UZ. fiCVDkfl.
»Sloveniks Narod" valjat
V Mooljani na dom dostavljač:
lato .........K 24'—
leta......... 12--
■5*» leta c ....... . . fr—
m* ataacc.........2—
v npravnlatra prafaman:
Celo lato.........K 22--
S>1 lata.......... 11 — trt leta.......... 5*50
oa aiaaaa  ......... 1-flO
Daplsi na) a« frasldrajo. Rokopisi te *e vračajo. Vre^niatvec Koanov* nlice it 5, ti. nadstropja lavo), teJefen It. 84.
Izhaja vsak ama avačaf iaraaaaH ntdalje in praznike.
Inaaratf valjaj© i aaaaroatopna patit v po 12 vnt, aa trikratitlivacaraipo 10
noiilia}o anroćntai to je adaiinlatiaHfua
UpravaUtvu naj aa
rani aa enkrat po 14 vin., za dvakrat fin. Pri večjih ineetdjah po dogovoru.
Na
reklamacija, stvari.
številka veQa 18 vinarjev.
inserati itd.
vpaalatva naročnine se ne ozira, „naraann tfa«mnM telafan au m.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
aa Avatro-Ogrsko:
celo leto.........K 2Sr—
pol leta.........» 13*—
četrt leta........., 6*50
na mesec.......... 2-30
za Nemčijo:
celo leto.........K 28-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede Inseratov naj aa priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upiavnlitvo i Knaflova ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. *
Klerikalna
Z analfabeti, trepetajočimi pred vsakim nemilim pogledom svojega dušnega pastirja, je bilo klerikalcem lahko delati. Ti ljudje, brez vsake izobrazbe in brez politične zavednosti, so se dali strahovati in terorizirati in so volili na komando, samo da so imeli mir pred duhovščino.
Toda nova Šola, nove gospodarske razmere so preobrazile stare uredbe in v življenje stopa nova ge-neraeija. katere klerikalizeni s starimi sredstvi ne bo mogel vzdrževati na uzdi. Ce hoče ohraniti te ljudi na svoji strani, mora poskusiti svojo srečo z drugimi sredstvi.
Poglavitno sredstvo, ki se ga poslužujejo klerikalci, je organizacija. Vse od kraja organizujejo. Toda nez namenom, da l»i potom organizacije povečali mor in veljavo organizira« nih ljudi, marveč da bi jih izolirali, da bi jih odtrgali od drugih ljudi svoje vrste in enakih interesov ter .jih spravili v čim večjo duševno, materijalno in socijalno odvisnost od duhovščine. To je smoter vseli klerikalnih organizacij, v nasprotju z drugimi organizacijami. Te skušajo dvigniti organizirane ljudi politično in moralično, gospodarsko in družabno, dočim imajo klerikalne organizacije naiiicii onemogočiti vse to. kutin bilo organiziranim ljudem v korist pa s tem seveda v škodo klerikalizmu. To namreč stoji in je dognano: Kar je klerikalizmu v škodo, to je vse v korist narodu, torej tako splošnosti, kakor posameznikom.
Tudi mladino organizirajo klerikalci na vseh koncih in krajih. A čim SO uvideli, da mladini ne zadostujejo samo mase, procesije in misijoni, da jej romanja ne delajo zabave, da hoče tudi kako drugače posvedočevati svojo življenje energijo, so hitro ustvarili novo organizacijo. Imenujejo jih »orle«, te svoj«- organizirance, a ljudstvo jim je nadelo najprimernejši dovtipni in obenem velekarakteri-stični priimek »čuki«.
Snoči je »Slovenec« priznal, da li orli- ali »čuki< sploh niso telovadna organizacija, ampak splošna mla-deniška organizacija, ki pred vsem goji izobrazbo duha in specialno politično izobrazbo. Torej organizacija, kjer se mladina preparira za klerikalizeni. organizacija,   ki    naj izolira
LISTEK.
Pred sto leti.
(Dalje.)
Med ranjenci tega dneva je bil tudi francoski maršal Lannes. Obe nogi sta mu luli zdrobljeni; sicer so
m« jih odrezali, a vzlic t emu in bilo mogoče oteti ga smrti.
Čuden slučaj je, da sla med vsemi maršali Napoleonovimi, ki so bili vsi hrabri in v neštevilnih bilkah izpostavljeni največjim nevarnostim, samo dva padla. Lannes in Bessieres. Nasilne smrti jih je več umrlo: Ney in Murat sta bila fusilirana, Mortier je postal žrtev bombe, — Poniatowsky je utonil, Brun pa je bil zavratno umorjen, toda na bojišču zadeta od sovražnikov sla padla
amo Lannes in Bessieres.
Premagani Francozi so se umaknili na otok Lobau. Francozi so 1 * i 1 i do skrajnosti izmučeni in niso imeli živil. Maršal Marmont pravi, da je bil položaj Francozov obupen in da bi bila avstrijska armada lahko Francoze uničila. Toda avstrijska armada se ni ganila. Celo Gen t z, veliki stilist in duhoviti politik, je obsojal nadvojvodo Karola, da ni izkoristil svoje zmage. Ko bi bil šel nadvojvoda Karol s svojo armado pri Požu-
u čez Donavo, bi bila francoska armada izgubljena. Splošna sodba je hila, da je avstrijska armada z zmago ]>ri Aspernu pač rehabilitirala svojo
kmetski naraščaj od svobodno mislečih samostojnih vrstnikov in jih potom dresure vzgoji za trdne in zane-Ijive pristaše pogubnega klerikalizma.
Danes se klerikalci babajo, koliko članov ima ta njihova organizacija. No, teh ni bilo težko dobiti; vsak kaplan lahko nažene večino fantov svoje fare v to organizacijo, saj vlada na kmetih še tema in še nima napredna misel toliko pristašev, da bi mogli to preprečiti. Tiste fante, ki jih kaplan za vsako stvar dobi, za procesijo in za pretep, tiste je še veliko iaglje pridobil za to organizacijo, kjer imajo mesto telovadbe apologet ične govore, torej nekak »nauk«. Članov za tako organizacijo dobiti, je bilo še naj iaglje, to je bila za duhovščino prava igrača, ali s tem, da imajo dosti čukov še ni dosti doseženo. Predno bo poteklo pet let, se bodo klerikalci te organizacije še kesali. Neumnejšo mladino bodo pač rešili za svojo stranko, inteligentnejše fantje pa samo pripravili na pot, ki vodi v napredni tabor. V tem tiči tudi vzrok, da se tej organizaciji ne dela prav nobenih ovir. Xaj se deluje. Tisti fantje, ki SO kaj vredni, bodo že našli pravo pot.
Slovenec« se je snoči hudo raz-koračil. ker je dr. Schreiner, starosta češke sokolske zveze izjavil, da bi se noben češki Sokol ne udeležil shoda, na kateri bi bili povabljeni slovenski ('uki. Verjamemo, da to klerikalce boli. saj morajo Čuki iz tega spoznati, kako jih prezirajo češki Sokoli in kako veljavo uživajo v svet ti. A saj (uki vendar na sokolskih in telovad-skih shodih nimajo ničesar iskati; z njih apologetiško in klerikalno-poli-tično»izobrazbo« ne sodijo med Sokole, sosamo organizacija, ki lahko prireja romanja in dela sta fazo pri katoliških shodih, drugod pa nimajo ničesar iskati.
Sploh je čisto napačno primerjati Sokole s Čuki. Sokoli so telovnd-ske organizacije čisto izrazitega značaja, delujoče ria telesni in kulturni razvoj svojih članov ne glede na politične struje, vsled cesarje na pr. na Češkem med Sokoli poleg naprednjn-kov tudi na tisoče narodni socijalcev in tudi mnogo socijalnih demokratov, takih namreč, ki so narodnega mišljenja, (uki pa so po »Slovenčevem« izrecnem priznanju organizacija pred vsem »za izobrazbo duha, šola za poli-
čast, država pa da od te zmage ni imela nobene koristi.
Kancelar grof Stadion je po zmagi pri Aspernu napel vse sile, da bi Prusko pridobil za vojno zoper Napoleona, a uspeha ni imel. Pogajanja so trajala še potem, ko je bil pruski kralj že odkloni] ponuđeno mu zvezo in tako zanesljivo je Dunaj računal na sodelovanje pruske, da je imel nadvojvoda Ferdinand d' Este naročilo zavzeti Varšavo in vse pripraviti, da Poljsko izroči Pruski. Nadvojvoda Ferdinand je 20. aprila zavzel Varšavo in je sporočil pruskemu kralju, da ima naročilo izročiti mu zavojevano vojvodstvo, čim se Pruska združi z Avstrijo zoper Francoze. Toda tudi zdaj se Pruska ni mogla odločiti, da bi sprejela avstrijske ponudbe. Avstrijskemu specijalnemu odposlancu Steigenteschu je rekel pruski kralj: »Vi mi hočete pomagati, da bi imel čast z Avstrijo vred propasti — hvala lepa«. Pogajanja so se razbila. Pruska bi se bila pač rada pridružila vojni zoper Francoze, a strah pred Rusijo ji je to branil, kajti Rusija je bila pripravljena pomagati Napoleonu, čim bi bila Pruska prijela za orožje.
Na glavnem bojišču pri Dunaju sta si po bitki pri Aspernu stali glavni armadi, avstrijska in francoska, nasproti in sta se pripravljali na odločilni boj. Avstrijci so vsak dan pričakovali, da jih Francozi napadejo, a sami se niso ganili, vršili pa so se med tem boji v Galiciji, na Tirol-
tično izobrazbo« torej za prepariranje mladine v klerikalnem smislu. Med dvema tako bistveno različnima organizacijama je sploh vsako primerjanje izključeno in tudi vsako tekmovanje. V Sokolu se vzgoji mladina v telesno čvrste, umstveno samostojne može - narodnjake, v Čuku se vzgajajo klerikalni agitatorji in banderonosci.
Ni dvoma, da bo klerikalizeni imel nekoliko koristi od te svoje organizacije, a velika ta korist ne bo in škodit, ki jo bo še imel, bo večja, kakor ta korist.
Parlamentarni položaj.
D u naj, 17. maja. »Korrespon-denz Centrum« javlja, da se je danes vlada jela poganjati z neopozicional-li i 111 i strankami radi stališča, ki ga naj zavzamejo napram nujnemu predlogu »Slovanske enote« glede madžarske agrarne banke. Velike skrbi povzroča vladi finančni projekt ministra viteza Bilinskega. Odpor proti podržavljenju davka na pivo je tako narastel, da je izginila vsaka nada, da bi bilo mogoče izvesti ta davčni projekt. Zato se je v okrilju vlade že sprožilo vprašanje, da-li bi ne kazalo se zadovoljiti samo s povišanjem davka na žganje ali pa sploh umakniti vse finančne predloge. Vlada se Še v tem oziru ni odločila. Vzpričo razpoloženja, ki vlada v poslanski zbornici, se splošno sodi, da bo parlament v najugodnejšem slučaju dovolil Rienerthovemu ministrstvu proračunski provizorij, finančne predloge pa bo pustil nerešene.
Bosanska agrarna banka.
Dunaj, 17. maja. Kakor poročajo iz Sarajeva, je madžarska agrarna banka za Bosno pričela danes svoje delovanje. Ta vest je v parlamentarnih krogih napravila najneugodnejši vtisk. Med opozieionalnimi strankami je vsled te narasel odpor* proti vladi, ki se ji očita, da ni niti' i/poslovala, da bi agrarna banka pričela s svojim delovanjem šele takrat, ko bodo nje tičoča se vprašanja rešena v parlamentu.
Proračunski odsek.
T) u n a j , 17. maja. Proračunski odsek je razpravljal v današnji seji o budgetu železniškega ministrstva. Poslanec dr. Ellenbogcu je zahteval
reorganizacijo železniške uprave ter se izrekel proti zvišanju železniških tarifov. Poslanec Choc se je zavzemal za to, naj bi bilo glavno nadzorstvo avstrijskih železnic popolnoma neodvisno od železniškega ministrstva. Vitez Vukovič je govoril o železniških zvezah v Dalmaciji ter se izrekel proti zvišanju železniških tarifov. Govorili so še poslanci Kotlar, Sramek, Mastalka, Stampf in Stein-wender, na kar se je seja zaključila.
Za češko vseučilišče v Brnu.
Praga, 17. maja. Češko dija-štvo je priredilo včeraj velik manifest ne i jsk i shod v prilog ustanovitvi češkega vseučilišča v Brnu. Shoda se je udeležilo na tisoče ljudstva. Na shodu je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se češki poslanci pozivajo, naj se z vsemi silami zavzamejo za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu in naj si v to svrho za-gotove pomoč in podporo pri ostalih slovanskih strankah. Po shodu so zborovalei priredili manifestacijski sprevod po mestu.
Baron Burian.
D u n a j , 17. maja. F rad no se dementuje vest, da bi bil baron Burian v svoji včerajšnji avdijenci predložil cesarju bosanski deželni statut v predsnnkcijo.
I) u n a j , 17. maja. »Allgemeine Zeitung«, glasilo barona Aehrentha-la, izjavlja, da je položaj skupnega finančnega ministra barona Buriana pač omajan, vendar pa ni pričakovati, da bi že sedaj odstopil. Baron Burian ne bo preje demisioniral, dokler ne bo zgotovljena bosanska ustava. Vprašanje njegove demisije torej za sedaj še ni aktualno. Tudi vest, da bo baron Burian odstopil še pred delegacij sk i m zasedanjem, ne odgovarja resnici; nasprotno, minister polaga največjo važnost na to, da bo svoj re-sort še zastopal v delegacijah.
Dunaj. 17. maja. Uradno raz glašajo, da ni skupno finančno ministrstvo v nobeni zvezi z nameravano ustanovitvijo mohamedanskega vseučilišča v Budimpešti.
Preobrat na Turškem.
Sultanova proklamacija.
Carigrad, 17. maja. Armenska deputacija   je   izročila sultanu
spomenico, v kateri ga prosi zaščite. Kakor poročajo listi, je sultan obljubil, da bo izdal na narod posebno proklamacijo, v kateri bo pozval mo-hamedance, naj žive z Armenci in vobče s kristjani v miru, ker prepoveduje koran vsaka barbarska dejanja.
Prisega na ustavo.
C a r i g r a d , 17. maja. Listi poročajo, da bo sultan Mohamed v četrtek slovesno pred parlamentom prisegel na ustavo. Pri zaprisegi bo interveniral šejk ul islam, navzoči pa bodo tudi vsi ministri, senatorji in drugi visoki vladni dostojanstveniki. Aretacija princa Burlian Edina.
Carigrad, 17. maja. Sodišče je odredilo aretacijo princa Burhan Edina, sina - ljubljenca odstavljenega -uhana Abdul Uainidn. Kaj je princ zagrešil, ni znano. Listi javljajo, da bodo princa internirali v kakšni palači ob Bosporu ali pa ga bodo poslali v prognanstvo v Bitolj.
Vojno sodišče.
Carigrad, 17. maja. Vojno BOdiŠČe je obsodilo na smrt 5 renkcio-narcev. Obesili so jih danes zjutraj pred mošejo Hagio Sofia. Med delinkventi so bili en topničarski stotnik, en poročnik in trije redarji.
M»elei3fojnl»r proces u Zagrebu.
Začetkoma včerajšnje razprave je prečita! predsednik Taraboeehia to-le izjavo:
»Nedostojni napadi v avstrijskem državnem zboru pod zaščito imunitete na ta sodni senat, alasti na mojo osebo kot predsednika delajo vtisk, kakor da se hoče terorizirati to sodišče in ga ponižati v očeh jasnega mnenja. Za te napade se bo zahtevalo zakonitim potom zadoščenje. V to svrho so storjeni vsi potrebni koraki na inerodnjnem mestu, kar dajem v pomirjenje na znanje.«
Xato je sodišče nadaljevalo zaslišanje prič.
Priča Mato Sigur je izpovedal, da je preje vladala najlepša sloga med Hrvati in Srbi v Dvoru, šele v zadnjem času sc je pojavljalo sovraštvo med prebivalci. Medsebojno mržnjo sta najbolj netila obtoženca Bekič in Živkovič ml., ki sta
skem, na Nemškem in na Ogrskem, a upliv na eelo vojno so imeli samo dogodki na Ogrskem.
Na Nemškem je vojvoda Braun-sclnveig-Olls sestavil četo, kateri je bil na pomoč poslal nekaj avstrijskih bataljonov. Zasedli so Draždane in šli proti Lipskem, a Saksonci se niso dali pripraviti, da bi šli v boj zoper Francoze.
Porazi avstrijske armade na bavarskih tleh so Tirolce zelo potrli. Bavarci in Francozi so pritisnili z novimi silami na Tirolsko, porazili generala Chastelerja in revolucijo-narne kmete pri Worglu in dne 13. maja zopet zavzeli Inomost. Avstrijski general je na to zapustil Tirolsko, pustivši tam le 304M) mož, odšel je vzlic vsem prošnjam Andreja Ho-ferja, ki je na to organiziral kmetski punt. Po ljutih bojih so Tirolci vnovič premagali Bavarce, zavzeli 30. maja Inomost in pregnali drugič sovražnika iz dežele.
Na severu se je bil položaj med tem prav neugodno izpremenil. Nadvojvoda Ferdinand d* Este je bil brez posebnih težav zavzel Varšavo, a čim so Poljaki izvedeli za Napoleonove uspehe, začelo se je med njimi takoj veliko gibanje zoper Avstrijce. Dom-brovski, Wrbicki in Poniatowski so začeli hud boj. Poniatowski je prisilil avstrijsko armado, da se je umaknila iz varšavskega vojvodstva. Naletela je pri tem na rusko armado, Rusija si sicer ni želela vojne, a bila je vsled pogodbe z Napoleonom ve-
zana ,da je morala nastopiti zoper Avstrijo in je poslala 80.000 mož v Galicijo, katera armada je zasedla Lvov. K uska armada je hotela tudi vso ostalo Galicijo okupirati in avstrijsko vojaško vodstvo se je odločilo, da se temu avstrijska armada ne bo ustavljala, vesela bi bila,dabiRusi le ne prodrli na Moravsko, predno se je pri Dunaju bila odločilna bitka.
Še predno je bila Avstrija začela vojno 1. 1809, je prišlo z vojskovodji do ostrega nasprotja. Eden najzmož-nejših avstrijskih generalov je bil general k vartirmajster Maver. Ta izredni talent je vsakomur v brke povedal resnico in jo je povedal tudi nadvojvodi Karolu, vrhovnemu zapo-vedniku cele armade. Spoznal je, da je vojni načrt nesrečen in tega ni prikrival. On ni imel tistih »gefiillige Formen, die zum Verkehr mit dem Erzherzog Kari erforderlich waren«. Torej lepe manire so bile celo v vojnih časih važnejše, kakor pamet in zmožnost. To je silno značilno za avstrijske razmere! Maver je bil odstranjen iz armade 19. februarja.
Med odredbami, katerim se je uprl, je bila tudi ta, da naj gre nadvojvoda Ivan z notranjeavstrijsko armado na Italijansko. Ko bi bila nadvojvoda Karel in Ivan poslušala Maverja, bi bila Avstrija takrat sijajno zmagala. Nadvojvoda Ivan je bil tedaj mlad mož, podjeten in izkušen, bolj skromne nadarjenosti, a velike domišljavosti. Po vsi sili je zahteval dovoljenja, da gre na Italijan-
skozoperFrancoze. Nnpoleonse je hudo bal, da ostane nrmnda nadvojvode Ivana na levem krilu velike armade nadvojvode Karola in kar oddahnil si je, ko je videl, da se je nadvojvoda Ivan ločil od Karola in začel ofenzivo proti jugu, Napoleon je imel sicer v Italiji jako majhno armado in je vedel, da jo čaka nekaj porazov, a vender se je smejal. Kolikor dalje je nadvojvoda Ivan prodrl na Italijansko, toliko bolj je moral svojo armado raztegniti in razkropiti in toliko težje jo je preskrbljeval z živežem in vojnimi potrebščinami, dočim so se Francozi mogli med tem preskrbeti z vsem, kar so potrebovali in dobiti novega vojaštva.
Nadvojvoda Ivan je svojo armado koncentriral pri Beljaku, en voj pa je v varstvo Kranjske poslal na Razdrto. Dan po napovedi vojne, torej 11. aprila je bila avstrijska armada že v laškem Vidmu (Udine) in pognala Francoze, ki jim je poveljeval ]Hxlkralj Evgen Beauharnais, daleč nazaj čez Livenzo. Francozi so bili v dveh bitkah pri Pordenonu in pri La-cileu tepeni, tako hudo tepeni, da je moral podkralj Evgen reterirati notri do Verone. Tam je začel zbirati vojaštvo in se je pripravljal za nove boje.
Medtem je bil nadvojvoda Karel na bavarskih tleh poražen, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, da je armada nadvojvode Ivana ostala na njegovi strani. Ker je bil nadvojvoda Karel primoran umakniti se notri doli do
02
širila srbsko narodno idejo. Svedok je slišal vzkliee »živila Srbija«, a ne ve, kdo se je posluževal teh vzkli-cev. Drugega ni slišal ničesar.
Obtoženca Bekič in Zivkovič sta hotela reagirati na svedokovo izpoved, a je jima predsednik odvzel besedo.
Svedok J ovo Bran kovic je izpovedal, da ni nikdar pisal nobenega pisma za obtoženca Gjuriča v Srbijo.
Predsednik : Ali je Gjurič širil srbstvo, kakšen človek je oni
Priča : Srhstva ni širil. Gjurič je strog, toda pravičen človek. Opetovano je nam uslužbencem prigovarjal, naj ne zahajamo v krčme. Nikdar pa nam ni rekel, da bi naj ne zahajali samo v tiste krčme, katerih lastniki so Hrvati.
Predsednik : To je oči vidno svedok hraniteljev.
D r ž. p r a v d n i k : Priča Ju-govič je v preiskavi izpovedal, da ste vi pisali za Gjuriča neko pismo v Srbijo.
Priča : To ni res. Jugovič go-Aori iz sovraštva, on je notoričen pijanec.
Zagovornik dr. L n k i n i č : Od kdaj se narod v Dvoru naziva, da je srbske narodnosti.'
Priča: Od pamtiveka.
Svedok Peter B a n j e v a c je izpovedal, da mu je kmet Slavulj pripovedoval, da je M i jo Dni jača 15. avgusta 1908. klical: »Ahzug Fran Josip, živio kralj Peter«.
Xa zahtevo zagovornikov se je konstatiralo, da so bili 15. avgusta že vsi obtoženci iz Dvora že zaprti, da torej Mijo Duljača takrat ni mogel rabiti dotičnega vzklica.
Svedoka Stanič in Žilajko nista vedela ničesar izpovedati.
Priča Bandor L u p p e r t je izpovedal, da ni slišal, da hi kdo v Dvoru klical »živila Srbija«, nikjer ni videl slike kralja Petra, a tudi tega ni slišal, da hi del Hrvatske imel pripasti Srbiji.
Svedok je naglasa 1, da se med narodom mnogo govori o procesu. Nedavno tega je prišel v krčmo ter pozdravil: »Zdravo bratje Srhi!« Nato so mu navzoči odgovorili: »Kaki Srhi! Pazi, da ne prideš tjakaj, kjer je že ona pedesetorica.«
Nato je bil zaslišan bivši gozdar Luka d u g o v i e.
Predsednik: V preiskavi ste rekli, da vam je gozdar Brankovič pripovedoval, da je pisal za obtoženca Gjuriča pismo v Srbijo.
Priča : Takrat sem govoril neresnico. Obžalujem to. Bil sem jezen na Gjuriča, izpovedal sem proti njemu iz sovraštva. Toda sedaj, ko govorim pod prisego, nečem, da bi si zaslužil pekel.
Predsednik : Vi ste si že zaslužili pekel, ker ste v preiskavi lagali. Ali je na vas kdo vplival, da tu drugače pričate.'
Svedok : Ne. nihče.
Na predlog drž. pravdnika se je proti Jngoviču uvedla kazenska preiskava radi krivega pričevanja. Jngoviea so odvedli v preiskovalni zapor.
Nato sta bila še zaslišana svedoka Baštek in Jurjevic, ki pa nista izpovedala ničesar pozitivnega.
ljubljanski občinski svet.
Izredna seja.
Ljubljana, 17. majnika.
Predseduje župan Hribar, vlado zastopa vlad svetnik Kremenšek, navzočih 23 občinskih svetnikov.
Župan konstatira sklepčnost, otvori sejo, naznani, da je obč. svet Predovič opravičil svojo odsotnost ter imenuje za overovatelja zapisnika obč. svetnika Primožiča in dr. Šviglja.
Stavbna zadava ge. Marije Kozeljeve.
Zupan naznani, da je sklical sejo edinole radi stavbne zadeve ge. Marije Kozeljeve v Elizabetnih ulicah, v kateri je deželni odbor ugodil prizivu gosp. Antona Dečmana. Stvar je treba nujno rešiti.
O zadevi poroča mag. kpnceptni pristav R u p n i k : Mestni magistrat je dovolil gospe Kozeljevi trinastropno zgradbo na voglu Elizabetnih in novo-projektiranih Ciril in Metodovih ulic. Proti temu dovoljenju je vložil gosp. Aoton DeČman priziv, češ da je z este-ti enih in drugih ozirov tu mogoča samo dvonastropna stavba. Občinski svet je priziv zavrnil, češ da gosp. Dečman sploh ni legitimiran za priziv, ker ni neposredni mejaš in tudi tedaj, ko se je svet parceliral, ni protestiral proti zgradbi trinastropne stavbe. Glasom pravomoČnega sklepa obč. sveta z dne 11. aprila 1894 pa je v tem bloku graditi vsaj dvonastropne hiše. Stavba je po predpisih stavbnega reda v visokosti 16*30 m dopustna, ker je cesta široka 14 m. G. Dečman je proti temu sklepu vložil pritožbo na deželni odbor, češ da ima pravico do priziva, ker je bil vabljen k lokalnemu ogledu. Poročevalec pojasni, da se je to storilo le pomotoma, ker se je mislilo, da je neposredni mejaš. Deželni odbor se ni niti oziral na to, da g. Dečman ni legitimiran za pritožbo in je izrekel, da se sme zgraditi samo dvonastropna stavba, češ da je bil res storjen oni sklep občinskega sveta 1. 1894, da se v tem predelu grade vsaj dvonastropne hiše, ali to da je bilo pred potresom. Po potresu pa se je sprejel regulačni načrt, ki določa za ta predel zaprt in odprt stavbni sistem. V celem tem predelu, od jubilejskega mostu dalje pa ni razen Katoliške tiskarne in nekdanje »cukrarne« niti ene hiše, ki bi imela več nego dve nastropji, zato bi bil vtisk trinastropne stavbe ravno na meji obeh stavbnih sistemov zelo neugoden.
Mestni magistrat predlaga z ozi-rom na to, da g. Dečman za pritožbo sploh ni legitimiran, da deželni odbor ni kompetenten za določevanje višine hiš in dobrega okusa, kar je edino le stvar mestnega magistrata oz. stavbnega reda, ker ta odlok deželnega odbora izpreminja pravomoćni sklep občinskega sveta z dne 11. aprila 1894, da občinski svet sklene: proti odloku deželnega odbora se vloži pritožba na upravno sodišče in se povabi gospo Marijo Koželj evo, da se pridruži tej pritožbi.
Zupan pripomni, da je dobil tudi pismo, katero je pisal jezuitski superior Žužek tvrdki Tonnies, ki je prevzela zgradbo te stavbe. Žužek piše, da bi hiša mogla biti tudi trinastropna, samo če ni višja nego je postavno dovoljeno in če graditeljica ugodi njegovi zahtevi, da ne napravi podstrešnih stanovanj. Potem bi ne ugovarjal. Župan je mnenja, da je med tem pismom in odlokom deželnega odbora neki kavzalni nexus, kajti kakor dež. odbor naravnost prezira pravoveljavni sklep občinskega sveta, enako tudi superior Žužek dela celo stvar odvisno edinole od svojih lastnih želja, ne pa od česa drugega. Priporoča sprejem magistrat-nega predloga.  —  Sprejeto soglasno.
Prodaja stavbišča.
Župan poroča, da se je za stav-bišče št. 9 na svetu, ki je bil prej last
Dunaja, tudi nadvojvoda [van ni mogel več ostati na Italijanskem. Začel se je polagoma umikati, a Francozi so se mu obesili na pete in ga zasledovali z vsemi silami. Med neprestanimi hoji je prišla avstrijska armada do reke Piave. Tu je bila 8. maja bitka. Nadvojvoda Ivan je s to bitko hotel Francoze nazaj pognati, da bi nemoteno mogel iti na Koroško in Goriško ter Kranjsko, a bil je poražen.
Vsled te nesreče je nadvojvoda razdelil svojo armado. Poslal je dve diviziji proti Soči, da zavarujeta Kranjsko in Trst z Istro, z glavno armado pa je krenil čez Pontabelj na Koroško.
Pot za nadvojvoda sta Francozom zapirala Preti i 1 in Nabor jet. Tu se je avstrijsko vojaštvo držalo z brezprimerno hrabrostjo. Naborjet se je s oMKJ možmi tri dni ustavljal 1300 Francozom, na Predilu pa se je 200 graničarjev držalo štiri dni proti velikanski premoči in je vsa posadka storila junaško smrt. Francozom je bila odprta pot na Koroško. Nadvojvoda Ivan je zbral svoje moči okrog Beljaka. Pri Trbižu SO Francozi došli avstrijsko armado. Tam se je vnela bitka in Avstrijci so bili tepeni, vsled Česar je nadvojvoda Ivan zapustil Beljak in je krenil proti Celovcu z namenom, da bi šel na Solnograško. Toda pot na Solnograško mu je bila po porazih nadvojvode Karla že zaprta in zato je odrinil čez Marenberg in Maribor proti Gradcu.
»Osteri\ Rundschau« je ravno te dni (15. t. m.) priobčila zapiske grofice Thiirheim, ki je bila priča odhoda Avstrijcev iz Celovca in prihoda Francozov v Celovec. O avstrijski armadi ne poroča nič dobrega. Vsa upehana, strgana in sestradana je prišla v Celovec. Nobenega reda ni več bilo. Vladala je silna zmešnjava, višji oficirji niso imeli nič več upanja na kak uspeh, ko je bilo treba oditi, so oficirji kričali, preklinjali in vojake pehali, da hi jih naprej spravili, a mnogi so počepali od izmučenosti, mnogih niti palica ni spravila na noge. Vojaki, poslani v mestno hišo po obleke,
__poskusili državno blagajno izropa-
ti. Pri hitel je general Frimont, ki je ropajoče vojake s sabljo ngnal in dal okleniti nekatere oficirje, ki so se ropanja udeležili. O Francozih piše imenovana grofica, da so bili njih pešaki še slabši od avstrijskih njih konjeniki pa veliko lepši; vedli so se dobro.
Dne 24. maja je prišel nadvojvoda Ivan v Gradec. A tudi tu mu ni bilo obstanka, kajti njegovo levo krilo pod generalom Jelačičern je bilo pri St. Mihaelu poraženo, od juga pa je pritisnil na Gradec maršal Mar-mont. Vneli so se okrog Gradca ljuti boji med tem ko je nadvojvoda Ivan z jedrom armade krenil v Kormend na Ogrskem, da bi svoje čete pomnožil z ogrskim vojaštvom.
Podkralj Evgen ni sledil nadvojvodi Ivanu na Ogrsko, nego se je od Gradca obrnil proti Dunaju, da bi se s svojo armado pridružil Napoleonu. (Dalje prihodnjič.)
vojajkega erarja, oglasila stranka. Stav« bisce meri 580 m* leži nasproti gledališču in je prvotno sklenil občinski avet, da ae proda m3 po 30 K. Prvi se je oglaail aa to stavbišče arhitekt Smielowski, ki je ponudil 25 K aa m2. Sedaj pa se je oglasila gdč. Mila Ku-belka in ponudila 26 K. Obč. svet je že svoj čas sklenil, da bi oddal to stavbišče po 27 K m*. Ker razlika torej ni velika, priporoča župan, da se prepusti svet ponudnici po 26 K m2.
Obč. svetnik Len če predlaga, da naj ostane pri starem sklepu: 27 K za m2, saj ni razlika več nego 580 K, ki jih bo stranka tudi plačala.
Zupan pripomni, da ima prav posebne razloge, da priporoča prodajo po ponujani ceni.
Obč. svetnik Maj ar on predlaga tajno sejo, da župan pojasni te razloge.
Obč. svetnik L en če se protivi temu predlogu.
Župan prekine sejo, da poda v posvetovalnici potrebna pojasnila.
Po otvoritvi seje ostane obč. svetnik L e n č e pri svojem predlogu.
Zupan konstatira nato, da je za ta sklep potrebna kvalifikovana večina navzoča, ker je navzočih 23 obč. svetnikov.
Predlog obč. svetnika L en če t a se odkloni proti dvema glasovoma, za županov predlog glasuje 20 občinskih svetnikov.
Lex Heinze.
K besedi se oglasi obč. svetnik dr. N o v a k k sledeči interpelaciji:
V rokah imamo sledeči odlok: »Ljubljana, dne 15. maja 1909. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane. St. 24708. — BI. gosp. Lavoslavu Sch\ventnerju, knjigotržcu v Ljubljani. — Na podlagi § 7 ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, Št. 96 drž. zak., poživlja Vas podpisana oblast, da nemudoma odstranite iz svoje izložbe podobo, katera predstavlja dr. Tavčarja, zmaja, ljubljanskega škofa, papeža in dr. Šusteršiča, ker vzbuja javno pohujšanje (§ 516 k. z.)
V slučaju, da bi se ne pokorili, morala bi se doseči odstranitev orne njene podobe izvršilnim potom in zapadli bi globi 20 K.
Zoper ta odlok dopusten je priziv na c.ikr. dež. vlado kranjsko, katerega je tekom 24 ur po vročilu uradno prijaviti ter tekom nadaljnih 3 dni izpeljati odnosno vložiti; odložilne moči bi se mu ne moglo priznati. — Zupanov namestnik Vončina 1. r.
(§ 516. — Kdor v podobah ali z nečistimi dejanji nravnost ali sramežljivost hudo in tako žali, da se očitno pohujšanje daje, je kriv prestopka in naj se obsodi v hud zapor od 8 dni do 6 mesecev. Če je tako žaljenje storilo po tiskovinah, naj se kakor pre-grešek kaznuje s hudim zaporom od 6 mesecev do enega leta.
Razsodba kasacijskega dvora z dne 24. majnika 1886, št. 3668: Le tista, nravnost in spodobnost žaleča dejanja, katera zadevajo spolne odnos a je, so nečista v zmislu § 516.)
Ta ferman se čita kakor odlomek iz »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Po mnenju vsakega inteligentnega človeka, ki je videl ono risbo, je pač v njej vse kaj drugega, kakor pa pohujšanje v zmislu § 516. k. z., katerega namen je preprečiti, da ne bi se žalila nravnost ali sramežljivost. Mislim pač, da se tu tudi najnežnejša sramežljivost r« mogla čutiti žaljeno. Ta dekret se mi zoN abderitski za magistrat mesta, katerega uprava je v naprednih rokah, ki se ponaša, da ima smisla za kulturo m umetnost. Takemu dekretu, ki odreka vsako pravico kritike javnih zadev, pač ni mesta tu.
Nastane pa tu vprašanje: ali je mestni magistrat izdal ta odlok spontano ?
Načelstvo mestnega magistrata Še ni v rokah kakega župnika, ki bi izdal morda tak odlok. Mestni magistrat ga gotovo ni izdal spontano. Prepričan sem tudi, da je dr. Tavčar preveč napreden, da bi se Čutil žaljenega. Zato vprašam pač g. župana: kakšni so bili motivi, ki so rodili ta odlok ? Ali se je čutil razžaljenega dr. Tavčar, ali zmaj, ali škof, ali papež, ali dr. Šusteršič ? Če se je kdo teh čutil žaljenega, potem pač se ni bila žaljena javna sramežljivost. Če je pa bil drug motiv, pa prosim g. župana, da ga nam pojasni. Odgovor na interpelacijo.
Župan; Mestnega magistrata niso mogli pri tem voditi nikaki motivi. Mestni magistrat kot I. politična instanca je storil to po ukazu II. instanca (deželna vlade)! Ali se gospodje zadovole s tem odgovorom?
Obč. svet. dr. Novak in drugi: Seveda 1 Popolnoma I
Nato zaključi župan sejo ob 7. uri zvečer. '
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. maja.
+' »Narodna tiskarna.« Snoči se je pod predsedstvom g. dr. Ivana Tavčarja vršil letošnji redni občni zbor »Narodne tiskarne«. O delovanju zavoda v minolem letu in o njega denarnemu stanju je poročal g. Josip
Lavreneič. Občni zbor je vzel z odobravanjem na znanje obe poročili in je sklenil, naj se iz čistega dobička izplača na delnico dividenda po 6 K ter v narodne namene razdeli 1200 K, od katere vsote dobe: »Dobrodelno društvo tiskarjev« 50 kron, »Prosve-ta« 200 kron, akademično društvo »Sava« 200 kron, »Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani« 50 kron »Narodna delavska organizacija v v Ljubljani« 200 kron, »Slovensko planinsko društvo« za »Aljaže* dom« 100 K, »Sokol« v Kočevju 100 kron, »Sokol« v Žireh za »Sokolski dom« 50 K in »Sokol« v Domžalah 50 K. Nadalje je občni Zbor določil 200 K nove pokroviteljine »Družbi sv. Cirila in Metoda«. V nadzorstvo so bili soglasno izvoljeni tlelničarji gg. Ivan Knez, Miroslav Malovrh, dr. Viktor M u r n i k , Ladislav P e č a n k e in Viktor R o h r m a n n.
-j- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 21. maja t.l. ob 5. uri poj>oldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev za predlaganje enega člana in njegovega namestnika v državni železniški svet. 5. Iz-žrebanje novega zborničnega člana namesto umrlega gospoda A. Di-tricha. (>. Zbornični račun za leto 1908. 7. Prošnja deželne zveze obrtnih zadrug kranjskih za podporo. 8. Prošnja za zvišanje podpore obrtnim nadaljevalnim šolani v Ljubljani. 9. Prošnja bolniške blagajnice obrtnih pomožnih delavcev obrtne zadruge na Bledu za podporo. 10. Reforma hišnega davka. 11. Poročilo o vladnem dopisu, zadevajočeni skrbstvo za pridobitno mladino. 12. Tajna seja.
-f Urnebesno hinavstvo. »Slovenec piše v snočnem listu: »Načelo našega lista in naše stranke je, da se ne vmešavamo v notranji spor strank na Hrvatskem. Mi sinipatizujeino z bratskim narodom, ne ideiififiku-jenio se pa z nobeno posamezno stranko. Vsekakor so nam pa Hrvati bližnji nego Srbi — a tudi Srbi so nam bratje in obsojamo vsako krivico, ki se jim godi«. — To je hinav-ščina, ki smrdi do oblakov. Dvajset let sem je »Slovenec« v soglasju s klerikalno stranko delal zgago med Hrvati, se pehal za ustanovitev klerikalne stranke in ščuval zoper Srbe. Ko se je doseglo sporazumljenje med Hrvati in Srbi in je iz tega sporaz-umljenja zrasla koalicija, je bil »Slovenec« njen najhujši sovražnik, zadnji čas pa je capljal za Frankovo stranko, grdeč vse. kar ni ž njo, prav posebno pa še Srbe Kakor bi bil v službi Raucha in Franka, tako je pisal prav do zadnjega. Šele zdaj mu je to postalo neprijetno in bi to rad utajil, ker imajo klerikalci glede Bosne namene, katerih uresničenje bi bilo skoro nemogoče, če bi se Hrvati in Srbi ne dali preslepiti.
-f Iz deželne službe. Revident pri deželnem knjigovodstvu imenovan je gosp. B u kove c. Istotako je postal nadoficijal pri deželni blagaj-ni Henrik P e t e r n e 1, sedaj pri davčnem uradu v Krškem. Praktikant je postal Fran D r b a n e c. Miroslav Cer ne je imenovan pisarniškim adjunktom, Fran Hriba r pa nadoficijalom, Anton F o r t i č pa praktikantom, vsi pri deželnem pomožnem uradu.
+ Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj sklicu jena jutri, v sredo, dne 19. maja 1909 javen shod, ki se vrši ob 8. zvečer pri »Lozarju« na sv. Jakoba trgu (Rožne ulice). Spored: 1. Obrtna šola na Prulah. 2. Razno. Poročajo poslanci, občinski svetniki itd. — Obrtna šola je za vse prebivalstvo šentjakobskega okraja silno važna, zato pričakujemo najobilnejše udeležbe.
-f- Priprava za tržaške volitve. V nedeljo sta se vršila v Trstu dva slovenska volilna shoda, in sicer v Rojanu, kjer je govoril poslanec dr. Rybaf in v Lonjeru, kjer je o bodočih volitvah poročal dr. Josip Mandič. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana. — Dr. Rybaf je v svojem govoru med drugim omenil tudi, kako narašča nemška moč v monarhiji in kako so Nemci začeli uveljavljati svojo politično moč tudi že v Trstu. Nemško politično društvo je namreč izdalo na tržaš. Nemce razglas, naj oddajo pri bodočih volitvah kot en mož svoje glasove za nemške kandidate, kar se bo tudi brezdvomno zgodilo. Videč, kako neumorno se pripravljajo in trdno združujejo vse v boj bodočih volitev stopajoče stranke, je tem večja dolžnost tržaških Slovencev, da se tudi oni trdno oklenejo svojih vrst in zavedajoč se svojega rodu in pravic, junaški stopijo v volilno kampanjo. Govornik se je z ogorčenjem spomnil tudi škandaloznega procesa v Zagrebu in ob viharnih vzklikih zboroval-cev predlagal, da se odpošlje državnemu poslancu prof. Masarvku brzojavko, ki se glasi: »Slovenci, zbrani na javnem shodu v Rojanu pri Trstu,
izrekajo svojo zahvalo za Vašo pogumno obrambo časti celokupnega Jugoslovanstva.« — Ta predlog je bil soglasno in z navdušenjem VBpre-jet.
-f- Poštne razmere. V okrožju tržaškega poštnega ravnateljstva vladajo na nekaterih poštah jako čudne razmere i n čujemo pritožbe zlasti glede dostavljanja našega lista zelo pogostoma. Naročnik v Zapeei pri Starem trgu pri Kočevju dobiva časih po dva lista naenkrat, potem pa zopet nobenega. Navadno Mobi list raztrgan. Zgodilo se je tndi, da je dobil namesto lista samo zavitek z naslovom. Brez dvoma je vzrok iskati na pošti v Kočevju. Če ne bo poštno ravnateljstvo temeljito naredilo konec tem razmeram, bomo pač morali druge strune napeti.
— Somišljenike opozarjamo ponovno na današnji družabni večer, ki ga priredi »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« oh 8. zvečer v gostilniških prostorih gosp. Frana Oblaka na Tržaški cest i
št. 22. Na sporedu je tudi predavanje o šolski vzgoji. — Komur je do napredka našega družabnega življenja, naj ne zamudi tega večera!
— Krajna skupina e. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v sredo, dne 19. maja ob pol 8. zvečer v Jugoslovanski restavraciji, Gosposke ulice št. ;5, prijateljski sestanek, na katerega se gosp. člani najvljudneje vabijo.
— Izletniki z Gorenjske. Včeraj so prišli na izlet v Ljubljano Šolarji iz ljudske šole na Priinskovem pri Kranju v spremstvu nadučitelja Kr. L u z n a r j a, učitelja R. Z o r c a in učiteljice gdč. i. L a m p e t o v e. Bilo je 37 dečkov in ravno toliko deklic — Ogledali so si deloma ljubljanske zanimivosti, obiskali seveda tndi naš prater, park Tivoli in drugo. — Skupni obed so imeli na vrtu »Pri novem svetu«, malo južino pa v »Svi-cariji«. — Povsod so bili mali izletniki ljubko in prijazno vsprejeti in odnesli gotovo prijetne spomine na belo Ljubljano v krasno Gorenjsko.
— Izlet slovenskega trgovske«a društva »Merkur«. Piše se nam: V nedeljo, dne 10. t. ni. je priredilo slovensko trgovsko društvo »Merkur izlet na Grosuplje. Prvi oddelek je šel peš čez Orle, drugi pa so se pripeljali popoludne z vlakom. S ponosom lahko beležimo, da je ta prireditev v vsakem oziru izborno uspela. Udeležba je bila tako od strani članov, kot od strani drugih prijateljev društva izredno velika. Društveni pevski zbor je pod vodstvom gosp. Sachsa zapel več zborov in čveterospevov ter s tem pripomogel do živahne, neprisiljen*4 zabave. Skratka, vse je bilo zadovoljno ter smo čuli povsodl le pohvalo o tej prireditvi. Posebej moramo omeniti, da smo 1»i 11 ob zmernih cenah izborno pogoščeni v gostilni g I. Rusa. kjer je bilo zbirališče izletnikov. Najlepši prizor pa je bil preii odhodom na kolodvoru. Pevski /bor je tu zapel sledeče tri mogočne zbore: »TJ boj«, »Domovina« in »Mi vstajamo«, kar ji' povzročio nepopisno navdušenje in odobravanje na kolodvoru zbranih mnogobrojnih navzočih. Prepričani smo, tla bo ta v vsakem oziru krasno uspeli bdet ostal izletnikom v najlepšem spominu; zato tudi pričakujemo, da bode tudi pri bode čili izletih našega društva udeležba tako številna, kot pri tej prireditvi.
V muhamedansku  vero  je pre-stopila hčerka okr. glavarja v Banja-Inki Farkahiča. ter se poročila Z ne kini odličnim tamošnjim turškim he joiu.
Izgubila se je v Celovcu žena tamošnjega knjigotržca F. Schatzn. Ker je bila v zadnjem času precej nervozna, sumijo da m1 je kje v okolici ponesrečila.
Radi železniške nesreče, ki S6 KJ zgodila lansko leto pri Mariji na Zih na Koroškem, se je vršila miuoli teden  kazenska obravnava. — Obdo
ženi vlakovodja Lampl je bil popolnoma oproščen, obdolženca posta < načelnik \Vienerbrurk in aspiranl A. Schusser. katera sta povzročila nesrečo, pa sta obsojena vsak na en mesec težke ječe.
Državna vinska razstava na Dunaju. Dne 1$. in 14. t. ni. je priredil o avstrijsko vinarsko društvo   v velik' ljudski   dvorani    dunajskega mairi strata državno vinsko razstavo spo jeno z vinsko pokušnjo in s premova njem čez IKK), iz vseh avstrijskih vinorodnih kronovin ter tudi iz Bosit« in Hercegovine došlih raznih vin. St veda ni pri tem zaostala tudi naš« Kranjska s svojim dobrim pridelkom in se je deželna kmetijska šola na Gr mu udeležiLa i   dolenjskimi, »Prva vipavska   viaorejska    zadruga« '» »Kmetijsko društvo« ter Karel   M 1 ver, Anton Hrovatiu, Julijami Schwj-ckert in Semič Filip z vipavskimi vi ni. Od vipavskih vin sta najbolj uga-jala zelen in kormenet, od dolenj&kib burgundec (cvička ni bilo).   Ker s« je vršilo premovanje po raznih odae kih, se bo izid vseh klasiffikacij šel« pozneje zvedel in naznanil. — V K tek dopoldne je razstavo otvoril polj*' delski minister ob navzočnosti inno-
gih dostojanstvenikov, strokovnih zastopnikov in zaupnikov ter na stotine broječih interesentov iz raznih krajev. Navzoč je bil tudi dunajski župan dr. Lueger. Minister se je jako zanimal za celo priredbo ter je nekatera vina tudi pokušal, med drugim tudi vipavski zelen. Navzoči gostilničarji in vinotržci so si pridno zabele-sevali imena razstavljaleev ugajajo-čib jim vin. — Cela priredba je bila v splošnem prav instruktivna, le žal, ila je bila v imenikih mala zmešnjava vsled nekaterih prepozno zglasiv-Šifa se razstavljaleev in prepozno dospelih pošiljatev. Dandanes je pač neobhodno potrebno, da se vsaka količkaj vinorodna dežela takih razstav udeleži, da pokaže širšemu svetu svoj pridelek. In Kranjska, ki je lansko leto pridelala okroglo 400.000 hI vina, se mora že iz tega stališča udeleževati takih priredb, da se jo bolj >nozna in si po možnosti izvojuje izvoz vina v tuje kraje. Prihodnje leto priredi avstrijsko vinarsko društvo zopet enako državno razstavo s pre-niovanjem na Dunaju, na kar že sedaj opozarjamo naše vinogradnike in vinarske zadruge. Pripomnimo pa, tla povoljen uspeh pri dunajskih razstavah je mogoč le tedaj, če se razstavijo le po novem načinu napravljena finejša in izbrana vina n. pr. hnrgundec, zelen, karmenet, rizling itd. ali tipična deželna vina kakor n. pr. dolenjski cviček, dočim se z razstavljanjem lokalnih nizkih vrst, kakor n. pr. klarenca, mejina, gnjet itd. doseže nasproten uspeh, zlasti ako so taka vina trdo kuhana. Posebno je pri takih razstavah gledati na to, da so poslana vina brez vsake napake. Pri bodoči priredbi upamo, da bo Kranjska še bolje zastopana, kot je bila sedaj.
V Zagorju ob Savi je predzadnjo nedeljo, dne i), majnika t. 1. imelo narodno delavstvo svoj prvi nastop. Sklical se je v rezervirane prostore _r. -K Miillerja na 4. uro popold. večji sestanek po § *J. zborovalnega zakona. Vstop je bil dovoljen samo proti izkazu vabila. Še prodno se je zborovanje pričelo, zbrali so se v sosednji, vsem pristopni gostilniški sobi socijalni demokratje pod poveljstvom Me-liharja Cohnla, kateri so potem s situ vdrli v rezervirane prostore. Nato je narodno delavstvo odšlo v 1. nad-*»trop, kjer se je sestanek nemoteno vršil. Tovariš Škerl iz Ljubljane je v krasnih in prepričevalnih besedah pojasnil pomen in organizacijo »N. D. O.« Ko je še več zborovalcev govorilo, zaključil je predsednik Grm sestanek, na kar je 55 članov naznanilo svoj pristop k »N. D. O.« Drugi dan je denuncira! vodja delavcev in socijalni demokrat Cobal uradnika g. Tauferja pri ravnatelju, ker se je udeležil sestanka »X. D. O.« Kar drž. temeljni zakon vsakemu državljanu zasignra, — prostost prepričanja, — to je po nazorih socijalnih demokratov veleizdajstvo« seveda po Accur-t i je vem sistemu. Ko je narodno de-lavstvo odšlo v J. nadstropje, imel je t "obal v prostorih, kateri so bili re-
rvirani za sestanek narodnih delavcev shod.   Ce ga je naznanil na c. kr. okrajno glavarstvo v Litijo, to bode temn uradu že znano. Naša četa je Še mala. a to so sami prepričani navdušeni pristaši »N. D. O.«, kateri so imeli pogum se vkljub vsem grožnjam in pretnjam socijalnih de-: tokratov pridružiti »N. D. O.« To so možje, katere se sicer, — če tudi ne lahko, -    pobije in potolče, kateri si svojega prepričanja ne dajo z no-
no silo vzeti. Mi se sicer izogibamo vsake rabuke, ker obsojamo nasilstvo in surovost, povemo pa na tem mestu, da bodemo prihodnjič, če se nam zo-;>et kaj takega zgodi kot pri g. Miil-lerjn, vedeli na primeren način čuvati svojo hišno pravico »Vsaka sila do vremena«, pravi hrvatski pregovor in tndi Uobalove sile bode enkrat konec Naša četa se jači od dne do dne in upamo, da se bode lahko k malo vršil osnovalni občni zbor, na kar se predložijo pravila. Zadnji čas je pa tudi že, da se enkrat ustanovi delavska organizacija, katera ne bode imela koristi delavcev samo na programu, marveč bode resnično skrbela za povzdigo delavstva v duševnem ka-» ■?- tnaterijalnem oziru. Tej bodoči '^anizaciji kličemo: »vivat, floreat,
seat!«
Poročil se je g. Oroslav Jezerce k, knjigovodja, z gdč. Angelico S n o -j evo v Sp. Šiški. Bilo srečnol
V Ledine priredi žirovska narodna godba izlet v nedeljo, 23. t. m., popoldne. Pridružijo se zletu tudi žirov-
idrijski in spodnjeidrijski Sokoli, upamo, da tudi drugo narodno občinstvo iz idrijske in žirovske doline poleti v nedeljo v prijazne Ledine.
Društveno. Radi premalo članov je prenehalo v Trbovljah katoliško delavsko društvo.
Kreditna zadruga članov N. D O. se snuje v Trstu. V kratkem skličejo shod zaupnikov, na katerem urede vse Potrebno za ustanovitev zadruge.
Slovenko učiteljišče v Kopru Se premesti s prihodnjim Šolskim letom 1 Gorico.
Morskega volka so ujeli ribiči na fremudi v Dalmaciji. Zapredel se je v
ribiške mreže. Dolg je 2 m 67 cm in baje jako lepa žival.
Občinska volitve v Pulju so se
pričele včeraj, in sicer za III. razred. Trajale bodo 4 dni.
Vojaški dopusti za časa žetva.
Poveljstvo 3. voja je določilo za letos pri peŠpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih in trenu tritedenski dopust za časa žetve. Ob tem Času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehničnih oddelkih pa se vežbanje nadaljuje, in le če razmere dopuščajo, odpuste nekaternike na tritedenski dopust. Letonije vojaške vaje se zaključijo 11. sept.
Obrtna nadaljevalna šola v Postojni. V odbor obrtno-nadaljevalne šole v Postojni so bih za dobo 1909 do 1911 voljeni sledeči gospodje :JG. Pikel, župan kot predsednik, dr. R. Andrejka plern. Livnogradski, okr. komisar kot namestnik in obenem zastopnik učne uprave, M. Še-ber. tiskar in fotograf, kot blagajnik, M. M i 1 a v e c in L. Z o r ž kot odbornika in Jernej V i 1 h a r, kot namestnik.
Poročil se je dne 17. t. m. gost Josip  Jeglič,   učitelj  v  Selcih pri Škofji Loki, z gdč. Miciko Šliber. Čestitamo!
Čebelarska shoda na Koroškem. Osrednje čebelarsko diuštvo napravi 20. t. m. dva čebelarska shoda na Koroškem, in sicer ob 11. uri v Bernci pri Beljaku in ob 4. uri popoldne v Kotmaravesi pri Celovcu, Na obeh shodih bo predaval g. nadučitelj Liko-zar iz Ljubljane. Ker se je zadnji čas tudi na Koroškem pričelo pri slovenskih čebelarjih zanimanje, je pričakovati obile udeležbe.
Akad. društvo »Slovenija« vabi prijatelje društva na večer, ki ga priredi v proslavo svoje 40letnice na Dunaju v sredo, 26. maja, v spodnjih prostorih društva »Lehrerhaus«, VIII., ob voglu Langegasse, Josefstr. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Prireditev se vrši v skromnem obsegu, ker meni društvo proslaviti svoj jubdej v velikih počitnicah v Ljubljani v večjem stilu.
Zborovanje tobakarnarjev v Trstu. Zopet slovenska zmaga. V Trstu in okolici obstoji zadruga tobakarnarjev, ki je bila dosedaj izključno italijanska domena. Na zborovanjih in sejah se je govorilo in razpravljalo edino-le v italijanskem jeziku in ako se je slučajno kak Slovenec oglasil v svojem jeziku, se mu je takoj očitalo, da zanaša v društvo »politiko«. Na vse zadnje so se slovenski zadružniki vendar-le naveličali h]apčevati in so na letošnjih večkratnih zborovanjih zahteva^, da se razpravlja tudi v slovenskem jeziku. Ker italijanski odborniki tej zahtevi niso ugodili, so se večkrat vršili burni prizori in zborovanja so bila brezuspešna. Minule nedelje se je vršil občni zbor imenovane zadruge, katerega se je udeležilo toliko slovenskih zadružnikov, da so imeli veliko večino. Italijani so se morali — hočeš nočeš — vdati in sprejeti od Slovencev predlagano listo, na podlagi katere je bilo izvo.jenih v odbor 11 Slovencev in ravno toliko Italijanov. Slovenci so po končani volitvi izjavili, da s tem niso hoteli — kakor se jim to podtika od nasprotne strani — zanesti v društvo »politiko«, temveč zahtevajo edino-le enakopravnost svojemu jeziku v popolnem obsegu. Ta slovenska zmaga sicer nima bogve kako daleko-sežnega pomena, vendar pa kaže na zavednost in napredek tržaških Slovencev na vseh poljih.
Napisi na postaji v Nabrežini. Vsled brzojavne pritožbe nabrežinskega županstva na ravnateljstvo južnih železnic na Dunaju radi kršenja pravic slovenskega jezika pri ondotnih postajnih napisih, je ravnateljstvo brzojavno ustavilo nadaljevanje prenovljenja in sicer do nove tozadevne odredbe.
Ustrelil se je mornarski komisar II. raz. na ladji »Nadvojvoda Karel« 371etni R. Greuzner med strelnimi vajami pri Rovinju. Parnik je došel v Pulj, kjer je truplo oddal, in se vrnil zopet na vajo. Vzrok neznan.
Blagajniški vlom v Trstu. Neznani vlomilci so vdrli v včerajšnji noči v trgovino E. Bas ila v Trstu ulica j Lazzaretto vecchio 12. Navrtali so z znanim tihim svedrom v blagajno okroglo luknjo v premeru 10 cm, ter odnesli iz nje en bankovec za 1000 kron, 50 napoleandrov, 340 kron v srebru, nekaj kreditnih listov tržaškega kreditnega društva, brilantno zapestnico vredno 1400 kron in nekaj prstanov vrednih 1000 K. Šiloma odprte so našli tudi predale v trgovini, v katerih je bilo vse razmetano in se še ne ve koliko manjka. Vlomilci so pustili v trgovini ročaj za tihi sveder, en navaden leseni sveder in več koncev sveč.
Na grobu svoje neveste se je ustrelil v nedeljo pop. v Zagrebu mizarski pomočnik Jožef Ferčič.
Strela je udarila v Spodnjem Dravogradu v veliko staro lipo pred I proštijo in preskočila z nje na neko kočo, v kateri je iskala zavetja stara ženica, ki je oslepela« I
Dunajski občinski svet v Za-grebu. Včeraj so dunajski obč. svet-niki na povratku iz Bosne dospeli v Zagreb. Na kolodvoru so jih sprejeli
I dr. Amrul in par sto frankovcev, ki so I Dunajčanom klicali »hoeh«. Ban baron I Rauch je pobegnil it Zagreba, da bi
I ne prišel v dotiko z »bečlijami«. V I celem mestu ni bilo niti ene zastave, I sprejem je bil nad vse klavern, zato I se vse vprašuje, za kaj se je porabilo I tistih 15.000 kron, ki jih je obč. svet I določil, za sprejem Dunajčanov. I       Požar v Zagrebu. V nedeljo po-I poldne se je vnelo v Zagrebu na Sav-I ski cesti veliko vojaško skladišče, v I katerem je bilo nad 30 železniških voz I umetno v zavoje zvezanega sena, (30.000 I met. stotov.) Ogenj se je z neznansko I hitrostjo razširil iu le slučaju, da je bilo I po dnevi in mirno vreme, se je zahva-I liti, da so  po trudapolnem gašenju, I katerega so se udeležila vsa gasilna društva v Zagrebu in okolici, ter vse vojaštvo, ogenj omejili in obvarovali sosedna skladišča moke in drugih vojaških potrebščin, ki so nagromadene v velikih množinah v posameznih skladiščih. Kako je ogenj nastal, se ne ve, pač pa sumijo, da je bil nalašč podtaknjen.  Skladišče  je bilo  v soboto zvečer ob 6 zaprto in je imel ključe pravilno spravljene oskrbnik. Da bi se bilo seno vsled vročine in hudega pritiska samo vžagalo, kakor trdijo nekateri, je nemogoče. Škoda znaša nad 40.0000 K.
Vlak je povozil pri Št. Vidu na Glini kmečki voz, ko je peljal čez cestni železnični tir, ga razbil in poškodoval hlapca, ki bo bržkone vsled dobljenih poškodb umrl.
Napad z bombo. V Tregistu pri Voitsbergu je vrgel v ponedeljek zvečer nek neznanec v stanovanje gozdarja J. Požarnika skozi okno bombo, ki se je v sobi z groznim pokom razletela. Razbila je okna in vse pohištvo ter gozdarja močno ranila. Sumijo, da je to storil bržkotne kak lovski tat, katere je Požarnik z vso odločnostjo in uspešno preganjal.
UŠel je kaznjenec graške kaznilnice A. Cvetko iz Kamenščaka v ljutomerskem okraju, ki je bil obsojen radi ropa na 8 let težke ječe. I Naplavljeno truplo. Pri mlinu na Keplerjevi cesti pri Gradcu se je ujelo včeraj truplo utopljenca, katerega so potegnili iz vode in spoznali za F. Scherza iz Gostinga. Ker niso našli na truplu, ki je bilo k večjem 48 ur v vodi, nikakih nasilnih znakov, sumijo, I da je samomor.
V Ljubljanico je padel včeraj popoldne na sv. Petra nasipu 8 letni šolski učenec Ernest Rus. Ko je Pollakov usnjarski pomočnik Viljem Gothe to opazil, je skočil pri tovarni čez zid ter hitel v vodo po potapljajočega se dečka. Dečko je bil že nezavesten in le še par minut, pa bi mu bila ugasnila luč življenja.
V „Praterju" je bila v nedeljo popoldne iz žepa ukradena posestnici Heleni Jerančičevi denarnica, v kateri je imela 7 K denarja. Uzmovič je še neznan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 118 Hrvatov in Slovencev, nazaj je prišlo pa 100 Macedoncev. 12 Ko-čevarjev je šlo na Dunaj, 28 Hrvatov se je odpeljalo z Reke v Beljak, 10 pa iz Zagreba v Bregenc.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Marija Eberlova je izgubila zlato zapestnico. — Ga. Marija Pogorelčeva je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Hela Rusova je izgubila zlato zapestnico. — Služkinja Marija Lavrihova je našla zlat ŠČipalnik in ga oddala pri magistratu.
„Slovenska Filharmonija" koncertna jutri v sredo, na vrtu hotela »Ilirija« pod vodstvom g. kapelnika Friseka. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Koncert tamburaškoga društva iz Požege bo jutri zvečer v restavraciji pri »Novem svetu», na Marije Terezije cesti.
Somišljeniki! Someščani!
Vabimo vas
SHOD
narod-napredne stranke,
ki bode
v četrtek, 20. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Jf estnega doma'.
PmMHI mmtmšmm prirtata. Mimr ir. futartUhk Poročajo dri. poslaneo in Župan Ivan Hribar, daš. odbornik dr. Ivan Tavčar, ter deš. poslanca dr. Karel Triller in dr. Ivan Oraften.
Ker je ta dnevni red izvanredno važen, upamo, da se boste, zavedajoč se svoje dolžnosti, udeležili tega shoda vsi do zadnjega I
3zvriL oUtr lar.-iapRlM struke«
Drobne novice«
* Sokol v Sokol v Slmeringu pri Dunaju. Ministrstvo je zavrnilo prepoved deželnega namestništva, s katero je prepovedalo ustanovitev Sokola s češkim občevalnim jezikom. — Zavrnitev utemeljuje s tem, da izreka, da češki občevalni jezik v kakem dunajskem društvu ne nasprotuje do sedaj še nobeni postavi.
* Demisijo francoskega poslanika v Carigradu Constansa je ministrstvo vsprejelo in ga odpoklice v kratkem domov.
* Srečen slučaj samomorilke. 151etna služkinja Roza Avguštin se je vrgla, obupana radi surovega obnašanja svoje gospodinje, v Mbd-lingu pri Dunaju pred poštni vlak. Padla pa je pri tem tako srečno ravno na sredo med oba tira, da je šel nadnjo stroj in cel vlak, brez da bi jo kaj poškodoval.
* Družinska žaloigra. Žena carinskega uradnika Laronga v Lvovu je imela skrivno ljubavno razmerje z nekim dragonskim nadporočnikom. — V soboto zvečer se vrne mož ponoči domov, mesto da bi, kakor je rekel zanalašč ženi, odpotoval. — Dobil jih je res skupaj, ustrelil nadporoe-nika, ženo težko ranil in nato še sebe usmrtil.
* Prijeta vlomilca in anarhista.
Zlatarju Calippe v Curihu je bilo pred kratkim pokradeno za 30.000 dragotin. — V soboto pa je nek budimpeštanski zlatar, ki je omenjene dragocenosti vsled natančnega popisa spoznal, prinesel velik del vkra-denega blaga na stražnico, kjer je napravil ovadbo, na podlagi katere so zaprli kot storilca A. Nvula na Dunaju in J. Misenaka v Curihu. Misenak je poleg tega sedaj eden najnevarnejših evropskih anarhistov.
* Novo vojno brodovje dobi Španija. Gradbo ladij prevzamejo angleške trvdke Maxin Vikers and Sons in Armstrong. Družba napravi v ta namen velikanske delavnice v Fer-rolu.
* Električni tok je ubil v Badnu električnega monterja Jauda, ko je pregledoval napeljavo visoko napetega toka cestne železnice Dunaj-Baden.
KniižeunosL
— Ban Jelačić. Napisao dr. Rudolf Horvat, profesor kr. real. gimnazije v Zagrebu. Tega krasnega zgodovinskega dela smo prejeli prvi snopič, ki obsega 128 strani in velja 1 K. Izšli bodo Še trije zvezki; zadnjemu bo dodanih deset slik. Poedine zvezde razpečava knjigarna kluba Ciril-Meto-dovih zidarjev v Zagrebu. Celo knjigo (4 zvezki) je naročiti pri prof. Horvatu v Zagrebu (Kaćičeva ulica št. 20) '"n velja 3 K, v knjigarni velja 4 K. Lepe originalne platnice veljajo 1 K 60 v. Profesor Horvat, ki si je pridobil s svojo zgodovino Hrvatske odlično ime, je v tem delu vporabil mnogo doslej neznanega gradiva.
Telefonsko in tajim poročilo.
Deželnozborske volitve na Štajerskem.
Celje 18. maja. Včerajšnje deželnozborske volitve v kmetski skupini na Spodnjem Štajerskem so se končale z zmago klerikalne stranke.
V slovenjegraškem okraju je bil izvoljen dr. K. V e r s t o v š e k. Dobil je 1036 glasov, kandidat »Narodne stranke« dr. A. Božič pa 395. V celjskem okraju sta izvoljena klerikalca dr. I. 3 e n k o v i č in A. T e r g -1 a'v, ki sta dobila 2560, ozir. 2658 glasov. Kandidata »Narodne stranke« dr. )R. Karba in I. Goričan sta dobila 936, ozir. nOO glasov.
V šmarskem   okraju je bil izvoljen klerikalec Vrečko z 93i gla sovi proti naprednjaku B e r 1 i s g u , ki je dobil 4i2 glasov.
V brežiškem okraju je zmagal klerikalec dr. R. Jankovi č, ki je dobil 1206 glasov, proti naprednjaku M a 1 u s u, ki je dobil 476 glasov. V slovenj ebistriškem okraju je zmagal klerikalec N o v a k s 1190 glasovi proti nemŠkutarskemu kandidatu Kresni k|u, ki je dobil 454 glasov.
Vmariborskem okraju sta zmagala klerikalna kandidata Fr. Robič in R oš kar z veliko večino. V ptujskem okraju ni dobil noben izmed kandidatov absolutne večine, torej je treba ožje volitve.
Poslanska zbornica.
Dunaj 18. maja. Danes ima zbornica zadnjo sejo pred Binkošti. Tako so sklenili na današnji konferenci načelniki klubov. Proračunski odsek bo imel sejo do sobote pred Binkoštmi. V konferenci se je tudi sklenilo, da se finančne predloge v proračunskem odseku ne vzamejo v pretres pred Binkoštmi. — Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede zagrebškega »veleizdajniškega« procesa.   M a s a r v k je govoril danes
dve uri. V imenu Nemcev se je izrekel dr. Svvester proti nujnosti in proti meritu. K predlogu so govorili Ivanišević, Biankini in krščanski socijalec M a y e r. Nato je podal izjavo ministrski predsednik Bienerth. Izrekel se je proti predlogu. Sedaj govori celjski poslanec Marckhl. Prihodnja seja bo v sredo po Binkoštih.
Proti Poljakom.
Poznanj, 18. maja. V Gliwicah je bila sodna obravnava proti 56 članom »Zveze poljskih mladeničev«, češ, da so imeli tajno društvo. Sodišče je vse obtožence oprostilo.*
Rusija proda kraljestvo Poljsko?
Varšava, 18. maja. Listi beležijo vest, da namerava Rusija prodati kraljestvo Poljsko — Pm-siji baje za bagatelo 8 milijonov rub-ljev (!). (Ta vest je seveda izmišljena. Opomba ured.) Ruski reakcionarni list »Kolokol« registrira to vest ter pripominja, da bi bila ta prodaja docela umestna, ker troši Rusija baje vsako leto za Poljsko 500 milijonov rubljev, s čimer je oškodovana samo ostala država. Slovanska  konferenca v Petragradu.
Sofija, 18. maja. V času od '27>. do 28. maja bo v Petrogradu konferenca bančnega in razstavnega odbora, ki sta bila izvoljena na lanskem slovanskem kongresu v Pragi. Ta konferenca bo definitivno sklepala o ustanovitvi »Slovanske banke' in o prireditvi vseslovanske razstave. Izmed Bolgarov se udeleže te konference S .Bobčev, dr. Kalinkov in A. Ljuckanov.
Novi davki.
Dunaj, 18. maja. »Fremdenblatt« javlja, da bo vlada primorana zvišati cene tobaka, smodk in cigaret, ako bo morala odnehati od povišanja davka na pivo. Obenem bo izvedla z letom 1912. monopol na vžigalice. Osleparjeni vojni erar.
Belgrad 18. maja. Pod naslovom »Velika goljufija« javlja »Politika«, da so v dunajskem arzenalu prišli na sled velikim nerednostim. Neka nemška tvrdka je baje oškodovala avstrijski erar pri prodaji usnja za četrt milijona kron. List pripominja: Ta vest, ki smo jo dobili iz povsem zanesljivega vira, zanima tudi nas, ker izvaža ta nemška firma mnogo usnja tudi v Srbijo in ako ona tako trguje z avstrijskim erar-jem, kako šele trguje s srbskimi trgovci.
Srbija in Bolgarska.
Belgrad 18. maja. Bolgarska vlada je obvestila srbsko, da so velike sile priznale neodvisnost Bolgarske; obenem se zahvaljuje srbski vladi na njeni čestitki in izraža nado, da ostanejo od-nošaji med sosednjima bratskima kraljevinama vedno tako prisrčni kakor sedaj.
Poslano/
V zadnji številki se je »Miru« v njegovi »narodni delavnosti« zdel-, zopet potrebno, da me zoj>et objeda in napada radi neke brezo k usne notice v »Fr. Stiminen«. Vsakdo, ki je to notico bral, bodisi Nemec ali Slovenec, je moral, če zna do pet šteti, takoj spoznati, da je to deloma izmišljotina deloma zavijanje po vse nedolžnega pogovora od strani brez-ta k t nega prisluškovalca. Celo »Fr. Stimmen« so to uvidele in brez opazke prijavile moj popravek; samo slo venski list — »Mir« gloda na tej trhli kosti naprej in oblastno zalite va od mene, da »Fr. Stimen« tožim, kakor sem svoj čas tožil »Mir«. Xc glede na to, da so meni sovražne nemške »Fr. Stimmen« po pojasnilu od strani mojega sopotnika, s ku terim sem se razgovarjal, lojalno prinesle popravek, bi »Mir« vender lahko vedel, da se »Mirovih« pam-fletov sploh ne more popravljati; sicer bi pa lahko povprašal »Mir, svojega jurističnega svetovalca g. dr. Brejca, zakaj on ni tožil lista »Fr. Stimmen« pred nemškimi porotniki v Celovcu ali pa ji Štajerca« pred slovenskimi in nemškimi porotniki v Mariboru ali pa »Narod« pred slovensko poroto. Vsi ti listi so temu gospodu očitali dostikrat in vse drugačne stvari, kar bi moral »Mir«, ki je pod neposredno kontrolo g. dr. Brejca, dobro vedeti. — Tudi ta napad je torej le smešen, le nekaj drugega tiči za vsemi temi napadi. Ko likorkrat se je še »Mir« zagnal vame, vedno prav debelo pripomni, da sem koncipijent in odvetniški kandidat v pisarni dr. Miillerja; — to kar veno mer poudarja. Ker meni »Mir« hvala bogu s svojimi napadi še ne more Škodovati, pa hoče oči vidno odjedati kruh g. dr. Miillerju s tem, da opo zarja na ta način na gotovo pisarno tiste koroške Slovence, ki iščejo pravne pomoči. Vsaka notica nosi pečat ostudnega da, naj ostodnej šega kruhoborstva In se s tem sama obsodi. Sapienti sat!
V Celovcu, 14. maja 1909. Dr .Jos. C. Oblak, odvet. kandidat.
• Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
Izvid g. dr. Alfreda Fuohsa, privatnega docenta na o. kr. vsučililču
na Dunaju. Gosp. J. Serravallo
v Trstu. Na Vašo željo Vam rad potrdim, da sem a Vašim Serravallom kina-vinom z železom pri svojih paoijen-tih doseeel prav ugodne izkušnje. Vino se je izkazalo za krepilno, tek zbujajoče sredstvo in ga mnogi pacienti in preboleli radi uživajo zaradi prijetne slasti.
Na Dunaju, 12. oktobra 1909.
Dr. Alfred F u oh s.
Žitne cene v Budimpešti.
Da« 16. maja 1909.
Plenica za maj 1909     . za 50 kg K 14*42
Plenica za oktober 19o9 za 60 kg K 12 37
81       za okt.        „ za 50 kg K 9*73
Koruza za maj        » za 5C kg K 7*78
Oves     za okt.        „ za 60 kg K  7 55
15 vin. višje.
neteoraiasitRo porodH*.
*Utn» na>d morjem S06-1.  Srednji mini tlak 786 0 mm.
17.J 18. ■M
9. zv.
7. zf. 2. pop.
7258
7371 738 6
169 135
si. j zahod jasno si. svzhod oblačno
i9 i  sr. sever
Srednja  včerajšnja  temperatura 17 7, aonn. 14 33 Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Inteligentna
gospodična
ki govori slovenščino in Čisto nemščino, tftče primerne slnžbe k otrokom, tudi takim brez matere. Gre v tujino in na deželo. 1770—3
Prijazne ponudbe pod ,Ma]nik 909" na uprav  „Slov. Naroda4*.
Trgovsko izobražena
^gospodična
želi prem eni t i slnžbo kot blaga Jnl-čarka 1769—3
PriJ8zae  ponudbe pod „Pošte -nost 333" na uprav. „Slov. Nar.tf
Išče se za I. julij
kontoristinja
z lepo pisavo, vešča slovenskega in nemškega jezika.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda^. 19 4 2
Priložnost!
Proda 80 po najugodnejši ceni nov
električni klauir
Ugodna prilika za gostilničarje 11 Več pove g. Jnrmann, optik v Šelenburgovih ulicah It L  1893 3
Naznanilo.
V konkuzrno maso Ivana Bolta,
bivšega trgovca v Štepanji vasi spadajoče, dosedaj še ne izterjane terjatve na glavnici in stroških v skupnem znesku 12.815 K 39 h se bodo brez jamstva mase za njih resničnost in izterljivost potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu skupila na roke oskrbnika mase prodale pri tem sodiftču v sobi št. 123
dne 25. maja 1909
dopoldne Ob 10. in sicer tudi pod nominalno vrednostjo.
Natančna pojasnila dajekonkurzni upravitelj g. dr Hodnik, odvetnik v LlublfanL 1971-1
C kr. dež. sodnim v Ljubljani
odd. III. dne 14. maja 1909
SUKNA
In modno 749 40 maso za obleke
Karel Kocian
tvornico u sukno
v Humpolcu
A. Lukfč
Pred škofijo 19
lujfflofcrncjšo
za gospode, dame, dečke, deklice
in otroke
l'95-29
6W 44
ta Mka|
vinskih
sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-- meni ceni tvrdka —
M. Rosner in drug
veleiganjarna sad|a v LJubljani poleg Eoslorfevo pivovarno.
proda 5«
radi bolezni nova bila v sredini mesta, jako pripravna za vsako večjo obrt, kupni pogoji prav ugodni. Dalje več h Is z gostil asa i v mestu in na deželi; zasebne hiše s vrtovi in vilo v bližini mesta kakor tudi na Gorenjskem; veleposestva na Koroškem in Spod. Štajerskem.
Iščejo so stanovanja za takoj ali za avgust za solidne in mirno stranko.
Naprodaj Je več stavbni b parcel
v mestu in v bližini mesta.
Kapljo so veleposestva in gozdovi
bodisi kjer koli hočejo.
Poizve se v pisarni Patra Ma-teliča. Miklošičeva cesta štev. 10 . v LjubljanL 1970 I 1976
Išče se prostorna
vinska klet
Čim bliže Ljubljane izven nšitninske Črte. 1980 1
Ponudbe se naj izvolijo doposlati upravniitvu „Slovenskoga Naroda" pod „Vinska blat".
HOTEL „ILIRIJA"
Umuiono. Kolodvorske ulice 22.
Jutri, o sreilo, 19. L m.
povodom otvoritve vrta
KI
dobro ohranjen, polnosvočen, Je napredaj na Gruberjevi cesti štev. lf pritličje, lovo. _1909-3
Zdravilišče Toplice
aa Eranjzkam, Polen ake železnice postala Straia-TopUce.     169tf 3
Sezija od 1. maja do 1, oktobra-
Topol vrelec 38° C, pitao in kopalno zdrav-Ijerje. Izrednega učinka za protin, revmatizem, iselila«, ntvralgijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basi ni, oddeljene in maliovnate kopeli. Udomo opravljenje tajske, igralne in družabne sobe Zdravo podnebie GozdoviU okolica. Dob e in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Lepo veliko
posestvo
80 da v najem ali se pod ugodnimi
pogoji tndi proda. — Gostilna dobro obiskovana, vodovod na vrta, v hiši in v vseh gospodarskih poslopjih. Senčnat vrt in kegljišče. Gostilna stoji ob cesti, dobro renomirana, prva
V slučaju neugodnega vremena se vrši v kraiQ in od p tujcev ter izletnikov
t------. . i dobro obiskovana.
Več se izve v gostilni Jalen v
velik koncert
Slov. Filharmonije. Začetek ob 8.      Vstopnina 40 vin.
na gumijevih kolesih se OOttO prot na Tržaški cesti št. 13, L nadsi v LJubljani i
Več
so sprejme v trajno delo na P ljansfcem nasipu št 14 pri Mari ___Blkar. 1968^
Dobrega, pridnega in pošteneg
žagarj
sprejme Igaac BaJželJ v Kam, gorici na Gorenjskem Vstop tak« plača po dogovoru 1897-J
koncert v notranjih prostorih.
Za obilen obisk se priporoča
fftatija Jfovak
KropL
1942—2
Jutri v sredo, 19. maja 1.1
■v restarvraciji
„pri novem svetu"
KONCEH
slovanskega Samskega j tambnraškega društva iz Požegi
Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Za obilen obisk se jriporoča 1981       Valentin Mrak, restavrater,
restavraterka.
Spreten
Oroslccv Jezersefc
knjigovodja
j^ngelica Je$eršek r0jena $noj
1
H
1973
perceena.
Spodnja šiška, dne tS. maja 1909.
slovenščine in nemščine v besedi in pisavi po-poinoma zmožen se sprejme za stalno potovanje po Kranjskem. Ponudniki iz stroke kmetijskih strojev imajo prednost. Natančne, lastnoročno pisane ponudbe v obeh Jezikih naj se s prepisi izpričeval in navedbo referenc pod šifro „Erfolg 76'464" naslovljajo na anonćno ekspedicijo M. Dukes Nachf. Dunaj I., VVolizeiie 9.
192S-
f
Lepo posestvo
1977—1
preje nemška šola v večjem trgu na Gornjom Koroškem s prav lepim zraven ležečim vrtom ae takoj proda Italijanu ali Slovencu. Sedaj se ▼ hiši izvršuje trgovina z mešanim blagom. Prometa 130.000 K, 15 sob, 4 kuhinje, skladišča itd Pripravno za vsako kupčijo ali obrt. Tudi za penzijonat, otroški vrtec itd., ker je tamkaj mnogo Italijanov. Cena 35 000 Takoj plačati 15.000 K, najemnina znaša K 3200.
Ponudbe pod „W. H. 21S4" na naslov BndoU MOM0, Dona| L, Sellerstltte S.
f>. J^agdic
Ljubljeno,    betcl „pri W[aliča", Ljubljano
'pzipozoča fito&nke, stamnifie, čepice, szajce in fitavate, v najnovejšimi o&ti&afi in naftej&i i^feitv, nadafjc vse špozlne j>zedmete z>a (izivoiazce, -ko{e$azjc, fovce, tenniz, š>ofio(e> itd. 'SZazodni 9*0$% zastave.      i96i—l
Novo slovensko podjetje.
otvoril
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da novo obrt^ in sicer:
»Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zaoratnic".
Izdelujem in imam v zalogi naj
effte lavratnlee vseh kako-
vosti, izdelujem pa tudi po naročilu po izberi fazone \jx blaga
Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči z Dunaja, mi je omogočeno v vsakem oziru postreči i dobrim In loUdnlm Udelkom 1906-a
m>o koi
Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in slovensko občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila
»Prvo In edino jugoslovansko Izdelovanje znntilc11 Z. puteni, Cjubljana, privoz it 3*
*P.-t*1T :»;--;-:»;- -tO -t > \-\ t. i/,t ■ > :. I I -t *i.-!■.:«.-f-:»S.-[ t ■ : tO    c.*     C 3 *r :
!f;&ćt&?;i:v J.vv-pS^ri-.'i. ".^ - Jufj&f-A 1 I -o -h-^A-A- i^.'-iata:-tar-uiw«rJl.
Prodala iz konkurza.
V konkurrno maso zapuščine po Ivanu Primožiču iz Kranjske gore spadajoča trgovinska aaloga v inventarni vrednosti 12 602 K 37 vin. in v fakturni vrednosti po 13.686 K 49 vin. obstoječa iz:
manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga
se proda najboljšemu ponudniku potom ponudbe en bloo.
Dotične ponudbe naj se izročijo oskrbniku konkurzne mase Janku Hudoverniku, o. kr. notarju v Kranjski gori, najpozneje
do 26. maja 1909, dopoldne ob 101, ari.
Vsak ponudnik mora še pred izročitvijo ponudbe položiti tudi vadij 10 % inventurne vrednosti, to je 1260 K 36 v.
Ponudbe se odpro 26. maja 1909 dopoldne ob 11. v c. kr. notarski pisarni v Kranjski gori.
Ponudnik, Čigar ponudba se sprejme, mora oelo skupilo odračusti vadij takoj v roke oskrbnika konkurzne mase izplačati iu blago prevzeti tekom dveh dni in prostore, kjer je blago spravljeno izprazniti.
Za popolnost zaloge, kakor tudi inventurnega zapisnika in aa kakovost blaga ne prevaame konkurana masa nobene odgovornosti.
Zaloga se na vsakokratno zahtevanje pokaže po oskrbniku konkursu* mase. —• Inventurni zapisnik je na vpogled pri o. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori.
Janko Hudo vernik, c. kr. notar
1966—1 ket oskrbnik konkurzne mase.
w
LLJ
fuklfftuska kieditsa kaska v Sr j« bi jami
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Oalovcu. Podružnica v Trstu.
štev. S.
14-56
aa »%
VU
II
priporoča
po K 61/*, žrobonjo o. m^ja, |Uvmi doMtok
po K  4V«       n       15.    » u n
PO K 4 .16. „
polovica po K 7, oelo po K 12 ,      16. .
jlđslom ln na trn1b661 ro-čran. RT -i V2 %- ~<MP
ladajatelj in odgovorni nrednik Bastp Poitoilcmiet