H m Jt«6 J! slovenski dnevnik
▼ Združenih državah.
Velja za vie leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za Hew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo cslo leto... $7.00
GLAS
lušiži su-^^u*/-o	Asnt-flii
Tka largeii lloveniaa Daily In the United States,
Issued every day except Sunday! and legal Holidays. MT 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V., under the Act of Congress of March 3, 187f.	TELEFON: 4687 COBTLANDT.
NO. 95. — ŠTSV 50.	NEW YORK, MONDAY, APRIL 24, 1922. — FONDELJEK, 24. APRILA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
GOMPERS 0 DELAVSKEM VPRAŠANJU
REKEL JE, DA NE MOREJO NOBENE POSTAVE USTAVITI DELAVSKEGA GIBANJA. — ZASLIŠANJE PRED LOCK-WOOD KOMITEJEM. — ZLORABE V DELAVSKEM GIBANJU. — AMERIŠKI DELAVEC NI IGRAČA.
Samuel i » i 'in jk rs. predesednik postavo, katero bost o odobrili, še Alnrrieau Federation «»f Labor, ki prdno bo sprejeta.
. • na-stopil v soboto drugič kot pura pred Lock wood hišnim komitejem v New York.i, je priznal, da obstajajo med delavskimi unl-jnmi zlorabo, katerih ni mogo<"e (t p i avičiti.
T«* zlorab". — kot .K1 izjavil < .onipers sam 'kater-ga pa ni sma
Zaslišanje Compersa pred t era komitejem je trajalo rele štiri ur." t- r j" bilo v gotovih delih zrl« dramatično. Pntermever je zaLteval o<l Gompersa. naj prekliče izjave. v katerih j«* sramotil celi odvetniški stan. kateremu pri .pada ifidi on, n Gomj>ers je izja-
ira*i zastopnikom pravih delav- Vi'. da tega ne bo nikdar storil
rrv tMlIVHl lajo veliko
lr mešrtarjeni i «!•*-k riviru sodelavcem
k« i ve dobro, kaj je govoril.
t.r j k i v/.ročaj« ► Uri/m, Iirr i/-u-1 VELIK STRAH KAPITALISTOV n.< "nedolžnim" delodajalcem.
Primal je nadalje, da ni no. be poti, potom katere bi bilo mogoče prisiliti organizirano delo. da odpravi razmere kot obstajajo s« da j. raz ven prostovoljnih dejanj od strani organiziranih <!<•-laveev samih.
\'i m- morete spraviti ameri-•*■■'- '"g.-! dela\'i*u v postavni jopič.
je izjavil Gompers povsem primerno ler dostavil smej." : — Rad l< videl p .stavo, ki bi skušala o-mejevati delavnosti organiziranega dHa.
Havana, Kuba. 23. aprila. — I tihotapijanje ruskih boljševikov i/ Kube v Združene države predstavlja "rffino" nevarnost, katere se ne sme omalovaževati. — soglasno s poročilom Oarltona Ilursta. ameriškega generalnega konzula, ki hoče imeti pojasnila.j zakaj se pripušča take ljudi vi Združene države.
1 lil rs t je izjavil, da je dospelo j O« ut.
na Kubo 5000 priseljencev, namenjenih v Združene države, i/, centralne in južno-iztočne Evrone. «'a pa je najti sedaj komaj polo-
Xato je iziavil Samuel rnt*r-!v,Vo tHl na Kubi* k:,-'ti vsi raaver, načelnik komiteja: Upam. j T odžli ™ t;1 ali on naC'in v z,lru" da vam bom predložil v kratkem [ flr2ave-
RANDITI UMORILI POLICISTA
St. Louis, Mo.. 23. aprila —' "Kn policist je bil ubit n dva! i.adaljna hila ranjena od ban-ditov. ki so včeraj navalili nn urad Morris & <'o. tukaj ter pobegnili z malenkostnim plenom.
Poli.-isti s0 videli bandite. ki vprizorili napad ter pričeli takoj streVjati. lianditi so vrnili o»enj. ubil enega ter ranili dva druga policista in v zmešnjavi. i:i je nastala, se jim je posrečilo pobegniti.
POZOR POTNIKI!
■ Nemška delegacija izključena od ,, razpravljanj. — Barthou is javlja, j
i da je zmaga Francije popolna.
i
Isletniški parnik "BELVEDERE
(Cosulich Line)
i i
odpluje iz New Yorka v Trst; Genova. Italija. 22. aprila. —
,	. ..	i Zavezniške sile na tukajšni eko-,
dns 14. umna	, - , ,	,	i
J	.1'omski kontercneci so danes pre-
naše potnike bo spremljal naš sa-jl>re^le razkol ter odhod franco-stopnik skozi iz New Yorka do!ske delegacije s tem. da so se-: Ljubljane oziroma ZagTeba, j stavile novo poslanico na naslov
> Xe niči je. v kateri zahtevajo od
NESRAMNO POCENJANJE FRANCOZOV
ANGLEŠKI MINISTRSKI PRED SEDNIK JE SKRAJNO OGORČEN VSPRIČO TAKTIK, KATE RIH SE POSLUŽUJEJO FRANCOZI. — PRAVI, DA JE RAZKRINKAL POLITIKE, KI SKUŠAJO UNIČITI USPEH KONFE RENČE. — LLOYD GEORGE JE i	* SKLICAL SESTANEK.
Genova, Italija, 22. aprila. — liazkol na ekonomski konferenci, ki se vrši tukaj in katerega je povzročilo stališče, za v z- to od Pran-<■ je, je napotil angleškega mojstrskega predsednika Lloyd Geor-gc-a. da je izdal i rjavo na svoje so delegate, v kateri pr_.vi, da se «mu gabijo malenkostni spori, ki i so se pojavili med delegati in da , ne more trpeti obšt.rukcijonistič-nih takti, ki prevladujejo na kon-frienci. Rekel je, da bo prisiljen obrazložiti svetu vzroke teh dnevnih kriz ter neodpnstl jivih zavlačevanj konference, ki so se pojavila.
Ne da bi omenil Francoze, ni pustil Llovd George nobenega

m a.
!.";!;.* i. i
tui-rge-a na pati v p sv. tovalni-co. Na desni j<* C čerln, načelu ruske delegacije. Spodaj -'ta ( Lloyd (George in Sehau>:i-r, načelnik h;ške deie-nci je.
DEVET NAR000V JE NA STRANI FRANCIJE
GiOERiN V DRUŽBI ŠE NI KONEC LAŠKEGA KRALJA
pripravljeni tii precej daleč, da ugode francoskemu nabiranju.
Llovd George je sklical za danes sestanek angleške delegacije t.-r razpravljal z njo o nemškem odgovoru na podroben način. Našel ga 5e popobioma zadovoljivim. (hi in drugi angleški delegat? so prišli do prepričanja, da nemška pogodba r Rusijo ne krši ]K)Lrojev Tersaillske mirovne ]>ogodbe. čejirav ni videti nobene škode v tem, če se naprosi Nem čijo. naj pojasni gotove točke, ki niso povsem jasne.
Tudi italjanski minister za zti nanje zadeve. Sehanz^r, je prišel do prepričanja da je nemški odgovor ]>opolnoma zadovoljiv, čeprav ni mrl nikakejra ugovora proti zahtevi Francozov, naj se pojasni gotove dvostročne točke v t«'in odgovoru.
J
EBERT JE SPREJEL AMER, POSLANIKA
ter bo vse potrebno poskrbljeno.
slednje pojasnila glede dvostro-
FIIIPTI*™ t aotmn	^ »Hklo potovoU-kolikor mogoče . ()d.stavkov v ot,govoru nem-'
FILIPINCI ZA LASTNO REPU- judobno, da bodo sami zase, ter da!;k;h ^ele-itov	j
BLIK0- ;'odo imevU posebno hrano, ako boj' ¥r\inc^ so'postali včeraj sra-' —--le mogoče, ter posebni vlak	razburjeni, ker so bni' pre.
Manila, 21. aprila. _ Komisija. |T^taf ako se jih bo priglasilo za-; .k,ani df)	Xem5ija pro.
dostno število.	i, ...	- ' i i-
j kaniti zaveznike ter se se nadalje
Za natančnejša pojasnila pišite na \deležiii pogajanj zaveznikov z
Rusijo, čeprav so Nemci privolili v to. da se ne vdeleže nadalj-rih tozadevnih pogajanj. Ministrski predsednik Poincare v Parizu informiral načelnika franco*
C^borožen častnik je preprečil go- Fotografi so zalotili francoskega vor Collmsa na zborovanju, ki je di.legata, ko je stiskal roko bolj-bilo določeno vnaprej.	šsviškega odposlanca.
/h neodvisnost je poslala v }Zdr. d.vave delegacijo, ki bo zali te va-!.1 od vlade, na i vstanovi filipin-republiko na podlagi demokracije. prostosti in neodvisnosti.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
i Artv»rtt(«imiipf1
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
nNt^T« ta hitro.
Imhjej« p* alill Tfaraj m k tie sale em
Jugoslavija: Rufo«I14a m ndn^s pošto ti liplaini« "Kr. v***
tm "Jadraiukt banka" v L*iMJuL
300 kron____$ 1.40	1,000 kron ...
400 kron----$ J..85	10,000 kron ..
500 kron____• $ 2.30
GlaMNB aaredb« Ministrstva ta p«6to lo bnoJa7 J® *«daj a^etii taat aakacovail aneske aarjlh; ca vsak« ttiri knee ba Ixplataa oa dinarja« la krat mi mm larej aelxppewijeM.
Italija in nwedeso osoolja:
$ 4.40 $43.00
Jagoslavljl d.
po&t« edinole t dinar; razmer J«
Raipoillja oa
$ 3.20	500 lir	.. .. $28.50
$ 6.00	1000 lir	.. .. $57.00 $17.40
Ntmika Avstrija:
la Isplatoja «Adrlatta<he Baak
50 lir 100 lir 300 lir
Radi velikan aklk rac lik v tečaja Izplačujem« sedal r Avstriji BBMiLiofke dolarja. Na6a pristojbina ca vsake posuiezno nakazilo do •It — sna^a M tenior; od $1«^- da	p* $L—; lo wa veija na-
kazila po Z centa od dolarja.
Ped Istimi poeoji Izstavljamo tndl dolarske In poflljraas aaM-rlAke dolarje r dasoslavijo In w Italijo.
Vrednost Aroarja sedaj al vans; la tefs ratlega naša nI Ml rafonaaso po ceni later* dne ket nam posiani denar d^spe v roka
Kol rcoeralnl saatopnlld "Jadranske Banke" la «jmlk sle !■■■ i tajanrffe tavanredtoo usodne pofoje, ki bode vi riatl aa eno. ki m le aH ae
D«oar warn Jo pa No« Ink Boa
rliVK HWII STATE BAMK, U Cortlandt ltn New York
.te
ske delegacije, Bartbon-ja, da mora preprečiti tako možnost ali pa se takoj vrniti domov v lW'iz. Bartliou je takoj poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Kaeti kot načelniku konference poslanico, v kateri je obrazložil stališče Francije ter prav poseb-r.e ugovore sleilnje napram nein->kenm otlgovtn-u na zavezniški ultimatum.
' Ministrski predsednik Facia je danes zjutraj sklical zborovanje izvedencev ter se pozneje sestal z j Llovd George-om in Barthou-jem v privatnih konferencah. Danes zvečer pa se je na zborovanju načelnikov delegacij desetih zavezniških n a rolo v sestavilo poslanico na Nemčijo, v kateri se je glasilo. da se smatra odgovor nemških delegatov kot izjavo, da se ne bodo v bodoče vdeležili ni kakih pogajanj konference, tikajo-(čih se dogovorov z »Rusijo ali pa ■ vprašanj vojne odškodnine. Francija se namreč boji, da nemški odgovor dejanski ne pomenja tega. Ta poslanica bo izročena Xem-•eem jutri, potem ko je bila odobrena na nadaljnem sestanku za-j voznikov.
j Načelnik francoske delegacije, i Rarthou je po odobrenju najnovejše poslanice tia naslov nemških delegatov brzojavil v Pariz, da je zadovoljen z zadnjimi razvoji in j da je zmagal v svojih priza.leva-tnjih. Pričakuje se. da bo izdal jutri ministrski predsednik Poincare formalno ugotovilo na fran-
Beifast, Irska. 22. aprila. Mihael <"oil'i!s. načelnik --.kide f rost<> irske države, ki je dospel 1-1 a n < < popoldne v Killarney. da ima tam nagovor, je zadel izven železniške postaje na nekega oboroženega častnika irske republi kanske armade, ki mu je rekel, da ne bo mogel govoriti na tičnem zborovanju pojasni dogodka v Listo*,va v. okraj K. rrv, kjrr <o neznanci sli
Genova, Italija. '22. aprila. — -Jurij Clčerin, načelnik sovjetske i delegacije na ekonomski konferen ; ci. j" prišel na banket, katerega je priredil italjanski kralj Viktor K .samici na h >jni ladji "Dante i Aliighin i". T<» d.ejstvo je povzro-
lih svojih posltLŠal-o v, da so r.-'vno < katere misli zadrti s svojo izjavo, da so gotovi delegati odgovorili za položaj kot je nastal.
Lloyd George je izjavil, da je bila njegova potrpežljivost težko preiskušena vsled včerajšnjih raz-vejev ter je izjavil nadalje, da ni nobenega zagotovila, da ne bo vihar izbruhnil ob vsakem naslednjem trenutku
Francoskega protesta na nem- Ebcrt sPreJel ameriškega po-ški odgovor-, ki je bil vzrok kti- s!ardka» ^ rekel, da bo skušal ze tekom preteklega dne, se ni Privesti deželi do sporazuma.
smatralo v angleških konferenc-j	--_
nih krogih za nič drugega kot Berlin, Nemčija, 22. aprila. — poskus od strani Poincare ja. da Ameriško poslaništvo na AVil-o.Iači stališče, k at u-o je zovzc'a helmsplatz je zope- bivališče jxd-Francija. Angleški delegati *ii.;o i r*° akreditiranega ameriškega bili niti za trenutek mnenja, da j noslanika. kajti formalnosti, tise nameravajo Francozi v istini kajoče. sc konečnega uvel javi je-umakniti s konference, a v inte-{ r,.ia diplomatočnih odnošajev med resu splošne harmonije so bili Nemčijo in Združenimi državami
so bile opravljene danes opoldne, ko je novi ameriški poslLnik, Alanson B. Houghton izročil v ro-l.«1 predsednika Eberta svoja j>o-verilna pisma, s katerimi se ga imenuje poslanikom ter poblaš-čeneem Združenih držav pri Nem-
čiji.
spremstvu svojih tajnikov
a j i m i
ter njegov
hotel
Ijali na tega častni! \ ojaški oddt-lck.
Collins, katerega neki 5i*>ki gener.d. se jt ]>otil proti mestu, kjer je govorili, nakar je dal irski republikanski častnik četam, na-hajajočim se v bližini postaje, povelje. naj obkolijo mesto, kjer j»* iiotel Collins govoriti.
Kljub številnemu prigovarjanju od s*rani treznih in zmernih ljudi so uporni irski vojaki ust rajali pri svoji zahtevi in Collins se je isoral umakniti.
Položaj na Irskem postaja z vsakim dnem bolj zapleten in če se ne bod.o razmfu'e v kratkem času korenito izp^remenile. se bo-1 do morali Angleži vrniti na otok ler napraviti tam red. kajti v zadnjem času j1 postalo jasno, la niso Tr-i zmožni "vlada.1i samim sebi.
ZSr- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARCT^A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NIX V ZDR. DRŽAVAH.
11 i i
moderno obleko in glavo • krasil cilinder najnovejše-^	oja. ko s/) ga zalotili kinema-
je f premi jal'	kar j i pri nečednem
' nato na-j IH 'rIl-ia,,-'! K namreč stiskanju ro-
osko javnost. javil, da se j
vladni italjanski soeijalisti imajo dosledno načelo, da se nočejo nikdar in pod nobenim pogojem sestati z italjanskim kraljem ter vedno bleste s svojo odsotnostjo, kadar je zastopana ob tej ali oni priliki italjanska kraljevska hiša. Ruski sovjetski delegati pa so pojasnili svoj nastop z izjavo, da je j ter mornariških in vojaških ata-princip njih vlade ne vmešavati i	se je napotil rovi poslanik
tu* v notran je zadeve te ali one | v stanovanje Eberta. kjer g4a je d (žele in da pričakujejo tudi od i sprejel slednji v spremstvu naj-vontt na .lo- ,-.j]() S0V(M{;, veliko ogorčenje med (drugih narodov, da se ne bodo j	drža\*nih uradnikov, v ko-
''""ls< 11 ; ital.iaiiskimi komunisti. Nosil je vmešavali v ruske notranje 7a-r''Ti"rso bili navzoči v Berlinu.
deve. (> je vsled tega kaka dc-1 P reze n tac ij.sk e formalnosti so zela zadovoljna s tem. da ima bile hitro končane, nakar je pokra! ja. nima ruska sovjetska slanik izročil svoja poveribia pi-vlada ničesar proti temu ter je J smo z nagovorom, na katerega je lahko njegova najboljša pri jate-1 odgovoril predsednik Ebert z be-ljic«*4 Italjani hočejo kralja in sedanii, ki so običajne ob takih Kusi ga ne marajo, — v tem ob- prilikah.
stoji cela razlika.	Predsednik" Ebert je v svojem
Bilo je prvič, da je dospel kralj odgovoru izjavil, da so že od nek-v Genovo izza konca vojne in daj obstajale najtesnejše vezi njegov prihod je dal povod r.a med obema deželama brez vsake-veliko patriot i .'no demonstracijo, ga presledka skozi v?č kot sto let Pot od bojne ladje pa od prefek-1 in da bo sedanja vez prijatelj-ture je bila tako polna ljudi, da siva brez dvoma obrodila naj-j«> 1 il \cs promet začasno ustav- boljše sadove.
:'en-	i -- V imenu nemške države, —
Eno pivih dejanj kralja je ob- je rekel predsednik Sbert, — vas stajalo v tem. da je čestital mi-1 srčno pozdravljam, gospod po-nistru za zunanje zadeve. Schan- slanik.
zerju .na uspehih, katere je bil j Xovi ameriški poslanik'je nato dosegel, ko je preprečil preteči obiskal Člane drugih poslaništev, razkol ter razpust konference. ki navzoči v Parizu.
— Velika nesreča bi bila, —1 je rekel kralj. — če bi se konferenca izjalovila takoj v pričet-nrm stadiju, kajti vsi narodi sveta se ozirajo na Genovo kot izto- <
čišče nove dobe bratstva in pro- Parnik "Argentina", ki je imel speritete.	-9- aprila odpluti v Trst, je prekli-
Slabo vreme tekom preteklega can- f^ maia Pa to ^plul v Trat tedna je povzročilo številne ko- pa*nik
men t a rje meri delegati, ki so se	"President Wilson",
vpraševali, če je to v resnici ona nL ra2Ted do Trsta $102.50; solnčna TUilija. o kateri so slišali razred $160.00 in $5.00 voj-toliko govoriti. Ko pa j*> prišel v ne?a davka-mesto kralj, je prišlo z njim tudi I Vsa J>°iaanila daJ® tvrdka __ lepe vreme in vse ceste mesta so j Frank Sakser Stato Bank, bile sijajno okrašene.	' 82 Cortlandt St., Nniv York, N. Y.
v katerem bo iz-bistvene interese
ke z ital iaiiskim kralj* m.
Brdjseviški voditelj je l)il tudi zal. ten. ko je stisnil roko francoskemu petelinu Tiarthou-ju, ki je prav posebno nasj»rotoval ru--l.irn ju-edlogom na konferenci. Ko je Bartliou iznaš 1. da ga je slikalo, ko je stisnil roko rusk- mu delegatu. <e je strašno razbili il na pravi francoski način ter zehteval. naj se dotične filme uniči.
iMisel, da bi- se tak film prikazalo v Parizu, je bila preveč za francoskega delegata, a fotogra^ r'i so znani kot hladnokrvni ljudje. ki mi ignorirali zahteve Francoza ter mirno slikali naprej približno dvesto odliČnjakov, ki so 1 i i i gostje italjanskaga kralja.
Cičerin se je nahajal v spremstvu Leonida Krasina, ruskega trgovskega izvedenca, ki je bil tudi oblečen tako, da bi delal «':ist največjih kavalirjem i^.a 1 .'owning Street v Londonu Za-
,, ....	. „ (stopniki ruske proletarske vlade
l-rancjje dobro ščitilo na konfe- t ...	,. , ..
.	so bdi najbolj hurzuazijsko oble-
renci.	. ..... . . , . ...
Ruski sovjetski delegati na kon- ,Mfni	1,a ,taj;mskl hoJm
ierenci v Genovi izjavljajo, da ne	r"'r!n ->e Spdel tf*kom ban*
bo prišlo do nobene vojne tudi la'1a	Monsignorja Signori,
za slučaj, da bi se sedanja kon-) nadškofa iz Genove, fcrenca popobioma izjalovila. ' Italjanski komunisti in celo na-
Pozor potniki!
» C L AS NAHODA, 24. A P fc 1022
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
FRANK SAK6ER,
Own« and Publlin«« by
UoTanic Publishing Company
(A Corporation) Pr*«ld«n«	LOUIS
BENEDIK, Trenurer
Pile* of Buolncoo of the Corporation and Addresses of Abov« Offlc*r*: M Oortlandt Street, Bojoueh of Manhattan. New York City,' N. Y.
••Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izviemil nedelj In praznikov.
Ia etio Iet9 veija In Canada ...
Za pol lata ........
Za C«trt i«ia
Ust za Ameriko	Za Naw York za celo leto
..........»6-00	za pol leta
................ 13.00	Za Inoiamatvo za celo leta
............. $1.50	za pol .eta ..
17.00 •3.50 $7.00 »3.50
lasuad
OLAS NARODA (Vole« o* th« Peoci«) Every Day Except Sundays and Holidays.
Subscription Yearly M.00
Advertisements on Agreement.
Dopisi brer podplea In osetmrst! s« ne prlobfujejo. r^nar naj se blagovoli po-
Hl jati P« Montry Ord«r. IY1 (pn>itiemM kraja naro«r.!ko-r prosimo, da so nam tiaJl prejšnjo blvallSCe naznani, da httr^Je najdemo naalovnlka._
glas naroda
Cartlanai street, Borough or Manhattan. New* Yorfc, n. Y.
Te'ephcne: Ccrtlandt 287®
^R^ PEsj?^''j C.0 UljcJ^
STRAJK.
Prenwgarski štnijk traja že tri trdno,
pa ni nikjer Pa ne samo
stiušev v Indiji, so sprejeli brarna- katerih patriarh živi v Antijohi-ni Budo kot deveto inkamacijo ' jL
Višne in potom tega kompromisa Dre najbolj zanimivi, a po ste-s<> tako izpremenili nežne nauke vilu malo važni verski skupini j budistov. da se je modificirani sta m.i J) žen so v in Parzijeev. — hrama nizeni razširil po celi Indi- Užensi preti sta vi ja jo preje sa moji.	stansko kot pa versko skupino In K" so različni m«»hamedanski pripisujejo dušo vsaki živali. Po zav«»j«»valci privreli v Indijo sko-^njih naziranju morejo le menihi » wttiip pr * . f.e. so pri- doseči Nirvano. to !*• večnost, nesli s seboj tudi svojo vero. tako i krair.o po;abljenje. da ima sedaj Indija več mob a- Parzi so potoinei oboževalcev lin tliincev kot jih ji- imela Tur- j ognja. ki so bili izgnani iz pokra-č»ja kt-ilaj jvid svojo oblastjo hi*j«ne kroji- Bakuja «>h Kaspiškem r.lwtrovanje muslimanov v veliki j morju od. strani mohamedanskih rnošeji v i)i-lhi predstavlja na jveč ; ra\ojevalcev. — Ti sledilci Zarao-jo bmgregaeijo pristašev Moha-Istra ali Zaratustre. kojih trgov-iiH'da na eelem svetu. Občuti ji- vice sposobnosti so jim dale nr-vosi te mohamedansk.- skupine nbičjno silo. nočejo onesnažiti e-spričo postopanja s kalifom, to J«* , lementov ter izpostavljaj«* vsled ini-škim sultanom, je v veliki rac- (tt svoje mrtvece jastrebom, i; pripom<<irla h kompliciran ju mesto da hi jili zakopali al" se-svrtovnepa položaji. Ker je večjžgali. Oni trdijo, da j.* o trenj sim-ko fifi mili'onov mohamedaneev bol njih boga svetlobe in slave, v "notranjosti njenih meja. je Tu- Njih ženske so najboljše vzgoje-dija največja mohamedanska de-«ne in najbolj izobražene v celem /.. la. Indi.iski®mohamedanei na Orijentu. Bogati Parzi usta na v-m >čno prepojeni s hindu kulture < Ijajo bolnice tako za ljudi kot za ier so-izirubili dosti vojaških la-. živali ter \»bvladnjejo trgovsko stnosti. katere so imeli v časih življenje Bombava. Akbarja. Od nevednega vaščana na ju-Sekta Sikli sf -e odločila od i ki drobi kokosov.1- orebc na Hindu vere pod vodstvom Nar.a-j čast temu ali onemu indijskemu ka. iti pristaSi te sekte so znani božanstvu, pa do m *iiiha. ki sto-ladi evoj^fra bojevitega razpolo- pi na stran, da no stre črva v ženja, čeprav jih je približno sn- prahu, je vera življ -tiska sila v ino tri milijone. | indijskem narodu. Ateizem sicer indija ima skoro štiri tnilijonc ! naraiča. a <la se zlomi njeira pn-kristjanov, večinoma rimskokato- jt;ul onosni vpliv, se i.- vsaka. \e-liških, anjrlikaneev in baptistov, lvuzj^ved jvislavila v bran ti-v a tudi dosti sit skih kristjanov.'zbiala krog sebe svj;. sledilee.
opaziti iKihcic posebne izpremembe.
Zaštrajkali so vsi linijski ]>rernogarji 1o Tiuli veliko neorganiziranih {»reino^arjev jt- jireiic-lialo /. <U-lom. Premoga ]>a še ni zmanjkalo. Obratovati |iiviu'haU' !«• oin* jcklarne, ki s<» l»il<- j^leile kuriva navezane na bližnje premogovnike, v kateri li so ]>remoj;arji zastrajkali.
.splošnem se pa ni zgodilo nit* posebnega. Strajk Se moia \ leei š»- 1 eilne in tedne, preitno !><.» javnost eutila njegove posleiliee.
Vlailn ni »loseilaj nil i z niezineein uanila. Vtaila Zdravstveno stanje v Jugoslaviji).iranskim morjem. l\ eaka. <la bo lakota prisilila premoga lje k (lelll. Oaka.l Minister za narodno zdrav j
Peter Zgaga
Tukaj sta dve z Downtowna: Rojak Štir je izumil zdravilo zopet prevročo kri. Pravi, da j*-šptiga najboljša. Zadnjič je <-cl«>
mačka privezal nanjo.
* * *
Kobilca, ki ponavadi na kravi
sedi. j«' v basement, padla. * »
*
Skoraj vsaka ženska ima url;i-\nbol. \'sa irlava j<» boli. z edino
izjemo jezika.
" * *
škoda, da ni Italija vzela vseh S]ov*iie*-v. tja i Ji > štajerske mej«1. \' tem slučaju bi skupno krulili njenem želotlcu. Vseh hi ne m<>-crla prebaviti. Kos Primorske ji dela velike težave, pa ga bo sčasoma spravila skozi.
* -*
*
Čudilo je to: zaka,
poh-ti štrajkajo L11
zimi
<bi nito nasprotno bi inn-li
Irajkarji veliko vei- u-^pelia. * * •
X»'ki sedemdesetletni miljonar v Oaliforniji se je poročil z <leve-n:..i-t let m* devojko.
Proti zakonu m«ie nihče nič imeti, jaz bi pa le nekaj rekel: < (• bo kdaj prevažal v vozičku o-oka. gotovo li«- bo svojega
SugnBlxroansfta
Ustanovljena L 1838
n
tKatol. 3lFi»n;rta
Inkorooriraiia 1. 1500
GLAVNI URAD v ELY, MINN
Iz Jugoslavije«
skupina
.1°
1m.iI«> kapitalisti normstili. Kaj se bo zgodilo prej,i1 111
.	'	" .	.	.. • frocila o s
vprašanje, ki ^a zaenkrat >e ni uio^oee razrešili.
Vlada drži roke križem, post a vodajalei se j>a
Iz dala državi tudi posojilo v znesku ld'ajev države dobiva po bX> niiljoiiov dolarjev pod p'>volj lučajih oln.ileii ja za črni i mini pogoji. Glede stanja jugo i:ii ko/aiii i Zaradi 1<-ga je mini- i slovanski- valun- je omenjeni za-J~. ^trst vo izdelalo uai'edbo za vse^topnik mnenja, da mor.' valu
kongresu govore o regulaciji premo-
zdravnike, }>o kaleri ima.j niki "■ -1-'-
siimo /.
po-.'crl»eti. da ImkIo vsi otrim'i .proizvodnjo, kar ho n eti in pa vsi oni, ki o4)isku- jug« slov. gosjx.darske
jo s šlra j kom. \ ^ovne industrije.
Dosedanja p".Rajanja pa niso imela nobenega uspeha. Stavljeni predlogi r.ajbrž ne bodo sprejeti. Stavljen je l»il predlog, naj se premogovno industrijo na-taneuo preišče.
Premogarski baroni bombardirajo javnost s statistikami. Na vsak liaeill lioeejo <lokazati, da so samojlo prijavljenih le par slučajev o-]>remogaiske plače krive visoke »-ene ]»remoga. S t emi j bolel«.sit i za trebušnim logarjem trditvami preprečajo preiskavo.	in 1r('h	/!'
Posrečilo se jim je eclo izposlovati nekaj ustav- Baktcriološke postaje v Jug.0. nib povelj pr<di strajkarjem oziroma linijskim orga-j	sbviji.
z<lrav-11 a popravili
j ut eiizi\ n« ti v i SIlO Oi polit ike.
premogarji b-darji po-
lž slabega n«- m.ore priti dobro. Vojna je rodila vsakovrstne ilegeneriranee. Višek med je | > j i najbi-ž.e dosegel ne| lil'ski trgovec.
I a trgovce je imel hude«. kurenta pivko cesti', ki -lučajno jetičen.
Vsako jutro ga je po vprašal: Ali imaš ie kaj Ali še nisi crknil.'
Ta vprašan a so tako upl.va
n umi
ber-
ra kou
lef pljl!«'-
Gtanl
Predsednik: RUDOLF PF.RDAN, 93S E. 185» h 8L. Clr»«laa0, O. Podpredsednik: LOCI8 BALANT, Bor 10« I'ea*l Ara. Lcfala, O. Tajnik: JOSEPH PISBiSR. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. B30ZTCH, iCijr, Mlnn.
Blagajnik mizplaru^ih eiurtnic: JUH N ilOVEUX, QnA V. 2o*l Ara, W. Duiuta, Ulna.
Vrhoral ilrara%»
Dr. JOS. V BRAHEK, 843 E. OtUu liU^et, N. 8., PlltabargU, Pa.
Nadi^rnS »dbar:
MOHOR UliADIČ, 2«0S So. I^w_aals Ave, Chicago, ELL FRANK 8KKABEC, 4fe22 Washington Street, Denvur, Cola
Porotni odbor.
LEONARD SLA.BG DNI K, Box 4SG, Klf, Min«. f;ili:«;i»l£ J. POUKNTA, 'j'.U'J Beacon Ave. S<.*tlle, Wash. FRANK ZORICH. r217 St. CJalr Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, JoUet, nL PAULINE EKMENC, Ktt* — 3rd Street, I.a Salle. 11L JOSIP STEilLE, 404 E. Mesa Avenut. PueLlo, Colo. ANTON CELARG 7W5 Market Street, Waukegan, I1L
- Jednotino uradno glasilo: "Gla« Naroda". *--n-i
Vse stvari tikajoče ee uradnlti zadev kakor tndl denarne p^fillja-tvo naj fe pošiljajo na glavnega tajnika. \>e pritožbe naj ee poSUJa na predsednika ]>orotnega odbora. Prtišuje za sprejem novlli «Hanov In bolniška sprF-^vala naj se ]M<Silja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je<.\rot& se r»ril>oroča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kd««r žeU ]K>stati i^ian te organizacije, naj se zgiasl tajnika hljižrega druitva J. S., K. i Za ustanovitev novlb drudtev ae [«. obr.ilte um gL tajnik*. Novo tlruAtvo se lahko velauov; ■ 9 Član! ail članicajnL
Nemška diplDinacija,
Žalostni znaki.
nizat orp-m.
\ >a ustavna
jem. Kljiih tfinu
ker Iti bila ]>r«ij
Ta ]>r<»iskava bi
ski str«» T)
jejo še osnovno šolo. pravočasno urejenega prometa in urejeni cepljeni proti kozam. Poročila iz tržnih ra/.mer. a to da l»i se d«»-vseb flelov Jugoslavije javljajo i-^glo. ako bi se uveljavil načrt, ki po-nehanje škrlatice. k'ak«n- tudi! pi«*dlaga njegova skupina. <>u ufluence. V novejšem času je bi- predlaga tudi. naj -e osnuje v Ju
jezemstvu posebna transakeijska banka, ki bi regulirala vsa mogo jča j>lačanja v inozemstvo. Na ti | način naš trgovce ne bi bil vezan jna rok za plačanje. temveč bi imel j svoj tekoči račun "m bi s,j izbral liakteriološke postaje so do »e-!moment, kdaj bi mogel poravnati ] m »volja SO naperjena ]H'«>li št l*ajkar-|daj v Zaječaru, Splitu. Dubrovni- |sv°.i dolg. 1 )ober načrt! se j ill j »a | »renlogarski baroni boje. iku. Sarajevu, Zagrebu in Osijekuj
ali slej njihova posledica preiskava. |tfi- se je njih važnost pokazala j Napadi volkov in drugih zveri.
posebno v pobijanju nalezljivih! Hosne, posebno i/, okraja lin-bole/n«. Sedaj >»e ustanavlja tak	por</čajo o dnevnih napa-
[dih volk
po nekem takem ' |Ci)
razgovoru zgrudil
nanj, <la se telefonskem mrtev na tla.
4	*
*
Značilno je, da nimajo > zakoniki nobene jv»stave. kaznovala, morile-e, kateri nmčjo telef« na ubijajo.
»a tiognala. koliko stanejo produkeij-i in koliko znaša ]>roi'it. remogarji imajo na razpolago neovrgljiva dejstva. -Med njimi je linli naslednje: — vagon premoga je bil v nešteto slučajih dvanajstkrat prodan, predno je prišel od jame do zadnjega kupca. Vseh dvanajst me-šetarjev je spravilo le]> profit.
Samo škoda, «ln bo štrajk uajbrže prej končan, predno bo |nišlo do take preiskave^"
Za to bo skrbela vlada, ki nore raniti premogarskili baronov.
insiitut tudi v Beogradu.
in drujrih
-n na zi-
[vino ill 1 jucL'. V '.-kraju l»ugoj:ic> 25 zlatih miljonov za jugoslovan-'s" volkovi m medvedi zaklali lil sko Narodno banko.	j raztrgali 1 tj konj,	goved.
1/ Beograda jioročajo: Likvida-|-Cu+ 7,4' ko/, in 4:; svinj, ško-cijska komisija za račune Avstro- {1:1	n:i«1 miU»n dinarjev,
ogrske banke je sporoeila naši.
vladi, du ima Jugoslavija dobiti i Grozna smrt dvojčkov, od te banke 2o miljonov zlat Ml I Na Cvotoi eesti v Zagrebu je rallločlltjajkron, ki se v kratkem izplačajo in stanoval v nekem dvoriščnem po-jpreneso v blagajno Narodne baii-|sl(,Pju Žagar Todi s svojo ženo in ke. (25 miljonov zlatih kron pred-i^vema kletnima otrokoma idvojč-I sta vi ju danes vrednost 112-"» mi- koma). Ko sta 16. maiva zjutraj
Versko vpiašanje v iztočni Indiji.
Milijoni sledilcev različnih sekt ustvarjajo razredne antagonizem. — Ateizem raste.
Ijonov jugoslov. kron.)
Indi.|e ter njenih problemov In 2 i banj ni mogoče razumeti
| parjev kot ravno v
razlike in
indiji. Tako
la budžet pri katerem
mož in žena odšla po svojem poslu, zaklenila spi za seboj sobo. ! Znižanje števila drž. uradnikov. |kj«?r sta ostala otroka sama. Otro-I Iz Beograda se poroča: Parla-|ka »»enda naSla v sobi vžiga-
mentarna komisija za redukcijo|llce tor se ž n'imi	Ko
uradništva j«' 17. marca pretresa-ob ^ajstdi vrnila, nudil se ministrstva trgovine,M1 v 7-aka.]eni sdbi grozen pn-ukine 22 uradni-!zor II,MMka klanca je. vsa ožga-do-! velika čednost je dobrodelnost.}škili in 5 služabniških mest. Raz-I!la' leza1a n,rtva na ,h'h- Tta (lna' kler ne ve -h.vek nekaj o števil- da se smatra, celo prodajalca laž- j ven tega si- v oddelku za Sloveni- Im Pa	fantek Julko boril s
i.ih Verah, ki so tesno s]M»iene z r.jivih medicin javnim dobrodel- jo v Ljubljani ukine 1 pisar, 1	m kmalu nato .zdilmil.
življenjem naroda. — se -lasi v nikom. .Mohamedanski berači da-'praktikant. 1 otieial in 1 pomoč Postelja je bila v ognju. Dašli p< buletiiiu Naroilne r.einl.i<-pjs, druž-; je je. |x»gnsto resnično »lostojan- (nik.
bc	| svo bcsiedi 4*fakir". Številni ta-j .Ministrstvo za ______
— Verski antagoiiizem ali ver- kozvani sveti možje pa so v več-lie »m oodl:i«rl /;tk<.o:i o i-eduki-iii pa se je v dimu zadušil, sko medsebojno nasprotovanj« ji m je predstavljalo dosedaj sikaTc,;
ob katero se je ra/.bilo še vsako j s pomfn"-jo vere tako odločili ml1 kar pomeni letni prihranek —
-lala ('ičer.na
poslala Uovtl <Jeor-
pretepnea
Rusija j" (Genovo.
Anglija je ^a na Laško.
Amerika je poslala P-inpseva v Ancrlijo. Vsakdo se hoče postavili s sv 'im najboljšim.
Nadvse značilno je pn. kaj sm; tra narod za svoje najboljše.
'"Mene Zuericher 7a itunir" i>i
ši ■ Nova Nemčija je \ veliki ?a-
dregi pri imenovanju svoj h di-
plf.niatičnih zastopnikov. Diplo
hati stare šole v^ vsploš^iein n,**-
I i:pi rabi ti vi. mla<lih možnih «ti t
U|i j plomato' , i i ho<lo x/^oj.-m \ n.i z ran.ja novega č;isa. pa še dol^o ne bo. Imenovanje trgovca v ali novinarjev za zastopnike v inozemstvu je vedno nek" vrste rizi-eprav ne v vsakem slučaju. \'i leindustrijalei in veletrirovci. ki so izvežbani v tehniki pogajanj. neradi zapuste svojih dobro plačanih mest. č.-prav poudarja ljudska stranka, s katero ti *krogi navadno simpatizirajo. pn 11 eho strokovnjakom. Pri seilan-jen. položaju je natančno poznavanje 'gospodarskega življenja — u!.: v n i pogoj r.a uspešno d |>loma-eijo. Poslaniško m sto v \Vash-in«jrtonu ie prizadejalo Nemčiji največ skrbi. Že pred meseci se
ve
or.ii o i -_r ra I i « bivših av
m na tlo«goilkc, i pril l^i znane i ro-oijrskih
ki so si-
priretlit -oficirjev
\ Zagrebu, piše me": Prišli mere p«»lrp-Žljiv upn
■Igrajs co " Vre ■ nio »h skrajne li. ifaljnj«' na
dan ji ki bi
s po-
Slavni italjanski pesnik I'"trar- j i-a pravi o ženski: Ženska je s.-' vražnica miril, vir razburjenja prilika za prepire. ves mir duše. in z eno besedr pravi vrag.
je razpravljalo o v-..ei motr«»eih kvalificiranih osebnosti s,- od-povedalo ilržavni službi. Nazail-nji je imel sedanji finančni minister Tlermes največ iz-'eda im pn slaniško ni»k-To v Washingtonu. tola on se je odlo'il, da osfitne rajši <loma. Nato !.• p.uiovno iz-javil tajni svetnik Wiedfeldt. da prifu-avljen prevzeti to mi sto. I Dr. Oto Wiedfeldt je star ."»1 let. pi i z« 11* jo j	f]n-j„n v ,1,-žavni službi, šel
i leta 1011 v Tokio, med vojno pn j je bil član direktorica Kruppovih t^-ornie. kjer 'e še sedaj. Gotovi
licijski zdravnik ie ugotovil. <"la je oeialno politiko!dokU|ia lunHa	^^klin. fan-
Ije na podlagi zakona o redukciji
icri '•fakerji" kot pa fakirji. | uradništ v a odpustilo, oz. vpokoji-Nikjer drugod se niso ljudje ho 767 uradnikov in uslužbencev.
predlagam» vse-indijsko gibanje. • strasti in frivolnosti posvetru'ga čeprav se je v zadnjem času pn- življenja kot. ravno v Indiji. Ni-srečilo Ciaiidhiju sku]>aj spraviti k.i« r drugod ni vera lako eisladi-par najbolj si nasprotnih »ndij- ki u«-omejene beile. Nikjer dru-
sl: ih vero izpovedovanj.
god
bila vera v toliki meri
Vera j«- duša indijsk«-ga življe-	naj«gr.šega bei-ašlva ter liaj-
nja. začimba drugače narav nost j bolj nagnusnega varan ia. Nik jer ne/nosne <ksistcnce. Za Indijca f drngod pa tudi ni vera tako nio-ni mohaimslanska ali Sikb vera le ( gočen }>olitičen faktor, nominalna stvar, tetnVee d«-j;tin- 1 Več kot dve tretjin- prebival-ska sila v vsakdanj h zadevah.1 c« v Indije obstaja Iz pristašev in-Verske slovesnosti značijo izpre-j d:jske ali Hindu vere. Moderna mem be v letu. Tla svetišč so zbi-|HIndu vera se je razvila iz Brn-rališča naroda ter forumi javne- ; manizma t<*r se še vedno imenuje ga mnenja.	j tako. Prvotna vera je bila v eno
Asketstvo je tako subjektivno vsemogočno, a neosebno bitje. —-
kot objektivno privlačno in v Iz-obilici je svetih mož, od Himalaje pa do t.ropičnegrt morja, kjer dvigujejo dravidska svetišča poleg krščanskih cerkva svo ie vitke stolpe v zrak.
— Mogoče je ni dežele, kjer bi se vero bolj dobičkanosno izrabljalo od strani šarlatanov in sle-
kojega osebne manifestacije so bile Tirama ali stvaritelj; Višnu ali ohranitelj in Živa ali uničevalec ter prerojebalee, Brama ima le malo sledilcev, Višnu je predmet oboževanja od strani milijonov, a naibolj priljubljeni bog je Siva ali Živa.
miljonov dinarjev.
Nakup poslopja za jugoslov. poslaništvo v Berlinu.
K«»t poročaj«* beograjske "Novosti". je ministrstvo vnanjih zadev sklenilo kupiti v Berlinu za jugoslov. poslaništvo ii"ko palačo za devet miljonov mark. Kupnina gre na račun vojnih r« paracij.
Jadranska banka
si zgradi v Beogradu petnadstropno pabu*o. Stroški <o prora-čunjeni na 14 miljonov dinarjev.
Ameriška ponudba za zgradnjo nove železnice.
Zagrelxski "Ju tarn ji list" poroča iz Beograda: Zastopnik ameri-
UTRINEK.
Čuden je ta človek, ustvarjen ]>o božji podobi, čuden, ker se brani svojih barbarskih prednikov. Sorodstvo z opicami zanikava in govori o civilizaciji ter prise ga na biblijske nauke. Toda zakaj je ta človek. ustvarjen po božji podobi, še vedno barbar? Tn pred nekaj stoletji je bil še večji in pred tisočletji jo bil po-polen barbar. Še danes imamo divjake, ki so tudi ustvarjeni pn božji podobi. . .
Ljudje, katere je ustvaril Bog po svojem modelu, prirejajo orgije in takozvani pobožnjaki" se zgražajo vsled moralnega padanja današnje družbe kakor so se zgražali pred sto leti drugi farizeji. In če bi ti ljudje pogledali v biblijo nove zaveze, bi našli, da se v nji mnogo govori o farizejih.
Neki nevvvorski dnevnik pravi: Leta 170:} je bilo mogoče «lo-r.iti v New Yorku kvart pristnega žganja za petnajst centov.
L st bo izgubil veliko naročnikov. Ljudje ne dovolijo, da bi jim kdo v žalosti vzbujal lepe spomine.
* * *
V Bitolju. Srbija, je eskplodi-ralo štiristo vagonov municije. Pa»; sto oseh je bilo mrtvili.
T .a li i l »odo rekli; Jugoslovanski
militarizem je to zakrivil.
* »
*
Neki rojak poroča: Poletje se bliža. Pratikar v Washingtonn prerokuje stišo. Mi farmerji vemo
nemški krogi pr čakujejo mnogo od vzpostavitve normalnih odno-šajev z Združenimi držav;imt. Politiki. ki ^o podcenjevali ameriško sodelovanje v svetovni vojru. menijo sedaj, da smejo sklepati vsled dejstva, tla tZe din jene države in Nemčija nis t v Zvezi napo konstelaeijo. kar pomeni. «Ta ne poznajo dejanskih raznier.
]>rot i snši jako dobro zdravi?««, t'e le iun''f biti de/a. skličemo sejo in določimo, da bo v nedeljo piknik.
Piknika sicer ni v nedojo ]>ač pa obilo dežja.
skupim ,i vi jen je 1 f i nun lahko «b»mjs|o še žalosine.jše dož«vljaj«* in zato moramo misliti, »redno se dogodi kako večje zlo, n i čim naj sin raj- jo — ločitev. |)a nekateri bivši avstrijski častn ki sovražijo .h nečejo te države, ni čudno, nesporno pa je. da bi se ti avstrijski ostanki ne mogli o lločiti za taka podjetja, ako !>i jih ne j»od-yu'iali oni. ki izdajajo v imenu hrvatskega naroda memorande. \'saka njihova beseda, vsak nji-bo\ dib.ljaj govori glas io in jasno ad oni nečeio /ivet v t« j in tak državi. Oni hočejo svojo Hrvatsko kot nezavisno državo. Z.i-k.ij bi jim t > ne <bili? Zakaj ča-kamo? Ali jih hočemo s silo pri-kbniti na t<» državo in obsoditi na naš n.'-rtvir in pošteni narod za il««lgo vrsto b«t, da bo moral igrati vlogo orfižnikov1; Hlas razuma in dobro pojm.iv mili interesov nam govori, da je bolj*, ako se i.d .'e."-em«' razbite iluzije, kakor da trdovratno vztrajamo na rif-
hvaU'>neni in nekoristnem poslu, ki nas leliko strmoglavi v prr»-pad. -
Prave rodoljube bole take be-s«de. ('emu takoj govorit; o lo-č t vi. ko 1 ni nihče poskusil, da bi ^ pen-'-.m hrvatskem vprašanju prišlo do sporazuma ? V narodnem in državnem interesu j«', da iščem«« med s;d>.. stviraznmnih točk. Sole ako bi se izkazalo, da je vsak sporazum mt?d srbskim in hrviMskim delom naše-ra naroda nemogoč, šele poteni se naj misli na drug izhod — na 1 »čitev, katera pa bo donesla. o tem smo trdno prepričani. samo nesrečo f Hrvatom kakor SloTcneem. a tudi. f« l-.*m ni dvom«. Srbom.
^r ROJAKI. NAEOČIAJTE SE NA "GIiAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNBV-WT* v mn DRŽAVAH
ške skupine Fundation Company J ki niso prizanašali uiti Krlstu. — je prispel v Beograd in se je za eel Farizeji so bili in bodo. kajti fa-pogajati z vlado glede gradnje rizejstvo je ena izmed številnih
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ!
Prihraniti denar ni tako težavno, akc se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane Štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svoj ih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem Je vprašanje rešeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
Glavno zastopstvo
Jadranske Banke
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street — —	New York, P. Y.
Ko je pridobil Buda dosti pri- proge, ki bi spojila Donavo z Ja-1 človeških slabosti.
GLAS NARODA. APR. 1022
Vladimir Levstik:
GAD JE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
i,
ne da bi se lovila. Galjot plane k loži prsie jia ugasle eei. Ko se j nji, doktor priskoči 7. resnim ob- obrne. je v njegovem pogledu tr-rar.om.	jdi lesket gospodarja.
j Galjot je hitel z doktorjem v - Pusti jo. fant. bolnik je vas naznanit žalostno vest in popri iem poslu. Zina, ž njim klicat ljudi, da sprejme hiša go-ostani. — Oprezno jo primeta in spo na zadnje
(Konec.)
Potem je nekaj o stari prav di. . . M-pnc .lam-r. dekleta.	_ ^^ y ^, __ veli Ztlrav
Govorite, oče, govorite!	^ nik
I» >k1or je zinil, toda Galjot hi- j >(jvf
tt n.u'lti blaL-ovstJe.	^ ostani. — Oprezno jo primeta in' s po na zadnje »oeevanie- ,Zina
— Mirni sklenjen m menda se ,	i	t	• * i-- C^ .
,	,	, ! u-sela v sofg.	11» Janez varujeta mrliča. Vdo
loko ne bo. Tod**«« potoel| .Tull,z ^^ »veda; v«'vin obr	" "	- -
ta Dunaju so povedali pred Borom, tesarjem in celim svetom, f, la hočemo biti na svoji zemlji sa-I«
t lobe, poslednja misel i se mu šibe. v ušesu buči preteča j je otrpnila v radostnem smehlja-
j........az se je izpremenil tako
ver se vrti okrog njega v mrk- j m; lo. da človek ne ve ali je bli
leni, brezumnem plesu.	: ž* v življenju popisan s smrtjo.
Mati umira. . . K nji moram, au še v smrti živi. Nikdar spočl-gospodar, i ter stojimo za svo- k Bjji, _ vjkne y	in tava|ti mož?ani ^ jj rastn]i v -irofcl
prostost od zdaj zanaprej do vho ln	^ ^ Kolena | VI7; - SVf.
nea. dokler je nam ne dado. . .	-ihe y u-pRn ^ pretP4-ai "
K n vfkhk iz treh grl jc po- j poflba Mefl vrati pa zdajci mineij,,. lako podobna utrujeni že-Zd.avd visoko novi,o: to je bd^^ bn,,ani, 1ltihne: le nekaj j,;. ki ,pi in Mnja< da je nedelja, ki ga stoletja niso shsala . , pooav]jf| y težkem taktU: MllJ	nemo ^
■d bi rad povedal v,,-, pa .f,	u?>j]o jo je	. . drnire-a in strmita v njen raz-
' « djot ga pr.-striže na izbinem j n,..:n; p,vifil. Zina. sloni na .Tane-
, •	, , , ... 4 .. , pragu t	i zevih prsih, kakor bi mu hotela
do vinski deklaraciji tridese-' _ Dr,-: ^ ffmt< hll(1o je. . . Se <
i maja. kakor bi ga poslušala
rlas.
ip ve vsega natanko. Toda zdrav- j lik razvija časopis ter govori o
bo izvažala na Keko. kakor pra- j .vijo, ampak v Solun : zato mislijo da bo mir. če pride Reka k Italiji j in da ne bo delala konkurence. —'Janko Kovačič — žrtev svetovne'
Iz Slovenije.
Antonu Kubobu, delavcu v
j strojnih. tovarnah v Ljubljani, je stroj poškodoval levo
Šovinisti pa so taki. da so n. pr.	vojne
vzeli lastnino tujih državljanov ^ u ^^ d(>pokW ^ sle_'pri delu to je Nemcev m Avstrijcev v dr- djl nepri-.akoVaurtuu ukazu Ueiz.'roko. žavno last m kor.st. /nam hote-\ w Mwane JailUo KoV::kwt» Mariji Petrovčič. kajžarici v hr v Benetkah "bandvvirth Je^^. gmzovite SVet0Vne vojue.iBregoviei, se je .pr; nakladanju
Kovačičem je legel v prerani dlv v S"2*1« podrla skladovnica rob dobro poznan, požrtvovalen 1,1 p »dkopala. Petrovoiveva. v:i sokoLski delavec: bil je član teh- -)e zlomila hrbtenico in levo nogo ničnega odbora Jugoslovanskega -n dobila	notranje poškodbe.
Sokolskega Saveza. Pokojnik je
rodoiy iz Prema pri Ilirski Bistri-1 Antituberkulozna liga. ci. Gimnazijske študije je dovršil' \a Z:,dnji seji Proti jet ione lige
v Ljubljani, juridičue pa v Pra- v Mariboru je predsednik ....................1.....i„„:	Him K;I	i
Albergo w i rt h a *\
Tirolec. njegov sin služi kot ita-i' lijanski vojak, njemu pa so od- j vzeli hotel, tako da je on le dr-j" žavni oskrbnik, ki dobi nekaj procentov kot plačo, ves dobitek/ pa vtakne v žep italijanska <lrža-V-". jZato je moral izpremeinti tu-
di ime. Posvetil je hotel nadangelu Gabriel n ter ima zato napis:)4	f- * ' v .uariooru je preuseoiiiK na/na-Gabrielii. .»x - šand-'"1' °d lela bl1 v sh.L/ M "»K ^la je zaprosil razne banke in
pri mestnem magistrata v Ljub- podjetja za podporo. Kot prva jani. Ko se je mestna decembra darovalca sta m- odzvali tovarna
icer pa je v naravi Italijanov
celo verjetno, da sli Francozov ter
l>i se radi otre.-skb-nili zavezo
leta P»14. umikala avstrijska ar- 7a dušik v Rušah z darilom b> ti-snada i/. Srbije, je preplaval Ko- Sl,- kn>n •„, riskania sv Cirila v
7. Nemčijo. Avstrijo. Jugoslavijo iti"*., da bi jim te države pomagale poitalijančiti "tere redeute*". odrešene dežele, venet ski Trident in venetsko Julijo. Sicer namreč ne morejo prebaviti '"il Brennr- , ro" in prd milijona Jugoslovanov, i
ob r. nož j il r»'bri. Glas
; pravi. 1
Gad ne posluša in skoči naprej, tiepeče starci, u ffoapodn. OČI sej _ S|.(.,. _ p|..lvi doktor, vsta-ieu rose od veselja; on je gredoČjjfi-r 0(, ^^ _ Rorajžo. Ka-
Francozi pa jim niso \ ec všeč. —, s svojo tesno bližino uspavati? iker se boje. da bodo ž njimi kma-. bol .Njiju misli so v teh minutah I lu obračunali Nemci.
vačič v polni vojaški opremi deročo reko Drino in vsled onemoglosti obležal na bregu, kjer se je v >iiegu ležeč smrtno nevarno prehladih Dolgo časa je kol ebal med smrt jo in va izredno krepka narava in telesna konst itucija sta končno j zmagali: Kovačič je rešil zivlje-' .nje, a nosil je žalibog od tiste do
Mariboru z darilom 4oi>o kron.
Nezgode.
Andrej Galič. ravnatelj tvrdki
življenjem. Njego-	v Cerknici, je padel s ko
lesa in si zlomil levo nogo.
Pozor, potniki!
Potniki, ki prihajajo v New York, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz vlaka, ga obsujejo taki agenti in vsak ga hoče vzeti s seboj. Ako potnik reče, da je namenjen k nam, bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik šele spozna, da ni prišel na pravo mesto. l'e ima pri nas že j;ro in agentu to pove. mu jo agent takoj povrne. V takem slučaju l»i nas agent scA'eda moral o tem obvestiti, da mu povrnemo izplačano aro: toda tega ne stori. Kiko si tedaj tak agent povrne tak izdatek? Potnik mu ga plača na ta t ..... ]ali oni način m največ pri zmeni
j denarja.
Takih slučajev je bilo zadnje 4 'mesece že 50. Potniki so prišli v New York v namenu, da gredo k nam, pa so bili zapeljani v dru-i;o pisarno. Agent jim je a~o. ka-
Franc Zorman. delavec v Vod- tero so nam poslali, povrnil, pa jih matu. je šel na obiske v Vel^so- je na drug način prevartl še za vo. kjer ji- tako nesrečno padel, i večjo srvoto.
;be Strašne posledice. Pretresljivo j(la > i^kodoval po rebrdi. je bilo njegovo pripovedovanje.;
kako se j«- vrnil domov, kjer ga'	Staro sovraštvo,
njegova lasi na mati ni mogla *po-j Anton Kline, čevljarski pomoč-znati! ŽivČevno je nato vedno tr- ,lik iz Vač pri Litiji, in Jožel Zu-pel silne muke: pred kakimi de-;	delavec Lstotam, sta živela
setimi dnevi pred smrtjo pa se inujiv dalj časa v hudem je oniniei! um in tako se je od- ]^ailj	i
ralo poslednje d
ivditšd Cena. da g bojno pes<>m.
Kastflka _ra komaj fMtsluša. —■ Zcfske ne gb.tlajo politike na globoko in široko, t«*m bolj pa .di omamlja, kadar se zablisne velika gesta nad vrvežem njenih drobnarij. Debele solze dero stari
globlje od zemlje same in višje j od neba: nobena beseda jih ne i odkriva, noben gib jih ne kaže. j Tako tiho se je storilo, da zven? j tikanje rožarte ure kakor skrlv-. n ost ni govor živega bitja. ; Večerni pajek je za predel so-
V
rail na K' I :
licih, k je vrh o o zarjo, r ijon svobo svojem in il.j Mat ja/ k a zv"/.d;i
trobojnic* re do hišk«
strmi v vveern« zoni v i * 11 v duliu SVet-
sta jo prinesla noter. Gad nI za-1 nejE	ler objam- dekle
mudil ničesar.	,,
, .	! pas.
Zinkin jok pretrga smrtno ' ( molčanje : Galjot sto ji zadaj azlito nad poldrugi ] čudno stoka. Veter je planil moč-
dnib ljudi, svojili neie v reber: žili se. kakor bi se- , . , . .. , .
• jIni'/ .iiili » hvit; • i i i- i . -	• • '••* hotel »c.-i nekaj milega jn n-
furu/jiiin z orati.|de> na dimniku ptic ogromnimi1
ki ili ter prhutal, da odleti s svojim plenom. . . ,
Janez kleči pri Kastelki; tin ve,
Naši venetski Jugoslovani imajo zdaj bližnjo univerzo v Padovi kjer je juridična, filozofska in medicinska fakulteta. bogoslo\ma fakulteta pa je na novo ustanovljeni univerzi v Milanu.
Veličastno katedralo v Padovi je v vojski dvakrat malo poškodoval aeroplan na pročelnem zidu. '07rjki je zdaj popolnoma popravljen da se nič ne pozna škoda. Na zidu - Sto; iva na prag, da vidiva: j tn to*no pove napis: Dne volte V m zda j morajo kmalu priti.
Zunaj i<- stisne k sebi. kakor
-:«Mec. bodi moz:
Toda Knstelcev ni treba učiti mošt va.
Mati leži. gleda sina z odkritimi zrenicami in ga n- vidi: *ena|bo. ko io materina glava le še s koso je opravila delo, preden j skr:V710stna lisa v mraku, se Ja-
*__t
kote
soviaši vil. Zupančič nabiti
Vsakdo naj tedaj pri prihodu v New York pripne naš gumo na vidnem mestu, da ga bo naš zastopnik spoznal. Ako našega zastopnika ne bi bilo na postaji, nas pokličite na telefon, ali pa prosite železniškega uradnika ali policaja, da nas pokliče. Xaš telefon jel
Zin
od
liaduj
ki
zv«-uKeče na plan, mu sveti nad gla-fofot a jo od Gospe-ga Vidma. . . ob njeni rami .vsa e; ustnice ji drhte, te vanj ter kličejo; e. preljubi — dan. la vanj. nama vr.ha-
tožnega. pa mu manjka besed.
Temni se: na Sevškem hribu ugnša zadni: rdeči odsvit. Tudi-
toda jokati ne morej^;1' rvon T10,M ^ -piLS<'a	,n
,	.. .	f >l vik 7l*rtVjl.i	n linn	Ii1ii.-..a t* a
da je m rt \
Dva vroči stebra tiščita iz prs vj oči. neizmerna žalost se krči v sr-1 en — ihtenje ne najde pot! na; dan. Narobe! Xekaj visokega st.n-pa vanj kakor lu»g v svoje svett-
(
.L
ikor
»del.
Ti
prvi podre molčanje. . bi kdo ved d, — govori
niže. zvezde v njem st' blešče ko žeblji od blede kovine, in veliko morje samote se ogrinja nad vsemi rečmi.
—	Tako dobro mi de. ker s? z mano! — še peč o moška sonca pied liišo v rebri. — Samo tebe imam še nr; svetu.
—	Tn njo. in r»jo ! — odgovarja senca device. — Ljubezen, katero je dala življenju, ne more
š< e ter izpodriva slabost ort hipa do hipa: čini polnejši je te svečane sile. tem bolj občuti, da mati samemu s,-bi, če bi kdo i "« diha več. On razume n.fen fe-kolikokrat sem mislil na 1o» Ti Zina veš, ti erllna. . . Ves' — tl^ mi žalovati, ki je svoj « . • trpljenja s m nosil v sebi to|^'v dan >ovrn?ila solze. Ona hoče {umreti: v najmanjšem zrneu pr-misel: odkrito in pred vsemi 0.0-! spom.na v trm. da varujem zem-jstr, v sleherni travni bilki, v vseh 1 i»'o povedati, kdo -.Tiin lu je 1'n branim zvestobo, katero mi i dobrih in močnih mislih in delih naša neomajna volja. Izbrati eilj t	: v T" M1' daruj.« svojo ne-|je tvoja mati pri naju'
t. 1 iti za njim. m oziraje se na ' »F?°gliivo dušo. Sij vame. mati. j Spodaj plaka mrtvaški zvon. der.no. n jo karte kar je.
na levo; pokazati svo-in postaviti nanjo vse.
ne tvega vsega
Kd<
vsa se naseli v menil Ze čutim ob-J Veter češe hribom temena kakor juhe 1 •	' — '
ima
j« m t vo.
ga d je krvi
ki ine,
se polašča 1 lii zemlja orglala na svoje Sume ne izpusti | in pebi črno mašo KastelkinI cTit-
ira nemiea colpiva quest^i templo i 11 signe della fede e dell* arte de-turbandolo inenrsione aerea au-stro-germanica 1917 e 191 S. Zanimivo pa je. da se tu imenujejo tudi Nemci, dočim Nemcev ne pozna drug napis na doževi palači v Benetkah in na tmiverr.i v Pe-rugiji. Tu imajo nantreč uklesano poročilo poveljnika Diaza. v katerem se pravi, da se je .">1 italijanskih divizij. .'I britanskje, 2 francoski, 1 češkoslovaška divizija in en amerikanski vojskoval 41 mesecev proti av-1
igralo poslednje dejanje te ziv-,KHnea z vilami, kar pa je bil sled-!'	' Q7 ^ ,	y
Ijenjske tragedije v umobolnici n ^ 1Uočncjšif jo je Zupančič ,!I(.! Cortlandt 4687. Pred s^ oju t oo nv
na Studencu. Pokojnik je bil d.'-|;reno sknrpiL Tcga ni llvo„,., poza-l,lom vetlnn ^^ '10 1c:lK'n 7f°7' h-žen sokolske vzgoje že za časa biti jn jt. vedno čakal na priliko, j niči in vlakom pridete in naš zasvojili gimnazijskih študij v .ja	niogel maščevati. Ko sta!stotinik vas bo gotovo pričakoval
>stajl.
Frank Sakser State Bank.
:iiei in vlakom pridete 111 naš za-
-i ^ da bi se mogel maščevati. Ko sial Ljubljani. Zc takrat je bil izvr- v lle<i^j0 marca srečala v|!i:i postaji-sten telovatlec, poleg tega pa se'iU.k, ^stilni, -c je med obema la-je seznanil tudi s sokolsko idejo.' koj razvn pr,-pir. tekom katerega katero j^ vedno in povsod navdii ' poiegnil Zupančič samokres in šeno propagiral. Skupno / Albi	Klim a
je '"	1
telovadbo v Narodnem domu. Kadi So ko 1st v a se jc mlločil za vi-
nom Kandaretoni je vodil dijaško'
<-sie
I (O <511
Mož s tolarji.
Zastopniki
sokošolski štiulij v Pragi, kjer ji telovadil v praškem Sokolu. l"de-|V leži I se je vailitel jskega tečaja (V-ske Obce (občine i Sokolske in na-j reiiiment lo napravil vailiteljski izpit ('OS .-> ;1V jz odličnim uspehom. l»ii je naj-
10-i
j boljši pri tečaju in izpitu.
1 > LZ-
j Xa ljubljanskem glavnem
dvoru je bil aretiran neki M a t e j 7jU5topn;ki '-Glas Naroda" kateri so jSkemler. trgovski potnik iz l>rn-1 |>LM>blaščeiii iK)birati naročniao zn dev-:da na Kolpi. Možakar se je v via- nik	Narmla .
ku obnašal zelo sumljivo, na karf^t zastoi.uik iz^a potr.lilo u svota,
....	k Mero je prejel in jih rojakom Kipo-
e* Inla polici la	oin»/.oriena 11	)>• i
. . .	. . .	rocamo.
v resnici našla	pod njegovim	-e- jxarof-ntna r.n	Nareka" je:
dežem l»4i
pet kronskih in PLIjZa celo leto $»!.(Hi: z.a pol le a srebrnikov Škender za štiri meseoe	; -/.a tetn leta
:-o.
stioogrskim divizijam ter jih po
razila, tako da so dobili 300.000 ^ > ^ ^U ^	T'''tdvokronskrh srebrnikov, škende, ,
uj, mikov. ."»000 kanonov itd. -	V domo^n, j- po.tal s,	4((42 kr„M pn. «1
Ta so nemške čete. ki spominjajo ^mn dehm: pozna ta osebn<*L | > ^^ ^	^	Ffallfi^0. <al.: JaUob LausLn.
Italijane na Kobarid, popolnoma 1,11 J'" a.l «*asa \ Kaliovcu. ua-j	- . . '	, * .i Denver. C<>!«i.: Frauk Skrabec.
1 1	mor ga je naprosilo tamošnje »o- »ajb"V ™ . , J " ki' %'utblu. Colo.: 1'eter Culi«, Joiin Germ,
kolsko društvo kot <lruštvenegai-,<1 lal,ko	l<npeje po vago-l _u A,raiik J<tllesU>
nih. Vsekakor je ]>rišel ljuldja.n- r..alida, Culo.: Louis Costello.
_ ________uluiau.
zgodovino J,	stro^niaverjeve zupe v Osi- j ''. J"i ""	""" ' "".17-Won'lnd • i i>ni«rt li^i^r
■............t-.i... •	, , . . ..Iren tieek ki ima naibrze orei*e.nvlu,lon» Anu-•
Za fašisti je najbolj <1 iscipliui-
•ana stranka italijanska ljudska
neomenjene, in povrh ne pove to poročilo resničnega razmerja divizij. Tako se ntihotaplja laž v 'vaditelja, nit!
A i-.,,	,	s]<i policiji v roke	jako inti-resan- jludianapolis, lnd.: Alois Uuj
.lu iu Str« »-«snia ver ie\ e zupc v O-u-. 1 *	... , , . , „ , o. i
• ,.„ T„ :	i „ , t . I ten liček ki ima	naibr/.e [m.(.(.j bntou, lnd.: l.;o,.i»ert Bols-
• 'jeku. iu je ostal nad eno leto *er,	-	'	(Aurora IU.: J. Verbič.
bil izvoljen za župnega načelnika. | '^niato vest	khicago. 111.: Joseph Blu-b
sodem, ne narod: do- mf »"koli več. drži me. kot je|r: jo hkrati ljubimo I držala tebe. Držim jo tudi jaz. do j — Sladko počivaj, borivka ! — ni domovina. Ta be- "r !r11- '-'roba. . . Počivaj v ml- j moli mladi gospodar. — Zvesto v<a\ ali pn ne pome-jKast cika s Kastelčevega ! job srcu tvoje grude bo gorela . . Tn zdaj stojimo s{ ,n misl|.i° vstane, poboža mr-j gad ja vera. in gadje gnezdo bo tvo glavo, za pečati onemela usta i stalo za dom in staro pravdo v / rahlim poljubom in nežno po-(svoj sjK>min na vekomaj! _
za vs< »u.vina. ki prodajamo, seda pomen ni nič»-sar! svojo pravdo pred sodiščem sveta J zdaj smo zares * O. zahval jeni vst. i ki mi niste dali umreti, da sem 1 makal tega dne?
Tojjot ho zmagi naša, —-J pritrjuje Galjot in položi roko' i t Gadovo glavo. — VaŠli smo1 *e!
—	In naše rntike niso bile za-m.-n. — s.- oiilaša Zina. — Vse je! poplačano, kar *nio prestali. t
—	In tvoj bolni k bo še hitreje fdiav. — se mu/.a doktor, kaj. ti. i politik V krilu* Glej ga. kako se mn bliskajo oči. sužnjiku babi-{ hnskemu! Ha, mladi mož, vrnili si se v dobri uri.
—	Sam pekel nas ne premore, — mrmra gospa kakor v snu Tn bes?
stranka, ki nima centralnega or-	Kot tak -1" organiziral <%lo župo,
gar,a. to je dnevnika, pač pa ima	P« u,<tl vzgojil eelo vrsto
več pokrajinskih dnevnikov. Za	"avdušenih m -podobnih novih so-
venetsko Italijo, ki sega južno od	k<dskih vaditeljev. S kakim zano-
Padove. je jako bširen in razšle-	y,,IM ld,lsk<' !,Mo Jriedsd na po-
Pri "venetskem" narodu.
( e se vozi človek iz Gradca skozi Ljubljano v Trst. opazi takoj v. liko razliko. V vlaku t<* preiščejo v špilju avstrijski stražniki in cariniki, v Mariboru jugoslovanski (skoro bi rekel srbski, ker ne znajo slovenski). v Rakeku z o j K* t jugoslovanski, v Postu m i ji (naši Postojni) pa italijanski. — V Gradcu račun i jo s stotaki, — i?ped 100 avstrij. kron se skoro nič ne dobi>, v Ljubljani z enotami (ena jugoslovanska krona pa nočnega gosta se dramijoi*«' prehaja v pol dinarja in di-v njenem spominu. — Narod go- nar). v Trstu pa še veljajo tudi vori / usti poklicanih in potrjuje J stotinke (eentesimil. Zato imajo nas vse. ki smo hranili zvestobo I v Trstu kakor v celi Italiji dovolj tej ljubi zemlji. Mi smo jo zašla-' kovinastega drobiža po 5. 10 In njali pred zimskimi viharji, vr' -d centesimov. Trst je torej zdaj
so tudi cerkvene razmere žalostne. Slovenski se sicer pridiguje se [Mivsod tam kakor prej. vendar
jen dnevnik z naslovom: polo veneto.'
11
po-
Pozor potniki!
; Sokolskcga
_j N jegovi učenci so i
i največ napravili za
Izletniški parnik 'BELVEDERE' narodne tekme
krajinski zJct J ugoslovanskega Saveza v Os i jeku!
bili tisti, ki so
i največ napravili za ta z.let. S ka-j ko iskreno ljubeznijo so sprejeli svojega ljubljenega učitelja -lan-I ka. Leta 1912. se je udeležil med-rurinu. Poznana
Dvakratni morilec pod ključem.
(Cosulich Line; odpluje iz New je anekdota, da je .pri tej tekmi ^ orka v Trst dne 14 junija, ter dobi! pri metu krogle eno točko ; 4>P! ,disrarji narodni mučeniki. bo spremljal naše potnike naš za- več. kot cela italjanska tekmoval-izpostavljeni oboroženim napa- Utopnik skozi do Ljubljane ozi-'na vrsta skupaj. Po prevratu se odgovornih fasis- roma do Zagreba, ter bo skrbel, nu je zdravstveno stanje že pre-
trd: li boste gledali njeno pomlad. Hodita ji dobra orača, gad in Zinka, <la zaslovi Kasteleevina jm) našem svetu; in kadar me več ne bo, vsadita pre<l domom zele-
provincijalno mesto venetske ali beneške Julije. Da Slovenci niso zadovoljni z novimi razmerami, je samoobsebi umevno; upajo pa še vedno, da se kaj izpremeni. —
no lipo v spomin današnjega dnejA tudi venetski Italijani niso nič
m v opomin stare Kastelke. . .
Vsi se spogledujejo. Vdova govori čedalje t i še. čudna krotkost ji obliva obraz, shujšana postava leze V dve gubi. Nejasen strah Je xav'adal okoli nje.
—	To je moje znamenje. — po-viime r. usihajočim glasom. — Kadar umr- m. ne žaluj za mano. ♦Trnez. . . in drži jo. . . svojo zemljo. . .
A" tem se je oprijela sinovega komolca in padla nanj. kakor b! mu hotel nnaslrmiti glavo na ramo; noben vzdih, noben drhtljaj ne priča "» bolečini.
—	Mati! — vzkrikne fant pripadel ter zdrkne pred njo na kolena. — Ljuba mama. kaj vam
5* T
kaj navdušeni za novo državo razen "duševnih" de^Avcev - idealistov. Praktični delavci, obrtniki in trgovci so nezadovoljni, ker imajo ogromno škodo vsled no-v h razmer Tržaška Inka je mrtvo pristanišče ubogih ribičev. Velike ladje mrko čepe v Inki. nič se ne čuje veselo žvižganje mogoč nib siren in vihamo pozdravljanje odhajajočih ali prihajajočih potnikov. Tudi tovarne počivajo. Železna livarna, ki je v zvezi z jeseniško, ne dela. odkar .ie pod Tfalijo. Trst postaja ubog in drag Živež dobiva iz Jugoslavije. Se nnpolpokvarjeno svinjsko meso jim je dobro došlo. Povrh v<*ega pa ni pravne varnosti. Fašisti, ki so najbolj organizirana stranka
dom nikomui tov. Pač pa je prišel poseben dekret naravnost od ministrstva, da se morajo odpraviti nemške pridige v Trstu. Pod pritiskom i ta 1 i jonske vlade na mesto škofa dr. Karlina vrinjeni škof istotako ni mogel shajati. Odšel je k svojim sorodnikom, jurisdik-njo pa je izročil kanoniku Mecehia: Tržaška škofija ima deset bogosloveev. — med njimi nekaj Slovencev in Hrvatov, ki študirajo pod vodstvom dveh profesorjev v vili na Skednju pri Trstu. Prihodnje le-to jih še ostane polovica, ki jih pošljejo študirat v Gorico, kjer so medtem že popravili bogoslov-nieo. Jugoslovanskega naraščaja bo pa vedno manj. ker vlada usta navija v najbolj jugoslovanskih krajih, kjer ni niti enega italijanskega domačina, italijanske državne šole. kamor se da takoj vpisati do ioo jugoslovanskih otrok Vsled tega so jugoslovanske šole v vedno večji nevarnosti za obstoj. Tržaški Jugoslovani se čudijo, kako more Jugoslavija trpeti, da se dela z Reko taka komedija in se ne izprazni tretja dalmatinska zona. Jugoslaviji je treba samo ustaviti uvoz živil v Italijo, pa se bo ta takoj ndala. Venetski Italijani mrzijo Fran-
coz.e in
da bodo vsi naši potniki kolikor cej popravilo iu tako ga zopet vi-mogoče udobno nastanjeni in po- dinio pri marljivem delu pri ta-streženi, da bodo sami za se v kratili Slovenski Sokolski Zvezi, posebnem oddelku in ako mogoče.'nato pri pripravah za Novi Sad. da bodo imeli tudi posebno lira-'Ves čas do sedaj je bi! čian teh-no itd. Tudi radi prtljage bo vse ničnega saveznega odbora. Tu<li preskrbljeno, tako da potniki ne telovadbo je posečaL kolikor mu bodo imeli nikakih sitnosti in skr- je dopuščalo zdravstveno stanje, bi na eelem potovanju do Ljub- ki pa se je zlasti od lanskega poljane. oziroma do Zagreba: ako se letja vedno slabšalo. Kovačič je bo prijavilo zadostno število na-'bil vedno in povsod zaveden So-sih potnikov, jih bo pričakal v kol. Tega svojega prepričanja ni Trstu poseben vlak. da se bodo'nikjer in nikdar skrival. Radi te-potniki takoj lahko odpeljali na-'ga si je tudi nakopal preganja-prej v Ljubljano, oziroma kamor nje. zlasti za časa delne mobiliza-bo kdo namenjen. Cena za tretji eije leta 1912. V svojem nastopa-vazred do Trst je $»0.00 m $5.00 nju je bil skromen. Iskal ni ni-vojni davek; vožnja tja in nazaj kjer časti, ne slave, najraje je za nedržavljane je $201.50. držav-1 stal v ozadju, v podporo div.grm. liani plačajo pa $8.00 manj: otro-|S svojo skrajno disciplino in ci do enega leta prosti, do petega zmožnostjo si je pridobil vseofcče leta plača io četrtino in $1.00 voj-1 spoštovanje ne samo v svoji ožji nega davka, do desetega leta pa|družbi, nego tudi med ostalimi polovico in $3.00 vojnega davka. I član i sokolske družine. Vožnja drugi razred stane $150. j
do Trsta; za tja in nazaj stane	Nesreče pri delu.
mgi razred za nedržavljane $300 j
za državljane $8.00 manj. ~ "l Tv:in Zakrajšek, posestnik iz Parnik "Belvedere" vozi do Tr-|Koba pri VeL La»fah- ^ 3p hotel Sta približno od IS do 20 dni,ilia sosedovi cirkulami žagi caža-odvisno od vremena in kolikor gati nekaj lesa, ker pa ni bil vase na potu vstavi.	!jen, se je pri tem užagnl v desno
Kdor želi natančnejša pojasni-	r
l.i ali kdor se odloči potovati x
kve domov, jo je s sekiro pobil.|Ely Varil -stne oblasti so sedaj izsle-
dile morilca v osebi	Vincenca
Lapajneta -z Otaleža.	Laipajne
je zelo sumljiv, da je	i/vršil š" ve*- roparskih umorov.
I
Toda stara omahne po klopi, v Italiji, so tu vsemogočni. Zato
jim očitajo, da so šovinisti izlet7lišlcim parnikom. naj se1. Fn,n<* Gre«orin' drvar IhiUia'
in imperialisti. Italijani sami se ve ne čutijo, da so to tudi sami. Radi Reke mislijo, da niso impe-
takoj prijavi in pošlje aro.
FRANK SAKSER STATE BANK
rial isti, ker Jugoslavija itak ne' J
83 Cortland* Street,
je napravljal v gozdu drva. 'Vsled zledenelih tal pa mu je
New York sPfK*rsn^0,	padel in si pri _Aciv't! padcu zvil levo roko.
in Jo«.
Bevčič.
Juliet, III.: Fr. Baml.i?, John Zaletel.
...	. iLa Sal«). Ili., Jes. Si>ellch.
Kakor sunt svojecas.no norm-ali.l
.. .	. , ! 2 :t.scout ah. 111.:- i-rauk August tn.
je neznan storilec d:n- l!». tebru- North chieag0t ill: aiiImu Kofcal la
arja v Otaležu umoril iu ori.pall Matb- Ogriu.
posest nn-o .Marjano (Jostiša in I Springfield, 111.: Matija Barliorlch.
u j ene ga 841atnega lasta. .Morilec i'Waukegau, 111.: Frank Petkovšck.
, ■,	, ,	'Franklin, Kans. in okolico: Jolui K<v
ic tastu /.adrgnd vrv okoli vratu«	.
.	I povs.
ter ^a potem ubil. in ko je prišla Kitznuller, MU.: Fr. Vodojuvec. pol ure poz u'-.je posestnica iz. cer- tChisholm, Minn.; Frank liovže. !- t'O i lo i i I o \v 1A m u-nl'lfo	(Ely, Minil.: J os. J. P*?sliel.
vcleth, >Fjnn.: Loma Uovfe. tilbert, Minn.: Loiiis Vesel. Ilibbing, Miivi.: John Po v še. Orginta, Minn.: Frank Ilrr.vatich. St. Louis, ,iIo.: Mike Grabrian Fast Helena, Mont.: Jr. Ilrella. Klein, Mont.: firegor Zol»ec «io\vand», N. Y.: Karl Sternisha. Little Falls, N. ¥.: F.ank Masle. »arbertoB, O.: A. Okolish. Cleveland, O.: Janko Pleško, Jakoto
Resni k In Clias. Kariinper. C'ollinwood, O.; Math Slajmik. Lorain, O.: Louis P>alant in J. KiuuSe. Niles, 0.: Frank KogorSek. Voungstowuvv, O.: Anton KikelJ. Aiubridge, Pa.: Fr^nk .Takše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Broaghton, Pa.: Anton Ipavec. liurdine. Pa.: Johu I>emsh«c. Conemaugh, Pa.: J. Rrezovt-c la VW.
IloranSek. Claridge, Pa.: Anton Kozog.*.v In A. Jerina.
Dunlo, Pa.: Atnon Oshaben. •Ixport, Pa.: lx>uis SnpanClč. •'orest City. Pa.: Msuh Kamln. Farrell, Pa.: Jerry Okorn. Imperial. Pa.: Valentin Penerne!. Irrensburg, Fa.: Fmnk Novak. Irwin. Pa.: Mike Pavsek. Johnstown, Ta.: John Polane. luzerne. Pa.: Aatoa Osolpik. Lloydell, Pa.: Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank .Tiemsha-. Moon Run, Pa.: Fiaak	Frank
PfjdmilBek. "•ittsburgh. Pa.: U. JaKoblch, Z.
she. V'ac. Arh in Ic. Magister. Ralphton. Pa.: Martin Koroaheta. Reading, Pa.: J. Tezdirc. Rocke ood. Pa.» A. Eoohevar.
Steelton. Pa.: Anton Ilreii. Turtle Creek, Pa. in okolico: Fran*
Schifrer.
West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: Jtirlj I»revlC. WUlodc, Pa.: J. Peternel. Coketon, W. Va.: Frank Ko.»ian. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratrfk. Sheboygan. Wi*.: H. Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Stok. Rock Springs, Wyo.: Louis Taucbar
In A. Jnstin. Pole* nori navedenih so pv>b!a^nl
pobirati naročnino tudi v«i tajniki J. S. K. J.
Huda gospodinja.
Jakob llricelj je služil z:i hlap ca pri posestnici Ivani Škerlj v j Klecali pri Ljubljani. Prefl kratkim se .je s])rl z gospodinjo in zapustil službo, ne <la bi naredil z gospodinjo obračun. Dne 14. marca s«- jc vrnil h gospodinji. Kmalu se je razvil med obema prepir. Ker je postajal Brieelj nasilen, ga je zgrabil novi hlapec Lojze z.a roke, gospodinja pa je tekla po gnojne vile in udrihala jM>tem z vso silo po njeni ter mu prizadjala močne poškodbe po glavi.
Neprevidnost pri telovadbi.
Bogomir Kristan učiteljižčnik v Ljubljani, je šel telovadit v LjmLski dom. Pred no je začel telovaditi, se je hotel prepričati, če je orodje zadosti pritrjeno. N"e da lii si namazal roki z magnezijem, se je zagnal na drog, v tem pa je že padel s precejšnje višine na tla. Pri padcu se je poškodoval na obeh rokah in na tilniku. Poškodba -ta ni a na sebi ni težka.
Nova vseučiliška imefiovanja.
Minister pravde je predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju g. Arha za kontrakmega rednega profesorja na tehniški fakulteti v Ljubljani. Kralj je razen tega podpisal tudi ukaz o imenovanju dr. Kari Oštirja za docenta induevropskega jezikoslovja na filozofski fakulteti v Ljubljani.
m,AS XAftODA, 24. APR. 1923
VRAHCOSKI DETEKTIVSKI SOMAN.
Bpi**! Emil* GiboziM,
Z* "Ql&a Naroda" prml O. P.
9.1
< Nadaljevanje.)
—	Kadar <si je kika ideja priborila svojo pot semkaj noter, o-stine tam. Da. gra.hea j0 imela sokrivca in ta sokrivec je bil Koko-b*j. Čeprav nima nobene pameti, ste vendar videli, da je znal ta idiot daleč pcnesti svoje posvečen je in svojo molčečnost.
—	< e j" to. kar pravite, resnično, doktor, ne bomo nikdar dobili ključa k tej skrivnosti. Kokolej ne bo namreč nikdar priznal.
—	Nikarte } ri: egati na ka j takega. Najti je pot.
Prekinil »a je nenadni vstop služabnika.
—	Cnsjuul — it rekel slednji, — spodaj je orožnik, ki vam je prijeljal moža. katerega je treba takoj poslati v bolnico.
—	Pokliči ju gori. — je rekel zdravnik.
Potem ko je služabnik odšel, j" rekel zdravnjk:
—	Tukaj je pot. Sedaj pazite.
Težke korake je bilo čuti na stopnjieah in skoro takoj nato se je prikazal erožink. ki je držal v eni roki violino, a z drugo pomagal ubogemu bitju, ki očividno n; moglo samo hoditi.
—	titular! --- si je mislil Folgat
Hi! je v resnici O udar. a v kakšnem stanju! Njegova obleka je bila blatna in raztrgana in njegova brada je bila pokrita z belo peno.
—	Povest je naslednja, — je r/kel orožnik. — Ta človek je igral na svojo vijobno na dvorišču vojašnice in ko smo gledali skozi okno. ko je naenkrat padel na tla, se pričel zvijati, tuliti ter se peniti kot teke! pes. Pobrati smo ga in sedaj sem ga pripeljal k vam.
—	Pustit > naju sama z njim. — je rekel zdravnik.
Orožnik je odšel in kakorhitro so bila vrata za njim zaprta. >e v; kliknil < J ud ar r velikim gnjusom :
—	Kakšr a grda profesija ! Le poglejte me. Kakšna sramota, če b; me žena videl:" v takem stanju. Fuj !
Vzel j.' i/ /epa robec. si obrisal liec ter potegnil iz ust košček in da.
—	Stvar-pa je ta, — je rekel zdravnik, — da ste igrali ulogo epileptičneg-1 tako dobro, da ste premotili orožnike.
—	Res dober trik.
—	Izvrsten trik. ker greste sedaj lahko povsem mirno v bolniu. eo Spravili vas bedo v isti oddelek kot Kokoleja in vsako jutro bom prišel *<M \;.s obiskal. Sedaj lahko nastopite.
'A.' dobro. — je rekel detektiv. — Jaz imam svoj načrt.
Nato pa se je obrnil proti Folgatu ter rekel:
—	Od vdaj naprej sem jetnik, a sem ukrenil vse potrebno. Agent, kater« g.-; s*-m poslal v Anglijo, bo poročal vrtm. Razven^ega pa vas moram prositi neke usluge. Pisal sem svoji ženi, naj pošilja svoja pisma na vas. Vi pa mi jih lahko pošljete s pomočjo zdravnika. Sedaj pa sem pripravljen postati tovariš Kokoleja, kajti hočem s; zaslužit: hišo v Vinski cesti.
Dr. Se j nbo je podpisal sprejemno povelje. Poklical je v sobo orožnika in potem ko je pohvalil njegovo človekoljunnost. mu je naročil, nuj odvede ubogega vraga v bolnico. Ko sta bila zpet sama, je rekel proti Folgatu:
Sedaj, mot dragi prijatelj, pa se posvetujva. Ali naj govoriva o t kar nem.; j - povedala Marta ali o načrtu G Uda rja ? Mislim, d,» ne. kajti <ialpm naju opazuje. Vse bo izgubljeno, c? ho ostal v njegovi glav: b najmanjši aim. Zadovoljiva se torej s tem. da obvestiva Žaka »lede uspeha vašega pogovora z grofico Klodijez. (ilede vsega ostalega, — molk.
Šestindvajseto poglavje.
- • ▼ - - t
Kot vsi j.11 m« ten' ljudje je napravil tudi dr. Sejnbo napako, d : je smatral drupe ljudi za prav tako premetene kot je bil on sam. Calpin i:a j - >» veda opazoval, a nikakor s tako eneržijo kot bi jo elorck pričakoval od tako ambicijozne^a človeka. On Je bil seveda prvj. ki je '»il informirali, da bo prišla cela zadeva pred porotnike in od onesa tren.itka naprej je izgubil precejšen flel svojih prej-šnjih bojazni.
Kar -e tiče kesa. in poznil nobenega. On ni niti obžaloval nobene stvari. < »n ni mislil na to. da je bil jetnik, katerega se bo sodilo na lak na«" in. n.i-gov prijatelj, — prijatelj, na katerega je bil ponosen. kojeira jrosto!jnbnost je uživat in za kojega protekcijo se je po*efal v svojih nitovan jskih načrtih. Ne. On je videl le eno stvar, da j, zaposlen z nevarno afero, od katere je bila odvisna c la njegova bodočnost in da prišel zmagoslavno iz te af<re.
Oeividno ni bilo še konec njegovi odgovornosti, a nič vet* mu m bilo 11 "Im pripravljati slučaja za poroto. Pri obravnavi mu ne. I-«« ti'. I i.i na s* r. piiVedel je. da bo v slučaju oproščen ja njegova poziciji v Si.vter.iu unir-ena in da ne bo niti enega človeka, ki bi mu z \es. luni sti-n 1 roko a to «a je kaj malo brigalo. Sovter. berasko m.steee - pe! tis.." prebivale!! T "pa l je zagotovo, da ne 1>o ostal dolgo časa tam.
Razpreda! je ve naprej svoje sanje in že se je videl v duhu .sodnika v Lyor.nu, tter.'eauxu ali Parizu samem!
s takim; io/i,«::mi sanjami je zaspal zvečer. Naslednjega juti a. ko je šel po ulicah, ošabno in nedostopno, je njegovo obnašanje napovedoval« vsikimo, ki «ra je srečal, (la se je pripetilo nekaj posebnega.
—	Zelo slabo mora biti za de Bc-askorana, — so rekli ljudje, — kajti drugače bi ne bil gospod Galpin tako ošaben.
Sel je najprvo k Dohižonu. še vedno so ga boleti ostri očitki slednjega ter je domneval, da se bo sedaj lahko osvetli. Našel ga j.« kot j ton vadi med knjigami ter strašno slabe volje. Dal mu je podpisati pa v l.stin in ko .ie bil posel pri kraju ter je spravil listine zopet v svojo veliko Istiiieo. je rekel brezbrižno:
—	No. d i a g i gospod, ali ste čuli o odločitvi sodišča? Kdo izmeti naju je imet prav?
Dobi/.on je skomignil z rameni trr rekel jezno;
—	Seveda, jaz sen. star osel in Vwdak. I "dam se.
Vi se šat.te. Kaj pa bi se zgodilo, če bi jaz poslušal vas?
—	Nečem razmišljati o tem.
—	Boaskoran bi kljub temu prišel pred poroto.
—	Mogoče
- Tudi vsak drugi bi zbral skupaj dokaze njegove krivde, prav kot sem jih jaz
—	To je rele vprašanje.
—	In jaz bi zelo škodoval svojeu.u ugledu. Imenovali bi me ene-
ADVE&T1&EMENTS.
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi no-.....parni ki. Potovanje za
rimi "O*
v»e kraje Evrope.
onih, bojazljivih sodnikov, ki se ustrašijo vsake najmanjše stvari.
—	To je prav tako dober sloves kot kak dra«-V — je odvrnil Dobižon.	t ^ « # 4|
Prisegel si je. da bo odgovarjal Ie na kratko, a jeza ga je premagala. Dostavil ie z zelo strogim glasom:	_ oropesa 29 aprila; 10 junija; 22 junja
—	Kak drugi bi se ne pečal izkljm-no le z doka/.ovanjem Za-j orbita 13 maja; 24 junija; 5 avgusta
.	. . ,	IVESTRIS 20 maja
Rove Krivae.	lORDUNA 27 maja; 8 julija; 12 avgusta
VANDYCK ........ 17 Junija; 29 julija
VAUBAN ..................... 12 julija
Naravno »t ▼ Cherbourg, Southhampton, Hamburg.
Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
steam packet company
SANDERSON & SON INC. AGENTS
28 Broadw.y	New York
— ali katerikoli parobrodnl agent. _
—	To seru gotovo dokazal.
—	Kak drugi bi slcueal rešiti skrivnost.
—	To sem vendar rešil.
Dobižon se je ironično priklonil ter rekel:
—	čestitam vam. Krasno mora biti. če pozna človek tajnosti vseh stvari, a vi se lahko motite. Vi ste. dober za take preiskave, a jaz sem starejši v tem poslu. C i m bolj razmišljam o tem slučaju, tem manj ga razumem. Ce vam je vsaka stvar tako dotiro znana, mi povejte, kaj je l.i: motiv tega zločina, kajti človek ni Kar tako pripravljen izgubiti svojo glavo. Kakšne interese je imel Zak ? Rekli mi boste, da je sovražil grofa Klodijez. To ni nikak odgovor. Vprašajte svojo lastno vest . . . Ne. Nikdo noče storiti tega.
(Dalje prihodnjič.)
Bosansko pismo.
Sarajevo. 26. sušca 19*22.
Zanimalo vas bo, kako smo se kaj orijentirali tu doli od dneva našega ujedinjenja sem in kako je kaj danes naš'1 razpoloženje. Tako na si/ošno seveda. . . v stn-tezi takorekoč. Vi o Bosni včasih v< liko slišite, včasih pa malo kaj; ne dajte nič ne na eno ne na drugo. Bosna je najmimejša. kadar j • najbolj glasna, in najsumlji-vejša kadar je tiho. Kakor tudi vulkan navadno ni nevaren, kadar se hudo kadi. ampak kadar navidezno lepo počiva. S čemer seveda nisem hotel prav niecsar konstatirati. Bosna pa vulkan, lie I To bi bila samo prispodoba.
Ali je res. da je Bosna rada presenetljiva in nepričakovana — prosim : leta 1914 — in da ima š- eno drugo interesantno last-nost. da rada ali prehiteva dogodke ali pa šopa za njimi. V zad-n jem pogledu vam lahko pove dr. Korošec, kako nas je moral buditi tu doli iz spanja v t.:stih časih majniške deklaracije, ko so Slovenija. Hrvatska in Dalmacija. že davno stale v svetlem jugoslovanskem ognju; «i za prvo trditev. evo vam dokaza: med tem ko se v Belgradu o centralizmu Še debatira, je tu v Bosni dejansko že davno proveden.
Da. Bosna ne koraka rada z duhom vštric: ponavadi zaostaja. Ker ona je dežela tradicij, ki se jih drži neverjetno trdovratno in dosledno. Človek bi se n. pr. vpra šal: zakaj orjie bosanski lrmet še vedno s plugom, s kakršnim smo orali mi pred tristo ali še več leti? Morda ker modernega pluga ne pozna, ali ker je tak revež, da si ga ne more omisliti? Kaj še! Avstrijska uprava je razdelila nrkoč zastonj po selili par tisoč plugov — večina jih rjavi še danes kje za plotom. Tradicija! Kakor je oral oče. tako orej sin. Da, če bi bila vlada obenem izdala postavo, ki je prepovedala stare pluge, potem bi bilo morda kako šlo, a ne brez političnih potre-sljajev. Konzervativni smo tu, sila konzervativni, v duhovnem kakor materijelnem pogledu, v slehernem in v vsem.
Poglejmo naše Muslimane; šel je čas takorekoč broz sledu rn'mo njih; niso jih zagibali svoj čas valov i m 1 a dot n ršk ega gibanja, niti jih ni dandanes tako zavzela jugoslovanska misel, čeprav je bilo pričakovati, da j:m bo najlažje pomagala iz težke dileme: Srb ali Hrvat ? Ostali so Muslimani po veri. šegah in mišljenju danes morda najkonservativnejši d* 1 Islama. Poglejmo naše Srbe, kako se razlikujejo od Srbijaneev kako je njih ideologija še popolnima osredotočena v za v jet ni misli kot. taki in kako daleč so še od
litiTno lice. v svojem srcu prlae-<?a na geslo: Bosno Bosancem. — In kdor misli, da so naši Srbi danes prepričani centralist!, ta se moti. Da, združitev z majko Sr-bijo. to je bila njih dolgotrajna borba in trpljenje, a zdaj, ko Je ta cilj vsel* ciljev dosežen, stopa
NAZNANILO.
Koncem tega meseca se podani na potovanje proti vzhodu in obiskal bom vse rojake, ki so lansko jesen naročili od mene kalifornijsko grozdje, da se osebno spoznamo in domenimo glede bodoče kupčije. V slučaju, da pa še kdo druiri izmed rojakom, ki kupi -elo karo grozdja, želi, da ga ob-iŠčem, naj mi piše in jaz mu bom poročal, kdaj ga boni obiskal. Moje geslo je bilo in to, da svoje odjemalce zadovoljno postrežem Se priporočam vsem.
AValter Predovieh,

naravni individualizem v ospred-jllT W. Pitkin St., Pueblo, Polo, je. in ti svobodni sinovi bosans-
kih gora nikakor niso voljni brez pogojno se.podvreči diktatu Bel-gracla. K večjemu morda po uzoren pruskih junkerjev: Und der Koenig absolut. wenn er unseren Will en tut. Jaz za svojo osebo pa sem prepričan, če postane centralizem v naši državi dejstvom, da ito imel še veliko preglavico ravno z bosanskim srbskim plemenom, o katerem centralist! danes mislijo, da bo žnjim najlažja ra-bota.
Dotaknil sem se te točke tu le mimogrede in nečem o drugih stvareh v zvezi s tem danes niti govoriti, ker čas še ni prišel, a eno moram reči našim eentrali-stom ; Avstrija je vzela bosanski problem napačno v roke. vi pa še tr krat bolj napačno. Po vašem receptu — bogme — Bosna ne bo nikdar mirna. Sicer pa : poeakaj-n»o konca. Želim, da bi imeli vi prav. Saj rad priznam, da mislite dobro. Ali vidite, listal sem zadnjic spet enkrat po zgodovini, tej največji učiteljici, pa sem našel, da je vaše naziranje za las podobno nacionalističnemu in mehani-stičnemu naziranju takozvane — francoske prosvetne dobe 18. stoletja. kateremu ni bila država nič drugega kot nunierična skupnost posameznih individujev.
-Jaz nadaljujem svoje razmišljanje o bosanski psihi ki je polna kontrastov in zato tako občutljiva. nemirna in nevarna. Komplicirana natura je Bosna, in kakor znano, je s kompliciranimi naturami zelo težko tlelo, a tudi zelo lahko; pri pravem razume-vanju. Zato rečem: Bosna je indi vid ualnost, samosvoja narava in v tej točki leži rešenje njenega problema. Jaz. ki živim že 14 let v tej zemlji in ki sem jo skrbno preštudiral, sem prišel do prepričanja, da bi .se bila Bosna sama s seboj še vedno najbolj znašla, da bi si bila sama najbolje uredila svoj dem. da so ji bile puščene svobodne roke. Ali te sreče doslej nikoli ni ."mela; vedno so ji drugI krojili usodo. A danes je stvar vendar vsa drugačna in enostavnejša nego je bila prej : Bosna je osvobojena, je naša: našla je s tem svoj zunanji mir, in zdaj gre samo za njen notranji mir. Do tega pa ho najprej prišla sama od sebe. ali pa, da se vulgarno izrazim : Bosna bo mirna, <~e p bodo pusf'li v miru.
Pistrn to, ker poznam pravega
O POTOVANJU.
Za potovanje spomladi, poleti sn začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanskfh pa mikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij In druge mesece. Le ma'o prostorov je s» ia razpolago. Kdor fci tedaj hotel potovati prihodnje meseca v drugem razredu, naj nam takoj na-'nani, da mu preskrbimo prostor
Frank Saks?? Btata 3ank
POTOVANJE IZ EVBOPE.
Ako imato aorodnik2 v Avstriji li Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, gb 'amorete sedaj dobiti sem. N« lalje zamorejo Beda j ameriški dr 'avljani dobiti žene in otroke iz nod 18. leta iz Jugoslavije ali za medenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pla •ati vizej pri ameriške*n konzulu < amerikanskim denarjem m rav-io tako morajo na EVus Islandu 'voto $25.00 pokazati v ameriških tolarjih.
Glede denarnih pošiljatev \ U. S. dolarjih, za vsa pojasnile ,'!edc potovanja, potrebnih listin affidavitov) in voznih listkov -e obrabajte na najstarejao slovensko tvrdko;
Frank Sakser State Bask, Cortlandt fit . New York, N. Y
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New York*.
OROPEftA	29	aprila	—-	Hamburg	BERENGARIA
ZEELAND	29	aprila	—	Cheroour>	MONGOLIA
N. AMSTERDAM	29	aprila	—	Boulogn«	YORCK
LONE STAR ST.	29	aprila	—	Cherbourg	OLYMPIC
twUlTANIA	2	maja	—	Cfterbourt	LAFAYETTE
">T. PAUL	3	maja	—	Hamburg	ORBITA
lA SAVOIE	• r	naja		Havri	AMERICA
G. WASH'GTON	6	maja	—	Cherbourg	RYNDAM
HOMERIC	6	maja		Cherbourg	FRANCE
KROONLAND	6	maja	—	Cherbourg	MAURETANIA
NOORDAM	6	maja	—	Boulogn«	MINNEKAHDA
VORK	10	maja	— Breme«		LA TOURAINE
FRANCE	10	maja		H a vrt	HOMER'C
CHICAGO	11	maja		— Havre	SAXONU
wAPLAND	13	maja	—	Cherbourg	PR. MATOIKA
ORBITA	13	maja	—	Cherbourg	ANTONIA
OLYMPIC	13	maja		Cherbourg	FINLAND
HUDSON	13	maja		Che; bourt	AQUITAN'A
ROTTERDAM	13	maja	—	Boulogn«	TUSCANIA
CARONIA	13	maja	—	Cherbourg	SEYDLIT2
ANDANIA	13	maja	—	Cherbourg	PARIS
MAURETANIA	IS	maja	—	C^erbourt	ROCHAMBEAU
MONGOLIA	17	maja	—	Hamburg	FINLAND
MAJESTIC		msja	—	Cherbourg	MANCHURIA
RYNDAM	20	maja	—	Boulogn«	ARABIC
AMERICA	20	maja	—	Cherbourc	MAJESTIC
•"»es. WILSON	eo	maja		— ^rsl	ORDUNA
VESTRIS	20	maja	—	Hamburg	LONE STAR ST.
AWUITANIA	23	meja	—	Cherbour(	N. AMSTERDAM
SEYDLIT2	24	maja		Bremen	PRES. WILSON
MINNEKAHDA	24	maja	—	H amburg	ZEELAND
PARIS	24	maja		- Havr*	OROPESA
SAXONIA	25	maja	—	Hamburg	ST. PAUL
LAFAYETTE	20	maja		— Havre	BERENGARIA
MANCHURIA	24	maja	—	H amburg	/AUSAN
LA TOURAINE	25	maja		- Havre	OLYMPIC
JRDUNA	27	maja	—	Cherbourg	NOORDAM
ANTONIA	27	maja	—	Cherbourg	LA SAVOIE
FINLAND	27	maja	—	Cherbourg	G. WASH'pTON
PR. MATOIKA	27	ma ja	—	Cherbourg	MAURETANIA
URENGARIA	30	maja	—	Cr?rbour{	ARGENTINA
MINNEKAHDA	41	maja	—	Hamburg	KROONLAND
FRANCE	31	maja		— Havre	HANOVER
POTOMAC	31	maja		Bremer	LAPLAND
MANCHURIA	31	maja	—	H amburg	ANDANIA
HANOVER	7	junija	-	— Bremen	ROTTERDAM
ROCHAMBEAU	1	Jun.		- Havre	HOMERIC
OLYMPIC	3	Junija		Roulogn«	LAFAYETTE
N. AMSTERDAM	3	Jun,		Cherbourg	OROPESA
OROPESA	•	Junija	— Ha~burt		HUDSON
LONE STAR ST.	3	maja	—	Hamburg	MONGOLIA
ZEELAND	3	junija	—	Cherbourg	FRANCE
MAURETANIA	6	Jun.		Cherbourg	CARONIA
ST. PAUL	7	Junija		Hambt-'j	MAJESTIC
LA SAVOIE	10	Jun.		— Havre	RYNDAM
G. WASH'GTON	10	Jun.		Cherbourg	VANDYCK
HOMERIC	10	lun.	—	Cherbourg	AMERICA
KROONLAND	10	jun.	—	Cherbourg	AQUITANIA
MOORDAM	10	lun.	—	Boulogne	PARIS
AQUITANIA	13	lun.	—	Cherbourg	YORCK
PARIS	14	junij;*		— Havrr	SAXONIA
BELVEDERE	14	Junija		— Trst	CRETIC
CHICAGO	15	lun.		— Havre	BELVEDERE
ROTTERDAM	17	luni ja		- B^ulognr	LA SAVOIE
MAJESTIC	17	junija	—	Cherbourg	SEYDLITZ
LAPLAND	17	Jun.	—	Cherbourg	LAFAYETTE
HUDSON	17	Jun.		- Bremer	PARIS
CARONIA	17	jun.	—	Cherbourg	PRES. WILSON
VANDYCK	17	Junija	—• Hamburg		ARABIC
CARONIA	17	jun.	—	Hamburg	HANOVER
20	junija -
21	J tin. —
21	ji.ruja 24 Jun. — 24 Jtn.
24 Jt n. — 24 J Lin. -24 Jun. —
28	Jtn.
27	Jtn. —
28	Jun. — 20 Jun-
1 Ju Mi — 1 julija -1 Julija 1 Juliia 1 ju ija -
4	julija -
5	julija .5 julija
5	Julija
6	Julija
1 julija — 5 Julija -« J-Jllja 8 Jurija -8 julij? — 8 Julija — 8 julija -8 Julija 8 julija —
10	J jn. -12 Julija -
11	Julija -
12	Julija -15 JuilJa — 15 julija -15 julija 15 julija -
18	julija -15 JjllJa
15	julija -
19	julija
22	JUija -22 julija -22 JjllJa ■ 22 julija -22 julija 22 JjllJa -
22	julija 26 julija -
25	julija
29	julija -29 Julija -29 JjllJa -
23	Julija -29 Julija -
1	avg. — ? avg.
2	avg.
3	£vg. -8 avg.
10 »vg. 12 avg.
16	a*g. 19 svg. 23 £ vg.
26	avg.
29	svg,
30	avg.
—	Cherb&urfl
Hamburg
—	Bremen Cherbourg
—	Havr« Cherbourg
—	Bremen
—	Tloulogn«
—	Havre Cherbourg
Hamburg
—	Havr«
■	Cherbourg
—	Hamburg
—	Bremen
—	Bremen
■	Cherbourg
—	Cherbourg
-	Genoa
-	Bremen
-	Havr«
-	Havre
■	Cherbourg - Hamburg
-	Genoa
-	Cherbourg
-	Che~bourT
-	Cherbourg
-	Boulogne
—	Trat
-	Cherbourg
-	Hamburg
-	Hamburg
-	Cherbourg
-	Hamburg
-	Cherbourg
-	Boulogne
—	Havre
-	Cherbourg
-	Cherbourg
—	Trat
-	Cherbourg
—	Bremen
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Boulogne
—	Cherbourg
—	Havre
—	Hamburg
—	Bremen
—	Hamburg
—	Havre
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Boulogne
—	Hamburg
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Havr«
—	Bremen
—	Hamburg
—	Genoa
—	Tret
—	Havre
—	Bremen
—	Havre
—	Havre
—	Trst
—	Genoa
—	Bremen
jugoslov. orijentacije! In naši Ilr-jduha tukajšnjega naroda, njego-vatje: Ni ga bolj zagrizenega do-jvih tradicij in njegovih idealov, ktrinarca od bosanskega pravasa. Trije elementi so tu, tri ideje In tri energije, absolutno diametral-
ne in nespojljive. in vendar zlivajoče se v en in isti krogotok: bosansko mentaliteto. Kajti — ne ne pomaga vse nič — rasa je ra-in kri je kri, najmočnejša sila in vez. 'Aat-n enak fanatizem v vseh treh taborih, a zato tudi pri toliki fana ličnost i* tolika medsebojna tolerantnost. Bosanski Srb J sansk'ega problema na drug na bosanski Hrvat, bosanski Musli-1 em sploh r.e more "iisliti. man — iste je zemlje sin. istega j (Trrvh vski v * Slovencu",
pokol en ja in produkt istih živ-1 ——----
ljenjskih razmer. Eden je to or- JAXEZ SLAK iz Smavra pri Do-
m rečem vam ; Bosna vpije dane* po avtonomiji, tem glasneje, čim bolj molči, kajti ta molk ima svoje vzroke in svoj pomen. Da, Bo-?na predstavlja s celim svojim položajem in značajem s svoj« strukturo mentaliteto, o n^eni •god i':i;ski t rdiciji n = ii go- ori-talvMvkt s.ni i j sebi a* t-n o mističen princip, m nas eden pametne in sr-ion* rešitve bo
^	M »»I•
t Dospelo je novo: suho grozdje.
. ► MuSkatel zelo gladke debele Ja- l 11 gode, boksa dO funtov .. 0 ; ^ * Cirar gi-ozdje največje in naj- >' '' sladkejše Jagode, boksa 50 fuu- ''
;; tov ......................$7^0 «
«► Malo črno gršl«» groždje, »elo ^ ^ * sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 <> Cesplje funt po 10 centov. Za 11 več-ja naročila posetme cene. 4 * Pošljite t S. r.a rafun t«**« boks« <» ki naroČit« ta Doalall bomo t^koj. - BALKAN IMPORTING CO, ^	51-53 Cherry Street	.
;; New York, N. Y, J ...................
Hitra pot v Evropo. Tesne zveze z
JUGOSLAVIJO
Pogosto odplutje velikih parnlkov
V	Cherbourg- in Antwerpfn Zeeland — apr.; 3 junija: » julija Kroonland — C maja: 10 juni. IT. jul. Lapland — maja; 17 Junija; 22 jut. Finland — 27 maja.; 1 julij;.; 5 avg
^ American IINS
V	Cherbourg in Hamburg St. Paul — 3 maja; 7 junij.i. Minnekahda (samo 3. razrt il) 24 maja;
2S junija.
Manchuria — 31 maja: 5 julija; ft avg. Mongolia — 21 junija; 2>i julija
Star
v Cherbourg in Southampton Homeric (34.000 ton) C maja; 10 juni Olympic (4C.0»0 ton) maja; :: junija Majestic <:.t;.f>0'> ton) 20 maja; 17 juni.
Največji parnk sveta. JAKO VABLJIVE UDOBNOSTI ZA POTNIKE TRETJEGA RAZREDA. Pobite svoje prijatelje in sorodnike iz Evrope z udobnimi parniki naSih preg Dobra in obilnp. hrana . Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča. Uijudnl služabniki, ki govore vas jezik. Vprašajte nas glede ugodnih vnaprej plačanih voženj.
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway,	New York
ali pri lokalnih a«'ntlh.
Najhitrejši moderni parnlkl na
•vetu. Izbor«-,a posireiba potnikom.
V	vaism mestu ali bližini Je lokal-
ni agent.
V	Jugoslavijo, Bol<?atdko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Tr*t
ITALIA - - 3 junija
Parcbrodnl listki $S0. Davel. $5. Železnica do Ljubljane $1.65 Preko Cherbourg*:
AQUITANIA - 2 maji; 23 m<ja MaURETANIA 16 maja; 6 juni. BERENGARIA 30 maja; 20. juni.
Parobrodnl listki $130. Davak $5. Železnica do LJubljane $10,
MILIJON
ZA BOJ PROTI POPLAVAM.
gnnizem. Bosansko pleme se kot /izif-no <lejstvo ne more zanikati.
Izven svojih verskonacionalnih tradicij pa imajo ti trije bratje eno skupno politično tradicijo, ukoreninjeno v zgodovini Bosne: avtonomistično misel. Naj. kaže Bosancc na zunaj kakršnokoli po-
heniiču na Dolenjskem, ali njegova sestra ali brata, naj se eden na spodnji naslov oglasi, ker ima iukaj nekaj za sprejeti, ali naj pošlje svoj naslov, da se mu bo poslalo. — Mathiaa Koli-ler. 33 Riddle Ave., Wyandotte, Mich.	(24-25—4)
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Tjr. Koler je najstarejši elovena^i zdravnik specja-im v Pittsburghu, ki ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljenje krvi zdravi g giaso-vitem C06. ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mccolje ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje las, boleOine v kosteh, pridito 1j izfistli vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse močke bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, tem vpj pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
ITvrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtu in včasih tudi
pri puščanju vode. ozdravim z eoto-
. vos t jo.
Revmatizem, trganje, bolečine, o-
tekine, srbečice, SkroHe In druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in nI potrebno ležati.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že iz Btarega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9. do 5.
Ob nedeljah od I. do I
Washington, I). C. 21. aprila. — ('lani kongresa iz jnzn'h držav bodo vložili danes predloir, naj do\-oli svoto enejra milijona dolarjev za hoj proti visoki vodi iu poplavam ob Mississippi ju. — Pomneva se. da ne b.) r.adel pred-If'tr na iikak odpor od strani os talili članov poslanske zbornice.
Kad bi izvedel za naslov JOHNA KIvŽEN. Doma je iz Gosteč na (iorenjskem, o-bčina Kranj. A" Združene države je prišel pred 8. leti. Svojemu bratu je iiisiil zadnje pismo leta 3013 iz Rock Springs. \Vyo.f in potem ne več. —('e kateri rojakov ve, kje se nahaja, pa prosim, da mi sporoči, če pa sam čLta ta. og-las, naj s3 nii zfrlasi, ker mu imam sporočiti važne stvari iz stare domovine. Naslov: Frank Tehovnik, Box 5.12, Johnston City, III.
_(24-27—4)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA KAST KLIC. Cenjene rojake prosim, če kateri ve, kje se n ihaja, da bi mi naznanil, za kar boni dotičnemu jako hvaležen, ali naj se pa sani oglasi svojemu bratu: Anthony Kast el ic. "170 E. fit. St., Cleveland, Ohio. (24-25—4)
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta slika Vam pokaž* pravi glasni Columbia Gramofon. Kateri Igra tako
1	da 08 ■l,i,t# na m,IJ® ds,eC' v u ofl' Jih Imamo
30Q m da Jih clmpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, ki narodi tak gramofon, čl«to zato zavratno Iglr aH par mantstnih gumbov za »5.00-ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za tS.OO In alcer zastonj' Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In n« ponarejen, Ako j* kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $31. Cena oramofonu na dve močni pereal Je $35.
V zalogi Imamo prav« slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na ob«i strani. Cenike pošljemo zastojn, plšlt« ponj na:
IVAN PAJK,
OPOMIN I
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti itartno za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramofon In čiste nove plošče za Isto cena. Ne pozabite, da smo ml direktni od Cclumbla tovarne postavljeni zastopniki v Conemauoh. Pa. 24 Main St.
24 Main St., Coneinaugh, Pa.