Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XIV,, štev. 297
Ljubljana, četrtek 21. decemrba I953
Cena 2.— Din
Upravuištvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teleton št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
Št. 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica St
2. — Teleton št 190 Raciuni pri pošt ček zavodih: LJubljana št. 11 842, Praga čislo 78.180, VViPn <5t 105 241
■iMaMnBBBMBMMMM
Napad na Društvo narodov
Društvo narodov je zopet enkrat v ospredju svetovne pozornosti. To pot ne zaradi kake modre odločitve, s katero se strinja ves svet, tudi ne zaradi kake polovičarske rešitve, s katero nihče ni prav zadovoljen, marveč je v nevarnosti naravnost obstoj ženevske institucije. Močne sile, ki doma ne priznavajo načela demokracije, so se zarotile zo-~ per Društvo narodov in zahtevajo njega temeljno preosnovo, ki naj popolnoma onemogoči uporabo demokratičnega načela enakopravnosti med narodi in raj zopet vzpostavi predvojno delitev narodov in držav na velike, manjše in majhne.
Napad je hud, kajti izven Društva narodov so štiri velesile (Amerika, Rusija, Nemčija in Japonska), v njem pa so le še tri .Francija, Anglija in Italija. Res je, da med zunanjimi štirimi velesilami vsaj Amerika in Rusija nista načelni nasprotnici ženevske institucije, marveč sta ji nasprotni le iz formalnih ozirov; prva se je zagrenjena umaknila iz Evrope, da bi se izognila raznim obremenjujočim jamstvom, druga pa je v teku zadnjih desetih let predelala jak idejno politični razvoj in si po izjavi Litvi-nova v Rimu resno želi zopet vstopiti v politično življenje Evrope. Kar se tiče treh velesil, ki so še članice Društva narodov, je Francija nedvomno trdnega prepričanja, da je ženevski mednarodni forum koristna naprava in pereča potreba. Očitajo ji, da pri tem prepričanju ni iskrena, ker je Ženeva bila zanjo in za njene državnike instrument. s katerim je vedno dosegala svoje namene. Res je sicer, da je Francija po sposobnosti svojih zastopnikov igrala zelo važno in odločilno vlogo v Ženevi, res pa je na drugi strani tudi, da so se najvažnejše politične akcije odigravale mimo Diuštva narodov in da se torej Francija pri tem ni mogla pO' služevati tega, toliko očitanega ii in strumenta.
Anglija, ki je podprta po svojih dj> minionih, takisto ena izmed glavnih či-niteljev v Društvu narodov, je svojo važnost vedno podčrtavala s trditvijo, da jo britski imperij že sam na sebi nekaka zveza narodov in celo s pravico prvenstva ter da jim potemtakem novo enako društvo ni toliko važno. Za to trditev so bili takoj prejeli repliko iz Rusije, češ, da je britski imperij Društvo za odiranje narodov, v Ženevi da škoduje Društvu narodov na papirju, samo SSSR da ima pravico do takega visoke ga naziva. Angleži so se kliub omenjeni rezervi prav lepo posluževali svojega mesta v Ženevi, ki so ga poleg glasu Anglije čuvali še glasovi petih domini-onov in Egipta ter Indije. Angleški predstavniki so poleg Francozov zavzemali najodličmejša in najvažnejša mesta v žp nevskih odsekih.
Italija je z zavistjo gledala na Fran eijo in Anglijo, ki sta vedrili in oblačili v Ženevi, kajti sama je le tedaj uspevala, ako se je zavzemala za kakega malkontenta, in dovolj znano je, da Rim nima drugačnih klientov. Zato je porabila prvi pripravnejši trenutek, izstop Nemčije, da tudi s svoje strani skuša omajati osovraženo francosko pozicijo v Ženevi. Pri tem postopa duce z enako previdnostjo, kakor pri svojih ostalih mednarodno političnih akcijah velikega formata. Nikoli konkretneje ne formulira svoje zahteve, marveč vrže zahtevo v svet in čaka. kako bo ta reagiral nanjo. To se je dalo zlasti razločno opaziti ob snovanju direktorija če-tvorice. Vsa stvar se je odigravala za kulisami, tako da je svet šele tedaj zaznal za prvotni italijanski koncept, ko so protesti drugih držav prilili že toliko vode, da od prvotnega načrta ni ostala skoro niti batvica. Podoba pa je bila, da je Mussolini dal važno pobudo in da se je tudi izteklo tako, kakor je duce želel.
Tudi sedanji metež je Rim izzval z edino kratko besedo o reformi Društva narodov, ki jo je zahteval najvišji fašistični svet, in že so na delu sile, ki naj napravijo vsaj načrt za tako reformo. Duce je vztrajno miniral Društvo narodov. V deželah latinske Amerike je pomagal stvoriti pakt devetnajstih ibero-ameriških držav in kakor pravkar oznanja, bodo temu paktu pristopile tudi Španija, Portugalska in Italija. Na ta način bi večina ameriških držav izgubila vsak interes za Ženevo. Namesto teh pa bi duce rad privedel v Ženevo Nemčije in Rusijo, to pa seveda šele po izdatni izpremembi temeljnih določil ženevskega statuta.
Glavni namen Mussolioijev pa je v nečem drugem. On je še v času, ko ni nič kazalo, da bo kdaj vsemogočna veličina v Italiji propovedoval revizijo meja: nam Jugoslovenom je dobro znano, v čigavo škodo. Tudi kasneje se tej misli ni odpovedal, saj vidimo, da vozijo v njegovih vodah !e politiki onih držav, ki zahtevajo novo razmejitev Evrope. Ker pa je za vse slične zadeve kompetentno Društvo narodov, je treba pred vsem lo-
Naročmna znaša mesečne um 25._
Za inozemstvo Din 40._
Uredništvo; Ljubljana, K nar i jeva ulica 5. Teleton 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
OBOROŽITEV GLAVNI CILJ NEMČIJE
Nemčija ponuja celo pogodbe o nenapadanju za dobo 10 let, samo
da se ji dovoli ponovna oborožitev
Pariz, 20 dec. d. Nemška vlada Je v po- goročne pogodbe o nenapadanju z vsemi	rfnlt^na
Pariz, 20 dec. d. Nemška vlada Je v ponedeljek izročila francoskemu poslaniku v Berlinu noto o nemških zahtevah glede na razorožitveno vprašanje, zlasti pa glede na vprašanje nemške enakopravnosti v vojaških zadevah.
V zvezi s tem dokumentom ki ga je prvi svetnik francoskega poslaništva v Berli nu prinesel včeraj v Pariz, trdijo današnji listi, da gre samo za nekako spomenico glede na nedavne razgovore francoskega poslanika v Berlinu Ponceta s Hitlerjem. Francoska vlada zato tudi ni dolžna dati direktnega odgovora. Spomenica, ki naglaša želje in predloge Nemčije, je prišla ravno o pravem času, ker bo imel sir John Simon v petek in soboto v Parizu razgovore z Boncourjem, pri čemer bo govora tudi o zadržanju Nemčije do tega problema.
O vsebini spomenice si listi sicer niso edini, vendar pa se zdi, da bi se mogla takole resumirati. Nemčija zahteva:
1.	da se ji i ako j vrne Posaarje brez plebiscita, vprašanje saarskih rudnikov pa na i b i se rešilo šele l. 1935;
2.	da se nemška vojska pomnoži na 300 tisoč mož z enoletnim službenim rokom in z neomejeno oborožitvijo z defenzivnim orožjem;
3 Nemčija pristaja, da se uvede vojaška kontrola, ki mora biti za vse države enaka in tudi na kontrolo hitlerjevskih formacij pod pogojem, da bodo pod kontrolo tudi paramilitarne organizacije v dru gih državah;
4. Nemčija ponuja sosedom zaključit ev pakta o nenapadanju, ki bi veljal 10 let
Francoska vlada bo na eni izmed prihodnjih sej proučila spomenico in nato posla la francoskemu Doslaniku v Berlinu svoja navodila.
Vprašanje splošnega značaja
»Ternps« izjavlja, da bo francoska Vlada paz.no proučna nemške predioge giede njihove dalekosežnosti. kakor tudi giede njihov.h posrednih in neposrednih posledic. Francija se je vedno upiraia, da t>i razpravi ia,ia z Nemčijo, toda kljub temu se ne sme pustiti v nemar. da ure pri tem za spiošno razorožitev po čl. 8 in torej ne samo za uemško-francoski problem, temveč za vprašanje splošnega značaia, g*ede katerega morajo prevzeti odgovornost vse države List vprašuje nadalje, aii so določene sankcjje proti kršiteljem miru m kako bodo stopile v funkcijo. Ali ne bo morda predlagana desetletna pogodba o nenapadanju spravila locamsko pogodbo ob veljavo jn ali ne bo imelo priznanje enakopravnosti nedogiedine posledice za poiožaj v demilitariziranem Porenju? Tudi zahteva Nemčije po stain. vojski 300.000 mož m upravičena. Radikalni 'ist »Notre 1 emps« ie mne-nja. da nemški predlogi niso absolutno nezdružljivi z dogovori v Parizu m zaradi tega tudi z načeli francoske raz-orožitvene politike gotovo pa obstoje še znatna nasprotstva med nemškimi predlogi in med tem, kar bi bili v Parizu pripravljeni dovoljti.
V splošnem pričakuje francoski tisk, da bodo razgovori, ki jih bo imel angleški zunanji minister Simon v četrtek ali petek v Parizu, še bolj razčistil angleško stališče, čemur posvečajo francoski politični krog' posebno pozornost
Herriot za tesnejšo zvezo z Rusijo
Pariz, 20. decembra, s. V zunanjepolitičnem odboru zbornice eo 9prejeli danes pod predsedstvom bivšega ministrskega predsednika Herriota na znanje poročilo glavnega tajnika Društva narodov Avenola o položaju Društva narodov in o niepovem informacijskem potovanjj po raznih evropskih prestolnicah. Herriot sam ja pri tej priliki še enkrat govoril o svojem potovanju po Rusiji in poudarjal nujno potrebo in tesnejših vezi med Rusiio in Francijo.
Protinemški blok
London, 20. dec. č »Daily Mail« je objavil danes daljši članek o razorožitvenih pogajanjih z Nemčijo, v katerem poudarja. da je Nemčija pripravljena skleniti dol-
goročne pogodbe o nenapadanju z vsemi svojimi sosedi, da pa o tej nemški ponudbi v Parizu nihče noče ničesar slišati, ker prevladuje splošno mnenje, da nemške po nudbe niso mišljene iskreno. Za Francijo bi imela biti taka pogodba, sklenjena za 10 let, realno vrednost šele tedaj, ko bi Velika Britanija jamčila, da bo Nemčija ,zpol-njevala svoje obveznosti, ni pa pričakovati, da bi se angleška vlada odločila za podpis takega novega Locarna.
Zato se je francoska diplomacija v zadnjem času odločila za zbližanje z Moskvo, ki ga je previdno pripravil bivši ministrski predsednik Herriot Francija bo skušala, kakor domneva omenjeni list, vzposta viti francosko-rusko vojaško zvezo, kakor je obstojala pred 1914 Potovanje francoskega zunanjega ministra Boncourja v Varšavo naj bi bilo istočasno posvečeno ureditvi nekaterih francosko-poljskih vprašanj. glede katerih so se v zadnjem času pojavila večja ali manjša nesoglasja med politiki obeh držav. Franciji je na tem. da se obnovi nekdanja prisrčnost v francosko poljskih odnošajih Na ta način bi mogla končno Francija postaviti nasproti nemškim manevrom glede razorožitve popoln in enoten blok držav Male anlante. Poljske. Belgije, Francije in po možnosti tudi Rusije.
Nemško stališče
Berlin, 20. decembra, d. Po vesteh lz p<r
učenih virov, se bavi jo v francosko - nemških pogajanjih že nekaj časa s pozitivnimi predlogi. Nemčija zahteva številčno oiačenje svojih vojaških sil. za kar ponuia lainstvo. da svoje ojačene vojske ne bo uporabljala za agr->sivne. temveč zgolj za defenzivne namene. Nemčija je pripravljena zavezati se, da bo svoio vojsko oborožila le z defenzivnim orožjem in se torej hoče odpovedati zahtevi po težkem topništvu. Nadaljnje jamstvo naj bi bila pogodba o nenapadanju. ki bi naj obenem vsebovala določbo o medse-bomi pomoči v prim-rj napada od tretje strani. Francoski državniki so postavljeni sedaj pred težko odločitev in še ni mogoče prerokovati, kakšno stališče bodo zavzeli Anglija se zavzema za to. da nai bi Franci-la ustregla nemškim zahtevam, pri čemer opozaria. da je bila Nemčiji priznana "na-kopravnost v razorožitvenem vprašanju.
Glede pariških vesti o nemških zahtevah in predmetu berlinskih razgovorov, izjavlja »Borsenzeitung«, da -e nemško stališče nesprejemljivo in da o povratku v Ženevo ne more biti govora, kakor tudi. da fe razgo vor med več državami izven Ženeve brezpredmeten. dokler ni razčiščeno vprašanje pri/nann n-*m«kp pnakonravnosM
Nazaj v ženevo
London, 20. decembra. AA Poučeni krogi sodijo, da se bo vprašanje razorožitve s Simonovimi posveti v Parizu jn Rimu vendarle romaknilo naprej in da mora to priti v kratkem do razpieta Velika Britanija in Francija soglašata, da se je treba vrniti na razorožitveno konferenco in da le treba razorožitveno vprašanje rešiti v okviru razorožitvene konvencije. Po francoskih podatkih se le Nemčija že dokaj oborožila in razpolaga že sedaj z izdatnimi vojaškimi močmi. Na drugi strani ie znano, da ie Francija omejila svoje vojaške sile do skrajnosti. Francoska vlada si veliko obeta od novega stališča Rusije, vendar pa so pariški vladni krogi prepričani, da je mir v Evropi končno vendarle odvisen samo od stališča, ki ga bo zavzela Velika Britanija.
Spodnja zbornica bo jutri odgodUa svoje seje zaradi božičnih praznikov Prej bo 5e razpravljala o razorožitvenem vprašanju v zvezi z interpelacijo, ki jo je vložil major Attlee, sedanja voditelj opozicije. Zunanji minister sir John Simon bo podal svoje poročilo že dopoldne, popoldne pa bo odpotoval v Pariz in na Capri. kjer bo s svoio ženo ostal nekai dni na oddihu.
Ang'eški poslanik v Berlinu sir Erlc Pfoipps se je snoči vrnil v Nemčijo. V Londonu se ie 'ide.ežil dveh sestankov ožjega ministrskega odbora za razorožitveno vprašanje.
n
Fosfit Makslmosa
V petek bo Nj. Vel. kralj sprejel grškega zunanjega ministra, ki se bo sestal tudi z g. Je vtičem
Atene, 20. dec. Nocoj ob 18.50 je odpotoval grški zunanji minister Maksimos 'z Ateo proti Beogradu in Zagrebu, kamor prispe v petek ob 7.30 zjutraj. Dopisniku ageucije Havas je Maksimos izjavil:
»Potujem v Zagreb, kjer me bo v petek dopoldne sprejel v avdijenco Nj Vel. kralj Aleksander. V Zagrebu se sestanem tuili z zunanjim ministrom g. Jevtičera. Raz-šOvarjaJa se bova o poslednjih političnih dogodkih na Balkanu. Iz Zagreba odpotu jem v soboto v Italijo, F.er se bom »a-ir žal tri dni Sestal se bom z g Mussolini jem in ostalimi italijanskimi državniki Nato se odpeljem v Pariz, kjer ostanem 15 dni Sestal se bom s Chautempsom Boncourjem in Herriotom, snreiel Da me bo tudi predsednik republike g. Lebrun S Francijo ima Grčija prisrčne odnošaie 'n čeprav bo moje bivanje v Parizu povsem zasebnega značaja, bom vendarle po rabil priliko, da izmenjam s francoskim iržavniki misli o splošnem političnem do. Iožaju.<
Grški zunanji minister Maksimos se
vrne v Atene v drugi polovici meseca la-
nuarja.
O njegovem potovanju je objavil vladni list »Pronia« sratek komentar, v katerem pravi med drugim: Grčija ni soudeležena v diplomatski tekmi glede usode Društvu narodov in razorožitvene konference Njen položaj je povsem različen od položaja Male antante in Poljske, pa tudi od položaja drugih držav, ki se jih neposredno tičeta oba problema Na osnovi grško-tur škesra pakta in ohranitve prijateljskih odnošajev napram vsem državam, ki se zavzemajo za mir na Balkanu in v vsej Ev ropi, je zgrajena vsa grška politika fn Grčija nima namena orientirati se v korist enega ali drugega diplomatskega blo ka. Vsekakor se ne želi pridružiti diplo matsKemu pokretu, čegar smoter je ra dikalna rzprememba statusa quo v Evropi Zagreb. 20- decembra č. Grškega zunanjega ministra, ki prispe v Zagreb v pet'*k zjutraj, spremlja grški poslanik na našem dvora Melas Istočasno bo prispel v Zagreb tudi zunanji minister g. Bogoljub Jevtič.
Volitve v Rumuniji
Volitve v rumunski parlament so potekle mimo, udeležba pa je bila zaradi snežnih žametov le majhna
Bukarešta, 20. dec. g. Danes so bile po vsej Rumuniji volitve v poslansko zborni co, dočim bodo v petek volitve v senat Za poslansko zbornico se vrše volitve po splošni, tajni in direktni volilni pravici Volilno pravico imajo le moški od 21 leta starosti dalje Kandidatna lista, za katero je oddanih 40 odstotkov vseh glasov dob' polovico vseh mandatov razen tega pa so razmerno število mandatov še od druge polovice Stranke, ki ne dobe dveh odstot kov oddanih glasov, ostanejo brez man data.
V poslansko zbornico je kandidiralo 16 strank in sicer: narodno liberalna stranka (ministrski predsednik J G Duca), narod na kmetska stranka (predsednik J. Miha lake), liberalni disidenti (predsednik Juni Bratianu). narodna agrarna stranka O Go ge. kmetska stranka (dr Lupa) ljudska stranka (predsednik maršal Avarescu). !i ga narodne krščanske zveze (prof A C Cuza) madžarska stranka kmečka unija radikalna kmetska stranka, socialni demo krati, židovska nacionalna stranka meščan ski blok. delavski blok. socialno unitaristič na stranka in končno delavska stranka.
Današnje volitve so devete volitve v Ve liki Rumuniji in šeste odkar je bij uveden novi volilni zakon iz 1. 1926 Za 387 mands
čiti ženevski statut od mednarodnih dogovorov, sprejetih po svetovni vojni in odpraviti enakopravnost vseh držav v mednarodni politiki Za duceja pomeni članstvo Društva narodov praktično izenačenje velesil z manjšimi državami, njegovi Italiji pa se hoče ravno razmaha na stroške manjših. Z direktno zahtevo po reviziji meja duce ni uspel, tudi pakt četvorice mu ni odprl zaželenih vrat, z reformo statutov Društva narodov pa se trdno nadeja, da bo dosegel vsaj večji, ako ie ne popoln uspeh.
Proti ducejevi ofenzivi stoje Francija, Mala antanta, Poljska, Anglija in do neke mere tudi Rusija. V Rimu mislijo, da bo Francija kljub odporu Male antante in Poljske pristala na revizijo. Če bi se jim to posrečilo, bi se dal odstraniti tudi šibki odpor Anglije. Za sedaj pa sta Rimu odprti dve možnosti: Italija bo nadaljevala svojo taktiko dvostranskih pogajanj, — v to vrsto spada Suvichev poset v Berlinu — da spozna,
v čem je po mnenju ostalega sveta najpotrebnejša reforma Društva narodov in bo po tem uravnala svoj nadaljnji postopek. Druga možnost pa je, da bodo v Rimu počakali, da dobe poziv, naj predlože svoj načrt preosmove. V tem primeru bi Italija počakala do prihodnjega zasedanja v Ženevi, medtem pa bi pazno motrila, kako se razvija metež, ki ga je povzročila.
Potovanje Boncourovo v Prago in Varšavo smatrajo v Rimu samo za prizadevanje, da se kolikor mogoče zavleče odločitev o francoskem stališču glede ducejeve zahteve po reformi. Prepričani pa so tudi, da bi uresničenje njegovega predloga izzvalo v Evropi še večji odpor, nego ga je izzval načrt o direk-toriju. ker vedo, da je novi napad na manjše države neprimerno srditeiši. Pri znani krepki volji Mussolinija in pri splošnem prepričanju, da je reforma potrebna, — toda le reforma metode, ne reforma temeljev, — bi znal novi napad biti tudi daleko opasnejši
tov se je potegovalo 4595 kandidatov. Upravičencev za zbornične volitve je bilo 4.330.000, dočim jih je za senat 2,108 000 Volilne kompromise so sklenili: liberalni) stranka s transilvanskimi Nemci, ljudska stranka generala Avaresca s konservativno stranko Filipesca. radikalna kmečka stran ka bivšega ministra Julijana z ukrajinsko stranko v Bukovim in narodna kmetska stranka z madžarsko agrarno stranko v Transilvaniji Narodna demokratska stran ka prof Jorge se volitev ni udeležila Kandidatne liste razpuščene Železne garde so bile razveljavljene, zato ps je njenih 200 tisoč pristašev glasovalo za antisemitsko stranko.
Snežni meteži in strupen mraz so na deželi mnogo pomagali liberalni vladni stran ki, ki je imela znatno večje možnosti, da te spravila volilce v volilne lokale.
Potek volitev je bil miren in je prišlo samo do dveh resnejših incidentov Pred nekim volilnim lokalom v Bukarešti so po litični nasprotniki razbili šipe privatnega avtomobila bivšega finančnega ministra Madgeara, nosilca kandidatne liste narod ne kmetske stranke v Bukarešti, pri čemer je bil šofer lahko poškodovan. V predmestju Militari je neki bivši narodno-socialistič-ni mestni svetnik ustrelil liberalnega volilnega funkcionarja.
Prebivalstvo se v splošnem za volitve ni mnogo zanimalo in je bila volilna udelež ba v dopoldanskih urah neznatna Do pol dneva je dvignila volilne legitimacije sa mo tretjina vpisanih volilcev Volitve so trajale do 20 oziroma 22. zvečer. Volilna propaganda je bila zelo živahna in so stranke po ulicah v Bukarešti postavile številne zvočnike. Končni izid volitev bo nai-brže znan šele jutri dopoldne.
Huda zima v Rumuniji
Bukarešta, 20. decembra, g. Po vsej Rumuniji trajalo snežni metež. v nezmanjšanem obsegu dalje Na več kraiib ie že-ezniški oromet popolnoma prekinjen Mnogi vlaki so obtičali v zametih B! zu Brai-!e je šest vlačilcev naloženih z žitom, za-vozilo na sipme in se potopilo V Pitescin so vdrl' trije medvedi na trg kjer so izzvali med občinstvom silno paniko Lačne zveri so končno postrelili orožniki. V okolici Targu' Rumosa so se roiaviila številna krdela volkov, ki so iih prav tako pregnalo orožniki z ognjem iz pušk.
Tolmačenje uredbe o zaščiti kmetov
Beograd, 20. decembra. AA Pravosodni minister fi na podlagi čl. 15. uredbe o zaščiti kmetov izdal avtentično raztago ČL 6. in čl 7. uredbe, ki se glasu
Po prvem odstavku 5,. 6. uredbe o uve-ljavlijenju uredbe o zaščiti kmetov se odlagajo vse prisilne prodaje premičnin in nepremičnin kmetov, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve po prvem odstavku člena 8. Ta odiog veLja tud. za primere, ko je po čl. 2. zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov upniku Dripadla pravica, da zaradi plačanja cebresti zahteva nadaljevanje ustavljene iavne pris-ime prodaje premične ali nepremične lastnine dolžnika ah nadaljevanje ustavljene prisilne uprave oziroma dovoljenje za novo prisilno prodajo.
Neplačane obresti kaikor tudi sodne stroške za plačilo teh obrestr. je treba vračunati v giavnico dolga Po 5. odst ČL 3. uredbe o zaščiti kmetov se smatrajo kot kmečki dolgovi oni, ki so nastali po 20. aprilu leta 1932.
Posredovalni postopek
Beograd, 20. decembra. AA Na podlagi čl. 39. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je pravosodni minister v soglasju z ministrom za trgovino m industrijo izdal naslednjo avtentično razlago:
Sodni sklepi, s katerimi se po tem členu uredbe o posredovalnem postopku dovoljuje otvoritev posredovalnega postopka, ostanejo v veljavi tudi po razveljavi jen j" uredbe o posredovalnem postopku Dokler traja posredovalni postopek po tekočih sklepih, se ne morejo dovoliti proti dolžnikom nobena sredstva izvršbe ali zavarovanje, temveč veljajo za vse te sklepe posledice. določene po uredbi o posredovalnem postopku.
Narodno predstavništvo za ljubiianske siromake
Beograd, 20 dec. v. Predsednik Narodne skupščine dr Kumanudi je določil iz skupščinskih sredstev vsoto 15.000 Din, Iri se bo po sporazumu z ljubljanskim narodnim poslancem, ministrom dr. Albertom Kramerjem uporabila kot božična podpora za ljubljansko sirmašno deco. Minister g. dr. Kramer je nadalje naprosil predsednika senata dr. Tomašiča, naj pokloni iz sredstev senata primerno podporo ljubljanskim siromašnim onemoglim. G dr Toma-šič je prošnji ustregel in bo podporo sa-nata nakazal z novim letom.
Božično darilo rudarski deci
Trbovlje. 20 dec v. Trboveljski župan Vodušek je prejel danes brzojavno obvestilo ministra g dr. Alberta Kramerja. trboveljskega rojaka, da sta predsednika Narodne skupščine in senata na njegovo intervencijo določila kot božično podporo sirmašni rudarski deci vsak po 3000, skupaj 6000 Din.
Iz finančnega odbora
Beograd. 20 dec p Finančni odbor Narodne skupščine je danes po presledku. Ici je trajal tri dni nadaljeval svojo razpravo o zakonskem načrtu glede izprememb zakona o neposrednih davkih Zasedal Je danes ves dan Razprava bo trajala bržko ne še jutri in poiutrišnjem nakar bo od bor prekinil svoje delo ter bo p« božič nih počitn'cah n^sel k razpravi o zakon skem načrtu glede izprememb v zakonu t taksah in trošarinah.
Stavka poljskih poštnih uslužbencev
Atene, 20. decembra č. Gršk! poštni ir brzojavni nameščenci so sklenili splošn* stavko, ker je vlada zavrnila njihove za hteve za povišanje plač.
Dr. Henrik Steska:
O ojačeni vladni oblasti
Na5 znani univerzitetni profesor Spektor-ski Bi v svoji »Zgodovini socialns filozofije« bavi tudi i državnim problemom, kakršen je po svetovni vojni in kako pretresa današnje politično življenje. Omenja, da opažamo ideološke priprave za razne načine rešitve teea problema. Po enem nazira-nju naj bi absolutizem državnih voditeljev obvladal družbo v vseh ničnih pojavih,^ pi drugem nai bi se družba sama brez države opredelila po verskih, narodnostnih in ekonomskih vidikih, po tretjem naziranjj pa bodi država 6estaven del družba, a ne uad družbo.
dejanski opažamo dandanes dva močna zavestna pokreta glede državnega delovanja. Ena struja je usmerjena tako. da nai bodo ne le oni družabni odnosi, ki ee doslej urejajo s pravnimi, po fizični sili izvršljivimi normami osredotočeni v eni sami pravni organizaciji. t. j. v državi, nego da naj sega ta država brez omejitve, kakor se ji zdi potrebno in ni nepremosrtnih zaprek, e svojimi pravnimi normami tudi v druge kroge družabnega življenja. V to vrsto družabnih pojavov spadajo zlasti odnošaji, na katere se zgolj psihično vpliva z etičnim in verskim prepričanem ali z normami trajnejših običajev in šeg ali menjajoče ss mode. Nadalje spadajo semkaj drižabni odnosi, ki so sicer urejeni s pravnimi normami, vendar ne s takimi, ki imajo svojo oporo v fizični prisilni izvršbi, nego e takimi, ki sicer tudi nočejo vplivati zgolj psihično, a katerih uresničenje je zajamčeno največ z izključitvijo.
Ta struja skuša priboriti državi nekakšno absolutno moč Ne smemo pa zamenjati absolutizma države napram raznim družabnim pojavom z absolutnim vodstvom države, ki ii naoetjje enoten najvišji organ. Oboje je lahko združeno, ni pa potrebno, ker je absolutizem države v pravem smislu mogoč tudi v državi z več najvišjimi, sporazumno delujočimi organi. Tudi je pomotno nazira-nje. da je absolutizem v prvem, kakor v drugem smislu istoveten z avtokratskim vladanjem. marveč je tidi absolutno vodstvo države ali avtokratsko ali aristokratsko aii ceio demokratsko ustrojeno.
Drugi, bolj simpatični pokret ne pri/na rlržavi take neomejene moči. To pojmovali ^ seve ni zasidrano v pravu samem, marveč se Delanja na napravna metafizična in 0'ic-iia spoznanja in iz njih izvirajoče zahteve. V zgodovini opažamo dokaj očito dvoje načinov take družabne ureditve, namreč:
a) Več prenMaiočih se družabnih krogov je po nekakšni, za obvezno spoznani pranormi pooblaščenih za originalno ustvarjanje pravnih, s fizično silo izvršljivih norm; n. pr. ininerii m neke odnošaie. poedin? pokrajine ali dežele za druge odnošaje, mesta in izvestne stanovska skupine zopet za neke odnošaie. in sicer povsem neodvisno krog od kroga. Vsak teh krogov je torej suveren, t. j. ni nobeni dngi pravni sili podvržen nego pranormi. ki ni ničesar drug^iga^ .nego trdno prepričanje merodajnih družabnih Skupin o temelinih. čeprav bolj nejasno spoznanih in moida še ne zadostno izkristali-zi-anih. a sp razvijajočih načelih, po kaie-rib bodi družabno življenje čim skladnejše in trajnejše ur-Meno. Nikakor ni potrebno ali morda sploh dopustno, da bi smela oblast teh suverenov zaseči vse za normiranje appsobne družabne odnošare. Stara »sveta riffrska država nemška narodnosti« in sedanji britanski imnerii s« v izvestnih ozirih bolj ali mani bližata temu tipu. Če se bo Drištvo narodov tudi moglo Kdaj dokopati do položaia takega imperija, fe po sedanjih, seve še kratkih izkustvih š-e zelo dvomljivo.
b) Drugi način protiabsoT.itistične krelit-ne družbp stremi za tem, da nai bodo vse e fizično silo izvršiljive pravne norme osredotočene v eni sami suvereni nrvani organizacij, t. j. v državi z njej uvrščenimi in ood-reienimi samoupravnimi, a ta državna oblast ne bodi neomeiena. Ta struia namreč načeloma prizna poleg take enotne države Se razne druge suverene dnžabne organizaci-ie (n. pr. izv-mdržpvne prnvne organizacije, katerih pravo ni s fizično silo izvršljivo. kar velja za' mednarodne zajednire ali včasih tudi za cerkve") ter socialne noiave. ki se urejajo z normami, odtegnjenimi pravu.
V zvezi s temi vprašanji o državi ©e ms-niajo tudi nazori o državni oblasti in o ločitvi njenih funkcij. Znana je običajna raz-predelba državne oblasti v zakon od avUu, upravno in sodno oblast. Zakonodavno ou-last navadno še dalip deliio v ustavodavno in navadno zakonodavno funkcijo, a ostali dve fjnkciji. namreč upravna in sodna, se smatrata 1» ra pojava izvršilne oblasti. Odločilni za takšne razvrstitve državnega delovanja sp predvsem 6tvarni razlogi. Zakonodajna oblast odreja pač načela in druga abstraktna pravila, veljavna za razne vrste sluča<iev, ki se utegnejo pripetiti, a upravna in sodna oblast v prvem redu ta pravila v konkretnih sluča;ih i/vršuieta. Posebni zma-fai teh funkcij zahteva tudi posebno organizacijo osjb. ki opmvliaio poedine vrste dr žavnih funkcij. Deloma iz raznih iziemnih stvarnih vzrokov, deloma zaradi posebnega zgodovinskega razvoja v poedinih državah, th delitev državne oblasti ni povsem dosledno izvedena, marveč opravljajo izvršilci •ene f inkoij? tudi take posle, ki bi po svoji stvarni prirodi morali pripadati nrav za prav vršilcem druge državne funkcije.
Do nedavnega sp ip smatmln malodane za n1!»no, da ip zakonndavna oblast nadrejena o-«alim državnim funkcijam, ali bolje, da so vršilci zakonodavstva nadrpjeni funkcionarjem uprave in sodiva Celo tam. kjer ie sodstvu pripustilo da ie preskušalo skladnost navadnih zakonov z ustavo in s tem obenem pog,*>tokrat preprečevalo tudi zdravi razvoj zakonodavstva, sodna oblast vendar ni bila nad istavo.
Vse te delitve državne oblasti so po svojem bistvu že političen program, v kolikor np gre zsolj za opis državne ureditve v konkretnih državah. Razne sistematike. ki naj bi bil? vobčp veljavnp. a se ne ozirajo na najvažnejše možne načine t**ga problema, zavajajo pod krinko nepristranske znanosti javnost v zmoto.
Takšna možnost, ki sp ie pre{ dokaj prezirala. a utegne biti za razne države načelnega pom-»na. bi bila izločitev posebne vladne oblast' iz zakonodaine in upravne obiasti. Navadno se pod vladno funkcijo razume po političnih vidikih določeno delovanje vrhovne uprave v interesu državne celote. Tako pojmovanje in taka omeiitev vladne funkcij* kot dpla uprave pa nikakor nista nujni, kakor kaže najnovejša politična zgodovina nekatprih evropskih držav. Možma |e torpi tidi obsežna v! a in oblast, da ji pripada nple navedena običaina vladna finkrija. *ego obenem v Izdatni meri ustavodavna in Skkonodavna oblast. Pripadniki ts ideologija
utemeljujejo to a potrebo, da se uradi ii-rednih, po svetovni vojni povzročenih kaotičnih razmer v gospodarstvu in svetovnih naziranjih z brzimi in krepkimi odredbami vzdržuje red in prilagodijo družabni odno šaji venomer 6e menjajočim situacijam. Poudarjajo — in glede nekaterih držav morda upravičeno, da do sedaj veljavni državni ustroj tej ogromni nalogi ni kos, zlasti da je doslej ob;čajni način zakonodaje, a posebno oni 'jstavodaje, preokoren in prepo-časen in da eo parlamenti iz ozkoerčnih strankarskih razlogov pogostokrat nesposobni za uspešno delovanje ali pa celo kar iv-nitentni. Z ojačeno vladno oblastjo naj bi se torej država izognila raznim, drugače neizogibnim državnim in družabnim preobratom. S tako izpremembo v organizaciji dr žavne oblasti bi ee nedvomno značaj države bistveno predrugačil. saj bi bili najmerodai-nejši činitelji v državi vršilci vladne oblasti in ne več vršilci zakonodavne oblasti. V zmoti pa je, kdor misli, da pomenia taka oiačena vladna oblast že poraz družbe po absolutizmu države. Oiačena vladna oblast je mogoča in skoro neizogibna v novem absolutizmu, ki 6i podreja vse družabne pojave. a možna tudi v taki izraziti demokraciji, ki prizna na eni strani narod za nosilca državnega gospodstva. na drugi pa hoče zajeti v okvir svoiih pravnih norm prav vse družabno življenje. Z nadrejenostjo vladne oblasti nad drugimi oblastmi torej ni vedno združena izorememba temeljev dotedanja modeme države. Odgovor na to vprašanje zavisi od obsega vladne oblasti in od načina. kako so postavljeni njeni vršilci.
Kakor pri vsaki organizaciji, ie tudi državi treba dobrega vodstva; v državi, v kateri prevladuie vladna oblast, pa je zlasti važno, komu ta oblast prioada in na kak način se določijo vršilci oblasti. Kakšen ie ta ustroj, ali po kakšnem strem'?o razne družabne skupine, zavisi v dokaišnji meri od tradicije, od rasne sestave prebivalstva, od zemljepisnih razmer in od sosedov. Posebno izraziti tipi bi bili naslednji:
1.	Dedni monarh ali na razne načine postavljeni narodni voditelj vrši sam e sodelovanjem od nrega samega postavljenega po svetovalnega in odločujočega širšega ali ožjem? kolegija vladno fmkcijo.
2.	Oiačena vladna funkcija pripada kolegiju, ki more biti na razne načine postavljen, n. pr. bi mogel biti to nekak ožji. a vodilni odbor zakonodavnih teles, ali določile bi stanovske poklicne organizacije, ali bi bil sestavljen deloma na ravnokar omenjeni način, deloma pa izbran od državnega načelnika in deloma od kolegija samega z opcijo smopolnien.
3.	Tretii tio vršilca vladne oblasti bi bilo sodelovanje obeh pod 1 in 2 navedenih či-niteljev.
Drugi in tretii tip sta posebno sposobna tudi za demokratsko ureditev držav?.
Kot posebno značilne funkcije ojačene vladne oblasti, torej funkcije, ki navadni, v okviru uprave izvrševani vladni oblasti sploh ne prioadajo. ali pa le v majhnem obsegu, so mišliene predvsem:
1.	določitev ustavnih norm o razmejitvi med vladno oblastjo in ostalimi državnimi finkcijami. nadalfe med zakonodavno. <lr-žavnoupravno. samoupravno in sodno oblnst-io, potem med 'eventualno zvezno in deželno oblastio;
2.	določitev načel za fzravnavatočo politiko glede poiavliaiočih sp nasprotii med pokrajinami. narodnostmi, verskimi zajednlca-mi. stanovi in razredi v državi:
3.	določitev nače' za omiljen je gospodarske krize, ki izza svetovne vojne trajno ogroža narode;
4.	določitev, v katerem razmerju nai bodo poedini poklicni stanovi zastopani v zako nodajnih telesih in samoupravnih idinicah. nadalje določitev, po kakšnih vidikih (n. pr davčni moči, izobrazbi), naj se poedini stan razvrsti v razrede;
5.	odobritev zakonov glede njih soglaSa-nja z ustavo in drugimi, od vladne oblasti določenimi načeli u vodstvu držav?.
2e pri navadni zakonodaji, a zlasti v zvezi z ojačeno vladno oblastjo. _eo v vedno večji meri pojavlja stremlienie. že da se pritegnejo k sodelovanju v vodstvu države stanovsko poklicne skupine. Le iz teh je namreč narod neposredno sestavljen. ne pa iz posameznih fizičnih os^b. kakor tjdi ne iz političnih strank, nastalih s pomočjo obče volilne pravice. Stanovske poklicne edinice nai bi se torej poleg dosedanjih strank al? celo kar namesto njih iiv»ljavile kot odločilen činitelj v vodstvu države. O te-n vnraša-niu bom razpravljal v posebnem članku.
Kralj in kraljica med hrvatskim narodom
Zagreb, 20. decembra. NJ. VeL kraljica Je napravila dopoldne a sanmi izlet v šestine, popoldne pa je obiskala Krščansko zajednico mladih ljudi, ki posluje v naši državi pod pokroviteljstvom NJ. Vis. prestolonaslednika Petra in pod predsedstvom NJ. Vis. kneza Pavla in kneglnje Olge. Ob prihodu je kraljico sprejela velikanska množica ljudi z navduSenim vzklikanjem. V prostorih društva so se zbrali vsi člani zajednice z upravnim odborom na Čelu. Kraljica je prispela v spremstvu bana dr. Peroviča, dvorne dame ge Svrljuge in ad-Jutanta podpolkovnika Mušičkega. Pozdravil Jo je predsednik društva dr. Ko-strenčič, nakar je prisostvovala društvenemu koncertu.
Nj. Vel. kralj se Je popoldne odpeljal z avtomobilom v vasi Remetinec, Blato ln Stupnik ln dalje skozi Sv. Nedeljo in nazaj čez Savo v Podsused, Stenjevac, Vrab. če v Zagreb. Kmetje so povsod spoznali kraljev avtomobil ter so vladarja burno pozdravljali. Kralj se je na več kraiih raz-govarjal s kmeti. Proti mraku se je vrniJ čez Hico v dvor.
Priprave za ustanovitev
socialistične stranke
Beograd, 20. dec. p. V Beogradu se vršijo obširne priprave za veliko delavsko zborovanje, na katerem naj pade končna odločitev glede ustanovitve socialistične stranke v Jugoslaviji. Po izjavah voditelja delavskega pokreta bo zborovanje ob koncu februarja. V novi stranki bodo sodelovali zastopniki svobodnih delavskih sindikatov ter voditelji in pristaši nekdanje socialistične stranke. Zborovanja se bodo udeležili tudi zastopniki češkoslovaških, avstrijskih in francoskih socialistov, kakor tudi predstavniki II. internacionale iz Cu-riha.
Intervencija mariborskega župana v Beogradu
Beograd, 20. decembra p. Dopoldne Je
prispel v Beograd mariborski župan dr. Li-pold, ki je posetil ministra dr. Kramerja, ministra za socialno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja, finančnega ministra dr. Djordjeviča in trgovinskega ministra dr. šumenkoviča, pri katerih je interveniral v raznih perečih zadevah mariborske občinske uprave.
Veterinarska konvencija z Bolgarsko
Beograd, 20. decembra p. >Pravdac je objavila vest iz Sofije, da Je bolgarska vlada že imenovala svoje zastopnike za pogajanja z Jugoslavijo o novi veterinarski konvenciji med obema državama, in sicer profesorja veterinarske fakultete v Sofiji Pavlova in Angelova.
Prosvetni minister v Zagrebu
Beograd, 20. decembra p. Prosvetni minister dr. Radenko S tanko vi <5 je danes od. potoval x Zagre&b .
Avstrijski Korotan in rojstni dan rase*??* kraHa
Celovec, 19. decembra.
Tudi na Koroškem so svečano proslavi)' 45. rojstni dan jugoslovenskega kralja in so priobčili celovški listi zeio simpatične članke o Nj. Vel. kralju Aleksandru. Tako piše »Karntner Tagblatt«;
Jugoslavija je 17. decembra proslavila 45. rojstni dan svojega kralja Nj. Vel. kralj Aleksander je v svoji domovini zaradi velikih uspehov, ki jih je dosegel, zelo priljubljen. Pod vlado njegovega očeta kralja Petra je Srbija 1. 1912 osvobodila Južno Srbijo, pri čemer je sedanji kralj Aleksander, takratni prestolonaslednik, poveljeval I. armadi, ki je z odločilno zmago pri Kumanovem odločila vso vojno v svojo korist in osvobodila starodavna mesta Skoplje, Prilep in Bitolj.
Dve leti nato se je začela svetovna vojna, v kateri je moral tedanji regent Aleksander rešiti težke naloge, kar je pa naposled privedlo do proglasitve kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev pred 15. leti.
Po smrti svojega očeta je kralj Aleksander zasedel prestol nove kraljevine. Novi kralj je posvetil vse svoie sile delu za mir in za veličino svoje države. Pri tem mu gre velika zasluga, da je zaradi voine izčrpano državo gospodarsko konsolidiral, jo združil pod enotno upravo — deli nove države so sestajali iz sedmih različnih pravnih področij — in ji zagotovil normalen in miroljuben napredek. Trdno prepričan o uspehu svojih načrtov in o njih koristi za narod, se ni strašil prevzeti težke odgovornosti s tem, da je prevzel vodstvo države v svoje roke Dne 6 januarja 1929, ko so brezobzirna demagogija in strankarski boji spravili državo v zagato, je kralj Aleksander nesebično prevzel vso oblast v svoje roke in tal^i rešil državo iz velike nevarnosti. To energično dejanje ni malo pripomoglo k okrepitvi države in h konsolidaciji političnih razmer v njej. Od takrat datira tudi preimenovanje kralieviue Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljevino Jugoslavijo.
V zunanji politiki zasleduje kralj Aleksander politiko ohranitve miru in izpolnjevanja mednarodnih obveznosti. Pri tem ga odlikuje njegova iskrena ljubezen do miru in želja, da se vsi spori rešijo sporazumno in miroljubno. Vzlic svojemu osebnemu junaštvu in svojim uspehom na bojnem polju se nikdar ne pusti zapeljati v vojne pustolovščine, ker vidi v voini zlo, ki se ga je treba za vsako ceno ogniti. Prav tako kakor njegov kralj je tudi jugoslovenski narod globoko prežet z željo po miru. Jugoslaviji je mnogo do tega, da ohrani dobro razmerje z vsemi sosedi, da se ohrani za človeštvo toliko potrebni mir. Zato je tudi Jugoslavija pod vodstvom svojega kralja sklenila že mnogo pogodb in sporazumov, ki jim je namen, zagotoviti mirni razvoj države in preprečiti vojne nevarnosti.
Tudi »Freie Stimmen« se spoštljivo spominjajo 45. rojstnega dne jugoslovenskega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. List podaja kratek pregled novejše srbske zgodovine in zgodovine razvoja Jugoslavije ter naglaša, da se je pod regentstvom tedanjega prestolonaslednika Aleksandra po končani svetovni vojni izvršilo zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v sedanjo kraljevino Jugoslavijo. Pozneje je prišlo v mladi državi do medsebojnih razprtij, tako da je kralj Aleksander v najboljši želji, da ohrani enotnost Jugoslavije, 6. januarja 1929 ukinil tedanjo ustavo in prevzel državne posle sam v svoje roke. S tem je hotel doseči pomirjenje, kar se mu je tudi posrečilo, zakaj pred tremi leti je mogel tedanji diktatorski režim zrahljati in stopiti zopet na pot parlamentarnega življenje. Kralj Aleksnder se je vedno boril za ohranitev miru, posebno na Balkanu, in je to tudi pri neštetih prilikah naglasil. Tudi najnovejši obisk bolgarskega kraljevskega para v Beogradu je izraz teh njegovih stremljenj. Notranji in zunanji mir v blagor države in naroda sta maksimi politike jugoslovenskega vladarja, ki ga poleg skromnosti in preprostosti odlikujejo velika inteligenca, energija in neumorna delavnost.
Oba lista prinašata tudi izčrpno poročilo o proslavi, ki se je vršila v Celovcu o priliki 45. roistnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. V nedeljo je bila v tukajšnji cerkvi sv. maša. ki so se je udeležili vsi tukajšnji odličnikl in zastopniki konzularnega zbora. Opoldne je bil nato sprejem v prostorih jugoslovenskega konzulata. Pri sprejemu je bil zbran ves oficielni Celovec t deželnim glavarjem, višjo duhovščino, višjimi uradniki, zastopniki gospodarskih, vojaških in civilnih krogov, ter konzularnim zborom. Tudi zastopniki listov so bili v velikem številu zastopani. »KSrntner Tagblatt« pri tej priliki hvali gostoljubnost jugoslovenskega generalnega konzul« dr Miroševida, ki je postala v Celovcu že pri-slovičn*.
Iz strokovnega šolstva
Beograd, 20. decembra p. Profesor srednje tehniške tole v Ljubljani Anton Gr»-benc je upokojen
Opozarjamo cenjene Interesente,
da bomo sprejemali oglase za božično Številko „Jutra" samo do sobote do 12. ure. Le nujne primere bomo sprejemali do 4 pop.
Oglasni oddelek „JUTRA"
Telefon št. 3492—3392.
tiJilililHiiiJiiililiiiliilljllH^
Razmah našega civilnega letalstva
Z občnega zbora aerokluba »Naša krila« — Nove zračne zveze
LJubljane
V prostorih Avtokluba ▼ Zvezdi se je
nocoj vršila glavna skupščina Aerokluba »Naša krila«. Predsednik g. Rado Hribar je v svojem otvoritvenem govoru podčrtal dejstvo, da je klub po šestih letih trdega boja dosegel ustvaritev aerodroma, ki je prvi pogoj za vsak razmah letalstva. Na njegov poziv je ves zbor stoje počastil spomin osmih žrtev borbe za osvojite^ zraka, ki so dne 12. septembra padle v Polju. Zatem so bile na predlog generalnega tajnika TPD g. Pogačnika z aplavzom sprejete vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke predsedniku vseh aeroklubov v državi princu Pavlu. ter ministru vojske in mornarice in komandantu zrakoplovstva.
Potem ko je predsednik prečital še pozdravno pismo mariborskega odbora, je inž. Kuhelj podal izčrpno tajniško poročilo. Klub šteje 437 članov ter ima najlepše pogoje za razmah, zlasti zdaj, ko ima Ljubljana enega najboljših aerodromov v državi. Aerodrom je ob pomoči banske uprave in mestne občine predvsem delo ljubljanskega kluba, največje zasluge zanj pa so si stekli poslanec dr. Rape, podžupan prof. Jarc in predsednik Hribar. Želja vseh ljubiteljev letalstva je samo še, da bi na letališču zrasel tudi lep park, ki bi od estetske strani dopolnil to veliko prometno pridobitev. Z otvoritvijo aerodroma je Ljubljana dobila direktno zračno zvezo s centri države, izvršila pa se je tudi uspešna poizkusna vožnja na Sušak, ki ima zaradi slabih zvez Slovenije z morjem veliko bodočnost Prihodnje leto dobimo razen zveze z Zagrebom tudi zvezo s Celovcem in odtod na Solnograd, Nemčijo in dalje na sever in zapad. V Celovcu lahko prestopimo na Dunaj. Prago in sever ali pa v Benetke. Rim, Afriko, v Zagrebu, Beogradu in Solunu pa lahko prestopimo na ČSR. Madžarsko, Rumunijo, Turčijo in doli do Azije, južne Afrike in Avstralije. V celoti bo ostala redna zveza s Sušakom morda celo dvakrat na dan v vsaki smeri. — Manjka nam samo še direktna zveza z Dunajem, da bi Ljubljana postala vozel
MIHIM
kraljica čokolade
Lepo In poceni darujete, če upotrebite za Vaša darila
odlične in okusne MIROI izdelke.
Pazite in zahtevajte izkljufino Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena
Pomagajte bednim trpinom!
Ljubljana, 20. decembra
Ta klic, ki naj ne zadene na gluha ušesa, naslavlja društvo »Tabor« v Ljubljani na vso javnost s prošnjo, da bi se človekoljubno zavzela za številne, splošnemu pomanjkanju in trpljenju izpostavljene brezposelne, po nemili usodi udarjene nesrečnike.
Društvo »Tabor« Je v to prepotrebno humano in socialno akcijo usmerilo vse svoje delo ter se neumorno trudi, da olajša bedno životarenje mnogim trpinom, ki jih vsakovrstne nadloge telesno in moralno ubijajo. Nepopisno je duševno in telesno trpljenje delavoljnega človeka, ki je proti svoji volji ostal brez dela in zaslužka ki se čuti izrinjen iz občestva delovnih in koristnih članov človeške družbe, ter ga slednjič razmere prisilijo, da se v svoji boli in obupu obrne po pomoč na javnost Toliko večja pa je njegova bol, ki utegne zapustiti v njem neizbrisne sledove, če ga istovetimo z onimi, ki jo si iz brezposelnosti ustvarili nov, donosen poklic v ogromno škodo bednih trpinov, katerim vest in poštenje ne dopuščata, da bi na ta način varali javnost.
Baš tem trpinom posveča društvo »Tabor« vso pozornost, jim po svojih močem pomaga iz najhujše stiske ter jim nudi kolikor toliko dostojno življenje. Na ta način jih obvaruje popolne moralne in telesne propasti, prav tako pa uspešno odvrača od prosjačenja, beračenja in nadlegovanja, ki človeka ponižuje in krha njegove moralne vrednote.
Da bi moglo praktično izpolnjevati svojo socialno nalogo, je društvo »Tabor« v letošnji jeseni popolnoma dogradilo prostorno prenočišče na Viču, kjer nudi trenutno brezplačno zatočišče že 21 brezposelnim delavcem. V prenočišču pa je prostora za 50 in še več oseb; kljub stalnemu pritisku in povpraševanju pa prosilcem ni mogoče ustreči zaradi pomanjkanja opre-me za ostale postelje.
Društvo »Tabor« se zato obrača na vso javnost s prošnjo, da bi ga podprla v tem delu ter m^ pomagala opremiti prenočišče, da bo zamoglo sprejeti pod svojo streho čimveč potrebnih. Društvo bo hvaležno sprejelo vsak dar, zlasti pa odeje rjuhe stara oblačfa, obuvala itd. Ker nudi društvo ra^in tega še 35 brezposelnim dnevno tudi izdatno breznlačno hrano, bo hvaležno sprejelo tudi darove v denarju ln živilih, da bo zamoglo še nadalje nuditi ne--očnik -m 'irano. Naslov društva je: Dni štvo »Tabor« v Ljubljani, poštni predaj 308, odnosno Šelenburgova ul. 7-11.
čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVJET"
zračnega prometa z južno Evropo. Zveza Dunaj—Rim bo brez dvoma šla nekoč čez Ljubljano Z amtibijo se bo prišlo iz cen-r-a Ljubljane v Trst v 45 minutah, na Sušak v 55 minutah, kar bo zelo pospešilo promet. V doglednem času bo prav gotovo vozilo tudi vodno letalo od Sušaka do Koto ra.
Ena glavnih nalog kluba v prihodnosti je, izvežbati čim več pilotov. Pilotska šola kluba je namenjena predvsem tistim mladim ljudem, ki so namenjeni odslužiti kader pri zrakoplovstvu, za odškodnino 8000 Din pa se v nji lahko izšolajo tudi vsi drugi zasebniki. V prihodnjem letu bo klub otvoril tudi trenažni oddelek za rezervne avijatike.
Sledila so izčrpna poročila posameznih odsekov, ki so vsak zase razvijali najži-vahnejšo delavnost. Govorili so inž Blou-dek za sportnotehnični odsek, Peter Hribar za odsek za brezmotorno letanje, poslanec dr. Rape v imenu zadržanega vodje pilostske šole. ki izkazuje prav zadovoljive uspehe, prof. Noč za propagandni odsek, ki ima v bodoče v načrtu tudi ustvaritev filma o našem letalstvu, in gospodar Det-tek. Potem ko je blagajnik Bruno Klemen-čič poročal še o denarnem stanju kluba, je bil na predlog revizorjev Sterlekarja in Pogačnika vsej upravi, posebno pa blagajniku in načelnikom sekcij soglasno dan absolutorij s pohvalo. Zahvala je bila izrečena tudi bivšemu odborniku Šabcu za njegovo požrtvovalno delo.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: predsednik Rado Hribar, podpredsednik podban dr. Pirkmajer in polkovnik Nedelj-kovič, tajnik Svetozar Hribar, blagajnika Klemenčič in Pregelj, gospodar šircelj, odborniki dr. Rape, Čolnar, ravnatelj Vrhunc, Breznik. Hočevar, inž. Rudolf. Peter Hribar, inž. Kuhelj, inž Bloudek, Miklauc, dr. Kunst, prof. Noč, polkovnik Tartaglia in župan Pavčič iz Most. V nadzorstvo dr. Marn, Sterlekar, Pogačnik. — Delegate za državno skupščino in za plenum osrednje uprave bo določil novoizvoljeni odbor.
Vohunska afera v Franciji
Pariz, 20. dec. s. Policija je v Parizu aretirala 10 oseb, ki so osumljene vohunstva, med njimi kot glavnega vodjo vohunske družbe Rumuna Berkoviča, oaturalizi-ranega Kanadijca, ki je skušal pobegniti. •Istočasno ž njim Je prijela tudi vrsto njegovih pajdašev. Razen tega je zaplenila mnogo listin, oddajno postajo, kakor tudi tajen sprejemni aparat za brezžično tele. grafijo. Afera zavzema vedno ve£Ji razmah. Vohuni so imeii na razpolago precej izdatna denarna sredstva. Eden izmed aretiranih, ki je francoske narodnosti, Je bil doslej zaprisežen tolmač v francoskem mornariškem ministrstvu. Radijsko oddajno postajo so našli pri eni izmed vohunk.
Proglasitev Mandžurije
za monarhijo
Peking, 20. dec. d. Po najnovejših vesteh iz Mandžurije je gotovo, da se bo sedanji predsednik mandžurske republike Puyi 1. januarja proglasil za mandžurskega cesarja. Na ta način bo dinastija Čing, ki je vladala na Kitajskem od konca 16. stoletja do pričetka 20. stoletja, prišla z japonsko pomočjo vsaj v enem delu svoje prejšnje države zopet do oblasti.
Tokio, 20. decembra, č- Japonska vlada f» na svoji zadnji seji razpravljala o nadaljnli japonski politiki v Mandžuriji. Odobrila je, da se bivši kitajski cesar in sedanji guverner Mandžurije Puvi proglasi 1. januarja za mandžurskega cesarja. Istočasno bo pozvana Severna Kitajska s Pikingom, naj sa priključi novi monarhiji.
Zameti v Liki
Zagreb, 20. dec. n. V Liki ovirajo visoki snežni zameti še vedno železniški promet med Zagrebom in Splitom. Promet je prekinjen že četrti dan. V Splitu so zaradi tega že v skrbeh. Zveza med severnim delom Dalmacije in ostalimi deli države se vzdržuje edinole še s pomočjo parnikov, pa tudi promet na morju je zaradi burje v znatni meri oviran. Sedaj so vzpostavili telefonsko ln brzojavno zvezo med Za<ffre-bom ta fiibenikom, preko katere Je mo« goče dobiti brzojavno zvezo tudi s Splitom.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved ia dane«:
Pretežno oblačno, hladna, precei stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Centralni del Evrope pokriva še vedno široka proga anticiklona- Center barom°trskp depresije se |e razdvojil in barometrska minima sta se ustavila nad severno in iužno Evropo. Naša država ie na mejnem področju ob^h centrov, s Sredozemskega oren na pa prodira na Balkan visoki pritisk. Pritisk je v centralnih in tužnfh kraiih državp nadel za 1 do 2 mm. v 8pv»rozapadnih kraiih pa ja narasel za 05 do 1 mm. Tpmperature so lokalno narasle v Liki. v ©pntralni in iužni Bosni ter v gornjem Primorju za t do 2 stopinij. V oralih kraiih so po večini padle za 1 do 2 sto-nirli Cplzfla.
I>nnai«ka vremenska napoved ea fetrtefc: Temperatur? po večini okoli ničle; v zavarovanih legah morda šp jezera mrzlega zraka. Ponekod severni vetrovi, na vzhodu morda tudi sneg. .
Naši kraji in ljudje
Bohinj je lep in očarljiv najbolj takrat ko ga pokrije sneg. Ob lepem Bohinjskem jezeru pri sv. Janezu stoji hotel SPD Sv Janez. Skrbna gospodinja Marica že pripravlja sobane in intimne prostorčke za božične goste SPD je za zimsko sezijo
Zimski čari Bohinja
saj bo najbolj važno Izhodišče za one, ki bodo napravili izlet na Planino na Kraj, k Sedmerim jezerom ali pa k novi postojanki TK Skale na Planini na Voglu. Kdor pa je še bolj v pričetku smučarske umer nosti, se bo zadovoljil s terenom okrog ho-
znatno znižalo prispevke za kurjene »obe tako, da lahko tudi skromen smučar prelivi božične praznike v tem hotelu. Poleg tega bo o božičnih praznikih tečaj za smučarje. Ravno od Sv. Janeza ima smučar lahek dostop do lepih terenov. Če se po-vzpe na valovito pobočje Rudnice, aLi pa če napravi izlet v Voje. In ko se spopolni v svoji stroki, mu je na razpolago najlep tn največja skakalnica v bližini hotela. Naravnost idealen je izlet s smučkami čez Senožet in Košenice proti Bistrici, tudi okolica Stare Fužine nudi več ko dovoli terenov za smučanje.
Druga zimska postojanka Je hotel »Zlatorog«. čigar lastnik je tudi SPD Tudi hotel »Zlatorog«: se pripravlja za praznike.
tela v obširni Ukanci. Tudi za ta hotel, ki je prava idila, veljajo znatni popusti za prenočišče v zakurjenih sobah. Na skupnem ležišču samo 8 D*n
Prepričani smo. da bodo letos zlasti br» žični prazniki v Bohinju nudili vsem poset nikom kar največ užitka. Ze samo bivanje ob tihem jezeru, sprehodi ob obrežju jezera skozi zasnežene gozdove, bajni smu čarski tereni in povsod tople zakurjene sobe s prvovrstno hrano in pijačo po nizkih cenah, vse to jamči posetnikom ob lo užitka. Nudi se tudi lepa prilika za vožnjo s sanmi okrog Bohinja, ni bolj primernega in lepšega izleta, kakor s sannr skozi zgornjo dolino v Srednjo vas, Če:njico in le reko, skozi Vintgarsko sotesko proti Bistri
ei in nazaj do St. Janeza ali do Zlatorog a. Spretnejši se bodo pa privoščili posebno delikateso za smučarja — skijoring.
Kdor je preživel nekaj zimskih dni v kraljestvu Zlatorogovem, ta bo gotovo tudi letos sklenil preživeti počitnice v Bohi nju. Nuvo otvorjene viš'nske postojanke nudijo najlepše izlete iz Bohinja. Vse tr postojanke smučar doseže v enem dnevu in se zvečer zopet vrne bodisi v »Zlato rog« ali k Sv. Janezu. Poleg omenjene zim ske postojanke na Vog'u, na Planini iia Kraju, pri Sedmerih jezerih je tudi velike ga pomena postojanka Smučarskega klub? Ljubljane pri Mrzlem studencu. Kako lahek je dostop n. pr. iz Bohinja preko Ko pnvnika do Mrzlega studenca, ali pa obrat no izlet z Bleda do Mrzlega studenca (3 ure m pol) in od Mrzlega studenca po le pih planinah proti Koorivniku na Jereko. skozi Srednjo vas k Sv. Janezu. Ta izlet bi priporočali slehernemu smučarju za bo žične praznike ali pa za Novo leto, ker se ga lahko absolvira v dveh dneh. Prijatelji narave ir. z mskega sporra. obiicit«* za praznike bohinjski zimski raji 0
Nedavno se Je vršilo v hotelu Sv. Jane7 informativno zborovanje za ureditev regulacijskega načrta za bohinjsko dolino, k* ga je sklicala banska uprava Zborovanja so se udeležili poleg domačih faktorjev, zainteresiranih na tujskem prometu, tud' zastopn:ki raznih oblastev. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem predsed nika zborovanja g. inž. Skaberneta o nujnosti izvedbe načrta, da se ohrani Rohin« nedotaknjen v svoji romantiki. Večina govornikov se je izrekla za strogo izvajanje sklepov, sprejeth na zborovanju. Marsikaj je že zamujenega, kar bo težko popraviti. Z zadovoljstvom pa moramo beležit' izjavo šefa Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Petriča, da bo izdelal zavod na črte za napeljavo prepotrebnega vodovoda za kraje ob jtzeru.
Letos jc posetilo Bohinj 3002 letovišča*-iev raznih narodnosti, največ seveda Jugo slovenov. Skupno je bilo 13.818 nočnm. Vkljub krizi se Bohinj naglo razvija in ima v tujskoprometnem oziru veliko bodočnost.
Takoj rezervirajte vstopnice za nad
božični velefilm
HREPENENJE
SODELUJEJO:
MARTHA EGGERTH
Dunajski filharmonlčni orkester — Zbor dunajske državne opere — Wiener Sangerknaben in slavna kapela ciganskega primasa Gyule Horvatha
Tel. 21-24
»Elitni kino Matica"
Tel. 21-24
Zločini niškega Kiirtena
Kako fe bil strašni zločinec razkrinkan po umoru mlade Prekmurke
Agate Filešove
Nil, 30. decembra
2e od petka traja pred niškim okrožnim sodiščem razprava proti Bogdanu Vidano-viču, ki je obdolžen strašnih sadističnih umorov petorice mladih žena. Zločinec na razpravi dosledno zanika vse, kar je poprej priznal med preiskavo, češ, da so mu b;la priznanja izsiljena z raznimi grožnjami. Včeraj so še enkrat prebrali vse zapisnike njegovih zasliševanj in zaslišane so bile tudi mnogoštevilne priče, ki so prisostvovale njegovim izpovedim na policiji in pozneje pred preiskovalnim sodnikom.
Obtoženec je v polnii meri vreden imena po strašnem nemškem zločinskem vrstniku. Preiskava je ugotovila, da pri svojih strašnih zločinih ni sledil blazno in nepremišljeno svojim zločinskim strastem, marveč, da se je na zločine skrbno in pre-vdarno pripravljal in da je prav tako tudi silno spretno prikrival vsem, ki so ga poznali, svojo bestialnost. O preračunljivosti strašnega zločinca najboljše svedoči mlada delavka Katica Hrličeva, ki je po srečnem naključju ušla strašni usodi peterih vrstnic, ki so ravno tako, kakor ona. prišle v stik z Vidanovieem.
Katico, ki je bila tedaj brez posla, je Vidanovič nekega večera prestregel pred borzo dela ter jo vprašal, če išče službo. Ko mu je pritrdila, ji je pokazal svojo železniško legitimacijo ter ji jel pripovedovati, da ji lahko priskrbi dobro službo
pri šefu železniške postaje. Prigovarjal jI je, naj se takoj zglasi pri šefovi gospe, ki
Ea je že dalje časa v svojem vinogradu, tekle mu je verjelo in se takoj napotilo z njim, ker ji je obljubil, da jo bo vodil v vinograd. Odvedel jo je na obrežje Ni-šave in se je dekletu kmalu začelo dozdevati, da to ni prava pot. Na samem se Ji je približal z nemoralnimi zahtevami, k sreči pa so se tedaj slišali v bližini koraki in — to je preprečilo zločin. Dekle je zbežalo ne vedoč, da je rešeno strašne smrti.
Nesrečna mlada Prekmurka Agata File-
ševa je bila zadnja Vidanovičeva žrtev in zanj tudi usodepolna. Zverinski zločinec je imel pri iskanju žrtev svoj poseben sistem. Prežal je na brezposelne dekle in delavke ter jih zvabil s seboj pod pretvezo kake službe. Vse prejšnje žrtve so ga najbrže tedaj, ko so šle v smrt, videle prvič, nesrečna Agata pa ga je poznala že od poprej. V Higienskem zavodu, kjer je služila, je bil namreč neki sluga sorodnik Vi-danovičeve žene in v njegov* družbi je Agata nekoč, ko so vedrili v neki kavarni, spoznala »čiko Bogdana«. Ko se je zločinec z Agato dogovoril glede usodepolnega sestanka, ni mislil na to, da bo izbrana žrtev prej še govorila o tem z ženo sluge Higienskega zavoda. Ko so Agato našli mrtvo, je policija seveda takoj pozvala vse ljudi, ki so jo poznali in govorili z njo
v zadnjem času, ln tako je prišlo na dan njeno znanstvo z Bogdanom Vidanovieem. Ce ne bi bila nesrečna mladenka po golem naključju, predno se je sestala z Vidano-vičem, govorila z znanko, bi strašni zločinec še dalje izvrševal svoje grozotne zločine nod silno uspešno krinko vestnega železniškega uslužbenca in poštenega, dobrodušnega moža. O zločinstvu VKdanovi-ča tudi njegova žena ni niti slutila, davno je bila že pozabila da ji je iz kuhinje izginil vel.k kuhinjski nož, s katerim je strašni zločinec umoril vseh pet svoiih žrtev.
— Skoda, da ni tudi mene, je dejala potrta žena sodnikom.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zeta je zaklal v obrambi
Maribor, 20. decembra
Krvav dogodek, ki se je odigral v noči 8. maja t. L, se je danes končal pred malim senatom. Seveda je tudi tu igral nesrečno vlogo nož, ki je končal življenje Francu Kolariču in spravil na zatožno klop 621etnega njegovega tasta Franca Dolinska. Posestnik Franc Kolarič se je pred štirimi leti poročil z obtoženčevo hčerko Pavlo, po poroki se je pa preselil k njenim stari-šem na Grajeni. Upal je, da mu bodo ženini starši izročili posestvo, kar so mu bili tudi obljubili. Ker pa je posestnik slabo ravnal z ženo, mu starši niso hoteli prepustiti posestva, zlasti se je pa temu upirala tašča Tereza, ki jo je zet zaradi tega besno sovražil.
Usodnega dne je prišel Franc Kolarič vinien domov in je pričel gTOziti ženi in staršem. 2ena mu je ušla k sosedom, Kolarič pa je navalil na vrata sobe, kjer sta spala Dolinšek in starejša hčerka. Pod sil nimi udarci sekire so vrata popustila, tast pa je segel po nožu za rezanje satovja, da bi se branil. Ko je Kolarič ves divji stopil na prag, ga je obtoženec sunil z nožem v
povsod
n0n\edl, O P . poUl. P • fini ne
„ orovo ne9
ono rs!*-de
von\e.	\«M P«
oporob' n°P heure
C-"«
CRt>®
de chaque
heure
desno stran trebuha. Težko ranjenega zeta so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je pa podlegel poškodbam.
Dolinšek je dejanje skesano priznal, zagovarjal se je pa s silobranom. Obsojen ie bil na leto dni strogega zapora.
Trboveljski rudarji bodo brez božičnice
Ljubljana, 20. decembra
Danes dopoldne sta se v palači glavnega ravnateljstva TPD zglasila zastopnika načelstva II. rudarske skupine predsednik Pliberšek in Murn iz Trbovelj, da zaprosita, naj bi družba naklonila rudarjem za praznike enkraten nabavni prispevek, da bi si vsaj za božič pomagali iz največje bede. Ravnateljstvo je to prošnjo odbilo, češ da družba itak prispeva v banovinski bednosti fond in naj rudarji svojo prošnjo naslovijo tja.
Razen tega je deputacija intervenirala v zadevi dolgov v rudniškem konzumu. Zaradi skrajno pičlega zaslužka so nekateri rudarji v konzumu tako zadolženi za živila, da cela vrsta družinskih očetov že leta in leta ni prejela miti pare mezde v gotovini, ker jim družba ves zaslužek pobere za dolg. Ravnateljstvo je zastopnikom obljubilo, da bodo rudarji prejemali poslej vsakokrat vsaj po 10 odst. svojega zaslužka v gotovini, manj zadolženi pa po 20 odst. Prav tako je zagotovljeno, da bodo tudi očetje, ki se jim odtrguje za alimente, prejemali ta odstotek neokrnjen
Enako Je ravnateljstvo ugodilo tudi prošnji, naj se odpravi sistem nekakšnega drobnega podjetništva, ki se Je prav v tej dobi najhujše krize na veliko škodo delavstva razpasel v Trbovljah. Nekatera obra-tovodstva oddajajo določena dela v jami ali zunaj posameznim kopačem za pavšalno ceno, ti pa najamejo partijo svojih delavcev in v divjem tempu delajo v petek in svetek brez ozira na delovni čas. Ta
sistem pomeni prav brezobzirno izkoriščanje rudarjev, ki so v svoji veliki bedi pripravljeni, da primejo za vsako delo pod vsakimi pogoji. Družba na ta način pri-štedi običajni povišek za nadurno in nedeljsko delo in delavci so plačani pod normirano mezdo. — Ravnateljstvo je obljubilo, da bo ta sistem odpravilo.
Predavanje o poljskem modernem slikarstvu
W. Skoczj las: Sodba lesorez
bo v petek, dne 22. t. m. ob 18.30 v Francoskem institutu v Narodnem domu. Predaval bo konservator g. dr. France Štele in so vabljeni prijatelji umetnosti in poljskega naroda, da se izvolijo udeležiti prireditve.

GRETA GARBO
KOT
SUZANA LENOX
Rezervirajte vstopnice! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
Predstave ob 4., 7.% in 9.% zvečer.
ELITNI KINO MATICA
KULTURNI PREGLED
šestdesetletnica prof. Emanela Radia
Jubilej češke filozofije
Danes, dne 21. decembra Jubilira češka filozofija. Emamiiel Radi, predsednik »Filozofske zveze«, urednik »Ceskč mysli« in profesor na Karlovi univerzi, doživlia šestdeseto leto.
Nekateri slovenski fnteligenti pomniio izza predvojnih let mladega prirodoslovca, ki je presenetil javnost s filozofsko zasnovanim spisom »Geschichte der biologischer Tbeorien (2 d.. Leipzig 1905. 1909), ki sta ga pohvalno sprejela Nemec Driesch in Francoz Mey »reon ter se spominjajo tudi njegovih interesantnih »Uvahv vedeckč a filoso-ficke« (»Znanstvena tn filozofska razmišljanja«) iz 1 1914 Med voino so bili vsi Dogh*-di vprti na MasarJka in na docenta sociologije E Ber.eša; redko kdo ie bil opazil polemični spis »Romantickž včda« (1918^. ki je bil kritika in obsodba napak nemškesa mod rosi ovja v 19 stoletju in je dokazoval, da ie katastrofo civilizacije med svetovno voino povzročil dualizem znanosti in vere. čigar začetki segaio v renaieanco in ki s»e je zopet pojavil na tleh proter=<Hnti»ma. Z drug* strani i-? >Romantickž veda« prinašala v sklepnem noglaviu »TJnum necessarium« manifp«! nove filozof;ie. obnnvliaioče edin stvo znanosti in vera. dejavnosti in znanra. frakor sta ga oznanjevala Komensky ali Ma-
saryk (čigar ime takrat kajpak ni smelo biti navedeno). Ta manifest doseza višek v besedah: »Resnica ie hkrati pravilna, moralna in pobožna; vsaka domnevna resnica, ki se ne čiti obvezane do vseh teh zahtev je obanem laž.«
Po vojni ie nastopila tudi na češkoslov* škern utrujenost. Nekateri filozofi so podlegli razpoloženosti, ki io je pozneje najbolj izrazil Francoz J. Benda in so se borili za tako zvano svobodo češke filozofije, zahtevajoč, da bodi povsem teoretična, akademična. kabinetna. Da res ni postala takšna, za to gre hvala močni individualnosti prof. Radia. Ko je bil 1. 1919. imenovan za rednega pro fesorja Karlove univerze, ie ematral za svoio poglavitno nalogo, ojačiti in utrditi rn<ed dijaštvom in v javnosti MasarVkovo avtoriteto To nalogo ie onravlial bodisi naravnosl s nredavanii in brošurami (»T. G- Masarvk« 1918; »T. G Masarvk. prvi prezident«. 1019 »Masarykov vzor sodobnega iunaka«. 1920 »O naši sedanji filozofiji«. 1922: »T. G Mn saryk«. 1922 »Za smisel naše zgodovine« 1925). bodisi ind;rektno kot Masarvkor rws nični in pravi filozofski nadaljevalec. da bibliografija njegovih .mioov kaže obenem živlienjske int-»r^e češkoslovaške.
Narodnostnemu problemu so po-
svečeni ti-le spisi: »Rassovš theorie a narod« (Rasne teorije in narod), 1918, »Ndrod a stat« (Narod in država) 1928. ki ji? izzval njesrov večji spis >Valka Čechu s Nemci« (Voina Cehov z Nemci). 1928, ki je izzval di9k isije ter je izšel tudi v nemškem prevodu, naposled pa »Narodnost jako vedecky problem« (Narodnost kot znanstveno vprašanje), 1929 Verskemu vprašanju, ki je bilo razvrtinčeno od milijonskih premikanj v konfesionalni strukturi mlade države in ki ga Radi smatra za problem načelne važnosti, sta posvečeni dve večji knjigi: »Naboženstvi a politika« (Vera in politika). 1921, in »Zapad a vvehod«) (Zapad in vzhod). 1925; slednja ie bila spisana na poti okros sveta. Dalje naslednie brošure: »Kai sodim o spiritizmu?« (1921). »La auestion reli-geuse ?n Tch6coslovaquie« (1922), »Moderna nraznoveria in tako zvane okultne znanosti« 1923). »Napredek v verstvi« (1924), »Kr ščanstvo po svetovni vojni u tujini in pri nas« (1925). »Naši verski ideali pred vojno in po voini« (1927). S težkočami eo c i a 1 i z-m a se bavi razprava »Socialna d emokracija in komunizem« (1926). s nacifizmom »Mir na Češkoslovaškem« (1923). z etično krizo »Moralnost v naši državi« (1926). »Pro ti tako zvani .socialni indikaciji« (§ 117) iz 1. 1932. Demokracije 6e dotika »Demo kraciia in znanost« (1919). s pedagoški m i rečmi se bavi »Revizija napredniaških idealov v narodni šoli« (1928).
Tej ne docela pooolni seriji znanstvenih in rH)l»udn?h spisov pristavimo še to. da 9e prof Radi. znan kot govornik, časnikar in debater, udeležuje tudi organizacijskega d?la na
političem poprišču v »Realističnem klubu«, znanstveno - organizatorično v »Masaryke-vem elovniku naučnem«, v verskem življenjj kot predsednik YMCA, ameriškega krščanskega vzgojnega in športnega društva, ki je po njegovi zaslugi imelo velik vpliv na dija-štvo (Akademska YMCA), saj je dijaštvo videlo v njem po mnogih priznanega voditelja. Kaj čuda torej, če se H. Driesch, ko je bil iz ust nekega češkega dijaka sliSal o tej dejavnosti, ni mogel vzdržati, da ne bi pripomnil in vprašal: »So ein Ma.nn solite bei der Wissenschaft bleiben; warum treibt er die Politik?« (Tak mož naj bi ostal pri znanosti, čemu uganja politiko?). Besede, čijih da<ljnosežnoet ie očitna šele v luči zadmih dogodkov v Nemčiji! — Tudi češkim opazovalcem se le zdelo, da se R&dl pogreza v žjrnalizem; teh dvomljivcev ni prepričala niti opozoritev na njegov teoretični spis »Mo derna veda« (1926). Sele obsežne »Deiiny filosofie« (Zgodovina filozofije), ki eo bili letos končane in ki utegnejo imeti po vsej verjetnosti tudi v tujini zaradi izvirnosti svojih misli podoben uspeh kakor »Dčjiny biologickvch tbeorii«. ki so preložene v angleščino in španščino, šele fe so pridobile Drof- Rfidlu. kakor vse kaže. tjdi v širši iavno6ti reputacijo vodilne glav? v čeSki filozofski občini. Ta knjisa aktualizira, z vzklikom »d*bout les morts!« kliče na to-moč v našem boju vse filozofe vseh časov RSdlova »Zgodovina filozofije« brani tezo da bodi filozofi ia program za pr+wiovo sve ta. potemtak?m nas ne mor<» Dresen?titi. da je skorai ob istem času z Zgodovino izšlo pomenljivo razmišljanje »O ženskem giba-
njj« (»Cin«, 1933), potem »0 čitanju pesniških del« fv »Krščanski reviji«, ki jo ie Radi ustanovil s svojimi sodelavci 1. 1927) in >0 nemški revoluciji« (1933, pri Laichterju). V slednjem spisu čitamo na sir. 70 to-le kritiko vedenja nemških objektivnih znanstvenikov po vojni:
»Imeli eo vso prostost, fmeli 90 na razpolago vse znanje vsega sveta, uživali so tudi njegovo spoštovanje... Kai so storili za civilizacijo, za vlado demokracije, za politično izobrazbo nemškega ljudstva9 Zaprli 60 6e v svoje delavnice in tam risali svoje krogi! V svoji vzvišenosti so gledali prezirljivo na mit popularizajočih pisateljev, kakw so bili O. Spengler, H. Kerse.iinsr. H. S. Charn-berlain... Niso razumeli, da ne bo nihče .vprašal po njihovi akademski sociologiji in filozofiji, ki re v nji vse m jgofe. samo ne tega, kar ntegneio ljudie potrebovati- niso raizjmeli, da bi bila njih dolžnost, zatirati s poljudnimi spisi pasmin^ko ♦eorijo in do tnači fatalizem nerazumevanji civilizacije, ter da bi bili morali dvignti nemško ljudstvo na svetovno višino.. •<
Prijalelij Češkoslovaške se nogostu s strahom vprašujejo, kaj bo s to državo, ko ne bo več imela svojega Masary!ta. Nič hudega ji ne moro biti. če bo im-da iovoli :zobražen-cev, ki bodo s svojimi sposobnostmi sl-ižili Dotrebam ljudstva tako. ka<->r iim i-* pokaral Masarvk. in kajpak t?1aj. 5e bo javnost sproiela njih n ravn, i avto-ibeto tako voljno, kakor je priznala Masarykovo.
Jub;le;	R&dla kaže. da v deželi
5o vedno i i tip duhovn^^J roditelja.
Dr. M Pleeba*.

Domače vesti
• Češki gasilski list o Jugoslaviji. Glasilo češkoslovaških gasilcev »Hasičskč roz-hledy« je posvetilo 23. zvezek Jugoslaviji. Številka je okusno opremljena. Na uvodnem mestu prinaša sliko Nj. VeL kralja Aleksandra, nato pa topel članek o Jugoslaviji in o vzajemnosti med slovanskim severom in jugom. V daljšem, primerno komentiranem članku prinašajo »Hasič-ekč rozitledy« besedilo zakona o organizaciji gasilstva v Jugoslaviji. O vodstvu gasilcev po novem zakonu poučuje češke gasilce naslednji članek, ki je opremljen s slikami ministra dr. Hanžeka, prvega podstaroste Josipa Turka in drugih, številko zaključujeta članek »Zgodovina Jugoslavije« in poročilo o motorizaciji jugoslovenskega gasilstva. S tem zvezkom svojega glasila so češkoslovaški gasilci lepo počastili 151etnico obstoja Jugoslavije in priznali pomembno delo jugoslovenske vlade za organizacijo in napredek gasilstva.
*
n
n *
* *
Veleopereta tz gledališkega življenja
HUZARJI PLEŠEJO
Smeh, petje ln šale v
Zvočnem kinu Ideal
Predstave ob 4., 7. in 9. Vi
s?
x x
x
X
*
XXXXXXXXXXXXXK
♦	Službeni list dravske banovine objav ija: Zakon o dopolnilni konvenciji o ureditvi trgovskih terjatev s pobotom med Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško eo-apodarsko unijo; pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje; proračun centralnega fonda za zdravstveno zaščito dijakov; izpremembe ln dopolnitve v pravilniku za tisk in prodajo knjig, obrazcev po novih sodnih postopnikih ter naredbo o dovolitvi kolesarjenja in vožnje % ročnimi vozički.
xxxxxxxxxxxxxx
LIL I AN HARWEY
v razkošni opereti
Caričina podveza
ZVOČKI KINO DVOR
Telefon 27-30 Predstave «b 4., 7. in 9. url zvečer.
XXXXXXXXXXXXXX
♦	Hvalevredno socialno delo v šolah. V
Zagrebu so Združenje za individualno vzgojo mladine, Društvo za varstvo deklet ter zagrebška sekcija Jugoslovenskega profesorskega društva začeli hvalevredno akcL jo socialnega udejstvovanja v šolah. Geslo te akcije je »mladina za mladino«, njun namen pa je v tem, naj se šolska mladina konkretno ln neposredno udejstvuje v podpiranju revnih vrstnikov. Najprej Je bilo uvedeno, da bodo posamezni razredi ljudskih, srednjih in strokovnih šol »botrovali« kakemu revnemu vrstniku. Vsak razred bo iz svoje srede izbral upravitelja in dva odbornika, ki se bodo brigali za varovanca dotičmega razreda ter zbirali zanj prispevke med sošolci, da bo oskrbljen i vsem, kar potrebuje. Ti odborniki ali »botri« iz vseh razredov se bodo večkrat sestajali in posvetovali o akciji v pomoč svojih revnih tovarišev. Akcijo bodo nadzorovali profesorji, ki so tudi že izvolili v to svrho svoj odbor.
♦	Smrt uglednega duhovnika. V Slovenski Bistrici je umrl častni kanonik g. Jožef C e rja k. Dosegel je 70 let. Prav trdnega zdravja prav za prav ni bil nikoli, zato Je bila tem bolj vredna občudovanja njegova energija, s katero je hotel vedno ustvarjati in si je tudi postavil dva res
pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška to dečja oblačila.
mogočna spomenika, s katerima bo vedno združeno njegovo ime; v Rajhenburgu je v letu 1914. kot ondotnl župnik zgradil lurško baziliko z modernim župniščem in dvema kaplanijama. Ko je po popolni izčrpanosti 1. 1919. zopet okreval, je odšel za župnika v Slovensko Bistrico, kjer je iz starega minoritskega samostana in StL gerjeve hiše ustvaril provincijalno hišo šolskih sester to sirotišnico. Tu med sirG-tami je tudi preživel svoja zadnja leta. Po rodu Je bil iz Podsrede, kjer je ugledal luč sveta 15. marca 1863, v mašnika pa je bil posvečen 11. Julija 1S89. Za kaplana je služil v Pišecah, v Sv. Križu pri Rogaški Slatini, v Rogatcu, kot korni vikar v Mariboru pa je bil imenovan za župnika v Rajhenburgu ln je od tod prišel v Slovensko Bistrico. Bil je vzor žive pobožnosti fanatičen bojevnik za katoličanstvo, mož neprestanega snovanja. Za vekomaj umirjen bo danes ob 10. legel k počitku aa slovenjebistriškem mestnem pokopališču. Blag mu bodi spomin!
♦	Nova grobova. V Novem mestu je umrla gospa Terezija O gr in o v a. Pogreb ugledme blaige matere bo jutri ob 15.
_ V Kamniku je umrla gospa Terezija
Zoretova, K večnemu počitku »a Žalah jo bodo spremili danes ob pol 16. — Pokojnima Tftag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	iz profesorske službe. Na državni trgovski akademiji v Mariboru Je bil imenovan za profesorja g. Degen Friderik, diplomirani absolvent dunajske visoke šole za svetovno trgovino in zagrebške ekonomsko komercijalne visoke šole, doma od Sv. Petra pod Sv. gorami.
♦	Iz sodnopisarniške službe. Za dnevnl-čarko je Imenovana zvaničnLca pri s reškem sodišču v Celju Marta Aindič. _Premeščena sta: služitelj Vinko JanuSka iz Mokronoga v Slovenjgradec, v Mokronog pa dnevničar-služitelj Julij Schmidt, doslej v Kozjem.
♦	Obrtniški I oledarček za leto 1934. Je
pravkar izšel zelo skrbno urejen in okusno opremljen, da bo ustrezal obrtnikom vseh strok. Vsebuje med drugian gradivo, ki je zelo koristno in potrebno za gradbeno stroko (stavbena mehanika za stavbenike, zidarske in tesarske mojstre, klju-čavmičarje, kleparje, kovače in dr.) Kovinarski obrtniki imajo obširne pripomočke v praktičnih tabelah. Tudi za krojaško in damsko šivilsko, mesarsko in lesno stroko imaio obrtniki prav mnogo dobrih n«» svetov. Splošno za obrtništvo so pa napisana priročna pojasnila, osobito glede prometnega in luksuznega davka. Za pomočnike im vajence ter pripravnice k mojstrskim izpitom je pa vnesenih mnogo praktičnih vprašanj, ki bodo marsikomu pomagala k lažjemu razumevanju. Koledarček se zatorej priporoča sam, saj je koristen to potreben pripomoček za vse obrtnike, pomočnike in vajence. Izdalo ga Je Obrtniško društvo v Ljubljani.
♦	Smučarsko veselje je letos posebno doma na Pohorju. Pri Sv. Lovrencu so osnovali domačini že pred časom smučarski klub Lovrenc, v katerem je včlanjeno vse, kar leze ta gre. Klub prireja letos tudi tečaje za začetnike, a tudi za Izvež-bane. Vršili se bodo vso zimo pod vodstvom priznanih smučarskih učiteljev ter s sodelovanjem prvovrstnih smučarjev-Instruktorjev. Prvi tak tečaj se bo vršil od 25. t. m. do 1. januarja. Vsi ostali tečaji se bodo prirejali od 2. januarja do konca zimske sezone ob vsaki udeležbi. Pouk bo Individualen! Na razpolago bo tudi klubo-va skakalnica. V januarju in februarju bodo sledile razne prireditve. Oskrba v gostilnah je poceni, avtobusna zveza.
♦	V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Sokolsko društvo Koprivmik v Bohinju 63 Din, učenci narodne šole v Št Udu v Slov. goricah 539 Din, državna ženska realna gimnazija, Skoplje 600 Din, dr. žavna osnovna šola, Reteče pri škofji Loki 100 Din, oddelek finančne kontrole v Tesli-ču, Bosna 15 Din, narodna šola Brezje, 80 Din, Jevrejska vero izpovedna občina, ša-bac 225 Dto, šolski nadzornik za mesto Skoplje (prispevek dijakov srednjih šoli 1254.50 Dto, državna osnovna šola v Za gorju ob Savi 30 Din, dom narodnega zdravja, BitoilJ 208 Din, mestni odbor Rdečega križa, Doboj 353 Din, drž. osnovna šola Sv. Jurij ob Pesnici 300 Din, učenc.i in učiteljstvo narodne šole Sv. Benedikt v Slov. goricah 111 Din, in narodna šola Sv. Križ 456.75 Din. Nadalje so darovali dr. Fran Lipold, odvetnik in mestni načel-
Predavanje prof. Ljube Babiča. V torek
zvečer je v prostorih mineraloškega instituta na univerzi predaval hrvaški slikar pro!.
Ljuba B a b i 6 o sodobni hrvaški umetnosti. ?r"davan je je bilo izborno ob skano. Prof. Babič je predaval v slovenskem j?ziku, kar je napravilo najboljši vtisk. Njegova izvajanja eo bila globoko zasn ivan.i in podana v odlični formi. Orisa! je stremljenja hrvaških upodabljajočih umetniko? od Vjekoslava K a rasa do najnovejših pojavov Posebej ee pomudil pri Josipu Račiču in prešel nato k umetnikom, ki delujejo tesno v naših dneh- Predavateljeve karakteristike posameznikov in etru i so zadele v živo, njegovi ideološki pogledi so pričali o temeljiti teoretični podlagi t3ga slikarja, čigar delo je pravkar razstavljeno v Jakopičevem paviljo--nu. Predavanje prof. Babiča je bilo sprejelo zelo simpatično in bi samo želeli, da bi bilo v celoti natisnjeno. Po svoji kvaliteti sodi
v revijo.
Mirko Poli? kot dirigent na koncertu »Stankovima« v Beogradu. Kakor smo že zabeležili. ie bil ravnatelj ljubljanske oper? g. Mirko Polič povabljen v Beograd, da dirigira simfonični koncert orkestra »Stankovičc. Koncert fe imel krasen usoeh. V »Vremenu« niše Kosta Manojlovič med druiginr »Osebnost s. Mirka Poliča ni Beogradu neznana. Leto dni ie bil tajnik in dirigent beograiske opere, vendar so bile niegove dirigentske sr>osobno«ti le malo izkoriščene. To moramo obžalovati, toda — je d-ietvo. Neposredno po Beogradu ie šel g- Polic za ravnatelja opere v Ljubljano in pod niegrr viifi vodstvom ie ta opera izvajala tudi nav noderaeiša dela. In ko smo 17. t. m. gledan
g. Poliča za dirigentskim pultom orkestra »Stankovičc, smo, prav kakor v primerj Krese Baranoviča, obžalovali, da sta dva dirigenta izginila iz Beograda in da tu nista imela prilike, dati svojo polno mero. Za dirigentskim pultom je g. Polič avtoritativna osebnost, ki ima dovolj moči in sposobnosti, da orkestru — pa čeitudi ne bi imel svojega definitivnega umetnostnega izraza, kakor je to pri »Stankoviču«, sugerira ono, kar hoče. in da pod temi pogoji doseže največ mogoči maksimum...« V tem smislu piše krit:k tudi nadalje. O slovenskih točkah programa sodi Manojlovič: »Caprice« Lajovica je inte-resantno karakteriziran e petčetriinskim ritmom, tonski barvan in pretkan z eksotičnimi 'etfekti. V njem je polet, posebno efekten pa postane tedaj, ko nastopi širši razmah v visokem registru... Bravničarieva bjrle-ska je podana bolj v popularnem tonu in :e v drugem delu učinkovitejiše i nst rumen tirana, kar je tudi v orkestru prišlo do polne ga izraza.
ZA SVOJO DRUŽINO SKRBITE,
če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »Triglav« miruje.
®0BB80BB0EaBQ0EaB
NaJprikladneJSe darilo za Božič in Novo leto
eiosj
tablete za kopanje iz smrekovih iglic v posebno okusnem zavojčku, a po dosedanjih neizpremenjenih cenah.
Škatlica ■ 6 tabletami Din 20.— Škatlica z 12 tabletami Dto 38.—
Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
KAVA MOTOH
sveže pražena! KRASNE BOŽIČNE DOZE!
Ljubljana, Vodnikov trg 5. 13293
nlk v Maribora 500 Din, Mijušiovič Mirko, v. d. upravnika carinarnice v Ljubljani 100 Dta, uprava policije v LJubljani 1247 Din, državna meščanska šola v Dol. Lendavi 60 Din, banovinska mlekarska šola v škof-ji Loki 50 Din, Narodni muzej v Ljubljani 200 Din, Pošta Trebnoe 40 Din, I. dek> državna osnovna šola v Ljubljani (Sv. J a kob) 300 Dto, državna narodna šola v St Vid-u pri Brdu 30 Din, dekanat juridičae fakultete v Ljubljani 250 Din in osobje higienskih ustanov 876 Din. — Iskrena hvala!
♦ Snežni meteži v Bosni trajajo že ne. prestano teden dni in je zaradi njih v vr-baski banovini zaostal do malega ves promet. Sneži neprestano noč ta dan, temperatura je bila že nekajkrat 19 stopinj pod ničlo. Ker je popolnoma zasnežena avtomobilska cesta Banjaluka-Jajce, Je pretrgana tudi zveza s Sarajevom ln nI is velike pokrajine sploh nobenih vesti. Ustavljen je tudi proanet proti Kotor-Varofii in Maslovarom. Povprečno je sne« visok tri metre, snežni zameti pa dosegajo tudi do 8 do 10 m.
□ □ □ □ □ □ □ □
ESENCE
za napravo likerjev 24 vrst In ruma, holandskega izvora, priporoča
DROGERIJA KANC
v nebotičniku ln židovski ulicL
nmmnm
□
« Skrivališče ukradene robe so Izsledi)! te dni orožniki v neki hiši v Zg. Lazah v konjiškem srezu. Tam so aretirali tudi že tri znane vlomilce, ki so vlomili pred dnevi tudi v hišo posestnika Josipa Marguča v Pristavi ter mu odnesli razne predmete. Poleg Marguču ukradenih stvari pa so našli orožniki v skrivališču še črno pleskano kolo več kompletnih oblek in nekaj dru gih predmetov, ki tudi izvirajo lz tatvin po tamošnji okolici.
Za darila!
Okazljska prodaja najfinejšega
pisemskega
PAPIRJA
v kasetah
IV. BONAC, LJUBLJANA
Iz Ljubljane
u_ Mraz pritiska. Včeraj zjutraj Je sa-čel polagoma pritiskati mraz. Imeli smo v Ljubljani -10° C, čez dan pa je postalo toplejše, Jasno zimsko vreme. Po dolgem času je zasijalo sonce. V okolici so beležil še hujši mraz. Tako na aerodromu zjutraj zgodaj -150 c, ob 7. še _14» C. Na glav nem kolodvoru pa Je bilo zjutraj —8° o. Na Gorenjskem je bil posebno hud mraz. Tako je beležila Bohinjska Bistrica zju-tral _14° C, Bled-jezero celo —IS0 C, Jesenice _12° C, Kamnik -H0 C. Kranjska
gora —15° C, Tržič pa le —8<> C. Na Dolenjskem ln štajerskem nI bilo prehudo. Celje je Imelo zjutraj le -8° C, Ljutomer _5<> C, Maribor glavni kolodvor _8«C, ra-naj pa Je bilo celo -12° C. Na Rakeku je bilo včeraj prav sončno brez burje .n je bila jutranja temperatura —8°	v
Prekmurju je lepo, sončno vreme v Novem mestu je bilo -10° C, v Brež.can
_130 c, v št. Janžu na Dolenjskem -10°
C, v Kočevju -11 C. Vlaki vozijo z zamudami, zlasti mednarodni. Tako je O bu. «mel včeraj 110 minut zamude, beograjski brzovlak poldrugo uro, eamo dunajski Jn tržaški brzovlak. Zaradi žametov Je sp.i-ska proga še vedno zaprta.
u_ Z univerze. Za arhivarko na rekto-ratu v 8. položajni skupini je imenovana Štefanija Prebilova. dosedanja arhivska
uradnica.	.
u_ Realne eksekuclje v novembru.
Ljubljanska zemljiška knjiga Je novembra zaznamovala velik porast realnih ek-sekucij, ki so bile izvršene zlasti v svrho izterjatve davčnih zaostankov in prispevkov OUZD. Pri 129 zemljiščih Je bilo vknjiženo skupaj na različnih terjatvah 1 076 961 Din, dočim Je bilo oktobra izvršenih 112 realnih ek&ekucij za celotno vsoto 596.747 Din. Dalje je bilo novembra pri 23 nepremičninah zaznamovano draz-beno postopanje za 395 647 Dta, nasprotno oktobra pri 22 posestvih za znesek 130.435 Dta.
Izboren smuk
zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri
Drago Sehwab, Aleksandrova e.
u_ Koncertno naznanilo za januar 1934. Prve dni januarja nastopi čelist, absolvent dunajske akademije g Bogo Leskovic na samostojnem koncertu v Filhanmonični dvorani. 8. januarja izvaja pevski zbor Ljubljanskega Zvona celo Trsto zborov primorskih skladateljev, 19. januarja pa nastopi prvič v Ljubljani na koncertu simfonični orkester Zagrebške glasbene akademije pod vodstvom pektorja Frana Lhot-ke. Podrobnosti slede. u_ Sokol Moste. Pod okriljem ZKD se bo vršilo Jutri ob 20. v kino dvorani predavanje g. dr Oskarja Reye o vzponu na visoki Atlas Po predavanju se predvajata dva kulturna filana. Vstop prost!
Ni vse za vsacega! — a za vsakogar neka)
nudi ▼ najbogatejši IZberi
Drogerija Gregorič
LJubljana, Prešernova 5.
BABO milu
za britje so znižane cene«
u_ Filmski sporedi. V soboto ot> 14.15.
bo v kinu Matici premiera filma »Zaklad gora«, ki ga je pridobila ZKD, da zopet enkrat v potoi meri ustreže ljubitellcm prirode in zlasti še naskakovalcem našega goratega sveta. Delo je posneto po pravljici lz Dolomitov >Das blaue Licht«, glavni vlogi pa igrata priljubljena Leni Riefenstahlova ta Mathias Wiemann. Re-prize bodo ob praznikih dnevno ob 11. Cene so običajne ZKD. — V filmu »Suzane Lenox« vzbujata splošno simpatijo oba glavna, slavna akterja Greta Garbo ta Clark Gable. Njuni stvaritvi sta sares
tako močni, da zadivita vsakogar. _ Za
božične praznike pa se nam obeta prva filmska subertiada »Hrepenenje«. Za uspeh Jamčita že sami igralki Marta Eggerthova in Luiza Ullrichova, v ostalem pa še nikoli ni bilo za kak film angažiranih toliko prvovrstnih umetnikov. Režija Willyja Forsta je na umetniški višini. In glasba? Užitek, kakor ga nudi le maloka-tero filmsko delo.
u— O krizi demokracije bo predaval priznani pravnik g. dr. Boris Furlan, priv. docent in odvetnik, drevi ob pol 21. v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica ,vhod z dvorišča). Prijatelji iskreno vabljeni. — Društvo »Tabor«.
n— Prohlbicija je propadla, živela treznost! S tem geslom nastopa društvo »Treznost« svojo novo pot v boju proti alkoholu, najkrutejšemu sovragu vsega človeštva. V ta namen sklicujemo občni zbor ki se bo vršil v petek 22. t. m. ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta, desni vhod. Gg. bratje in sestre so dolžni udeležiti se zborovanja, cenjeno občinstvo, predvsem mladino, pa vljudno vabimo!
u_ Krajevna organizacija JNS za lent.
peterskl okraj priredi jutri ob 17. božič-nico v Župančičevi gostilni v Jegllčev'
ulici.
u_ Slike ln lesorezi na razstavi zagrebške Trojice v Jakopičevem paviljonu »o primerna in cenena darila za božič ta novo leto. Cene odličnim SkoczyIasovim lesorezom so od 150 do 600 Din, prav tako so tudi zmerne cene slikam. Dosedaj Je bila prodana ena Pavlovičeva slika Razstava Je odprta dnevno od 10. do 17.
u_ Uprava Združenja mesarjev In klo-
basičarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo mesarski lokali ta stojnice v nedeljo in ponedeljek 24. ta 25. t. m. ves dan zaprti, zato bodo pa odprti v soboto 24. t. m. do 19. ure. Priporočamo vsem, naj si nabavijo pravočasno meso za zgoraj navedena dneva.
DAMSKI PLAŠČI
so za 20 % cenejši le pri
TOMŠIČ, Sv. Petra c. 58.
FOTO AMATER JI!
Za vsak pri nas kupljen film ali ducent plošč dobite
1 povečano sliko 13X18 gratis pri FOTO TOURIST LOJZE SMTJO, Miklošičeva 6, nasproti hotela Union.	355
Družabni večer Ilirije
danes
ob 20. uri v dvorani hotela Mikliča. Ples do 2. ure Pester program.
SMUČARJI!
Uporabljajte
dr. Kmetovo mazilo
EN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din.
Številke so zanesljive, besede pa zvod-Ijivel Analiza na podlagi številk neizpodbitno priča, da ROGAŠKA ZDRAVILNA SLATINA nadkriljnje po vsebini zdravilnih soli vse znane vrelce, tudi Karlove vare in Marianske lažne. Radi tega ima ROGAŠKA SLATINA tudi večjo zdravilno moč kakor pa druge mineralne vode.
Skladišče Rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvetska 13 (kolizej).
266

u_ Družabni večer Ilirije. V dvoranf no-
tela MikJič se zberejo drevi Ilirjani in njihovi prijatelji, kjer bodo preživeli zopet nekaj veselih in zabavnih uric. Prireditelji današnjega večera so poskrbeli za zanimiv ta zabaven program, ki ga bosta. Izvajala predvsem naš obče priljubljeni humorist Pepik ta iz radija znani ta priznani pevec kupletov g. Bajde. Program obsega: nastop Miki.miške, nastop Pepika. s pojočo žago, kuplete, bitko z bombami in drugo. Seveda se ho poleg vsega tega tudi plesalo in to celo do 2. ure. Pri prireditvi sodeluje izvrstni The Falctone Jazz. Ker slovijo prireditve Ilirije po svoji družabnosti, bo seveda tudi današnji večer privabil k Mikliču vse ilirjane n. njihove pristaše.
u_ Pevski zbor Glasbene Matic«. Ju trt
ob 20. sestanek vsega mešanega zbora Vaihljenl tudi vsi bivši člani zbora, zlasti ani, ki so peli že »Faustovo pogubljenje«.
u— Nadaljevanje predavanja ge. dr. Groromannove o zakonskem pravu v naši državi bo jutri ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Zveza akad. izobraženih žen.
u_ Narodna čitalnica v Dravijah priredi drevi ob 20. pod okriljem ZKD predavanje s slikami: Delavec to treznost. Predaval bo g. Puhar.
Oglejte si 13123
Tičarjevo božično izložbo
▼ Selenburgovi ulici in v pasaži
u— Obsojen bivši krotilec zveri. Pred malim senatom je bila včeraj končana raz^ prava proti »-cirkuškemu artistu< to krotilcu zveri Ivanu Oblaku, ki je bil obtožen raznih tatvin železja na glavnem kolodvoru. Oblak je tudi tokrat s svojim komičnim nastopom izzval salve smeha, toda vse izvijanje mu ni nič pomagalo. Bil je obsojen oa 4 mesece strogega zapora ta v izgubo častnih državljanskih pravic. Rojen je bil, kakor sam zatrjuje, v cirkusu med potjo lz Zagreba v Ljubljano leta 1904. Državnemu tožilcu je danes pravil, da je bil med svetovno vojno v srbski armadi pri 19. pešpolku to &a se je cele
vpisal v zlato knjigo V ---------
' Branilec se je čudil, kako Je mogel Oblak kot 11 leten deček priti na Krf v srbsko vojsko Oblak pa Je sveto zatrjeval, da je bil res tam In da je služil pozneje v tujski legiji.
DO PETKA
zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pranje in svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do »BOŽIČA«	13205
tovarna JOS. R EIC H
Prihodnja plesna raja S. O. Preporoda bo v soboto 23. t. m. v dvorani Trgovskega doma. G. Jenko poučuje letošnje novosti. Igra >Roncy« jazz. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Vljudno vabljeni.
u_ Ugotovitev. G. Silvester Smerečnik,
brivski pomočnik pri g. Stergarju na Mi klošičevi cesti ni identičen in tudi ne v kaki zvezi z onim bivšim brivcem Silvestrom S., ki je bil v zvezi z zasledovan mi vlomilci.
u_ S sanmi se ne da voziti po tračnicah. Kadar dodobra zapade sneg, takrat zadobi tudi promet ca ljubljanskih ulicah lice vesele zimske idile: ropotajoči vozov* se lzpremenijo v sani, živahni konjiči v diru zazvončkljajo skozi dan. Toda ulice v mestu zimski vožnji niso tako prijazno kakor ceste sredi bleih polj. Zlasti v zadnjem času ne, ko so delavci kar v dveh tirih položili železne tračnice za električno cestno železnico po vseh prometnejšib ulicah in trgih. Tramvajski tiri so mesar, jem, ki se vozijo na trg na svojih kolesih, pa obrtniškim vajencem in postrežčkom, ki na svojih vozičkih cijazijo blago po mo. stu, zmerom na uslugo: z gladko lahkoto teko kolesa po tračnicah, človeku skoraj ni treba, da bi vlekel. — Drugačna pa prede sanem, če zablodijo v tramvajske tir« — in zabloditi vanje nI dandanes nobena umetnost, ko je cesta tako ozko izorana ln vozi tramraj po levi ta desni. To je včeraj popoldne okusil tudi neki voznik iz Gornjih Radomelj, ki je skozi Gradiš*«? vozil proti Emonski cesti na saneh težak tovor moke. Ena sančnica mu je blizu dra-me zdrknila na tračnico in vkliub vsem naporom konji bremena niso mogli premakniti z mesta. Tramvajski in vozovnl promet se je morail na tem mestu za nekaj minut ustaviti, dokler niso pripregli k sanem še par konj in so tako odvlekli oviro s ceste.
Svnuemr
Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta
BRATA NAGLIČ, ŽIRI
Zahtevajte cenik! Gene solidne!
NaSe čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A* GOREČ, Ljubljana, Tyrševa cesta St. 1.
<3 vsefi
i>txefi
doni visoka pesem o uspešnem zdravljenju s Pistyjansko naravno blatno kompreso »Gamma«. Idealno domače zdravljenje za revmo, ishias. V vsaki lekarni. — Pojasnila: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Ciril Metodove razglednice za božič tn novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in <7M pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Kupujte CM razglednice! Podpirajte šolsko družbo!
u_ Izjava. Zveza gostilniških podjetij r.l
t nobeni, ne v informativni ln tudi ne v iniciativni zvezi s poročili »Jutra« o kongresu gostilničarjev v Beogradu in o do.L cijski uri.
u_ Vlak Je ubil konja. Na železniškem
prelazu na Viču se je v torek okrog 13.40 pripetila huda nezgoda. Tedaj je pripeljal hlapec Ivan Drnovšek, uslužben pri posestniku Sirniku na Vidovdanski cesti, do prelaza voz sne^a, ki ga je nameraval stresti v jarek ob progi. Zaradi poledenele ceste nI mogel z vozom tik jarka ln je moral konje izpreči. Zapregel pa je zaden-žik© k vozu. da bi ga konja privlekla bliže k jarku. Baš tedaj pa ko sta ee živali nahajali na progi, je privozil mimo vla!*, ki je enega konja o>d>bil s tako silo, da ie obležal mrtev na mestu.
u_ Na sledu vlomilski tolpi. Kakor smo že poročali je policija te dni aretirala nekaj nevarnih tipov, ki so pripadali br«?,. dvoinno dobro organizirani vlomilski tolpi, katere večina članov se nahaja zaenkrat še na svobodi. Kakor pa vse kaže je policija za petami tudi tem in se bodo kmalu znašli za zamreženimi okni. Vlomilci so obiskovali razna stanovanja po mestu, kjer so odnažali vse, kar jim j« prlškj pod roso. Gre v glavnem za ljubljanske srajce, M poznajo vse kote mesta in zato tem lažje izvohajo, kje tn kdaj «e nudi prilika za uspešen vlomilski podvig.
Iz h
Zanimivo nagradno žrebanje je bilo pri upravi mariborskih mestnih podjetij te dni ln ga je otvoril ter vodil ravnatelj mestne plinarne Inž. g. Tomšič, člani komisije so bili: za mestno plinarno ravnatelj g. inž. Tomšič, za ravnateljstvo mestnih podjetij poslevodeči podpredsednik Franjo Perič, za »Vesno« ravnateljica §;a. Marija Rapoceva, za Slovensko žensko društvo zastopnica ga. Alojzija Kožuhova in za nadzorni svet mestnih podjetij predsednik g. dr. Vinko Rapotec. Prvo najra-<io — plinovni štedilnik — je dobila ga, Ana Koroščeva, soproga strokovnega učitelja s Koroške ceste, drugo nagrado — plin ovni pef«?ij&k — ga. dr. inž. Kristanova iz Poprjvičeve ulice, nadaljne tri nagrade po 800, 200 in 100 Din pa so dobile gospodinjske pomočnice Marija Leskovar-jeva, Marija Medveščkova in Angela Ko-privnjkova. Te nagrade je določila mestna plinarna za one gospodinje, ki so uporabljate določeno količino plina v svojem gospodinjstvu, in pa za one gospodinjske pomočnice, ki so uslužbene pri svojih gospodinjah že najmanj leto dni in znajo pravilno ravnati s plinskimi napravami in voditi s plinom štedljivo gospodarstvo.
a— Nocojšnja predstava »Orlova« je razprodana, ker je vse vstopnice pokupilo Udruženje nacionalnih železničarjev.
a— Hišni posestniki za »Pomožno akci-5-0«. V četrtek 28. t. m. bo v pritlični dvorani hotela »Orel« izredni občni zbor mariborskega Društva hišnih posestnikov, na katerem se bo sklepalo o obveznem prispevanju hišnih posestnikov k pomožni ak. eijl mestne občine za siromašne in brezposelne sloje.
a— Nezgoda, V Selnici ob Dravi je padla 261etna delavka Terezija Jurejeva tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v zapestju. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
a— živilski trg je bil včeraj v znamenju bližajočih se praznikov izredno bogato založen. Zlasti mnogo je bilo perutnine (okrog 1500 glav). Cene so ostale razmeroma nespremenjene. Po mt/stu je videti tudi precej Bosancev, ki zamenjujejo pitane purane za staro obleko. Božičnih drevesc je bilo na trgu nad 2000 po cenah od 5 do 100 Din po velikosti.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo:
1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlasra v %, 5 smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1__10.
7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. TemDeratura: prve številke pomenijo naj. višjo, druge najnižjo temperaturo.
19.	decembra
Ljubljana 7, 767.6, _7.6, 86, mirno, 10, _ Ljubljana 13, 767.5, _2.8, 65, S4, 1, —, _; Maribor 7, 767.4, _4.0, 90, N2, 10, 0.2 sneg, Zagreb 7, 767.2, _4.,0, 80, NEE4, 0.4 sneg; Beograd 7, 766.8, —9.0, 90, mirno, 10, S.O,
sneg; Sarajevo 7, 766.6 _10.0, 80, mirno,
10, 3.0,0 sneg; Skoplje 7, 763.6, _5.0, 90, V/3, 10, -; Split 7, 757.2, 0.0, 50, NE7,
9, _, _; Kumbor 7, 756.1, 6.0, 90, mirno,
10,	9.0, dež; Rab 7, 757.7, —2.0, 60, SSW4, 7. —
Temperatura: Ljubljana _, —10.3, —1.5
—6.0; Beograd —7.3, —10.0, Sarajevo _5.0
„10.0; Skoplje —1.0, „5.0; Split 5.0, _1.0, Kumbor 10.0, 5.0; Rab 5.0 _4.0.
Solnce vzhaja ob 7.33, zahaja ob 16.20.
Luna vzhaja ob 10.7, zahaja ob 18.57.
20.	decembra Ljubljana 7, 767.5, —9.8, 94, SE2, 0, __ Ljubljana 13, 767.2, „7.1, 81, WSW1, 7, Maribor 7, 766.9, _8.0, 90. N2, 10, Zagreb 7, 767 7, —7.0, 90, Wl, 10, __ —; Beograd 7, 767.0, -10.0, WSW1, 10, 0 4. sneg; Sarajevo 7, 765.2, _10.0, 85, mimo, 10, _ _; Skoplje 7, 762.4, _.5.0, 80, W3, 7, 3.0, sneg.
Temneratura: LJubljana „10.2, —6.0 Maribor __2.6, „12.0; Zagreb —2.0,
„8.0; Beograd -6 0, _10.0; Sarajevo
—5.0. -11 0; Skoplje „3.0, _7.0.
Solnce vzhaja ob 7.33, zahaja ob 16.21.
Luna vzhaja ob 10.35, zahaja ob 20.24.
▼ Studencih. Drevi ob 10. bo predaval g. Rupert Lindtner o tvojem potovanju križem Amerike.
a— Tatovi na delu. V zaklenjeno stanovanje tkalke Marije Štrucove v Jenkovi ulici je vlomil v ponedeljek neznan tat in ji odnesel iz omare novo žensko obleko in par lakastih čevljev v vrednosti 450 Din. Tatvino je Štrucova opazila šele, ko se je vrnila z dela domov. Isti tat je obiskal tudi v isti hiši stanujočega delavca Franca Koniga in mu ukradel iz kovčega vse njegove pirhranke' v znesku 300 Din. Neznan prijatelj tuje lastnine se je oglasil tudi v stanovanju Avgusta Škrobarja na Aleksandrovi ulici in mu odnesel 400 Din vredno zimsko suknjo. Iz stanovanja Terezije Pšundrove v Tvorniški ulici pa je izginil par novih snežnih čevljev, vreden 180 Din.
Iz Celja
e— Božičnico za otroke, prizadete po poplavi, bo priredil krajevni odbor Rdečega križa danes ob 16. v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu je nagovor predsednika krajevnega odbora RK g. dr. Jura Hrašovca, petje deškega in mešaneg3 zbora mestne narodne šole, deklamacije ln obdarovanje mladine. Vabljeni so vsi ljubitelji otrok.
Damski plašči Din 160.-, 190.-, 220.-, 280.-Moške suknje Din 190.-, 220.-, 280.-, 360.-Crep de Chini modne barve Din 30, 39, 52 KOLBEZEN F., Celje, manufakt. konfekcija
e— Volitev v cerkven o-konkurenčnl odbor za celjsko župnijsko občino je bila v torek od 17.30 do 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu. Volitev, ki so se je udeležili člani celjskega mestnega in okoliškega občinskega sveta, je vodil sreski podnačelnik g. Svetina. V cerkveno konkurenčni odbor so bili izvoljeni obč. odb. gg. dr. Juro Hrašovec, Posavec in Loibner kot zastopniki mestne občine ter obč. odb. gg. dr. Laznik in Jezernik kot zastopnika okoliške občine.
e— Umrla Je včeraj v Celju (Gosposka ulica 24) v starosti 77 let vdova po mizarskem mojstru in posestnica ga. Josipi-na Naskova, roj. Jorasova. Pogreb bo v petek ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
e— Nesreča v gozdu. V torek se je v gozdu v Virštanju zvalila posekana bukev na 331etnega dninarja Mihaela štravsa in mu zlomila desno nogo. štravsa so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Ponarejeni kovanci po 10 Din so se pojavili v Celju. Svarimo občinstvo pred falzifikati.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Pravica otroka« in dve zvočni predigri.
Četrtek. 21. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Infekcijske in nalezljive bolezni otroka (dr. Konvalin-ka - Tavčar). — 18.30: Pogovor s poslušalci.
—	19: Srbohrvaščina. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20: Božična ideja v glasbi (dr. Dolinar). — 20.30: Orgelske božične Skladbe (P. Rančigaj). — 21.15: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 19.30: Klavirski koncert. -20: Orkestralen koncert rumunske glasbe.
—	21.43: Slušna igra. — 22: Prenašanje ti-jih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.15: Koncart slepcev. — 20.15: Orkestralen koncert. — 22.25: Koncert Smetanove glasbe. — BRNO 19.30: Šramel - kvartet — 20.15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Simfoničen koncert. -21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plošče.
—	22.15: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Or kester. — 17.25: Klavirski koncert. — 19.C5: Božič na Tirolskem. — 20.30: Dunai-ski večer. _ 22.10: Plošče. — BERTTN 20.05: Zabaven večer. — KONIGSBERG 20 05: Prenos programa iz Berlina. — MOHLACKER 20.10: Veseloigra. — 21.15' Vesele pesmi. — 21.40: Zabaven program
—	22.45: Plošče. — 23: »Na saneh«. — 24: Nočni koncert. — BUDTMpEŠTA 17.30: Or
kestralen koncert. — 19: Pesmi. _ 20.10-
Plošče. — 21.35: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — LabVa in plesna glasba. -
Petek. 22. decembra
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Slavnostna božična oddaja (ženska realna gimnazija), vmes plošče. — 12.15: Skrajšana opera »Faust« na ploščah. — 12.45: Poročila — 13: Čas. plošče. — 18: Smučarska gimnastika. — 18 30: Predavanje ZKD. — 19: Sokolsko predavanje — 19.30: Izleti za ned^lio
—	20: Prenos iz Zagraba. — 22: čas. poročila. radio jazz.
BEOGRAD 16: Pevski koncert. _ 17? Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Lahka godba orkestra. — ZAGRKR 12.30: Plošče. — 17: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20: Koncert na dveh klavirjih. _ 21: Pasmi. — 21.30: Slušna igra. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.40: Prenos iz Brna. — 20.40: Plesna revija. — 21.30: Klavirski koncert. — BRNO 19.40: Božična igra. — 20.40: Prenos iiz Prage. — 21.30: Koncert pravoslavnega cerkvenega zbora. — VARŠAVA 20-15: Simfoničen koncert. — 22.40: Koncert ciganske kaoele _ DUNAJ 11.30: Orkester. — 17.20: Pesmi.
—	20: Pucciniieva proslava. — 21.50: Lahka in plesna glasba. — BERLIN 20 05: Prenos programa iz Konigsberga. — KONIGSBERG 20.05: Koncert opernega orkestra. — 21 • Igra. — 2230: Nočni koncert iz Gdsmskega.
—	MtfHLACKER 2040: Lahka godba orkestra. — 20.55: Sl išna i>ra. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Pesmi. -18.40: Koncert orkestra. — 19.30: Prenns opere iz gledališča. —
SOKOL
■ Občni zbor sokolske čete v špita-iiču se je vršil v nedeljo 17. t. m Udeležilo se je zbora okrog 40 četnikov. Od matičnega društva Konjice sta prisostvovala zboru starešina dr. Mejak Ervin in pod-starešina dr. Rudolf Ivo. Iz poročil posameznih funkcionarjev izhaja, da ima ta četa kljub težkim krajevnim razmeram in oddaljenosti posameznih naselbin zaznamovati izredno lepe uspehe in da je najboljša v dravinjskem okrožju. Na zboru je obravnaval razna organizacijska vprašanja in imel daljši govor o 15 letnici zedi njenja in o rojstnem dnevu našega kralja dn Mejak. Z malimi spremembami je bila izvoljena dosedanja četna uprava.
GOSPODARSTVO
Maksimalne obresti za posojila v dravski banovini
Uredba o maksimiranju obresti, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« 4. tega meseca, določa, da so v območju vsake banovine denarni zavodi dolžni določiti najvišjo obrestno mero za posojeni denar, ki sme biti največ za 5 odst višja od eskontne mere Narodne banke. Lahko se določi različna obrestna mera za poedine zavode, kakor so delniške banke, hranilnice in gospodarske kreditne zadruge. Tako določena maksimalna obrestna mera se objavi v banovinskih službenih listih ter v »Službenih novinah« in dobi obvezno moč 15 dni po objavi v »Službenih novinah«.
Kakor smo že včeraj poročali sta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza določili za nekmečke dolgove (to je za dolgove, ki niso zaščiteni) pri kreditnih zadrugah najvišjo obrestno mero od 9.5 odst. (t. j. za enkrat 2 odst. nad eskontno mero Narodne banke).
V	»Službenem listu dravske banovine« objavljata sedaj tudi Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino in Zveza jugoslovanskih hranilnic skupni sklep glede maksimalnih obresti za posojila. Ta objava se glasi: V smislu določb člena 1. uredbe o maksimiranju obresti od 22. novembra 1933, »Službene novine« Št. 278 od 4. decembra 1933, so določili denarni zavodi dravske banovine osnovani kot delniške družbe in regulativne hranilnice, kot najvišjo obrestno mero za izposojeni denar: a) za banke v obliki delniških družb največ 5 odst. preko eskont. obrest. mere Narodne banke in b) za regulativne hranilnice največ 3 odst. preko eskontne obrestne mere Narodne banke, oboje z veljavnostjo od 1. januarja 1934.
Dokler bo ostala sedanja eskontna mera Narodne-banke, (7.5 odst.). smejo to-rei banke računati naiveč 12.5 odst. obresti, hranilnice pa največ 10.5 odst. obresti. Čim pa bo Narodna banka znižala eskontno obrestno mero, kar je v kratkem pričakovati, se bodo tudi te maksimalne obresti znižale. Pri tej priliki opozarjamo na določbo člena 4. uredbe, ki pravi, da se morajo v maksimalni znesek letnih obresti všteti tudi postranska plačila, kakor so provizije, režijski stroški in podobno. Upnik (denarni zavod) ima pravico poleg obresti terjati le še stvarne stroške, ki jih ie imel za sklenitev pogodbe iz naslova takse in drugih javnih davščin. Le za zakasnitev plačila po dolžniku se lahko dogovori povišanje obresti do največ 2 odst., dočim druge konvencijske kazni niso dopustne. Nadalje določa člen 5 uredbe, da je dogovor v obrestih za posojeni denar ničen/kolikor presegajo dogovorjene obresti določeno maksimalno mero. Obresti čez to mero se ne smejo niti prisojata niti zavarovati, niti z izvršbo izterjati. Dalje določa uredba, da se smejo prej dogovorjene višje obresti računati le do dne uveljav-Ijenja uredbe. Na posojila po tekočem računu se obresti, določena po tej uredbi, računajo od 1. januarja 1934 napreji. Končno naj še opozorimo, da določacleni^ kazen do 6 mesecev in v denarju do 2aA>0U dinarjev za onega, ki namenoma prekrši predpise v višini obrestne mere za posojila.
Državni dolgovi v novem proračunu
V	predlogu državnega proračuna za leto 1934./35- so izdatki za državne dolgove vner šmi z vsoto 946.4 mili iona Din nasproti 1182 2 milijona Din po proračunu za leto 1933/34. in 1558.7 milijona Din po proračunu za leto 1932./33. V novem proračunu za bodoče finančno leto so torej izdatki za državne dolgove za 236 milijonov nižji nego v proračuna za tekoče finančno Mo in za bi4 milijonov nižji nego za leto 19'AlJ66.
Zmanjšanj? izdatkov v tekočem proračunu te v zvezi s prenehanjem plačevanja vojnih in meddržavnih dolgov, nadaljnje zmanjšan ie v novem proračunu pa je posledica sporazuma z zunanjimi upniki glede transi ernega moratorija. Prihranek na izdatkih, ki znaša po proračunu le 236 milijonov Din, pa bo gotovo mnogo večii.	..
Kakor znano, smo z zunanjimi 'Jpnikt sklenili sporazum, po katerem se M tri leta (od oktobra 1932 do oktobra 19oo) ustav
amortizacija zunanjih dolgov; g ede <ftnwh
pa ie določeno, da plača nasa država 10 /s v ti,ii valuti in 90°/o v novih obveznicah, ali pa na željo inozemskega imetnika obligacije vse obresti v notranjih vezanih dinarub
V	predlogu novega proračuna so »o« padli izdatki za amortizacijo zunanjih dolgov, izdatki za obresti pa 60 vneseni v celotnih dosedanjih zneskih Če ne bi bno možnosti, da inozemski obligacionar zahteva plačilo celega kupona v notranjih vezanih dinarjih, bi bilo treba v proračun vstav* le eno desetino obresti m	dolgove, ker bi se ostalih 90 *U izplačalo v oblik novih obligacii. V proračun pa so vnešeni nezmanjšani izdatki za obreeb zunanuh djl gov očividno zaradi tega. ter n, mosoce predvideti, v kakšnem obsegu »e bodo in^ zemski obligacionarji ^o«luz, h mozm^i vnovčevania ce^ga kupona v notranjih veza-
irtie pričakovati, bodo inozemski obligacionarji le v omejenem obsegu zaht£ vali plačilo kupona v dinarjih, tako daje tu dana možnost več stomiliunskeea pn hranka na efektivnih izdatkih za zimane dolgove. Samo za obrekovanje predvoii b srbskih posojil in za 7°/o zunanje stabilizacijsko posojilo, te .v proračunu predvidenih 347 milijonov Din; če k temu še pri Štejemo obresti za one obveznice 7 tn Blairovega posojila, ki so v inozemstvu te-dai se ta vsota poveča na okrog 500 milij<r nov Din. Od teh 500 milnonov bomojn>.8h plačati v vsakem primeru 10°/o odnosno 50 milijonov Din: od ostalihi 450 milijonov pa se najbrž pretežni del ne bo porabil, ker b«v mo gotovo precejšen del z*Twdlih obrest olačali v novih obveznicah. Večji izdatki, k! bodo nastali zaradi tega. ker v proračunu niso upoštevani izdatki za premijo pn na-kipu d-viz (28.5 »M. pa ne bodo zahtevali znatnejših zneskov, ker bo pn dolarskih oosojilih prihranek pn tečai-uše večji, ka kor znaša premija, pn ostalih inozemskih nosojilih. ki spadajo v okvir letoma *PO; razuma, pa je treba v devizah trans!erirati tudi le 10 J/i> od obresti.
Pri postavkah glede notranjih poeotil eo ž» upoštevane spremembe glede amortizacije v smislu zakonskega predloga, ki je bil predložen Narodni skupščini. Tako ie za obratovanje obveznic 21/«0'« Vojne škode določenih 116-5 milijonov Din, za dobitke v
smislu določb zakonskega predloga 6 milijonov Din (po starem zakonu bi znašali za žrebanje v februarju 1935 dobitki le 3.5 milijona Din), za amortizacijo pa je določenih 80 milijonov Din (po tekočem računi 36 milijonov za žrebanje v februarju 1934). Navzlic manjšemu znesku za amortizacijo pa bo po odobritvi predlagane spremembe načina amortizacije e prostim odkupom na trgu namesto z izplačilom izžrebanih obveznic po nominali (1000 Din), mogoče amortizirati v bodoče pri enakem razpoložljivem kreditu trikratno količino obveznic. Letos je bilo v februarju z žrebanjem amortizi-ranih 20 serij po 1000 obveznic, skupaj torej 20.000 obveznic za vsoto 20 milijonov Din; za isto vsoto bo po predlaganem spremeni enem načinu amortizacije mogoče amortizirati pri tečaju 300 Din okrog 66.000 obveznic.	_________
Gospodarske vestš
= Trgovinski promet in kliring 8 Švipo. Zadnje mesece se je naš izvoz v Švico razvijal prilično ugodno; zlasti če ga primerjamo z uvozom iz Švice. V štirih mesecih: avgust, september, oktober in november, je Švica uvozila iz naše države za 4,218.000 švicarskih frankov blaga, pri istočasnem izvozu v Jugoslavijo v vrednosti cd 2,207.000 Din, tako da je bila po švicarski statistiki naša trgovinska bilanca s Švico v tem razdobju aktivna za 2 milijona švicarskih frankov ali za okrog 30 milijonov Din. Ta ugodni razvoj našega izvoza bo v doglednem času pokazal tudi svoj vpliv na stanje švicarsko-jugoslovenskega kliringa. Kakor znano, se je saldo tega kliringa v korist Švice, ki predstavlja našo obveznost nasproti Švici, v teku letošnjega leta precej skrčil, kar je privedlo tudi do spremembe klirinške pogodbe v tem smislu, da nam Švica plača kakor Italija del naših terjatev iz blagovnega prometa v devizah. Sredi septembra je saldo tega kliringa popustil že pod vsoto 400 000 švicarskih frankov, tako da je bil račun skoro izravnan. Zadnje mesece pa se je saldo zopet nekoliko dvignil in je znašal 15. t. m. približno 1,100.000 frankov. To zopetno povečanje salda v korist švice je deloma v zvezi s spremembo klirinške pogodbe, vendar pa je pričakovati, da se bo saldo zopet skrčil, čim se bo1 v plačilnem prometu pokazal rezultat aktivne trgovinske bilance zadnjih mesecev.
— Znižanje oene namizne soli. Upravni odbor samostojne uprave državnih monopolov je z odlokom od 24. novembra, ki ga je odobril finančni minister, znižal prodajno ceno fine namizne soli od 8 na 5 Din za 1 kg. To znižanje velja od 15. decembra t. 1., za kateri dan je bilo določeno, da organi finančne kontrole popišejo vse količine te soli pri pooblaščenih malo-prodajalcih in zakupcih v svrho povračila razlike na zatečene količine.
= Češkoslovaški hmeljski provenjenčni zakon. Češkoslovaška vlada je predložila pariamentu načrt zakona, s katerim se na splošno uvede dolžnost signiranja hmelja.
V	bodoče bo moral biti signiran skoro ves v Češkoslovaški republiki pridelan hmelj
V	zakonskem načrtu so posebne določbe glede inozemskega hmelja in glede mešanega hmelja. V načrtu je urejeno tudi vprašanje obsega hmeljskih nasadov. Po-čenši s prihodnjim letom bodo morali hmeljarji vsako leto do konca aprila prijaviti obseg svojih hmeljskih nasadov. Novi hmeljski nasadi se bodo smeli zasaiditi le z dovoljenjem deželnega oblastva. Vsak, ki ima zaloge hmelja, bo obvezan te zaloge prijaviti državnemu statističnemu uradu do L avgusta. Nakupi hmelja pred obiranjem bodo neveljavni, če se bodo sklepali pred 15. julijem.
= Nemčija je razširila transferni moratorij na 70 odst. plačil. Nemška Državna banka je izdala objavo, v kateri sporoča, da bo vršila transfer anuitet za zunanja posojila v prvem polletju prihodnjega leta takole: Obresti in amortizacijo za 7 odst. Davesovo posojilo iz leta 1924. in obresti 5.5 odst Voungovega posojila iz leta 1930. ho transferila kakor doslej v celoti. Od vseh ostalih zapadlih obresti, ki se vplačujejo pri nemški konverzijski blagajni za inozemske dolgove, se bo v prvem polletju transferilo le 30 odst namesto dosedanjih 50 odst TransteT zapadlih amortizacijskih obrokov odpade tudi pn teh posojilih. Inozemski upniki Nemčije bod torej v bodoče, kolikor ne gre za upnike po Davesovem in Youngovem posojilu, dobili le 30 odst v gotovini, ostalih 70 odst pa v bonih (scripsih). Predsednik nemške državne banke dr. Schacht utemeljuje to razširjenje transfernega moratorija s tem, da stanje nemške Državne banke in razvoj nemške zunanje trgovine ne dajeta možnosti za večji transfer, zlasti ker inozemstvo plaču-. je sedaj precejšen del uvoza iz Nemčije z vezanimi odnosno blokiranimi markami. Od julija do novembra je znašal presežek izvoza nad uvozom 327 milijonov mark, od tega pa inozemstvo 200 milijonov ni plačalo z devizami, temveč z dobroimetjem v Nemčiji v obliki vezanih mark.
Borze
20. decembra
Na ljubljanski borzi sta danes devizi Newyork in London za malenkost popustili. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu po 9.10 (v Zagrebu po 9.0450, v Beogradu pa po 9.00), grški boni pa so bili zaključeni le v Beogradu po
35.25.	. ,
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi zopet čvrstejša;_ za kaso se je Vojna škoda trgovala po 295 50 in 296, za december pa po 294 in 204.50. Tudi ostali državni papirji so deloma čvr steiši. 7 odst. Blairovo posojilo je bilo /a ključeno po 35.50 ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 36,
Devise.
Ljubljana. Amsterdam 2302.68 — 2313.90.
Berlin 1365.69 _ 1376.49, Bruselj 797.18-80112, Curih 1108.35 _ 1H3.85, London 186.80 — 188.40, Newyork 3616.61 _ 3644.87, Pariz 224.63 _ 225.75, Praga 170.12 _ 170.98, Trst 300.57 _ 302.97 (premija 28.5 odst.). Avstrijski Šiling v privatnem kltrinzu 910
Curih. Pariz 20.2675, London 16.90, New York 329.25 Bruselj 71.90, Milan 27.17, Madrid 42.25. Amsterdam 207.80, Berlin 123.40, Dunaj 58.—, Stockholm 87.15,
Dunaj (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.03. London 29 67 Mila-n 47.61, Nevvork 576.50. Pariz 35.54. Praea 25.75, Curih 175.25. 100 S v zlatu 128 S pap.
fc teteije^o bokso	- ^ l usnjenim pod- 01
plotom,	f 4P Vel 27-« Din. 3?,
»•3*
2o i * r e p o c
iz mastne kravino _ z gumijastim pod* ] " plotom	• trn s.
Vel 35-38 Din.
7,0 J?«w» šport iz dulbofcsa X v«** jenim podplatom. Vel 35-33 Dia

Efekti.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 296—297, za dec. 294.50—296, za februar 284—288, 4% agrarne 26.50—30, 7% invest 53—56, 7% Blair 36—37, 8% Blair 37—40.50, 6% beglužke 37—38; bančne vrednote: PAB 237—240; industrijske vrednote: Trbovlje 105—120.
Beograd. Vojna škoda 297, 295.50 zaklj.? za dec. 294.50—295.50, 7% invest. 56 do 57.50, 4% agrarne 28.50—29.50, 6% beg-luške 38.25, 37.25 zaklj., Nar. banka 3950 bi., PAB 238, 235 zaklj.
Dunaj. Držarvne železnice 15-96, Trboveljska 15.40, Alpine - Montan. 9.S8. Šečerana 17.15,
Blagovna tržišča
ŽITO
Chlcago, 20. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 81, za maj 84.25, za Julij 83.125; koruza: za maj 50.25, za julij 52.25; rž: za maj 57.50.
+ Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po m'evski tarifi): baška. 79-80 kg po 145 — 147.50; sremska in baranjska, 78-79 kilogramov po 142.50—145; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nova sušena po 120 — 122.50: nova sušena za december po 122.50 — 125; za januar 127.50 — 130; moka; baška »0« po 250 do 255; banatska po 260 — 265.
+ Novosadska blago rna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška, okol. N. Sad, Sombor, sremska 95—97; srednjebaška 95—98; gornjeba-ska in slavonska 97—99: baška potiska 98 do 100; gornjebanatska 93—95; južnobanat-ska 92—94. Oves: baški, sremski. slavonski 51—53. Ječmen: baški, sremski 64-65 kg 63 — 65. Koruza: baška in eremSka 71—73; nova z garanc. 50—5250; nova sjš. 63—65;. nova za januar 52.50 — 55; banatska 70 do 71; nova 6ušena 60 — 62. Moka: baška »Og« in »Ogg« 177.50—192.50; »2« 157.50 do 177.50; »5« 137.50—157.50; >6« 102.50 do 112-.50: >7« 77.50—87.50; »8« 65—70; sremska, slavonska »Og« in »Ogg« 172.50 do 187.50; >2« 152.50—177.50; »5« 132.50 do 152.50; »6« 100—UO; >7« 75—85; >8« 65 do 70. Otrobi: baški in sreimski, v jutastih vie-čah 50—54 Fižol in krompir ne notirata.
-j- Budim peštanska terminska bona (20. t. m.). Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za marec 7.55—7.56, za maj 7.70—7.71; koruza: za maj 7.76—7.78.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAJfl DR4M4..
Začetek ob 20. Četrtek, 21.: Kulturna prireditev v Crui
mlaki, četrtek. Petek, 22.: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20. četrtek. 21.: Traviata. C. Petak, 22.: Zaprto
*
Goljeva veseloigra »Kulturna prireditev v Črni mlaki« ie imela na premieri izredno lep uspeh. Prva repriza bo drevi za stalni abonma Četrtek.
»Traviata« z go. Gj'jngjenčevo v glavni ulogi se ponovi v ljubljanski operi drevi. »Traviata« je ena najuspetlejših oper letošnje sezone. Predstava bo za red C-
»Nori Petrfek«. Pri letošnji uprizoritvi Petrčkovih poslednjih sanj na Štefanovo igra ulogo Peterčka gdč. Igličeva. gojenka operne šole državnega konservatorija. Gdč. Igličeva je učenka ge. Fedransbergove in prof. Šesta. Opozarjamo na ta dogodek prav posebno.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Četrtek, 21.: Orlov. Gostovanje Djuke Trbu-hoviča. Predstava Udruž^nia nacionalnih
železničarjev. Predstava Je razprodana. *
Premiera operete »Mala Floramye« bo na
prvi božični praznik, v ponedeljek. 25. t m. Brezdvc:nno bo ta opereta zaradi svoje me-lodiozne mazike in posrečene vsebine tudi v Mariboru ugajala, saj žanje po vseh naših gledališčih ter tudi v tujini vedno prav lepe uspehe. Režira Vladimir Skrbinšek. ki je naštudiral tudi ple«e. Dirigira kapelnik Her. zog. V posameznih ulogah nastopa ekoro vse osobie.
»Trnjulcico<. dramatizacijo znane pravljice. uprizore v nedeljo. 24- t. m. ob 15. Snov te pravljične igre ie obdelana prav snretno ter se vrste poleg bajnih prizorov tudi prav zabavna mesta Režira Pavel Rasberger, plese je naStadiral Haraetovič,
Iz življenja in sveta
Tekmovanje s smrtjo
Dogodivščine polarnega raziskovalca
N* univerzi t Berlinu predava ta čas o glasbi primitivnih narodov znani norveški polarni raziskovalec, etnograf in auziko-iog prof. Kristijan Leden. Ta mož je na svojih dolgih potovanjih doživel mnogo zanimivega in tudi nevarnega 2e z 20 letom se je udeležil mednarodne ekspedicije, pri čemer je prvič videl Groenland in Arktido V celoti je bil 15 krat na Groen-landu, 2 krat v Keewatinu, a v Hudsono-vem zalivu je 2 krat doživel brodolom.
Prvič je doživel ladijsko nesrečo v oktobru 1913. južno od otoka Chesterfielda. ko je hotel v 20 tonskem čolnu obiskati najsevernejše, skoraj neznane eskimske rodove Bil je edini Evropec na krovu in eskimska posadka s čolnom, ki je bil za njene razmere ogromen, ni znala bogve kako spretno ravnati Tako se je zgodilo, da je ladjica ob izbruhu nenadnega snežnega viharja hipoma nasedla na podmorsko pečino. Ganiti se ni mogla nikamor in ogromni valovi so šli čez nio ter pretili, da jo vsak hip raztreščijo. Kopnega ni bilo nikjer videti. V tej stiski so se odločili za »krajno žrtev: ves proviant. ki so ga vzeli t seboj, je zletej preko krova. Ladjica se je osvobodila, toda na nadalievanje ekspedicije ni bilo več misliti Kmalu potem je tudi drugič nasedla, sedaj pa za vselej.
Na srečo je bila ledena mrzla voda tu tako plitva, da so jo prebredli do daljnega
obrežja
Se nevarnejši je bil položaj mogoče leta 1919., ko je Leden napravil ekspedicijo z lepo, popolnoma novo ladjo, ki so mu jo bili pripravili nekateri finančniki pod pogojem, da jim pripelje tudi dragocenih kož. Iz majhnega pristanišča v Hudsono-vem zalivu je odplula proti Melv llskemu polotoku, da bi tem pri Eskimih nakupili večji tovor kož Kapitan je bil precej malomaren, ladja je zadela ob čer in se začela potapljati. Brezžični klici na pomoč so ostali brez uspeha v zadniem trenutku je stopila zato posadka v rešilni čoln. Sedaj se je začela prava tekma s smrtjo proti 160 km oddaljenemu pristanu družbe za trgovino s kožuhi. Šlo je za to, da ujamejo zadnji parnik, ki bi moral v teh dneh od tu z vsemi ljudmi odpluti v Evropo. Če bi ga ne ujeli, bi morala Ledenova ekspedicija prezimiti v teh krajih in to je ob nedostajanju provianta pomenilo gotovo smrt za 13 oseb Strah pred to smrtjo je dal tem možem nadčloveške moči. v dveh dneh neprestanega veslanja so opravili 160 kilometrov in so dosegli parnik baš v hipu, ko se je pripravljal, da odpluje.
Higiena pozimi
Prednosti in škodljivosti suhega ozračja v zimskem
času
Ljudje imajo nagonski strah pred vlažno mrzlim vremenom in to je upravičeno, kajti vlažni mraz odteguje telesu preveč toplote, ki je potrebna telesu, da se ohrani krepko, in ga zato napravi manj odpornega proti bolezni.
Suho ozračje, tudi če je mrzlo, je neprimerno bolj zdravo, samo da se človek zadostno zavaruje proti mrazu. Seveda pa ima vlaga pozimi nasproti suši svojo prednost, ki je ni zametavati: V vlažnem vremenu namreč ne more nastajati cestni prah, ki je pozimi še nevarnejši nego po-
Smrt Charcotovega učenca
V Parizu je preminul prof. zdravilstva dr. med. Paul Richer, član Zdravniške akademije, rojen 1. 1849. Bil je učenec slovitega Charcota ln se je proslavil posebno z deli o plastični anatomiji
leti. Ta prah je namreč dosti manj droben in včasi traja ves dan ali več d« se ga naša dihala, kjer vpliva zelo dražilno, iznebijo. Ne samo veter, tudi kolesa vozil nam ga spravljajo v dihala in stvar je tem težja, ker se pozimi ceste seveda ne dado škropiti. Edini način, da bi se ga izn^b li, bi bil v tem, da bi uvedli vsaj za takšne čase škropljenje z olji, ki prah vežejo in ki so se zelo dobro obnesla. V korist ljudskega zdravja bi bilo zahtevati, da bi ljudje na cestah ne bili izpostavljeni posebno škodljivemu zimskemu prahu.
Razne nevarnosti za zdravje prinaša tudi kurjava. Najboljša bi bila prav za prav centralna kurjava, pri kateri bi bilo paziti samo na to, da daje enakomerno in od vremenskih prilik neodvisno temperaturo. Vsekako ne sme kurjava kvariti zraku v sobah, kjer prebivamo in spimo. Na kurilne naprave lega često prah in tu zgoreva. Vdihavanje teh zgorelih produktov povzroča potem dražljaje v sluznicah, ki jih po krivici pripisujemo suhemu ozračja. Ker pri centralni kurjavi ne nastajajo tako visoke temperature, da bi prah zgoreval, je tudi v tem pogledu najboljša.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Podpirajte domačo trikotažno industrijo!
Nemško oboroževanje
Londonske »Times« obravnavajo v nizu člankov tajno oboroževanje Nemčije in pišejo med drugim:
Reorganizacija nemSke vojske je v polnem teku. »Truppenamt« ni nič drugega kakor generalni štab v prikriti izdaji. Vojna akademija je obnovljena. Vsaka divizija pehote razpolaga z 234 strojnicami, dočim jih je imela pred vojno 163. Reichs-wehr ima 165.000 mož Schutzpolizei 100 tisoč, od katerih jih preide v slučaju vojne 80.000 avtomatično med aktivno vojsko. S. A., in S. S. štejeta po francoskih cenitvah približno milijon mož. Ti dve formaciji sta vojaško izvežbani. Poleg tega ima Nemčija še tako zvane prostovoljne delavske oddelke, ki niso v bistvu nič dru-gega nego prikrita vojaška rezerva.
Po francoskih cenitvah razpolaga Nemčija danes z 1 milijonom 345 000 mož. In-dustriialna Nemčija se razvija skladno z vojaško Nemčijo. Akcije Berlinsko-karlsru-ške industrije. Bavarskih strojnih tovarn, I. G. Farben itd. stalno naraščajo. Letalstvo se razvila, državni proračun je temu primerno prikrojen.
Miss Pariz 1934
V nasprotju z nekaterimi evropskimi državami, ki so odpravile in prepovedale lepotne konkurence, se Francija zvesto drži te tradicije, ki se je vkoreninila po svetu v zadnjem desetletju. Za lepotno kraljico 1934 je bila v Parizu izvoljena gdč. Elizabeta Argal
Madžarska odklanja lepotne kraljice
Po poročilih iz Budimpešte je pričakovati, da bo madžarska vlada v najkrajšem času prepovedala izbero tako zvanib lepotnih kraljic. Neko zadevno društvo, ki si prisvaja protektorat nad družabnostjo, je že napravilo potrebno vlogo in jo predložilo vladi, ki jo bo nedvomno rešila v smislu predloga, ker je član društva tudi sam ministrski predsednik Gombos. Vlada bo baje podprla prepoved izbere kraljic lepote z utemeljitvijo, da pomenja to početje povzdigovanje telesnega kulta nad mero dostojnosti.
m a •
kliče hči angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda. Njen kile velja v polni meri tudi za naše kraje ln naše proizvode
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ
da so v Karlovih Varih otvorili krema-torlj, ki je veljal 1,600.000 Kč;
da je umrl v Tibetu dalaj lama, papež Tibeta, star 60 let;
da je bil vodja katalonskih avtonomi-artov, polkovnik Macia, te dni operiran na slepiču in da se zdravniki bojijo za njegovo življenje, ker je bolnik star 74 let;
da bo francoski letalski minister Pierre Cot pozdravil v Alžiru letalsko eskadro generala Vuillemina, ki pravkar zaključuje svoj polet po Afriki;
da so napadli volkovi v departementu Haute Marne naselja, česar še ne pomnijo ondotni prebivalci;
da je povozil neki motociklist v Londonu 841etnega sira Henryja Dickensa, ki je prideljen osebnemu tajništvu londonskega župana, ter ga hudo poškodoval;
da je postal otok Mitilene žrtev viharja s točo, ki je silno opustošil njegovo ozemlje, razbil nad milijon opek na strehah in poškodoval 35 hiš, tako da ni več mogoče v njih prebivati;
da pripravlja polet čez Atlantik črnec Hubert Julijan Fauntleroy, ki bo skušal s svojim letalom doseči Abesinijo;
da ima Anglija po najnovejših statističnih podatkih 2000 slepcev iz svetovne voj-
ne.
Pravkar je izšla božična številka ilustr. tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET44
Z NASLEDNJO VSEBINO:
Slika na ovitku:
Raffael: Madonna de Časa Colonna
Naslovna slika:
Elo Justin: V zimski noči Cd otroka do doraslega človeka
Vojteh Lindtner:
Prokletije
(Torišče botaničnih eksp edicij — ■ slikami) J. K. Strakaty:
Jan Vaclav Lego (B 8Uk0> častilci vraga Tehnični obzornik
(Elektrika v vrtnarstvu — s slikami. Električne ure — s sliko)
Božične slike
Georges Lenčtie-A. D.:
Božične legende (B Bllko)
Krvavo vladanje cesarja Kaligule
(s sliko) Frank Buck:
Doživljaji v džungli
Običaji in navade v božičnem času
človek in dom
(Umetnine v naše domove! — Omara ln pisalna mijsa — s slikami)
Za misleče glave
Marijana 2eljeznova-Kokalj:
Iz ,Jiiniatur"
(Sveta noč.)
šah
Civilizacija, ki ubija?
Poleg tega prinaša zvezek še naslednje zanimivosti: Gemlerovl Skoraj! — K 40t letnici osvojitve Peruja (slika) — »Pojoči angeli« (slika) — Svetloba naše zemlja —Hladnejša leta prihajajo — Francoščina na švedskem — Vrata v božični paradiž
(slika) — Fotoamater
Posamezne številke po 2 Din
Mravlje pred mikrofonom
Norveški učenjak prof. Larson je že dolgo časa sklepal iz raznih okoliščin, da se morajo mnoge žuželke, kakor mravlje, kobilice in črički sporazumevati med seboj z glasovi Meni celo, da morejo na sličeri način občevati med seboj skoraj vse živalske vrste, ki so opremljene s sluhovnimi funkcijami.
Pred kratkim mu je uspel lep dokaz. Zgradil je mikrofon, ki je neprimerno bolj občutljiv nego dosedanji mikrofoni ter ga je postavil na neko mravljišče. Ves značaj zvokov, ki jih je tako slišal silovito oja-čene, kaže, da gre za zvoke, ki rabijo občevanju. že dalj časa je znano, da dajejo mravlje tudi svarilne šumne signale, ki nastajajo tako, da drgnejo svoje okončine ob trup.
Potiorekcv pogreb
V Celovcu so 19. t. m. pokopali feldcajg-majstra Potioreka, enega izmed glavnih avstrijskih inspiratorjev vojne proti Srbiji. Kakor je živel Potiorek zadnja leta samotarsko življenje, tako je bil tudi njegov pogreb skromen. Samo dva vojaška predstavnika sta položila na Potiorekov grob venec, drugače je avstrijska vlada ostala daleč poslednji poti nekdanjega mo-gočnika v Bosni in Hercegovini.
Eksplozija zaradi mraza
Iz Bukarešte poročajo: V bližini Prede-ala je te dni eksplodirala neka železniška čuvajnica. Preiskava je ugotovila, da je povzročila katastrofo podzemska cev pe-trolejske družbe Astra romana, ki se je zaradi mrazu pokvarila. Plini ki so uhajali iz cevi zaradi razpokline, so se v čuvajnici tako pomešali med sabo, da so eksplodirali, ko je hotela čuvajeva družina zakuriti v peči. Eksplozija je bila tako silna, da je razneslo stene hišice daleč narazen. Čuvaj je bil pri tem ubit, njegove družinske člane 'pa so morali zaradi hudih ran nemudoma prepeljati v bolnišnico.
ANEKDOTA
Ko se je znameniti Renan pripravljal
na učno potovanje v Sirijo, mu je neki prijatelj svetoval, naj bi vrel puško s seboj.
»Puško?« je vprašal Renan začudeno. »Čemu puško?«
»Zato, ker tam kar mrgoli tatov hi nabojnikov.«
»Tako?« je dejal učenjak nedolžna »No, puške pa res ne vzamem a sabo. Saj
bi mi jo itak pobrali.«
•
»Francozi so vljudnejši od Angležev«. —■ »To ni res!« — »Pač. Stvar pa je ta, da
Angleži svoje vljudnosti ne priznavajo.« — »Nu, vidiš, to je ravno dokaz, da »o
oni vljudnejši.«
VSAK DAN ENA
NOV AVTOMAT Avtomat, Id slini poštne znamke
A. Christl:
10
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Roman
Nagonsko j« začutil, kako se je v hčeri nekaj tepremenilo. Njeno obličje je dobilo prežeč izraz. Spustila se je v velik naslanjač. »Kaj neki, papa?«
»Davi sem govoril s tvojim možem.« »Z Derekom si govoril?«
»Da. Kvasil mi je vse mogoče in predrzen Je bil kakor zmerom. Ko je odhajal, je rekel nekaj, česar nisem dobro razumel. Svetoval mi je. naj se prepričam, ali sva midva, ti jn jaz, drug proti drugemu popolnoma odkritosrčna. Kaj je mislil s tem?« »Kako naj vem, papa?«
»Mislim, da vendarle veš. Rekel je še nekaj drugega — da se
ne meni za tvoje prijatelje. Kaj naj to pomeni?« »Ne vem.«
Van Aldin je sedel. Tista srdita črta se je sipet pokazala okoli njegovih ust.
»Poglej, Ruth. Ne mika me, da bi se dal temu človeku zvabiti v past Gotovo kani kako hudobijo. Možnost, da mu zavežem jezik, če bi tako naneslo, seveda imam, a rad bi vedel, ali so taki prisilni ukrepi potrebni. Kaj ali koga je imel na misli, ko je govoril o tvojih
prijateljih?«
Gospa Ketteringova je skomignila z rameni. »Moj Bog. prijateljev in znancev imam res mnogo.« ie dejala z negotovim glasom. »Ne vem, kam je meril.« »Pač veš!«
Govoril je kakor da bi imel pred seboj nasprotnika v kaki po" slovni zadevi.
»Naj ti zadam vprašanje še jasneje. Kdo je tisti?«
»Kateri tisti?«
»Tisti! To je hote! reči. Nekdo, ki Je tvoj bližnji, morda prebližnji prijatelj. Ne boj se, Ruth, saj vem, da ni nič, ali pred sodiščem morava biti pripravljena na vse. Ti zaviijalci paragrafov so zmožni napraviti iz muhe slona. Vedeti hočem, kdo je in kako daleč gre tvoje prijateljsvo do njega.«
Ruth ni odgovorila. Njene roke so se krčevito zapletale druga v drugo.
»Svojega starega očeta se nikar ne boj, dragica,« Je z mehkejšim glasom nadaljeval van Aldin. »Ali sem bil takrat v Parizu prestrog s teboj?--O, že vem!« Nenadna misel ga je izpreletela.
»Zdaj vem, kdo je bil,« je zamrmral. »Njegov obraz se mi je zdel tako znan.«
»O kom govoriš, papa? Ne razumem te.«
Milijonar je stopil k njej in jo prijel za zapestje.
«Poveo mi resnico, Ruth. Ali si se potlej še shajala s tem človekom?«
»S kakšnim človekom?«
»Saj veš, koga mislim.«
»Menda ne« — obotavljala se Je — »menda ne grofa de la Roche?«
»Lep grof je to! Takrat sem ti vendar pojasnil, da je ta človek čisto navaden slepar. Veliko predaleč si se spetljala z njim pred desetimi leti. Nu, hvala Bogu, posrečilo se mi je, da sem te mu iztrgal iz krempljev.«
»Da, posrečilo se ti je,« je grenko rekla Ruth. »In potem sem dobila Dereka Ketteringa.«
»Iz svoje volje,« je rezko odvrnil milijonar.
Skomignila je z ramena.
»In zdaj se torej spet shajaš z njfm,« Je počasi nadaljeval van Aldin, »vzlic vsemu, kaj sem ti povedal. Danes je bil pri tebi. Zunaj sem ga srečal.«
| Ruth Ketteringova se je bila obrzdala.
»Nekaj ti rečem, papa: tvoje mnenje o Armandu — o grofu de la Roche, sem hotela reči — je krivično. Da, vem, v svojih mladih letih je uganjal neumnosti. Sam mi je pripovedoval; ali — rad me je imel. To, da si naju takrat v Parizu ločil, bi mu bilo skorji strlo srce. In zdaj —«
Ogorčen vzkrik iz očetovih ust jo je prekinil.
»Torej si mu šla spet na limanice? Ti, moja hči! Bog nebeški! Da morejo biti ženske take preklete avše!«
6. POGLAVJE Mirelie
Derek Kettering je bil s takšno naglico planil iz van Aldinovega stanovanja, da se je zaletel v damo, ki je šla pravkar po hodniku. Poprosil jo je za zamero, in dama se mu je prijazno nasmehnila in pokimala. Dvojica lepih, sivih oči mu je ostala v spominu
Naj je bil ostal navzven še tako miren, razgovor s tastom mu je šel vendar do živega. Obedoval je sam in se nato odpravil v razkošno opravljeno stanovanje plesalke Mirelie. Zala francoska spletična ga je smehljaje se pozdravila.
»Stopite noter, monsieur. Madame samo nekoliko počiva.«
Odvedla ga je v sobo z vzhodno opremo, ki io je tako dobro poznal. Mirelie je ležala na divanu, na pol skrita pod nevenetnim številom blazin v raznih jantarastih odtenkih, ki so se ujemali z njeno rumenkasto poltjo. Plesalka je bila prelestne postave in če ie bil njen obraz pod svojo rumeno krinko morda nekoliko presuh. je imel vendar čuden, poseben mik Njene pomarančaste ustnice so se vabljivo nasmehnile Dereku Ketteringu.
Poljubil jo je in se vrgel v naslanjač.
»Najbrže si šele vstala, dragica?«
Pomarančasta usta so se razširila v smehljaj.
: Cetrtdč, 2L XIL 1933,
Odnrli smo novo prodajalno
v Ljubljani VII
ŠIŠKA — pri stari cerkvi
H por t
Službene objave GZSP
(Seja z one 16. decembra.)
Vsem klubom sporočamo, da bo priredil savez od 6. do 18. januarja tečaj za sa-vezne smučarske učitelje na Krvavcu pod vodstvom saveznih učit&ljev Ivana Tavčarja jn Hinka Širclja. Udeleženci morajo biti 6. januarja v Ljubljani, kjer se bo vršila preizkušnja njihove sposobnosti, 7. je skupen odhod na Krvavec, a 8. pričetek tečaja. V tečaj bodo sprejeti le oni kandidati, k: obvladajo v splošnem ono, kar zahteva savezni prgvnnik za učitelje, aočlm bo delo v iečaju posvečeno podrobni razlagi, pedagoški strani in pa seveda tudi izpopolnitvi v smučanju. Koncem tečaja se bodo vr5i!i ,zp'ti Prijave sprejema savez potom podsaveza najkasneje do 1. januarja. Na Krvavcu znaša dnevna oskrba s prenočni-no 30 Din.
Za trening v skokih Je savez angažiral Norvežana Bjorna Jahra. Prvi tečaj se bo vršil o Božiču v Planici na mali skakalnici, drugi pa od 1. do 8. januarja v Bohinju. Klubi naj po možnosti pošljejo svoje ska-fcače v eni ali pa drugi tečaj. Klubi, ki želijo imeti tečaj z Jahrom, naj to takoj sporočijo podsavezu z navedbo časa in z navedbo zanesljivega števila udeležencev. Vsak tečaj bo trajal šest dni. Prireditelj tečaja nosi stroške za prehrano, stanovanje in vlak od Ljubljane do kraja tečaja Savez nas obvešča, ako bo prispe! pravočasno še tretji trener Erih Marx, tedaj bo ta vodi! trening naše prve vrste o Božiču in do 6. januarja na Jesenicah. Marx bo treniral tek in vztrajnostno tekmovanje. Klubi naj se tudi glede tega trenerja obrne jo na podsavez pravočasno.
Z ozirom na dobro obetajočo sezono opozarjamo vse klube, da priredijo več te kern propagandnega značaja. Prirejajo naj se skupni izleti, in to v kraje, kjer bi se> še mogel ustanoviti smučarski klub. Dalje naj se priredijo tečaji za deco in mladino. Želimo, da nam klubi tudi o svojem propagandnem delu kaj poročajo. Ravno v letošnji zimi more imeti propaganda prav poseben uspeh. Vsi oni klubi, ki so že ustanovili mladinske odseke, naj takoj sporočijo podsavezu. Ako želijo imeti /redavatelje
turnir prva večja table teniSka prireditev
v Ljubljani. Ker stojimo tik pred državnim prvenstvom, bo obenem služil kot nekak pregled naših najboljših tekmovalcev. Posebno zanimivo pa bo srečanje z Zagrebčani, ki predstavljajo s Somborčanom Heksnerjem najtrši oreh našim igračem. V damskem singlu pa bodo dominirale Iliri-janke, posebno državna prvakinja gdč. Dečmanova, ki je tudi letos v najboljši formi. Konec prijav za ta turnir bo 23. t m. zvečer
Vremensko poročilo JZSS in SPD od 20. decembra. — Bistrica, Boh. jezero:
—14, oblačno, sneg, suh pršič, snega 30 cm na 70 cm podlage, smuka idealna. — Kranjska gora — Rateče — Planica: —15. jasno, mirno, sneg srež, 140 cm snega, sankališče uporabno, smuka idealna. Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Bled — jezero: —13, jasno, smuka idealna. — Mojstrana: lasno, sneg suh, smuka prav dobra, skakalnica uporabna, izgledi za ture izborni. — So-dražica: 19. dec. —12, 110 cm snega na podlagi, drobno mede, sneg suh pršič, smuka dobra, izgledi za praznike prav dobri. — Rogaška Slatina: —8 oblačno, snega 25 cm, smuka zelo dobra. Boč pri Logarjevi koči: nad 50 cm snega, smuka idealna, sicer kot v Rog. Slatini. — Kofce: 20. decembra. —12, snega 120 cm, smuka dobra. Pot iz Tržiča v Puterhof izgažena.___
iz življenja m dežef
Iz SkoSfe Loke
II— Ob kolo ga je spravil K delavcu
Janezu Guzlju v Puštalu je prišel neznanec in mu obljubljal službo v Goričanah. Gu-zelj je v svoji lahkovernosti tujcu verjel in mu še celo posodil kolo, ki je neznanec zanj prosil za trenutek. Ta trenutek se je seveda zavlekel kajti neznanec se je odpeljal in o kolesu ni ne duha ne sluha.
Iz Trbovelj
t— Naročila prihajajo. Zadnje dneve je dobila TPD več naročil. Da bo mogla TPD izvršiti vsa ta naročila, se dela sedaj več dni in bodo v kratkem izpraznjene tudi
vse zaloge.
t— Akcija za ustanovitev enotnega meddruštvenega prosvetnega odbora. —
Prosvetar Sokola br. inž. Franjo Stefe vabi vsa nacionalna, kulturna, prosvetna, strokovna in stanovska društva, organizacije in korporacije na sestanek, ki se bo vršil v soboto 30. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Trbovljah. Namen sestanka bo, da bi se dosegel med vsemi omenjenimi dru-
štvi v Trbovljah sporazum za ustanovitev svoje mladinske odseke, naj se obrnejo enotnega meddruštvenega prosvetnega od-rAnfrotr,;	rsvcD „„! 1 bora y svrh0 pospešitve nacionalnega pro-
svetnega delovanja osobito med delovnim ljudstvom v rudarskih revirjih. Vsako društvo naj pošlje po 1 opolnomočenega zastopnika.
t— Danes ob 19. se bo vršilo skioptično predavanje Jadranske straže v Sokolskem domu. Predava g. Pirnat Viktor o važnosti morja. Vstop prost. Vsi vabljeni.
Iz Konjic
nj— Smučarski tečaj priredi dravinjska podružnica SPD v Konjicah od 24. do 31. tega meseca. Tečaj se bo vršil dnevno od 9. "do pol 12. ure in od pol 14. ure do mraka. Odhod na teren je dnevno^ izpred trgovine smučarskih potrebščin Cirila Vrhov-
za
na centralni mladinski odsek GZSP in naj navedejo čas, kdaj naj pošljemo predavatelja.
K tekmam se določijo tile sodniki n službujoči odborniki: 24. t. m. ob 15. med klubska skakalna tekma v Lescah, priredi SK Lesce«, sodnika Uičar Matko in Smoiej Slavko, službujoči odbornik Novšak Alojz — 1. januarja ob 15. medklubska skakalna tekma na Bledu, priredi SK Trglav, sodni ka Božič Lojze in Ulčar Matko, službujoči odbornik Zgaga Franc. — 6. januarja ob 15. na Bledu me-dklubska skakalna tek ma. priredi SK Triglav, sodnika Kramar Janko in Božič Lojze, službujoči odbornik: Korenini Drago
Vsem športnim klubom In organizacijam. Za božično številko, ki izide v% nedeljo zjutraj, se morajo vse objave za športno rubriko oddati v uredništvu najkasneje v soboto do 11. dopoldne. Pozneje dospele objave bodo brezpogojno izostale.
Smučarski tečaj. Stalne smučarske tečaje prireja letos smučarski klub Ljubljana. Tečaji so brezplačni. Zbirališče vsakokrat ob 14.30 pred gostilno Čad. Ta teden vodi g. Kristan.
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 18. važen sestanek v klubovem lokalu za tekmovalce skupine II. Dogovor glede tečaja. Seja tehničnega odbora jutri ob 20. istotam.
Velezanimivo nagradno tekmovanje »Afpinskega dolgega teka« se bo vršilo 6. januarja od krasnega Smerekovca 1690 m
po romantičnih sorskih grebenih do idilične zadnje postojanke na severni meji Črna 575 m. Omenjenega dne naj vzame vsaka dama ter vsak gospod, ki si želi ogledati divne gore in lepe smučarske terene, dilce na ramo in se pripel ie do železniške postaje Prevalje. Za smučke bo brezplačni prevoz do vznožja Smerekovca. Preskrbljeno bo za dobro ceno hrano in prenočišča Le potrebno je, da se iavite pismeno s prijavnino 5 Din na g. Janka Kuharja, šol. upr. v Čmi ali ustno nred startom v koči na Smerekovcu z 10 Din. Po končani tekmi bo razdelitev odlikovanj združena z vesePm korošk;m raianiem Brezplačni prevoz gostov iz Pervalj in obratno bo po možnosti 5. ianuarja do Črne in 7. januarja na Prr-ralje.
Tablo tp«;s turnir SK Ilirije. Jutri ob 20. priredi SK Ilirija klubsko prvenstvo v table tenisu. Turnir se bo vršil v beli dvorani hotela Union in ima na sporedu samo finalne partije. Nastopil' bodo v sin«1u go-snodov 2'?« N««v. Weissh«cher, Diinov-ski in OeržiTvč. dalje v damskem singlu DeČTr>*n«vfl. Ko*i*Wa. Ravnikarjeva ter obe Geržiničeve Torej »ma znana imena, ki obrtaio. po *voi'V» zfldtiiih u«nehih doma in v it»ii7«m<ti"i	t*'« r«n'miv^ borbe
Božični table tenis SK Reke. SK Reka priredi 2v t m. svoj prvi ve!'ki božični table teni« turn;r v dvorani Sokolskega doma na Viču. Po daljšem presledku je ta
Se 11 brigate za svoje zdravje?
linama v Ločah in Skomerju je gojila najožje stike in obe družini moralno podprla. Slovesna otvoritev streliSča meseca avgusta ie prinesla družini tudi lep gmoten uspeh. Po Novem letu se prične s sobnim streljanjem v Narodnem domu Članov šteje družina 68. Treba bo pridobiti v družino dobre kmečke fante, vzgojiti izborne strelce in se udeležiti strelskih tekem. \ se to je program novoizvoljenega odbora, ki ga tvorijo: dr. Goričar Ante kot predsednik. notar Jereb Rado advokat dr Meiak Ervin. hranilniški tajnik Valiser Srečko zdravnik dr. Rudolf Ivo, aresk, načelnik dr. Suhač Mate, tajnik cestnega odbora Blasin Roman, učitelj Malensek Alojzij, gozdar Meliva Anton, sreski kmet referent Nemec Ivan. žand. komandir Padezanm Miloš in zas. uradnik Žagar Ciril revizorji so gg. Nardin Nande, žel. uradnik admin. kapetan Nedilka Ivan in sod. nadoficijal Vončina Milan.
Opozarjamo vse so4fke ka„di,a«e k, I j^^T^'SMT SSSS.
imajo p o! oz i ti še praktični izpit za sodnike {r„ovski in obrtniški vajenci 4 Din, šolo-v sKokih, da se 6. januarja točno ob 15. 0bVezni otroci 2 Din. Za tujce je preskrb-iavijo izpitni komisij:, in sicer na Bledu na ijena prehrana in prenočišče dnevno po skakalnici.	I 30 do 40 Din. Prijave za tečaj sprejema
vodstvo podružnice in trgovec Ciril Vrhov-šek. Tečaj vodi znani smučarski strokovnjak g. Vodenik.
nj— Strelska družina v Konjicah je imela prejšnji teden svoj redni letni občni zbor. Ustanovila se je lani 17. septembra in je tekom svojega obstoja pokazala lepe uspehe. Pridobila si je lepo urejeno strelišče, gojila skozi celo leto na istem streljanje, oddanih je bil 5720 strelov. Z dru-
NOVO!
NOVO!
Cenjenim gospem in gospodičnam
priporočamo
1934
toda arloMte tadl na »drarje
j«.ga obraza! Lice j-e od jutra do no&i na pudra n-o; — lakaj n« mislit« na to. koliko bi ,ahkn trpeli uradi uporabe pudra arednj* k»-ko-vo&ti? — V pudrih B0URJ01S
Poudre SOIB DE PARIŠ Poudre PRINTEMPS DB PARI8 i oudr« M0N PARFUM Poudre FlANGfcE
imate absolutne 4o>vT*«aa«* Is
skvlljvvoat v kakovosti, kar je vaSi polti najMj nujno potrebno in poleg »epa veMko iibiro t barvnih n:.j»wsh. - B- mrj-o-i s-pa r f u meu-T ee trud'! oeneboma, da ve« obrani l<>po ln mlado.
bSurjois
PARFUMEUR
izdeloval«« •t«i«»«» raaitfh
rdf^i' ta lice: CEN DRE DE ROSE IN ROUGE MANDARINE.
PRUfl DOMAČA ŽARNICA
Prodajni urad ln skladišče Ljubljana, Dalmatinova ulica St 10 Telefon 33-76. Brzojavl: Jugolampa
Tvornica v Pančevn Telefon 2-15, Brzoiavi: Jugolampa
1? cahu nevarnosti
fttipe
priporočajo zdravniki, da obračate posebno pozornost negovanju ust in da usta in tudi grlo večkrat na dan skrbno izperete. Izredno ln preizkušeno sredstvo za izpiranje ust je
J)iana
francosko vinsko žganje.
Njegove prvovrstne snovi učinkujejo osvežujoče. Istotako je Diana odlično sredstvo za ostale svrhe telesnega negovanja, zlasti za vtiranje pri utrujenosti in izmučenosti po prevelikih naporih. Učinek obkladka na glavi in vratu se pojači, ako obklad-ke poškropite >
DIANA
francoskim vinskim žganjem Zahtevajte Izrecno
I	DIANA
in zavrnite energično vsako pona-redbo!
DOBIVA SE POVSOD
SUrl tc
Noto kuharsko knjižico
M Je pravkar izšla v založništvu SATURN, Ljubljana Gosposvetska c. 5.
Knjižica vsebuje nad 200 odličnih receptov I za dobro domačo kuhinjo in praktična na- i vodila.
Stane samo Din 10.— s poStnino vred, če pošljete denar vnaprej.
Dobi se tudi v vseh večjih knjigarnih. Najboljše darilo našim gospodinjam za Božič in Novo leto!
Za trgovske tvrdke prav primeren poldon odjemaJkam za Novo leto. Pri večjem odjemu znaten popust! __
2ena ne doseže uspeha v arčnih zadevah, če nima sveže, čiste in bele polti brez za-jedalcev in razširjenih znojnic. Dandanes si lahke vsaka fena v 3 dneh pridobi divno polt s pomočjo nove kreme Tokalon, bele barve, ki ni mastna.
Ta nova krema Tokalon vsebuje preparirano smetano, olivno olje in dodatke, ki kožo osvežijo in obelijo. Krema prodre ta-

koj v kožo, umiri razdražene kožne žlez«, zoži razširjene znojnice in odstrani zajedal-ce. Z uporabo kreme Tokalon lahko postane mehka in bela tudi najtemnejša in najbolj raskava koža. Stroški 60 tako majhni, uspehi pa tako veliki, da ne bi 6melo biti niti ene žene brez nove kreme Tokalcm (bele barve). Poskusite to kremo sami ie danes in kmalu boste opazili uspehe.
___ZAHVALA
Ker nam je nemogoče se vsakemu posamezno osebno zahvaliti za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom izgube našega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, gospoda
JOŽEFA KRANJCA
veleposestnika itd. pri Sv. Juriju v Slov. goricah
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.	. ., „
Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini in učiteljstvu, vsem deputacijam ln darovalcem vencev, gostilničarski in mesarski zadrugi, zastopnikom trgovskega gremija, lovskega drušDva, cerkveno konkurenčnega odbora m občine
JUrjNadai?e1se zahvaljujemo domačim pevcem za zapete žalostinke ln končno vsem ki so v teh težkih urah z nami sočustvovali in nam lajšali tužno bol, ta vsem ki so spremni našega najdražjega v tako častnem številu do prera-
nega groba.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah, dne 18. decembra 1933. 23343	ŽALUJOČA RODBINA KRANJCA-
V neizrekljivi žalosti naznanjamo sorodnikom ln znancem, da Je naSa dobra mati, gospa
TEREZIJA ZORE roj. DEJAK
po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. Cerkve zaspala v Goepodu dne 19. t. m.
Preljubo pokojnico bomo položili v mnogo prerani grob v četrtek, dne 21. t. m., ob pol štirih popoldne na Žalah.
Kamnik, dne 20. decembra 1933.
Žalujoči otroci«
33349


Umrla nam je naSa zlata mamica in tašča, gospa
TEREZIJA OGRIN
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 22. decembra 1933, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice ženske bolnice v Novem mestu.
Novo mesto—Ambrus—Ljubljana, dne 20. decembra 1933.
ANTON, RAJKO, BOGOMIR, VIKTORIJA, TEREZIJA otroci; ELIZABETA, snaha, in ostalo sorodstvo.
Vsak „JUTROV" naročnik je zavarovan
za 10.000 Din!
Cene nudim oglasom
žentt+j fri dopisovanja: vsaka beseda Din 2*— ter enkratna pristojbina ta iitro ali ta dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda D*n 1.—. Po Din 1.— ta besedo •e zaračunajo nadalje vsi oglasu ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki«r tn »Zaslu-tek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, (e se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača «*
Za odgovor
v znamkah
reako beaado 50 per Pri vse* oglasih, ki se zaračunajo po Din L— ga besedo, sa zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par ta vsako
besedo, tnala Din X—. Najmanjši miarfr pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—* pri oglasih po J Din ta besedo pa Dm 15.—.
Vaa pris*ojbtne aa male oglase fe plačati pri predaji naročila.
fUi fe vposlati v pismu obenem t naročilom.
mmmm
K<W	mesto pot
ql » a. pi«č« m vsak«
besed« 50 par; sa da j«nj« naslov« ali ia
tifro 3 Din. — Kdor sprejem« potnike, p!a ta besedo po 1 Din; ia dajanj« sadova ali sa iifro pa 5 Din. (S)
Potnik
kateri Je pri slikarskih mojstrih dobro vpeljan, se sprejme za prodajo dobrega, novega, patentiranega predmeta proti visoki proviziji. — Peter Angelo. LJubljana, poštni predal 267.
44640 5
Zastopstvo
d^ače fcvornice sprejme urad in zelo dobro vpeljan ter agilen zasto-pnik ta Beog-sd. Zeman in Pa-nčevo. Referenre o-d-HS-ne. Cenjene ponudbe pod »Agflen 12« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
44880-5
Vajenca
sprejme večja trgovina me-ianega bla ~a. — Prednost imajo e i nori železničarjev Pn-nudbe n« og':ič. oddelek »Jutra t pod »1'bog'j'vost« 44830-44
VmJl» txwda 5f> p«r; m da^ni« naslov« ali ix iifro n« 8 Din. fl)
Zobotehniškega
praktikanta
I '.astao oek'bo, epre'jmem n« ieJell. Naslov v oglas, oddelku »Jutre«. 44797-1
Mesar, pomočnika
treznega io poštenega, v« jenega vsega dela. sprejmem e 1. januarjem 1954. proti d^bri plači in preskrbi. Ponudbe g sliko na ora«. oddelek »Jutra« pod »Mesar 34«.	41-727-1
Mešetaria za les
veščega in zanesl;:vega »■prejme De. m: a ni. 11 i eno. V;3'e Motiza 44. Korespon denca samo nemška in ;ta lijanska.	44769-1
Natakarico
pridno. vljndno in polteno. staro okrog 25 let. vajeno radi kuhinje, sprejmem z novim letom, odnosno 15. januarjem. Ponudbe po možnosti s sliko, ki se vrne. na naslov: Gostilna Pleničar (pri Dr-Skii), Litija.	44834-1
E;ro »Central«
Vasi na 6. telefon 26-21«. Beograd, potrebuje za odlične ohitelji boljšo pri.vat no shi5inčad za Beograd, notranjost.	44828-1
Iščemo gospoda
agilmega in inteligentnega za časopisno in knjižno de!« v ljubljanski o-kolici. Fiksiim in provizije. Po nudbe na o glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba stalna«.	44860-1
Mlado dekle
sprejmem takoj za majhno pomoč v trgovini. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 44857-1
Kuharica
samostojna, stara do 3C5
let, dobi slnibo. — Zglasi naj se v Seienburgovi nI št. 7/1, kjer dobe brezposeln« dekleta tudi prenočišče. Istotam se tudi naroča list »Gospodinjska pomočnica«.	44869-1
mn iAi.i		TTVl
pajf-Sf«!		
	tU §4	mh)^-1
		
iiesed« i Din; u	cbt
janic oaslorv« ali	n
iifro 8 Din. Dijaki, ki iščejo instr akcije, plavaj« vsako besed« 50 p»r- u iifro aJi ia	dajanj« naslov« 3 Din.	(4)
Srpskohrvatsku
koniversaoijii tražim prodv njemačke, talijanske. fnan-cuske ili engleske nasfcave. Ponude oglasmvme odjeln »Jutra« zuačkom »Akademik«.	44847-4
Vsaka beseda 1 za da.ia.nje nasipa šifre pa 5 Din. (9) J
Din: I s aK I
Radio aparat
tirlcevni. dober, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Radio« 44S59-9
Vsaka beseda 1 Din; z« 'lajanje a»uji<rv« aJi
ia iifro p« 5 Din. (10)
Tovorni avto
lahek, poceni, eventuelno
proti hranilni knjižici proda Davorin Tomfcah. Maribor, Zrinskega trg št. 6 44767-10
Vsaia besed* ,*1 par; sa ia>enje na*! ova aH za iifro p« S Din.
Strojni ključavničar
ki se razume tudi na vrtnarska dela. star 25 let, zdrav in vojaščine prost, želi za 'akoj službo hiS-ilka ali kakršnokoli. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44778-2
Plačilna natakarica
1 najbol:§imi spričevali — Išče primo-no zaposlitev. Naslov v oglasnem odde'ikn »Jutra«.	44829-2
G. Tn Rotman:
§3S1
Knjigovodstvo
vseh sistemov, orejuje. revidira, sestavlja bilance strokovnjak t Ia referen sama. Honorar telo zme
-en. Ponudbe n« ogiasni iddeip-k »Jutra« pod šifr" »Revizija«.	44430-2
Dekle z dežele
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. i S č t
službo. Naslon pove og'. oddelek »Jutra«. 44SS5-2
Samostojna
gospodinja
naobražena, 30 let, s prvovrstno knharsko spretnostjo, zmožna vzgoje otrok, nege bolnikov in dojenčkov, prevzame primerno namestitev, najraje pri vdovcu ali »lično. Ponudbe na podružnico Jutra v Celijn pod značko »Takojšen nastop«. 44878-2
Oglasi trg. itk»6»ja po 1 Din beseda; ia dajanje naslov«	n šifro 5 Dol — Oglasi socialnega sna-čaj* vsa ka beseda 50 par: ia . ■lajanje naslov« «Jj za | iifr« p« S Din. (7) I
Traverze
r brezhibni-m s tanj n, veli koeti: 2 kom 580 X 16. 2 kom. 510 x 15. 6. kom 450 X 18. 3 kom 420 X 18. 9 kom. 240 x 12. 1 kom 370 X 14 cm. kupi Peter Setrt na. Radeče.	42814 7
Bled iz 1. 1852.
olje, delo slikarja Sima, ugodno naprodaj v pisarni oglasnega oddelke »Jutra« 4485(2-7
Gramofone
ploSSe, žarnice ter damsko bolo, dobite po tvorniških cenah pri E'ektrofons.ki dni,žbi x o. z.. Ljub!'«na. Krekov trg 10/11. 44807-7
Vmka beseda 1 Dtn. u dajanje ualonr« ali za Sfa-o p« 5 Din. (Ž0
n
Novo hišo
gostilniško koncesijo, prodajalno in trafiko, v večji vasi na Gorenjskem pp-idam ali oddam v najem pod ugodnimi pogoji. — Sprejmem tudi hranilne knjižice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44772-20
ot*»e<ia 1 Din. u dajanje naslov« al; sa IHffo pa 5 Din. f38!
Vsakovrstno zlato
kuipuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Nekega dne je sedel gospod česen za svojim pisalnikom in slikal. Moral je napraviti za izložbo listke z napisi, v katerih je hvalil svoje blago v deveta nebesa. >To bi pa jaz tudi poizkusil!« sj je rekel Bili, ki je gledal gospodarja pri delu. »še jutri se lotim slikanja!«
Ogj&M trg. enačaj« po 1 Din beseda; u da janje naslov« «11 ta šifro ( Din. — Ogla« »ocialnega inaMja va« k« besed« 50 pa.r; ta dajanj« aaalor« aH ta *ifro p* 8 Din. (6)
Različne spalnice
orehove, io smrekove ku hinjeke opreme po najnižji ceni dobite edino le pri mizamtvn Albert 0 e r n e, Z g. Šiška — pri remizi.
343^6
Norveško ribje olje
naJflnejBe, srveže, vedno v zalogi. Naročila tofcno proti povzetjn. Piccoli, Tjrrševa (Duaajeka) cesta Stev. 6.
»486
Gramofonske plošče
kvalitetne, po 8 Din, in
smučke
prodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 44885-6
Lovska puška
kal. 16. Din 550 — ter
kovčeg-gramofon
»Apolo« e 27 ploščami Din 550, vse dobro ohranjeno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44854-6
U L K A
najmanjša in najcenejša fotokamera na svetu! 45 X 41 X 40 mm se nosi v žepu! Izredno ostre in lepe slike! Din 69.—. Film za 8 slik Din 9.50. Povzetje. Geč & GNUS, Maribor. Oddajajo se zastopstva.	13296
NOVO !
NOVO!
Izšel je namizni
BELEŽNI KOLEDAR I
!
lične in okusne izdelave v obliki 20X30 cm. Posebnost tega koledarja ie nad vse praktična razporedba:
NA ENEM LISTU je razpredelnica za CEL MESEC.
To mu daje prednost pred prejšnjim tedenskim beležnim koledarjem, ki ji imel na enem listu pregled samo enega tedna.
Založila: Tovarna I. BONAC sin v Ljubljani.
Dobi se v raznih trgovinah s papirjem. Sestava koledarja je zakonito zaščitena.	13298
Električne lučke
za b>ž>ST>o drevo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44840-6
Moški kožuh
pripraven ze šoferja ali slično, (»godno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	44862-6
Moderno posteljo
z mrežo in gornjim ma-dracem. popolnoma snažno prodam. Naslov v og:as. oddelku »Jutra«. 44884-6
2 zlati verižici
moiSko in žensko prodam. Naslov v ogesnem oddelku »Jutra«.	44S43-6
Vsaka b«»*<l« i Dm, I i ta lajanje naslov« «]• j ta iifro p« 5 Din. (161 |
Vrednostne papirje
kupuje komandvt.na družba M. Jankole v Ljubljani,
Aleksandrova cesta št. 4/II — telefon 3052. 349-16
Vložne knjižice
Ljudske posojil, v Ljub jeni. kupim Ponudbe ti« '»glas. oddelek »Jutra« pod »Likvidnost 53«, 44760 16
Zlato, srebro, bri-ljante ln vrednostne
papirje
kupuje kom and itn« drudfha M. JANKOLE, Ljubljana,
Aleksandrova cesta št. 4.'II — telefon 3052. 44071-16
Novi Obrtni zakon
230 strani dobite za 10 Din pri M Jankole A.^k *androva eesia štev 4/II 441172 16
trg. oglas« po 1 Din beseda; ta dajanje na slov« »M za }ifr0 5 Di-Oglasi »ooialnega zna t ^aja vsaka beseda 50 j par; i« dajanje naslova 1 ili za iifro 5 Din. (18)
Žaket obleka
najfinejše kvalitete, samo parkrat nošena. Izredno ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	44577-13
Smoking
skoraj nov. izradno ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odn. »Jutra«.
44578-13
Ženski plašč
temm om-od er, s krznenim ovratnikom, za malo postavo, za 120 Din naprodaj v Gradišču št. 8.1/III desno.	44850-13
Moški kožuh
dolg (Fahrpelz) poceni naprodaj. Naslov pove og'as. oddelek »Jutra«. 44886-13
] Vs*ta be«wla 1 Din. 1 » dajanj« naslov« aLi
1 ca šifro p« 5 Din. (19
Trgovski lokal
v centru večjega kraia, li5 minut od postaje oddam radi selitve s 1. januarjem. Dopise na og'es. oddelek »Jntra« pod šifro »Dober promet 1934«.
447412-19
Vlnotoč
dobro vpeljan, pripraven za natakarico, ugodno oddam v Trnu vem. Mivka 27 44856-19
Staro trgovino
radi Mezni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zna6ko »Do-bi&kanosno«.	44874-19
Vsak* besrtla 1 Din; s« dajanje oastova aH ta Hfro pa 5 Din (17)
Špecerij. trgovino in točilnico
oddam v na i»m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44SS3-1'!
Vsaka OnsMla I D1.11 d dajanj« naslova ali iifro pa 5 Din (341
Jabolka
okium«, zimska. Din 6, S in 4. zimsko pa krvvane za t>oje okrog 30—100 kg bruto, povzetno razpošilja Postržin, Maribor. Gozdna it. 56.	44306 34
Pridelki
Vsa*« bo»Ml« | Di.n. sa dajanje oaslov« *Ji «a Hfro p« 6 Din. (83)
Orehova jederca
najlepše posušena, po Din 29 za kg nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 5.
44545-33
Kostanj po 1 Din kg
SI. občinstvu naznanjam, da »e bo prodajal na Vodnikovem trgu jedilni kostanj po 1 Din kg. »m k dan do Božičnih praznikov — Komipar« Milan.
44864-33
Ptičjo hrano
prvovrstno, za vse vrrte ptic, po znitža&i ceni nudi Sever & Komp., Ljubljana,
Gosposveteka cesta št. 5.
44851-33
Vsaka bww<ia | Dm; za lajanje naslov« ali ta iifro pa 5 Din. (15)
Kupim neparjene iajmane
la bukove plohe
15 m» 80 in 100 m.m od 16 c.m široke in 1.80 m dolge naprej; 12 m' 20 X 76 mm od 1.80 m dolge naprej; 6»i» 23 X 76 mm. od 1.80 m dnlge naprej; 7 m» 23 X 100 mm. od 1.80 m dolge naprej. Ponudbe na naslov
Hotel Kajfež
Ljubljana, Florijanska nI.
13316
i) >I<

Vsaka o<xw<la i DVn, t« dajanj« nasiorv« aH
t« iifro p« S Din. (ai)
---------
ŠtJrisob. stanovanje
s predsobo, kuhinjo in pri-tiikiiri«mi, parketirano, sabo in solnčno, z lepim razgledom ter z lastnim stop-niščem, oddam na Rimski cesti 23/1.__44868-21
Stanovanje
3 sob in kuhinje, po nizki ceni takoj oddam. Vprašati na Celovški cest- 55.
44876-21
Vsaka oewila 50 par. j » dajanj« naslov« «j< | m iifro | Din (žl-a) {
Dvosob. stanovanje
iščem z januarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jufra« pod šifro »Najraje Si&ka«.	448c7-2l/a
j Vsaka Pesnil« 50 par ta 'lajanje naslov« ali j
ta iifro S Din (23 !
Sobo z 2 posteljama
tik magistrata takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44782- .3
veliki prazni sobi
vsako posebej odda takoj Oicllč, Ljubljena, M^s-ni trg 11.	44846-23
Veliko prazno sobo
oddam. Nas'ov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44S41-23
Lepo sobo
seps-rinano. oddam 2 osebama. event. zakoncem«. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	4485o-23
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vbodom, poleg »Evrope« oddam. — Ogledati popoldne. Naelov v oglasnem oddelku Jutra _44865-23
Separirano sobo
lepo in 6»lačno, v eentro mesta odda-m eni aH dve-mn osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. _44870-23
Sobo
» posebnim vhodom oddam takoj aH s 1. januarjem v Rožni ulici itev. 3.
44871-23
Lepo mesečno sobo
s separranim vbodom, oddam stalnemu gospoda, — Ogledal v Knafljevi ulici št. 13/11.	44872-28
r/j/
Viaka besed« SO par-. m dajanj« omIoti «H
i« iifro S Din. (žS-a)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v pri-tliižju, išče stalen soliden gospod. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Iugenier«.	44887-23/a
mjiiiiiiM-UOi
Vsaka besed« 1 Din. za dajanje naslov« aH »» *itr« p« S Din. (16)
Dlven sneg
v Bohinju
Prvovrsten teren za amu čanje. krasen oddih nudi hote' Triglav. Bohinjska Bistrica. Penzija S5—50 Din Snega nad *U metra v dolina.	43675 1£
Vsak« besed« t Din. sa dajanj* Matov« aH Mil« pa t Din. (M)
Mladenka
veeel«. a seme išče eoa-kega gospoda. Dopise na ••glas. oddelek »Jutra« pod mačko »Vesel Bolič«.
44866-24
Uslužbenec
naj »e javi popoldan.
Glasbila
V«ak« teoed« 1 D«: m dajanj« nabora tU ■a Mfro pa B Dlo. (261
Tri klavirje
dobro ohranjene — ter
pletilni stroj 8
zelo poceni preda Zima, \Yolfova ul. 10/L 44861-36
Zdravstvo
Vaaka beseda 1 Din j ta dajanje naslova ah t« iifro pa 5 Din. (40)
Slabotni moški
Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike. se Vam takoj povrnejo normalne »oške sile. Nika kih pilul. tablet in drug:b notranjih sredstev! Speci«! ne prospekte pošiljamo di skrefcno v zaprla kuverta, brez zunanjega napisa — proti pošiljatvi 5 Din * znamkah. »Saltis«. Zagreb. 6/Jo, Savska 10. 302-40
Vsaka besed« 1 Din. ta dajanj« naslov« ali
ta Mfro o« ^ Din. (29)
Kalander
z okroglim stolom (Rumd-stnhl) in krožnimi aparati (Rlngel« parat en) v 4 barvah. v dobrem stanju kupi tovarna. Ponudbe z detajlnimi popisi poslati na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Tvorni ca«	44808-29
Otroški Singer stroj
je najlepše božično darilo
za Vašo hčerkico. — Vaša hčerka se lahko ndeleži brezobvezoo in brezplačno otroškega tečaja v naši trgovini. Gajev« ulica 3, poleg Nebotičnika, dnevso med 5. in 7. aro popoldne 44875-2$
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslov« «B za Mfro pa 6 Din. (37;
Telefon 2059
jfV PREMOG suha drva
POCjACNIK Bohoričeva ul. št 5
0000OO6
fPoselila
dajemo najkolantneje
na: vloge velebank, vrednostne papirje, ratno šteto, državne bone, Blairovp posojila in kurantno blago. Naročila i dežele o-bavljamo jronaptno PUCKA 6TEDIONA Zagreb, Medoličeva 31 telefon 90-03 13208
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezl e pristnim
BERMET-VINOtf
Dobi ga 2e v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV. SREMSKI KARLOVC1 Najizvrstnejše zdravilne vino t Fruške gorf
44S88-24
WJSSSM
Vuka mmU 1 Din. sa dajanje oasiov« tM sa iifm oa 5 Din (27)
Kanarčke
čistokrvne barcarje, sam«« in samice, zaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44844-27
ooooooooooooooooooooc
Hotel Bistrica
Bohinjska Bistrica
Penzion s kurjeno sobo samo Din 30. — dnevno. Dobre snežne prilike in lepi tereni.
Obiščite jas za praznike! 13303
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Inseriraite v „JUTRU
t«
ŽIVLJENJE IN SVET" V LETU 1934
Kakor doslej tako bo tudi v novem letu priobčeval edini slovenski poljudno znanstveni obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« izbrano štivo, ki bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih moderne znanosti in človeškega napredka 8 številnimi slikami.
Za novo (15.) knjigo smo si pridobili med drugimi novostmi temeljito deio dr. Vlad. Travnerja:
KUGA NA SLOVENSKEM,
v našem jeziku prvo delo, ki obravnava ta izredno komplicirani problem sistematično iz vseh vidikov in v skladu z najnovejšimi izsledki vede.
Nadalje bo izhajal velezanimiv in bogato Ilustriran potopis mlade Američanke Margite Matches
DIVJI PARADIŽ,
kjer žive zadnja plemena glavorezov in kjer vladajo Se strašne zablode in običaji človeškega plemena.
Vsi oni, ki se zanimajo za razvoj moderne tehnike, bodo Imeli v ilustriranih tedenskih pregledih
TEHNIČNE NOVOSTI
bogato ln poučno Stlvo, pisano tako, da bo vsem umljivo.
Poleg drugih novosti bo vsebovala nova knjiga tudi ilustrirano serijo
LEPO OBNAŠANJE,
za one, ki si žele zabave, pa smo poskrbeli nove prav tako ilustrirane rubrike, kakršnih nima noben časopis v naši državi.
Navzlic vsebinski in ilustrativni izpopolnitvi našega obzornika ostane naročnina nespremenjena. Za naše naročnike pa pripravljamo med letom še nova presenečenja.
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
»ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din, Posamezni
zvezki se dobivajo po 2 Din.
praktična in cenena darila
D.
Vel. 22-25. Topli čeveljčki iz finega, rdo-čega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26-30 samo D. 32.—.
Ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D, 65.— Za moške copate iste cene. Tudi visoke z zaponko in lz klobučevine (moderne barve).
Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo D. 125.—, moški melton čevlji z usnjem obšiti D. 145.—.
Ceneni mošlvi polčevlji, črni ali rjavi, z usnjenim podplatom. V boljši izdelavi D. 128.—.
Čevlji iz gumija, z manšeto in volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem. črni ali rjavi od D. 135. —dalje.
Velika izbira najmodernejših oblik.
Kupujte kvalitetno blago!! NI dražje, ampak znatno trajnejše ln boljše.
Oglejte si naše izložbe!
LJUBLJANA: Tvrševa c. 1 a, »Petovia« MARIBOR: Gosposka ulica 17. CELJE: Aleksandrova cesta L
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
CIKORIJA FAVORIT
NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEK.
i c !UJ«;
Oa v urin ftavijeu. izdaja sa fcouzurcij »Juura* Aduil tUomJuu. ftaiouuo usKarno cL cL kol tis karu ar ja ifianc JezerSek. £a inseratm del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi f Ljubljani