Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi sc ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/emajo ^ Uredništva telefon štev. 50. upravnlštva štev. 328
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Oln celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedel)ako Izdata celole no v Ju<jo» Slavili 80 Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta rnalioglcisl po 1 50 ln 2D,več|l oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2-5«. veliki po 3 ln 4 Din, v urednl&k^m delu vrstica po 10 l>ln 0 Pri veClem □ nnro -ilu popust Ir.lde ob 4 z|u! aj razen pondeljKo in dneva po prezniKu
Uprava /e vKoplturievl ul .Al.6 * C.rhovnl račun: C/ubljana štev. 11).030 in io.i-19 xu Inserate, S«ra/cpoil.7 J6 l, Zaqrnl> št. 39.011, Praga ln Duna/ št. 21.797
»Narodno edin&tvo"
. »Ne večina poedinih plemen, ampak parlamentarna večina brez ozira na plemensko sestavo, je činitelj zakonodajslva in upravne kontrole«. S tem stavkom nam je »Jutro« razložilo, kako si SDS zamišlja »narodno edin-stvo«. »Država mora biti le okvir edinsive-nega naroda.«
Le med potrpežljivimi Slovenci je mogoče, da list, ki v sedmem lelti bi ja za naše ime, kaj takega napiše in še mirno živi. »Jutro« je s tem proklamiralo državo za tisto po-licajsko edinico, ki naj svojim državljanom ukazuje narodnost. Tako piše v dvajsetem stoletju glasilo, ki zlorablja ime naprednosti in demokratizma. Reakcionarstvo najgršega tipa, kakršnega poznajo nekdanji turški, madžarski in vsenemški režimi, stopa pred nas pod firmo narodnega edinsha. Opraviti imamo z modernim nacionalnim »jožefinizmom«.
Hvaležni smo »Jutru«, da nam je tako razložilo Pribičevičevo ideologijo. Torej: ker smo v jugoslovanski narodni državi, moramo vsi državljani, kar nas je slovanske krvi opustiti svojo narodnost in moramo poslati »Ju-gosloveni« oziroma člani »narodnega edin^ stva«. Mi Slovani v Jugoslaviji nimamo več osnovne osebne pravice, da sami izbiramo, kateremu narodu se prištevamo, država nam enostavno ukaže, da smo člani »edinstva«. »Jutro« je šlo dalje kot Pribičevič, ono ne pozna Slovencev, Hrvatov in Srbov niti kot plemen. Ono pozjia samo politiko narodnega edin-stva. S politiko naj se pretvarjajo jugoslovanski narodi, z ustavo in državno zakonodajo naj se zabrišejo vse narodnostne razlike, politika in državna uprava naj rodi nov narod. In ta mehanično skovani narod, ki mu bo oče Pribičevič, mati pa SDS bo »jugoslovensko ediastveni«. Le Nemcem, Arnautom in Madžarom pušča »Jutro« tudi v naši državi narodnostno svobodo in pravico.
Vsak pa, ki smatra, da narodov ne ustvarjajo države — tudi naša država ne — sleherni kdor ljubi svoj jezik in, ki mu je negacija narodnosti absurdno nasilje — pa naj bo še tako iskren in požrtvovalen državljan — vsak tak dela proti državi, ker ne priznava »osnove naše države« kakor jo je zamislil Pribičevič in SDS.
To je torej ideologija »narodnega edin-stva«. Kako naj se ta koncepcija udejstvi v Sloveniji?
Težko je udejstviti idejo, ki je protina-ravna. Na naraven način ne gre. Kaj torej? Preostaja edno še uničevanje. V Slovencih je treba torej uničiti narodno zavest, ljubezen do svojega rodu, uničiti narodno kulturo, in da se to čim prej zgodi, treba uničiti pred vsem slovensko blagostanje, da bo vse skupaj masa nekulturnih, duševnih in materijalnih beračev, ki bo hočeš - nočeš brez zavesti in volje, le s trebuhom za kruhom sledila diktaturi iz-najditelja »narodnega edinstva«. Po tem načrtu dela SDS že vseh teh osem let zavestno in smotreno. Slovenija je že po svojem im£-nu protidržavna, po svoji veliki ljubezni do rodne grude pa celo veleizdajalska, zato po njej! Če se bo SDS posrečilo, da bi nam vladala še sedem let, ne bomo imeli več ne pluga, ne knjige, ne stroja, ne peresa — vse bo šlo za »davke«, diktirane po SDS-arskem načrtu »edinstva«.
Gorje pa tistemu, ki bi se temu edinstvo-stvovanju uprl. Zagrešil je »negacijo državne ideje«. Za »negacijo državne ideje« pa proglaša SDS vsak poizkus, ki meri na vzpostavitev resnično državotvorne politike, ki naj računa z danimi neizpremenljivimi dejstvi, da žive na državnem ozemlju trije jugoslovanski naročil, da je treba tem narodom dali vsakemu svoje, predvsem pa jim dati svobodo, da bodo z lastnim delom in trpljenjem kovali svojo usodo, ki je itak neločljivo združena z jugoslovansko državo; da morajo v narodni državi ti narodi najti svojo mogočno podpornico iu zaščitnico; da bo zrastla ljubezen v njih, ra-stel zmisel za državo; da bo sorodstvo med narodi harmonično izpopolnilo naše državljanske vezi in tako država najpopolnejše fun-dirana. Tako miselnost, ki leži na dlani, ki nujno izhaja iz dejanskega stanja, SDS proglaša za protidržavno. To je pač zagrizenost, ki meji že na abnormalnost.
Naravno je, da je danes SDS s svojim »narodnim ediustvom« osamljena kot prerok v puščavi. V prvih povojnih letih jc ideja SDS bila velesrbskim politikom dobra formula za uveljavljenje liste mentalilete, ki je govorila o Slovencih in Hrvatih kot podjarniljencih,
Belgrajsko časopisje o vstopu SLS v vlado.
NAPAČNE INFORMACIJE. - DOSLEJ ŠE NI BILO NOBENIH POGAJANJ. - GLASOVI O IZJAVI DR. KOROŠCA.
Belgrad, 28. okt. Radikalno »Vreme« in Pribičevičeva »Reč« tudi danes objavljata uvodne članke z ozirom na vesli o pogajanjih s SLS za vstop v vlado. Ne glede na to, da temeljita oba članka na povsem napačnih informacijah, kajti ponovno naglašamo, da se nikaka taka pogajanja niso vršila, vendar je to neprestano pisanje značilno za sedanji položaj. Iz članka v »Vremenu«: se jasno odseva prikrita želja, naj bi do tega vstopa prišlo in se izraža nada, da bi takšno sodelovanje med sedanjo koalicijo in SLS bilo v korist države in ljudstva, posebno če bi prišlo do utrditve in izvršitve skupnega gospodarskega in socialnega programa.
Obenem se ta prikrita vabila radikalov za vstop SLS v vlado maskirajo s filozofiranjem o načelno političnh držav, sporazumih in soglasjih, ki da so za takšno sodelovanje tudi potrebni, če naj bo to sodelovanje iskreno in prisrčno. Take sporazume seveda Pribičevičeva »Reč« smatra za nemogoče, češ, da jih tudi Stjepan Radič ni sklepal, pa je vendar glavni steber sedanje vladne večine.
Po mišljenju glavnega glasila sam. demokratov je Stjepan Radič kljub temu svojemu sodelovanju ostal isti, kakor je bil. Zato izraža Pribičevičevo glasilo svojo globoko nado in prepričanje: »Težko da bo zviti pop izpolnil to (Uzunovičevo) željo.«
Izjava g. dr. Korošca je še vedno predmet obširne debate v vseh političnih krogih. Tudi časopisje jo komentira večinoma v smislu, kakor smo včeraj poročali. Današnja »Politikam na več mestih poudarja značaj te izjave. Pod naslovom: »Po izjavi g. dr. Korošca« pravi naslednje:
»Izjava, ki jo je dal včeraj g. dr. Korošec, se v vseh političnih krogih smatra kot značilna. Kakor se je včeraj govorilo v vladnih krogih, je g. dr. Korošec s tem znatno olajšal g. Uzunoviču pot, da prične z g. dr. Korošcem tudi oficielna pogajanja, ki so se dosedaj vodila po posrednikih in neoficiel-uo. Vsi politični krogi so včeraj od g. Uzunoviča pričakovali, da pride do tega oficiel-nega poziva za pogajanja.«
Nova politična prorokovanja.
5RBSK0-HRVAŠKA-SL0VENSKA KOALICIJA POD PREDSEDSTVOM PAŠIČA?
KRALJEVO KRONANJE.
Belgrad, 28. okt. (Izv.) Bivanje g. Ace Stanojeviča v Belgradu daje političnim krogom povod, da zaključujejo, da stojimo pred važnimi spremembami, Njegove neprestane konference z g. Pašičem ter drugimi uglednimi radikali, in tudi politiki iz drugih strank potrjujejo takšno mišijenje. Vendar za sedaj drugega povoda za to ni. Zato navidezno vlada v politiki precejšen mir. »Politika« piše o tem sledeče:
»Mir, ki traja žc dva do tri dni, se smatra v informiranih političnih krogih samo kot začasen. Po trditvah teh poučenih krogov se tudi intenzivno dela na ustvarjanju novih političnih kombinacij. Središče te delavnosti, dosedaj še skrite, je Nikola Pašič, v čigar stanovanju se vršijo vsakodnevna posvetovanja. Da stojimo pred važnimi spremembami, se v političnih
krogih opozarja na dejstvo, da se ponovno nahaja v Belgradu Aca Stanojevič, ki se v Belgradu pokaže samo v resnih trenutkih.
Kakor se jc včeraj trdilo, bi imelo v kratkem času priti do sprememb, ki ne bi bile niti posledica položaja vlade v skupščini, niti posledica vladnega položaja v radikalnem klubu, marveč posledica celokupnega stanja naše notranje politike. Kakor se je zatrjevalo, bi imeli v sedanjo radikalno-radičevsko koalicijo vstopiti poslanci Slov. ljudske stranke. Na čelo te razširjene koalicije bi imel priti g. Pašič. Kakor se je zatrjevalo, bi g. Uzunovič postal podpredsednik vlade. Ta vlada, v kateri bi bile stranke, ki predstavljajo večino Srbov, večino Hrvatov in večino Slovencev, bi imela izvršiti kraljevo kronanje.
ministru za
ČIT/NJE AKTOV O POSLOVANJU MINISTRSTVA ZA PREHRANO POD VODSTVOM DR. KOROŠCA ZAKLJUČENO. — AKTI IZPRIČUJEJO KOREKTNO POSTOPANJE MINISTRSTVA V TEJ DOBI. — SUBOTIŠKA KLAVNIŠKA AFERA DEMOKRATSKIH
MINISTROV.
Be^rad, 28. okt. (Izv.) Na včerajšnji in današnji seji anketnega odbora so se čitali akti notranjega ministrstva za prehrano o nakupu, prevzemanju in odpremi ameriškega blaga. Prečitali so se vsi akti za časa ministrovanja g. dr. Korošca. Našel se ni niti eden akt, ki bi količkaj kompromitiral to delovanje. Šele po odhodu g. dr. Korošca so se pod njegovimi ministrskimi nasledniki jačele nerodnosti. Blago se je kradlo in kvarilo po slabih skladiščih v Belgradu. 3. junija 1920 se je šele odposlalo poslednje blago iz Soluna. 31. avgusta 1920 je minister Jojič dal pri finančnem ministrstvu ustaviti izplačevanje zaostanka.
Vsled padca dinarja in dviganja dolarja se je blago, ki je bilo izredno ugcdao kupljeno, znatno podražilo, ker sc jc odlagalo z odplačevanjem, in sc končno sploh ustavilo, namesto da bi sc blago po prevzemu takoj odpremilo
Belgrcd, 28, oktobra. (Izv.) Samostojni demokrati uganjajo s svojimi najnovejšimi posli svojo demagogijo naprej. Na današnji seji jc bilo govora o predlogu posl. Grisogona, da naj sc nujno izpeljejo oblastne volitve. Tudi ta predlog je demagogija, ki sc da naravnost otipati. Samostojni demokrati so po sprejetju ustave in zakona o volitvah v oblastne skupščine, ki jc bil sprejet leta 1921., in odredbe,
Velesrbska struja, ne edinstvo SHS, se izraža v tislih členih uslave, ki jih Pribičevič reklamira zase. Nikdar bi Pribičevič teh členov ne uveljavil, če se ne bi krili z velesrbsko idejo. Ta ideja pa je že padla. Danes je srbski narod že pripravljen na iskren sporazum s Hrvati
in oddalo ljudstvu, ki je bilo naročenega blaga zelo potrebno. Čitanjc aktov o delovanju ministrstva za prehrano po odhodu g. dr. Korošca bo še dolgo časa trajalo.
Danes je bil v odboru zaslišan bivši veliki župan subotiški Manojlovič radi klavniške afere v Subotici. Izpovedal je, da je Srbija 1. 1918. sklenila pogodbo s Češkoslovaško, da ji bo dobavljala svinjsko mast in meso. Izvršitev te pogodbe je izročila klavniški družbi v Belgradu, ki pa jc bila za to delo nesposobna, ker so ji bili med vojno vsi prostori uničeni. Omenjeno nabavo je izročila subotiški delniški družbi, ki se je v ta namen osnovala. Pogodbe med državo in belgrajsko klavniško družbo ter pogodbe med poslednjo in subotiško ni bilo sedaj več mogoče dobiti, vsled česar jc cela ta afera, radi katere so obtoženi demokratski ministri, še vedno nerazčiščena.
da sc morajo volitve izvršiti v treh incsecih, bili skoro nepresiano v vladi. Nikdar sc niso spomnili, da bi bilo potrebno ta zakon izvršiti. Posebno slovenski in sploh prečanski samostojni demokrati so odločno nastopali proti izvedbi tega zakona, ker so se zavedal!, c!-a bi v oblastnih skupščinah ničesar nc pomenili in da bi ravno sestava oblastne skupščine bila dokaz njihove popolne mizerije na
in Slovenci, misel bratstva je med jugoslovanskimi narodi že močna in treba samo še čakati evolucije, da bo zadobila polno veljavo v politični konstelaciji. V tej novi dobi pa ni več mesta za državnopravue iu narodnostne puhlice SDS.
pristaših med slovenskim in ostalim prečan-skim prebivalstvom. Zato jc ta prediO"g hinavska demagogija, in sploh ni mogoče resne o njej govoriti.
O tem predlogu sc je vršila precej dolga razprava. Glavni govornik je bil Pribičevičev poslanec Grisogono, kateremu je minister za notranje zadeve odgovarjal, da jo vlada o volitvah v oblastne skupščine žc govorila in da je izvedba tega zakona že ro-tova stvar. Z ozirom na Grisogonov predlog izjavlja, da je ta predlog demagogija. Vladna večina je ta predlog odbila.
Nato se je prešlo na razpravo o predlogu muslimanov, da naj se obravnave agrarnih sporov odvzamejo kompetcnci ministrstva za agrarno reformo in" izroče kompetcnci upravnih sodišč. Predlog jc zagovarjal v imenu muslimanskega kluba poslanec Djafer-beg Kuenovič.
Minister za agrarno reformo je ta predlog odbil, češ, da itak pripravlja zakonski predlog o ureditvi tega vprašanja v Bosni in da bo ta zakonski predlog v kratkem pred. ložil.
O priliki debate o tem predlogu je prišlo do precej burnih prizorov med bosanskimi radikali in muslimani. V medsebojnem prepiru se je seja zavlekla do 1. ure. Nato se je zaključila, ne da bi se sploh prešlo na dnevni red. — Prihodnja seja jutri.
Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Z ozirom na praznike Vseh svetih sc bodo skupščinske seje jutri odgodilc. Prihodnja seja sc bo vršila šele v sredo. Pred današnjo sejo sc jc na poziv podpredsenika g. Pasariča vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov. Na tej seji je podpredsenik g. Pasarič predlagal, da se sklene, da sc skupščinske seje odložijo in da se sporazumno izvoli odbor za proučavanje zakonskega predloga o konvenciji za razmejitev med našo državo in Romunijo. Drugi predlog je bil sprejet. Glede odlaganja skupščinskih sej pa ni prišlo do soglasja, ker je opozicija proti temu nastopila. Zato je Pasarič sam odgodil skupščino.
Simpatije slovenskih radikalov do SIS.
Belgrad, 28. okt. (Izv.) Nekateri od prvakov slovenskih radikalov se nahajajo v Belgradu, kamor so prišli deloma na poziv vodstva svoje stranke, da dajo svoje mišljenje o stanju radikalne stranke v Sloveniji' in o razpoloženju v Sloveniji sploh, deloma pa zato, da bi pri predstoječih spremembah vlovili zase knko drobtino in da bi poskušali izpeljati nekatere intervencije svojih prijateljev.
Predsednik vlade Nikola Uzunovič jc sprejel samo Nikolo Zupaniča in dr. Lukana. Zu-paniča je sprejel tudi Pašič. Kr.lcor izjavljata, sta oba navdušena nad vestmi, da bi bilo potrebno in koristno, če bi tudi SLS stopila v vlado. V tem smislu sta po njunih izjavah podala svoje mišljenje tudi pri merodajnih čini-teljih radikalne stranke.
Med slovenskimi prvaki radikalne stranko pa se jc tokrat znašel tudi znani g. Emil Štc-fanovič, ki je pred zadnjimi volitvami izdajal »Radikala« in v njem podpiral dr. Žerjava in tudi branil Orjuno. Dasiravno ga zato nihče nc vpraša, izjavlja, »da je »Samouprava« dr. Sa-jovica v rokah dr. Žerjava in da zato tako piše; mi pa smo za u 1 a z a k«. — To izjavljanje proti dr. Sajovicu s strani mariborskih radikalov se tolmači kot nov dokaz, da v vrstah radikalne stranke ni soglasja, vsled česar seveda vodstvo v Belgradu na nje n» polaga važnost;.
Hrvatski katoliški dnevnik.
Zagreb, 28. oktobra. (Izv.) Danes je izšel v »Katoličkem listu« proglas na hrvatske katolike, ki sc pozivajo, da sodelujejo pri akciji za hrvatski katoliški dnevnik. Proglas so podpisali za Pijevo društvo dr. Vclimii Deželič, dr. Štefan Markulin in dr, Josip An-drič, za začasni upravni odbor pa dr. Dionizij Njarady, grško-katoliški škof iz Križevcev, dr. Dominik Prcmuš, zagrebški pomožni škof, in drugi odlični predstavniki katoliškega po-kreta med Hrvati. Doslej so zbrali za ta katoliški dnevnik okoli pol milijona dinarjev. Razen tega je vpisanih delnic za 400.000 Din, ki pa šc niso vplačane. V omenjenem proglasu sc sporoča, da izide prva številka katoliškega dnevnika o Veliki noči.
POTRES.
Rim, 28. oktobra (Izv.) Observatorij v Faeuzi poroča o potresu v razdalji 9000 km.
Vprašanje staroupoko-jencev.
Odgovor H«, ministra na interpelacijo posl.
Zebota.
Belgrad, 28. okt (Izv.) V Imenu Jugosl.
kluba je posl. g. Franjo Žebot poslal aprila 1926 ua fin. ministra obširno spomenico, v kateri zahteva, da se pokojnino kronskih upokojencev spremenijo v dinarske. G. posl. Franjo Žebot je dobil ua spomenico naslednji odgovor in Informacijo:
>0 kakem novem razvrščanju upokojencev, ki so bili upokojeni, preden je stopil v veljavo zakon o uradnikih in ostalih uslužbencih, oziroma zakon o državnem prometnem osebju (čl. 239. in 240. zakona o državnih uslužbencih ter 209. in 210. zakona o prometnem osebju) ne more biti govora.
Kar se tiče prevedbe starih kronskih pokojnin na dinarske pokojnine, se bo ta zade-iva kmalu izvedla, ker so pripravljalna dela za zakon dokončana ter je tudi izdelan osnutek eh prevedbo. Prevedba sama pa ne bo imela nobonega vpliva na službeni položaj kronskih upokojencev. Materialna stran teh upokojencev se bo zboljšala s tem, da se bodo kronska pokojnine povišale na isto vsoto v dinarjih. — Belgrad, 16. oktobra 1926. Po naredbi finančnega minislra.«
Agrarna reforma v Dalmaciji.
Zakonski načrt vlade je nesprejemljiv,
Belgrad, 28. okt. (Izv.) Danes se je vršila prva seja odbora za ureditev agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Minister za agrarno reformo g. dr. šibenik je dal ekspoze, kjer je samo na kratko pojasnil zakon, ni pa šel v bistvo samo.
Takoj na prvi 6eji so se med radikali in radičevci pojavile velike diference. Radikalno stališče je v glavnem zastopal g. dr. Laza Marko v 14, ki je izjavil, da je zakon tudi v nasprotju z ustavo samo, in je nedosleden, ker urejuje pravne odnošaje, ki jih v pravni državi uravnava civilno-pravdni red.
Opozlclonalni govorniki so vsi izrazili dvom, da bi se predlog uzakonil. Večina govornikov iz opozicije se je izjavila za nujnost, toda istotako se je izjavila proti principom, ki jih hoče zakon uvesti. Zastopnik Jugoslov. kluba g. Ivan Vesenjak je zastopal stališče, da je zakon nujen, toda takšen, kakršen je, je nesprejemljiv. V nekaterih točkah je naravnost nemogoč. Bodisi iz dilentatizma, bodisi namenoma, nima zakon nobenih pojasnil o finančnih efektih, nobene statistike o interesentih in nobenih utemeljitev. To odgovarja dosedanji praksi dosedanje zakonodaje.
Prihodnja seja »e bo sklicala pismenim potom, kar je nov dokaz o neslogi in nesoglasju o tem zakonu. Na seji je prišlo do burnih spopadov med sam. demokratom dr. Kriz-imanom in radlčevcema Pavlom Radičem ln dr. Basaričkom. Dr. Krizman je slednjemu očital materialno korist ln očital njegovo soudeležbo prt društvu >Gruda<, ki se je osnovalo v Zagrebu z ozirom na odredbo o fakultativnem odkupu pod agrarno reformo spada-jočih posestev.
Radičevci proti železniški progi Rcgaiec-Krapina.
Zagreb, 28. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji seji finančnega odbora so glasovali radičevci za to, da se ne dovoli kredit za zgraditev proge Krapina-Rogatec. Prebivalstvo, ki je z gotovostjo računalo, da se bo ta proga pričela v najkrajšem času graditi, je ob tej nerazumljivi in obsojanja vredni taktiki radičevcev jako razočarano.
PROTI RATIFIKACIJI NETTUNSKIH KONVENCIJ.
Split, 28. oktobra. (Izv.) Javnost se jako mnogo bavi z gmotnim položajem italijanskih državljanov v Dalmaciji, ki bi se zlasti pokazal po izvedbi agrarne reforme ter po ratifikaciji nettunskih konvencij. Brez dvoma bi v tem slučaju prišli Dalmatinci v po3rejen položaj napram italijanskim državljanom. Ra-ditega je razumljiv odpor našega avtohtonega življa v Dalmaciji proti stanju, ki bi nastopilo v Dalmaciji zlasti po ratifikaciji nettunskih konvencij.
RAZPRTIJE V SDS.
Dubrovnik, 28, oktobra. (Izv.) V Dubrovniku je izbruhnil velik spor v organizaciji SDS. Iz organizacije je bil namreč izključen dosedanji tajnik dr. Karlovič. Na seji, ki je bila jako burna, so očitali dr. Karloviču, da se je skrivoma sestal z Radičevim disidcntom Bačmagom in da je sploh bil v tesnih stikih z radičevci.
KULUK V DALMACIJI.
Split, 28. oktobra. (Izv.) V vasi Stanko-vac pri Sibeniku je zavladalo med kmeti ogorčenje radi tega, ker morajo delati kululč pri gradnji cest. Nezadovoljstvo se predvsem obrača zlasti proti radičevskemu poslancu Zagorcu, ki je kmetom obljubil, da bo posredoval za izplačilo 200.000 Din za gradnjo cest. Dosedaj pa je ostalo le pri obljubi. Zato nI čudno, da odpadajo kmetje od Radiča, ker iim postavlja take zastopnike v parlament, ki sc zanje sploh ne brigajo.	- —• • —
Proslava osme obletnice češkoslovaške
republike.
Praga, 28. oktobra (Izv.) Ob osmi obletnici ustanovitve češkoslovaške republike so se vršile po vsej državi velike slovesnosti. Na praškem gradu so se danes zbrali diplomatski zastopniki tujih držav in je ob tej priliki sporočil doyen diplomatskega zbora predsedniku Masaryku svoje čestitke. Predsednik Masaryk je v svojem odgovoru povdar-jal, da pomenita Locarno in Thoiry razveseljiv napredek o zbližanju evropskih narodov, ki so si tekom svetovne vojne stali sovražno nasproti. Nato sta še sporočila pozdrave predsedniku Masaryku predsednik zbornice in
senata. V odgovoru na ta pozdrava pa naglaša Masaryk veliki pomen vstopa Nemcev v vlado, | s čimer so se Nemci odločili k političnemu in administrativnemu sodelovanj: , S tem so ! ustvarjeni predpogoji za nadaljnje politično zbližanje. In to se je zgodifo v času, ko si ravno predstavniki Francije in Nemčije podajajo roke k sodelovanju. Masaryk je vedno računal z močno Nemčijo. Zato bomo mi — pravi Masaryk — vzdrževali tako do Nemčije kakor do vseh drugih sosednih držav prijateljske odnošaje.
Fašistovska štirilefnica.
Rim, 28. oktobra (Izv.) Danes se je po celi Italiji na slovesen način praznovala obletnica fašistovske revolucije. Ob tej priliki je izdal Mussolini na narod v imenu vlade in fašistovskih voditeljev posebno spomenico. Spomenica je sestavljena v slogu visokih fraz in obrabljenih gesel; ugotavlja se v spomenici, da je položaj režima v četrtem letu fašistovske revolucije trden kot granit. Nadalje se v tej spomenici govori o delu, ki ga je izvršil ta fašistovski režim, in se obseg tega dela označuje kot impozanten. Kot posebno zaslužno delo si pripisuje Mussolini postavitev gu-vernerjalnega režimav Rimu. Kakor se v spomenici poveličuje fašizem, tako se istočasno omalovažujejo in napadajo fašizmu nasprotne stmje. Posebno se naglašajo nekatere vrline fašizma: disciplina, politična in moralna neoporečnost, lojalnost, hrabrost, vztrajnost itd. \ Spomenica se zaključuje z mislijo, da bo fašistovski režim vzpostavil veličino Italije na vsak način, povsod in proti vsakomur.
RADIČEVCI MED SEBOJ.
Split, 28. oktobra. (Izv.) Dalmatinsko časopisje ugotavlja, da je Radičev »Dom« falzificiral zapisnik skupščine, na kateri je bila narodnemu poslancu Matijeviču in predsedniku splitske okrajne organizacije HSj dr. Sokolu soglasno izrečena zaupnica. Ob tem falzifikatu je mnogo uglednih pristašev HSS v Dalmaciji izjavilo, da ne bodo dopustili, da bi vodstvo stranke v Zagrebu na furtimaški način metalo dr. Sokola z njegovega predsedniškega mesta splitske okrajne organizacijo. Vznemirjenje med dalmatinskimi radičevci je jako veliko in se splošno ugotavlja, da ne bo ta spor končal brez usodepolnih posledic.
SPOR MED NEMČIJO IN REPARACIJSKG KOMISIJO.
Berlin, 28. oktobra (Izv.) Vesti, ki so se bile včeraj razširile tako v domačem kakor Inozemskem časopisju o konfliktu med nemško vlado in vojaško kontrolno komisijo se v službenih krogih označujejo kot neutemeljene. Večina točk je že davno rešena in gre Ie za rešitev še nekaterih manj važnih vprašanj.
CIRIL KOBURG V PRAGL
Praga, 28. okt. (Izv.) Včeraj je prispel semkaj princ Ciril Koburg pod fiktivnim imenom Kiril Sokolski, diplomat v Sofiji. Nastanil se je v poslopju bolgarskega poslaništva. Njegov prihod je v zvezi z Eislerjevo afero. V splošnem se poudarja, da nima afera nobenega političnega ozadja in da bodo zato tudi odpadle vse že napovedane senzacije. Ve se le toliko, da govori proti Eislerju neki protokol, po katerem je Eisler zahteval od Cirila Koburškega večje denarne vsote.
DRAGINJA NA ČEŠKEM.
Praga, 28. okt (Izv.) Včeraj so se /.glasile v ministrstvu za ljudsko prehrano delegacije ženskih zvez, ki so pioiestirale proti rastoči draginji.
ČEŠKOSLOVAŠKA TRGOVINA.
Praga, 28. okt. (Izv.) Glasom statističnih podatkov tekom treh tromesečij tega leta znašajo aktiva v zunanji trgovini 1126 proti 1431 milijonov v preteklem letu. Premoga so izvozili 740.000 proti 400.000 kg v preteklem letu.
MADJARSKO INVESTICIJSKO POSOJILO.
Budimpešta, 28. sept (Izv.) Finančni minister je podpisal danes z newyorško banko, Speyer in Co., drugo investicijsko posojilo v znesku 6 milijonov dolarjev. Td posojilo se ima v 20 lelih amortizirali in lo 7 odstotno ter po kurzu 98.
ROPARSKI NAPAD.
Budimpešta, 28. okt. (Izv.) Včeraj so v bližini grške meje napadli banditi gospo in zeta nekega francoskega inženerja, ju i 7. ropal i in umorili.
ŠPORTNE VESTI.
Praga, 28. oktobra. (Izv.) Na nogometni tekmi Češkoslovaška : Italija, ki ji je prisostvovalo do 25.000 ljudi, si je češkoslovaško moštvo priborilo zasluženo zmago v razmerju 3:1 (2:1).
Varšava, 28. oklobra (Izv.) Pri maratonskem teku je dosegel Nemrel (Chavfolrnlnirg) prvenstvo, Dosegel je cilj v 2 urah 57 fflinu-, tali in 52 sekundah.,
Državni pravdnik zahteva atentator ko na Mussolinija pred poroto.
Rim, 28 oktobra (Izv.) V tukajšnjih poli- j
tičnih krogih je zbudila veliko pozornost vest, j da je državni pravdnik vložil pri obtožni sekciji zahtevo, da se atentatorica na Mussolinija , Violetta Gibson izroči porotnemu sodišču v j Rimu. Fašistovski list »Tevere« ugotavlja, da sta oba psihijatra (torej tudi ol rarnbni) edina v mnenju, da je Gibsonova pri zdravi pameti. Časopisje nadalje ugotavlja, da je Gibsonova venomer trdila, da ji je neki opozicijonalni poslanec in bivši minister v fašistovski vladi iz- ' ročil revolver z naročilom, da ubije Mussolinija. Po tretjem (t. j. zadnjem) atentatu na Mussolinija pa je Gibsonova spremenila taktiko in pričela trditi, da je bila v zvezi z Italijanskimi izseljenci v Franciji. Po mnenju psihijatrov teh izjav ni vzeti za resne. Zahteva državnega pravdnika, da se Gibsonova izroči porotnemu sodišču, je zbudila splošno pozornost posebno raditega, ker je bilo prvotno rečeno, da ne bo Gihson-ova sojena in sicer radi umobolnosti, HITI p a k da bo internirana v umobolnici.
l^ele^Ice
A Kako »Jutro« nabira čitatelje. »Jutro«
se rado hvali z desettisoči svojih čilateljev. Mi smo že mnogo potov pribili, da lovi »Jutro« svoje čitatelje in naročnike zavestno in dosledno z umazano literaturo najnižje vrste. Da pa je temu res tako, nam podaje »Jutro« samo pravkar nov, nepobiten dokaz. Včeraj je vsem številkam priložilo »Vabilo na na-ročbo novega romana«: »Papežinja Favsta, hči Lukrecije Borgijske, dedična tradicij pa-pežinje Giovanne, ženska brezprimerne odločnosti in krvoločne okrutnosti«. Dalje vabi »Jutro« zlasti ženske tako-le: »V pomirjenje dragih čitateljic povemo le še to, da jim obeta naš novi roman, kar se tiče Ijubavnih zaplotljajev toliko strahu, skrbi, kopr-nenja in končnega odrešenja, kakor gotovo še noben izmed vseh, kar smo jih doslej objavili. Ker je treba po dosedanjih izkušnjah računati s tem, da bodo ob začetku novega romana posamezne številke »Jutra« vzlic večji nakladi do zadnjega razposlane in razprodane, pričakujemo, da se — ako še niste naročeni — takoj naročite na naš list Uverjeni smo, da smo s svojo izbero ustregli veliki večini čilaleljev in jim želimo ob »Papežinji Favsti« obilo užitka in zabave. — »Jutro«. — Tako tedaj »Jutro« nabira svoje naročnike in to prav v dneh, ko je jugoslovansko ženstvo na slovesen način obsodilo umazano literaturo in imenoma umazano žurnalisliko kot največjega škodljivca narodne nravnosti.
A Dr. Korošec se Irudi, da bi ne ostal med dvema stoloma, pravi »Jutro«. »Jutru« je ta trud prihranjen, ker je dr. Žerjav in SDS že na — tleh.
A Konštatovanje. Predvsem konštatuje-mo da smo mi slovenski radikali edina stranka v Sloveniji, ki vodi resno račun o vsedr-žavnih interesih. Če bi tole konštatovanje dr. S. v kočevski »Samoupravi« res odgovarjalo resnici, potem je katastrofa za državo že tu. Tako pa ... Hm ... Gottscheer Sprachin-sel ima svoj jezik in svoje šale.
A Upal se je. »Jutro« nam mogočno odgovarja, da se je Pribičevič in vsi demokrati upali povedali, da so Srbi narod, a ne več sami, temveč skupaj s Hrvati in Slovenci. Da, da lo trdimo tudi mi. Toda tega mi Pribičeviča nismo vprašali. Mi smo vprašali: »Ali
1927
se še dobi
in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili, jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske praLke« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotiskul — Edina te vrste!
Oskrfjlte si jo pravočasno!
se je g. Pribičevič le enemu srbskemu učitelju upal dopovedati, da Srbi niso narod.« »Jutro« nam torej na vprašanje ai odgovorilo. Zakaj ne? Ker si ne upa.
A Slovenstvo bo varno samo v jaki Jugoslaviji. To smo vedeli brez »Jutrove« umetnosti. Toda, da bo Jugoslavija jaka, dokler bo v njej veliko močnega in narodno zavednega Slovenstva, to trdimo mi in zato moramo braniti Slovenstvo proti jutrovskemu »edinstvu«.
A Braniti vero, pravi »Jutro«, da ni treba. Če bi ne bilo res nobene druge nevarnosti za vero, je »Jutro« s svojo hinavščino in nemoralo zadosten razlog, da je ves narod v brambi za svoja verska načela in moralun čednosti.
A Šmokavzarstvo. Med tem, ko so na zadnji seji parlamenta SDS arji igrali brez-primerno hinavščino, ko so v odseku kljub temu, da so v opoziciji, glasovali z a dodatke k selitvenim stroškom častnikov in podčastnikov, v plenumu postavili govornika proti, pred glasovanjem pa pobegnili, v tem istem času drzno prinašata »Jutro« in »Narod« lažnjiva poročila o zadržanju Jugosl. kluba.
V	vsaki brzojavki je kak stavek, kako so se klerikalci držali »potuhnjeno«, kako so se od-dvojili od opozicije, »kako je klerikalni govornik govoril dobro za vlado« itd. Bistveno ista laž se ponavlja v najrazličnejših varijantah. —i Jasno je, da hoče SDS s takimi poročili zabrisati svojo lastno blamažo. Hotela je na eni strani uganjati demagogijo, na drugi strani pa varovati svoje obeležje kot najbolj militari-stična stranka. Pa je bila hinavščina predebela in je SDS zgrešila oba cilja. Pred svojimi vor livci je nesmrtno blamirana, tisti, ki se jim je hotela prikupiti, pa se pomilovalno posmehu-jejo takemu hlapčevskemu lizunstvu. — Za žurnalistiko SDS je značilen ta način boja: če smo že sami popolnoma zamazani, skušajmo oblatiti nasprotnika, da se bo manj opazil? naša lastna... čednost!
Seja mariborskega obč. sveta.
Maribor, 28. okt. 1926
Danes se je vršila redna seja mariborskega občinskega sveta. Ce Izvzamemo malenkostne in otročje izpade socialnih demokratov, je seja poteki« popolnoma mirno in stvarno.
2upan je v svojem poročilu prečital predlog narodno-sooialističnega kluba, da se vpelje nov davek »5% naklada na stanovanjske najemnine, ki se naj stekajo v občinski gTadbeni fond«. Hišni posestniki predlagajo, naj se pri novi najemnini zviša gostaščtna, vodne in kanalske pristojbine na 15%. Za nove stavbe naj velja oprostitev vseh davkov na 25 let. Občinske doklade na najemnino' ptt naj odpadejo za dobo Šestih let. Vsi ti jirtedlogr So se Izročili odseku v nadaljnji pretres.	V,J5*
Na sporedu današnje občinske se'je so bile kajpak tudi običajne interpelacije soc. demokratov. Za vsako sejo namreč pripravijo najmanj troje interpelacij, da se lahko potem širokoustijo po vsem mestu, na svojih zborovanjih in v svojem časopisju. Vse te papirnate resolucije predstavljajo njihovo delo za blagor občine in ljudstva. Zaenkrat so sc z vso silo zagnali v »Slovenčevo« notico, ki je poročala, da je deško zavetišče prenapolnjeno. Socialnih demokratov ni zadovoljila niti Izjava župana dr. Leskovarja, da se bo deško zavetišče celo povečalo. Druga njihova resolucija se tiče vprašanja kaldrminskega fonda. V tretji resoluciji pa vprašujejo, zakaj je bil odpuščen mestni sluga Verbost. Dobili so odgovor, da je bil ta mož odpuščen radi pijančevanja. S tem so bile interpelacije soc. demokratov spravljene z dnevnega reda. Nato so sledila poročila odsekov.
Poročila odsekov.
Prvi odsek. Petrovo selo, naselbina vil -pod Kal varijo, je spadalo doslej pod občino Krčevino.
V	zadnjem času pa se je med prebivalci pojavila akcija, da se Petrovo selo priklopi mestu. Občina jih sprejme v občinsko zvezo brez daljše debate. — Nato se je obravnavalo vprašanje kuratorija mestnega gledališča. Ker daje mestna občina gledališču prostore, luč, kurivo in znatne denarne podpore, zato je samoposebi umevno, da zahtevajo nekateri občinski svetniki, da imej občina besedo tudi pri upravi gledališča in pri tem, kako se njem denar uporablja. 0 tem vprašanju se bo še govorilo na prihodnji seji. — Stanovanjski najemniki se pritožujejo, da pobirajo nekateri hišni gospodarji od njih mestne doklade. — Pivovarna »Union« se pritožuje radi poviška prirastkarine, ki se zniža od 422.93 Din na 350.00 Din.
Tretji odsek. Predlog za regulacijo zveze med Tattenbachovo ulico in Cesto ob brodu se sprejme. — Stavbenik Nasimbeni prosi, da se mu dovoli, postaviti na parceli med Strossmayerjevo, Orožnovo in Gospejno ulico pritlično stavbo za garažo in delavnico. Ker predvideva mestni regulacijski načrt na tej parceli nadstropno stavbo, se ta prošnja odbije. — Razpiše se izdelava regulacijskega načrta za magdalensko in meljsko predmestje.
Četrti odsek. Ljudski univerzi se znižajo pristojbine za uporabo dvorane v Kazini od 400 na 200 Din. — Občina pristopi k novi ustanovljeni Zvezi za tujski promet v mariborski oblasti kol ustanoven Član z deležem 10.000 Din. — Poplavljencem občine Žiri se podeli podpora 10.000 Din. Odboru za pomoč poplavljencem v Ljubljani tri tisoč Din.
Zn stanovanja v novi mestni hiši v Smetanovi ulici se določi najemnina 66.27 Din za 1 kvadratni meter prostora na leto. Ta vsota predstavlja eno tretjino stroškov, ki jih ima mestna občina na leto.
V	poslopju je 26 stanovanj in trije trgovski lokali « stanovanji. Stanovanja so se dodelila v taini seji.
K.af se godi doma.
Prispevajte za poplavljence!
Ljubljanski oblastni odbor rdečega križa priredi v najkrajšem času prihodnje porazdeljeva-nje podpor med poplavljence. Tudi tokrat odidejo posebne komisije na lice mesta in bodo na podlagi predlogov in nasvetov krajevnih činiteljev med najbolj potrebne razdeli podpore v gotovini. Poudarjamo, da akcija rdečega križa ne gre za tem, da bi se dejansko nastala škoda prizadetim povrnila, ker je to pri ogromni katastrofi sploh nemogoče. Tudi se ne morejo podpore meriti po višini škode, ki so jo posamezni utrpeli, nego samo po višini potrebe. V poštev prihaja število rodbinskih članov ter pomanjkanje na hrani in obleki. Podpore se bodo delile samo potom uradnih komisij in na podlagi uradnih ugotovitev iu je radi tega neprikladno, če se posamezniki obračajo na Rdeči križ. Vsi prispevki v denarju in v naravnih dajatvah se porabijo izključno le za poplavljence iz Slovenije in je vsaka bojazen, da bi se denar ne porabil v naši najožji domovini, odveč. Od glavnega Odbora v Belgradu je prispel že znesek 300.000 Din, ki se istotako razdeli samo med poplavljence iz Slovenije. Razen tega je tudi izrecno glavni odbor Rdečega križa v Belgradu določil, da se ves v Sloveniji nabrani denar porabi zgolj za poplavljence iz Slovenije. Tudi se bo glavni odbor udeležil s primernim prispevkom naše akcije za zopetno vpostavitev porušenih domov. Iz tega razloga, in pa da ne bodo nekateri od več sirani preko potrebe podpirani, naj bi se cela akcija koncentrirala samo pri oblastnem odboru Rdečega križa, kateremu naj se nakazujejo vsi denarni in drugi prispevki. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS v Ljubljani.
Razveljavljena smrtna
Ijal Tomaž Kovač s svojo ženo in 14 letnim An-gyaloin Imre. Dne 20. t. m. je poslal Leer Frei-taga na drugo pristavo po puško, ki jo je tam pozabil. Kovačeva je puško izročila, pri tem pa so je spustila v pogovor s Freitagom, kateremu je povedala, da ima za zimo spravljenih par tisoč dinarskih bankovcev. Freitag je odšel, a tisočaki mu niso dali miru. Nenadoma se je vrnil, odprl kuhinjska vrata fin ustrejil Angyala, ki' ce je
mrtev zgrudil. Nato je streljal na Kovačevo in jc težko ranil. Kovačevi se je posrečilo z veliko težavo, da se je privlekla na dvorišče. Freitag je šel za njo in jo z nožem še 32krat zabodel. Nato je preiskal celo hišo in ni nič našel zaže-ljenih tisočakov. Medtem so prišli sosedje, katerim je Kovačeva s težavo povedala, kaj se je zgodilo in nato izdihnila. Freitag je slišal govorjenje, skočil hitro skozi okno i npobegnil domov, kjer se je vrgel v posteljo, kakor da bi se ničesar no zgodilo. Cez pol ure pa so prišli orožniki .-n ga odpeljali v zapor.
—o—
Dne 18. junija je bil pred mariborskim porotnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih hlapec Janez Pečovnik od Sv. Pavla pri Preboldu. Obtožen je bil, da je umoril deklo Elizabeto Mo-lar. Pečovnik se je skušal pred razpravo v celici obesiti, toda bil je še pravočasno rešen. Po obsodbi je vložil njegov zagovornik ničnostno pritožbo, katero jo stol sedmorice v Zagrebu upošteval, razveljavil smrtno obsodbo ter odredil novo porotno obravnavo. Pri prihodnjem porotnem zasedanju pride slučaj Pečovnik zopet na vrsto.
Železniški tatovi.
Zadnje čase so se pojavile žepne tatvine na progi Maribor-Pragersko-Ptuj. Dvema kmetoma sta bil ukradeni listnici z več tisočaki. Tatvine sigurno $yršuje spreten žepar, ki se vozi v vlakih med Mariborom in Ptujem. Okradeni ljudje so prijavili tatvine pri mariborskem obmejnem policijskem komisarijatu, ld bi moral vršiti nadzorstvo na železnicah. Dosedaj pa ni znan niti en slučaj, da bi zasačili organi tega komisarijata kakega žeparja na vlaku, dasi so posebno v Sloveniji zelo predrzni, ker jih tu ne zasledujejo tako, kot na hrvatskih železnicah, kjer skoro vsak vlak spremlja izvežban detektiv, ki ima pri sebi slike vseh nevarnejših že-parjev ter tatove kmalu izsledi. Edina odpomoč je pazljivost potujočega občinstva.
Dvojni umor.
Iz Subotice poročajo: Na pristavi posestnika Ivana Leera v Sekiču se je zgodil strašen zločin. Leer poseduje dve pristavi, ki ležita blizu skupaj. Na eni pristavi je živel Leer sam s svojim slugo Friderikom Freitagom, drugo pristavo pa je uprav-
..Slovengu",
Iz pritožb, ki jih dobivamo iz Primorja, raz-vidimo, da itaiijan&ke oblasti plenijo vse številke »Slovenca;, v katerih pišemo o Italiji odnosno o naših bratih v Italiji. Plenijo se tudi belgrajska »Politika«, zagrebški »Obzor« in sploh vsi jugoslovanski listi. Pač pa neovirano prihajajo nemški listi, najsi še tako udrihajo po Italiji. Menda ne mislijo Italijani, da ti listi v Priinorju itak nimajo veliko čitateljev. Na vsak nai/u opozarjamo našo javnost tudi na te dokaze italijanske nestrpnosti nasproti nam in našemu življu v italijanskih mejah. — Nekaj dobička pa vendar upamo imeti od tega, da smo tudi mi prišli na fašistovski indeks; to namreč, da bomo sedaj pač našli milostno sodbo v očeh »Jutra«, ki je neprestano s. prstom kazak) na nas, češ: Le glejte, če nima »Slovenec« z Italijani zveze, ko sme neovirano v Italijo... Sicer pa je gotovo k tem persekucijam našega lista krepko pripomoglo »Jutro*, ki nas je dan na dan denunciralo fašistom. Ev viva!
na
Podestati so se lotili z vso silo dela, ki jim je bilo pravzaprav izročeno. Poskrbeti morajo, ca izgine iz občinskih uradov zadnja sled o slovenskem jeziku in skoro tudi 0 Slovencih. Slovenska krstna imena so absolutno prepovedana. Tako zapoved je dal n. pr. marchese Obizzi v Št. Vidu nad Vipavo. In da bi si šal njihove pozdravne govore, ko so nastopili! Menda ga ni bilo podeštata ki bi bil pozabil svečano poudarili, da »u ne bo spuščal v politiko.
S čim pa naj se bavijo, ako ne s »politiko«? Saj jih je mnogo, ki se na drugo ne razumejo. Občinski posli so gotovo preprozaični in j'h lahko odpravljajo tajniki sami. Nekateri se čutijo popolne gospodarje in so začeli uvajati srednjeveške
sisteme. Tako pripovedujejo n. pr. o podesfatu v Solkanu, g. Mozetiču, da jo oklofutal v svojem uradu neko gospojnaslednji dan jo jc sam šel odpuščanja prosit.
V nekaterih krajih so za podestate imenovani tudi didaktični ravnatelji. Naravno je, da ti gospodje protežirajo italijansko učiteljstvo. V št. Petru pri Gorici je za podeštata didaktični ravnatelj Cescha. Ko je pričela preiskava proti italijanskemu učite!'i Nadaia, ki je obdolžen skrunitve šolske mladine in so ga hoteli v Vrtojbi naravnost linčati, je g. podestat zapretil vsem obrtnikom, da jim vzame obrtno dovoljenje, ako bodo izpovedali kaj proti italijanskpmu učitelju.
Podestati se torej za vse prej brigajo kakor za občinsko upravo.
« * *
28. X. Včeraj so fašisti slavili IV. obletnico svojega »pohoda« na Rim. Deževalo je poslanic brzojavk, velikih besed. Listi poiojo običajno slavo miceju. Duce je proglasil kot geslo IV. obletnice: »Vsa mladina mora biti fašistična. Način fašističnega življenja mora začeti z jutranjo zarjo.«
»Fn hribček bom kupil...« Na postaji R so vstopili na tržaški vlak trije fantje. Vlak ie pričel šopihati proti Štanjelu, vozil je težko Vp-selim fantom se je zlila od srca »En hribček bom KupiK..; v začetku precej nerodno, končno na so se n asi i, vlak jim je tolkel takt. Potniki so bili veseli vesele družbo. Tedaj vstopi ves razjarjen orožnik, ki vrsi službo na vlaku: »Ali ne znate drugega peti?« »Ne razumemo.« Orožnik je ponovil seveda v italijanskem jeziku. Eden izmed fan'ov je razumel, da je prepovedano peti slovenske pesmi. Fantje niso več peli, vlak- nj šel nič hitreje dalje le počasi je zginjala Vipavska dolina, v kupo se je naselil mrak.
Odpuščen iz službo radi slovanskega krstnega imena. Proti nekemu slovanskemu državnemu uradniku na Cresu je bilo uvedeno odpustno postopanje, ker je nadel svojima otrokoma krstni imeni Ciril in Dušan.
Ali sme slovenski častnik v slovensko družbo? Vojaško poveljništvo je pozvalo nekega slovenskega rezervnega častnika v italijanski armadi
Aspirinove tablete
se mnogokrat ponarejajo. Da se ob» varujete pied ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj "Su>y»v" (ploiinati kartoni s 6 ali 20 tab eiami) z rnodro-belo rdrčo varstveno znamko.
Odklanjajte vse druge zavoje.
In damske plašče zadnjih novosti je dobiti najceneje vsako množino pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA,
KraenLT^iie s.OirsERijE
: . v z .'inenvO m.r&mHm. 10?-T
i L •	aecemSra, 19£5 ixxfšD6316/i.
(JtteSirtjese	aagasto ^BSpo^tltivmtm. nodSmsEttmj
■	■ • ..-••• Ly»*ttuxr"n..•^ita.-«. .........................
muzi naaz&rsUMn
M
na odgovor radi naslednjih pregreškov, ki mu jih našteva: 1. Je član slov. akad. društva »Balkan: v frstu. 2. Je bil član razpuščene : Orjune;; v Ljubljani. 3. Je pisal v neki slovenski list članek proti italijanskim oblastvom ki je bil tako napadalen da ga je dal prefekt zapleniti. 4. Zahaja izključno v sloven ko družbo. Sadi vsega tega se je slovenski častnik v svojem zasebnem življenju postavil v navskrižje z nacionalnimi cilji armade. Komentarja ni treba dostavljati. Omeniti le hočemo, da ni bil prizadeti častnik nikdar član razpuščene ljubljanske »Orjune«. Ravno tako jo seveda izmišljeno, da bi bil spisal zaplenjeni članek, ker se z žur-nalizmom sploh ne bavi. Res pa je, da ima smolo, da je rojen Slovenec in dn se kot lak druži s slovenskimi dijaki, ki so njegovi sošolci. Mari naj so gre ponujat italijanski družbi, da ujame kak";;a »sciavo«?
Goriški škof med svojimi verniki. V nedeljo je goriški nadškof mons. Sedej birmoval v Prva-čini, v toiek pa v Dornbergu. Posebno v Dornbergu je bila slavnost zelo svečana, ker so ta dan zapele prvič nove orgle, deio g. V. Kacina v Gorici. Igral je prvi dobro znani slovenski glasbenik g. Vinko Vodopivec, ki se je o njih tudi pohvalno izrazil. Občina, ki ji seveda načelu je podestat, jo postavila pred občinsi-im domom šlavjlok; tu so je vršil tudi sprejem. Domače društvo samo pa jo zgradilo res umetniški slavolok v bližini cerkve, in sicer po vzorcu slavoloka v Cankovi v Prek-murju, katerega sliko je prinesel Ilustrirani Slovenec«. Nadškofa je pozdravljal enostaven napis: »Bog živi!«, med tem ko se je županstvo odločilo za latinskega »Ecce sacerdcs mnguus , da bi so morda orožništvo ne spodtaknilo nad slovenskim, kakor se je nedavno zgodilo v Sv. Križu pri Trstu. Knez ili nadškof dr. Sedej je imel na vernike nagovor o katoliški cerkvi; j;ov<laril je posebno ve-soljstvo katoliške Cerkve. Zal, da je slabo vreme precej kvarilo slovesnost.
Nova poplava Vipave. V noči med soboto in nedeljo je na zgornjem Vipavskem silno deževalo. Vipava in vsi pritoki so pričeli hitro naraščati; Vipava je v dolnjem teku prestopila bregove, škoda seveda ni tako velika kakor ob zadnji poplavi; kljub temu se ne sme prezreti škoda, ki jo povzroča reka z odnašanjem rodov ino zemlje. Nekemu s iiiku poleg dcinberškega mlina je Vipava oonesla hlev, v katerem sta bila zvezana dva konja. Deroča voda je potegnila s seboj tudi ubogi živali, ki se nista mogli odtrgati od jasli. Enega konja so rešili uro pozneje (okolo 9 zvečer) blizu zaloščanskega mosta, t. j. skoro 1 km nižje od mlina; drugega se je posrečilo lastnikom iztak-niti šele naslednjega dne predpoldne in sicer za pol kilometra nižje od prvega. Konj jo tičal do trebuha v vodi; pred seboj je še vedno vlekel tram, za katerega je bit privezan. Zanimivo je, da žival ni hotela iz vode, ko je eden izmed korajžnili fantov pribredel do nje, da jo odpelje na suho. Konja so potem za vrv privezanega potegnili s silo na suho. Maloverjetno je, da ne bo imela dolga kopel v tako mrzli vodi večjih posledic za živali.
Skromnost tržaškega fašistovskoga komisarja. Kakor znano, je že davno odšel iz Trsta poslanec Ricci, ki je opravljal funkcijo »visokega komisarja za tržaško pokrajino . Ricci je bil mlad gospod, bilo 11111 je komaj 28 let. V Trstu je napravil kariero, ako pomislimo, da si je.nabavil laslen hidro-plan; tudi naslov »visoki konrsar-: mu je gotovo ugajal. Ako sodimo po pismu ravnatelju fašistov-skega »Popolo di Trieste«, je sedanji komisar bolj skromen; saj pravi, da ne mara naslova »visoki , ker vsak fašistovski predstojnik, ki je obeiiem pod-rejen, čuti, da naslov »visoki« gre samo duceju.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Na angleški volna ladjš.
Aleksandrija, 10. oktobra 1926.
Dne 10. okt. 1. 1. je prejel p. Dunstan, kurat za angleško kolonijo v Aleksandriji, obvestilo od angleške admiralitete na Malti, da bo prišlo angleško brodovje dne 12. okt. v Aleksandrijo in da bo tam ostalo 10 dni in da bo moštvo, ki je katol. vere, v nedeljo dne 17. oktobra pri sv. maši. Naj se torej on, kot kurat za angl. katoličane, potrudi, da bo v tem oziru vse pripravljeno.
Dne 12. okt. je proti večeru krožilo nad luko In nad Aleksandrijo več aeroplanov. Bili so io zrakoplovi, ki so spremljali angleško brodovje.
Dve velikanski vojni ladji, Uorspajt (VVarspi-te t. j. Sovražnik vojske) in Roji Ouk (Royal Oak, Kraljevi hrast), dva popolnoma enaka dretnota (Dreatnaught, t. j. Ne boj se) in trije majhni pritlikavci so se ustavili v alekb..ndrijski luki, en »Ne boj sec in dva mala spremljevalca pa v Port-sajdu.
Kaj išče zdaj angl. vojno ladjevje v Egiptu, se ne ve. Da je ta obisk v zvezi s politiko, je gotovo, ker pri Angležih je vso preračunjeno.
V Vzhodni Aziji, t. j. v Kini, je državljanska vojska, v kateri tudi Angleži veliko trpijo in v Egiptu Arabci vzdigujejo glave; torej se zdi Angležem primerno, da pridejo semkaj pokazat svojo moč. Če bo potrebno, bo to ladjevje šlo naprej t. j. proti vzhodu, proti Kini, kamor je že odšlo pred štirinajstimi dnevi enajdt vojnih ladij in sicer dva velika »Ne boj se« in 9 malih, popolnoma novih iu prav enakih vojnih ladij. Rekel bi, dve veliki i
koklji, ki sta peljali okrog 3000 vojakov, živeža za pol leta, streliva in vojnih potrebščin za dve pomorski bitki. Z njimi je šlo devet piščet, ki bodo brskala po kitajskih rekah, stikala za ondotnimi roparji in se neprenehoma zatekala pod mogočni petruti ladij »No boj se«, kjer so vsemogoče zaloge za prav dolgo časa. Če pa ne bo potreba, se bo ladjevje zopet vrnilo na Malto, ki je naravno gnezdo angleškega brodovja, kjer je 11.000 delavcev v arzenalu, ter vseh potrebščin, premoga, petroleja, živeža, za dvanajst let za ladjevje in za vse prebivalstvo malteškega otoka.
Takoj drugi dan, 13. oktobra, ,ko je bilo vojno brodovje prišlo v Aleksandrijo, je podpoveljnik Uorspajta-naznanil p. Dunstanu, da ga bo v petek 15. okt. pop. ob pol 5 obiskal v samostanu, da se bosta dogovorila radi sv. maše prihodnjo nedeljo. — Admiral ladje je namreč angličanske vere, podkoniandant pa katoliške.
Točno ob napovedani uri je prišel podkomnn-dant v spremstvu dveh častnikov in angleškega komandanta aleksandrijske luke v samostan, kjer jih je p. Dunstan že pričakoval. Oblečeni so bili vsi v civilno obleko.
Ker je bil petek, je zvonilo v cerkev.
»Kaj pa zvoni?« vpraša podkoniandant.
»Blagoslov bo, ker jo petek,; odgovori p. Dunstan.
»Ali gremo tudi mi lahko k blagoslovu? vpraša komandant.
»Prav gotovo,« pravi p. Dunstan, in če so ne bojite menihov, greste lahko kar v kor, ki je za velikim oltarjem.«
,vsi štirjo »o prišli v kor. Pripognili so ko-
lena počasi in prav do tal pred sv. Rešnjim Telesom, na to pa pokleknili zraven nas menihov po klopeh. Potegnili so iz žepov mr.šne knjižice, kakor da bi bili vedeli, da je v cerkvi služba božja.
Najpoprej so 'bile litanije, potem pa blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. In glejte, ti čudni angl. oficirji so znali peti Tantum ergo in Laudate Dominum omnes gentes (Hvalite Gospoda vsi rodovi) kakor da bi bili pri nas že novicijat napravili.
Po pravici povem, da sem se tudi jaz temu čudil in sem to tudi p. Dunslanu omenil.
»To pri nas Angležih ni nič čudnega«, se je odrezal p. Dunstan. »Kdor je pri nas katoličan, popolen katoličan, kdor je protestant, je popolen protestant in kdor je kanalja, je popolna kanalja. Ti-le oficirji so katoličani in zato lepo molijo in lepo pojejo, kakor se za pravega katoličana spodobi.«
V nedeljo, 17. oktobra, so prišli katoliški mornarji, ki so bili službe prosti ob 10. k sv. maši. Ž njimi so prišli tudi katoliški oficirji. Med sv. mašo je pristopil eden od častnikov tudi k sv. obhajilu.
Naj omenim, da ima velikanska angleška država v primeri z drugimi državami izredno malo vojakov.
Vsa Angleška ima sedaj nekaj nad 450 milijonov ljudi, t. j. četrtino celega sveta in za vso to ogromno množino ima samo okrog 300 tisoč vojakov in še o teh pravijo, da so prostovoljci.
»Kdo pa gre pri Angležih prostovoljno k vojakom?« sem vprašal p. Dunstaua.	...
»Prostovoljno nobeden ne.«
»Kako to? Kako pa vojaška oblast dobi prostovoljcev?«
»Stvar je taka,« mi odvrne, »če komu po-mrjejo starši in nima nikogar da bi zanj skrbel, ali če kdo ne uboga, ali če se potepa, ali če krade in je še mladoleten, takega vojaška oblast rame pod svoja krila. Vtaknejo ga v vojaško ljudska šolo, kjer je z vsem preskrbljen, pač pa v strogi disciplini. Ko je nekoliko odrasel, se uči kakega rokodelstva in sicer prav pod istim nadzorstvom, podobno kot v prisilni delavnici. Ko pa doseže 16. leto, ga vtaknejo v vojaško suknjo, iz katere izlepa ne pride več. Najpoprej mora služiti ali } let na suhem, navadno pa 10 let na morju, ker velika večina angleškega vojaštva so mornarji, Po preteku prvih 10 let bi lahko zapustil vojaški stan, toda če ostane še drugih deset let, ima žb skoraj penzijo, kajti s polnimi 21 leti vojaške službe ima popolno pokojnino. Enako je z vojaško službo na suhem, kjer se vedno vsak zaveže za 7 let in z 21 leti službe ima pokojnino. Ker navadno še nima 40 let, prav lahko dobi še kako malo državno službo v kolonijah, ki jih ima Angleška po vsem svetu in povsod potrebuje svojih ljudi.
Pa tudi služba pri vojakih ni slaba. Dnevna plača navadnega prostaka je dva in pol šilinga, t. j. 35 Din, in vso prosto; v vojnem času ima 5 šilingov, če se kdo izmed vojakov oženi, imajo žena in otroci prosto stanovanje, hrano in šolo.
Iu kako skrbi Angleška za svoje vojake!
Hrano imajo vsi vojaki, častniki in prostato, enako t. j. enako veliko in enako dobro. Preprosti vojaki, kadar pridejo v mesto, so oblečeni tako
Dnevne novice
•Ar Osrednji odbor za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu naproša vsa društva v naši državi, da po možnosti odpošljejo na proslavo odkritja Strossmayerjevega spomenika, ki se vrši dne 7. novembra t. 1. v Zagrebu, svoje zastopnike in delegacije. Prijave naj se pošljejo čimprej na naslov Središnjega odbora za Strossmayerov spomenik, Zagreb, zgrada Gradske štcdionice. Telefon št. 22—07.
Ar »Katoliški dom Marulič« v Splitu,« V Splitu se je ustanovila zadruga z omejenim jamstvom »Katoliški dom Marulič«. Namen zadruge je sezidati zgradbo, v kateri bodo imela prostor katoliška društva in ustanove.
•k Iz višje pedagoške šole v Zagrebu. Na podlagi točke III. učnega načrta za višji tečaj (3. in 4. leto) za višje pedagoške šole se pozivajo vsi oni absolventi nižjega tečaja (2, letnika), ki so si že pridobili usposobljenost za učiteljsko službo na meščanskih šolah in bi želeli nadaljevati študije v višjem, tečaju (3. in 4. letnik), da sc pismeno prijavijo rektoratu višje pedagoške šole najkasneje do 8. novembra t. 1. V prijavnici je treba navesti, katera dva predmeta želi študirati (lahko se navede več kombinacij) in priložiti diplomsko spričevalo v originalu ali potrjenem prepisu. Izbrani slušatelji se pozovejo pravočasno na študij.
Ar Jugoslovansko kemijsko društvo javlja svojim članom, da bo te dni razposlalo prvo serijo publikacij. Gg. kemiki, katerim je do napredka našega kemijskega študija, se pozivajo, da se vpišejo v društvo, ako tega dosedaj še niso storili. Naslov: Zagreb, Ma-žuraničev trg 29.
k Obrtna zveza v Tržiču naznanja vsem članom, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 31. oktobra t. 1., ob pol 10. uri v prostorih g. K. Ruecha v Tržiču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboraj 2. poročilo predsednika; 3, poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — Vabimo vse člane, da se gotovo udeleže občnega zbora, da se pomenimo o naših obrtnih zadevah, — Odbor.
k Železniškim rpokojenceml Obveščajo se vsi železniški vpokojenci, ki imajo rdeče legitimacije, da prinesejo iste najkasneje do 10. novembra t. 1. v računsko pisarno postaje Ljubljana glavni kol. v svrho podaljšanja njih veljavnosti za leto 1927. Tudi naj prinesejo s seboj odrezke poštnh nakaznic, da se bo videlo, od kje prejemajo pokojnino. Opozarja se, da se vsak drži danega roka, da ne bo zamudnikov. Pripominja se, da pridejo v poštev za Ljubljano glavni kol. oni vpokojenci prejšnje južne železnice in sedanji, ki so služili na glavnem kolodvoru. Zunanji vpokojenci pa vsak svoji najbližji postaji. V zadevi nenastavljenih vpokojencev, ki iinajo listne legitimacije, ni še rešitve ministrskega sveta, kar se pa pričakuje. — Društvo železniških vpokojencev.
Ar Kat. slov. prosvetno društvo »Soča« v Novem mestu je v letošnjem letu uredilo knjižnico, ki se otvori za društvenike v soboto, dne 30. t. m. Knjižnica bo odprta vedno ob sobotah od 5. do 7. ure zvečer.
k Hišne trafike. Okrajna uprava finančne kontrole v Ljubljani razglaša: Dovoljenja za hišne trafike, t. j. za prodajo tobačnih izdelkov v gostilnah in kavarnah, izdaja za Slovenijo Oblastni monopolski inšpektorat v
Oblačila
ta gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki
L MAČEK, Ljubljana,
Aleksandrova cesta it. 12.
Zagrebu, kamor se morajo tozadevne s petimi dinarji kolekovane prošnje, katerim je priložiti 20 dinarski kolek za rešenje, vložiti. Taksa za dovoljenje ni predpisana, vsi stroški znašajo tedaj le 25 Din v kolekih in velja dovoljenje trajno za osebo, kateri je podeljeno. O načinu prodaje in dobave tobačnih izdelkov brez provizije se dobe ustmene informacije pri vseh oddelkih in okrajnih upravah finančne kontrole.
k Opozorilo. Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se vrši nepreklicno 7. novembra t. 1. Mnogo je še takih, katerim smo srečke poslali, pa jih še niso plačali in tudi ne vrnili. Prosimo, da to store takoj, da ne bo pozneje kakih pritožb.
Ar Nesreča na zagrebškem tramvaju. — Šestnajstletni Moric Vogl je te dni v Zagrebu skočil na tramvaj, da bi preje prišel h kosilu. Ker pa ni plačal, se je zbal sprevodnika in je zopet skočil s tramvaja. Skoči pa jc tako nesrečno, da j" prišla leva noga pod kolesa, ki so mu zdrobila nogo v kolenu, pod kolenom in stopal. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu nogo odrezali.
kr Odlikovan je z redom Belega orla V. razreda vseučiliščni profesor v Zagrebu gosp. dr. Edvard Rndošcvič.
k Dr. Vukašin Markovič na Kitajskem. Večkrat smo že pisali o znanem črnogorskem komunistu dr. Vukašinu Markoviču. Pred približno letom dni je .Markovič pobegnil iz ječe na Celbju in je prišel na Dunaj, kjer so ga na zahtevo naše vlade aretirali. Ker pa je dokazal, da je ruski državljan, ga avstrijske oblasti niso izročile Jugoslaviji, ampak so ga na zahtevo dunajskega sovjetskega poslanika izpustile, nakar se jc Markovič odpeljal v Rusijo. Dr. Markovič je danes na Kitajskem, kamor ga je po uspehu boljševiških kantonskih čet odposlala sovjetska vlada kot svojega zastopnika. Dr. Markovič je danes dejansko gospodar nad 50 miljoni Kitajcev.
Ar Gospodje, no pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din krasen, modern raglan ali suknjo.
Ar Lokrum — Dubrovnik, drž. okrevališče in zdravilišče za otroke od 6.—14. leta je odprto skozi celo leto. Sprejemajo se slabokrvni otroci in taki, ki nagibajo na tuberkulozo. V okrevališču je šumska osnovna šola s pravico javnosti. Vsa oskrba znaša dnevno 30 Din. Za podrobne informacije se je obrniti z dopisom, kolkovanLm s 5 Din, na upravo Drž. okrevališča Lokrum — Dubrovnik.
O Žalna proslava v počaščenje spomina v svetovni vojni padlim Šentpeterčanom bo na praznik Vseh svetnikov, ko se položi in blagoslovi temeljna plošča za spomenik, po sledečem redu: Ob pol 11 dopoldne sv. maša za padle tovariše v župni cerkvi sv. Petra, ob 11 blagoslovi g. župnik Petrič temeljno ploščo, ki bo krila posvetitveno listino, katero položi predsednik odbora za postavitev spomenika g. V. Rohrman, nakar zapojo pevci žalostinki »Vigred« in »Oj Doberdob«. Pri proslavi sodeluje tudi godba društva »Sloga«. Vabimo predvsem vse tovariše iz šentpeterske fare, potem pa vse svojce in prijatelje naših rajnih tovarišev, da se polnoštevilno udeleže te žalne proslave, ki se vrši na prostoru, ker bo stal spomenik.
O V pojasnilo. Radi tega, ker se me zadnje dni napada od različnih strani, da se nisem udeležil železničarske konference v Belgradu, mi je izjaviti sledeče: V Belgrad sem bil poslan kot delegat Delavske zbornice v Ljubljani. Za omenjeno konferenco sem zvedel šele
v Belgradu. Povdariti moram še enkrat, da me v Belgrad ni poslala železničarska organizacija, katere član sem. — Pripomniti mi je še to, da kolikor jaz vem, je bila na to konferenco od vseh naših železničarskih organizacij vabljena samo SUZJ. — To pojasnilo sem bil dolžan podati, ker sem bil osebno izzvan in mislim, da je s tem, kar se mene tiče, zadeva razčiščena. — Francč Kordin, član Delavske zbornice za S'ovenijo v Ljubljani.
O Ukraden je bil v Akadcmskenl domu na Miklošičevi cesti pisalni stroj tipa »Mignon« I (AEG). Pred nakupom svarimo in prosimo p. t. občinstvo, da sumljivega prodajalca takega stroja ovadi policiji.
O Policija je aretirala nekega razgrajača. Prijavljeno je bilo: 1 slučaj kaljenja nočnega miru, 1 tatvina poljske kovačnice, vredne dva | tisoč dinarjev, in 12 prestopkov policijskega i cestnega reda.
O Tat — suknjar na univerzi. Zgodnji mraz je privabil zmrznjenega tatu na univerzo, kateri je 26. t. m. popoldne izpred filozofskega seminarja odnesel g. Ivanu Pavlinu, juristu lepo zimsko suknjo vredno 1000 Din. Ker ni to prvi slučaj, da izginjajo suknje, naj gospodje pazijo, pa tudi univerzitetna uprava naj poskrbi, da bodo suknje na obešalnikih pred predavalnicimi bolj varne.
Marilbor
□	Proslava češkega narodnega praznika.
V soboto, dne 30. t. m., bo proslavil češki klub v Mariboru češkoslovaški narodni praznik — 28. oktober, da" osvobojenja in rojstvo češkoslovaške države. Proslava se vrši v mali dvorani Narodnega doma. Pozdravni govor bo imel predsednik češkega kluba g. Franjo Burcš. Sodeluje tudi orkester češkega kluba. Vabljeni so vsi prijatelji češkoslovaškega naroda.
□	Duhovniške izpremembe. G. novo-mašnik Gregor Safošnik je nastavljen v Rušah pri Mariboru. — G. Ignacij Nadrah, kaplan v Hočah, je prestavljen na Muto. — G. Anton Šparl, kaplan na Muti, je prestavljen v Hoče. — G. Janez Breznik, kaplan v Rušah, je prestavljen k Sv. Urbanu pri Ptuju.
□	Krščanska ženska zveza V Mariboru ima v četrtek, dne 4. novembra, ob peti uri zjutraj v stolnici sv. mašo zadušnico s skupnim sv. obhajilom za vse pokojne člane in članice. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
□	Nadaljnji program »Ljudske univerze« v Mariboru. V petek, dne 29. oktobra, bo predaval ljubljanski vseučiliščni profesor g. dr. Ilinterlcchner o premogu, njega postanku, kvalitetah in pomenu za državo. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Zanimivo predavanje našega odličnega učenjaka priporočamo pozornosti najširših krogov. — V četrtek, dne 4. novembra, pa priredi »Ljudska univerza« v veliki kazinski dvorani koncert znanega pianista g. Antona Trosta z Dunaja. Nastopil bo z izbranim programom, da bo sigurno zadovoljil vse ljubitelje glasbene umetnosti. Umetnik bo priredil istega dne ob 4. uri popoldne poseben mladinski koncert z uvodnim predavanjem g. prof. Druzoviča o zgodovini klavirja.
□	Jc stanovanjsko vprašanje — politično vprašanje? Mariborski socialisti in Jutrovski dopisnik so si enaki, ker pač hočejo, da se stanovanjske zadeve rešujejo tudi v »znamenju protiklerikalizma«. Čc eden »klerikalec« ali celo klerik dobi stanovanje, ki je službeno ali pa vsaj v cerkveni hiši, tedaj skli-čejo socialisti protestni shod, dr. Vrabl govori na javni seji, neki dopisnik pa nareže slame v »Jutrove« jasli. In vse to je potem »socialno pravično« reševanje stanovanjskih vprašanj v Mariboru. — A tako, kakor »Jutro« od srede, pa še ni nihče našel rešitve, ki bo popolnoma odpravila stanovanjsko bedo v Mariboru. »Voditelji SLS imajo namreč
nebroj krasnih palač z velikanskimi sobami in dvoranami, ki so večinoma prazne.« In zopet: »Nad sto prostorov bi lahko uporabljali« — namesto one sobe v Gledališki ulici, kjer je čitalnica, v kateri mora sicer ob lepem solnčnem dnevu luč goreti, da lahko be-reš. Da se pa klerikalci pokažejo še bolj ne-socialni, odpovedali so državnemu uradniku stanovanje, da se je vselil duhovnik. Na mo-distko je »Jutro« ta čas pozabilo. — Vse te »kričeče« slučaje je »Jutro« navedlo. Zdaj samo prosimo tega bistrooka, naj ta »nebroj« palač odkrije, naj nam mesto sto prostorov le deset pokaže, naj nam tistega državnega uradnika pripelje nazaj, ki ni več želel stanovati v teh ogromnih palačah? In dijaško sobo damo takoj dopisniku »Jutra«, ker mu tako ugaja, ako nam on odstopi svoje zanič stanovanje. Samo »rimska politika« bi ga tu uničila. Ne bomo vračali danes milo za drago, ako pa bo »Jutro« želelo, mu pa postrežemo z drugačno statistiko, ki bo bolj zakričala, kot pa od njega navedeni slučaji.
□	Nova stanovanjska hiša. Kakor smo izvedeli, sc mestna občina že pripravlja za zidanje nove stanovaniske hiše. Stala bo ali v Frančiškanski ali v Smetanovi ulici.
□	Grozdje pod snegom. Zgodnji sneg, Id je zapadel pretekli torek, je neprijetno izne-nadil vinogradnike, ki še niso potrgali, ampak so grozdje »zorili«, da dobe boljšo kapljico. Bali so se, da bo slabo vreme trajalo dalje časa ter jim uničilo ves pridelek." K sreči pa so nastopili zopet solnčni, sicer malo mrzli, ko letni jesenski dnevi tn vinogradniki, ki so počakali s trgatvijo, bodo imeli letos dobro vino, kakor malo katero leto. V okolici Maribora je takih vinogradnikov precej,
□	Skupna vaja požarnih bramb iz Maribora in okolice. V nedeljo, dne 31. t. m., se
vrši velika vaja požarnih bramb iz Maribora in okolice na objektih delavnice državnih železnic, Pri vaji nastopijo poleg delavniških gasilcev še mariborska požarna bramba z vsemi gasilnimi in reševalnimi pripravami, dalje požarne brambe iz Pobrežja, Studencev, Peker in Radvanja.
□	Zastrupitev z gobami. V Vetrinjski ulici št, 5 stanujoča zakonca Leopold in Marija Orton sta se zastrupila z gobami. Poklicani zdravnik je odredil prepeljavo v bolnišnico. Zstrupljenca sta že izven nevarnosti.
□	Nezgoda. Na Pobrežju se je ponesre« čila 45letna Ivana Verlič. Padla je ter si zlomila desno nogo nad kolenom. Prepeljali so jo v bolnišnico.
□	Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru ima svoj prvi pouk v tekočem šolskem letu, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 31.''t. m., ob 8. uri, Nesoglasja med učiteljstvom in šolskim odborom so odstranjena in za enkrat ni nevarnosti, da bi ta za naše mesto jako potrebna šolska ustanova prenehala. V toliko popravljamo po informacijah šolskega vodje našo notico v številki od srede.
□	Nujno potrebna poprava. Nad kompleksom državnih železniških delavnic v Mariboru se že ni popravljalo pločevinaste strehe od 1. 1914. Kleparji samo pokrpajo luknje, da preveč ne prodira dež, siccr se pa strešne pločevine ne smeš dotakniti niti s pestmi, ker se vsled starosti in elementarnega črva zdrobi v prah. Čisto preperelo je tudi leseno tra-movje, ki drži streho nad objekti. Letos se obeta zima z obilnim snegom in če bo veter nanese! po žlebinah streh nad delavnicami le
lično, da bi človek mislil, to so sami častniki. Jasno, da so vojaki na to ponosni in da se tega tudi zavedajo. Temu primerno se tudi obnašajo, češ, mi smo Angleži.
Nikdar pa ni videti v mestu navadnega vojaka samega, marveč sta vedno po dva ali trije skupaj. Ta naredba Je lz dveh vzrokov priporočljiva, namreč da eden na drugega pazi in eden drugega varuje.
Angleška vojaška oblast skrbi, da imajo vojaki primerno ln zdravo stanovanje. Neoženjeni žive po vojašnicah, oženjeni pa imajo posebne hiše, ločene od vojašnice, kjer je prostora za štiri rodbine.
Kako skrbna je Angleška za svoje vojake posebno še v tujih mestih, vidimo iz sledečega:
Ko sva nekoč s p. Angležem hodila po mestu, sem zapazil na cesti vojake, ki so biti videti Angleži, pa so imeli revolverje za pasom, česar pri angleških vojakih na ulici nikdar ni opaziti, okrog čepic pa rdeče trakove.
»Čigavi vojaki so to? Ali so Angleži ali ne?« vprašam p. Dunstana.
»To je angleška vojna policija,« pravi pater.
»Kaj pa dela tukaj sredi mesta in na egiptovski zemlji?«
»Ali no vidite tam-le tablice, ki visi na vrvi-ci In je napeljana čez cesto? Le preberite, kaj je tam zapisano!«
Pogledam na tablico, na kateri je bilo razločno napisano v angleščini: »Out of Bounds to ali Banks of this Majestics Forces« t. j. Prepovedana meja za vso stopnje vojaštva Njeaovega Veličanstva. 4
»Pa zakaj je tukaj prepovedana meja za vse angleško vojaštvo?«
»V tej ulici so zloglasne hiše. Povsod po mestu, kjer so zloglasne javne hiše, visijo tako tablice na vrvicah čez cesto, ali pa so nabite na vogalih cest in zraven tablice je angleška vojaška policija, ki se že od daleč pozna po tem, da Ima rdeč trak okrog čepice in revolver za pasom. Tiste dni, kadar smejo angleški vojaki v mesto, straži to tablico po en mož, ob nedeljah zvečer in pa če pride kakšna angleška vojna ladja v luko, pa tako tablico varujeta dva moža. Ce se angleški vojak, prostak ali častnik zmoti ter vedoma ali nevedoma hočo v tako ulico ali že pride iz nje, ga neusmiljeno aretirajo, da pride v preiskavo. Ce je bil kriv ali ni bil kriv, da je bil zašel v to ulico, to dožene kasneje vojaško sodišče, ki je zelo strogo v tem oziru.« Tako mi je pravil prijatelj Anglež, ki svoje ljudi pač dobro pozna, ker je bil vsega skupaj sedem let pri vojakih.
»Tako vojno policijo ima tudi vsaka vojna ladja na krovu,« pravi p. Dunstan.
»Ali je tudi tam potrebna?«
»Radi varnosti. Prod sobico komandanta in ob čolnih, ki vzdržujejo zvezo s suho zemljo, kadar je ladja zasidrana, stoji noč in dan ta policija. Nobeden no sme pred komandanta, no na ladjo, no z ladje, če nima pismenega dovoljenja. Angleži so v nekaterih stvareh grozni konservativci, staro-kopitneži, N. pr. vsak admiral ln vsaki prvi komandant ladje obeduje opoildne in zvečer vodno sam.
Torej dne 17. oktobra so imeli angleški mornarji sv. mašo v naši cerkvi. Bilo jc 50 mož. med
njimi 5 častnikov.
Drugi dan mi pravi p. Dunstan: »Za jutri dopoldne sem povabljen na ladjo Uorspajt, ali hočete iti z menoj?«
»Prav rad,« mu odgovorim, »toda zdi se mi težko, ker ne govorim angleški.«
»To nič ne de, pravi Anglež. Naredila bova kakor Mojzes in Aron.«
V	torek 19. okt. smo odrinili trije proti pristanišču, p. Dunstan kot vodnik in glava, ž njim pa sva šla en Italijan in jaz.
Ob 9. uri nas je čakala v pristanišču mala ladjica na bencin. Peljala nas je na Uorspajt, ki jo stal zunaj na morju, ker je velikan prve vrste in potrebuje najmanj 8 m globočine, da ne zadene na dno.
V	pristanišču nr.s je sprejel naš stari prijatelj, angleški komandant pristanišča, duhovni sin p. Dunstana, ki ga je bil pred tremi leti sprejel v katoliško Cerkev. Izpreobrnil se je bil po svoji dobri ženi katoličanki.
Cez dobre četrt ure smo bili pri velikanu, kjer so nas že pričakovali.
Pri stopnicah, ki peljejo na ladjo, so stali zn častno stražo štirje pomorščaki in en mlad častnik, P. Dunstan je izročil častniku pismeno povabilo, ki ga je skrbno prebral. Na to nas je spremil do sobe podkomandanta, kjer nas je priglasil. Dogovorjeno je bilo namreč, da smo prišli ob času, ko poveljnika, admirala, ki je protestant, ni bilo doma.
Ko smo došll, le mtišlvn imelo ravno vojaško vnjo na krovu. Vseh mornarjev, mornarsko infanterije, policije in moštva pri strojih ie nekaj
nad loOO. Med njimi je 54 častnikov in admiral Vojaki imajo sleherni dan vaje, telovadbo, streljanje na krovu prav tako kakor vojaki po vojašnicah.
Šli smo torej k podkomandantu; toda imel) smo nekoliko smole, ker je bil gospod v postelji Imel je že egiptovsko bolezen, mrzlico in mala-rijo.
Kljub temu je ukazal, da naj vstopimo.
Sobica je kake 4 m dolga in dobra 2 ni široka. V nji je pisalna miza, umivalnik, ozka omara za knjige in postelja. Vsi koti so napolnjeni, le po sredi je ozek prehod. Vse pa je v strogem redu in prav lično. Sredi sobe je električni ventilator, ki dela prijeten prepih.
Poveljnik je še mlad, ima komaj 40 let in je izredno ljubezniv. Posedli smo, kamor smo paj mogli, p. Dunstan kar na konec postelje, kjer je ležal komandant.
P. Anglež je prinesel poveljniku lep rožni venec lz Jeruzalema, dvapodobici in srebrno svetf-njico, kar jo visokega častnika zelo razveselilo. Da mu je bilo veselje resnično, se da sklepati iz tega, ker je imel na sleni zraven postelje precej velik lesen križ, na pisalni mizi pa je ležal angleški mesečni katoliški list »Stella Maris« (Morska zvezda). Pač živa pridiga za marsikaterega katoliškega kristjana!
Pri komandantu smo se mudili precej dolgo časa in je prav srčno obžaloval, da nam ni mogel osebno razkazati ladje. Dal pa je poklicati mlajšega častnika, ki je znal za silo nckai italijanščine, kar pa ni hiln ravno potrebno, ker smo imeli p. Dunstana.
par deset centimetrov snega na debelo, strehe ne bodo prenesle niti te teže in bo prišlo do kake večje katastrofe, ki se že dolgo obeta. Bi že bil čas, da bi se strehe nad delavnicami temeljito popravile in zamenjalo trhlo tramovje, ki drži streho že tolikanj let.
□	Program Tržaškega kvarteta, ki kon-eertuje dne 5. novembra v Gotzovi dvorani, vsebuje sledeče tri točke: 1. Haydn: Kvartet štev, 8 d-Dur. 2. Beethoven; Kvartet op. 135 E-Dur. 3. Debussy: Kvartet op. 10 g-Mol.
□	Dijaška kuhinja v Mariboru vabi člane k občnemu zboru, ki se vrši dne 4. novembra ob 20. uri v klubovi sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
□	Nova veletrgovina z vinom. G. Milič v Magdalenski ulici št. 14 bo preuredil ter prezidal dosedanje prostore in bo odprl po končani prezidavi trgovino z vinom na debelo.
□	Vsled pomanjkanja vagonov — še pomanjkanje premoga. Dobili smo sporoči1", da je nabavljalna zadruga državnih nameščencev prevzela dobavo premoga svojim članom, ki so tudi vplačali dolžne zneske. Zima je tu, premoga ni, zadruga pa je v zadregi, ker je zavladalo splošno pomanjkanje vagonov. Upati pa jc, da se zadeva čimpreje uredi.
□	Čuvaj na pokopališču. Naorošcni smo, da javno poudarimo, kako potrebno bi bilo, da se prav občutno kaznujejo vsi tisti, ki poškodujejo grobove, kradejo cvetlice in sveče z grobov. Da se pravočasno zlikovce zaloti, naj bi se ob Vseh svetih in vernih duš dan postavil poseben čuvaj.
□	Plesne vaje po gostilnah. Iznajdljivi pa so mariborski plcsalci in gostilničarji. Kar po gostilnah napovedo svoje plesne vaje, po domače povedano pa navadno plesno zabavo. A razloček je ta, da so vaje raznih davkov proste, in to je dobro. Maribor letos tako pleše, da si bodo ljudje noge do kolen od-brusili. Občina lahko dobi tu nekaj dohodkov, ker upravičeno računa za vse plesne vaje takso kot za ples in godbo po gostilnah. In ti ljudje radi plačajo.
Jesenice
Darcžljivost Jeseničanov se je pokazala ne Samo zadnjič pri cerkvenih darovanjili za nesrečne poplavljence, ampak go nabiralci nabrali tudi še dva voza razno obleke, obuvala in drugih takih potrebščin.
Konccrt »Save«. V nedeljo je v dvorani Kat. del. doma bil koncert pevskega društva »Sava«. Zbor razpolaga z dobrimi močmi, posebno basi so bili izborni. G. Gostič kot dirigent kaže talent, kateri je bil dosedaj širji javnosti prikrit. Da ni bilo udeležbe, je mnogo krivo skrajno neugodno vreme, ki je baš ta dan uganjalo svoje aprilske šale po Jesenicah; nekoliko pa tudi to, ker je bilo »prepozno, plakatirano in mnogi niso niti vedeli za ta koncert.
Zima. V torek po noči je pričel naletavati
sneg in padal celo popoldne. Malo prezgodaj vsekakor.
Smrtna kosa. Umrla je v torek gospa Pavl'S-kova, širši javnosti znana pod prejšnjim dekliškim imenom Trevnova Mici. Bolehala je dalj časa. Ni še dve leti, kar je na lovu ponesrečil njen soprog dr. Pavliček, pred letom pa je umrla njena najboljša tovarišica gospodična Farni. Tako se je že v tretjič odprla rodbinska grobnica in sicer vsakokrat okoli Vsih Svetih. — Rajnici blag spomin!
Sezija jc minila že koncem preteklega meseca tn sedaj lahko napravimo bilanco. V splošnem lahko rečemo, da je bilo letos veliko tujcev. Velika večina Nemcev, in od teh največ — Židov. Živeli so bolj skromno kot prejšnja leta, zato niso dali Blejcem toliko zaslužka, pač pa so plačali dosti na taksah ali kakor se sedaj pravi, na nočninah. Pričakovali smo, da bo g. župan o tej važni točki, o kateri se je spomladi vnel tako hud boj, poročaj in povedal občin, odboru, koliko so znašale te takse. A on molči, dasiravno je že mesec.dni po se-ziji. Razen teh dohodkov je prejela občina, kakor se splošno govori, 150.000 Din podpore od države. G. župan ni teh govoric ne potrdil ne demantiral, niti ni občinskemu odboru pojasnil, kaj je s to podporo in kako jo je porabil, oziroma kako jo misli porabiti. Javnih del go letos ni toliko izvršilo, kakor lani. Razširil in popravi se je tenis-prostor v zdraviliškem parku, kar je stalo 71.000
Ne bom vsega popisoval, kar smo videli v dveh urah; le toliko povem, da je ta velikan dolg 231 m, da ima topove največjega kalibra, ki nesejo 40 km daleč. Kotle kurijo s petrolejem in ne s premogom. Po vzpenjači smo se dvakrat pogrez-nili na dno ladje in lezli v višave, kakor v kak lerkveni zvonik.
Na nekem prostoru smo videli tri dele velike krogle, ki je zadela Uorspajt v pomorski bitki pri Jutlandiji 1. 1916. V spomin na to bitko z Nemci so postavili to razbito več ko pol metra dolgo kroglo na lep prostor, ki priča o junaštvu angleškega bojnega brodovja.
Naj še omenim, da smo v nekem kotu ladje naleteli tudi na kapelico, prirejeno za angličan-ske (protestantovske) vojake, ki imajo lastnega duhovnika na ladji; toda reči moram, da je ta kapelica za tako velikansko ladjo prav majhna in prav uboga.
Preden smo zapustili Uorspajt smo se še poslovili od podkomandanta, ki nam je postregel z malimi kupicami likerja, ohlajenega v ledu, ker pri nas v Aleksandriji imamo še vedno vroče in v moji sobi termometer dosedaj še ni padel poa 230 C ne podnevi, ne ponoči.
Pred odhodom je p. Dunstan še potrdil n» posebni liskr.ni poli. da se je dne 17. oktobra res udeležilo 56 mož katoliške službe božje in ladijski blagajnik mu je izplačal 25 in pol šilinga, ker vojna mornarica da za vsakega vojaka, ki se udeleži službe božje po starodavni navadi pol šilinga (7 Din) v cerkveno puščico.	P. A. č.
dinarjev. Uporabljal ga je tudi Sokol za svojo telovadbo. Ceste 6o se letos radi prahu pooljale, kar je veljalo okoli Din 70.000. Tudi to je bilo predrago, kar je g. župan sam izjavil, vendar si kljub temu prizadeva, da bi se to ponovno izvršilo prihodnje leto. Poleg tega se je popravilo kakih 100 metrov trotoarja. V občinskem gospodarstvu nismo torej nič napredovali. Tudi v bodoče bomo imeli 3 šolske razrede v Sokolskem domu, kar stane Din 20.000 letne najemnine. Gotovo bi imela občina manjše stroške, ako bi vzdignila šolo za eno nadstropje, kar bi bilo v pedagoškem in v vsakem oziru boljše kakor sedaj, ko je treba na dva kraja plačevati kurjavo in snaženje. G. župan je imel radi preobilice osebnih poslov tri mesece dopusta. Iz istega vzroka ga ni mogel nadomegto-vati g. podžupan. Drugi občinski svetovalec se je preskočil, tako, da je tri mesece županoval tretji obč. svetovalec. Ta sploh ni skliceval sej, in to v sezijl, to je v času, ko je treba vendar marsikaj važnega ukroriti. No, pa Blejci se moramo marsičemu privaditi!
Trbovlje
Odkritje snomenika padlim vojakom. Hišni posestniki se prosijo, da razobesijo v nedeljo zastave z žalnimi flori, oni, katerim so svojci v vojni padli, pa črne zastave.
Srečke loterije Društvonoa-a doma v Trbovljah se še dobe, in se naročijo pri gornjem naslovu.
Potovanje v Francijo. Dosedaj so odšli transporti delavcev v Francijo štirikrat na mpF">c. Da se zmanjšaio stroški transnortov, je sklenilo Generalno društvo za emigracijo v Zagrebu, ka-
tero najema delavce, da se odpravljanje transportov zniža na dvakrat na mesec. Ta sklep stopi v veljavo 1. novembra in bodo transporti do konca marca 1927 odhajali iz Zagreba v sledečih rokih: 9. in 23. novembra, 7. in 28. decembra, 11. in 25. januarja, 8. in 22. februarja, 8. in 22. marca.
Pristojbina za grobo?©. Županstvo razglaša, da se za podaljšanje časa obstoja grobov na občin-sikem pokopališču, kakor tudi vse druge pristojbine za grobove plačujejo edino le pri občinskem urndu.
Pudniški zdravnik g. dr. Hugo Baum-garten, ki že 15 let izvršuje med trboveljskim delavstvom svojo zdravniško prakso, je dobil državljanstvo SHS.
Živinski potni listi. Na seji Kmetijske podružnice so se imenovali s»alni izdajatelji živinskih polnih listov, ki jih tudi edini imajo pravico izstavljati sledeči posestniki: za Trbovlje in Lake g. Josip Stroj; za Gabersko g. Dominik Koleiflfj za Knezdol pg. Al. Cestnik in Gašpar Merzelj; za Sv. Katarino g. Franc Kovačič; za sv. Mark g. Fr. Žagar; za Praprotno g. Miha Urbajs; za Klek g. Martin Žagar; za Retje g. Mat. Lukmar; za Planinsko vas g. Rudolf Ahac.
R Iz Zadružne elektrarne. Na občnem zboru zadružne elektrarne 25. maja je bilo sklenjeno na predlog g. Pavlina, da se namesti uradnik, ld bi vorlil vsa pisarniška dela tn bi s tem odpadlo razdeljevanje dela na več oseb, ki so tudi primerno honorirane. ni pn nobene pravo osebe, ki bi bila ved"o na mestu. To službo so sedaj oddali ženski moči po'eg še druge njene sh'7.be in s tem ostanejo še v veljavi stari prlvilegiii nekaternikov. Da se je to sklenilo, je bilo treba 5 mesecev časa. Toliko za danes o tem.
Ženski kongres m BSedu«
(Od naše posebne poročevalke.)
Bled, 28. oktobra.
Včerajšnjemu dopoldanskemu zborovanju je predsedovala ga. Petkovič. Prečitali so se dešli brzojavni pozdravi, Nato so se soglasno sprejeli sledeči predlogi, ki so jih podale in utemeljevale:
Ga. Petkovič: Ustanovi se častno sodišče, ki naj v bodoče razsoja v notranjih sporih NZS; v sodišče sc izvoli 5 članov, ki naj izmed sebe izvolijo predsednico.
Ga. B a r a č: Ustanovi se ženska ban-k a ; pripravljalno delo naj izvede glavni odbor NŽS do puh 1- ..gresa.
Ga. Zlata Kovačevič: Organizira sc zaščita in vzgoja služkinj in delavk z ustanavljanjem domov, ljudskih delavnic itd.
Ge. Košanin-Štebi: Osnuje se fond za zgradbo doma NZS v Belgradu, v katerega prispevajo včlanjena društva; za osrednjo pisarno prispevajo vsa društva po 100 Din izrednega priloga,
Na predlog ge. Š t e b i se je izrekla bla-gajničarki ge. Gavriiovičevi za njeno odlično ekonomijo v upravi posebna zahvala.
Novi občinski zakon in žene.
Gdč. Atanackovič poroča nato o izpremembah k novemu občinskemu načrtu, kakor jih predlaga Savczov organ za pretre-sanje zakona. Naglasa, da se je pri sestavi predlogov pazilo na to, da se predlože parlamentu le take izpremembe, za katere se more pričakovati, da jim pritrdijo vse parlamentarne stranke.
Po stvarni debati jc kongres soglasno odobril sledeče predloge:
Na občinah naj v slučaju potrebe dobe podporo tudi neobčinarji; zneski naj se potem izterjajo od pristojnih občin; občinsko volivno pravico imajo pod enakimi pogoji kakor moški tudi vsi ženski občinarji; analfabeti nc morejo biti ne člani obč. odborov ne volivnih odborov; vendar naj sc to uveljavi šele čez neko vrsto let; ob volitvah naj sc redno prepove za teden dni pred volitvami prodaja alkoholnih pijač; socijalno delo občine se zagotovi ne le kot njena dolžnost, marveč tudi kot njeno p r a -v o ; občina mora izrabiti vstf sredstva v omejitev alkoholizma.
Nadaljnji predlogi in sklepi.
Ge. Peleš in Bedekovič poročata o parccli ob Plitvičkih jezerih, ki je prešla v last NZS, da kdaj zgradi na njej dom za okrepitve potrebne žene.
Ga. Tavčarjeva opozarja na preobilico srednješolskega ženskega naraščaja in priporoča ustanavljanje strokovnih šol in tečajev tudi po malih podeželskih mestih, Predlaga, da se redno praznujejo materinski dnevi.
Ga. Petkovič sc pridružuje predlogom ge. Tavčarjeve; materinski dnevi naj se praznujejo kot državni prazniki vsako leto na dan 1. maja. Razen tega naj se praznuje vsako leto kot državni praznik mirovni dan; ta dan naj se propagira mirovna misel in naj počivajo tudi vsi strankarsko politični boji.
Ga. D e d i j e r predlaga, da naj vsa v Savezu včlanjena društva prispevajo za potrebne družine padlih častnikov po 25 Din letno.
Ga. Tavčarjeva predlaga, da se dela za ustanovitev slovanske ženske zveze, ki jo žele zlasti tudi češkoslovaške sestre.
Vsi predlogi so se pretresli in soglasno odobrili.
Za neodrešene brate.
Nato ga. Tavčarjeva s toplimi besedami priporoča predlog, da se NŽS zavzame za naše brate v Julijski Krajini, da se njihovi deci dovoli vsaj najelementarnejši pouk v matcrrem jeziku. Predlog podpirajo šc druge govornicc.
Predsednica ga. Petkovič in tajnica gdč. Atanackovič izjavljata, da bo NZS storil, kolikor bo v njegovi moči.
Gdč. Vita Zupančičeva predlaga, naj se NŽS spričo dejstva, da je vse življenje in
hotenje najtesnejše zvezano s politiko, kakor tudi spričo dejstva, da so jugoslovanske žene prav na tem kongresu sijajno dokazale svoje parlamentarne in diplomatske sposobnosti, izreče za politično /dejstvovanje žene in iz svojih pravil črta označbo »nepolitična organizacija«. — Kongres viharno pritrjuje.
Predsednica Petkovič predlaga, naj jugoslovanske ženske organizacije pošljejo za bazar mednar. ženske Lige v Haagu brezplačno nekaj karakterističnih narodnih izdelkov. Pred-Sc sodasno sprejme.
Prečita se zapisnik; zborovalke žele, da sc sestavi obširnejši zapisnik o tako pomembnem zborovanju.
Rezoluclje,
Nato odredi predsednica glasovanje o rezo-luciji dr. Ncškovičcve o kinu in rczolucijah prof. dr. Zdenke Smrckarjeve o ženskih srednjih šolah. Po živahni razpravi se soglasno sklene:
1.	Mladostnim osebam do 18. leta se za-brani obisk kina ter organizira posebne predstave za mladino. Prestopki naj se najstrožje kaznujejo.
2.	Za ženske srednje šole naj se uvede poseben disciplinarni red, a pri sestavi naj sodeluje član N. Ž. S.
3.	V svrho pobijanja luksuza naj se uvede poseben pravilnik o oblačenju srednješolske ženske mladine; pri njegovi sestavi naj sodeluje zastopnica N. Z. S.
4.	Srednješolski mladini se zabrnni, da bi prirejala veselice s plesi in bifejem; dovolijo se samo prireditve z višjim umetniškim programom.
5.	Da sc v dekletih goji zmisel in sposobnost za delo v gospodinjstvu, naj se pri dekliških šolah, posebno pri ženskih učiteljiščih vodijo vzorna gospodarstva, kjer naj se dekleta urijo v vseh gospodinjskih poslih,
6.	V mešanih šolah naj se povsodi nastavi tudi ženska učna moč, ki se bavi z dekleti in jih nadzoruje.
7.	V glavni Prosvetni svet (pri prosvetnem ministrstvu) naj se imenuje kot stalen član zastopnica N. Ž. S.
8.	Pospešuje naj se čim najbolj, da sc na dekliških srednjih šolah in drugih šolah nastavijo učitdjice, ravnateljice in nadzornice.
Za nravni prerod.
Po petminutnem odmoru je dobila besedo predsednica Hrvatske katoliške ženske zveze ga. Bedekovič, da poda svoj referat o prostituciji. V obširnem, vsestransko izčrpnem, socialno in ctično-moralno zamišljenem poročilu jc izvajala predavateljica:
Žene imajo dolžnost, da obrnejo svojo skrb tudi na najbednejše med svojimi sestrami — na bele sužnje, S tem vprašanjem so sc pečali že številni kongresi. Najboljši duhovi izjavljajo, da je vir prostituciji — kakor vojni in tolikim drugim socijalnim zlom — duh egoizma, ki krši vse moralne temelje, da le zadosti svojemu pohlepu. Predavateljica poda obširen pregled o oblikah prostitucije v poganstvu stare dobe in njih razvoju do današnje časa. Podrobnosti reglementacije, ki tako globoko ponižuje žensko, a obenem državo, so vse navzoče pretresle do dna. Glavni krivec prostitucije je družba kot celota, zato mora nositi zar.jo tudi odgovornost. Svoj neposredni vir ima prostitucija v degcncraciji, v dedni obremenjenosti, povzročeni po alkoholu in spolnih boleznih. Alkohol je pa tudi neposredno največji pospeševalec prostitucije in s tem razširjevalec spolne kuge in nove dcgencracije. Tako zlu ni videti konca, dokler sc ne izruje pri korenini. V ta namen pa treba najprej razčistiti pojme o prostituciji. Prostitucija ni zlo samo v toliko, v kolikor razširja spolne bolezni, marveč jc lo predvsem nravno zlo, ki krši nravne zakone in ubija spoštovanje do žene. Na to stališče se mora predvsem postaviti država, da ne bo I zla podpirala. Zmagati mora načelo, da prosti- -
tucija enako onečaščujc oba vdeležena dela: moža kakor ženo.
V dobi splošne dekadence je naloga žen-stva, da dvigne svoj glas za moralo in kulturo.
Predavanje ge. Bedekovič jc napravilo na kongres globok vtis.
Zahvala predsednice.
Prcdscdnica ga. Petkovič naznani, da mora odpotovati v Belgrad. Duh, ki je nadvla-doval blejski kongres, ji ostane vse življenje v najlepšem spominu. Pomen te skupščine je posebno podkrepila navzočnost prcdscdnicc Mednarodne ženske zveze Lady Aberdeen, ki jc istotako odnesla z njega najlepše vtise. — V imenu NZS se zahvaljuje nato zunanjemu ministru dr. Ninčiču za njegovo posebno naklonjenost Savezu, ministru za prosveto, ki je dovolil učiteljicam za kongres dopust, prometnemu ministru za čeutinske vozne listke. Zahvalo izreka dalje domačemu prebivalstvu, podpredsednici Pranji Tavčarjevi in vsem drugim, ki so pripomogli, da jc kongres tako lepo potekel. NZS hoče širiti mir in ljubezen med vsemi jugoslovanskimi narodi. Poziva zborovalke, naj vsaka v svoji sredini širi idejo Društva narodov, idejo miru.
Skupščina je sprejela predsedničine besedo
z viharnim pritrjevanjem in ji klicala: »Živela!« »
Sklepi proti prostitncijL
Popoldanskemu zborovanju je predsedovala ga. Franja Tavčarjeva.
Na njen poziv sc jc razvila debata o referatu ge, Bedekovič. Zdravnica dr. Ncškovič je v odličnih besedah žigosala moderne plese in brezvestni, umazani tisk, posebno dnevno žur-nalistiko, kot največja pospešcvatclja demora-lizacije. — Kot odpomoč proti prostituciji moreta — poleg drugega — služiti zdravi šport in zgodnji zakon.
Tekom nadaljnje debate so prišle na dan naravnost strašne stvari o nemorali v visoki družbi, o stališču države in policijc ter drugih javnih oblasti nasproti prostituciji — država še danes v lastni upravi vodi javno hišo, neka občina jc dala svojo hišo raje zvodnici v najem, da izvršuje v njej svojo zvodniško obrt, nego humanitarnemu društvu, ki bi jo bilo porabilo za otroško zavetišče — o poraznih poslcdicah umazanega tiska in kina, o neverjetnih razmerah po raznih pisarnah, o strašnih zločinih nad deco v najožjem družinskem krogu, o nizkih plačah uslužbenk v kapitalističnih podjetjih itd. Ga. Levstikova je zahtevala, da se srednješolska mladina v šoli pouči o spolnem življenju in njega nevarnostih, gdč. Štebi pa zahteva, da sc NŽS zavzame za to, da sc določijo za delavke in uslužbenke minimalne plače. Mnoge govornicc povdarjajo misel, da je prostitucija v prvi vrsti moška ustanova in da je treba predvsem tudi moške vzgojiti za višje nravno življenje.
Končno je bila sprejeta cela vrsta rezolu-cij o tem predmetu, katerih glavne so sledeče: Reglementacija prostitucije sc odpravi (abolicija); sedanje prostitutke naj se preskrba v posebnih zavodih in kolonijah, ogrožena mlada dekleta naj sc zaščitijo z gospodarsko-socijalnimi in vzgojnimi sredstvi; trgovina z dekleti, zavajanje mladostnih oseb, onečaščanje otrok se smatra in kaznuje kot težak zločin; za okužene se uvede prisilno zdravljenje; nezakonski oče mora v vsakem slučaju skrbeti za svojega otroka; policija naj najstrožje nadzoruje tisk in vse vrste javnih lokalov; omeji naj se prodaja alkpholnih pijač; policijska ura za javne lokale bodi ob 11 zvečer; obisk javnih lokalov sc mladostnim osebam brezpogojno prepove.
S tem je bil program izčrpan ter se je kongres zaključil.
Ni dvoma, da moramo blejski ženski kongres, na katerem je bilo zastopano tudi katoliško ženstvo — slovenske ženske organizacije sta zastopali ga. Marija Dolenčeva in gdč. Cilka Krekova — smatrati za velevažen dogodek v našem narodnem življenju; zato se nanj šc povrnemo.
£iuMjan,3lco gl&dišče
DRAMA.
Začetek oh 20. uri zvečer.
Petek, 29. oktobra: SLABA VEST, narodna igra,
Premijera, Red C. Sobota, 30. oktobra: Vojaška predstava ob G. url zvečer.
Nedelja. 31 oktobra: DRUGI BREG. drama. Izven. Ponedeljek, 1. novembra: HAMLET, žaloigrc. Tzv.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Petek, 29 oktobra: NIZAVA. Gostuje Anton Buk. šek. Red D.
Sobota, 30. oktobra: C1ROFTCA MARICA. Red B. Nedelja. 31. oktobra: TANNHAEUSER Izven. Ponedeljek, 1. novembra: SEVIlJSKI BRIVEC. Izven.
Torek, 2. novembra: ZATRTO.
MarifoorsUo gledišče
Petek, 29. oktobra: Zaprto.
Sobota, 30. oktobra ob 20.: PAGLIACCI« (Bajazzo)
in »BASTIENc. Premijera. Ab. A. Nedctia, 31. oktobra ob 20.: »DANES BOMO TlCk. Pondeljek, 1. novembra ob 20.: »GROFICA MARICA«.
£fudsM oder
v Ljubljani
Nedelja. 31. oktobra ob pol 4. popoldne: M LINA Ti
IN NJEGOVA IICI. p0nedi 'jek, i. novembra ob 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Nedelja, 7. novembra ob 8. zv.: LJUBEZNI IN .. MORJA VALOVL
Slike z ženskega kongresa na Bledu.
Znak Zveze slovenskih vojakov,
vlit iz brona na spomeniku vojnim žrtvam v Trbovljah, ki ga odkrijejo v nedeljo.
Lady A. Berdeen, častna predsednica kongresa
»e zahvaljuje za pozdrave in ovacije.
Otvoritev slavnostne seje
na čast Lady markise A. Berdeen.
Pogled na kongresno dvorano.
Dr. Robert Majr-Harting,
češkoslovaški minister, član nemške krščansko socialistične stranice.
Spomenik vojnim žrtvam v Liegu,
katerega je pred par dnevi odkril belgijski kralj.
Španska kraljica
na pariški postaji, kamor je prispela pred par dnevi.
Katoličani in država.
Nemški katoliški časopisi posvečajo v zadnjem času posebno pozornost vprašanju c sodelovanju katoličanov v državi. Vsi prihajajo do zaključka, da je v največjem interesu tako katoličanov kakor države, da se katoličani čim najtesneje udeležujejo na državnem življenju in mu vtisnejo svoj pečat. Soglasno ugotavljajo, da so katoličani v tem pogledu že mnogo zamudili, ker so se — pač odbiti po mnogih pojavih, ki katoličanu ne morejo biti mili — umaknili iz javnega življenja in prepustili polje socialistom in liberalcem. Leti so priliko kar najbolje izkoristili, da uveljavijo v državi svoje nauke in ji vdahnejo svojega duha. Sedaj ne gre več za akademič-ne razprave o demokraciji, marveč morajo katoličani tako v Nemčiji kakor v Avstriji novo državo samo smatrati za svojo lastno pozitivno nalogo.
Tako piše prof. Muth v Hochlandu, a du-najski kulturnopolitični tednik >Das neue Reich« se mu popolnoma pridružuje. Zanimivo opredeljuje prof. Muth razmerje med ljudstvom in državo; piše:
Vprašanje je danes to, kako naj ljudstvo in država zopet postaneta enota, kako naj postane država doživljeno in življeno občestvo ljudstva, kako naj postane nova ljudska enota v novi državi, kako naj se država od znotraj obnovi. Ljudstvo in država sta v razvoju zadnjih stoletij razpadla in se drug drugemu globoko odtujila. Razvila se je oblastna država v nasprotju s svobodno samoupravo na stanovskih korporacijah zgrajene družbe; in kar se je navidezno pridobilo na modernih svoboščinah, je bila mnogokrat le beseda brez vsebine. Vlada je bila v rokah imenovanih ministrov, ki jim je stala ob strani skoraj vsemogočna birokracija. Ljudstvo je bilo podložno in so drugi vladali z njim; pri toni je izgubilo zavest, da je samo najbistvenejši del države, da je samo naravnopravni nositelj državne oblasti, da je kot celota odgovorno za državo, da je soodgovoren zanjo vsak posameznik v njej.
Tako je treba ljudstvo danes znova vzgojiti za državno zavest, za novo državno voljo. To je dolgotrajna in trda vzgojna naloga, ki jo ima nova država nasproti ljudstvu. Pri tem katoličani nikakor ne smejo ostati ob strani, marveč se morajo po besedah Leona XIIL zavzeti za to, da se vse državno življenje uredi v. krščanskem duhu. V
Pridobivate nnvili naničmNv!
prisostvuje odkritju spomenika padlim kraljevim gardistom v Londonu.
Sovjetski sprejem nečakinje cesarja Viljema v Leningradu,
ki je prispela tja pred kratkim z luksuzno ladjo raznih magnatov.
Zima je pred durmi!
Spomnite se stradajočih in - -• prezebajotih poolavliencevl
Slika na desni: Odlikovanje pariškega nadškofa, kardinala Dubois-ja z zlato medaljo pomorske in kolonijalne lige. Kardinal Dubois je, kakor že znano, kmalu po prevratu na poti iz sv. dežele obiskal Ljubljano in imel v stolnici pontifikaino sv. mašo, v »Unionu« pa je bila njemu na Čast prirejena slavnostna akademija. Ljubijančani se ga gotovo še SDominiaio,
Gospodarstvo
Kdaj se bo prifelo z delom za sanacijo gospodarske krize.
. Preteklo je več mesecev, odkar se je z
največjo naglico pričelo reševati gospodarsko krizo. Početkora avgusta se je v okvirju vlade osnoval ekonomsko-finančni komite ministrov, ki je imel nalogo, da preišče vzroke gospodarske krize in stavi predloge glede ozdravljenja te krize. Ko je kriza v našem gospodarstvu postajala od dne do dne ostrejša, je minister za trgovino in industrijo koncem avgusta v naglici sklical anketo gospodarskih organizacij, da čuje mnenje gospodarskih" krogov glede vzrokov nazadovanja, kakor tudi glede potrebnih mer za sanacijo krize. Sledil je IV. gospodarski kongres v Belgradu, ki' je predvsem obravnaval kritično stanje našega gospodarstva in stavil tozadevne .predloge. Trgovinski minister dr. Krajač je' zbral tozadevni materijal in je takoj po kongresu pričel objavljati svoj obširen sanacijski projekt, v katerem je po točkah ra>e-del, kakšne mere je treba podvzeti, da se izvleče gospodarstvo iz današnjega težkega stanja. V dolgi vrsti njegovih predlogov sicer najdemo veliko število malenkostnih stvari, ki nikakor ne morejo vplivati na razvoj konjunkture, vendar pa je glavne zahteve gospodarskih krogov več ali manj upošteval.
Kakor že večkrat, tako se je tudi v tem primeru zgodilo. V naglici so se sestavljali predlogi in človek bi mislil, da se bo v istem tempu pričedo z delom. Tudi to pot smo se varali, kajti ko bi se moralo pričeti z delom, je vsa stvar zaspala.
Gospodarsko krizo se ne morfe reševati v enem samem ministrskem resoru. To jo jasno. (Zato se tudi zahteve dr. Krajača tičejo vseh ministrstev. Dr. Krajač je opozarjal na različne znane nedostatke v našem državnem gospodarstvu. Kakor vse kaže, pa je ravno to dejstvo, poleg pomanjkanja resne volje, glavna ovira, da vse priprave in konference ne privedejo niti do najmanjšega rezultata.
Žalostno je tudi, da so bclgrajski gospodarski krogi sprejeli predloge dr. Krajača le z šaljivimi opazkami. Nikjer ni bilo of«zifi stvarne kritike, niso se stavili nikaki proti-predlogi; le s splošnimi opazkami so se ti krogi izjavili proti dr. Krajačevim predlogom.
Toda gospodarstvo vedno nestrpnejše čaka na rešitev. V državi imamo približno 100.000 brezposelnih delavcev, kar je z ozirom na pretežno agrarni značaj naše države ogromno število. Število brezposelnih se v Sloveni|i$W«| na 15,000.
In vendar rešitev ni tako težka. ■a res ne moremo po tolikih letih sanirati neznosne razmere v našem državnem gospodarstvu, ki predstavljajo glavno oviro za razvoj našega privatnega gospodarstva. Naše železnice so v prvih petih mesecih tekočega leta (za katero razdobje so nam znani podatki) imele preko 300 milijonov deficita, mesto da bi državi do-našale dohodke v najmanje isti višini. Država Izgubi torej v teh petih mesecih najmanj 600 milijonov dinarjev, vsoto, katero približno zasluži 100.000 delavcev v petih mesecih. Vidimo torej, da ni tako težko odpraviti brezposelnost, samo pričeti se mora tam, kjer se delajo največje napake. Ogrske državne železnice so pravkar objavile poslovno poročilo za III. četrtletje tekočega leta. Glasom tega poročila so znašali dohodki ogrskih železnic v tem četrtletju 76.7 milijonov pengov, izdatki pa 59.4 milijonov pengov (od tega 2.8 mil. pengov za investicije). Kar je drugod mogoče,
mora biti mogoče tudi pri nas. Če ne znamo sami organizirati naših državnih podjetij, pa pokličipo inozemske strokovnjake.
Konktins Ljubljansko posojilnfce r. i. t o. r.
Nedavno smo poročali o nerednos'ih pri Ljubljanski posojilnici r. z. z o. z., katere je po nalogu sodišča ugotovila revizija. Glasom odloka r, dne 23. oktobra 1926 pa je sodišče razglasilo konktmz o imovini te hranilnice. Za konkurznega komisarja je določen dr. Alojzij Gradnik, deželnošodni svetnik v Ljubljani, za upravnika mase pa dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov so bo vršil dne 15. nov. 1926 v sobi št. 140 deželnega sodišča v Ljubljani. Oglasitveni rok je določen do 5. decembra, ugotovitveni narok pa 20. decembra 1926 ob devetih pri imeoovanem sodišču. - Da ne bo v javnosti zamenjave, ugotavljamo, da Ljubljanske posojilnice ni zamenjati z Mestno hranilnico ljubljansko.
Konkur« je razglašen o imovini tvrdke Kralj in Bolha, agenjure in komisijske trgovine z moko, žitom in poljskimi pridelki v Ljubljani. Roki: 4. november, 1. december in 16. december.
Odprava konkurza. Ker se je sklenla prisilna poravnava, je odpravljen (conkurz o imovini Franp Kneza, trgovca z lesom v Skruniku. Ker ni kritja za stroške postopanja je ravnotako odpravljen konkurz o imovini Peregrina Žandarja.
Trboveljska premopokopna družba dobavlja premog v Italijo. Pred dobrim čelrt letom se je vsled štrajlca angleških rudarjev v kontinentalni premogovni industriji pojavila ugodna konjunktura, v početku samo v revirjih črnega premoga, polagoma pa vsled naraščajočega pomanjkanja premoga tudi v revirjih rjvega premoga. Z nestrpnostjo smo pričakovali, kedaj se bo ta konjunktura pojavila tudi v naših premogovnikih in to posebno odkar so druge srednjeevropske države kot n. pr. Češkoslovaška, Avstrija, Ogrska in Poljska pričele izvažati premog v Italijo, ki se je pred štrajkom posluževala večinoma le angleškega črnega premoga. Kakor smo zvedeli je tudi Trboveljska premogokopna družba vsled vladajoče konjunkture v premogovni industriji dobro zaposlena. Prejela je v zadnjem času znatna naročila iz Italije, pa tudi s strani Anglije se je i>ojnyilo povpraševanje po našem premogu. V kolikor po-. manjkamje vagonov ne bo oviralo oddajo premoga. je torej pričakovati, da se bo produkciia dvignila in s tem tudi število zaposlenih delavcev.
Naši denarni zavodi ponujajo vladi 100 milijonsko posojilo. Kakor poroča »Dom« so naši denarni zavod) preko trgovskega min'slra dr. Krajača ponudili vladj 100 mil jonsko posojilo, in sicer pod zelo povoljnimi pogoji. Denar naj bi se porabil predvsem za melijoracije v Dalmaciji, Srbiji ln Bosni.
Težkoče pri trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Francijo. Diference mod našo in francosko trgovinsko delegacijo radi vprašanja medsebojnega priznanja največjih ugodnosti še vedno niso rešena. Francoska delegacija je pripravljena nam priznati največje ugodnosti le za nekatere kategorije uvoznega blaga, za drugo pn za ost-Je minimalne postavke. Pogajanja so prišla na mrtvo točko, zalo ni izključeno, da se prekinejo.
Znižanje telefonskih taks. Minister za pošto in brzojav je odloČil, da se imajo s'l. januarjem 1957 znižati takse za instalacijo telefona kakor tudi takse za naročnino. Znižanje bi znašalo 19—14 odstotkov.
Kongres hrvaških kmetsldh zadrug. Zveza hrv. kmetskih zadrug, je pred kratkim sklicala kongres hrvaških kmečkih zadrug. Na kongresu se je sprejela obširna resolucija o vprašanjih kreditov za kmetijstvo, o davčni reformi, o poljedelski krizi, o delu za napredovanje poljedelstva in o organizaciji narodne š'ednje.
Pogajanja radi ustanovitve podružnice Drž. hipotekarne banke v Ljubljani. Kakor smo že poročali se vršijo nied Državno hipOtekarno banko in min;slrstvoni za trgovino in industrijo pogajanja radi ustanovitve podružnice Drž. hip. banke v Zagrebu. Kakor se poroča ne gre samo za po<Jriiž-nico v Zagrebu- temveč tudi za enako podružnico v Ljubljani.
Novi zlatniki. Komisija sestavljena iz članov Narodne banke in ministrstva financ je odpotovala v Pariz, da prevzame prvo partijo naših novih zlatnikov po 20 Din. Zlatniki bodo opremljeni s sliko Nj. v. kralja Aleksandra. Vsega se bo izdelalo 1 milijon zlatnikov, torej za 20 milj. zlatih dinarjev ali 220 milj. Din v papirju Vprašanje je, če so nam ti zlatniki potrebni, kajti v prometu ne bodo mogli nikdar cirkullrati, dokler imamo
poleg njih še dinarske bankovce, ki ne stoje v mkaki fiksnj relaciji z zlalim dinarjem.
Zboljšanje češkoslovaške trgovinske bilanc« v septembru. Kakor znano je aktivnost češkoslovaške trgovinske bilance v poletnih mesecih znatno nazadovala. V septembru pa so je zopet dvignila na 116 milj. ČK (napram 19 milj. ČK v »ept. .1925), Vendar izvoz še ni dosegel lanske višine. Vsled ugodne konjunkture v premogovni industriji se je izvoz premoga v primeri z lanskoletnim izvozom skoro podvojil. Izvoženo je bilo 787.000 ton premoga napram 300.000 v septembru 1925.
ttorsza
Dne ,28. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. 'Berlin 191168—13.408 (18.472 do 13.502), Italija 241,50-243.fi0 (248.68-250.68), London 274.45—275.25 (274.423-275.223), New-york 50 405—56.665 (56.403-56.665), Pariz 173 do 174 (174-176), Praga 167.55-168.35 (167.50 do 168.30), Dunaj 7.98- 8.01 (7.9775-8.0075), Curih ?jp.0275-l 0.9575 (10.9258-1Q.9558), Amsterdam 22.60—22.75.
Curih. Belgrad 9.145 (9.145), peSta 7150 (72.50), Berlin 123.25 (123.25), Italija 22-15 (22.801, London 25.14125 (25.13375), Ne\vyork 518 50 (518.50), Pariz 15.8625 (15-.795), Praga 15.3625 (15.8625), Dunaj 73.15 (73.1625), Varšava 58.25 (58,25), Bruselj 72.1225 (72.10),
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—12.50, Ko-danj 188.20—188.60, London 34.2750-r-34.3725, MIlan 30.27 - 30.87, Ne\vyork 706.85—709.35, Pariz 21,63-21.73, Varžava 78,40—78.90.. r-- Valute: dolarji 705.70—709.70, francoski frank 21.72—21.88, lira 30.12—30.28, dinar . 12.46—12.52, češkoslovaška krona 20.91—21.03.
VREDNOSTNI PAPIRJI,
Zagreb. 7 odst invest. pos. 73— 73.50. agrari 44—14.50, vojna odškodnina 326.50—32<S, kasa 827 do 328, nov. 829—330, dec. 332—332.50, Hrv. esk. 100-101, Kred. 100—101, Hipobanka 55.50—56, Jugobanka 93—94, Praštediona 865-867.50, Ljub. kreditna 151 zaklj., Srpska 130—131, Sečerana 430 do 435, Nihag 12 bi., Gutmann 250 den., Slavex 100—120, Slavonija 32.50—33.50, Trbovlje 310 bi.
Ljubljana. 7 odstot. invest. pos. 73—73.50, voj. odškodnina 820—322, zaklj. 320,-zastavni listi 20 do 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194-198, Ljublj. kreditna 150—150, zaklj. 150. Merkantilna 95—98, Praštediona 865—868, Kred. zavod 165 do 175, Strojne 70 den., Vevče 102 den., Stavbna 55 do 65, šešir 104 den.
D inai. Don.-savska-jadr. 791.000, Zivno 749 tisoč, Alpine 398.000, Trbovlje 380.000, Hrv. esk. 121.000, Hip. banka 71.000, Avstrijske tvornice za dušik 245.000, Mundus 1040.000, Slavonija 42.300.
BLAOO.
Ljubljana. L e s: Mešana drva po ogledu, fco vag. nakl. post., 3 vag. 17.50—18, zaklj. 17.50; deske smreka, jelka, I., II., III., 18 mm, fco meja 500 den.; bukovi plohi, neobrobljenJ, od 40 do 120 mm, od 2 m napr., od 25 cm napr., fco meja 500 den.; hrastove podnice, 42 mm, 2.65 m, 52 mm 2.85 m, fco vag. Postojna, 1 vag. 1200—1200, zaklj. 1200; hrastovi plohi, cd 70—130 mm od 2.50 in napr. od 25 cm šir. napr., fco vag. nakL post 1000 den.; testoni 2.25 m, media 23, monte, fco meja, 14 vag., 520—520, zaklj. 520. — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, 75-76, 2 odstot, fao nakl. post. 297.50-bi.;;, pšenica, 73-71, fco vag. hatkl. post. 292.50 bi.; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. post., 1 vag., 175—175, zaklj. 175; koruza nova, fco vag. nakl. post. 125 bi.; koruza nova v klipu. fco vag. nakl. post. 85 bi.; oves novi, fco nakl. pest 157.50 bi.; rž, 71-72, 2 odstot.. fco vag. nakl. post 215 bi; ječmen krmilni. 62-63, fco vag. nakl. post 160 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 165 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 185 bi.; otrobi drobni, foo vag. m.ki. post. 125 bi.; fižol beli, 3—4 odst. fco vag. nakl. post. 170 bi.; fižol prepeličar, fco vag. nakl. post., v vrečah po 50 kg 315 bi..; krompir, fco vag. slov. post. 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den.; laneno seme prekmursko, vag. Ljybljana pariteta 420 bi; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post 100 bi. — Eksekutivni nakup: Oves, zdrav, rešetan, par. Ljubljana, 1 vag. 185—185, zaklj. 185.
Spori
O. A. K. (GRADEC) : ILIRIJA.
V nedeljo, 81. t. m. ih na praznik 1. nov, ob« dni ob 15. uri, odigra naš podsavezni prvak na Svo-jetp prostoru dve važni internacijonalni tekmi, v katerih ima za nasprotnika renomirani graški Atldetiksport-Klub, prvaka Gradca in avstrijske Štajerske, enega najbolj znanih avstrijskih klubov. GAK dosedaj še ni igral v Ljubljani, njegov debut v nedeljo in pondeljek bo vsled tega toliko bolj zanimiv. Ker je prebitek obeli prireditev namenjon podporni akciji Rdečega križa za poplavljence v Sloveniji, zaslužita največjega uvaževanja s strani publike.
Rezultati, ki smo jih navedli včeraj, kažejo, da današnji GAK absolutno ne zaostaja za najboljšimi profesionalnimi klubi Dunaja. Igra tudi za oko izredno všečen kotnbinacijski nogomet, zvezan z veliko hitrostjo in dobrim startom. V Ljubljani nastopi s kompletnim I. moštvom, katerega Igrači so skoro vsi nastopili že večkrat v reprezentančnem mošt vil Gradca in Štajerske.-Srednji napadalec Ko-wanda je poleg tega avstrijski internacijonalec, obe zvezi Gaber in Ptaček sta ,»rišli k GAK nedavno iz dunajskega Slovana.
Tudi Ilirija pritegne v Martinaku ln Plešu znatno ojačenje ter ab^olvira jbo tekmi kompletna izvzemši Ladota. Centerhalf Gabrijel Zupančič j<avi v nedeljo jubilej dvestote tekme za belo- zelene va-ve.
1-iedtekme: V nedeljo ob 13.30 Hermes : Disk (Domžale), v pondeljek ob istem času Ilirija rez. : Disk. Razen tega se vrši v nedeljo dopoldne ob 10.30 na igrišču Ilirije tekma Ilirija jun. : Mladika, r p.udeljek ob istem času pa tekma Roka : Mladika.
»Slovenski Spori«. — Izšla je včeraj 35. štev. »Slovenskega Športa«. V uvodnem članku opozarja list na bližnjo zimsko sezono in važnost zimskega treninga. Sledi nktualen članek o pravkar končanem jesenskem nogometnem prvenstvu in o položaju posameznih ljubljanskih klubov v prvenstvu, dalje prvenstveni tabeli T. in II. razreda, reprodukcija moštva graškega Athletik SK, ki nastopi v nedeljo tn pondeljek v Ljubljani ter pregled zadnjih domačih in tujih športnih dogodkov. — List izhaja točno, je dobro urejevan ter kot edino slovensko športno glasilo gotovo zasluži vsestranske podpore. — Stane četrtletno Din 20.— naroča se Rimska cesta 10/1. — B.
Potek tekme lovskih ;>sov, ki se je vršila pre teklo soboto, nedeljo in ponedeljek v Llmbušu pri Mariboru, je zelo otežkočalo skrajno slabo vreme. Zato se je končala samo tekma španijelov, dočim je preložena tekma ptičarjev na prihodnjo pomlad. Prireditev so vodili vladni svetnik g. Erliardt iz Dunaja, bančni ravnatelj g. Pogačnik in g. nad-učitelj Godec. Prvo in drugo darilo je dobil podpolkovnik Kockert tretjo industrijec Medinger, naslednji pa sta pripadli g. primariju dr. Robiču in inž. Paherniku. V tekmi ptičarjev so je najbolj odlikoval pes g. ravnatelja Klobučarja.
TEČAJ O RADIOTFJINIKI V LJUBLJANI.
Lubljanski Radioklub, ki je že lansko leto priredil z uspehom in v splofmo zadovoljstvo tečaj o radiotehniki, namerava letos tečaj pOnoviti. V tn namen si je že pridobil gospoda prof. Andreea, znanega strokovnjaka na,.polju radiotehnike. Tečaj je namenjen za vse, za začetnike tn Izurjene4*materjo, ker se bo predavalo in praktično izvajalo od začetnih, temeljnih pojmov pa do današnjega modernega stanja radiotelinike. Načrt tečaja predvideva 60 ur, ki bi se razdelile tedensko 2 krat po 2 uri. Prispevki so za enkrat proraČunjeni na 2 Din od ure. Pri zadostnem številu prijavljencev bi se tečaj otvoril
sredi novembra t. 1. v večernih urah na državni realki. Zato vabimo vse, ki se zanimajo za splošno elektro - in posebej še za radio - tehniko, da se v čim večjem številu priglasijo. Obvezne prijave sprejema klub v torkih, četrtkih in sobotah ob 8. uri zvečer v svojem lokalu na velesejmu ali po pošti na naslov Radio klub, Ljubljana.
Radio tečaj angleškega jezika.
Zagrebška radio-postaja
namerava začeti začetkom ivembrn s tečajem angleškega jezika. Tečaj bo vodil g. Pavel D. Ostovič. Poučeval bo
v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ejublforao, Cankarjevo nabr. 5 Telef. 407
Sir H. Rlder Haggard:
30
Hči cesarja Honteiynie.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Polj anec
Ko se je to zgodilo, sem se podal sam tjakaj vo-6eč seboj glavni del svojega premoženja, zlato, katerega sem premeteno skril v številnih zabojih. In tako se je zgodilo, da sem po enoletnem bivanju v Se-vilji za vedno obrnil hrbet temu mestu in deželi. Moje bivanje tam je bilo srečno; prišel sem bil v deželo reven in jo zapuščal bogat, da ne omenjam bogatih izkušenj v življenju in svqjem poklicu, kar je tudi bilo veliko. Vendar sem bil vesel, da sem odhajal, kajti tukaj mi je bil ušel de Garcia, tukaj sem bil izgubil svojega najboljšega prijatelja^
V Kadiz sem dospel srečno in brez vsake izgube; najel sem si Čoln in odpeljal na Srečolovko, kjer sem našel kapitana, Bell mu je bilo ime, zdravega in prav veselega, da me je zopet videl. Vse bolj pa mi je bilo všeč, ker je imel zame tri pisma, enega cd očeta, enega od sestre Marije in enega od moje zaročenke Lilijo Bozard, erino pismo, ki sem ga sploh prejel od nje. Vsebina teh pisanj ni bila posebno prijetna; iz njih sem izvedel, da je zdravje mojega očeta jako slabo in da mora biti v postelji; in prigodilo se je — kar sem seveda izvedel šele čez dolga leta — da je umrl v ditchinghamski cerkvi prav isti dan, ko sem jaz prejel njegovo pismo. Njegovo pismo je bilo kratko in žalostno; pisal mi je, da ga silno žalosti, ker me je bil pustil iti na tako pot, ker me gotovo ne bo več videl živega, in me priporoča varstvu Vsemogočnega in Ga prosi, da bi dodelil,"da bi se srečno vrnil. Ko je Lilija čula, da je Srečolovka zopet nameravala cdpluti v Kadiz, je skrivaj poslala kapitanu pismo zame; pismo ni bilo kratko, bilo pa je žalostno; pisala mi je. da jo je moj brat Gecffrev.
čim sem obrnil domu hrbet, zasnubil pri njenem očetu, in da sta onadva tako silno pritiskala nanjo, da je bilo njeno življenje prav nesrečno; brat jo je vsepovsod zalezoval, njen oče pa je ni nehal oštevali, češ da je neumna deklina, ki zametuje srečo zavoljo popotnega človeka brez beliča.
»Vendar pa,« se je glasilo pismo dalje, »bodi zagotovljen, dragi, da se ne bom dala odvrniti od svoje obljube, razen ako me s silo poroče, kakor sta mi zagrozila, ln, Thomas, ako bi me tako proti moji volji poročili, ne bom dolgo žena, kajti dasi sem močna, vseeno mislim, da bi umrla od sramote in žalosti. Hudo je, da me tako mučita, in to samo zavoljo tega, ker nisi bogat. Vseeno pa upam, da se bo na bolje obrnilo, ker vidim, da je moj brat Wilfred jako naklonjen Tvoji sestri Mariji, in dasi me danes še on priganja na to možitev, je ona dobra obema nama in ga utegne pridobiti na najino stran, preden sprejme njegovo snubitev.« Nato se je pismo končalo z mnogimi nežnimi besedami in molitvijo, da bi se srečno vrnil.
Kar se tiče pisma moje sestre Marije, se je glasilo precej podobno. Dotlej, je pisala, še ni mogla ničesar storiti zame glede Lilije Bozard, kajti brat Geoffrey je zaljubljen vanjo, moj oče pa da je preveč bolan, da bi se vmešaval v celo zadevo; gospod Bozard pa si je njuno poroko vbil v glavo zaivoljo premoženja, za katero gre. Vendar je namignila, da se utegne zgoditi, da ne bo vedno tako, ker zna priti čas, ko bo ona lahko izpregovorila kako besedo zame in ne zaman.
Vse te novice so mi dale veliko misliti. In še več; vzbudile so v meni hrepenenje po domu, ki je bilo tako silno, da je postalo malodane bolestno. Njene ljubeče besede in vonj, ki je dihal iz pisma moje zaročenke, vse mi je tako seglo v dno duše, da me je srce bolelo od koprnenja, da bi bil pri njej. Zavedal sem se tudi. da bi bil sedaj dobrodošel snubec.
kajti moje imetje je bilo daleko večje od bratovega, ln starši ne pokažejo vrat snubcem, ki prinesejo seboj več kot dvanajst tisoč zlatov. Želel sem tudi videti očeta, preden bi odšel na drugi svet. Ampak med menoj in mojim hrepenenjem jo stal de Garcia in moja prisega. In tako silno sem se poglobil v svoje maščevanje, da sem se celo spričo to velike močne izkušnjave zavedal, da moje življenje ne bi moglo biti veselo, ako bi opustil svojo namero in svojo dolžnost. Če sem hotel biti srečen, sem se moral popreje maščevati nad de Garcio. Bil sem celo prepričan, cla bi me gotovo zadelo prokletstvo, katerega sem bil klical nad sebe, ako bi se sedaj odrekel maščevanju.
V tem sem pa sledeče storil. Šel sem k notarju in mu naročil, da naj sestavi lastninsko listino, kai-tero sem potem prevedel na angleški jezik. S to listino sem poveril vse svoje imetje, razen dvesto pe-sos, ki sem jih obdržal za lastno uporabo, trem osebam, ki ga naj upravljajo zame, dokler ne pridem sam ponj. Te tri osebe so bile: moj nekdanji učitelj zdravilstva dr. Grimstone iz Bungaya, o katerem sem vedel, da je poštenjak poštenjakov, moja sestra Marija Wingfield in moja zaročenka Lilija Bozard. S to listino, katero sem podpisal na ladji in jo dal potrditi po treh pričah, kapitanu Bellu in še dveh drugih Angležih, da bi bila bolj veljavna, sem jim izročil polno-močje, da naj ravnajo z mojo imovino po svoji najboljši Vesli in uvidevnosti, da naj nalože ne manj kot polovico v nakup zemljišč, ostanek pa na obresti; te obresti in najemščina zemljišč pa naj se izplačuje imenovani Liliji Bozard v njeno osebno uporabo toliko časa, dokler ostane neomožena.
Hkraitu sem naredil tudi oporoko, s katero sem volil večino svojega imetja Liliji Bozard o vi za slučaj, ako bi bila ob času moje smrti neporočena, ostanek pa svoji sestri Mariji. V slučaju pa, da bi se Lilija omožila ali uniriu^ pa je vse Mariji in ničnim dedičem.
=IH=IH
F. s < §
P 5
o °
C
I o
O B'
sc Č ™
Sr o »
E. P- 3
» PC 0
O P |-l tj G
B
00
n O	< V
tr -	n ffi
2	N	f
o. o	D
o
O m
? S
F r o ti o
® "2. 2 £• ° D sr p
S o P p
S. e-i
ir.uiliA
...lnlo
Mi J puoia
-i Jo.
"	* O	O
< P w 9	"
n 3 >- w	o
" g ■ P	3
it N	2
Ul B, <	3
P l 7> P	s.
§ T- <	TO,"
•5. S S	o
n ^ o	»
o
r
~ 5"	o Hjl
;	ff	K- HT
**	tu	" v,-
S-	5.	. B
p	u	|
»	3	g 1
c	O	p .-O
B	S
n,	CL	N N
O	P	< <
=lii=lil
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opaiograph dobite edino le pri t. Baraga, Seienburgova ui. 6/1.SF5S?
po metodi, kakršno uporabljajo na Dunaju. Lekcije bodo izhajale v »Radio Glasniku«. Poleg angleškega besedila se bosta nahajala prevod in natančna izgovarjava. Označba izgovarjave bo povsem njegova. Pri tem mu bo z avtoritativno kontrolo pomagala gdčna F. S. Copeland, lektorica angleškega jezika na univerzi v Ljubljani. O. Osto-vič zatrjuje, da bo ta način učenja angleščine najboljši. Učenec, bo slišal izgovarjavo in čez par dni bo dobil celo lekcijo natisnjeno.
Naše dijaštvo
LJUBLJANSKIM VISOKOŠOLCEM.
Po predhodnem soglasnem sporazumu delegatov večine akademskih kulturnih in strokovnih društev je predsedstvo Sveta slušateljev ljubljanske univerze na seji 23. oktobra 1926 sklenilo:
I.	da skliče I. redni občni zbor Sveta slušateljev ljubljanske univerze za petek 12. novembra 1926. Ob 15. uri v zbornični dvorani univerze z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. či-tanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 3. poročila odbornikov; 4. poročila preglednikov; 5. ab-solutorij; 6. samostojni predlogi; 7. slučajnosti.
II.	da razpiše volitve v predsedstvo Sveta slušateljev ljubljanske univerze za šolsko leto 192G/7 za soboto 13. novembra 1926. Volitve se bodo vršile od 13. do 18. ure v zbornični dvorani univerze. Ljubljana, 23. oktobra 1926. — Ciril Golouh, podpredsednik, Baldomir Schenk, tajnik.
Na I. redni skupščini Akademskega kluba za Društvo narodov dne 23. t. m. sta bila soglasno izvoljena za izredne zasluge za klub g. prorektor dr. Pitamic in g. prof. dr. Tasič častnim članom. Skupščina je istočasno sklenila naprositi g. prorektorja dr. Leonida Pitamica, da prevzame častno predsedstvo kluba. V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik: Marijan Zajec, iur., podpred. Vladimir Grossmann, iur.; tajnik Boris KcVmauner, dur.; blagajnik Franjo Gnjezda, iur.: knjižničar Mirko Mermolja, iur.; gospodar Vladimir Štiklje, iur.; namestnika Branko Dorčič. phil. in Viljem Seib'tz, iur. revizorja Nande Majaron, odv kand. in Dolfe Schauer, phil. Razsodišče: dr. Viktor Korošec, fak. sek.; Slavko Juvanc, iur.; Petrovčič Miran, iur.; Nikola Jankovič, tehn.; Igor Lončar, tehn.	__
Nasnarkila
Družabni klub v Ljubljani. Občni zbor družabnega kluba se vrši v petek 29. t. m. ob 20 v starešinski sobi Akademskega doma. Spored običajen, člani vljudno vabljeni.
"D ar m vi
Ta uboge poplavljcnce občine Žiri so darovali naslednji gospodje in korporacije sledeče zneske: Gg. Fran Miklič, Ljubljana 250 Din; Ivan Kravos, sedlar, Maribor; lekarna G. Bakarčič, Ljubljana; rest. in kavarna »Zvezda«, Ljubljana vsak po 200 Din. Neža Benedik, Kranj; Franc Dobrave, Radovljica; Josip Kobe. Novo mesto; Fran Kavčič, Ljubljana vsak po 10 Din. — Hudovernik, notar, Ljubljana 100 Din. — D. Roglič, Maribor; Julija Mramor, Novo mesto vsak po 50 Din. — Amalija Gostiša, Ljubljana; dr. Stanko Lapajne, Ljubljana: Krisch Magda. Ljubljana; Matija Bon-čar, Ljubljana vsak po 30 Din. — Franc Pock, Ljubljana; Matilda Majdič, Kranj po 10 Din. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah, Pogrebno pod-|etje v Ljubljani, dr. Leopold Ješe, Ljubljana, županstvo Sodražiea vsak po 200 Din. — I. Demšar, usnjar, Češnjice 1000 Din. Ing. Gustav Zamanek, Ljubljana, Maslele in I. Pielick, Ljubljana, dr. Ogri-aek, Celje, Ivan Lupše, Ljubljana, I. Malnar, Ljubljana. dr. J. Demšar, Ljubljana vsak po 100 Din. — Zobni atelje »Koder«, Ljubljana, dr. Andrej Kuhar, Ljubljana; Ivan Bogataj, Ljubljana; Kalmus in Ogorelec, Ljubljana; Avgust Drelse. Ljubljana, Just Piščanc, carinski posrednik, Ljubljana, »Posest«;, Ljubljana vsak po 50 Din. — Viktorija Pan-holccr, Ljubljana 60 Din. — Jos. Šelovin-Čuden, Ljubljana; Fran Šuštar, Ljubljana vsak po 20 Din. Majer, trgovec, Maribor zavoj obleke. Lovko Ivana, Cerknica zavoj obleke. Marija Drenik, Ljubljana zavoj obleke. Delniška družba pivovarne »Union«, Ljubljana, 2500 Din. Franc Batjel, Ljubljana, Ivan Jax i Sin, Ljubljana vsak po 500 Din. Zora, družba z o. z. 250 Din. A. Persche, dr. Fran Virant, Ljubljana; Ciuha in Jesih, Ljubljana; Šavnik Dinko, Radovljica; dr. Josip Leskovar, Gaspari in Fanin-ger, Maribor vsak po 100 Din. Karel Florjančič, elektrotehnično podjetje, Ljubljana; Markelj A., Tržič; Fran in Ivan Roger, Ljubljana; Oglasni zavod Ivo Sušnik vsak po 15 Din. — Vsem navedenim darovalcem bodi tem potom izrečena iskrena zahvala v imenu vseh pojlavljencev občine Ziri. Ostalim pa bodi to v spodbudo in posnemanja Kdor hitro da, dvakrat dali-
Iszpred sodišča
IŽANCI MED SABO.
Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je včeraj obravnaval cel kup ižanskih pravd. Pravi ižanski pravdarsld dan! Žaljenja, obrekovanja, pretepi, poškodbe, tepeži, vsa takale juridična šara prihaja na dan. Po hodnikih stoje priče, se prepirajo v 6voji ižanski govorici, starejši možje žvečijo tobak in pljujejo, brez ozira na svarilno tablico, mlajši fantje kade viržinke in se pridušajo. Vsaka ižanska vas je danes razcepljena na dve ali več strank, za ali proti obtožencu. Kmetje prodajo najprej v mestu zelje potem pa s skupičkom na sodnijo: za kolke, za advokata in druge sodnijskb stroške.
Notri, v razpravni dvorani pa je živo. Sodnik komaj miri priče.
Najprej toži Miha Jožeta. Jože pove: »Prišel je na moj svet, pa je kričal: »Ravbar, plačaj kokoši, ki si mi jih ukradel!« Pa mu jih nisem ukradel, samo ena je padla med seno, ko smo ga nakladali v »cimper«! Potem me je pa zgrabil in sunil, jaz pa za koso. Kaj se ne bom branil, če me hoče fentati!«
Miha pa pove: »K njemu sem prišel, pa sem mu rekel naj kokoši plača. On pa nadme s koso. — Zgrabil sem koso za »ostro«, pa sva jo vlekla vsak k sebi. Potem me je pa sunil s polenom v rebra, pa po prsih. Še danes sem polomljen, ne morem dihati. En »dohtarski cajgnes« že imam, pa še enkrat se dnm preiskati. Njegov brat pa je vrgel poleno vame.«
Tudi priče povedo približno tako. Jože predlaga svoje nove priče. Miha pa tudi.
Sodnik obsodi Jožeta na 300 Din kazni ic 300 Din odškodnine poškodovanemu Mihi.
Sledi takoj druga tožba. Jože toži Miho radi očitka »ravbar, kokoši kradešk Nobena priča noče tega potrditi. Razprava je preložena, da se zaslišijo še druge priče.
Kdaj neki se bodo naši ljudje odvadili kregati, tepsti in tožariti se radi takih malenkosti?
JPoissve&ovanša
Kdor je vzel v frančiškanski cerkvi s tretje klopi zelen nahrbtnik, naj ga odda na samostanski porti.
Od Ljubljano do Iga je 20. t. m. nekdo izgubil rjavo usnjato denarnico, v kateri je bil 1 bankovec za 1000 Din, 3 po 100 Din in 2 po 10 Din Pošteni najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca« ali pa župnemu uradu na Igu. Dobi lepo nagrado.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Igrokazi z mešanimi vlogami.
Zakleti grad. Romantična igra v petih dejanjih (11 oseb). Spisal dr. Alojzij Remec. 22 Din. Pevske točke k igri Zakleti grad 20 Din, Srenja. Drama v štirih dejanjih (8 oseb). Spisal
j. Jalen. 25 Din. Dom. Drama v štirih dejanjih (13 oseb). Spisal
J. Jalen. 22 Din. Razvatino življenja. Ljudska igra v treh dejanjih (7 oseb). Spisal F. S. Finžgar 30 Din, vezano 40 Din.
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih (23 oseb). Spisal F. S Finžgar 18 D;n. Mati. Dramatska slika v treh dejanjih (9 oseb).
Spisal Ks. Meško. 28 Din. Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama v devetih dejanjih (27 oseb). Priredil po Iv. Cankarjevi povesti Milan Skrbinšek. 18 Din. Revizor. Komedija v petih dejanjih (19 oseb). Spisal N. V. Gogoj, preložil dr. Ivan Prijatelj. 20 Din.
Turški križ. Igra v štirih dejanjih (18 oseD). Spisal dr. J. E. Krek. 14 Din. Martin Krpan. Drama v petih dejanjih (2<3 oseb).
Spisal Fr. Govekar. 26 Din. Mati sv. veselja. Skrivnost vstajenja v petih dra-matskih slikah (17 oseb). Spisal Sardenko Silvin. 16 Din. Strahomir. Izvirna romantiška igra v petih dejanjih (i? oseb). Spisal Iv. Benko. — Mlada Zora. Rbmant;ška igri. v treh dejanjih (9 oseb). Spisal Milovan. 12 Din.
Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Kostanjeva dna za tiinin
neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, ne-klana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno proti akreditivu
ERNEST MARINC, Celje, Zrinskega ul. 4.
Posredovalci dobe provizijo.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 28, oktobra 1926. Višina baromelra 308 8 m
Opazovanja		Barometer	loplola T C'	Kel. vlago v \	Veter In brzina v m	Oblač-nosi 0-10	Vrsta padavin		w E	1 n C cx 1 -^e !
kral	ras						ob oonzovanju	v mm do 7h		
	7	766-5	o-i	89	mirno	10	megla			
L)ubl|ana (dvorec)	8	766-6	o-o	91	mirno	10	megln			
	14	761-3	10-9	53	SVV 7	9				
	21	759-7	94	70	SW 4	8			11-5	-0-6
Maribor		765-4	-1-0	90	NW 3	0			8	-3
Zagreb		765-6	3-0	80	W 1-5]	2			12	1
Belgrad	8	765-2	5-0	61	mirno	0		1-0	8	3
Sarafevo		768-6	o-o	74	S 3	0		0-5	11	-3
Skoplfe		768-1	3-0	67	SW 0-5	0				-4 ■
Dubrovnik		765-5	9-0	49	NNW 1-5	1			25	5
Split		765 9	9-0	55	NE 5	0	morje lahko		16	8
Praga	7	763-2	-1-0		S 3	2		0-4	6	-1
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Petrovaradinska napoved za petek: vedro, veter južnovzhodni. Od sever.-zah. Atlantika je prispel v Evropo nov slab tlak večjega obsega. Njegovo jedro je bilo ob 8, uri nad južno Anglijo (barometer 7544, toplota 13° C. Širi se proti vzhodu in vreme v njegovih mejah — (popoldne tudi pri nas) — oblačno, tuinlam deževno ter vetrovno. — Okrožje južne Italije je zasedal zahod. (Portugalski) visok
tlak, ki se je odmakni! proti Grčiji (barometer 769 1, toplota 1°, vedro), Dunajska vremenska napoved za petek, 29. oktobra: Vreme se poslabša, obilne
padavine, toplejše. Povpr. barom, nižji ko včeraj za 0'7 mm.
Cementni titateltem se priporočalo naslednic tvrdke:
Pn JIMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupita najceneje klobuke, tepke, perilo Itd. Modno blago.	„Jugometalija"r.z.zo.z. industrija plolevinestlh Izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18
Prodajalna K-T. D. 01. Nitman) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.	Stanko KeKln brlvatcl Balon Ljubljana Kopitarjeva ulica Stev. 1, nasproti lugoslovan^e tiskarne
FRANC FUJAN krovstvo ln zaloga strešnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9.	teod. mm kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
IVAN JAV0RNIK maaar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu	Ivan Krlžnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9
Šolske hnilge ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani	Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
ilngeioslau Hrastnik manufakturna trgovina Ljubljana, Rarlovska c. B	Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal* Mr. ph. M. Leustek Ljubljana. Resljeva cesta 1
ILUSTRIRANI
SLOVENEC
LBT..IK 1923
SE SC DODI
Martine, Černe & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Oražem & Jančar
pohlitvena ličarja ln plaskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina njanufakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2
(na vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 32
PRISTOU & BRICELJ
črkosbkaria, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903
tapetnik LJubljana. Krekov trg 7
Josip Satran
špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 ISemuišb)
Šolske zvezhe
ima v zalogi
KNJIGOVEZNICA K. T. 0.
v Ljub Jani, Kopitarjeva ulica 6/11.
Pave« Štele
A0T0TAK81 Ljubljana, Poljanska cesta 3
Telpfon 942
LEOPOLD SEGil
ieritienar
L|ubllana.Pol ansHac.19
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Polianska cesta 31
Pogodbe, davčne napovedi vseh vrst, prevode izvršuje po ngoanl ceni:
Dr.IVAN ČERNE
Kospod. pisarna LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6
GOSPODIČNO
sprejmem kot sostanovalko v sredini mesta. Naslov v upravi pod: 7427.
Krojačnica
Vzajemne pomoči, r. z. z o. z., Šentpeterska vojašnica, sprejme takoj več dobro izurjenih krojaških POMOČNIKOV za delo v konfekciji in po meri. -Več se poizve v Šentpe-terski vojašnici, soba 10, priti., levo. Prednost imajo vojni invalidi. 7434
LESNEGA
manipulanta
veščega in poštenega, kateri se razume tudi na nakupovanje, sprejme takoj lesna tvrdka
AL. NEUDAUER
Gornja Radgona.
Ponudbe z navedbo o dosedanjem službovanju in zahtevki plače je poslati na gornji naslov. 7433
Sobico
ali KABTNET s posebnim vhodom išče miren gospod za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sobica«.
Oddam stanovanje
v okolici Ljubljane, Izve se: Jeranova ulica št. 11.
najcenejše
modroce - žimnice -otomane - divane -
in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja
FRANC JAGER Kolodvorska ulica 27.
Popravila se točno, solidno in najceneje izvrše.
Vsakovrstno
zlato ftupnie
po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Prepeličar
ali KOKS-FIŽOL, letošnji, lep, izbran, nudi po Din 3.50 za 1 kg SEVER & KOMP., Ljubljana. 7225
KUPUJEM
madjarske, nemške in avstrijske obveznice, obligacije, prioritete, državne dolgove, mestna posojila itd. itd. — Bankmakler ARNOLD EHRENTEIL -Budapest, V. Sas ucca 28.
Meblov. sobo
oddam solid. gospodu ali gospodični, Poizve se v upravi lista pod št. 7428.
PRODA SE
dobro ohranj. klavir, pis. stroj in nekaj pohištva. -Karlovska cesta 22.
VELIKO MNOŽINO
korenja
prodam. - Dravlje št. 66
(Cesta na Glince). 7424
Elektromotor
za istomerni tok, 110 V, jakosti Vi KS, 1500 tur na minuto, kupimo. - Ponudbe upravi pod St. 7437.
Javna dražba kras. pohištva
se vrši v sredo, 3. novembra ob 2. uri popoldne v skladišču špedicij, tvrdke RANZINGER v Ljubljani,
Vojaška ulica, Prodajalo sc bo med drugim: kompl. spalnica z 2 posteljama, clegant. spalnica z 1 posteljo, krasna jedilnica, pisarn, oprema, usnjeni fotelji, slike, preproge, posamez. deli pohištva itd. - Interesenti za boljše pohištvo vabljeni!
jVjH£)/y jo najcenejši in najredllnejšl prl-datek k vsaki Juhi ln prikuhl. Idealno krepčllo, velik prihranek na denarju Dobiva se povsod!
tf olno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenab v veliki izberi pri Katlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
SADNO DREVJE
vseh vrst, I. slov. drevesnice DOLINŠEK, šent Pavel, Savinjska dolina,
Pozor krojači, šivilje in dame I
Krojenje za krojače in 51« vilje. Damam poseben pouk, ki se žele izobraziti v snmoupnrabi po lahkem načinu v popoldanskih ln večernih urah. 1'ridetek dne 3. novembra. Kroji po mori. RcvnejSim in uradn. Mojem tečaj ceneje. — KROJNO UCILIŠCE - Stari trg 19.
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
Cvetličarna PAVEL ŠIMENC
5u. Petra cesta 23 - pokopališki urtnar, Su. Rrtž
sprejema in izvršuje naročila za Šopke, nagrobne vence, trakove z napisi, okrasitev grobov ln druge rastlinske dekoracije.
Hrl2anteniB <a Ose Sjcte. Vsak dan sveže cvetju. Pos režija stroro solidna.
Se priporočam POVE! Š^BIIC, pokopališki vrtnar.
Dražba.
Pritlična HIŠICA
se kupi, z vrtom, dobro ohranjena, na solnčni legi, ne predaleč od fare in postaje. Cena 20—25 tisoč Din. - Naslov pove uprava lista pod St. 7393.
knlPttl pisalne in IVUlCOd, šival, stroje
registrirane blagajne itd. popravlja najbolje in najceneje FLORJANČIČ — Nunska ulica 3. 7410
Dne 2. novembra 1926 se vrSi pri okrajnen sodišču v Gornjem gradu ob pol 11. uri DRAŽBA HIŠE štev. 106 v Mozirju z gostilniškimi prostori klavnico, drvarnico in vrtom. — Cenilna vrednost 110.316 Din, najmanjši ponudek 55.158 Din. Vadi) znaša 11.032 Din. — Natančnejša pojasnila daj« odvetnik dr. Milan OROŽEN v Celju.	741?
Zahvala.
Povodom izgube našega očeta, tasta in strica, gospoda
Mafija Erklavec
nam je došlo toliko izrazov odkritega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Prejmite zato vsi, ki ste ga spremili na zadnji poti, kakor tudi za poslano cvetje, našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi gg. pevcem opernega zbora za prekrasne, v srce segajoče žalostinke.
Ljubljana, dne 28, oktobra 1926.
ŽALUJOČI OTROCI.

Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; Karol Če&
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec«
Urednik: Joaio Fr. Knaflič,