Dopisi. Iz Pišec. (Javaa zahvala.) Podarili ao povodom 40-letaice vladaaja Nj. veličaastva presvetlega cesarja Fraaca Jožefa I. slavaa ob5iaa Pišece po svojem predsedaikom g. Aat. Verstošek-u 20 gld., slavaa obciaa Brezje po avojem predsedaiku g. Fraac Zevaik-u 4 glcl., g. Makso Veraec, tajaik pri posojilaici v Celji, 5 gld. v gotoviai, skupej 29 gld. ia potem g. Fraac Gerec, trgovec v Pišecab 14 gld., ia g. Fraac Matbeia, trgovec v Brežicah 6 gld, v blagu akupaj 20 gld , — vsi skupaj zaeaek 49 fl., za obutalo ia obleko revaim otrokom šole v Pišecab. Za ta blagi dar, izreka tem potom, v imeau vaeh obdarovaaih, aajtoplejšo zabvalo Jarij Veršec, aačelnik. lz Čadrama. (Krivo poročilo.) V 49. številki Vašega ceajenega lista aas je izaeaadilo aazaaailo, da je g. Alojz Alojz "VVallaad — Balaat — kupil za aašo župaijsko cerkev lepo podobo sv. Cirila in Metoda ia celo aovo baadero istih avetaikov za podružaico sv. Barbare; ravao tako, kakor že pred par leti oao poročilo, da je isti gospod aašemu draatvu za pozidaaje aove žapaijske cerkve daroval 100 fl. Druatveai ia cerkveai predstojaik želi onega gospoda spozaati, kateremu je aaa trgovec g. Balaat 100 gold. za cerkveao draštvo podaril, da bi ae od tistega ta zaeaek iztirjati zamogel, kajti imeaovaai gospod je le sicer pred 4 leti aašej lepo poaovljeaej podružaici av. Mohorja čedai aovi mešai plašč kupil za 40 gold. Načelaiki aašega društva za pozidaaje aove župae cerkve pa še v teku 4 let v doaego svojega namena od imenovaaega gospoda aiso beliča prejeli, čeravao se jim je posrečilo že aad 1200 društveaikov ai pridobiti. G. W. je zdaj tudi poseatnik prejšaje Juraaikove kmetije, občiaski svetovalec ia trgovec z leaom ter za to se sodi, da bi ae zamogel vaestraaaki dobrotaik akazati, Oai pač, ki le v večjih prazaikih v cerkev aodijo, lehko apozaajo, kako veliko premala je zdajšaja aaša župaijaka cerkev, ki je po pričevaaji izvedeacev že v 12. stoletji poatavljeaa bila. Da bi aam pa g. W. celo lepo podobo ia baadero sv. Cirila ia Metoda kupil, to bi ae moral čudež zgoditi, enak, kakor s Savlom. Ravao ta goapod je že pred 5 leti v Oplotaici hotel g poroočjo delalcev v steklarni podružnicQ aemškega liberalaega šolakega društva ustaaoviti, pa mu je le po prizadevaaji tamošajega vodje g. pl. Arzelbicki ia še drugib to upaaje po vodi aplavalo. Ker je g. A. Balaat, aačelaik aašega krajaega šolakega sveta ia je aekdaj kot trgovski pomočaik slažil pri g. očetu Sovaau v Ljubljaai, kjer je kot aarodajak bodil v čitalaico, bi se res spodobilo, da bi eaako domoljubao djaaje storil ia ao tadi aekateri aaaiaci že čakali povabila k poavečeaju teh lepih darov, koje videti bi radi ačakali. — Mi domačiai vemo, da ta gospod zdaj ai aarodajak, ampak še pri zadaji volitvi za dež. zbor, kot volilec ai botel aarodajaka volit iti, da o verski aarodai šoli aoče aiti slišati, zato tudi ae upamo od ajega, kedaj oae podobe prejeti, koja aaa spomiaja blagoveataikov, ki sta pred več kakor tisoč leti aaše predaike v domačej beaedi krščaaskih resaic učila. Zopet moramo tedaj poročitelja prositi, aaj je že aaš prijatelj ali aasprotaik, da ako je oa te darove prejel za Cadramsko cerkev, aaj tiste dotičnemu cerkveaeaiu predatojaištvu pošlje, pa brez dolgega odlašaaja! Vidi se, da je poročevalec aemškutar lažajivec,, v Ured. Iz Smaija pri Jelšah. (Žalostaa pesem.) Šraarški aemškatarji (ae Nemci) so ae zbrali tisti čaa ia so rekli dopisaiku svojemu v ,,D. W. ia ,,M. Z." z žaloataim glaaom takole: ,,Premili bratec aaš! Vzemi v avojo deaaico slavao pero avoje, a katerim si že tolikokrat opisal aaše gorje; pomoci ga daaes v črai žolč čraega mačka, ki smo ga v ta aamea zaklali aa atarega leta večer, vsedi ae, pa piši peaem žaloatao, ki Ti jo bomo aarekovali! Piši: Joj, joj, joj! Kje so časi, kje so daevi, ko smo mi Germaaije siaovi vladali še Šmarije! Oh, to je bilo lepo! Zakaj sta aaa zapustila vidva gospoda Tvrdy ia Hlavy, ki sta bila dva močaa stebra velikega nemštva, ki šteje v celem Šmarskem okraji 40 oaeb, med tem, ko je Sloveacev komaj 18.100! Takrat smo imeli v Šmarjisvojo ,,ort3gruppe" aemškega šulvereiaa. Ta, kakor vai veste, dobiva izdatao podporo iz Beroliaa. Kje pa je zdaj aaš šulvereia? Na aiestu ajega se aopiri v Šmarji ,,podružaica sv. Ctrila ia Metoda", pa ae dobiva ae kopejke iz — Moskve. Kako amo v tistih blažeaih čaaih agitirali pri volitvah! Sodaijski piaači ia eksekutorji — vse je moralo aoge pod pazdabo vzeti pa hajdi aa delo! Kako ao takrat razai vrešiaki vrescali, volkovi talili ia avigali okrog! Zdaj je vsega koaec! Prišel je bil aicer g. Kolar, ki ae je tolikaaj tradil za aas, pa ajega tudi ai več med aami. Osamljeni ia zapuščeai arao premišljevali, kako bi svetu pokazali, da je Šmarije aemaki trg. Začeli amo agitovati za aemške aapise aad vratmi takajšajih trgovcev, rodelcev, obrtaikov itd. Nekateri so se aam res bili vsedli aa lim ia so obesili ai aad svojimi aosovi aemške table. Kako aam je to dobro djalo! Ker Šmarije pa leži aa živabai ceati in dohaja semkaj vsak tedea maogo ageatov, tudi iz Bismarkoviae, po leti pa se večkrat pripeljejo gostje iz Slatiae, mislili smo, aaj pravijo ti aaši bratje doma po Nemškem, da Šmarije je tajč ia aamo tajč! Pa kaj sejezgodilo? Nekega lepega jeseaakega jutra laaakega leta pripihala je aeaadoma od zaaoda tako močaa burja, da je vse tiste aemške ,,šilde" pometala aa tla ia ko so jih drugi daa pobrali ia apet aatekaili na prejšnja mesta, — o čudež! — bili ao vai sloveaaki! Kar čez aoč 80 se spremeaili! Torej tudi ta slava aam je splavala po Šmarskem grabau v — črao morje. Ia kaka žalost aas ae le čaka! Ti zagrizeai Sloveaci, ki jib je v vaem okraji raed 40 Nemci koaiaj 18.100, proaili so bojda, aaj bi visoka miaisteratva daia aapraviti tudi aa aaših c. kr. uradih sloveaske aapise! Kolika predrzaoat! Ali, kakor amo že vajeai izaeaadeaj; ae raara, da ae bode ajih prošaja uslišala. 0 aaši šoli ni, da bi govorili, ker je pretužao. Deželai šolski svet jo je hotel pred laaskim čieto poaemčiti, zdaj jo jim je pa sam gospod Gautsch čiato poaloveail! V casaikih amo brali, da dobimo novega adjaakta s Kraajskega ia da je — o groza! — Sloveaec! Na vse zadaje aam pošljejo 6ez par tedaov se sloveaskega okrajaega aodaika. Vae mogoče. Ia mi aaj še dalje mirao takaj živimo? Nam ae preostaje drazega, kakor da tiho uživamo lepi beli sloveaski krah, da tiho polaimo s sloveaakim deaarjem svoje aikdar site žepe, za vse drago pa ae ne brigamo več, ker je vse bob v steao. Kakor Jadje v babiloaski sužaosti bivamo takaj; jočemo se, kadar ae preobjemo sloveaakega pšeaičajaka, ia obešamo avoje harfe po jelšah Šmarakib. Kadar pa aam ae bode več obstati — ia to bo takrat, kadar bomo že predebeli od sloveaskega hleba ia bodo aaši žepi že zvrhaai —, ao takrat pa vedi, ljaba ,,Wabtarca" ia ti ,,Marburgarca", takrat pojderao patjadoli v aemški ,,Kameraa". Joj. joj.joj!" Iz Ljntomera. (Čitalaica.) Kakor sem zadajič poročal, priredila je v aedeljo t. j. 13. t. m. aaša čitalaica prvi zabavai ve6er. Naš velečaatiti gospod dekaa brali so aaai zapiake ajibovega dedeka od leta 1809—1835. Vai smo radovedao poalušali, kajti bilo je za vsakega prav zaaimivo. Velečaatiti goapod dekaa so nam obljubili, da še nam bodo veckrat kaj povedali. Veaelilo pa aas je, da ae je aeaavadao doati poslašalcev ia posluaalk zbralo. Dve izbi ste bili polai vrlih aašib sloveaakih tržaaov ia okoličaaov. Slava jim! — Nazaaajamo pa, da bo prihodajo aedeljo t. j. 20. t. m. aaša čitalaica aapravila ,,drugi zabavai večer" pri g. Vaupotiči. Predaašal pa bo g. J. Kril ,,o gospodaratvu." Ker bo tudi to zaaimivo, zato vabimo prisr6ao vse čvrate ia vrle slo- veaske tržaae, da se vdeležijo tega drugega zabavaega večera. Začetek bo točao ob 7. uri zvecer. Vatopaiae ae bo Bobeae.