ST'TDIJSKA BIBLIOTEKA L JU P T 7 'V-'A ft. 122 Poštnina poračunjena (O. C. con ta postaj V Trsta, w sredo, 23» mala 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 80 cent. Latnlk LIH Uat izhaja vsaki $ mtnc* L L 650 m Hrokoatt I gica, nbvila, ponedeljka. N zalo lato L 71—» 30 »L — jovake in obrtna 1JSO, prvi ataaai L 2.— EDINOST Uredništvo In uprarailirar Trat (3), ulica 6L Francatco d'Anisi 20. Telefon. ft JI.. Dopisi naj pošiljajo uredništvu, oglaii, reklama ri)e ta danar pa upeaaattbnv RokopU sa na m£a|a. Mafrink Irana piauia m na. sprejpmafai. — Lufc zalotim, tlak Iiabon J£dino«U. PadMBBdnlihro * GoHleLiruMča Gima* fnAiml «L 7, L n.._Xda£ tt. 32% GlaraL in od|Mni: ■—pdl FIQ| Perica Angleška proizvodna politika Ravno pred. enim letom je v Švicarskem mestu Ženevi zborovala mednarodna gospodarska konferenca, na kateri je kulminiralo vprašanje ukinjenja današnjih carinskih zidov in povratka k ;načelu svobodne trgovine. Poznejši dogodki kažejo vedno jasneje, da se povojni gospodarski nacionalizem v dnevni praksi ne zmeni za slična vprašanja. Tipičen zgled tega gospodarskega nacionalizma nahajamo v povojni Angliji. Pred kratkim je «Edinost» priobčila članek o ukrepih angleške vlade v prid domaČim sladkor, čistilnicam. Ta ukrep je le nekak odlomek iz povojne angleške gospodarske politike, ki stremi z vsemi možnimi sredstvi za podpiranjem angleške produkcije. Stara Anglija izginja od leta do leta in napravlja pot novi Angliji, ki kaže popolnoma drugačno lice. Celokupno angleško gospodarstvo je bilo zgrajeno na liberalnem sistemu «laissez faire», torej na sistemu svobodne trgovine. Ta sistem ni pomenjal zgolj brezcarinskega uvoza vseh konkurenčnih predmetov in svobodnega udejstvovanja posameznika v katerikoli obrti, marveč je v strogem zmislu besede značil, da se država v nobenem slučaju ne sme vmešavati v privatno gospodarsko življenje, niti ga na katerikoli način ščititi. Spričo tega še danes ni pri An-glosaksoncih nič bolj obsovra-ženega kakor ravno gospodarski dumping. Pod besedo «dum-ping» niso Angleži razumevali samo direktnega podpiranja kakega industrijskega predmeta z denarnimi nagradami', marveč vsakršno podporo, katere je bil na katerikoli način deležen izvozni predmet ali izvozna industrija. In zdaj jadra Anglija že skozi leto in dan z razpetimi jadri v vodah podpiranja svoje industrije. V dosego tega namena izpreminja svojo trgovsko in davčno politiko in razen tega dovoljuj© industriji direktne državne podpore. Ta velika izpre-memba, to zapuščanje več ko stoletne tradicije, dobe, v kateri je Anglija postala prva industrijska država na svetu in se povzpela do največje svetovne sile, kakršno je svet le malokdaj videl, ta velika izpremem-ba. se ni izvršila v enem samem zamahu, marveč je zahtevala dolgoletnega boja, ki se je bil med liberalci in konservativci. Tik pred vojno se je bil ta boj nehal z zmago liberalne stranke, torej z zmago načela svobodne trgovine. Po vojni pa najdemo Anglijo popolnoma izpre-menjeno. Breme državnih dolgov se je podeseterilo. Računati je bilo treba z ogromno armado brezposelnih, katero je bilo treba podpirati iz državnih sredstev. Pridružilo se je neznansko naraščanje davčnih bremen. U-vedena je bila deflacija angleške veljave, ki je bila neobhodno potrebna, če je Anglija hotela ohraniti svoje mesto med denarnimi silami sveta. Končno je treba omeniti še v teku vojne ugotovljeno pomanjkljivost poljedelske in industrijske organizacije. Vsa navedena dejstva so pospešila prehod Anglije k sistemu zaščitne carine z vsemi postranskimi pritiklinami. V prvem začetku se je govorilo le o nedolžnem ščitenju živ-ljensko važne ključavničarske industrije. Anglija pa ni ostala samo pri tem, marveč je izpopolnjevala svojo carinsko politiko tako dolgo, dokler je ni obdajal popolni sistem zaščitne carine, tak carinski -prle vse trgovine ob 13. uri. PRAZNIK NA SV. SOCfiRBU Jutri se bo vršilo v Sv. Socerbu nad Dolino običajno praznovanje sv. Socerba, vaškega patrona. Ob tej priliki se bo vršila v znani jami tudi služba božja. Iz Sv. Ane bodo vozile v Dolino posebne korijere, in sicer od 7.30 do 20. ure. SOCIALNI ZAKONIK. Pravkar je izšel v Gorici v slovenski prestavi Socialni zakonik — jako primerna in koristna knjiga. Ker nimajo vsi časa, da bi se mogli o socialnem vprašanju podučiti iz obširnih sociologij in zlasti ker nimajjo vsi časa, da bi mogli sami vsestranski preudariti, kaj je res krščaasko in katoliško v vzvišenem pomenu besede, je »Mednarodna zveza za proučevanje socialnih vprašanj« v Mahnu v Belgiji Izdala v kratkih potezah katekizem socialnega nauka. Ta katekizem ali Socialni zakonik je plod večletnih razprav pod vodstvom kardinala Mercier-a. Člani zvezo, ki so se udeleževali trti razprav, so najslavnejši sociologi cele Evrope. Med njimi je bil tudi avstrijski kancelar Dr. Seipel. Socialni zakonik je preveden že v mnoge jezike. Slovenski prevod je preskrbel iz italijanščine Dr. Andrej Pavlica, prof. bogoslovja v Gorici. Kdor se hoče na kratko podučiti o vsem aktualnem socialnem vprašanju, naj seže po knjigi in naj jo dobro prečita. Dandanes je potrebno vsem socialnim delavcem, da so dobro podkovani in orientirani v teh temeljnih rečoh. Čitatelj najde v tej mali knjižici tudi načelne razlog»e, radi katerih sta Sv. Stolica in list «Osservatore Romano* večkrat apostrofirala nekatere javne izjave in javne nastope. Naslov za naipčbe: Dr. Andrej Pavlica v Gorici, Fonte Isonzo 28. Cena je 2 L. čisti dobiček je namenjen Strotišču sv. Družine v Gorici. Knjigo priporočamo prav toplo! KOLKDNIGB Za malenkostno ceno za 4 lire, dobite kar tri knjige. Kdor jih še nima, naj se požuri, ker je še malo izvodov na razpolag*. Knjige se dobijo pri gdč. Fantci Ažm&novi, ul. 9. rranceeco 20/1. Cal Ljubljani Povodom mednarodnega vzorčnega sejma v Ljubljani, ki se bo vrftl od 2. do 11. junija 1.1., je rimska vlada dovolila 30-odstotni popust na železniških rosnih listkih sa vse one, ki obiščejo veteeegem v doM od 27, maja do 10. junija t 1. Popust velja od bivališča do ene ismed obmejnih postaj: Podbrda, Trbiia, Postojne ali Reke, In obratno. Listki veljajo za 20 dni in se bodo izdaiall na nodlaoi običaine prošnje, ki pa mora biti opremljena z vizumom kakšnega jugoslovanskega konzulata. Podrobnejše informacije daje zastopnik ljub-Uanskega vzorčnega sejma g. G. čehovin v Trstu, Viale XX. Settem-bre 65/1 — tel. 33-17. Na/ezljive bolezni v našem mesta V Času od 12. do 19. maja 1928 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 4, škrlatica 2, legarjeva mrzlica 1, krvava griža 71. Nobena od obolelih oseb ni umrla. Popravek V včeraj objavljeni oceni: dr. Alojzij Gradnik — »Narodne pri-povedke» čitaj pravilno na koncu petega odstavka: Znesek šestih lir ..... je zelo dobikonosno naložen. Iz tržaškega življenja Nezgoda gluhonemca Med potniki, ki so se včeraj popoldne ob 17. uri pripeljali s kori-jero iz Trsta v Bazovico, je bil tudi 38-letni krojač Andrej Grgič, stanujoč v Bazovici št. 13. Ko se je korijera ustavila, je Grgič, ki jo gluh in nem, izstopil ter hotel čez cesto, po kateri je na nesrečo ravno tedaj privozil iz Trsta avtomobil, ki ga je vodil 45-letni šofer Jakob Muhvič iz Reke. Šofer korijere, ki je zapazil, je prijel Grgi-ča za roko in ga skušal pridržati, da bi ga obvaroval preteče nevarnosti. Toda Grgič. ki ni razumel, za kaj gre, se mu je iztrgal in šel dalje svojo pot; tako jo prišel ravno pred avtomobil, ki ga je podrl. Čeprav je Šofer naglo ustavil. Ker je siromak pri padcu zadobil Številne poškodbe po rokah in nogah, zlasti na levem kolonu, je bil z istim avtomobilom prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj 2 tedna. Smola mladega kolesarja Desetletni Guido Cuttin, stanujoč v ulici Cereria št. 2, je včeraj popoldne prišel v posest dveh lir, s katerimi si je hotel privoščiti nekoliko zabave. Menil je, da bo svoje majhno premoženje najboljše potrošil, če si z njim Izposodi kolo ter tako zadosti svojemu velikemu nagnjenju do kolesarstva. Tako je tudi storil; stopil je k nekemu mehaniku, si izposodil kolo ter pričel veselo kolovratiti po ulici. Toda njegove zabave je bilo kmalu konec; ker očividno ni dobro obvladal svojega jeklenega konja, se je zdajci zaletel v zid in se pri tem tako močno počil v glavo, da si je pretresel možgane. Mimoidoči, ki so to zapazfll, so poskrbeli, da Je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljati nezrelega kolesarja v mestno bolnišnico, kjer bo moral — če ne bo hujšega — ležati kakih 10 dni. Zakaj so ga namlatili? Tega 43-letni težak Angel To-gnol, stanujoč v Tržiču, najbrž niti sam ne ve, vsaj tako je trdil, ko si je včeraj popoldne prišel hladit v mestno bolnišnico bunke, ki jih je imel na obrazu celo zbirko. Mož je povedal, da so ga okoli 8. ure, ko je šel po ulici S. Eremo, napadli štirje neznani možaki ter ga brez vsakega vzroka tako neusmiljeno obdelali s pestmi. Drugega ni znal ali pa ni hotel povedati. — Ozdravil bo v 12 dneh. Nogo si je zlomila Ko jo 46-letna Antonija Kraich, stanujoča v škorklji - Sv. Peter 5t. 24. včeraj popoldne nabirala premog v bližini glavnega kolodvora v ulici F. Gioia, se je spodrsnila in pri tem padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Reva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnica Nesgoda pri dela. Pri delu v neki delavnici na postaji pri Sv. Andreju si je 31-letni težak Alfred Ing en to, stanujoč na Greti št. 408, včeraj predpoldne prevrnil na desno nogo raztopino jedko »ode in tako zadobil hude opekline po spodnjem delu noge. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bi! prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Nato je bil na lastno Željo prepuščen domači negi. Ozdravil bo v 2 tednih. Drobne vesti Okoli sveta Meeeea avgusta lanskega leta sta se napotili sestri Sehwe4ger Huedrina in Lea, stari 26 oz. 24 let, iz Amsterdama z namenom potovati okoli sveta. Za to potovanje bosta rabili pet let. Te dneve sta prišli v Neapelj. Do zdaj sta bili v Nemčiji, Avstriji s Tirolskega sta priSIl v Italijo. Sestri ne potujeta pedl pač pa % ftelecnico ln obiskujeta muzeje, starine in lepote posameznih mest. S tem svojim potovanjem hočdta dokazati, da za* morejo biti tudi ženske tako po« gumne kakor moški «EDINOST» V Tkstn, dne 23. maja ldfcč. Vesti Gorfftke mestne vesti Strel skozi trebuh zagonetna smrt mladega pekovskega pomočnika Predvčerajšnjim zvečer, že pozno v noč, je prepeljal goriški Zeleni križ Iz Svertogorske postaje v goriško bolnišnico težko ranjenega mladeniča Alojza Čuiarja, starega 18 let. Ranjenec, ki je dospel z večernim vlakom iz Podbrda, .ie bil prestreljen skozi drobovje. Krogla mu je šla skozi telo. Kmalu nato, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je izdihnil. Najbrž je nastopila smrt radi izkrvavljenja Cufar radi smrtne rane ni mo?el povedati, kako se je zgodila nesreča — in kaj je bilo sploh vzrok njegovi smrti. Bil pa je Cufar v Podbrdu pekovski pomočnik in sirota brez staršev. Bil je celo nekoliko pohabljen in zelo nizke postave. Kot pekovski pomočnik je raznaša! po Podbrdu kruh. Vsak dan pa ga je tudi nosil v poldrugo uro oddaljeno vas Bačo na stražnico obmejnih stražnikov. Zagonetna nesreča se je zgodila ravno v Bači. In nihče ne more pojasniti, kako je bil Cufer ranjen. Takoj po nesreči, ki se je zgodila v pondeljek popoldne, so Čufarja, le za silo povezanega, prenesli v Podbrdo. Ob tej priliki je zgubil veliko krvi. Prepeljan je bil nato — kot smo že zgoraj omenili — z vlakom v Gorico. Obletnica napovedi zadnje vojne proti Avstriji in njenim zaveznicam Jutri, 24. maja, praznuje tudi Gorica obletnico vstopa Italije v svetovno vojno. Vršile se bodo razne svečanosti, katerih se bo udeležil tudi on. Bacheli, glavni predsednik fašistovske industrijske zveze, ki bo v ta namen dospel iz Rima. On. Racheli dospe v Gorico že danes zrvečer. Jutri ob pol desetih se vrši spominska slavnosfc na pokopališču padlih vojakov, kje* bo govoril prof. Mazzocco. Popoldne pa se bo vršilo v gledališču, «Verdi» praznovanje ^kolonialne-1 ga dne», kjer bo govoril tudi on. Racheli. Popoldne bo on. Racheli obiskal Sv. Goro, od koder se bo napotil v Tolmin. Zvečer, po povratku v Gorico, bo on. Racheli odpotoval spet proti Rimu. Za spomenik padlim junakom Vnovič se je po daljšem času šesta- odbor za postavitev spomenika padlim vojakom v Gorici. Odboru predseduje Peter Pinausi. Predsednik je na sestanku podal obširnejše poročilo o pripravljalnem deiu za postavitev spomenika, ki se vleče že od leta 1922 dalje. Z ozirom na razpis nagrade se je tedaj zglasilo 36 tekmovalcev s svojimi načrti. Šele pozneje se je izdalo dovoljenje, da izdela načrt arhitekt Del Debbio. Osnutek tega načrta je bil izstavljen občinstvu v občinski dvorani. In maja meseca 1925 je bil tudi že postavljen temeljni kamen spomenika. Kip bi moral izdelati prof. Volterani. Vmes pa so prišle še druge težko* če. ki niso pustile, da bi delo u-spešno napredovalo. Predsednik je omenil, da se je za spomenik nabralo že 120.000 lir. Na sestanku se je ustanovil in izvolil finančni iodbor. ki bo s te strani podprl delo £a spomenik. Važne odredbe ob priliki topničar- skih vojaških vaj na kraškem gričevja PoveljniStvo 0. polka poljskega topništva sporoča, da se bodo v Bled-ečih dneh: 16., 18., 19., 22., 23., 25., 26., 27., 28., 30. junija ter 2., >}., 5., 6. in 7. julija vršile topni-čarske vojaške vaje omenjenega polka na ozemlju Velikega hriba, Počinka, Lokvice, Fajtjega hriba in Trijezni k a. Ker se bo streljalo z eksplodirajočimi izstrelki in bo morda kateri izmed teh izstrelkov obležal v zemlji neizstreljen, se ljudje opozarjajo, naj se takih izstrelkov ne dotikajo, ker se s tem podajajo v smrtno nevarnost. Vsakdo, ki zapazi tak izstrelek, naj takoj javi zgoraj omenjenemu po-veljništvu ali pa najbližji orožni-6ki postaji, ki bo že poskrbela, da ce izstrelki uničijo. Za vsako dru- gačno ravnanje bo najditelj kaznovan po obstoječih zakonih vojaškega kazenskega sakonika. V dneh, ko se bo streljalo, se bo moralo dotično ozemlje, kamor bodo padale granate izprazniti. Poveljstvo bo postavilo straže, katere je treba ubogati. Te bodo čuvale, da se prebivalci ne približajo preveč nevarnemu kraju. Vaje se bodo vršile po večini v zgodnjih jutranjih urah. Dve rdeči zastavi bosta postavljeni med ozemljem, kamor se bo streljalo. Ena na Fajtjem hribu, druga na zvoniku v Kostanjevici. Lastniki zemljišča, kamor bodo padle granate, naj takoj naznanijo nastalo Škodo naravnost povelj-ništvu 6. artilerijskega polka, in sicer še tekom 48 ur po povzročitvi Škode. Smrtni nevarnosti se izpostavlja vsak, kdor se dotakne neeksplodiranih izstrelkov ali jih premakne še po par letih. Posebno starši naj opozarjajo svoje otroke na to, zlasti pastirje, da se ne bodo zopet dogajale one žalostne nesreče, ki so zahtevale že toliko žrtev. Goriški izvozni trg. Črešnje Skoro trimesečno deževje je letos močno vplivalo na sadno letino, ker je dež pral sadne cvetove in ker radi dežja sadež ne more pravilno dozorevati, je plehek, raz-pokan in tu pa tam že uvelo nagnit. Pa Se druga nadloga je prišla letos na črešnje, Tn sicer mala gosenica pedic ali po goriško rečeno «mera». Naš gospodarski list je sicer opozarjal sadjerejce na silno škodo, ki jo povzroča pedic, ter je priporočal rabo lepilnih pasov, da bi samica zimskega pedica ne mogla na drevo; toda kako majhno je število naših gospodarjev, ki sploh čitaj o ta naš edini gospodarski časopis, in koliko manjše je število kmetov, ki se ravnajo po načelih pravega, umnega sadjarstva. Velikanska večina naših briških in vipavskih sadjerejcev si je mislila sledeče: Zadnja leta nam ni ipedic napravil bogve kake škode. Torej j,o bomo tudi letos srečno odnesli brez posebnega mazanja in negovanja dreves. Pa so se urezali. Pedic se je silno razširili in povzročil letos na črešnjah. toliko škode, da gre v stotisoče. Kot vedno, so se tudi letos pričele črešnje prodajati po zelo visokih cenah. V znatnejši količini so se pojavile prve črešnje drobnice v soboto, 12. maja, po 12 lir; v nedeljo, 13. maja, so padle na 10 lir; nato pa je šlo še bolj rapidno navzdol: v pondeljek, 14. maja, so cene padle na 6—7 lir; v torek, 15. maja, na 6 lir; v sredo, 16. maja, na 4—5 lir; v četrtek, 17. maja, na 1.90—2 liri; v petek, 18. maja, na 1.50—1.80 lir; v soboto, 19. maja, na 2 liri; v nedeljo, 20. maja, na 2 liri; v pondeljek, 21. maja, na 2 liri. Zadnja dva dneva je bilo približno na trgu 80—100 q. črešenj. Povpraševanje po črešnjah je jako živahno in izgleda, da bodo imele letos Črešnje d,obro ceno skozi celo izvozno sezono. Letina ni namreč radi slabega vremena in pedica bogve kako bogata, pa tudi velike zaloge črešenj, Žveplenih v letu 1926 in deloma 1927, so izčrpane. V našem listu homo, kot prejšnja leta, stalno poročali o poteku izvoza črešenj, tega prvega denarnega vira za našega kmeta, ki mu pomaga plačati pomladanske davčne obroke, dolg v trgovini, nakup galice i. t. d. Radi bi videli, da bi naša poročila vsebovala vesele podatke o ugodnem in bogatem razvoju izvoza črešenj. Goriški izvozni trg dne 22. maja. Vsaj nekoliko boljše vreme zadnjih dni je vendar pognalo kvišku zakasnelo sadje in zelenjavo. Seveda ni trg niti daleko toliko bogat kot je bil lani ob tem času. S slabim in mrzlim vremenom so zakasneli poljski pridelki po celi Evropi; najbolj so pa prizadeti radi slabega vremena naši kraji, ki se pečajo z izvozom v severne države. Poletna vročina bo nastopila brez prave vmesne pomladi povsod e- nafeo z isto silo in bo povrtnina ter sadje skoro povsod ob istem času ugodno za prodajo, pri nas na jugu in v konkurenčnih vrtnarskih krajih Burgenlanda in pa Ogrske. S tem izginejo prednosti naših krajev glede zgodnjega sadja in zelenjave. Silno visoko je stala solata še cel pretekli teden v svojih cenah. Par ur solnca zadnjih dni jo je vrglo od lire 1.50 na 70—80 cent Grah se drži 1.90—2.00 in izgleda, da se bo še nekoliko časa držal na tej višini. Sparglji imajo običajno ceno svoje polne sezone L 3.00—3.40. Črešnje, glavni steber sedanjega trga, prihajajo v vedno znatnejših količinah na trg. Danes jih je bilo približno že 150 kvintalov. Pozna se jim pa še slabo vreme, ker so v veliki meri razpokane in nagnite, so pa še okusnejše in debelejše kot pretekli teden, vzdržujejo se na ceni lira 1.50—1.80. — Iz Brd nam prihajajo vedno žalostnejši glasovi o slabi letni črešenj le redki so kraji, ki pokazujejo vsaj nekoliko črešnjevega sadeža. Vipavska dolina, tudi udarjena po slabi letini, izgleda pa vendar nekoliko bogatejša na sadju kot pa nesrečna Brda. jutri, na 24. maja. Jutri, 24. maja, ob priliki obletnice vstopa Italije v svetovno vojno, bodo vse trgovine zaprte od 11. ure dopoldne dalje. Voz ga Je povozil Osemletni Karel Kos iz Podbrda se je moral zateči v goriško bolnišnico radi Številnih ran, ki jih je zadobil, ko ga je povozil neki voz. IZPRED SODIŠČA Radi prepovedanega kuhanja žganja Goriško sodišče je obsodilo Franca Samca, starega 22 let, Ludvika Samca, starega 19 let, in očeta Rafaela Samca, starega 49 let, radi prepovedane žganjekuhe na sledeče kazni: Franca in Rafaela na 3 mesece zapora in 1590 lir globe; Ludvika na 2 meseca in 15 dni zapora ter na 1325 lir globe. Vrh tega je vse tri na 225 lir pristojbin. Gospodarstvo Jugoslovanska sladkorna industrija Jugoslavija ima 8 sladkornih tvornic. Dve (v Belju in v Čuka-rici) sta državni podjetji, ostale so delniške družbe, katerih kapital znaša 146.3 milijonov dinarjev. Na j ugoslovenski sladkorni industriji je interesiran češki, dunajski, madžarski in domači kapital. Velikobečkerečka sladkorna tovarna je bila ustanovljena leta 1910. Pri ustanovitvi je sodeloval avstrijski in madžarski kapital. Sedaj se nahaja večina delniške glavnice, ki znaša 36 milijonov dinarjev, v rokah Praške kreditne banke. Sladkorna tovarna v Crvenki je bila u-stanovljena leta 1912. Razpolaga s 15 milijoni dinarjev delniškega kapitala. Tudi v tem podjetju ima večino Praška kreditna banka. Srbsko-češka sladkorna tvornica in čistilnica v Ćupriji datira iz leta 1920. Na tovarni, katere kapital znaša 45 milijonov dinarjev, je interesirana v pretežni veČini Praška kreditna banka. Prva hrvatsko-slavonska delniška družba za sladkorno industrijo v Osijeku je nastala v letu 1905. Ta družba razpolaga s 30.8 milijonov dinarjev delniškega kapitala, ki se nahaja v rokah Jugoslavenske banke. V manjši meri je udeležen tudi i-nozemski, predvsem dunajski denar. Sladkorna tovarna Bačka, ki je bila ustanovljena 1911. s sedežem v Budimpešti, ima 25 milijonov dinarjev delniške glavnice, ki pripada madžarskim in zagrebškim veleban-kam. Najstarejša tovarna je ona Bosanske sladkorne in špiritne industrije v Usori, ki je bila u-stanovljena leta 1892. Kapital tega podjetja znaša 12.5 milijona PODLISTEK vV. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman t Štirih delih Iz ruščine prevedel I. (86) Vsi so se sklonili nad zemljevid in Đerenklau £e začel z rdečim svinčnikom začrtovati novo fnejo. Pristopili so še nekateri in v kratkem se je Ebrala okrog mize vsa navzočna družba. Vsi so se iudeležili pogovora, ki je postal glasen in živahen In povlekel v vrtinec splošnega navdušenja tudi grofa. Nekdo je načel vprašanje o usodi Slovanstva. Navedel je znake, dokazujoče prebujanje narodne zavesti pri raznih slovanskih plemenih, omenil je njih razne poskuse medsebojnega zbližanja, opozoril na njihovo naraščajoče sovraštvo napram nemškim tlačiteljem in na vedno hujši odpor Slovanov proti nemškemu pritisku. Ko je naštel vse te grozeče znake,' je prišel govornik do zaključka, da je treba zadati odločilni, smrtni udarec ^moskovskemu velikanu« kot navduše- valcu in zaščitniku slovanskih stremljenj in opore vsega plemena. On je bil globoko uverjen, da čim bo Rusija razbita na kose in ne bo imela več žara «slovanske pokroviteljice«, bodo ostali slovanski narodi, ki so še slabi, malo samoz&-vestni in negotovo korakajo po poti k ujedinjenju, izgubili, ker ne bodo več čutili zaščite mogočnega, starejšega brata — ruskega naroda; z lahkoto jih Nemci podjarmijo, oropajo njih samobitnosti in požro. Ta govor je še bolj utrdil navzočne o uspehu podrobnega strateškega načrta nemškega vpada v Rusijo. Ko so po večurnem razpravljanju Sli k večerji, si bral na licih vseh veselje nad bodočo zmago in prepričanje o sijajni bodočnosti njih domovine. Iz pogovorov za mizo pa se je 5e jasneje pokazala njih želja po boju in borbeni duh njihovih prednikov, katerih horde, z ženskami in otroki vred, so nekoč, za Časa preseljevanja narodov, poplavile cvetoče zemlje rimskega cesarstva, puščajoč za seboj sledove krvi in pokončanja... Na koncu večerje je poveljnik s trikratnim hura zaključil sledeče stihe: Treu geeint Alldeutschland Von dem Belt zum Adria. dinarjev. Tovarna pripada industrijskemu koncernu Bosanske industrijske in trgovske banke. produkcijo sladkorja v Jugoslaviji kaže naslednja lestvica: Leto ton 1920-31 20.170 1921-22 23.810 1922-23 33.765 1923-24 40.632 1924-25 122.807 1925-26 56.980 1926-27 70.178 1927-28 85.000 RAZNE ZANIMIVOSTI Nov kanal v Južni Ameriki V Rio de Janeiro (Brazilija) so došli trije ameriški inženirji, ki naj po naročilu ameriških denarnih krogov preštudirajo načrt zgradbe kanala, ki bo vodil v zaliva Sv. Jurija pri Comodoru Riva-davii v Argentini j i skozi Patagonijo v Chile. Stroški so proračun jeni na pol milijarde dolarjev. Kanal naj bi odprl v prvi vrsti pot do bogatih petrolejskih vrelcev v pokrajini Cbubut. Uporaba nevarne Maigalhaensovo ožine bi postala odveč. Ako pridejo inženirji do u-godnega zaključka, se bo začel kanal graditi že v tekočem letu, dovršil se bo pa I. 1936. — Vlada republike Kolumbije v Južni Ameriki poroča, da se je dosegel sporazum z ameriškimi tvrdkami glede gradnje železniškega predora skozi Ande, ki bo zvezal z železnico Bogoto z Buonaventuro ob Tihem oceanu. Dve uri upokojenec Po osem in tridesetih službenih letih je zaprosil uradnik pri dunajskem županstvu Rudolf Dietze za pokojnino. V soboto zjutraj je dobil odlok, s katerim se je uradnik upokojil. Takoj nato se je Dietze odpravil, da se v uradu poslovi od svojih tovarišev. Med poslav-Ijanjem se je pa zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je bila kap. Zakopan zaklad V vasici Ruri Bonifraterskie ne daleč od Varšave na Poljskem je zadel neki kmet, ko je obdeloval svojo njivo, ob sod. Previdno je odkopal sod iz zemlje, toda dvigniti ga ni mogel, tako je bil težak. Ko ga je odprl, se je prepričal, da je sod napolnjen s samimi srebrniki. Policija* je zaplenila sod. Ugotovilo se je, da je denar iz 11. stoletja Napoleonov klobuk Te dneve je dala tvrdka Dronot v Parizu na dražbo znani Napoleonov klobuk na tri vogle. Kupil ga je neki francoski častnik za vojaški muzej in dal zanj 37.000 fr. Klobuku je prišita listina iz leta 1859., v kateri izpričuje fontaine-blauski župan, da je bil klobuk v resnici last Napoleona, in sicer v dobi njegovega prvega konzulata. Posebnosti severnega tečaja Sedaj, ko se mudi Nobile s svojo «Italijo» na Špicbergih, odkoder izleta, iskajoč v doslej še nepre-iskanih krajih trdne zemlje, na različne strani, je dobro, da si o-gledamo posebnosti, ki jih nudi zemljepisna točka, ki ji pravimo severni tečaj. Na ravniku se vrti zemska površina s hitrostjo 465 kilometrov v sekundi, na tečaju je površina popolnoma mirna. Na ravniku znaša razdalja morske gladine od zemeljsko sredine 6377 kilometrov, na tečaju pa samo 6356. Zato je pa tudi težnost na tečaju vedno večja kakor povsod drugod na zemeljski površini, seveda v isti višini nad morjem. Ce pristane moštvo «Italije» na severnem tečaju, bo spoznalo pri vzdigovanju raznih instrumentov, da so ti postali težji kakor so bili v Milanu, in tudi za hojo bodo rabili več telesnega dela. Ure z nihal om tečejo hitreje kakor v drugih širinah, ker se veča hitrost pada. Na tečaju ni dnevnega časa v našem smislu. Ako se postavimo opoldne po londonski uri na tečaju z obrazom proti poldnevniku Greenwich in ako napravimo en korak na desno, imamo šesto uro zjutraj, en korak na levo, pa je šesta ura popoldne, če se pa obrnemo, imamo polnoč. Vsi meridijani, t. j. poldnevniki se križajo na te- čaju, tako da so teoretično na tečaju istočasno vse dnevne in nočne ure. Na tečaju imamo samo eno stran —< proti jugu. Na tečaju so izginile vse druge strani, tako sever, vzhod, zahod. Vsak veter piha proti jugu. In ko Be bo Nobile o-siral okrog, bo njegov pogled obrnjen edino le proti jugu. Bof zoper kobilice v Arabiji V Kosveitu je nekaj letal, namenjenih za obrambo mesta zoper Vahabite. Toda ta letala se bore sedaj zdrugim sovražnikom, z o-gromnimi roji kobilic, ki uničujejo tamošnje okraje. Letala se vzcffgujejo, da razprše kobilice, toda mnoga letala so bila prisiljena pristati, ker se je bilo toliko kobilic nabralo na hladilniku, da ni mogel več delovati. Tudi v južnem Iraku so se pojavile kobilice, toda tu je škoda manjša. Čuden krematorij Na Japonskem so prišli na sled veliki sleparji neke družbe, ki je imela svoj krematorij peč zasežiga-nje mrličev). Nekega dne so poslali sorodn»ki truplo umrlega brata v krematorij. Dobili so takorekoč z obratno pošto pepel mrtveca. To naglo poslovanje je vzbudilo sum, dali so pepel preiskati in preiskava je ugotovila, da je bil poslani pepel od lesa. Nadaljna preiskava je dognala, da je metala družba trupla v bližnji ribnik, samo da je prihranila pri kurjavi, in da je pošiljala sorodnikom lesni pepel. Upor v po/jski kaznilnici V kaznilnici v Rovnu (Volkni;a) je prišlo do upora. 130 kaznoncev se je pobuniio. Posrečilo se jim je sneti vrata, naskočiti in pregnati čuvaje in razbiti večji del kaznilnice Čuvaji se niso mogli braniti, ker so se vsi kaznenci, oboroženi z okvirji z oken, navalili nanje. — Komaj vojaštvo je zadušilo upor. Pri tem je bilo seveda več ranjenih s kroglami. Izposojeni rabelj V Luksemburgu je bil pit.i nekaj meseci obsojen roparski morilec na smrt. Ker je dal prednost smrti in ni maral za dosmrtno ječo, so oblasti v velikih skrbeh. — Na Luksemburškem niso namreč, že odkar pomnijo, nobenega obsojenca usmrtili, ker je doslej še vsak zaprosil pomiloščenja in bil pomiloščenja tudi deležen. Za to pa nimajo na Luksemburškem nobene guillotine (naprava, s katero se odseče obsojencu glava) niti sablje in si bodo morali oboje izposoditi na Francoskem. Lastavica — pismonoša V minuli jeseni je pritrdil rudar iz St. Avolda na Lotrinškem pod perutnico lastavici, ki je gnezdila pod njegovo streho, o-vitek s sledečo vsebino: «Poleti 1. 1927. sem imela svoje gnezdo pri gospodu A. R. v St. Avoldu na Francoskem. Moram mu poročati, kje sem bivala v času svoje odsotnosti.» Te dneve se je vrni-la lastavica v svoje poletno gnezdo in prinesla s seboj sledeče pisemce: «Pozimi sem bila na otoku Martinique pri g.-u I. B., ki naroča najprisrčnejše pozdrave prejšnjemu mojemu gospodarju.« Zopet polet črez ocean Nemška letalca Risticz in Ben-theim se pripravljata, da pole-titav najkrajšem času v Ameriko. Posrečilo se jima je dobiti dobrotnike, ki bodo financirali njun polet. Odkod poletita letalca se ne ve, le toliko se sklepa, da odletita med Lipskim in Kelmorajnom. Družba angleške umetniške zbirke V Chriistie-ju v Londonu se je te dneve začela dražba slik iz razpuščene Holfordske zbirke. Senzacija dneva je bila Reni-brandtova slika «Mož s thoro«, za katero se je izkupilo 48.000 gvinej. Že prvi dan se je dobilo na kupnini 3G3.000 funtov šter-lingov. Romarska ladja se potopila Jadrnica, na kateri je bilo dva in sedemdeset moških in ženskih romarjev, se je potopila v i Perzijskem zalivu, ko je trčila z nekim pomikom. Od potnikovi fei od moštva so bile rešene 1« štiri osebe. Romarji so bili na* menjeni iz Perzije v Mekko. Radijski vrelec na švedskem V bližini Dalberga v severnem delu Švedske so odkrili te dnovs nov radijski vrelec, čigar radij« ska vsebina znaša po rp^isko« vanju v Stockholmu celih 41,03? voltskih enot. Toliko enot ni i mel doslej še noben vrelec. Ves tamošnji okraj se spremeni \ toplice in se je tudi že sestavil konsorcij, ki bo izkoriščal zdravilno moč tega najnovejšega: vrelca. BORZNO POROČILO Trst, 21. maja 1928. Amsterdam 763-769, Belgija 263-267, Francija 74.57«-74.87H, Lon-< don 92.59-92.79, New-York 18.93-18.99, Španija 315.50.321.50, Švica 366-367, Atene 24.75-2o.25, Berlin 451.50-457.50t BukareSt 11.65-12.05, Praga 56.11-56.41, Ogrska 328.50 334.50, Dunaj 264.25-270.25, Zagreb 33.30-33.60. Uradna cena zlata (21. V.) L 366.30; Liktorsko posojilo 87.50; vojnoodškodninske obveznice 78. DarovF Mesto cvetja na grob blagopokojne Marije Čokove, darujeta 31. in I. 15.— lir za šolsko društvo. Denar hrani g.a Fr. Ažmanova. (Najlepša hvala! □ □ □ n □ □ □ QJ POŠTEN, pekovski učenec se sprejma tako?. Pekarna Senožeče. 579 KOZA z mladiči, švicarske pasme, sc proda radi selitve. Via Udine 47, tapefnik Mucig. 5SG POZOR KROJAČI. ŠIVILJE V JULIJSKI KRAJINI. Za čas vel&sejma v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače, šivilje. Ugodna prilika. Znižana vožnja. Znižan honorar. Učenci ki ne morejo v Ljubljano, dobijo pouk potom pošte z učnimi zvezki v slovenskem jeziku. Ob zaključku potrdilo o obisku tečaja. Zasebno krojno učilišče F. Potočnik, član anglo-francoske šole. Odlikovan z zlato medaljo na internacionalni razstavi v Rimu in z naslovom profesorja. 580 NATAKARICA, pridna, se sprejme za boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 531 MESARSKI pomočnik, dobro izvežban, se sprejme na deželo. Naslov pri tržaškem upravništvu. 532 Vin. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Obiščite ga od 2. do 11. junija 1928. Sejmske legitimacije lir 11, ki dajo obenem pravico do železniških popustov ter jugoslovanskega konzularnega vizuma (lir 10) na potne liste, se dobijo pri sejmskem komisarju; Publicita Cehovin, XX Settcm-bre 65 - Tel. 33-17. _537 Nainrikiadaejša darila ZA 2IRH0 dobite pri CLSERTU POUHU.Trsf.yia Hozzin!46 •1 3 Vel S I Velika razprodaja vseh predmetov rešenih ob požeru v trgovini M M Mre i!. 11 Chantung po L 4.75 meter. Ženske nogavice močne 3 pari L 5.—; moške nogavice 4 pari L 5.—. Moške srajce Zefir, zajamčene barve, moderne, z dvema ovratnikoma L 17.Š0. I zai Iz la obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. m Roma 3. lih nadstropje Narotalte In Me „EDINOST" (Zvesto združena Velika Nemčija ođ Belta do Adrije.) Skupni zbor pa je zapel bojno pesem: •Alldeutschland im Vereine« Heisst unser Losungswort! Vom Niemen bis zum Rheine — Und weiter tont es fort, Und an der Donau sch&llt es, Wie heller Siegesklang. Und' bis zur Wolga hallt es, Wie ferner Schlachtgesang. (•Združena Velika Nemčija« Bodi naše geslo! Od Njemena do Rena — in dalje naj se glasi, ob Donavi naj odmeva kakor glasno zmagoslavje, do Volge naj odmeva kakor daljna bojna pesem.) Zadnje dneve svojega dekliškega življenja je Milica preživela v težkem duševnem: stanju. Prikrita nevolja proti ženinu po opisanem prizoru se ni še v njej polegla in zaželela si je pretrgati razmerje z njim; toda nikakor se ni mogla odloČiti k temu. Hladnokrvno je presodila svoj položaj ter prišla do sklepa, da bi novi prelom dva dni pred poroko izzval velik šum »zlasti ker ni bilo za to prav nobenega vzroka in je bila še vsem v spominu zadeva njene zaroke z Igorjem. Nikakor se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi postala predmet opravljanja pri velikoposvet- skih botrah. Spoznanje lastne nemoči jo je silno razburjalo; napram dedu je kazala skoraj očitno nevoljo, odnošaji z ženinom pa so bili hladni. S potrtim srcem je grof promatral nevesto, kateri je Čital iz duše kakor iz odprte knjige, toda odločno je potlačil vsako malodušnost. Niti najmanje ni hotel dvomiti, da bo s potrpežljivostjo in ljubeznijo dobil igro in popolnoma osvojil oča- rujočo nasprotnico. . . . Prišel je dan poroke. Po poroki, ki je bila določena ob šestih, bi se poročenca podala na poto- vanje v inozemstvo. Dan je prešel tako hitro, da Milica ni imela Časa ubijati se z mislimi. Jutro je prešlo v zadnjih pripravah, nato so prišle družice oblačit nevesto, za poročno kumico pa je bila določena mlada grofica Jurasova, ki je sama hotela pri-peti nevesti cvetlice in poročno kopreno. Šele v cerkvi, ko se je znašla vštric grofa pred oltarjem, se je Milica zavedla velike važnosti tega trenotka in težka potrtost ji je legla na srce. Berenklau je stal poleg nje resno in zamišljeno; ko je pogledal smrtno bledo nevestino obličje, na katerem je bral trpljenje, je ploboko vzdihnil. Ta trenotek, v katerem je postala »jubijena ženska njegova, je bil istočasno za Tre te Je borbe in nesoglasja, skratka, burni uvod k bodoči sreči.