^oatr.ina. plačana • gotovim.
Leto LXXI. št. 69.
LJaMJana, p—sdellefc 28. marca 1938
Cena Din 1.-
iznaja vsa* dan popoldne, tzvzemži nedelje In praznike — LnseratJ do 80 peti t vrst a Din 2. do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inserati petit iflrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO i> UPBAVMSTVO LJUBLJANA,  Knarljeva ulica stev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenovi uL 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Poštna hranilnica v Ljubljani St 10.351
HUD POTRES NA HRVATSKEM
Potres je povzročil po vsem hrvatskem Podravju mnogo škode — K
sreči ni bilo človeških žrtev
Včeraj je nastal na Hrvatskem precej močan potres, ki so ga občutili zlasti v Hrvatski Podravini, Medjimurju in Prekinuti ti in tudi v Zagreba. Potres je napravil veliko škodo, zlasti na Belogori pri Koprivnici, kjer je trpelo več hiš, cerkve in razne naprave in je ponekod popokalo zidovje, da bodo morali najbrže več hiš porušiti. Tudi v Zagrebu so opoldne občutili hud potres, ki je spravil vse mesto na noge. Potresni sunek so močno občutili tudi v raznih krajih Slovenije, pa tudi v sami Ljubljani.
Panika v Zagreba
ZAGREB. 28. marca, d- Včeraj nekoliko po poldnevu se je v Zagrebu pripetil potres, kakršnega že dolgo ne pomnije Prvi sunek je trajal već sekund ter je bil zelo močan, da so se stresle vse hiše v svojih temeljih. Mnogo ljudi, ki so biil prav takrat pri obedu, je prihitelo prestrašen h brez sukenj na ulice. V nekaterih hišah so popokali zidovi, s streh pa je popadala opeka. V Zakladni lekarni na Jelačičevem trsi: je počila velika šipa izložbe n so moral: pozvati gasilce, da so zaščitili ljudi pred nadaljniimi nezgodami. V Jurjevski ulici št 15 se je porušil dimnik in bi skoraj r^ala večia nesreča, ker je padel na ulico samo meter daleč od nekega avtomobila, v katerem je bilo več ljudi.
Velika škoda v Koprivnici
KOPRIVNICA. 28. marca. V treh sekundah je Koprivnica doživela elementarno nesrečo, ki je ena največjih, kar jih je b.lo v zadnjih desetletjih Točno ob 12.16 in 30 sekund ;e ra^ta! izredno hud potres, k e r vročil ne samo v Koprivnici, temveč v - .p<iniem Podravju veliko škodo V Koprivnici skoro ni hiše. zlasti ne v 8*1 dišču. ki ne bi bila močno poškodovana, r osebno so trpeli dimniki. Porušenih je dosti Men. uničene so cele strehe, notra-n posameznih hiš pa .je opustošena. Zla s«i hudo so bili prizadeti nekateri indn-st"i>«k! shjrkti in frančiškanska cerkev.
D vil prestrašeni po prvih s—- - r>-besnili na prosto ter s strahom I nadaljnjih dogodkov Mnogi so
9staA " jedi ker je potres nastal prav "v Posebno je bilo prizadeto
j**-*^rr">s.t>e Br«»ei. kier je potres skoraj po-p ^"t-m porušil pnslopt'e osnovne šole. Hu-d~ V hffa pr:7adeta tudi cerkev.
TcmH v po«iravske*n Novi^radn. Vir^u, r-"     - h  krajih proti vzhodu
jo potre povzrotfl veliko škodo Na na-^rot^: *^ani proti zapadu je bil močan v v-~eh krajih proti Varaždinu, zlasti v Lud-^'OCTr đc&n* no'-očajo iz prekodravskih va-■c* OoV p, "M^e samo o manjših sunkih '-p, - ^e y7 Velike Kar že poročajo o h*-*f* ;v->^ ]^,- ;n ,e pntre« rx)vzroč:l na *r* k~m ozemlju.
V Koprivnici «ami je potres porušil po-m*»ctr»esr3 noclavarstva ra elavnem fr»w '"•tr-Tp 7 veliko uro je padel na asfalt-t-: »?ak t»>- i> samo «e kup razvalin. Pom-^"*s Q° s«* tMrfi vsi dimniki. Ir j piiza-
ifst* ^n^uu vse okoliške zgradbe. Z!a-^ <P mr-no trne'a hiša lekarne f'scM. po-š' -e streha mestne hranilnice, do-
«r«r'--^,-, h ,-3-, na odvetnika Mj]0sa Ra-
<J >nfauj£i Vp!-ke betonske plošče na nje-d — o potre? vrgel daleč na uli-
r- c*-rha - popolnoma demolirana, v not-. .        n  nopadal samo omet. temveč
parrw4rale tadi v=«? stene, žalosten je tn-c»: poff1«d v notranjost    velikega hotela
-«»-«-_ kier so bile poškodovane vse sobe. r7^ ;p «kode mnogo tisoč dinariev. V nek?-tf»r?h sonah so se udrli tudi stropi. Strehe i« «=kr»i-o rele stene «o se podrle še v celi vr«*? bič.
T^med javnih poslopij je posebno hudo prizadeta tudi realna gimnazija. Močno je poškodovana strešna konstrukcija, velika pa ie škr>da 7lasti v fizikalnem in pri rodo-slovnem kabinetu, kjer so se razbili in nvi?o poškodovali mnogi aparati.
Največjo škodo trpi vsekakor mestna
občina Hudo je bila namreč poškodovana m«*stna elektrarna in je Koprivnica ostala brez električne razsvetliave. Pri mestni erekarni. kakor tudi opekarijl %. Krčmar-ja so se veTki dimniki enostavno prelomili in uri padcu povzročili ogromno škodo
večjim nesrečam, tako vsaj človeških žrtev ni bilo.
V Bjelovaru
Bjelovar. 28. marca. Ob 12.14 so začutili v Bjelovaru in okolici hud potres, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje, ki se je Culo kakor grmenje Po vsakem sunku so letele s streh opeke. Na poslopjih so se porušili dimniki, pa tudi na mnogih novih hi>ah so poškodovane strehe. V sobah so padale s sten slike in drugi predmeti, na neštetih mestih pa so popokali zidovi m šipe. Najhuje so poškodovana poslopja tukajšnje policije, okrožnega S'xii^ča ter mestna zgradba na Radićem trgu. tako zvani »Drveni kasar«. Prebivalci so se morali iz tega poslopja izseliti, ker so vsi zidovi močno razpokani. Znatno sta poškodovana rudi Filipovićeva vojašnica in dimnik tukajšnjega parnega mlina. V Supilovi ulici so morah zapreti prehod, ker grozi nevarnost, da se porušijo nekatere stavbe. V bližnji kapeli se je podrl zvonik, izmed hiš pa je naihuje poškodovano poslopje občinskega poglavarstva Potres je povzročil med meščanstvom veliko paniko ter so po prvih sunkih pobegnili ljudje na prosto.
V Križevcih
f\nievcr. 28. marca. Včeraj ob 12.13 minut in nekoliko sekund so začuli v Križevcih hudo podzemsko bobnenje, skoro v hipu nato se je začela zemlja močno tresti, hiše pa skoro vid.no gibati 52 metrov visoki zvonik župne cerkve se je tako zamajal, da so /a/vonili zvonovi. Ob istem času so začeli padati na ulice s streh dimniki in opeka, s sten. ki so popokale, pa velike količine ometa. 5 poslopja »tare šole v Zakmardijevi ulici tik mestnega poglavarstva   je   padla   velika   količina   opeke pred
vhodna vrata, v hiši pa so popokali zidovi. Na hi«i tvrdke Berkeš in Pollak se je prelomil dimnik ter padel na tla. V poslopju podružnice Prve hrvatske štedionice je poči] debe1 /id na hodniku. V mnogih hišah ie padel omet s stropov, slike na zidih ter svetilke pa so se majale kakor med viharjem na morju. Tudi v poslopju sreskega poglavarstva je popokalo več zidov, dočim je strehe padlo mnogo opeke. Mehčani so bili v tem času po večini pri obedu ter so pričeli v velikem strahu bežati na ulice. Potres je prhajal v smeri od zapada proti
vzhodu s kalniškega področja. Kmetje, ki so popoklne prišli v mesto, so pripovedovali, da je bil rudi v bližnjih krajih nad Kalnikom močan potres, zaradi česar sklepajo, da je bil epicenter v Kalniku.
Včerajšnji potres v Sloveniji
Ljubljana: Zavod za meteorolog: j o in geodinamiko v Ljubljani je včeraj ob 12.17 zabeležil precej močan potresni sunek, ki je trajal približno 12 sekund. Zemlja se je
stresla najmočnejše med 17 in 19 sekundo.
Murska Sobota: Včeraj ob 12.12 smo v Murski Soboti občutili precej močan potres, tresenje je bilo v smeri zapad vzhod. Prvi sunek je bil tako močan, da se je začelo zibati pohištvo in so zažvenketale šipe. Trajal je le eno sekundo, sledil mu je pa še drugi močnejši, ki je trajal poldrugo sekundo. Pri obeh sunkih se je čulo zamolklo oddaljeno podzemno bobnenje. Obema sunkoma je sledilo še dve sekund: tra-HudeTje bila poškodovana frančiškanska I iaioče gibanje in nihanje, od zapada proti cerkev, pri kateri je veliki baročni zvonik i vzhodu. Oni. ki so slučajno sedeli pri mi-
iz 1. 1657 dobil močne razpoke, da predstavlja nevarnost za ljudi, ki hodijo mimo. V cerkvi se ie porušil strop in so razvaline razbile klopi na desni strani. Sploh je vsa cerkev močno poškodovana. Morali so jo zapreti, da bi se ne pripetila kaka nova nesreča.
Škodo, ki jo je povzročil potres v Koprivnici cenijo na več milijonov in je mestna uprava zaprosila pri banovinski uprav: v Beogradu nujno pomoč.
Sreča je Še bila. da je potres nastal sredi dneva, ker bi bila ponoči panika ljudi mnogo večja m bi se težko mogli izogniti
zah. so imeli občutek, da jim je zmanjkalo tal. Mnoso ljudi je v strahu zbežalo na ceste.
Dolnja Lendava: Včeraj ob 12.18 smo občutili precej močan potresni sunek, ki je trajal 6 do 7 sekund, in kater :ga smer je bila sever—jug.
Kostanjevica na Dolenjskem: Včeraj ob 12.25 je nastal potres, katerega smer ie bila sever—jug. Sunek je bil precej močan, trajal je pa le eno sekundo.
Sv. Barbara v Halozah: Včeraj ob 12.16 smo pri nas občutili potresno gibanje. Po vrsti so sledili trije sunki, katerih smer
je bila od jugovzhoda proti severozapadu. Potres so občutili vsi ljudje. Škode ni nobe
ne.
Rogaška Slatina. Včeraj ob 12.17 smo nenadno občutili precej močan potresni sunek, k: je trajal 6 sekund in katerega smer je bila od severa proti jugu
Sv. Lovrenc na Dravskem polju: Včeraj ob 12.25 smo pri nas zaznamovali potres. Sprva je bilo kratko tresenje, nato se je pa precej močno zazibalo, smer od vzhoda proti zapadu. Sunek je trajal 4 do 5 sekund.
Rimske toplice: Včeraj ob 12.11 je nastal
potres, ki so ga občutili vsi ljudje in oni, ki so spal: so se celo vzbudili. Potres je trajal 12 sekund. Najprej smo občutili sunek, ki je bil tako močan, da se je zamajalo pohištvo, a zlasti so ga občutili oni, ki so slučajno sedeli.
Velenje: Včeraj ob 12.20 je nastal potres, ki ga je občutilo vse prebivalstvo. Trajal je le dve sekundi.
Grmenje, strela, sneg, potres
V soboto je nastopila kri7a vremen^ketra r«=*žima 40 mneenikov. a ie bila hitro ^reče-na«. VČerai ie zon^t sijalo «=olnce itn zdaj lahko imamo, da bo dosedanje lepo vreme trajalo *e \**ai — do velike noči.
Iluzije o lepem weekendu nam je v soboto temeljito pokvaril jug, ki je prenašal težke črne oblake. 2e opoldne je rosilo, zvečer je pa pošteno deževalo v kratkih presledkih. Sobotni dež je bi nedvomno dogodek za Ljubljano, zato je treba pisati o njem. Ljubljana je bila prejšnja leta na glasu, da porabi največ dežnikov, zadnje mesece so pa naši meščani pozabili jemati dežnike s seboj celo na potovanja, čeprav se pri nas ljudje že rodijo z dežnikom.
Vendar zaradi sobotneiza dežja ne smemo prezreti še drugih vremenskih senzacij, n. pr. gTmenja v soboto zvečer. Grmelo je kakor navadno samo poleti. Ko je pa že večina naših solidnih meščanov spnla. ni več grmelo in ljudje so se še tem bolj prestrašili, ko je ob 22.30 silovito treščilo. Tresk so sli-šali skoraj po vsem mestu, a najbolj so se lrudje prestrašili v Rožni dolini, kjer ie treščilo v električni vod. V mnogih hišah sta odpovedala elektrika in telefon. Tu in tam se ie ljudi polastila prava panika: mislili so da gori. ker 6e je plamen pokazal iz. električnih napeljav. Uničenih je bilo mnoso varovalk in žarnic in ljudje so r>re-stali precej strahu, druge škode pa k sreči ni bilo.
Lahko si mislite, kako »so oili ljudje presenečeni včeraj zjutraj po urmenju in tre-skanju. ko so zagledali, da ie sneg pobelil vrtove in strehe. Toda s tem še ni bilo konec božjih šib. Opoldne se je zazibala zemlja. Vendar v Ljubljani marsikdo nI čutil potresa, zlasti ne ljudje, ki so bil«  na prostem.
To je bila vsa procedura »reševanja; krize vremenskega režima 40 mučeni kov. Lepo vreme bo trajalo nadalje do druge poletne nevihte in Ljubljančani se bodo morali gori-jazniti s tem. da letos »sploh ne b*> '^Sliao-skega pomladnega vremena.
Katoliška cerkev v Avstriji za narodni socializem
Avstrijski škofje pozivajo vernike, naj se izrečejo pri plebiscitu za priključitev Avstrije k Nemčiji
Dunaj. 28. marca. p. Katoliška cerkev v Avstriji se je včeraj odločno postavila na stran narodnih socialistov. Ta izprememba stališ.a katoliške cerkve v nemški državi je velikega pomena, ker je z izjavo, ki so jo podpisali avstrijski cerkveni poglavarji, onemogočena vsaka akcija proti napovedanemu plebiscitu.
To izjavo so včeraj prečitali vernikom med službo božjo v vseh cerkvah Avstrije. Podpisala sta jo kardinal Innitzer in solno-graški nadškof \Veitz. Glasi se:
»Po svojem najglobljem prepričanju in na lastno pobudo izjavljamo podpisani ■škofje avstrijske cerkvene pokrajine ob priliki zgodovinskih dogodkov, ki so se odigrali v nemški Avstriji, naslednje:
Z zado\-oljsixx>m priznavamo^ da je izvršil in da še izvršuje narcrlno-socialir+ični pokret   na  polju   narodne   in gospodarske
obnove, kakor tudi na področju socialne politike, zlasti v skrbi za najsiromašnejše sloje naroda, pomembna dela
Obenem smo prepričani^ da je po zaslugi dela narcuno-socialističnega pokreta odklonjena nevarnost boljševizma, ki vse ruši, uničuje ter upropašča.
Škofje spremljajo bodoče delo narodnega sneinlizma s sn^ojimi najboljšimi željami in blagoslovom ter priporočajo vernikom, da za\-zamejo enako stališče.
Podpisani škofje smatrajo, da je ob priliki plebiscita naša narodna dolžnost, da se kot Nemci izjavimo za Nemčijo ter pričakujemo od vseh vernikov kristjanov te dežele, da se bodo zavedali, kaj dolgujejo svojemu narodu.«:
Izjavo sta v imenu svojih tovarišev podpisala dunajski  kardinal  dr. Inn.tzsr ter dmigi  katoliški  cerkveni dostojanstvenik po činu v Avstriji solnograjsiki knez nad-šikof dr^ We tz. •
O pobudah za navedeno izjavo, pročitano v cerkvah, so izdali avstrijski katoliški   dostojanstveniki naslednje obvestilo:
Ob priliki velikih zgodovinskih trenutkov, ki jih doživlja prebivalstvo Avstrje in v katerih se izpolnjuje tisočletna želja našega, naroda po zedinjenju z veliko nemško državo, so avs>trijsic iškofje po vsestranski izmenjavi misli sklenili izdati vernikom, proglas, ki naj se prečita, v vseh cerkvah. Smatramo, da smo to mogli pod-vzeti tem bolj mirne duše, ker nam je posebni poverjenik nemške države za plebiscit, okrožni voditelj Biirckel. na zelo bakren način obrazložil smnernlce svoje politike, s pripombo, da je njeno osnovno
načelo: Da.j-e Bogr*, kar je božjega, cesarju pa. kar je cesarjevega«.
★
Avstrija jG torej jrva pokrajina nemške države, kjer je katoliška cerkev sklenila z njo premirje. Ker je Avstrija najbolj katoliška dežela izmed vseh nemških pokrajin, je to dejstvo izrednega pomena ne samo za Hitlerjevo oblast in narodni socializem, temveč tudi za moč m edin-stvo vse^ra nemškega naroda.
Izjava nemških škofov je zbudila v vsej avstrijski javnosti izredno zadovoljstvo. Iz nje je namreč razvidno, da bo 5lo vse avstrijsko prebivalstvo 10- arv-i'* f*t-r.ino k vodilnim, žaram.
Francova vojska v Kataloniji
čete generala Jague so suoči prekoračile meje Katalonije
Saragossa, 28. marca. AA. Snoči so čete J vražna letala t.ombardirala in popolnoma po-
ijo in za v-      rušila me^to Rosel. Site vilo žrtev še ni znano.
generala. Jagueja vdrle v Katalonij zele vas Salgarej. Mesto Fraga je bilo istočasno popolnoma obkoljeno. Prve čete so že v mestu. Nacionalisti zavzemajo levo obal Cinke v šarini od 5 do 10 km in v globino 3 do 5 km.
Velika nacionalistična ofenziva severno in južno od Ebra se je nadaljevala včeraj v vseh odsekih. Čete generala Franca so zavzele važne postojanke in ujele mnogo miličnikov in zaplenile mnogo vojnega materijala. Kolone generala Jagueja so podile sovražnika na prostoru 22 km in uničile njegovo zaščitnico. ki se je hotela nekoliko upirati. Nacionalistične Čete so tako pro-dr"e do obrežja reke Cinta, ki je 30 km od Leride. Nacionalisti razvijajo ofenzivo tudi severno in južno od Huesce in v odsekih Alcaniz in Alcorisa. Kljub obupnem odporu republikancev so dosegle pomembne uspehe. Posebno se branijo oddelki, ki varujejo dohode k morju, ker so tam največja njihova skladišča in poveljstvo topništva. Menijo namreč, da je ta postojanka v največji nevarnosti.
Barrelona. 28. marca. AA Voino ministrstvo je objavilo, da so včenr zjutraj Miri so-
Na vzhodni ficnti je bila včeraj ves dan zelo huda bitka. Sovražnik je napadal v smeri proti camdanasu in F ragi. Odbili smo vse napade, vendar pa se je sovražniku posrečilo zavzeti nekaj postojank na obrambni črti ob rek; Cinti. Ob 14. je prešel v nov hud napad, ki ga je podpiralo 200 letal. Ob kancu dneva je sovražnik prodrl do vasi Cinta. Zvečer so letala tudi hudo bombardirala Lerido. Sestrelili so 5 sovražnih letal. Naše letalstvo je zjutraj bom baTdir alo sovražrao zbiranje cet pri Pena Ivi in Candasnosi, popoldne pa Lasmatas in Agu ive, nazadnje pa se zbiranje čet na cestah, ki vodijo v Candasmas in F rago. Ob FJbru je sovražnik napadal v smeri proti La Codone-ra, Delmonte. Totrevilla in Valdetorno. Naše čete so sijajno odbile vse sovražne napade. Zaplenili smo dva tuja tanka 'n ujeli več vojakov. Na estremaduraki fronti sovražniku posrečilo zavzeti postojanko, ki jo je prejšnji dan izgubil.
Beseda o „SlovensUi Matici"
Pišoč o prevodu »Dona Kihota«. ki ga je izdata »Slovenska Matica«, je pisatelj dr. I. L. spregovotil prav tehtno besedo tudi o »Slovenski Matici« sami »Ko bi vladali v »Slovenski Matici« — tako izvaja pisec — »na primer tako zvani »nacionalisti«, bi morali poslušati bridke očitke, kam so ponižali ta naš kulturni za\'od. Kajti »Slovenska Matica« je bila svoj čas naša najxrišja kulturna institucija. Biti njen odbornik je pomenilo biti skorai toliko kakor med nesmrtniki, biti njen poverjenik: častno opravilo, njen dobrotnik — narodni mecen. Zdaj ni ničesar več. Kdo zdaj ve. kdaj ima ta kulturna institucija svoj občni zbor. kaj de/a, kdo je v odboru, kdai izhajajo knjige. Vse to je danes za širšo javnost nezanimivo, ker »Slovenska Matica« že davno ni to. kar bi mon.la biti. Ustanovljena je bila. da bi izdajala dela. ki bi drugače ne mogla iziti, in je frko polagala temelje slovenski znanstveni literaturi. Te naloge se je »Slovenska Matica« zavedala, odkar pa je postala torišče »samoslo\'en-stva«. je pozabila na svofo dolžnost. »Historično slovnico slovćnskega jezika« je morala izdati Učiteljska tiskarna. »Poučni slovar« dr. Gfonurja Umetniška propaganda. »Estetiko« dr. lrebra Učiteljska tiskarna itd. »Slovenska Matica« pa je izdajala — prevode Ze drugo desetletje životari ta naša kulturna ustanova brez pravega programa. Popolno brezprogrfimnost kažejo na primer letošnje knjige: pesmi in drame so svoj čas našle privatnega založnika. — letos nam jih nudi »Slov. Matica« in poleg prevoda Dona Kihota še četrto knjigo, ki je istotako brez programa . . Res je, da je slovensko kulturno reprezentanco prevzela slovenska univerza in zadnji čas »Slovenska akademija«, a delo »Slo\-enske Matice« v zadnjih letih je bilo tako brezpomembno in brezprogramno. da je postala takšna kulturna institucija za nas tudi popolnoma brez pomena. Tudi se ni nikjer pokazala, da bi nas predsta\*ljala v kulturnem svetu. \a tako stopnjo so spravili ta zavod ljudje, ki nosijo veliki zvonec med Slovenci. Bodoči kulturni zgodovinar bo lahko o tem napisal kaj več.. « —
To so ostre besede, toda priznati je treba, da so upravičene in umestne. I rgled. ki ga je imela »Slovenska Matica« pred vojno doma in v tujini, je že da\mno šel rakom žvižgat! Po čigavi krivdi?
„Gospodstvo pritlihavceu"
V beograjski reviji »Krug« je napisal znani hrvatski publicist Milan Marjanovič »Povodom dogodkov okrtg nas in pri nas« ve-lezanimivo razpravo, v kateri čitamo med drugim: »Delajo se veliki napori, da se slovenščina očisti vsake navlake barbarizma štokavščine, da se zamenja v hrvaščini fonetski pravopis z etimološkim, da se ustvarijo srbski tipi kulture in jezika, da se goji provincializem ne radi bogastva raznoterosti, nego radi čim večjega odtujevanja in enoglasja, a vse iz stiahu konkurence, radi ustvarjanja malih družabnih oblik, kjer tudi male veličine lahko postanejo velike .. . Pigmeokratija — gospodstvo pritlikavcev!« — Zares so duševni pritlikavci vsi ti naši sloveno-. hrvato- m srbo-burci, ki v težkem času. ko so se veliki. . narodi strnili v silne enote
se še vedno diobe v majčkene ediniee ter veselo in brezskrbno slovenuje-jo. hn'atujejo in srhu je jo!
Volitve v Bolgariji
SOFIJA, 28. marca. A A. Snoči ob 11. je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi da se je izmed 30 izvoljenih poslancev v sofijskem okrožju 17 poslancev izreklo za vladni program in za njeno politiko. Izmed 160 vseh izvoljenih poslancev pri zadnjih volitvah so se v teku agitacije 103 izrekli za politiko vlade.
Stavka v £Tanr.c^sfc5 oblačilni incluit r: I
Pariz, 28. marca. w Dela v sk 9 sindikalne organizacije oblačilne industrije /a Mar-c:l-le in okolico so pričele včeraj stavkati. Delavci zahtevajo ureditev službene^i razmerja povišanje plač in kolektivne pogodbe.
Mislite v teh dneh nm CMD in darujte za njen skladi
LJUBLJANSKA
SOKOLSKA DRUŠTVA
vabijo vse Sokolstvo, &a sc- drevi ob 21. udeleži
predavanja
o Češkoslovaški republiki s fi : v dvorani kina Matice. Na spore'V je tuđi film IX. vsesokolske~ zleta v Pragi 1932. Vstop pro«?t
Zdravo"
CUR1H. 28. marca. Beograd 10. Pari. 13.20. London 21.66, Ne\v York 436.873. Br..• selj 73.55, Milan 22.955, Amsterdam 241.475 Berlin 175.10, Dunaj 61. Praga 15.24, Varša va 82.25. Bukarešta 3.25.
V vremenskem *
paviljončku 40°C
sm veliko
Ljubljana je posebnost: dobili
ki zawhrM. da rx jo Rip.ev uvrstil med ie svetova« posstooati. VrameDasd pavi-Ijcoček al j« pridobi? svoj sloves zadaje čase. ko je sssisti nekoliko bolj pnjrreva-ti aoince. V a*6sttm laiki nJso spoznali njegovih posebnosti. Nedavno je toplomer v novem pavlljonđcu kazal £e 40 atopfaj C CtoveK b* ae verjel, da vlada na Kongresnem trgu tmJrSrMi tnopična vročina, zlasti še, Jcer rju-fl se vedno aebe. Toda fei-atrtsmentom je treba verjeti, ker ao bolj zanesljivi, kakor človeška koza. V resnici ;e e«ka koza skoraj povsem neobčutljiva, vsaj v Ljubljani, ko gre za nekatere posameznice. Vendar bodo baje sč&aom preuredit pavirjonček ter prisilili instrumente, da ae bodo ravnali po temperaturi Kongresnega trga in ne po klani znamenite vitrine t pavUjoneku. Kako ae jim bo to posrečilo, se bo šele izkazalo.
Po vsem arstu je navada, na se arhitekti, če ie projektirajo vremenske pavi-Ijonoke. posvetujejo s strokovnjaki, ki izdelujejo m instalirajo instrumente, in z zreteorotogi. kakšen naj bo peviljoočefc. Ljubljana je seveda izjema. Pri nas je arhitektura kraljica umetnosti in ved vzv-s ena nad vnem kakor je bila svoje čase filozofija. Ni % treba upoštevati f zakamih zakonov, kajti estetika je metafizika v Ljubljani ter je povsem brez pomena, kako reagirajo ni arhitekturo vremenskega paviljoncka instrumenti. Vendar moramo priznati, da arhitekt ni zahteval, naj bi optik naredil nstrumente po njegovem načrtu in ne kako bi jih naj dekoriraL Takšne skromnosti bi nihče ne pričakoval Ko je bila narejena vitrina za instrumente si Jo Je strokovnjak celo lahko ogledal. Ni pa imel dovolj spoštovanja do arhitekture ter si Je drznil svetovati psa Jsntantu. naj bt to tn ono prenaredn. češ da takšna \"trina ne bo nwrla ustrezati svojemu namenu. Navada je pač takšna — toda ne zeorj navada — da postavi ja-
IJ» po svetu ngJMHfcn drugačne paviljon čke od ljubljanskoga. V tistih pavUjončkih so instrumenti *—**y»an* na severni strani ter so povsem zavarovani pred neposrednim vplivom sclnenih žarkov. Podstavki aH stojala, ki nosijo instrumente, stoje v paviljoričkih tako. da ob metrurneotih neprestano kroži zrak. Pr nas se na taksne malenkosti ne oziramo V vitrini, ki pač ne more služiti svojemu namenu, bi lahko suših* sadje Ob solnčnem dnevu se zrak v vitrni segreje do 40 stopinj C že zdaj. Po naključju smo odkrih, da bi takšne vitrine lahko služile prav dobro tudi parnim kcrpelirrL
Strokovnjak je pojasnjeval gospodom, da morajo biti instrument:  instalirani na severni strani paviljoncka ter da morajo biti vse tri druge strani zavarovane pred nepoarednimi vpliv   solnčnih žarkov. Toda gospodje so dejali, da se ne sme nič spremeniti niti za centimeter ter da oni odgovarjajo za pravilno delovanje instrumentov   Zdaj  torej on   odgovarjajo, da vlada na Kongresnem trgu t repična vročina in da se loteva barometra vrtoglavica Kljub vsemu so pa sprevideli, da je prevelika vročina nevarna ter da bi lahko celo instrumenti  dobili  aolnčaroo.  Zato so zaceli nekoliko popuščati. Dovolili so, da je obrtnik, ki je delal vitrino, navrtal nekaj luknje v ogrodje   omarice. Vendar prepih še m bil dovolj močan, ker se šipe silno   razgrejejo   na solncu.    Po nasvetu strokovnjakov so namestili v omarici na solnčnih straneh za belimi šipam karton, ki nekoliko ščiti  instrumente pred soln-čno pripeko  Morali bodo pa se temeljito preuredit  omarico, če bodo hoteli, da bo v njih le 5 stopinj višja toplota od toplote zraki zunaj, če bodo hoteli, da bodo in-stru 'iccti ustrezali svojemu namenu, bodo morali pač posta viti drugo stojalo za nje. Ljubljančani pravijo,   da   se nstru-menti  tako silno  raz s: reva jo od samega navdušenja nad arhitfi!:turo vremenske hišice. Poleti se bodo lahko segreli do vrelišča, če ostane vse pn starem. Upajmo!
SPORT
Letosnf i prvak bo BSK
L j ubijana Je nasproti Jedinstvu dosegla le neodločen izid — Maribor vodi v podsaveznem prvenstvu
Ljubljana. 28 marca Včerajšnje 13. kolo kgmeaa tekmovanja ni prineslo nobenih presenečenj  z izjemo "danskega rezultata, kjer so splošno pričakovali zmago domače cncjsiorice Ljub ljansko moštvo se letos bori zelo nesrečno in se mu ne posreći dob't- točke niti od nasprotnikov, ki bi morali biti najsigurnej-ši dobavitelji. Domači so včeraj zamudil: priliko, da se rešijo skrb   slede izpada iz lige. zaradi neodločenega re/ulcata pa je vprašanje zadnjega mesta že zmerom ostalo odprto. BSK se  ?e od  Haška odmakni ie za tri točke, s čemer je bržkone že rešeno  vpra-anje  novega  državnega prvaka Tudi   Gradjanski  ne  zamudi  prilike, kjer so točke na razpela ao in ga loči od Haška le še ena točka. Zaradi njegove stalne for me je priča% \u: . <;a bo zardel drug*) mesto. Dobro se drži Bask. ki se je z včeraj salo nnage pomakr.il k.ir se dve mesti navzgor in je zdaj četrti na lestvici. Ljubi ja na se ne nx»re premakniti z osmega mesta m }o ob enakem števci toCk loči le h i seore od Jedinstva. Cor.cordia je sicer ponovno padla na posiednje mesto, a ima v preos^alih tekmah še priliko izboljšati položaj.
L.ubIjaas je nastopila nasproti Jedinstvu z močno pomlajenim moštvom \apa-.i vrsta je zaigrala pr?v dobro in b' svoj uri barvam gotov« izvojevala zmigo. če h-> imela za seboj boljše zaledje. Do 28. minute drugega polčasa ie :c vodila 2 : 1. nepotrebno Slaparjev^ ig>?čkaiije pa je prineslo /enačenje in so domači v poslednjih minutah imeli še srečo, da so os'ah neporaženi Nemogoč sodnik je bil Zagrebčan Bizant, ki je grešil na obe strani. Navzoč -nih jc bilo okoli 2000 gledalcev
Največ zanimanja je biio za obe zagreb-33c   tekmi, kjer se  je  zbralo  12 000 ljudi.
Prva tekmeca sta si bila Hašk in BSK. Tradicija je govorila za Haška, kajti BSK že 4 leta m mogel v Zagrebu premagati akademike. Po igri je tudi včeraj kazalo, da bo ostaja zmaga doma toda Hašk ova Igra ni bila koristna in ie »udi sreča bila na strani gostov. BSK ]l /maaal z 2 : 1, zmago-nosni gol pa )c dosege! prav za prav Ha-bW* vratar, ki je streljal žogo neprevidno Murjanovicu v hrbe* odkoder se je odbila v mrežo. Gradjanski je spet pokazal od lično igro čeprav je »iml v pomlajenem moštvu Hajduka žilavega nasprotnika Zmaja 3 : 2 je bila pičla, toda zaslužena.
V Beogradu je bi Is v srečanju med Baskom in Slavijo sreča na strani domačega moštva končni izid je bil 2 : 0 za Bask, igri pa bi bolj ustrcza'o 2 : 2. Jugoslavija je imeLa v prvem polčasu težek posel s Conoordio. ki pa je po odmoru popustila in doživela precej izdaten poraz 1  : 5.
Zelo živahno je bilo rud; v domačem podsavezi em prvenstvu. Maribor še zmerom zavzema na lestvici prvo mesto. Na svojih tleh je imel za nasprotnika Kranj. Gostje so ugajali, a niso bili kos razigrani enajstorici Maribora in so se morali vrniti brez točk, poraženi z 0 : 4. Hermes je v Celju zaigral odlično in je v vsakem po-g'edu zaslužil zmago 3 : 0. Celjani so skušali doseči vsaj častn gol, a je bila Her-mesova obramba zanje pretrd oreh. Čakov-čani so nasproti Železničarju izkoristili pred;.ost domačega igrišča in zmagah 3 : 2. Igra je bila zelo živahna in je bil do poslednje minute iz d negotov.
V tabeli imata Maribor in CSK po 4 točke boljši je Mar;bor, ki še ni prejel nobenega gola. Siedi Hermes s 3 točkami, Železničar z 1, dočim sta Kranj in Celje praznih rok.
Tečai MZTV v alpski kombinaciji
L j ubijana, 28. marca
M:ms*rstvo za telesno vzgojo je priredijo cd i do 27. t m. trenerski tečaj za a.ps-ko kombinacijo. Tečaj se je začel na Stanke v fcočl \ Triglavskem pogorju, kjer so udeleženci ve/bali 12 dni. nato pa so se preselili na Rožcu Udeležilo se ga je skupno 23 tekiiHjva tev ,z vseh podsavezov in sicer po 3 iz beograjskega, zagrebškega in saraje\sjve-a. ostali pa :z gorenjskega, 'jub Ijanskega m mariborskega. Ministrstvo je prklob: o dva inozemska trenerja in sicer BeljaCana Ciustava Maverja m Walterja Sreinwenderja. kot pomožna trenerja sta jima pa pomagala nekaj časa Heim. nato pa PraOek Maver se je izkazal za prvovrstno moč in ga bo ministrstvo poklicalo tudi v bodoče, kajtr tečaj bo trajal najmanj 2 leti. Razen strogo športnega pouka so imeli udeleženci tudi zdravniška predavanja po dr. Bogdanu Breclju m dr. Malu.
Pred zaključkom tečaja so bile v dneh 23- in 24 t. m. tekme v smuku in slalomu. Proga za smuk je vodila s Hruščanskega vrha v Koroško planino, ona za slslom pa je bila zasajena na severnem pobočju Kle-ka. Obe progi sta bil: torej na avstrijski stra:.i V smuku so imei: tekmovalci po dva teka. enako v slalomu. Proga v smuku je bila zaradi osre^jenega snega zelo teika Rezuitati so bili naslednji: 1. Ankele (Tržič) 4:46, 2. Praćci; 4:57, 3. Da>. 2vao 5:22. 4. Zmdar (vsi Jesenice) 5:44. 6. Albin Jakopič ("Mojstrana) 5:55, 6. Antonov (Ljubljana) 6:04. V prvem teku sta imela naj boljša časa Ankele in Praček z 2:01. v drugem p* Voller (Ljubljana) 2:42, Ankete
2:45. Praček 2:56 Voller ie pri prvem teku zaradi padcev izstopil   Drugi dan je bil
slalom: 1. Praček 2 U6.5, 2. Podkubovsek (Celje) 2:22 7, 3 Ankete 2:23.7, 4. Voller in A. Zvan 2:25. 5. D Žvan 2:26.1, 6. Žni-dar 2:35. V obeh tekih je imel Praček najboljši čas z 59.2 in 67.3.
V skupn, oceni alpske kombinacije jc bil vrstni red naslednj:: 1. Ankele 7:09.7. 2 D Žvan 7:48, 3. Žr.idar 8:19.1, 4. A Žvan 8:32. 5. Podkubovšek 8 47.7, 6. Jakopič 9:12.3. Praček je kot pomožni trener tekmoval le izven konkurence, dosegel pa je najboljši rezultat 7:0/5-
— Pozdravni refer Franeero Sm«Mejn. Gorenjska zim<ako športna pod zveza priredi pozdravni večer na Čast svojemu tekmovalen tov Francetu Smoleju v čredo, dne 80. t m. ob 20. uri v restavrariji ^Herman* na Jesenicah. Gorenjci — Jeseničani, pokažimo in dokažimo z našo udeležbo na temu veoeru. da znamo cen i h in vpoMevati velike žrtve in trud ter zmage našega Franceta, ki je kliub mnotrim laskavim in mamljivim ponudbam od strani ne-gorenjskih klubov, ostal ele zvest in vdan Gorenjrtci in Jesenicam.
— Glavna sknpšeisa    Gsreajske lisjsks
-portne j>od*veze t>e bo vršila, dne 24. aprila t. L v hotelu >TrigBlavc na Jesenicah s sledeh m dne«vnim redom" 1.) Čitanje lanieniiki zadnje redne fflavne skupščine. 2.) Poročila upravnega is nadzornega odbora. 3.) Razna pereča vnraAania. Ker je ta skupščina izredne važnosti za nadaljnji razvoi in obetoi GZSP in radi sodelovanja s Sokoli In Fantovskimi odseki, porivamo celotno H mi niso, da se k> sijrurno udeleži no svonb nrmhlasee-nih zastopnikih.
1 Zaposlenost delavstva ▼ februarju
Ljubljani. '28. marca.
(>kroaii urad za aavameanje delavivv v Ljubljani objavlja statistične pcnUtke v za
poelitvi delavstva v februarju. PoApr&ino število vseh pri OL'ZD v Ljuhliani zavaro vanih delavcev je znašalo 90mi Konjunk turni prirastek od februarja lanskega leta ie znašal 8UB1 ali 9.78% Najbolj ie napredovala cozdno žairanska industrija, v kateri te je povečalo število zaposlenih delavcev za 18N4 ali 29.40° k V tekstilni industriji ie naraslo število zapoeJenih delavcev za !>•"> > ali 6.32° •. v industriji papirja za t'47 ali o pri jamih delih za 622 ali 35.37" n v kovinski industriji za 586 ali 8.32%, v industriji kamen ta in zemlje za 529 ali i itd.
Malenkostno in brezpomeiulmo konjunktur o nazado\-anie zaposlenosti izkazujeta samo higijena in trgovina.
V sezijskem seirjedu -o napreJov;tle i.a-«t?**dn> ir» 1i»tri : gozdno žagarska za 070 delavcev ali 5.79" u. UkUtakn ^a ali 2.49 odstotkov, irradrij*- nad brnijo /a 380 sli 19.71° o, uradnje železni;-, cest m vodnih zgradb za :H55 ali 17 Ko«-, (»stale indu-trije ne izkazu :ek> pomeni :>nei>ega sezi^ke^a napredovanja niti nazadovanj. O»lo;nnni ,.e. ziiski prirast vseh zavarovanih lelaveev je znašal v februariu 1f*o0 a^i 2.10° ».
Proračun jeseniške občine
Jesenee 27. mara Na zadnji občinski seji je bil spr-proračun za K to 1938 39. ki pnadvkissa 2,887.565 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračun je za 746.270 din v šji kot v proraoimskem letu 1937-38. Proračun je povišan aaradi izrednega, prispevka ubožnemu skladu v iznosu 959.225 din. Ta prispevek se bo porabil za nakup zemljišča in za gradnjo nujno potrebne občinske ubožnee. ki se bo verjetno že letos gradila na Pisarjali.
Za kritje zvišenega proračuna ni bilo treba zvišati doklad na neposredne davke, ker je med dohodke v"šen prebitek iz leta 1935 36 in 1936 37 in obresti te glavnice v skupnem znesku 634.080 d n. Ta prihranek zgovorno kaž^. da je prejšnji občinski odibor (JNS) zelo dobro jrcfr>o-daril.
V tem proa^ačunu je za osebne izdatke predvidena postavka 430 3<50 din, za občo upravno oblastvo 166.500 din. za osebno in imovinsko vamsot 121.S13 din, za narodno prosveto 183.656 din. za finančno stroko 250-000 din, za srraribeno stroko 571.500 din, za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo 16.700 din, za narodno zdravje 38 tisoč 800 din. za soc. skrbstvo 1.061100 dn dohodkov :n rrn izdatkov. Tz-
teg-a pog-lavja je določenih 102.074 din za. posamezne postavke ubožnr^a rklacia, din 959.326 pa za zgraditev ubožnice.
Poglavje za trgovino, rbrt in tmlnii izkazuje 38.500 din. postavka za obč m>=Tko gospodarstvo 80.510 din. za r.epričakovar.e iadatke pa je predvidenih 45.000 din. Občina namerava zgraditi prepotrebni de-lavalr. dom. V ta namen bn od Borze deli v LJubljani najela 500.000 d:n brez:i>:est-neg^a posojila, ki ga bo donita pod nasled-njuni pogoji:
Graditi se mora nova stavba in rezervirat: pisarniški prostori za event. ekspozituro borze ojela na Jesenicah. Zgraditev po ene skupn spalnice za meške in za žen ske in za izseljence, ki potujejo preko Jesenic. Delavski doan mora im t ja.no ljudsko kuhinjo in sajnska stanovanja za delavce, v katerih bo laJiko 50 pestelj.
Ker bi 500.000 din ne zadostovale za gradnjo takega doma, bo ch'.ina iz presežkov proračuna iz leta 19373S dala na razpolago znesok 200.000 din.
Iipred obrtnega
sodišča
PLAČIJLO NADIR
Po S 10 zak. o zaščit delavcev morajo lastniki podjetij plačevati delojemalcem za čezurno delo najmanj 50°'o poviška na navadno m^zdo. Tej" pravici se delavec ni-U odpovedati ne more. Poide, ki je bi iz-učen mizarski pomočnik, je bil več let zaposlen kot skladiščnik v podjetju za izdelovanje kisa in breza ikohcdn h pijać. Za 8 ur dnevnega dela je bila dogovorjen* plača 150 din na teden; po preteku enega meseca sc mu je plača zvišala za 30 d n na Leden. Ce je Poide zvečer delal kakšno uro več, jc dobil za vaako naduro 5 din vec plače. V Se nadure so se vsako soboto obračunavale ter je Polde prejemal ob teh daevili normalno plačo, kakor tudi doplačilo za večerne nadure.
Ko pa je Poldr zstopil, je tožil podjetnika za 2150 din in je v tožbi trdil, da je ves čas zaposlenja pričenjal vsako jutro pol ure pred dogovorjenim časom z delom. Tako je naračunal 430 ur; ker mu je podjetnik za večerne ure plačeval po 5 din, zahteva Polde tudi za jutranje ure ravnotoliko. kar znese skupaj 2150 din. Polde je tožbo izgubil. Pri razpravi se je namreč  izkazalo,  da je din na
teden dogovorjeno za 8 ur dela v sklad -šču; po preteku prvega meseca pa sta se stranki tako dogovorile, da bo Polde prihajal vsako jutro pol ure poprej na d lo, da bo pisarno pometal za kar dobi posebno odškodnino po 30 din na teden: ker ima teden navadno po 6 delovnih dni, je Polde dobil za pol ure dela na dan po 5 din, s č^mer ie bilo njegovo nadurno delo dovoljno plačano.
VSAK DOGOVOR MORA  BITI JASNO iN DOLOČNO IZRAZEN
Slavko je bil sprejet za navadnega po-moznega delavca v stavbnem podjetju. Po preteku 11 dni ga je stavbmk odpustil, ne da bi mu bil popreje odpovedal službe za 14 dni in ne da bi bil imel kakšen zakon t razlog za takojšen odpust. Slavko je tožil stavbenika na plačilo odškodnine za 14 dnevno odpovedno dobo. Stavbni k je pri obravnavi zatrjeval, da je Slavka sprejel samo na posku&ijo. tedaj ga je smel v prvaui mesecu odpustiti brez odpovedi. Xepoaredzhe priče. Id bi bila pri razgovo.u navaoča, ni bilo; točenčev brat je povedal samo toiiko da je pri tožencu praksa, da se delavci sprejemajo samo na poekusnjo. Nato sta bil ▼ dokaz zasl sani stranki; doc m je stavbenik trdil, da je vzel Slavka samo na poskušnjo, ne da bi bil navedel kafctne podrobnosti, je tožnik natan-
čno opisoval, da je toženec rekel: >Vas sprejmem, če ste priden delavec, kar pridite, jaz irag-ra rad dobre delavce«. Ker ni nobenega povoda, da bi stavbeniki na-vactae nekvalif cirane delavce sprejemali
mo na pcskušnjot je socUsce verjelo tožniku in mu priznalo odškodnino za odpovedno dobo. Iz besed, katere je stavben k rabil, se pač ne da posneti, da je sprejel Slavka samo na poskušajo. Iz tega sledi, da je za vsak dogovor zelo umestno, da se tudi pismeno posvedoči ali pa poklice vsaj ena priča, potem bi mnogo takih pravd odpadlo.
kradel in vlamljal. Policijski agenti so zvedeli, da ima svoje skrivališče v neki drvarnici na periferiji, kjer so ga domala ie obkolili, bržkone pa ie imel Šala j nekega wip-nika. ki ga ie le pravočasno opozoril na nevarnost in se je lopov zopet izmuznil.
Jadranska straža v Ptuju
Ptuj. 27. marca V četrtek je imel tukajšnji krajevni odbor Jadranske straže v spodnji dvorani Narodnega doma XIV. redni občni zbor. Iz pcrocil funkcionarjev je raz\idno, da te organizacija prav dobro razv ja ter ima za seboj že prav lepe uepehe. S pomočjo krajevnega odbora, ki je naklonil podmladkom J S na tukajšnjih šolah lani 10.662 din podpore, je biio omogočeno, da je letovalo nad 100 otrok v domu mariborskega oblastnega odbora J S v Bakru od 3 do 10 dni- Pravilno je naglasa! predsednik g. Jerše. da naj bo c Ij Jadransike straže dvig pomorske zavesti med narodom, močna vojna in trgovska mornarica, pojačanje tujskega prometa, urejene luke in zveze z zaledjem ter izkoriščanje našega morja. To pa bo mogoče doseči le, če se bodo vsi prav zavedali ciljev, ki jih ima Jadranska straža pred seboj. Veliko jih še stoji ob strani, ki ne sodelujejo aktivno z JS in bo treba tudi te prtegniti. Finančni us'peh krajevnega odbora je bil zelo lrp. Oeiokupnega prometa je bik) din 4 3.543.50- Dohodkov je bdlo 22.771.75 din, izdatkov pa 19-071.75 din, tako da je ostalo ob konca leta 1937 še čistega 3.700 din. število članstva se je lani dvignilo za, 39 in je odbor štej ob koncu leta 3S4 članov, o.j katerih je 11 podpornih.
O letovanju podmladkov v Bakru sta obširno poročala g. prof. Veselko Franjo in meščanskošolski učitelj g. Hasl Drago. Iz poročil se vdi, da se mladina navdušuje za nase morje in da je treba to navdušenje v naši mladini še nadalje ohraniti. Z ekskurzijami mladina veliko pridob\ ker spoznava razne kraje in običaje naroda na morju. Tej propagandi bo krajevni odbor ostal še tudi nadalje zvest. Z obžalovanjem pa moramo ugotovit1, da je med ptujskim meščanstvom postala nekakšna brezbrižnost do delovanja nacionalnih organizacij, kar je pokazal tudi občni zbor Jadranske straže, katerega se je udeležilo od 384 članov samo 24 članov. Tc brezbrižnost je na občnem zboru upravičeno grajal član g. dr. Fermevc.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Jerše Ladislav, davčni inspektor v pok, za podiprfdsednika pa komandant mesta g. major Marković M i jo, v ostalem pa je ostal stari odbor, na novo pa je še b:l izvoljen v odbor g. Vobner, poštni pod-uradnik.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 28. marca Kakor je biia opozorjena policija, se potepajo po periferiji mesta in v okolici Štirje cigani Hudorovci. ki imajo tu-di družico, k' so izredno drzni tatovi in vlomilci. Doslej so se cigani, ki imi.jo svoje družine nekje v okolici Karlovca, najčešće zadržavali v okolic! Novega mesta, kjer ni bila pred njimi varna nobena hiša. Zlasti radi so ciaani vlamljali v zidanice, odkoder so odnašali velike količine vina. Ljubljanska policija je sedaj prejela poročila orožnikov o ponovnih vlomih in tatvinah, ki so jih te dni, preder so se umaknili, zagrešili Hudorovci \ okolici Dolenjskih Toplic. V sredo so vdrli v h;-o posestnika Janeza Tolaraja v Gor. Sušicah Odnesli so razno moško in žensko obleko, več perila, par ženskih čevljev in zlat prstan. Iste noči so se vtihotapili tudi v župnišče v Sušici in odnesli Pavlini Oražnovi za 140 din raznega peciva. Naslednjo noć so se pojavili vlomilci v Obrhu, kjer so \ drli v hišo Karoli-ne Finkove. Od tam so odgnesli v gozd zaklenjeno skrinjo, ki so jo razbili ter pobrali iz nje 24 rjuh, več raznih serviet in 10 kg svinjine. Nekaj ur kasneje so se pojavili cigani v Podtur'nu. kjer so razbili izložbeno • <> trgovine Marije Medice ve in ukradli 5 parov nogavic. Nato so se podali pred hišo Terezije Goršetove, kjer so tudi poskušali vlomiti, pa so bili >d domačih pre-podeni. Na begu je eden izmed ciganov streljal s samokresom Preden so izginili cigani v smeri proti Ljubljani, so se ustavili v vasi Križ, nedaleč od Trebnjega, kjer so vlomili v trgovino Franca Levičarja ter mu odnesli več jajc. večjo količ-no sJadkorja. aparat za bratje in nekaj cigaret. V isti vasi so vlomili še v hišo posestnika Ignaca Mandeljca m mu ukradli zeleno obleko, 3 prstane in  nekaj  drugih dragocenosti.
Tatinske cigane, k. se že dolgo časa spretno izmikajo aretaciji, sedaj vneto zasledujejo in je pričakovati, da bodo kmalu prišli v roke bodisi orožnikom ali policiji.
POBEGLA 2ENA Mesar Jože iz okolice mesta je prijavil, ia mu |e že pred mesecem dni pobegnila ii-LOva 37-leLaa žena N>žika. S seboi je vzeFa radio-aparat in živalmi stroj. Kakor je mo?el razočarani mož ugotoviti, ee je žena spečala z nekim mlinarskim pomočnikom, s katerim sta jo ubrala v Zagreb.
3E DVA, KI SE SKRIVATA Eden izmed detektivov je to dni izvohal skrivališče nevarnega vlomilca in vlaougarja Janeza Strmo!eta. ki ira varnostna oblastra zaman zasledujejo ie dolge mesece. Str mole i« vlamlal na deželi in v Ljubljani, kjer se je poiavil zadnje ča*e. Ker se nikjer ni počutil dovolj varnejša, se je zatekel na Grad in si uredil skrivališče nekie v grmovju v Resalvjevom saju. Skrivaj se je tudi na šan-eah, kjer sra ie v ranem jutru zalotil detektiv. Preden ca :e moael prijeti in ukrotiti, se je S»'rmole poenal čez zid vn sa preskočil, nakar ie izffinil v srozdu. Drugi tak ptiček je jnani Ignac Šala i. ki je pred časom vdrl v Kavbarjevo so^tilno za Bežigradom m zasrre-5il nato v Ljubljani se vsi zlo&nov. Ko so i»a končno spraviH na varno v zapor, ie na >odi8ču hlinil bolezen, zaradi čeesr so ga oddali v bolnico. Tam se je kmalu seznanil z nekim drugim bolan kom, ki mu j« ukradel obleko in zopet pobegnil. Z dežele neJcje 4t ie zooet vrnil v Ljubljano, kjer je n&dalj*
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 28. marca katoličani: Janez Kap. Stani mir
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Podmornica D - 1
Kino Sloga: Sirota mala bogatinka
Kino Union: Zena je izginila
Kino Moste: »Viva Villa; m »Prodana Venera«
Kino Šiška: Zlati kodreki
Občni zbor Vodnikove družbe ob 18. v prostorih ZKD v Kazini
Ljubljanska sokolska drnstva in J< I predavanje o bratski CeSkoslovaSkl s fOml ob 21. v dvorani kina Matice
Podružnica CMD v Mostah: nseaavan#e dr. Fellacherja ^Koroška v sliki in be:- . i ob 20. v dvorani šole Moste
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 4r^ .Trn-koezv ded.. Mestni trg 7, Ustar, Selen i gova ulica 7.
Po bivši Avstriji pomet j železn.t nemška metla. In priznat: je treba, da pvmctn v marsikaterem pogledu dobio. Ni ali \ s ij ne smelo bi biti najvažnejše vprašanje, v čigavih rokah ie metla, temveč kako in kaj pometa. I 'suka metla je dobra, če po meta gnoj in smeti
Politični komisar Ostmarkc Hurckel je s posebno naredbo prepovedal đenunciantti ali ovuduštvo. Nihče ne bo smel več m kaznovan intrigirati proti svojemu bližnjemu, da bi ga izpodrinil in sedel sum na njegovo mesto. Komisar je da! lakot za-preti dva ovaduha, ko sta prišla k njemu denuncirat več višjih uradnikov.
Take naredbe bi bile potrebne povsod, kjer zastrupljajo ozračje podle kreature, pripravljene vedno skočiti človeku v hrbet in pahniti ga i* nesrečo iz koristoljubnih nagibov. Če bt dobili mi tako naredbo, hi se je gradbena podjetja silno razveselila. Takoj bi morali namreč začeti graditi nove jetnišnice, ker je stanh premalo in tudi pretesne so, da bi mogli zapreti vse clc-nunciante.
Samomor mlađega delavca
Ljubljana. 28. marca Ko je davi stop 'la gosti In ic: v. ka pri Use-niku na Dolenjski cesti v sob&co tam poslenega dflavca Albina Privfifca,  da bi mu naročila,   naj odnese   k   foi od ni k mleko, je preplašena opazila, da leži nepremično na postelji oblečen in na omarici pri posteiji je stala steklenica, iz katere je smrdelo po  lizoki.  Usenikova je nemudoma poklicala druge ljudi, ki so h teli v sobo in ugotovili, da '' mrtev. Samomor ao takoj javili policij ki stražnici na Dolenjski cesti, ki je obvestila polic/jsko upravo. Na Dolenjsko cesto je prišla komisija, v kateri sta bila policijski zdravnik dr.  Lmžar in  deL > uradnik g. Tomic.  Zdravnik  je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi z-z Hzolom šele pred nekaj   urami. Truplo so na odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Kaj je pognalo ubegegu mladega rlelav-ca , ki je rojen Ljubi jačan, v obup, §e ni Prtv&ek ^star šoio 35 let. je bil zadnji čas usimžben pri Usen kovin, svoj čas pa je bil tudi časopisni kolporter. Pre leti se je oženil, pa mu je žena pobegn la in potem se ni več prav znašel v življe-nrju. To bo najbrž tudi vzrok njegovega obupa.
Iz Maribora
— Nagrobni napisi morajo hiti cenzurirani. Mariborsko pokopališče je vse prej. ko lepo urejeno. Posebno poglavje so napisi na nagrobnih spomenikih. Ti napisi so ali spakedrana slovenščina, mešanica vseh jezikov ali pa so povsem nesmiselni. Zato je mariborski mestni svet smatral za potrebno, da o tem vprašanju razpravlja na soji. Tam je bilo sklenjeno, da morajo odslej biti vsi nagrobni napisi cenzurirani.
— Maribor dobi hotelirsko šolo. Združenje gostinskih podjetij v Mariboru je po-krenilo akcijo za ustanovitev hotelirske srednje šole v Mariboru. Zaprosilo je tudi mariborsko mestno občino, da to akcijo podpre in uresniči. Na zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se da hotelirski srednji šoli na razpolago prvo nadstropje Trgovske akademije na Zrinjskem trgu. Tudi bo občina vstavila v vsakoletni proračun znatni znesek za vzdrževanje te šole.
— Preureditev Živilskega trga. Zaradi regulacijskih del na Glavnem trgu je mestno tržno nadzorstvo odredilo, da se živilski trg premesti na Vodnikov trg in Stross-maverjevo ulico. Od ponedeljka, dne 28. t. m. bo zelenjadni trg na Vodnikovem trgu, mesarji in druge stojnice pa v Stross-maverjevi ulici.
— Potres. Okoli poldneva so včeraj ljudje ob severni meji začutili potres, ki je trajal nekaj sekund.
— »Danski konzul - v Mariboru aretiran. V Mariboru je povzročila aretacija Edgarja K. veliko senzacijo. Mladi in elegantni Ed-gar se je sukal le v takozvanih boliš:h krogih, ki se jim je predstavljal za danskega konzula. V tem svojstvu si je gospod »konzul* nabral prav čedne vsote, ker so lahkoverni * boljSi krogle elegantnemu - -spodu verjeli, da je lastnik velikih rudnikov in železniških podjetij. Končno je na ^-konzula postala pozorna tudi polic ja, ki je ueotovila, da je Ekigar samo — krojaški pomočnik.
— Velik požar v Radizelu. V noči na petek je ob 2. uri zjutraj na še nepoinsnien način izbruhnil požar v hiši SsntUjskega adravnika dr. .Tusta Bačarja v Radizelu pri Slivnici. Hiša je bila v trenutku vsp v plamenih in je do *al pogorela. Rešiti nisn moEdi ™rav ničesar. Zgorelo je tudi več
travni5>t ao?ratov. vae pohištvo, oblek? denar, prav vse. Skoda zna*a preko 150.000
dinariev in je le deloma krita z zavarovalnino.
— Gledališče. V torek zvečer bo premiera italijanske komedije »Dva ducata rde-«h rosV. Premiera bo za red C.
i%ino Utlion curka prisrčnega  smeha:  Na A%^ t
^ obukovalcev     kina zena Je izginila•
t^SSSZ *UI      » -»»vilo kot * dolgo ne: iiillilMl^^
PAV L hEMF, THKO LINGEN, HA» MOSER, LICIE ENGLJSCH, OSKAR SIMA
DNEVNE VESTI
— OWii *bor Brani bora. V teb leikib ca-
sih   ko na» dnevno presenetijo zgodovinski dogodili   le potrebna etrojeaoe!  v»e«a na ^eca   /Udttva v enotni narodnoobrambni
fronti. Pozivamo vee podruiniaie člane, vse
narc-lnooh.-auil «e  delavce,  zastopnike dru-S  -  >n aov.narie ljubljanskega tiska, da &e •      • zbora   ljubljanske :»odruž-
DJie Brani t*>iu v sredo 30. marra v sejpi dvorani mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom. Bran i-bor, podružnica v Ljubljani.
•niha k pojasnilo Antona Podbev-ska. V poročilu o predavaniu Antona Pod-bevška >2ivljenje in dek> Riharda Jakopiča^ omenil, da je PodbevSek obdelal umet-dek) Riharda Jakopiča docela iurna in da ni prodrl v bistvo Jakopičeve rvorbe. Prvo trditev, da je obde-žurnali^tično. zavrača Podbev^ek v svojem > Pojasnita« s presenetljivo globokim spoznanjem o bistvu žurnalistike — Trdi namreč, da je bistvo žurnalistike — površnost. Ta Podbev&ora trditev jasno tn doloJno pove. kako globoko mu ie usojeno Prodirati v bistvo tostranskih stvari in reči. Tudi odstavki, ki iih ie navedel iz predavanja in ki naj bi ovreli mojo drueo trlitev, da ni nrodrl v Ustvo Jakopičeve umetniške tvorbe. m*-ne in najbrž ni kočar nifO nnurli r - .      -•      .'•>; i    • .t  ••;.«* n. k? ni
v skladu z resnico — Milan Zadnek.
— S Putnikom v Gorico. Trst. Opatijo *n na Reko. Putnik je priredil pod vzornim vodstvom g. Štruklja tridnevni izlet v Gorico, Trst. Opatijo m na Reko. Izletniki so se odpeljali v petek zjutraj izpred nebotičnika v lepem rdečem avtobusu, ki jih je pa celo po lepih. glad.. lanskih cestah cenami1 jeno tresel, ker menda nima nobenih, prcž-n ali pa se mu še niso omehčale. Izlet je bil zelo dobro organiziran vse je 2o gladko in izletniki so bili z vsem zadovoljni, le vreme jim je deloma nagajalo. V Trstu je v petek in soboto zvečer nekoliko dete salo. v soboto ponoči je pa postalo hladno in Istro je pobeli' sneg V Opatiji je lato včeraj zjutraj tako hladno da ni bilo mogoče sedeti na prostem niti v ?uknjL Sele proti poldnevu, ko je posijalo toplo somce .se Je ozračje nekoliko segTelo. Sneg: ie ležal po okoliških hribih ves dan. Tudi na Reki je bilo hladno zlasti popoldne, ko se je nebo zopet pooblačilo. Po polnoči so se iz'etniki zadovoljni vrnili v Ljubljano.
— Mflisal tsjrev t naši državi. Vajvec" Hb je zaposlenih v industriji in obrti in sicer
4-~ *k v kmetijstvu, gozdarstvu in rihar>tvu 46.000. v trgovini, v kreditnih in prometnih aavodih 1--nM ■ svobodnih poklicih in »v-nn tlužikab 15.000. v drugih poklicih pa 1   500  Največ je ^ehov •er 3£.4*¥) Zelo
mnogo i*- rudi Rusov 26*00 Med italijanske -kvarno z?lo mnogo tudi emi-.r- ;n<«*'    tako  da je vseh 20.800. Madžarov ie 21 000 Večina IsiV rev ima prav lepe službe, med tam ko mora-
■'- .i: ze'o >rdo de-7a mnogo manjše nlače
— In«/em»kera kapital« je v najij državi
' c ' 1 ""• '-t ran je v glav. ■en » radarska podjetja in zavarovalne družbe Na angleški kapital odpade nad ini-litardo din.
— « isti dekifek  Uri   htpoiekame banke
te zna
?3 ari
M 1 milijona din. in sicer as in več kakor L 1936 in * mili-iV,i,r I  MŠ  I b*mu . da   ? bilo lani odpisanih Mfi mih-iko da znaša dobiček v resnici )onn din.
— ■ '»»leiarne v Zenici se ie dvig-
' « BMlffaaM din v primeri z L 1965. akcija lanj za 13.000 ton vačia
koncu lanskega leta ie bilo za   -     h -1586 delavcev, med ; - i le l^4.j.
l:'ni     Mak Subotica—Maribor.
za TOI si prizadeva z r. ■       La  se  uvede direkt-zveza  na  prog- SubotJca— -Varaždin—Maribor. Do |s bla »:<mt na tej progi po-
• » za 100*kar že samo na sebi dovolj opravičuje bolj smotreno ureditev že-lf?7r: ia h e <?a pr ometa.
•arne t-men ta \  Dalmaciji ustavljajo obratovanje   Izrceo   tovarn cementa so nedavno skoraj  po isesn usta »vanje,  je  delala  doslej se
t c vama Dalmacija si o r v skrčen- m obkrožilo pečjc. a bo tudi pri-rifhaia obratovati. Z manjšo kap citeto dela tovarna Adria Port-land. Tovarna Spi t ima povsem polne aV fcse rže 3.500 ton cementa. Tovarna
l v zalogi 2 500 ton cemen-Adna pa 6.000 ton Dalmatin-ceanenta je bila doslej navezana v glavnem na izvoz. Okrog 80° • produkcije so uvažal v sredozemske države a zdr.j 9 je izvoz skoraj povsem ustavi: zaradi avtarkije posameznih držav. Xekc. k: več še izvažajo cementa v Indijo. Sedaj ni nobenega izgleda, da k bo s-voz povečaj ter da se bodo olajšala davčna br mena. zato tovarne usta vi jajc obratovanje
— Poraba časepi^n« ga papirja v svetu. V Angliji odpade na preb valca 2607 kg časopis .pirja, v Zedmjenih državah 21 kg. v Avstraliji 19 20. v Argentini 12 nate sledi Naozemska 11.20. Francija S 60 Japonska 5.30 Nemčija 3.26. Italija 1.63 in Ru?:*a kilogram na prebivalca na leto. Na za«In ~ern mestu je seveda Jugoslavija, ki porabi 0 31 kg časopisnega pa-prja na pretrvalca.
— No* grob. Vrp-aj je umrla v Ljubljani ffa. Magdalena Selsr. roiena Cimperman. Poereb b'age žene bo ratri ob t6. rzpred mrliške v-že na Vidovianski cesti. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— 40(100 000 din za sro/dje. L-ta 1909 je bila ustanovljena Smederev^ka vinogradniška zadruga, ki te prejela od svojih članov okrog 14 mi'ikjnov kg grozdja in plačala zani nad 40.000.000 din. Zadruga šteje 109 članov v 1111 1el**ži
— ■ psasisnimi vlaki t Budimpešto na '^4 evhar-itični svetovni kon«jr ^ J'otovun e na podlagi kolektivnega potnega lista. Da se pravočasno zasigurajo u iohna stanovanja, je numo potrehfio prijaviti se čim preje. Zad. nji rok is prijave je 31. marec. Vse potreb-
ne informacije, prospekti in prijave za ob močie ljublfanske škofije nri >Putniku« Lrub-l^ana in njegovih podruznical. v krarnu m ca Jesenicah; za območje lavantinske Ha»-fije pa pri »Putniku< v Mariboru in njego vih podružnicah v Ceiiu. I*tuju, Gornji Rud-goni. J^t- lliju in Dravogradu! Zahtevajte prospekt.!
— Term -.muški tečaj SPD cez rnula>^N0 pogorje bo. kakor je bik) obiavljemo v dneh od   '6.   io  10.  aprila.   Sestanek udeleženrev bo v soboto 2. aprila zvečer v hotelu    1 r plav-Rabici v Mojstrani. S seboj v nahrt»tnik vzemite očaia. kože za vzpon, kremo proti Solnćn:u)   c: •k.jnJiu   in   n.aže   za   smu.-i — vo»ek za kože. Smer izleta i« iz Sta ni zeve koče čez Mribarico in Za Kopico k In. bkim jezerom čez Kal na Lanševuo. na Planino na  Kraju, pod ^krtino na  ^'oget ter čez  Raskavec na <>rožnovo kaoo pod Crno jir^tjo.   Prijave sprejema  >1'D  v  Ljub . Alek«>androva cesta 4 I tel. in na SLa-;      vi  kc^i  vodja tečaja.
— Izlet z avtol»u>om k -iini^kim tokinam sa Casin. priredi Zveza za tujski proni *
L uMian;. Za hrarto io prenočišče preskrbljeno. Informacije daje in prijave spre j PuLnik v Ljubljani.
— Noti zcle/nUki popusti. Zv»/j za luj-eki promet v Sloveniji, 't -.-'vu l'utii.k a v Ljubljani nam s4>oro«*a.- da je <*! L spri
t. L  ialie spremenjen ^ 11 Železniške tarife, in sicer: a) Potniki iz tuzemstva uživajo brez plačni povratek po naimanj lOdnevnem bi vanju v kakem poijubueiu kraiu naše Irža ve pod pogojem  da se pri dopotovaniu ča normalna vozna čemi za naima i   2(X) km. Potrdilo o bivanju os'ane na«ialje \ voljavi m se doti  pri  >Putuiku:.  b»   Za pot iz  inozemstva   pa   os!an*jio  predpisi z\ znižane vožnje po § 11 isti in se spi le v toliko, da se dosedanje sedemdnevno bi\anie zniža na netlnevno.
— >e»e skladbe. Znatji ia-iuzni in VfkslV jeni član opern^ua zbora, nekdanji k^>r Stro»-Miiayerievega cerkven_%:a zbora v Uju kov em e-e ie odločil, da izda v =aiiiO/-aložbi sk>\eneke že davno pozabljene nap,', i.ce. k, so jih naši očetje in ded; prepevali v \
hb družbah. Do seda: -o kaflc tr; take adia vice: 1.) Bratje bodimo vedeli. 2.) Zivj živi. 3.) Mi pa ostanemo kakor smo L Ti. Izdaja ie žopce oblike, pisal in lito^rafiral io je lično 2. Kunaver v Rožni iolini. Pesmic se dobe po ceni 2 dui izvod v v*»eh knjigarnah
— S\ojega jezika ne Im»iihi kmalu već* zna če poide tako naprej  Slov-n^ino pa
vedno bolj. mešamo k> s srl>oarvatskiiiii izrazi in delamo slovnične napake, kakor da n xo1j nismo hodili v ^;o. Nd;lM>i ža.o-ti>oje pa. da pesa znanje materinščine prav med izobraženci, ki bi morali prvi čuvati lepoto ušega  jezika   Da omenimo nnntour^de sa u   našo iile-taPt:x.> pisarno, ki nam dan dnem pošilja kratke sesti, • katerih loeled no piše »jutri gostuje«. *v četrtek psjci it : . ko je vendar jasno, da o nobenem pevcu ne moremo v sredo trditi, da  v Četrtek r»oie temveč da t K) pel. Nasprotno imajo Pa I ki tako nerodno zamenjavajo čas. grdo navado, da piiejo dosl-dno >t>om prišel .. ;boni j storiU. >bom povedal« itd.
— Vreme. \'r. uienska na|>n-ed pravi, da bo »pre*nenIjivo vreme, pon^koil  i ž v sledk.h   Vč^rai te   i-že^ta \ ZajrePu. Bes iradu.  Sarajevu.  Splitu  in   na Ra'>u višja temperatura je znašala '  Splitu 14. v Zagrebu in Beogradu 9. v  MarilK>ru S.2. v L ubLani b*.5. v   Sarajevu "i   Pavi je kazal barometer v Ljubljani 73&M  temperaturu \,-zna-a;a . -
— Nevarna tolovaja. Oni daa SSSSSCI sta se pojavila v Hohovici. v oi^-nj Sv. Križ pri Litiji dva neznanca, ki sta vdrla v hišo Ma riie Mrze love. Pozvala sta Mrzelovo. ki je finala na peči. naj mirno obleži, nakar sta prebrakaia vso hišo in odnesla 60 din in K) starih avstrijskih srebrnikov Pred od ho I o m sta vzela s seboj tudi hakren kotel, tako da ima MraSSSSSl okrog 900 din škode Kam sta izuinila ro'ova a. orožn.k   -    n - . m
toviti.
Iz Ljubljane
—i; Ilirska slira zaprs.i. Mestno [ogla\ar -[vo razg-laša. da bo Ilirska ulica oi Y io\ danske reste do Fiignerjeve ulic« /.:...- . vozni promet od srbile bO t. m. dfl k<     i . '-estn:b de^ kar bo trajalo približno dni.
—lj Umrli so v Ljubljani 3d iS. j L t. m. Toroš Franc. 63 let. poStni uslužbenec v p., 2a£ar Jože. 69 let. m zarski mojster in posestnik. Diavlje, S tro j in Ana, roj. Krese, 78 let. žena kmctovatea. Smole Julija, roj. Pipan, 80 let, vdova uradnika tob. tov.. Kavečič Pavla. 61 let trgovka z zelenjavo. Spelak Helena, sestra Roza, &4 let, rectovnica-ursulmka. Tesnar Franc, 75 let. prodajaiex: sau£*, Drager Alojzij. 25 let. delavec. Stivno, obč Vače. Brodnik Franc 79 let, crožnski strazmoj-ster v p.. Vrhovnik Franja. roj, Dobravec, 74 let, vdova upok. slug-e dež. vlade. Am-brožič Pavel. 41 let. sin pesestn ka. V ljubljanski boln-ici so umrli: Skaberne Peter Ivan Franc. 25 let. akadem k Plaveč Leopoidina roj. Fuks, 59 let. deiavka tcib. to\*. v p., Kapia Janez. 63 let, hlap c. topa k D juro. 30 let. črkoslavec, Florjančič Rudolf. 13 let sin tesarja, Stara Loka. Jenaterle Rozalija. 22 let. dninarica. Dobrava ob*:. Ovšiče. srez Radovljica, len-kole Marija, 79 let, obč uboga Mavčiče pri Kranju, Usra k Ana 60 let. žena kočarja Vinica obč. Bloke pri Logatcu, Kaše T-režija, 26 let, Radeče pri Krškem Kiemenčič Manja roj. Strehovec, 61 let. žena upok. orož. narednika, Možiria Ivan, 50 h t. banov, uradnik, Malovrh Pavla. 1 leto. hči peljske delavke. Setn k pri Polhovem gradcu. Sker? Marija. 61 let. po-sestmea. O t ona ca. obč. Cerknica. Polak Matilda, 7 let. hči delavca, Zg. Pimiče pod Šmarno goro. Kuralt Marjeta. 46 iet, zraa delavca, Godesič pri Škof ji Lok . Smuk Frančiška, roj. Dobnikar. 48 let. žena pečarja.
—lj Ljubljanski kvartet bo konvertiral v ponedeljek. 4. aprila v vetiki FUiiarmoničn; dvorani. Ta koncert bo posebno zanimiv radi tega. ker se na nieiu izvaja .lek> domačega skladatelja Rlaža A mira njegov s..u tet op. 16 Arnič se je uveljavil kot ^iinfo nfeni skladatelj in prav gotovo ho tudi to njegovo dek> ugajalo nasi koncertni publiki.
i  Pole? teaa izvaj* kvartet 1 Brabm*ovo delo in Cesar Kianckov Klavirski kvintet 5 sode lovanieui .»lanivke Zore Zarntkove. VstofHli-ce se ilobe v knligarni Glasbene Marice.
— k l«let v Petiienjske jama. Na velikonočni pooedeiiek bo vozil iz Ljubljane posebni vlak v Postojno in nazaj. Izlet priredi Putnik v zvezi z Glasbeno Matico in bo pevski zbor Ulasl>eiie Matice popoldne koncertirai v Posteniski jami. izlet je celodneven, vimk odhaia iz Ljubljane ob ^411 in «e vraž« ie
pred polnočjo zopet v Ljubljano. Ol^bnstvo. Ki se izleta udeleži, bo imelo priliko si ogle dati vse lepote Postonjske jsme in slišati
v niej tiiiK) pesem Matičnega zbora, ki to izvajal umetne in narodne pesmi iz svojega
bosaieea repertoarja. Vožnja tja in nazaj, prispevek za polni list in vstopnina ? Po-etonjsko «amo, vee skupaj stane 75 din za os-^bo. Prijave »prejem* Putnik, znesek »e plača pr= prijavi, hkrati se izročita tudi dve fotografiji za »kupni potni list
u— Preda tanje v dvorani evangelike cerkvene občine ho v torek 29. t. m. ob 20. Predava! bo s. pastor dr. Gerhard Mav iz Celja o temi: Na^a zgodovina v ogledalu na-cerkvene pesmi. Povsbljeni so vsi, ki se zanima jo.
— lj Pedagoško drnšrv« ▼ L.inhljani prire di v petek dne t. aprila v dvorani minera-V-kegn instituta ob iS. uri predavanje >Pro-
Mem vzgalanfa ženske mladin*»x. Predavala bo gn orof Anica Cernejeva. Vstop prost.
— lj Tatvine v niesfn. V stanovanje Ane Hiengove na Mestnem trgu je v soboto popoldne vdrl vlomilec, ki je odnesel zlato. ma~ivrio zapestno verižico, zlat r>oročni pr-
tn r'at l.niTi^ki prstan s smaragdom Hieniiova je oškodovana za okrog 800 din. T7 n~!ograjene stavbe trgovca Bmerika Ma-v r i v \Vo!fovi ulici je nekdo ukradel osem pIckč \»akrene pločevine, težkih blizu 80 kg. Skoda zna?a 1STK1 din. — Rajku Orehovcu SS ie nekdo ukradel s kolesi, ki ga je imel nt dvorišru v Tovarniški ulici 23, dinamo vredno \2() din .
Iz Celja
—c Kn-ncert Celjskega pevskega društva v počastitev 70-letnice skladatelja dr. Antona Schvvaba se bo pričel drcvi točno ob osmih v Mestnem gledališču v Celju. Ob-te konejrt v čim lepšem številu in se oddolžite  jubilantu dr.  Antonu Schwabu.
—c V mrl a fe v nedelio zjutraj v Celju v starosti 75 let ga  Kuža Cizlova. roj. Be-C-otti?eva.  soproga  bivšega  trgovca  in ka-aria 2   losipa Cizla. Kakor njen mož. je bila tudi pokojna odločno narodnega in H.inrcdneJa  mi.šijenja. Pogreb bo v torek >h   ln   \z  mrtvaške veže  mestnega poko-pališča v Ce 'u. Blagi pokojnici bodi ohra iNt.jn si>omin. svojcem nase iskreno sožalje*
—c V celjski bolnici je umrl v soboto 17 letni dninar Maks Kos iz Laške vasi pri Tch.i-ju. na Ostrožnem pa je umrl 66 letni pijaestnik Jakob Vidensek
—c Tri nesreče Pri delu v rudniku v Pečovniku je padel 19 letni rudar Alojz ' . i/ck iz Pcčovja pri Teharju tako ne-seečno, da si je zlomil desno ključnico. V četrtek si je 18 letni steklarski delavec Iv, Hribček z Marnega pri Hrastniku pn padcu / drevesa zlomil desno roko, v Boharini pr Z-cčah pa si je 71 letni dninar pri pad->mil levo roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Na judskem vseučilišču bo predavala rnsuna pobornica za ženske pravice ga. Angela Vodetova iz Ljubljane v sredo 70 t  m ob 20 o temi »Ženino delo za narod«.
—S Potres. X nedelj' ob 12.19 so čutili ( 'aH tn lažje, vodoravi.e potresne sunke Potres je trajal kakih pet sekund, a ni povzn jil nobene šk.^e
—c Dež m sneg  V soboto zvečer sc je vlila v  Celju in okolici ploha, pomešana s ■o  V višjih legah ;c sneždo. V nedeljo ■>o ;c hribi okrog Celja beliii v svežem sne-au. Ozračje se je močno ohladilo.
—c Hermes . Celje 3. 0 (2 . 0). V nede-ui populdne je bila na celjski Glaziji pred 4icdalci  odigrana  finalna prvenstvena ^ ud med SK Celjem m ŽSK Hermesom iz Ljubljane. Gostje so zasluženo zmagali. Hermes jc postavil lepo povezano enajsto-rico, ki je nudila smotrne in hitre kombi-lacije ter tehnično prekašala Celjane. Zelo dobra je bila Hermesova ožja obramba Celjski napad   e igra' raztrgano krilska vrsta  je bila preveč detenzivna in  tudi vra-tas je bil nesiguren. Takoj v začetku igre c Hermes krepko pritiskati in diktira hiter tempo  Gostje imajo več od igre tn 0 napadajo,  venuar  pa celjska ob-
ramba dobro čisti. V prvih 20 minutah ima Celje dve lepi priliki Hermes pa eno. strel ci pa ne znajo plasirati žoge. V 22. minuti potrese Ferian celjsko mrežo iz neposredne bližine. Igra valovi a po ja na polje in postaja vse zanimivejša, toda rezultat se ne menja, šele v zadnji minut, prvega polčasa izkoristi Hermes priliko m Ferjan pošlje po lepem predložku žogo vollev v celjsko mrežo. Po odmoru se slika izpremeni Celje se znajde, preide v ofenzivo in jc prvih 15 minut v lahni premoči. V 13. minuti diktira sodnik 11-metrovko proti Hermesu, a izvrstno razpoloženi Rožič dobro ubrani. Minuto kasneje zastrelja Hermes iz zreie pozicije Gostje z>čne zopet pritiskati, toda rezultat ostane neizpremenjen Končno se Celje zopet znajde in zadnjih 15 minut nevarno odraža Hermesova vrata, a žoga ne najde v mrežo. V 38 minuti poviša Kvader z lepim strelom iz razdalje 20 m na 3 : 0 in postavi končni rezultat. Celje kljub temu ne klone, kljub vsem naporom pa ne more zabiti častnega gola. Tekma je bila živahna m napeta ter v splošnem £air. Sodil je g. Kopic iz Maribora, objektivno, bil pa je piecej nesiguren v svojih odločitvah Za dopoldne napovedane prijateljske tekme med mariborsko Slavijo in celjsko Jugoslavijo ni bilo, ker Sla-vija ni nastopila
Nesreče in poboji
Lrjubijana. 28 marca Na Amartinski  cesti,   bhzu  tovarne za klej je priSlo snocj do hudega karamhoJa dveh motociklistov. Josip Gosar. uradn k
v tovarni ^Indne*. stanujoč na Sv, Petra cesti, ae je pr pel jal na svojem motornem kolesu Iz Tomačevegra. tik tovarn« pa mu je privolil nasproti na svojem malem motociklu dijak Jože MiheHč s Tvrševr ceste 40- V temi motocikl eta nista pravočasno opazila drug' drugega >n že je bila noreča tu. Motociklista sta padla in obhžala poleg" razbitih vozil. Ponesrečencema so takoj prih teli na pomoč v bližini stanujoči ljudje, ki so jima izmili praske po srla-
vi in životu, nekdo pa je medtem telefo-nicno obvestil o nesreč' reševalce, ki so odpeljali Gosarja v Slajmarjev dom, Mi-heHca pa v splošno bolnico.
Hudo smolo je imel trgovski zastopnfk Ivan Grbec. stanujoč na Gcsposvetski orati. V soboto zvečer so je odpeljal z neko družbo z avtomobilom v okolco. Na povratku je šofiraJ vozilo Milan O., ki mu je motil razgled atastf šipo snežni metež. Pred avtomobilom na Celovški cesti, nasproti garažp Triumph« v Šiški, je vozil neki kolesar, ki ga je nastala brozga močno zanašala in ga je skušal šofer preti teti. To pa mu je postalo usedno, kajti zavil je nekoliko preveč na desno in se s tako silo zaletel v drog električne napeljave, da ga je preklal na dvoje. Grbec, ki je sedel poleg šoferja, se je hudo pore-zal po obrazu in po glavi, izpahnil pa s je tudi desno nogo. Ostal na iz družbe se po srečnem naključju ni pripetilo nič hujšega, kakor da so prestali precej strahu-Poskodovano vozilo so edvlekli v popravilo, Grbca pa so prepeljali v bolnico.
V bližini artiljeriiskega arzenala za Bežigradom so včeraj našli ljudje ob cesti nezavestno starejšo žensko. Na temenu je imela veliko rano. Ko se je zrvvedla. ni vedela povedati svojega imena in tudi ne, kaj se ji je pripetilo. Reševalci so jo takoj odpeljali v bolnico, kjer še n •so mogli ugotoviti, kdo je in kaj se je z njo zgodilo. Vse kaže. da je slaboumna io n, izključeno da se ji jc rmračil um prav zaradi poškodbe na glavi.
V bolnico so včeraj pripeljali tudi brata Toneta in Ivana Cei-arja z Vc\*j"ga potoka pri Radomiju. Na Cerarjeva je streljal iz samokresa slaboumni mizar Egidij Kavčič iz iste ^-asi Mcž je bil pred leti delj ča3a v norišnici. Kavčič je streljal na brata v Cerarjivi gostilni. Razburilo ga je to, da ga je gcstilničai ob policijski uri pozval k počitku. C-iaija sta ranjena v noge in prs. Orožniki so uvedli preiskavo.
Na Dolenjski cesti sta se včeraj stepi a zaradi otrok dva družinska očeta. Otrobi dveh družin so si skočili med igro v lase, nakar so se za teki- po pomoč k svojim staršetrn. Med očetoma se je razvil najprej besedni boj. potem pa spopad. Govoril jo tudi než tn so morali Albina NT^.;v na, ki mu je sosed prizadejal hude poškodbe na vratu, prepeljati v bolnico.
Lep dur: Zgodbe brez groze
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 28. marca: zaprto Torek. 29. marca: Bela bolezen. Red A Si eda. 30. marca: zaprto
Četrtek. 31. marca: Pokojnik. Red Četrtek Petek. 1. aprila: zaprto
Sobota. 2. aprila: Veronika Deseniška. Gostuje gdčna Bogomila Nuč ćeva. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol ★
V soboto 2. aprila bo gostovala v drami gdčna Bogomila Nučićeva, hčerka znanega režiserja in ijjralca Hlnka Nuč'ća. Nastopi
v naslovni vloer: Zupančičeve tragedije »Veronika Deseniška-*. Na gostovanje domače umetnice ie danes opozarjamo.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Fonedeljek, 28. marca: Ob 19. uri Materinska proslava. Izven Torek. 29. marca: Jakobincc. Red B Sreda, 30. marca: Tosca. Red Sreda Četrtek,  31.  marca:  Seviljski   brivec. Gostuje Ada Sari. Izven Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-!et-nice umetniškega udejstvovanja prof. Osipa Šesta. Izven.
Dvorakov3 opera »Jakobinec« se odlikuje po izredno lepi melodijozni glasbi. Jakobinec- se vprizori jutri v torek za red B v premierski zasedbi. Basovsko vlogo poje tudi tokrat g. Marjan Rus Dirigira kapelnik Neffat. Režija je prof. Sestova. Predstava je za red B.
Ada Sari. slavna poljska koloraturka. odlična pevka, ki vse. tudi najtežje kolo-raturne pasaže in okraske obvlada z največjo lahkoto, poje v četrtek dne 31. t, m. vlogo Rosine v operi >Seviljski brivec*. Gostovanje bo izven abonmaja.
Proslava prof. Osipa ftesta v ljubljanski operi no def nitivno v petek 1. aprila zvečer. Vprizori sc Verdijeva opera *Rigolet-to«, naslovno vlogo poje goso Primožič. Gildo gdčna Nollijeva. vojvodo gopn Go-stič, Sparafucila — gosp. Beterto. M^srdn-leno — ga. K o ge jeva. Monterona — gosp. Marjan Rus. Ta večer bo proslava ^nee« nn^h najzaslužnejših gledali?k;h o?ebnosti. 7nto opozarjamo na slavnostno predstavo in vabimo na obisk.
Pia in Pino Mlakar prideta zopet v Ljubljano :n vprizoiita L.hotkov balet ^Vrag na vasi -. Predstava bo v ponedeljek dne 4. aprila ob 20. uri v ljubljanski operi. To pa le v tem slučaju, če bo obisk s strani na« šega občinstva številen, da bo hiša polna. Vstopnice se že prodajajo pri dnevni blagajni v operi.
SOKOL
— Ponovuo opozarjamo W*nstvg v?rli ljubljanskih sokolskih društev na predava nje, ki sa priredi prosvetni odsek Sol'ola 1.. v sredo 30. t. m. ob 20. v mali dvorani na Taboru. Naslov predavanja- >SokolstT0 — svetovni nazore. Preiaval bo br. Jože Rus. Vabljeni zlasti 9anl in Slanice društvenih uprav in vad'telj'Skih zborov
— Sokolstvu! Ljubiianrika sokolska društva in odbor JCL ponovno vabijo vse sb-koisko Članstvo, da se drevi ob 21. udeleži v polnem številu predavanja o Češkoslovaški republiki ^ filmi v dvorani kina Matice. Na sporedu je tudi film IX. vsesokolskega zleta v Prani 1032. Vstop prost. Nabavite <=ti vstopnice že danes pri blagajni kina Matice. Pokažimo drcvi z veliko udeležbo svoje bratske simpatije češkoslovaškemu narodu, ki preživlja težke ure. Zdravo! Ljnb. sokolska društva in JOT*
— Ljubljanski Sokol priredi v soboto 2. aprila oi) pol 21. uri v restavracijskih prostorih -Zvezde- svoj običajni vsakoletni družabni veSer — sestanek starejših bratov, z mlajšim sokolskim rodom — na katerega va-!>i poleg svojega Članstva tudi članstvo vseh ljubi jamski h in okoliških sokolskih društev. \t Iružabuem večeru sodeluje društveni or. kester.
NAJBOLJŠA PREIZKUŠNJA
Oče: Ce hočeš imeti res dobrega moža. vzemi sosedovega sina, ki te ima resnično rad.
Hči: Kako pa veš to, oče?
— Zc leto dni si izposojam denar od njega, pa še vedno hodi za teboj
NIC NOVEGA
— Jurček, kaj pa zopet delaš? Stojiš z odprtimi ustmi.
— Vem, mamica, saj sem jih sam odprl.
STAnOVAnJA
rinili« *>(  par   lave S
Najmanjši znesek S Din
L n osobno stanovanje
event. s kabinetom ali malo tvosobno išče snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za maj Plačnik zanesljiv is t, ,,-pn _ Ponudbe na upravo ^ Slov   Naroda«  pod >Cisto«.
847
KLIŠEJE
JUGOGU'AMKA"
N&lmanjSi znesek 8 Din Beseda -SO par. davek posebej.
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike to 'zve ž ban ce Dva oddelka — od pol 7 do 8 tn od pol 8. do 9. zvečer Najmodernejša strojepisni a na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od ^7 do 8. zvečer, šolnina najnižja Prifte-tek pouka 4. aprila Tečaji 2 do 4 mesece Christofov ucnl zavod Domobranska ceata 15
Azno
Pomladne novosti!
. seh   oblačil    spori, kamftm. ">hle!<e.   pumpartee.   perilo itd. n» »ceneje
P K E S I E I
Sv Petra ceata 14
PRODAM
Svale najfinejše norveško
ribje olje
la lekarne
dr. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
ZARADI SELITVE ™~
ugodno prodam kuhinjsko pohištvo, omare, kauč in fotelj, perzijske preproge in drugo. Ogled v palači Dunav, drugo nadstropje, vrata št. 22, vhod Beethovnova uL 14. S64
DRIAVNE SREČKE
te prodaja menjalnica
»RETCrTER * TTTRK«
854
NAJ BOU »J   ntftftOV KIOSKI
premog
ares praha KOKS. SI!HA DRVA
POGAČNIK
5 m refefon 20-59 H U
t
Dotrpela je v nedeljo 27. marca v 66. letu starosti naša nadvse ljubljena žena, mama, stara mama in tašča, gospa
MAGDALENA šOLAPi
roj,
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 29. marca t. 1. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
LJUBLJANA, dne 28. marca 1938.
ŽALUJOČI OSTALI.
RAZNAŠALCA
kolesarja aa okraj
št. Vid-Vižmarje
sprejme takoj uprava »SLOVENSKEGA NARODA«
0223485348230200000200535353010201010023489102010002002353235300024853235323484848484823535353534823489023532323895323
( UPU7U7P777Uy7U7P7PPU7U7U7U7P7P7P7UPU7U7U7P7P7P7P7U7P{7PU
Manifestacija sokolskega
bratstva
sokolske iut* t LfobMana — Zopai det junija v Ljubljani
IX.
Ljubljana. 28 mara V mah dvorani sokolskegra doma na Taboru je bla včeraj ob dop IX. g-lavna skupščina župe Ljubljana, ki se je zpremenima v veličastno manifestacijo sokol-sktga bratstva in borbenosti za čim uspešnejše sokol~van;e. Xa skupščini ae je zbralo nad 200 delegatov iz 51 župnih cdi-nic Viharnih ovacij in pozdravov sta bila deležna zlasti I. nam. staroste ?SKJ br. G*ngl m br savezni prosvetar Miloš Sta-■©Jevič, k  je zastopaj uoravo Saveza SKJ
POROČILO BTAMMta
Starosta br. dr. P . * je po uvod-
nih formalnostih t -avil navzoćna
brata Gangla in Btaaaj ei .ca in zastopnika uprave polic je Komisarja g. Ursiča, nakar se je s pieteto spomnii nepozabnega prvega Sokola blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra L, cigar spomin so ztoorovalcž počastili stoje ir» zaklicali i Slava, slava slava!«
Z v harnimi ovacijami so zhorcvalci pozdravih svojega vzvišenega starosto mladega JcraJia Petra II in zaklicali sokolski ^Zdravo«. Prav tako je skupščina z velikim navdušenjem odobrila, da se po>le vdanost na brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravna brzojavka Savezu SKJ. Brat starosta je nato v svojem govoru amen 1 naloge sokolstva v sedanji, izredno težki dobi za sokolstvo v dravski banovini in omenil ovire, ki preprečujejo boljši suvaj sokolske misi v župi Ljubljana. Poudaril je tudi pomen sokolskega tiska in priporočal, da bi morale biti vse edinice n vsi pravi Sokoli naročeni na župni vestnik S kole Obširno Je nato poročal o dvlu nasprotnikov sokolske misli. ' -   - 1 *
. . katere tcnaeij naXodneg3 In državnega edinMva skrbno in neustrašeno čava v prvi vr*»t-jngoslovensko »okolstvo. Brat starosta je nato še počastil spomin vseh pokojn h bratov in sester, ki so se za večno poslovili od sokolskih vrst. nakar so zborov alci stojp po*"-as*tL njihov- spomin n zaklicali »slava«. Končno je brat starosta izrekel zahvala naprednemu časopisju za vsestransko podporo in naši junaški vojski, k- je ramo ob rami uspešno delovala s sokolskim i vrstami na številnih prireditvah- Vkljub vsem neugodnostim pa moremo beležiti v minulem letu lepe uspehe, kar boste razvdeli iz poročil župnih či-niteljev. ki jim izrekam za bratsko sodelovanje svojo sokolsko zahvalo. Svoj govor, ki je napravil na vse zelo giobok vtis. je zaključil br starosta s pozivom brez sentimentalnosti v krepki slog. z močnim srcem in trdno voljo, z bistvenimi znaki prave sokolskosti. borbeno naprej proti sokolskemu cilju do končne zmage.
POROČILO BRATA UMU
Obširno m skrbno sestavljeno porodilo o de bi župne uprave in župnih edinic je podal tajnik br. Stane Flegar. Cvodcnsa je »i   da so se tudi v minulem etu
sokolske vrste temeljito prečistile n je oipadlo z sokolskih vrst tisto članstvo ki je prišlo zgolj iz konjunkture ali na pritisk od zgoraj Uprava je bila v ■»talnih sukih z vsemi ž upam na ozemlju naše banovine n uprava Saveza SKJ Veliko moralno oporo je imela tudi v osebi I sram staroste SSKJ br Gangla, za kar mu izrervarr.    -v - • zahvalo Naj-
važnejše prireditve v minulem letu so bile 9. maja pomladanski zbor Sokolov ude-lfžra na zlatih žup Novo mesto. Maribor n Kranj svečana pros'ava rojstnega dne Nj- VeL kraija Petra II. v Ljubljani in na Viču. žalna svečanost za Viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zr .in te: jem. proslava državnega in sokoLskeea praznika 1- decembra, sprejem nase voske ki se je vmiia z fta r.-kih manevrov. sprejem zmagovalne vrste Lji:b!jan. S kola ki si je priborile četrtič meč kralja Aleksandra I in je Ljubljana ta vi et rx>kazala ia je sr>kclska in ;u£>5 »:s:a Z vel ko žalno manifestacijo smo počastili ejrftmin pokojnega p:ez:-»-* r-.v dr Masaryka m se udeležili vseh n ibne šh nacional-n h svečanosti v Ljubljani in drugod. f*r. tajnik je nate on ?nil r.sčrt Petrove sokolske petletkf i m \ vseh društvih. Pregledno je navedel delo poedin h edinic. Svoj govor je zaključi = ^^zivom — služiti v lik    uH BSga  Tvrsa v splo- t
sno korist nase domovine m vsega Sk>
vanstva.
POROČILO ŽUPKBGA NACELNIftTVA
2upm načelnik br. Franjo Lnbej je s
pomočjo stJX5kovnega odbora, ki je štel 37 članov in članic, vodil tehnično delo v župi. Po znanih smernicah se je delo nadaljevalo z zadovoljivim uspehom, posledice se kažejo na vseh področjn. Telovadba Se je vrftila po večini edinic in izkazuje telovadna statistika, da je v letu 1937 telovadijo v 19.046 urah 264 141 oseb ali povprečno 90 na uro. Otcrožn: zleti so bali v Sodražic:, Komendi 6t. Vidu nad Ljubljano in v Borovnici. Društvene javne telovadbe je imelo 34 društev in cet. od teh 5 samostojen nastop. Na vseh teh nastop h je nastopilo pri javni telovadbi 6.746 telovadcev in telovadk, v sprevodu pa je korakalo 6.586 oseb. te telovadbe je gledalo 28.540 oseb. Telovadnih ali mešanih akademij je bilo 51. Važne prireditve so bile tekme: 8. VTU tekme ljubljanskega okrožja v odbojki, 28. VEH župne tekme v odbojki. 22 VIII župne tekme v prostih panogah, k so prav dobro uspele: 20. junija je bila IV. tekma za meč kralja Aleksandra 1. in si je priborila to dragoceno darilo prva vrsta Ljubljanskega Sokola, nadalje smo se udeležili saveznih tekem v odbojki v Zagrebu, zbirnih tekem SKJ v klasičnem petero boj u v Zagrebu. 5. septembra tekme članov v klasičnem peteroboju za prvenstvo ZSS v Brnu, tekme članic za prvenstvo Saveza SKJ v Zagrebu in tekme članov za prvenstvo ZSS v Novem Sadu. Devet društev je priredilo tudi tt kme v prostih panogah. 7 pa tekme na orodju. Obvezne tekme članic in narašča jtoic je zvršilo 21 društev in čet. Na teh tekmah je tekmovalo 685 oseb. Za izpopolnitev strokovnega znanja prednja-štva je priredila župa tečaj za proste panoge za člane in članice in tri tečaje po okrožjih za orodno telovadbo. Velike važnosti so bli tudi delovni s-stanki načelnikov, načelnic m vodnikov naraščaja, kjer so dobili udeleženci potrebno znanje za praktične delo v društvih. Brat načelnik je nato omenil druge prreditve. predvsem prvi pomladanski zbor, ki ga je priredilo 60 edinic z udeležbo 7.141 pripadnikov dalje bratske stike z našo narodno vojsko, o delovanju žup. jezdnega odse»ka o novi telesnovzgojni panogi v sokolstvu o streljanju sm u carstvu, plavanju, o zakonu o obvezni telesni vzgoji in o delu prednjaštva Poročilo br. župne ga načelnika je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je sledilo
POROČILO BRATA PROSVETARJA
Prosvetni odbor ni bil polno zaseden tako, kakor določa pravilnik. Posle predsednika 2PO je vodil podnačelnik br. Jože Rus, ki so mu stali ob strani tajn.k br. Brelih in člani br. Dušan Podgornik. Franjo Lubej, Ivan Prosenc in Lojze Lubej. Prosvetno delo je bilo usmerjeno v duhu resolucije zbora društvenih načelnikov in prosvetar-jev z dne 16. U. 1936. Največjo skrb je posvečal 2PO razvoju in širjenju medžup-nega vestnika *Sokol« glasila žup Ljubljana. Maribor in Novo mesto. Vestnik je s krepko in odločno besedo, ki je krepila zavest Članstva, ko smo bili v preteklem letu obsojeni na smrt — branil čast sokolstva in naš obstoj. Da bi gojili stik z društvenimi prosvetarji smo 12.12. imeli prosvetni sestanek ki pa ni bil zadovoljivo obiskan. Iz prosvetne stat'stike, ki jo je poslalo 30 edinic. posnemamo tele podatke: predavanji sta bili 102 sokolski m 66 drugih, govorov pred vrsto 313 pred 11.310 pn-'ušalci. društvenih večerov 261 gledaliških predstav 610. prosvetnih akademij 25 ostalih prireditev 285. tečaji 3. društvene knjižnice so imele 10.119 knjig, od katerih jih je bilo izposojenih 8589 Ob zaključku poročila je br. prosvetar pozval navzoče brate, da redno pošiljajo svoja poročila in vršijo prosvetno nalogo iz lastnega nagiba
OSTALA POROČILA
Skrbna in pregledna poročila so nato podali blagajnik br. Cotar, gospodar in knjigovodja br. Lojze Lubej in matrikar br. Slana. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da šteje župa ob koncu leta 1937 50 društev in 18 čet. skupno 68 edinic. v katerih je bilo 5.894 članov 2 163 članic. 1.059 naraščajn:kov 747 naraščajnic. 1.589 dečkov in 1.506 deklic, tedaj skupno 12.958 pripadnikov, kar znači, da znaša upadek pripadništva od leta 1936 za 630 pripadnikov, ter gre ta jpadek na račun čiščenja sokolskih vrst. Za gradbeni odsek je poro-
r:- inž. Požf-nel  in   omenil,   da  ima 30
edinic svoje domove. 33 pa letna telovadi-šča v vrednosti 20.300.000 din, dolg pa znaša din 7,400.000. K sanaciji je mnogo pomagal Savez SKJ in so bili letos sanirani sokolski domovi na Viču. Dol. Logatcu in Rakeku. Zanimiva poročila so podali predsednik zdravniškega odseka br. dr. Jote Prodan, socijalnega odseka br. Kajzeij in upravnik medžupnega vestnika br. Prosenc Na predlog nadzornega odbora je bila podeljena br. blagajniku in računovodji raz-reSnica. ki so jo zborovale! soglasno odobrili. Ko sta bila sprejeta še proračun za leto 1938 in višina župnega davka za leto 1938 je prečital načelnik br. Franjo Lubej
DELOVNI NACRT ZA LETO 1988.
ki bo med drugimi prireditvami tehničnega značaja obsegal tudi vidnejše manifestacije tako: 24. aprila poklonitev sokolstva pred spomenikom kralju Aleksandru I na Rakeku, v maju LE. pomladanski zbor Sokolov v Ljubljani. 11. in 12. junija župni zlet in koncem junija in začetkom julija X. vsesokolski zlet v Pragi. Brat načelnik je še podal potrebna pojasnila k tem prireditvam, nakor je bil delovni načrt soglasno sprejet. Ko so bili sprejeti še predlogi župne uprave in edinic je bila na predlog br. Janka MtiHerja soglasno izvoljena naslednja župna uprava: starosta br. dr. Pipon-bacher. nam stsr^cte br. inž. Bevc in Kajzeij. načeln;k br. Fr^nio Ltibr'. nam čelnika bratie dr. Pnsti-£ek. Rns ;n "^r-č>k. naeeln?or» <= ,—> v^T^az^va. n^n-j. načelnic =r Kira IVrSrtevsL Mara Sta-
ničeva in H11 da JezersJkova, tajnik br. Stane Flegar, blagajnik br. Tone Cotar, člani uprave: dr. Jota Bohinjec, Pavle Borštnik, Anton Germek, Jote Gorjanc, Lojze Lubej, Janko Muller, Dušan Podgornik. inž. Albert Potenci, dr. Josip Prodan, France Slana, kapetan Gvozden Bral ovič, namestniki: Peter Dobrila, Karel Mac h ti g, uit. Pehani, Ivan Prosenc, Franc Vrečar, inž. Zdenko Kokalj. Mirko Pestotnlk, Viktor ftenlca, Anton Anale France Vidmar, Andrej Zaje, nadzorni odbor: Leo Cebular, Vinko Koci-jan, Janko Milost, Janko Slapničar, Luce Stran«**, namestniki: Metod Paternost, dr. Ciril KraAovec, dr. Franjo Podkoritnik, častno razsodišče: dr.France Lokar, Janko BIe4weiss, Bojan Drenik, Josip Janša, dr. Janko Rupnik, namestnika: dr. Stane Leskovi? in Stane Gaaperiič. Ko je bila lista z velikim odobravanjem sprejeta, se je zahvalil za izkazano zaupanje br. dr. Pipen-bacher. nakar je burno pozdravljen izročil pozdrave savezne uprave br. Miloš Stano-jevič. V svojem govoru je omenil skrb saveza za delo žup in društev in bodril navzoče delegate k vztrajnemu sokolskemu delu za kralja, sokolstvo in dornovino. V krasnem govoru, ki so ga zborovale i često prekinili z viharnim odobravanjem je orisal naloge sokolstva v sedanjosti I. nam. staroste Saveza SKJ br. Engpelbert Ganjrl. kateremu se je ob zaključku zahvalil br. župni starosta. Mogočno je nato zadonela v dvorani >Pesem sokolskih legija, nakar je bila veličastna in vseskozi dostojna sokolska manifestacija zaključena. J. H.
Ijati, kako bi se odkrižal žene. NTi se pa hotel seveda iznebiti njenega premoženja.
Iznebiti se žene ni bilo težko. Jel se je ozirati po drugih in marsikatero je pripeljal domov. Končno je pa sklenil ločiti se dd žene. Nesreča je bila samo v J;cm, da ni imel nobenega pravega razloga. .Misnl je in mislil, pa mu je prišlo na misel doJca-1 zovati, da njegova zakorir*ka zveza ne more biti veljavna, ker se je oženil samo ah to. da bi mu ne bilo treba plačevati hrane. Imel pa je slabo srce m žena ga ni mogla izlečiti. Sodnik je mirno posljšal nies^ve razloge, potem ga ie pa poučil, naj se spa metuje in ravna s svojo ženo lepo Toda žena se je bila že naveličala takega moža in zahtevala je sama ločitev. \Va»Aicr bo moral zdaj plačevati ne samo za svoji> hrano, temveč še za alimente
Opet olca Bernarda Shawa
Od njegovegr premoženja ne bo imela Živa duša nobene
koristi
Čim je slavni angleški dramatik Bernard Shaw zvedel, da je umrl Gabriele d' Annun-zio, je sedel za pisalno mizo, vzel list papirja in jel pisati. Ni pa napisal sožalnega pisma, niti d' Annunzijevega nekrologa, temveč svojo oporoko ali točneje rečeno ^Testament 3S<-. Shavv se dobro zaveda, kako izpremenljivi so njegovi dohodki in kako nestanoviten je kapital. Zato napiše vsako leto v prvem Četrtletju novo oporoko in jo označi z letnico. Starih oporok ne uniči, temveč ima spravljene in tako bodo gotovo nekoč posebnost svoje vrste, pa tudi velika privlačnost za javno dražbo zapuščine tega velikega čudaka in nepoboljšljivega satirika.
Shaw gre v svojem čudaštvu celo tako daleč, da piše svoje oporoke vedno v začetku leta. toda samo kadar umre kak slaven mož ali njegov osebni znanec, češ, da ga samo slavni možje opozarjajo na to, da bo moral tudi on umreti. Ker cenijo njegovo premoženje na 200.000 funtov šter-lingov. mu ne smemo zameriti, da piše oporoke Sha\v je star zdaj 82 let in pravi, da je vedno pripravljen na pot v krematorij in sicer gotovo v veliko zadovoljstvo mnogih ljudi. Svojega premoženja ni posebno vesel in baje niti točno ne ve. koliko in kje ga ima ker je prišel do spoznanja, da je delal v prvi vrsti za državno in občinsko blagajno. Bil je namreč vedno visoko ob-da\-čen. Poleg tega je delal tudi za narodno obrambo ter za stavkujoče in brezposelne delavce. Čeprav je to usoda vsakega velikega davkoplačevalca, spada Shavv med tiste nezadovoljneže. ki se ne boje povedati to javno. Sicer pa pravi, da se ne boji, da bi umrl v siromaštvu, obenem pa priznava, da ima življenje že za seboj.
Njegova oporoka gotovo ne bo zadovoljila mnogih ljudi in najbrž bo izzvala tudi spore. Sam j'e dejal, da ta oporoka ne bo nikomur po volji, ker je trdno sklenil, da ne sme živa duša imeti od njegovega premoženja gmotne koristi. Dejal je: ■»Ničesar ne bom zapustil mladosti in mladini, ker bi ji storil s tem zelo slabo uslugo. Mladina se ne sme zanašati na dediščino, niti upati da ji bo brez dela padlo premoženje v naročje. Pa tudi starcem ne bom ničesar za-
pustil. Ti so itak že izgubili vsako upanje. Skratka, sedanjemu pokolenju ne bom ničesar zapustil.«
Shavv namerava baje zapustiti svoje milijone nekaterim zavodom, večinoma znanstvenim, ni pa še znano, katerim in koliko. Precej bo baje zapustil zavodom, ki jim je poverjena skrb za lepoto angleškega jezika, njegove fonetike in izgovorjave. To je njegov konjiček in nekoč je sam dejal: »Ta misel in namen mi stopi vedno pred oči, kadarkoli se mi pripeti, da izgubim večer v gledališču.«
Fizično se pa Shavv nikakor ne počuti slabo. Njegovo koketiranje z odhodom v krematorij je samo ena njegovih vrtoglavosti, s katerimi hoče še vedno presenečati svet. Njegova zadnja strast stanovati v hišici na kolesih ga še ni zapustila in zdaj se že veseli pomladi, ko se bo lahko preselil za več mesecev v enostavno, vendar pa udobno opremljeno hišico na kolesh. o kateri pravi, da je edina rešitev sedanjega sveta prostovoljen beg iz dozdevno pre-kultiviranega življenja, čeprav bi sam ne mogel živeti brez teh pridobitev kulturnega sveta. Mož kakor je Shavv si lahko dovoli marsikatero vrtoglavost, tako tudi pisanje oporoke vsako leto samo za reklamo in osebno zadovoljstvo, da more presenečati svet z vedno novimi vrtoglavostmi.
Naraščajoči tempo življenja
Ljudje se niti prav ne zavedajo, kako silno se je povečal tempo našega življenja. Zdaj. ko rabi človek iz Evrope v Ameriko in nazaj 6—8 dni s parnikom, se nam zdi skoraj neverjetno, da je trajaio to potovanje nekoč 33 dni in da je prvi parnik iz Evrope v Ameriko skrajšal pot na 27 dni, torej samo za 6 dni. Pri sedanji povprečni hitrosti avtomobilov in vlakov, da letal niti ne omenjamo, se nam zdi smešno, da je veljala še leta 1880 hitrost 30 km na uro za smrtno nevarno
Isto je s poročili Zdaj smo v eni uri lahko informirani o vsem, kar se je zgodilo važnega na svetu Vest o Napoleonovi smrti je pa prišla z otoka Sv Helene v London v 60 dneh. Kmalu se bomo lahko vprašali, ali sploh še pozna človek meje hitrosti. Če bo tempo življenja tudi v bodoče tako naglo naraščal, kakor od leta 1880, ne bo leta 2000 hitrost 1000 km na uro nič posebnega.
Skcpuhova smola
Varčnost je hvalevredna čednost, samo pretirana ne sme biti in pošteno je treba vr.rčevati. Tako varčevanje se pa ni izplačalo nekema \Valkerju v Chicagu. Oženil se je s svojo izvoljenko Oridanovo. ker mu je bila na prv, pogled zelo simpatična in ker je bil tako varčen, da se mu je zdelo škoda denarja za hrano. 2ena mu je baje tudi pomagala odstraniti motnje v prebavi. Cim ga je pa nehal boleti trebuh, se je ohladiia tudi njegova ljubezen. .Morda je bil še rekonvalescent, pa je že jel razmiŠ-
Hoover doma
iz Slovaške?
Bivanie bivšega ameriškega p rezi rit-na. Hoovera na Češkoslovaškem j? znova sprožilo vprašanje, ali i? Hoover res doma ;z Slovaške. V vasici Sunotište blizu Pieštan^ žive namreč potomci Habanov. a nahapt i strdki so med preganjanjem te V2nšk:a sekte po-becnili večinoma v Ameriko. Med prebivalci te va6ic? še vedno kroži govorica, da izvirajo iz nje Pnllimanovri, ustanovitelji Pnl-lman-Ciiy. med katero >pada tudi izum;t«*U rnillrnanovih spainih in jedilnih vagonov. Ta govorica je baje utemeljena, kajti '•<"» letna v Subotištu živeča starka Pnllmanova je dobila že večkrat povabila svoUh ameriških sorolmikov. naj pride tja.
Lani J3 bil v Pieštanyh neki ameriški novinar, ki se je zelo zanimal za to vprašanje. Od domačinov.je zvedel, da izvira tudi bivši ameriški prezkient Hoover. od nosno njegovi predniki iz Subotišta in da se ie risal prej Hauer. Ta rodbina je živila v subotištu še pred 50 leti. ko se je zadnji potomec izselil v Ameriko.
— Kino Matica: Podmornica D - 1. Ameriški film. ki so ga snemali leto dni in je stal podjetje VVarner Brothers težke milijone. Režiser Bacon je četrt leta študiral življenje mornarjev v podmornicah, preden se je lotil režije. Seznaniti se je moral seveda tudi z vsemi tehničnimi posebnostmi podmornic. S filmom je uspel, prikazal je s pomočjo dobrih igralcev dušo pomorskega življenja in Še posebej miselnost in du-ševnost junakov v podmornicah, ki pri slehernem manevru na morju tvegajo življenje. Film je predvsem izredno zanimiv. Ljubezenska storija z dvema poveljnikoma, podmornice D - 1. ki sta oba zaljubljena v isto dekle, je spretno vpletena v glavno dejanje. Ta storija z vsemi zelo posrečenimi komičnimi dogodki je lepo ravnotežje s čisto ^-strokovnim« delom filma, ki gledalcu pokaže najmodernejšo tehnično opremo-ameriških podmornic in najmodernejše izume za reševanje posadke iz ponesrečenih podmornic. Obenem je film apologija ameriške mornarice, ki je sodelovala pri snemanju filma.
— Kino Union: žena je izgmila. Takih »lOO^ šlagerkomediji smo dobili z Dunaja, že mnogo, a na vsakih deset pride ena. ki je vredna, da si jo človek ogleda. V tej je režiser zbral najboljše avstrijske humoriste, glavno vlogo pa je izročil Hansu Mo-serjti. Ko bi bila storija manj trapasta, bi film lahko šteli med tiste redke filme dunajske produkcije, ki jih velja videti Moser je ustvaril v glavnem dober tip sodnega pisarja v vlogi preiskovalnega sodnika, ostali igralci in igralke so pa opravili svojo dolžnost zelo mehanično. Med tem je neodvisna Avstrija postala Ostmarka. zaradi tega bodo vistosmerjeni tudi filmski ateljeji na Rosenhiigelu in dunajskim filmskim limonadam je odbila zadnja ura. Mi nimamo vzroka, da bi za njimi žalovali.
Iz Ptuja
— Močan potresni *unek fmo Čutili v nedeljo ob 12.20. Potres so zlarti močno čutili v vrišjih nadstropjih. Slike in svetilke so se začele majati zelo močno iin tudi šine ?o žvenketale. Sunek je trajal nribližno pet sekund. Potresni sunek se ni pozneje nič več čutil.
— Težka poškodba. V Gradlščah v Halozah je bil zaposlen v nekem vinogradu 37 letni dninar Ivan Kelc, ki se je s čvoiinri sodelavci sporekel. V prepiru ga je n^kdo tako močno udaril z motiko po glavi, da so ga morali pripeljati v bolnico, kjer ;e bil takoj operiran.
— Mislite že «edaj na avtnizlete v Italijo: Gorica-Trst ali Padova-Benetke . 2—4 dnevne. 7 irn 16. aprila. Brezplačna navodila pošlje na zahtevo >Druži?vet<\ Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
V SOLI
— Kdaj so dnevi najdaljši, Mihec?
— Pred  prvim, gospod učitelj.
Snet n razna lin ah
Počasi ie odprl oči in se ozrl naokrog, no da bi razumel, kaj se ie z njim zgodilo.
Toda še enkrat je zmagal krepk: duh nad telesom in hipoma si je predoči! zadnje dogodke na krovu »Maščevalca*.
Videl je čoln ob podmornici in iz njega sta mu radostno mahala Evelina in Arthur, obenem je pa videl srdit kapitanov pogled. Spomnil se je. kako se je moral skloniti pod ograjo Potem — da. potem se je pa končalo vse s skelečo bolečino v prsih
In že je postalo Bensonu jasno, kaj se je bilo zgodilo.
Zahrbtni strel njegovih sovražnikov je bil napravil konec vsem nadam na srečen povratek. Bil je zopet v ujetništvu — in to pot brez najmanjšega upanja na osvoboditev. Morda še vedno divja nad njim boj. — Morda beži podmornica pred njegovimi prijatelji — da. to silno brnenje strojev* priča, da vozi podmornica s polno paro.
Pred ranjencem je vstal spomin na besede, ki jih je bil izgovoril kapitanu. Če bo zagrešil umor, da bo ravnal s podmornico kakor z beznico navadnih zločincev. Moral bi bil že prej ravnati drugače — ne smel bi se bil ukloniti sočutju in usmiljenju Zdaj trpi zato sam...
A kaj se je zgodilo z aparatom? Kam so ga spravili? Ali so ga znova ukradli? Gorje v tem pri~ "neru Človeštvu, trikrat gorje, če pride v roke tem orezobzirnim fanatikom, pripravljenim žrtvovati svojim utopijam brez usmiljenja ves svet.
Benson je poskusil vstati.
Slo je težko. Njegovi udje so bili brez moči. V Slavi mu je šumelo in skozi obleko mu je jela znova pronicati kri.. Z nadčloveškim naporom >e je Benson oprijel noge mize in opirajoč se na njo je pokleknil. Njegov pogled se je ustavil na mizi. Kar verjeti ni mogel svojim očem. ko je zagledal na mizi svoj aparat.
Napel je vse moči in vso voljo, da je dosegel z desnico aparat, toda že je začutil, da ga zapuščajo moči. Pred očmi mu je zaplesala gosta rdeča megla, dihanje je postalo težko, roke in noge so mu odpovedale.
Samo ena misel je bila Še ostala v polni moči — da bi ta grozni aparat ne prišel v roke. ki bi njegovo moč zlorabile.
Zdaj seveda se ni bila znana njegovim sovražnikom tajna, kako je treba ravnati z aparatom, da
se sprosti v njem dremajoči blisk. Zdaj so v grozi bežali pred njegovo vse uničujočo močjo, toda kdo ve. ali ni bilo samo še vprašanje časa in pogum? oeščice fanatikov, pripravljenih za vsako ceno po-'astiti se strašnega orožja, s katerim bi lahko raz" iejali ves svet?
Tu v podmornici bi si seveda nihče ne upal igrati se s smrtjo, grozečo vsem, čim bi pa dosegli
obalo, bi gotovo začeli poskušati — a uspeh bi bogato odtehtal neka i življenj A potem? Strah in groza bi spreletela svet. Brez usmiljenja ho uničeno vse. kar se zoperstavi divjemu navdušenju fanatikov, sanjajočih o novem življenju človeštva, ki mu na obenem kopljejo grob.
Groza je spreletela Bensona pri tej misli in spoznal je. da mora razdejanje sveta za vsako ceno preprečiti. Bolje je. da pogine ta peščica vsemu svetu nevarnih ljudi, kakor pa da bi uresničila svoje strašne naklepe. Bolje je uničiti sebe in to zibelko neizmernega človeštvu pretečega zla, kakor pa dovoliti, da se zgodi nekaj strašnega, ne" popravljivega.
— Zbogom dragi moji, zbogom Arthur in Evelina, jaz hočem storiti samo svojo dolžnost — drugače ne morem! — je zašepetal Benson in roka umirajočega, poslušna zadnjemu povelju, oddanemu iz sedeža zavesti v trenutku njenega ugašanja, se je krčevito iztegnila, dokler ni iztegnjeni kazalec v srnrtnem krču pritisnil na eno izmed prožin pogubo nosnega aparata.
Začul se ie rahel pok in že je Bensonova glava klecnila pod mizo.
Nevidni blisk, ki mu ni mogla kljubovati nobena sila, je prešinil izbo in se dotaknil železnih vrat baš v trenutku, ko so se odorla.
Na pragu se ie ustavil Nikolaj.
Njegov pogled se ie ustavil na klečeči Bensono" vi postavi, toda še predno je mogel krikniti, se je zgrudil na tla — a nad njegovim v prah sežga-
nim telesom je švignil grozni sel pogina in smrti v notranjost ladje, kjer je v hipu raztopil jeklene plošče kakor voščene stene ter porušil vse, kar se mu je zoperstavilo.
Preletel je več kajut. rušeč pred seboj jeklene stene, zažigajoč vse gorljivo in ubijajoč vsak organizem že s samim dotikom. 2e je bil vdrl do strojev, izpreminjajoč hipoma te bistroumnD ustvarjene hlapce človeškega duha v brezoblično tekočo gmoto, zlitino, ki se je v naslednjem trenutku izgubila liki para nenadoma zavrele vode.
Nekaj mož, katerim je bilo še prizaneš-;no, čeprav niso vedeli, zakaj, je zrlo topo na grozno razdejanje okrog sebe in nihče izmed njih ni razumel, kai se godi. Potem so pa jeli v divjem strahu bežati. Toda vsi so popadali molče na istem mestu, kjer so se bili srečali z vse uničujočim tokom izžarevane energije.
Le-ta je bila dosegla ta čas že posode bencina in nafte. Izpremenila je hipoma njihovo vsebino v pline in jih obenem zažgala tako, da je bilo razdejanje popolno.
Zadonela je strašna eksplozija, ognjeni zublji so švignili na vse strani in že so se razletele pid pritiskom nepremagljive sile tudi železne plešče ob straneh, odtrgane od zakovic, zvite in zverižene. kakor da jih je lomila in krivila orjakova roka.
Čeprav je ta eksplozija raznesla tudi katalizatorje Bensonovega aparata, da je ognjišče razdejanja propadlo, je bil žalosten konec »Maščevalca že zapečaten.
Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del Usta Oton Cnristof — Val v Ljubljani