena, spravljenega v bale. Zgorela je tudi streha, da je senik praktično neuporaben. Proti jutru so gasilski avtomobili zapustili pogorišče, vendar je ostala skupina gasilcev, da bi taKoj intervenirala, če bi se plamen zno. va razbohotil. Ves dan se je iz sena kadilo, dim pa se je skozi «porton» valil tudi po Pilošču. Gasilci niso pojasnili vzrokov požara, domačini pa sodijo, da je nastal zaradi samovžiga. Govori se, da seno ni bilo dovolj suho in je zato pričelo tleti. Bilo je last Giusta Pietra, ki je na dražbi prevzel košnjo mirenskega letališča, Predstavljalo je ves letošnji pridelek. Ker ga ni mogel odpeljati, je vzel v najem Lutmanov senik v Ul. Montello št. 9 in ga spravil. Nesreča je hotela, da ni od te ogromne količine ostalo skoraj nič. Skodb' fcenljo na približno 3 do 4 milijone lir. ~ " VERDI. 15.00: «La rimpatriata», W. Chiari in D. Boschero. Italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 14., 17.30 in 21.: «Il gattopardo», B. Lancaster, C. Cardinale in A. Delon. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.15: «L’agente federale Lemmy Caution», E. Costanti-ne in G. Germani. Francoski čmobeli film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «Il traditore di Fort Alamo», G. Ford in J. A-dams. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 16,1 stopinje ob 14. uri, najnižjo 4,4 stopinje ob 7.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odstotkov. Darovi in prispevki Za DIJAŠKI DOM v Gorici so darovali: Rudolf Peric iz Dola 50 kg krompirja, Avgust Stekar iz Stever-jana 19 kg Jabolk in Ciril Klanjšček iz Steverjana 12 kg grozdja. Trgovci z jestvinami na drobno na področju proste cone, naj pridejo iskat bone za prevzem blaga na trgovinsko zbornico. Za trgovce ostalih občin pa bodo bone razdeljevala pristojna županstva. Ker bodo zapadli 30. novembra in jih po tem času ne bo več mogoče izkoristiti pri dobavitelju • grosistu, se trgovci pozivajo, naj Jih pravočasno prevzamejo. • • • Vzajemna blagajna trgovcev v Gorici nam je sporočila, da bodo uradi zaprti v soboto 2. novembra. Bolnikom za tbe so zvišali podporo Pokrajinski urad INAs v Gorici sporoča, da bodo delavcem, ki so obvezno zavarovani proti tbc in ki se nahajajo v sanatoriju INPS, v bodoče plačevali po 500 lir dnevne podpore ter poleg tega še družinske doklade v tistem znesku, ki je določen za zaposlene v industriji. Podpora po odpustu iz sanatorija je določena na 1000 lir dnevno za dobo enega leta tudi v primeru, da je bolnik ponovno zaposlen ter prejema polno plačo. Ob božičnih praznikih bodo prejemnikom take podpore izplačali po 15.000 lir, če so direktno zavarovani, in po 10.000 lir, če so družinski člani zavarovanca. Zakon, ki določa te poviške, je bil končno sprejet v poslanski zbornici. Prizadeti lahko dobijo podrobnejša pojasnila na sedežih INAS v Gorici, Tržiču in Gra-dežu. itiiiiMliiiimiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiii INTERPELACIJA KPI MINISTRU ZA JAVNA DELA Naši deželi je treba zagotoviti sredstva za gradnjo stanovanj Na tisoče družin živi še v barakah in neprimernih stanovanjih Komunistični poslanci Franco, Lizzerò in Bernetičeva so poslali te dni ministru za javna dela posebno interpelacijo v zvezi z zakonom št. 60 z dne 14. februarja letos za gradnjo ljudskih hiš. V njej sprašujejo ministra, ali ne smatra za potrebno, da se spre» meni sedanji način za dodeljevanje stanovanj na podlagi prenaseljenosti, ker bi v nasprotnem primeru bila dežela Furlanija-Jul. krajina izključena pri dodeljevanju takih stanovanj. Sedanji način določevanja potrebe po stanovanju ne more dati slike o realni potrebi, ker štejejo kot stanovanjske prostore tudi kleti, shrambe in druge lokale, ki niso primerni za stanovanje. Tak način določanja potreb je že splošno priznan kot zastarel in bi ga bilo treba nadomestiti s kriterijem družina-stanovanje, kar predvideva tudi omenjeni zakon št. 60. Interpelanti smatrajo za potrebno, da bi bilo treba uvesti tak kriterij tudi v naši deželi in želijo vedeti tudi, kakšne vsote so določene za delavska stanovanja na področju dežele Furlanija-Jul. krajina, kjer je še na tisoče družin, ki se morajo stiskati v neprimernih stanovanjih ter skupaj z drugimi družinami. V Ul. sv. Gabrijela je gorelo Sinoči ob 17.40 so poklicali gori-ške gasilce v Ul. sv. Gabrijela 10 v Gorici, kjer Je prišlo v stanovanju Giovannlja Patruna do začetka poža. ra, ki ga je povzročila preveč se- greta cev dimnika. Gasilci so se morali truditi skoro dve uri, preden so omejili nevarnost požara. Zgorelo ali pokvarjenih je 10 kv. m strehe, 2 kv. m poda in trije tramovi. Škodo cenijo na okrog 100.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Hiša Je last Luigie Furlani. Tovorni promet 4. novembra dovoljen Goriški prefekt je s posebnim odlokom izdal dovoljenje za promet s tovorniki dne 4. novembra, v katerem je rečeno, da lahko krožijo ta dan po cestah tudi, kadar njihova teža skupaj s tovorom presega 50 stotov. Dovoljenje velja tudi za avtocisterne, ki služijo za preskrbo z gorivom. Neprevidna vožnja priletnega šoferja Na področju Liserta se je včeraj pripetila manjša prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 66-letni Bruno Pitton iz Trsta, Ul. Donadoni 11. S svojim avtomobilom se je peljal proti Tržiču. Nekje na polovici poti med Tržičem in Stivanom pa se je vozilo, ki se je peljalo pred njim, na vsem lepem ustavilo. Da bi se ne zaletel vanj, je sunkoma pritisnil na zavoro. Vozilo je zaneslo na desno stran v jarek. Pitton se je s prsnim košem zaletel v volan in si zlomil nekaj reber. DANES, 1. nov. - ob 9. ob 9. ob 11 oh 18. ob 211 Sobota, 2. nov. — ob 20. Nedelja, 3- nov. — ob 8 ob 13. Ponedeljek, 4- nov. — ob ob Start na Proseku izpred gostilne Dolenc finale madincev in zaključek tekmovanja moških košarka atletika ndlye in pimkana 9. košarka 9. tek čez drn in strn ob 17 odbojka ob 19. zaključek in razdelitev nagrad ŠESTI DAN SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA Moški in ženski ekipi Cankarja in Škamperla v finalu odbojke Cankar in Škamperle v finalu odbojkarskega turnirja 6. slovenskega športnega tedna. In to v moški kakor v ženski konkurenci. Medtem ko so si Svctoivančanke že v prvem dnevu priborile to pravico, so se šentjakobska dekleta sinoči po ostri borbi s tekmicami Dijaškega doma uvrstila v zaključni del tekmovanja. Tekma sama je bila zelo razburljiva, kar dokazuje rezultat. Med moškimi sta tudi ekipi ro- ŠZ BOR obvešča vse udeležence planinsko -orientacijskega pohoda, da v smislu člena 22 razpisa 6. slovenskega športnega tedna spreminja čl. 15 tako, da lahko ekipe nastopijo v planinsko • orientacijskem pohodu Z DVEMA ALI S TREMI ČLANI in ne samo s tremi. DRUŠTVA, KI BI HOTELA SPREMENITI PRIJAVLJENO SE-STAVO EKIP, LAHKO TO STORE POL URE PRED STARTOM NA ZBIRNEM MESTU. KOŠARKA 2. novembra ob 20. Barkovlje B - Rocol ob 20.30 Barkovlje A - Škamperle ob 21. Dom (Trst) • Cankar A ob 21.30 Cankar B - Jadran NAMIZNI TENIS NA STADIONU «PRVI MAJ» Nocoj odločilne tekme za diplome Nocoj se bo zaključilo namiznoteniško tekmovanje v okviru športnega tedna. Marsikdo se bo zato spraševal čemu že danes pišemo o tem turnirju in ne počakamo raje končnih izidov. Mi se hočemo izogniti prav temu. Ce bi že vedeli za imena zmagovalcev, bi morali te naše vrstice posvetiti skoro izključno njim. Zato danes ne bomo poimensko hvalili nastopajoče igralce, tpmveč bomo raje podčrtali nov duh, na novo oživljeno zanimanje za ta šport. Vsi nastopajoči so res prikazali, in to velja posebno za najmlaj- imiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiMMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiitmtiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiii PRED POVRATNO TEKMO ITALIJASZ Za Fabbrija: skrbi z napadalno petorko Sovjetska zveza najavila 22 igralcev FIRENCE, 31. — V desetih dneh, ki preostajajo do povratne tekme za evropski pokal narodov s Sovjetsko zvezo, bo morai tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance rešiti več problemov. Predvsem bo moral med treningi ugotoviti, če bo napad z Mazzolo na sredi, Rivero in Corsom na zvezah ter z Moro in Menichellijem ali z Orlandom in Menichellijem na krilih zadostil potrebam. To je Fabbri danes preizkusil na prvem treningu, ki so ga imeli reprezentanti z Reggiano. Ce so ga napadalci zadovoljili ni znano, pa čeprav so bili ti petkrat uspešni in sicer v 7’ in 18’ p.p. z Menichellijem, v 15’ d.p. z Mazzolo, v 20’ ponovno z Menichellijem in končno v 29’ z Mazzolo. Tekma se je končala s 5:1 v prid «plavih». Danes napad ni stremel k vrhunskim storitvam. Trener je igral- V Lutmanovem seniku v Standrežu je prejšnjo noč zgorelo okoli 900 stotov sena cem zabtčtl naj’ se ne pretegnejo in naj samo iščejo povezavo. Ob zaključku današnjega treninga se Fabbri ni hotel izjasniti. Poudaril je, da je treba ta teden samo proučevati položaj, prihodnja trening-tekma pa bo dokončno razčistila dvome. Izvedenci vedo povedati, da je italijanska reprezentanca sestavljena že petdesetodstotno. To je potrdil tudi tehnični komisar, ki je pripomnil, da je njegov najhujši problem napad. To seveda, ker mu obramba ne dela preglavice. Za nastop proti Sovjetski zvezi imajo državni dres trenutno že v rokah samo Sarti. Bur-gnich, Facchetti, Guarneri, Salva-dore in Trapattoni. Ostalim pa bo Fabbri podelil majico šele prihodnji teden. * * * MOSKVA, 31. — Sovjetska nogometna zveza je poslala UEFA seznam 22 igralcev, iz katerih bo tehnični komisar Beskov sestavil reprezentanco za povratno tekmo z Italijo, ki bo 10. t.m. v Rimu. Med prijavljenci ni branilca Edvarda Dubinskega, ki si je med prvenstveno tekmo zlomil desno nogo. Na seznamu so: Vratarji: Jašin, Ramaz, Urus- hadze Branilci: Sesterne v, Kornejev, Krutikov, Ostrovsky, Mudrik. Glotov, Sustikov Krilci: Biba, Logojet, Korolenkov, Voronin Napadalci: Cislenko, Gusarov, I-vanov, Metreveli, Meški, Pone-delnik, Malafejev, Husajnqv, Se-rebrjanikov. še, veliko voljo in zanimanja za to športno panogo, ki je že nekdaj pri nas tako močno cvetela in se danes bliža novemu prerojenju. Res je bilo srečati tudi taae igralce, ki so se tekmovanja udeležili z edinim namenom, da bi doprinesli svojemu društvu ali svoji skupini nekaj točk za skupno lestvico, vendar smo takih igralcev morali iskati z leščerbo. Večina so bili navdušeni privrženci namiznega tenisa, ki niso čakali niti na zaključek tekmovanja, da so se pozanimali kdaj bi lahko vadili pod okriljem SZ Bor. Zahteve teh športnikov postavljajo zdaj Bor pred važno in odgovorno nalogo. Da se povrnemo k samem tekmo, vanju moramo podčrtati uspehe nekaterih skupin, ki so se šele v zadnjih časih lotile načrtnega dela na tem polju. Nad vsemi izstopa ro-janski Dom, ki je prijavil celo vrsto atletov, katerim je enotedenski trening pod vodstvom trenerja-stro-kovnjaka znatno koristil, nato pa še zgoniške igralce, ki so se predstavili na prvo zahtevnejše tekmovanje dobro pripravljeni in že zdaj delajo čast svojim barvam. Se posebej smo imeli na tekmovanju mladincev priliko zaslediti med nastopajočimi veliko namiznoteniških talentov; to so: mladi zelo nadarjeni fantje za to igro, ki zahteva bliskovite reflekse in, čeprav se ne zdi, vsesplošno atletsko pripravo. Ce se bo športno združenje resno prijelo dela na tem polju bo že v nekaj sezonah znatno povečalo svoje uspehe in njegovo ime bo tudi na namiznoteniškem torišču zablestelo izven domačih meja ter s svojimi uspehi privabilo pod svoje okrilje še mnogo novih navdušenih mladih ljudi. I P. ODBOJKA Janškega Doma in Zgonika nudili res velikemu številu navijačev obilo užitka in razburljivih trenutkov. Rojančani so zaradi boljše prstne tehnike v prvem setu odpravili tekmece s precejšnjo težavo. V drugem so že šli nasproti porazu: izgubljali so namreč celo 7:1. Pri tem stanju pa so se Rojančani prebudili in s serijo ostrih servisov prisilili neizkušene igralce iz Zgonika najprej na izenačenje in kasne-j 5 na poraz. Tudi sinoči, kot že v prvem večeru, je šestorka Dijaškega doma navdušila občinstvo. V dvorani j® bilo skoraj nemogoče slišati žvižganje sodnika, katerega so navijači preupili. V tem navdušenem vzdušju Je ves čas potekala tekma med ekipo škamperla in Dijaškim domom. Sicer so v prvem nizu Sve-toivančani z lahkoto odpravili dijake. V drugem pa je šlo mnogo teže. Dijaki so se zagrizeno vrgli v boj in se borili za vsako žogo in vsako točko. Čeprav je bilo videti, da bodo izgubili, se dijaki niso demoralizirali temveč so izrabili trenutno krizo in zmedo nasprotnikov in si začeli zbirati točko za točko Do 14:14 je Slo gladko. Tu pa se je zataknilo in ekipa škamperla je s tehnično boljšimi in fizično bolj razvitimi igralci slavila zmago. To je ponovila v zadnji tekmi dneva z rojanskim Domom, ki je nudil le šibek odpor. V prvem setu so Rojančani ostali pri 1 točki, v drugem pa so si jih z vztrajnostjo nabrali 11. Se prej pa Je Cankar brez vsakršne igre, a s pomočjo močnih servisov odpravil neizkušno moštvo Rocola. Izidi: DEKLETA CANKAR - DIJAŠKI DOM 2:1 (15:10, 9:15, 15:3) MOŠKI DOM - ZGONIK 2:0 (15:10, 15:7) ŠKAMPEKbE-DlJAŠKI DOM 2:0 (15:7, 16:14) CANKAR - ROCOL 2:0 (15:0, 15:3) ŠKAMPERLE . DOM 2:0 (15:1, 15:11) ATLETIKA BUKAREŠTA, 31. — V tekmi tolažilnega turnirja evropskega prvenstva v odbojki je Italija premagala danes Turčijo 3:1 (15:17, 20:18, 16:14, 15:12). TRIDENT. 31. — Nič manj kot 59 tekmovalcev se Je letos prijavilo za XIX. tek okoli Tridenta. Za Italijo bodo nastopili Ambu, Conti, De Florentis in Antonelli, za Jugoslavijo močna ekipa Partizana z Mihaličem, Ivanovičem, Cervanom, Pršičem, Fargičem in Bogunovičem, medtem ko bosta švicarske barve branila Jannotat in Leupi. !j| POTOVALNI URAD «4 V IS O K 4» Trst — Ul. Cicerone 4, tel. 29243 sprejema od jutri dalje rezervacije za vstopnice za nogometno tekmo »FK BEOGRAD-JUVENTUS ki bo 13. novembra v Trstu EH:::::::!:::: Agatha Christie: [J £ $ E ZAMORČKOV ŠLO JE 23. Blore se je umaknil in se spet pridružil onima dvema. Rekel Je: «Ta ni pri pravi pameti.... Nima smisla govoriti z njim.» Lombard Je vprašal radovedno: «Kaj je pa rekel takega?» Blore je skomignil z rameni. «Rekel je, da ni več časa in da želi, da ga nihfe ne moti.» Doktor Armstrong Je namršil obrvi in rekel: «Zdaj bi rad vedel....» Trije možje so preiskali ves otok in sedaj so stali na najvišji točki in gledali proti kopnemu. Nobenih čolnov ni bilo videti na morju. Veter je osvežujoče pihljal. Lombard je rekel: «Nikjer ni videti ribiških čolnov. Nevihta se bliža. Skoda da se ne vidi vas odtod. Lahko bi signalizirali, ali napravili kaj drugega.» Blore je rekel nejeverno: «Zvečer bi lahko zažgali kres.» Lombard je namršil obrvi in rekel: «Ves vrag je v tem, da je ta norec najbrž tudi na to mislil.» «Na kak način pa?» «Kako naj to vem? Mogoče gre za surovo, neslano šalo. Ostati bomo morali tu, nihče se ne bo zmenil za naše signale, itd. Najbrž je kdo sporočil vaščanom, da gre samo za stavo.» Blore Je rekel nejeverno: «Ali mislite, da bodo kar tako verjeli?» Lombard je odvrnil suho: «Kaj takega je laže verjeti kakor resnico. Ali mislite, da bi vaščani verjeli, če bi jim kdo rekel, da ne sme nihče na otok, dokler ne bo neznani gospod Owen pomoril vseh svojih gostov?» Doktor Armstrong Je rekel: «V gotovih trenutkih vsega tega ne morem verjeti. In vendar —» Filip Lombard Je rekel: «In vendar — prav za to gre! Tako ste vi rekli, gospod doktor!» Blore Je gledal dol v vodo. Rekel je: «Ne verjamem, da bi kdo mogel splezati po teh skalah navzdol.» Armstrong je zmajal z glavo. «Dvomim. Zelo je strmo. In kje bi se lahko skril?» Blore je rekel: «Mogoče Je kje luknja v skali, če bi imeli čoln, bi lahko veslali okrog otoka.» Lombard je rekel: «če bi imeli čoln, bi bili sedaj že vsi na pol pota do kopnega!» «To Je pa spet res!» Lombard se je nenadoma nečesa domislil. «To skalo lahko preiščemo. Samo na enem mestu bi lahko bila votlina — nekoliko na desno, tam spodaj, če mi držite vrv, se bom spustil dol in pogledal, kaj je na stvari.» Blore je rekel: «Mogoče je pa le res. čeprav izgleda nesmiselno — vsaj na videz! Pogledat grem, če je kje kaka vrv.» Odšel Je s hitrimi koraki dol proti hiši. Lombard je strmel v nebo. Oblaki so se začeli zbirati, veter je vedno močneje pihal. Pogledal je postrani na Armstronga in rekel: «Zelo ste tihi, gospod doktor. Kaj pa premišljujete?» Armstrong je rekel počasi: «Premišljal sem o tem, kako in do katere mere je pravzaprav nor stari Macarthur...» Vera je bila celo predpoldne zelo nemima, čutila Je hud odpor do Emilije Brent in se je je ves čas izogibala. Gospodična Brent je sedela za hišo v zavetju pred vetrom in predla. Kadarkoli Je Vera pomislila nanjo, se Ji je zdelo, da vidi bled obraz utopljenca z morsko travo v laseh... Obraz, ki je bil nekoč lep — mogoče še celo silno lep — a je zdaj strašen. In Emilija Brent Je mirno predla. Na glavni terasi Je sedel gospod sodnik Wargrave. Glavo je imel sklonjeno globoko na prsi. Ko ga je Vera pogledala, se Ji je zdelo, da vidi moža na zatožni klopi — mladega moža svetlih las, plavih oči in prestrašenega obraza. Edvard Seton! In v domišljiji je videla, kako si je stari sodnik dal črno kapo na glavo ln začel čita-ti razsodbo... čez nekaj časa Je Vera že stopala dol proti morju. Nato je Sla ob obali do skrajnega konca otoka, kjer je sedel star mož in strmel proti obzorju. General Macarthur se je zganil, ko se je približala. Okre-nil je glavo — v njegovem pogledu je bilo nekaj vprašujoče- ga in preplašenega. Vera se je vznemirila. Strmel Je vanjo precej časa. Mislila si je: «Kako čudno je to. Tako izgleda, kakor da bi vedel...» General je rekel: «A, to ste vi! Torej ste prišli...» Vera je sedla poleg njega. Rekla je: «Ali radi sedite tu in gledate ven na morje?» Prijazno je pokimal z glavo. «Da,» je rekel. «Tu mi je dobro Mislim, da je to primeren prostor, kjer lahko čakam.» «Čakate?» je vprašala Vera začudeno «Na kaj čakate?» General je prijazno odgovoril: «Na konec. Toda zdi se mi, da veste. Kajne, da je vsi čakamo konca.» v Vera je rekla z negotovim glasom: «Kaj mislite s tem reči?» General Macarthur je rekel dostojanstveno: «Nobeden izmed nas ne bo zapustil tega otoka. Tako določeno v načrtu To gotovo že veste. Ne veste pa kakšno olajšanje sledi vsemu temu!» Vera je vprašala začudeno: «Olajšanje?» «Da, olajšanje,» je rekel general. «Vi di... vi niste prišli še tako daleč. Toda pride! O, blaženo olajšanje, ki ga začutite, ko spoznate, da ste opravili z vsem — da vam ni treba več nositi bremena. Nekega dne boste tudi vi občutili olajšanje...» Vera je rekla s hripavim glasom: «Ne razumem vas.» Streslo Jo Je in nenadoma se je začela bati tega mirnega, starega vojaka. (Nadalievanre sledit res? Mi Je najbrž, ste seveda zelo mlado tega vsekakor še fiRi.-nNl«iTVO- TRST - UL MONTECCHI 6 • II TELEFON 93-808 IN 94-834 - PoStnl predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico ITI. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRSI — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir — Vnaprej: četrt-tein« iRoo lir oolletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo trža