249. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 31. oktobra.
O V. leto, 1892.
lihaja vsak dan avecer, isimBi nedelje in pramike, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske dežele sa vse leto i& gld., sa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., xa jediO *     " 1       *0 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom sa vse leto 18 gld., sa Četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom radina se po 10 kr-
na meseo, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tnje deželo toliko veC, kolikor poštnina »nafta. Za osnanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali veflkratTtiaka. Dopisi naj Ge izvole frankirati. — Rokopisi so ne vraća i o. — Uredništvo in upravnifttvoje na Kongresnem trgu it. 12. Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v sredo, dne 2. novembra 1892.
Vabilo na naročbo.
Mlavno p. u. obClnatvo nljutlno vtkblmo um novo saroebo, stare gospode naročulke pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo. «1» Jo o pravem čttrfu ponove, da porti-IJs»n|e ne preneha ln da dobe vae številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja ta I, | n b 1J a na k <r naročnike bres pošilja-
nfa na dom t Vae leto . . .  gld. IS*— I €etrt leta   . .  gld. 3*80 Pol let« ...     „    6*5o| Jeden mesec. l-lO Cm pošiljanje na dom se računa lO kr. na mesec, SO kr. sa četrt leta. H pošiljanjem po poŠti veljat Vae leto  . . .  gld. 15*— I t'etrt leta . . . Kld. — Pol letm ... 8*—I Jeden mesec .   M 1-40
0ssF~ Mnročuje se lahko a vsakim dnevom, a b krsta ae mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oslrnmo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Liberalizem.
Ta beseda je današnje dni strašilo, s katerim bega in plaši nova katoliška stranka narod slovenski, s katerim nas hote nekaterniki odvrniti od narodnega dela. Doli z liberalizmom — to je bila parola prvemu slovenskemu katoliškemu shodu, to je bojni klic „Rimskega Katolika" in „Slovenca". — Umestno in koristno bo torej, ako si to grozno pošast nekoliko od bliže pogledamo.
Kaj je liberalizem? Na katoliškem shodu de-finoval se je ta pojem nastopno: „Liberalizem je laž; pod krinko svobode je stopil pred svet, dejanski pa je spravil večino ljudstva v sužnost kapitalističnih mogotcev. Napredek bilo je njegovo geslo, a nazadnjaštvo, najhujše nazadnjaštvo njegovo delo. Prosveto, rekel je, da prinese, a prinesel je temo. Liberalizem je sovražnik verskih, gospodarskih in narodnih teženj". Vsak liberalec—tako propoveduje glasilo naše nove stranke — je vedoma ali nevedoma nasprotnik katoliške vere, ker liberalizem je negacija pravega katoličanstva. In gospod državni poslanec Povše je trdil nedavno na javnem shodu, da je liberalizem kriv vse nadloge,
ki tare kmeta in obrtnika. Gospodu dru. MahniĆu pa gre zasluga, da je zasledil to strašno bolezen tudi v nas krotkih Slovencih in v znoju svojega obraza trudijo so sedaj misijonarji katoliškega shoda, da svare naše priprosto ljudstvo, naj se za Božjo voljo Čuva te strašne kuge, naj se že od daleč izogiblje vsakega slovenskega liberalca. Ta pesem pela se je v Dobu in v Šraariji in včeraj celo v Kamniku. In sedaj nastane vprašanje, je-li ta definicija prava, je-li liberalizem, pravi neskaljeni liberalizem res to, kar ga nazivljajo njegovi nasprotniki. In to vprašanje mora vsak na-obražen človek iz dna svoje duše zanikati. Tak je pač židovski laži-liberalizem naših Nemcev in Madjarov, ki zlorabljajo ime plemenite ideje v svoje reakcijonarne in protiverske namene, in s tem laži-liberalizmom nas vedoma psujejo naši ..katoliki1*. Pravi liberalizem, na kateri prisegamo tudi mi, pa je nekaj čisto drugega. Pravi liberalizem je svobodoljubno, uzvišeno, p 1 e* menito mišljenje, ki po načelih svobode, jednakopravnosti in pobratimstva dovoljuje vsake mu prosto gibanj e, v kolikor ne posega 8 tem v jednake pravice svojega bližnjika. Suum cui-qne — karnečeš, da se tebi stori, ne delaj drugemu, to je načelo pravemu liberalizmu in v tem uzvišenem pomenu besede bil je najodličnejši liberalec — Kristus. Ne križajte se, gola, gola katoliška resnica je ta naša trditev! Tu pa seveda moramo pripomniti, da je ni ideje na svetu, in naj je še tako blaga in sveta, katera bi se časih ne spačila in ne zlorabila. Tako godilo se je tudi prvotni, toli uzvišeni ideji liberalizma in tako godilo se je, v kar je živa priča tudi sedanji človeški rod, celo veri Kristusovi.
O bistvu pravega, krščanskega liberalizma bodi nam učiteljica — zgodovina, ta „testis tem-porum, lux veritatis, vita memoriae, magistra vitae, nuntia vetustatiBa. Oglejmo si zgodovino Evrope v času, ko Še niso ogrevali človeškega rodu oživljajoči žarki pravega liberalizma, danes toli psovanega. Kako je bilo pač na svetu v srednjem veku in tudi v novejšem času do francoske revolucije? Kako je bilo takrat, ko je neomejeno vladala cerkvena oblast, ko so jej se morali brezpogojno klanjati celo cesarji iu kralji ?  Takrat, ko se je rabila te-
zalnica, ko so z najgrozovitejšimi mukami iskali krivovercev in čarovnic, ko so služabniki cerkve na grmadi sežigali svoje bližaj ike, takrat, ko je neznosno nasilstvo rodilo Martina Lutra in reformacijo? Takrat, ko so le duhovniki in plemenitaši uživali človeške pravice, in k večjemu še nekateri privile-govani meščani ? Takrat, ko je ječal kmet v trdih sponah fevdalne gospode, posvetne in duhovne, ko je živel življenje psa, obložen s tlako in desetino, strahovan od vsakega grajskega hlapca in biriča? Takrat, ko so v znamenji križa s konji trgali in na razbeljenem železu pekli kmeta, zahtevajočega staro pravdo in pravico? Takrat, ko je bila le po večjih mestih in za privilegovane stanove kaka nepopolna samostanska šola; ko so ljudje vsled zanemarjenih prometnih sredstev ob slabih letinah kar kupoma lakote umirali? Takrat ko je bilo znanstvo pod neznosno cenzuro, ko je bila vsaka nova iznajdba delo Satanovo, ko je prokletstvo zadelo Galilejev in
Kopernikov blagi nauk! Takrat.....
Toda dosti popisa žalostnih razmer v časih, ko se je bila človeškemu rodu zakrila zvezda-vodnica pravega liberalizma in človekoljubja. Zasijala je človeštvu po milosti Božji zopet ta zvezda zlate duševne in telesne svobode. Švica, Anglija, Zjedi-njene države ameriške in Francija, to so bile one dežele, v katerih se je rodil zopet pr a vi liberalizem ter širil od tod svoje ideje sirom sveta in te dežele so še danes eldorado ljudskega blagostanja. Iste ideje rodile so tudi „ pomlad narodov" leta 1848. Pod pritiskom teh idej dala se je ustava, pripoznala se je načelno ideja jednakopravnosti državljanske, verske in narodne, odpravile so se fevdalne predpravice, tlaka, desetina i. t. d. Res da, žalibog, niso bile stanovitne te prve pridobitve svobodomiselnih idej, da so se našli pod pretvezo konservatizma grobokopi državni in narodni svobodi, a naposled so le triumfovalo te ideje. Jedino le pravi neskaljeni liberalizem stri jo fevdalne okove, oprostil je kmeta tlake in desetine, priboril je znan-stvu prosto pot do neoviranega raziskavanja narave in njenih zakonov, omogočil je toliko koristnih iz-najdeb za obrt in kmetijstvo, prisvojil je človeštvu svobodo tiska in besedo! Jedino le vzvišene liberalne idejo rodile so tudi naš« narodno pravo, vzbudile so nas iz smrtnega spanja, v katerem sta nas pustili dremati cerkev in absolutistična  država to-
LISTEK.
I Fi    RT • 1
Na grobeh.
(List iz dnevnika preminOlega prijatelja.)
Na grobeh! — — Zamišljen se šetam pobeli stezi na pokopališči. Rad zahajam na ta kraj, saj kadar sem tu sredi grobov popolnoma nam, tedaj se mi utoluži razburjeno srce . . . Duša, tožua duša moja bo umiri, dočim mi oko uhaja na nepregledne vrste starih in novih grobov.
Jesenska sapa veje čez neme gomile, vse je mrtvo, vae golo in prazno, le zadnje usahle cvetke povešajo tožno na volo travo rosne svoje glavice, kakor bi žalovale po onih, ki spavajo pod cvetno njihovo odejo. — — Moglo zastirajo nebo, temni se, samo daleč, daleč tam v daljavi svita se nekoliko jasnega neba! — Upanja svit!--Še jeden
pogled na vedro ono nebo in Že ga obkrožijo megle a sivo svojo temoto. — — A pride dan, solnčni soj rasprši čruo zagrinjalo nebesnega oboka, višnjevo nebo smehljalo bo bode zopet, kakor prej, ko je
veselih ptičev zbor še meni pel radostui svoj spev o zvesti, neugasni ljubezni in sreči življenja. — — Tedaj pa bode zopet vzkipelo mrtvo moje srce, topli žarki pomladnega solnca oživili je bodo in veselilo bo bode prerojenja svojega. Vse bode zelenelo, kipelo v novem življenji, z lic mi bode izginila bledost, ugasli ogenj mojih očij pa bode vzplamtel iz nova, saj bode zrl ustajenje narave, zrl
— upanja svit! — — —
Na grobeh! Koliko nad, koliko strtih upov leži za večno pokopano pod črno to odejo. Kolikim krepkim iu čilim duhovom uklonila je tu ueizprosna smrt v življenji vedno neupogljivi tilnik. Kako Idpo vrsto naših mož, mož navdušenih za narod in drage njegove svetinje, prvoboriteljev, pisateljev in dičnih pevcev ter mladih, komaj razvijajočih se talentov ugrabila si nam ti, bela smrt z ledeno svojo roko! —
— Živeli naj bi bili, živeli za svoj zatirani narod, da bi mu priborili z jekleuu svojo vztrajnostjo lepšo bodočnost — zlato svobodo I — —
Moj Bog! Tiho je, tiho, rahel vetrec pihlja čez cvetje mnogobrojnih teb gomil, v njih pa epe) nevzdramno duhovi veliki in plemeniti, mali in podli.
— — Strto je vse, vse nade, VBe želje, vsi upi, vsi naklepi — vse !
Nemo in bolestno zro mi oči na cvetje, na vence in v oko mi silijo solze. Kako si nesrečen moj rodi Ves Bvet te zatira, čestiti tvoj jezik, ki zveni tako ubrano, kakor slavca spev v goščavi, hočejo udušiti; tebe teptajo z nogami, pod težkimi okovi verig šibe se ti noge in telo obupno ; zreš v temno bodočnost, omaguješ, zlihuješ — umiraš !
Milostno nebo, pravijo ljudje. Tudi ti trgaš mu v dneh trpljeuja, v dneh največje njegove bede iz sredo raože\ na katere so mu uprti zadnji bolestni pogledi! Mož za možem pada pod smrtno koso in ti, narod moj, zdihuješ iu ječiš pod velikim bremenom svoje uesreče.
Dobrotna nebeBa! Ozrite se na ubogo rajo, ozrite bo in bodite ji milostna. In Ti, Vsegamogočni, ki BtolujeŠ gori sredi blišCečih se krdel svetlih zvezda, oče narodov, pridi nam na pomoč, razdrobi v prah verige naše, usmili se nas! Saj je vender krepki ta rod vreden lepše bodočnosti.
Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji tvoj gospodi
liko stoletij. To so neovržne resnice in ne silite nas, psevdokatoliška gospoda, da na podlagi zgodovine tudi prostemu ljudstvu dokažemo to resnico.
Ne liberalizem, temveč zloraba liberalizma kriva je torej gmotnega in duševnega propada narodov, kriva je modernega brezverstva. Krivo je temu v Avstriji lažiliberalstvo židovsko in nemško, ki zlorablja ime in krinko liberalizma v svoje umazane, protiverske in reakcijoname namene. Zoper te ljudi bodite konservativni, kakor smo mi konservativni v obrambo vere in po stenj a svojih očetov. V narodnem obziru pa dobrega ničesar nimamo konservirati — starih verig pa nočemo! Zategadelj bodemo v narodnem obziru vselej in vsikdar visoko držali prapor pravega, neskaljenega liberalizma — suum cuique! To je harmonija slovenskega kon-servatizma in liberalizma. Nemške definicije teh pojmov nas pa nič ne brigajo in v nemškem pomenu nismo ne konservativci ne liberalci. Storite takisto tudi vi! Na katoliškem shodu povdarjalo se je, da mora katoliško časnikarstvo braniti sv. vero in krščanstvo, a tudi politično in versko svobodo narodov. In goap. dr. Pavlica pritrdil je temu načelu rekoč, da vse življenje umrtvi in zastane tam, kjer ni Bvobode. To so liberalne, lepe liberalne besede! Oemu jih torej ne izvršujete dejanjski, čemu pljujete v skledo, ki nam daje vsem življenje, iz katere tudi vi radi in obilno zajemate?
Delegaciji.
V Budimpešti, 27. oktobra.
Obe dalegaciji sta danes odobrili drž. finančni zakon, rešili nekatere peticije in zaključili letošnje zasedanje. Ta seja bi bila po"se mirno in gladko tekla, da ni prišlo do malega a karakterističnega nasprotstva mej delegatom Maaarykom in predsednikom oziroma drž. finančnim ministrom Kallavem. Chlumeckv in Kallav sta kar v /.trepetal a, ko je hotel Masaryk pojasniti neko peticijo, značilno za bosanske razmere in nista mu dala govoriti. — Ob 1 \S. uri zvečer zapustili so avstrijski delegati s posebnim vlakom Budimpešto; k tej naglici je nekoliko pripomogel tudi — strah pred kolero.
Ob navzočnosti ministra vnanjih rečij grofa Kalnokyja, drž. vojnega ministra FZM. Baura, državnega finančnega ministra Kallaya in admirala Sternecka otvoril je predsednik Chlumecky ob 7a5\ uri sejo.
Delegat Szczepanowski poročal je o raznih peticijah, katere so so odkazale pristojnim ministor-stvora; delegat grof T h u n poročal je o prošnji nekega umirovljenega generalnega konaula, katera se je po ugovoru grof« Kaltiokyja odklonila; delegat baron Helfert poročal je o raznih vkupno vojsko zadevajočih peticijah, katere so se odkazale vladi v primerno rešitev; delegat Moro poročal ie o peticiji Sara in Nika Pištebća iz Banjaluke, ki zahtevata preiskave radi tega, ker jima je deželna vlada bosanska odvzela licencijo za prodajanje žganja. Delegat M as ar y k opozoril je, da bosanska vlada prositeljema ni odvzela dovoljenja rsdi tega, da bi omejila žganjepitje, ampak iz političnih uzrokov, a predsednik ('nlumeckv ni delegata pustil govoriti, dočim ga je minister Kallav uprav srdito in z vidno razburjenostjo zavračal. Peticija se je odkazala vladi v primerno reAitev.
Zjasnilo se je. — Vzdramim se, solze ne teko mi več, očesi pa sta mi uprti gori na modri nebesni obok. Gospod, prosim Te za narod svoj, — ne za ae! — — In vi, ki snivate na tej prostrani božji njivi o sreči, ki bo ne nahaja v vrtincu Sumnega sveta, kateri zagledate zorni obraz še-le tedaj, ko se prebudite iz sladkega sna, zibajočega vas v mehkem naročji matere zemlje, vi kateri ste se znebili vseh spon, ki so vas nekdaj družile s svetom, vi ste — srečni!
Moja sreča pa je pokopana; prazno je srce, tema« moj duh, v razvalinah leže* vsi nekdanji zlati zračni gradovi.
Kar je bilo duši najdražje, pobrala mi je v cvetji smrt; zatrla je nado za nado, podrla načrt za načrtom — — — —--------
Nad njimi pa ni spomenika, in to mi zopet sili solze v oči . . . Ne — ne! Kosile ste r.olze* bledo lice moje, ko sem premišljal trpko našo usodo, toda za lastno svojo srečo naj ne kane niti jedna iz očesa. Častne bile ste prve, zadnje bite bi nevredne moškega značaja 1 Moško bodem kljuboval viharju, krepak in neomajan bodem stal, kakor osamljen hrast na skalnih kraških tleh.
Ko se je konstatovalo soglasje ukrepov avstrijske iu ogerske delegacije, vzprejela je delegacija vkupni finančni zakon v tretjem čitanji.
Ko je še minister vnanjih rečij grof Kalnokv sporočil delegatovi cesarjevo zahvalo in priznanje za uspešno delovanje, in se grof Falkenhavn zahvalil predsedniku za nepristransko vodstvo, zaključil je baron Chlumecky zasedanje s primernim nagovorom in trikratnimi slava-klici na cesarja.
Politični razgled.
notranje tleiele.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Ravnopravnost v teoriji in v praksi. Omenili smo Že razpora, ki je nastal mej vlado in Opavskim občinskim svetom, kateri se je odločno branil, razglasiti naredbe zoper kolero v nemškem in češkem jeziku. Vlada se je menda ustrašila upora Nemcev in zato zapustila principijelno stališče, snujoče se na zakon in ustavo ter sama izdala dotične naredbe v nemškem in češkem jeziku. A tudi to ni ugajalo županu Opav-skemu. Dal je pod razglasilo natisniti samo v nemškem jeziku dostavek: Ta naredba se razglaša po nalogu vlade. S tem je župan pokazal, da odklanja odgovornost za češki tekst, da ne mara češkega uradovanja, čeprav je češčina Opavi navaden jezik. — O toli preklicani § 19. drž. osn. zak.! Kako se smejo iz tebe norčevati — Nemci!
Češki uradni jezik.
Minoli teden bavilo se je najvišje sodišče s principijelno jako važno stvarjo. Občinski svet Praški naročil je ondotnemu magistratu, naj tudi z državnimi uradi dopisuje kolikor moči v češkem jeziku. Namestoištvo in ministerstvo pa sta razveljavila ta ukrep, Češ, da nima občinski svet magistratu, v kolikor posluje kot okrajni politični urad, ničesar ukazovati glede uradnega jezika, ker izvršuje magistrat politične posle pod vrhovnim vodstvom namestnika. Zoper to določbo pritožil se je obč. svet Praški na državno sodišče, katero pa se je izreklo nekompetentnim za razsojanje, ker je to administrativna naredba političnega oblastva, uikakor pa ne kršenje v ustavi zajamčene pravice.
Levičarji in nacijonalcl.
Levičarji niso jedini v tem, kako postopati glede* razpusta Liberškega občinskega sveta. Cblu-mecky, Kopp in nekateri drugi so odločno zoper vsako vkupno delovanje z nscijonalci v tej stvari, ker se boje, da bi s tem komprimitirali svoj tudi ne preveč trdni avstrijski patrijotizem. Nekateri drugi nemški veleposestniki ne marajo ničesar slišati o nacijonalcih, še menj pa so voljni opirati Liberške prusjake, katere je imenoval „ Pester Lloyd" „osterreichische Trottel mit der preusai-schen Pickelhaube", ker so pošteni Avstrijci, čeprav Nemci. Plener pa je voljan potrditi tudi pri tej priliki solidarnost vseh Nemcev tudi pri rečeh, ki so veleizdajski pobarvane, in se poteza za to, da bi levica interpelirala vlado vkupno z nacijonalci, ki tu zahtevajo kot dokaz levičarske nedolžnosti glede razpusta. Ker pa je odpor proti temu velik, interpelovala bo najbrže vsaka stranka za-se. Paralelno bodeta marširali, pobiti pa bodeta vkupno. Liberce — honvedski spomenik, to karakterizuje stebra monarhije.
Škandal v Dunajskem občinskem svetu* Dunajski občinski svet je zrel, da se razpusti. Opozicija je odločna in neustrašna, v kritiki pa brezozirna in neusmiljena, često tudi ne posebno dostojna. Liberalna večina čuti, da ji bode kmalu odzvonilo in je zato nasilna ter skuša udušiti opozicijo z vsemi sredstvi. V zadnji seji ni dal župan govoriti dr. Luegerju, ta je županu  pretil, da bo
Molče bodem trpel, moleč — venel. Venel? Da venel, zorel za smrt, da me skoro zagrne hladna zemlja.
— — Proč, vae je proč! Le jedno sladi mi še življenja viharni tek. Trdna zavest, da se kmalu zopet oživć slovenske trate, da se skoro začuje po dolih in planinah naših zmage slovesna pesem, ustajenja burni spev! In mogočen bode ta spev naših sinov, glasno bode odmeval po slovenskem ozemlji, preganjal megli ter brate budil k skupnemu delovanju. Mož za možem stal bode za sveta prava, — ustajali bodo narodu zopet možje, ki ga bodo bra nili, ki ga bodo ostaviti! — — In jaz?! — Jaz pa sem od veje odtrgan list, usodo piš vrti me neprestano, lahek moj čoln pa plove sredi razburjenega morja. Desno valovje zaganja se vanj, šibki roki ni moči vzdržati krmila — prepuščen sem vihri na milost in nemilost! •
--Te misli me navdajajo, ko zrem tožnega
pogleda na dolge vrste starih in novih grobov, motni očesi pa sta mi uprti gori na jasni nebesni obok: Od tod zasine rešitve dan, narodu in — meni!
J. Št.
svojo samovoljnost še obžaloval, na kar ga je župan
izključil za štiri seje. Vsled tega so vsi protisemiti zapustili dvorano in se ne bodo sej udeležili, dokler bo Lueger izključen. Meščanstvo je silno razburjeno in vse zahteva, naj se razpusti občinski odbor. Ogrska kriza. Navilic vsem oficijoznim trditvam je mini-sterska kriza neizogibna. „Đudapester Tagblatt", glasilo grofa Apponvija, piše, da je ministerstvo že ubito, zdaj je je le Se pokopati in poiskati dediče. Isti list javlja, da so na Dunaji zbrani Škofje v navzočnosti nuncija Galimbertija imenovali grofa Sza-paryja „C est un imbecile" (To je bedak), da se pa v vojaških krogih čujejo le dosti tehtnejši izrazi, ki pa so malo laskavi za ministerskega predsednika. Splošno znano je tudi, da se je cesar jako rezko izrazil o Szaparvjevi ueukretnosti pri debati o honvedskem spomeniku in da je nadvojvoda Al-brecbt pisal cesarju posebno pismo, v katerem je ostro grajal postopanje vlade v tej vojaški afčri. — Gledd naslednika grofu Szaparvju se čujejo razni glasovi. Splošno se sodi, da postane sedanji državni finančni minister Kallav ministerski predsednik ogrski, na njegovo mesto pa bi prišel — dr. Ernest pl. Plener, kapitan nemške levice. Ta kombinacija ni smešna, kakor bi se morda mislilo. Grof Taafle namerava že dolgo pomoči Plenerju do kake boljše službe. Pred kratkim Šele rekel je nekemu poslancu: Će ladija ne plava gladko, je treba balast odstraniti. Plener mi je že res pretežak.
Vitanje države.
Srbske razmere.
Centralni odbor liberalne stranke volil je poseben akcijski komite, kateri bo vodil volitvo v deželi in seveda kolikor mogoče soglasno z vladnimi organi. — Minister notranjih reči prosil je vojnega ministra, naj mu da na razpolaganje primerno število podčastnikov, kateri se bodo razvrstili po okraiih, da vodijo pandure, če bi kje nastal upor. — Že nekaj dni se govori, da misli vlada novo skupščino, katera še ni izvoljena, sklicati pred novim letom, ker želi parlamentarnim potem rešiti trgovinsko pogodbo z Avstrijo.
Bolgarsko sobranje.
V četrtek začela se je tretja sesija bolgarskega sobranja. Otvoril jo je Koburžan sam in po vzgledu drugih vladarjev čital prestolni nagovor, v katerem je trdil, da vlada v deželi uzoren red, mir in splošna zadovoljnost. Na to je bahato in z jasnim namenom, imponirati preprostim narodnim zastopnikom, pripovedoval u svojem potovanju po Evropi, o srečnem vzprejemu pri mogočnih vladarjih in o živih simpatijah, katere si je bolgarski narod pridobil pri vseh naobraženih narodih in njihovih vladah, katere vse žele, da bi Bolgari zmagali v borbi za svoja prava in za svojo avtonomijo Na-glašal je tudi, kako naklonjen je sultan bolgarskim težnjam, ker je vzprejel v posebni avdijenciji Stam-bulova in poslal visokega funkcijonarja na prvo bolgarsko razstavo, kar je baje dokaz prijateljstva, katero veže sultana in Koburžana. — Končno poveličeval je Koburžan še razstavo v Plovdivu, omenil raznih predlog, katere bode rešiti in prav na zadnje tudi povedal, da bode treba na posodo dobiti 145 milijonov frankov. — O umorjenih rodoljubih, o žrtvah firme Koburžan-Stambulov ni vrli mož črbnil ni besede.
Italijanski ministri potujejo po deželi in razkladajo volilcem program nove vlade. Glavno pozornost obračajo na trojno zvezo, na italijansko vojno in na finančne razmere in v glavnem so si vsi govori jednaki. Minister vnanjih rečij, Brin, govoril je v Turinu. Po njegovem mnenji žele vse evropske vlade mir in vse države se oborožujejo le zato, ker je močna vojBka največje zagotovilo miru. Že Cavour je rekel: Naj-
Dalje v prilogi.
Hvaležnost.
(Monolog. Iz frameoičine.)
Gospod srednje starosti pregleduje uprav grozničavo najnovejše liste.
Nesrečnik ! Trikratni bedak! . . . Kolika nezgoda! . . . StotisoČ frankov grem izgubiti . . . Fija-karjeve Številke niti pogledal nisem! . . „Figaro" nima ničesar . . . (zaničljivo) in veuder se babajo novinarji, da vedo vse! O, z glavo bi se v zid zaletel! Tudi .Gaulois" ničesar ne poročal (Obupno.) Ubijem se! Takšna nesreča! . - . UDogi moji otroci, kje naj vam dobim kruha? Siromašna moja žena! Jutri pride in gotovo me vpraša, kje imam denarje .... Tudi v ,Voltair-u" iščem zaman! Rekla bo, da sem denar zapravil; o, saj jo poznam! Moj Bog, kar meša se mi . . . desettisoč frankov bi rad dal tistemu, ki je denar našel . . . Celo »Evć-
nement" ne ve ničesar......tudi dvajsettisoč....
da, če bi bila sila, celo polovico .... samo da vsega ne izgubim . . . Kaj mi je Btoriti ? . . . (Preplašen.) Moj Bog, kaj je to . . . fijakar št. 3107 .... prefektura .... Btotisoč frankov ... v bankovcih . . . .
bolj zanesljiva zaslomba vsakega naroda so močni bataljoni in dobri zavezniki. To velja tudi danes. Italija si je pridobila prijateljev in zaveznikov, ki jej zaupajo in na podlagi teb alijaoc vodila bo mirovno politiko. — V istem zmislu govoril je na Siciliji minister javnih občil Finochiaro Aprile in se posebno potegoval za to, da ni znižati italijanske vojske, ker bi bila Italija sicer nevažen in nezanesljiv zavezuik ter popolnoma osamljena zapadla sovražnikom.
Francoska zbornica.
Radikalni poslanci so sklenili zahtevati od vlade, naj amnestira tiste delavce, ki so bili radi Štrajka v Carmauxu amnestirani. V zbornici stavil je dotični pre i log pos). Terrier; minister Viette mu je odgovoril, da bi bila vlada pomilostila vse obsojene delavce, da so Štrajku joči rudarji v zmislu razsodila lotili ae zopet dela, ker pa se to ni zgodilo, odklanja vlada predlog. Pri glasovanji zavrgla je zbornica stavljeni nasvet. — Posl. Dumay interpeloval je vlado radi vojakov, katere je zbrala v Carmauzu in zahteval, naj se premestijo. Mini-sterski predsednik Loubet se |e uprl tej zahtevi in zbornica je nasvet odklonila. — Ministerstvo se je torej rešilo, vsaj za nekaj časa, kajti radikalci je bodo zlasti po tem porazu naskočili pri prvi priliki. Eismarck.
Bivši nemški kancelar, ki se sedaj na svojem posestvu dolgočasi, blagovolil je nekemu novinarju, Maksimilijanu Hardeou, povedati svoje mnenje o nekaterih vprašanjih in storil je to z vso tisto zlato brezozirnostjo, ki je bila vedno neka posebnost njegova. O Poljakih na Nemškem in o imenovanji Poljaka Stablevfskega nadškofom Poznanjskim izrekel je Bismarck zelo ostro sodbo. Na novinarjev ugovor, da je Stablewski govoril že večkrač o nerazrušni udanosti nemških Poljakov, rekel je Bismarck: „To pesem poznamo! To je začetek, da se umiri Bvet. Tudi Ledochovrski je tako delal, a moj naslednik me sedaj posnema tam, kjer sem jaz zavozil. Stab-lewski je bil jeden najhujših nasprotnikov za časa kulturnega boja. Z njegovim imenovanjem vzpod-bodla je vlada poljsko pohlepnost in tega ne prenesejo tisti nasilni elementi, ki žele obnoviti poljsko republiko. Ako pravijo, da ne hrepene za tem, jim nihče ne veruje. Prijazni so, ker upajo, da bodemo Ruse pobili in 7Va milijona Poljakom — več jih tako ni — povrnili vse ozemlje Malorusov in Belo-rusov. Miru in sprave s sodeležani smo potrebni, a poljske republike npsrečnega spomina ni treba obnoviti, to pa je zadnji konec vsega poljskega de lovanja. — Rusija je ljubezniva z Italijo, z Avstrijo, s papežem, celo z Rumunsko in Francijo, a le zato, da premaga notranje homatiie. Car sam ne misli na agresivno postopanje niti v Evropi niti v Aziji; če bo pa videl, kako Nemčija podpira Poljake, bo morda udaril. Sicer pa je za nemške interese vse jedno, če si Rusija prisvoji Carigrad. Kdo ve, kako bi Francija prebila tako izkušnjavo, saj časih je imela posebne ambicije v orijentu. — O notranjem položaju rekel je Bismarck: Sedanja vlada misli, da bodi po pravih potih, ker jo nekatere stranke podpirajo, a te stranke so s sedanjimi razmerami nezadovoljne in zato, da bi oškodile državne institucije, podpirajo vlado. — Bismarck povedal je tudi, da sedaj ne pojde v parlament, ker mu kot vojaku ne kaže delati vladi opozicijo, zlasti ker so sedanji krmilarji tako drobni, da se povsod zapazi oseba vladarjeva. To je za monarhično idejo nevarno, če vladar, tudi iz najboljših namenov, prevečkrat v javnost stopi, boj s ^slamnatimi" možmi pa Bis-marcka ne mika.
Dopisi.
Oil nekod. 30. oktobra. (Izv. do p.] (Pa-berki iz katoliškega tabora.) „Sloveuectf od 27. t. m. priznava sam, da je pisal „Slov. Narod" resnico zastran odprave hrvatske pridige v Poreču;
vrednostnih papirjih ... to je . , . O, kolika sreča!... Kar slabo mi prihaja same sreče . . . (Sede.) Listnica iz rurtkega usnja . . .   Vse   je  v redu I Rešen
sem!  Le hitro  na prefekturo.....Toda — ne;
najprei naj se umirim, da premislim . . . (Čita znova.) Da, da, tako je, fijakar št. 3107 ... to je pošten človek! Čestokrat so bili že odlikovani ljudje, ki t^ga nikakor ne zaslužijo! • . ■ Moj rešitelj! ... To je uzoren državljan, ta fijakar St 3107. (Hodi po sobi ) Hvala Bogu! Sedaj dišem zopet laglje. Toda . . mir ... ne mudi se mi . . . Na prefekturi se nič ne izgubi Šele proti večeru poj dem tja. Vzel bodem svojih Btotisoč frankov z največjo ravnoduš-nostjo. To bode izdalo .... Rekli bodo: ta svota je za tega moža prava malenkost, imeti mora Se več teh rečij. (Premišlja.) Kaj pa bi dal kočijažu? Jaz ne maram mešetariti, kadar gre za to, izkazati se hvaležnega . . . Prej sem nekaj o tisoč frankih govoril. Kaj? Tisoč frankov? Vraga, to je mnogo! — Tolike svote ni kar tako dobiti ... ne . . . časih se Bicer najde v kakem vozu, če je bedak . . . sicer pa je to vse jedno. Tisoč frankov je brez dvoma preveč .... tudi pusto frankov bi bilo dovolj . . .
na mesto hrvatskega se je namreč nastavil v cerkvi Svetice laški duhovnik, ki je nevešč hrvatskega jezika, ter bo za sedaj baje samo Čital hrvatske pridige. „Slovenec" sam se boji, da to ne bo zadostovalo; mi pa naravnost rečemo, da to nikakor ne more zadostovati. Laški duhoven, ki ue zna hrvatski, naj čita hrvatsko pridigo. To bo komedija, ne pa pridiga. Zato je bilo pač odveč, da nas je „Slovence" zavolj tiste notice tako srdito obsipaval z lažnjivti iu ue v svoji sveti jezi grozil: Mi ne damo blatiti naših škofov, ter ne damo.
/daj imamo pa še nekaj na Brci. Kako je po slovenskih farah sekovske škofije, od koder se je tudi na katoliškem shodu oglasil žalostni klic: Mo-rituri vos salutant. Je-li se res ondukaj slovenskemu ljudstvu pridiguje po nemški? Naj „Slovence" spregovori tudi o tem! Ko je na katoliškem shodu stavil neki duhovnik nasvet, da bi se sklenilo, na] tudi škofovski ordinarijati med Slovenci uradujejo po slovenski, ustavljal se je temu nasvetu dr. Pavlica rekoč, da tacega sklepa ni treba iu da za to shod ni kompetenten. aMi, pravi, obrnimo se sami do svojih Škotov in jih prosimo, da nam to store'. Dobro, Častita duhovni gospoda, ako morete po neočitni poti doseči, kar zahtevata v verskem in narodnem oziru pravica in pamet. Od srca Vam bomo hvaležni, ako nam ne bo več potreba o či t n o grajati napak, kakor je zgoraj omenjeua v Poreču in morebiti tudi drugod. Potem se bomo prav radi zdržavali vseli „napadov" na duhovnike iu škofe. — Sobotni „Slovenec" nam tudi obljubuje tistih 250 gld. in puneto okrožnic le za slučaj, ako dokažemo, da je neki višji cerkveni dostojanstvenik resnično samo v zadevi udauostnili izjav službeno potoval po deželi. To je smešno. Službenega znaraja dotičuega potovanja gospoda, č'gar ime so včasih bajej riniali na „nemškutar", nam pač ni moči dokazati, zlasti, ker ne vemo, je-li smatra gospoda „udanostne izjave" za službeno stvar ali ne. Mi pač in zato poročali smo o službenem potovanju. Sicer pa je to „AnsicbtBsache", službeno ali nesluž-beno. Nam zadostuje faktum potovanja po krajih, v katerih so se potem rodile prve „protestujoče" izjave. To smatramo za slučaj, ki ni — slučaj. Sedaj pa storite s tistimi 250 gld., kakor mislite, da je prav in pošteno. Punctum 1
las Kranju. 27. oktobra. [Izv. dop.] (K zgodovini udanostnih izjav. — Pojasnilo glede sprejema preuzvišenega gOBp. kuezoškofa.) Pred kratkim brali smo v „Slo-venskem Narodu" zanimivo pojasnilo, kako da se je skrpala preuzvišenemu knezoškofu odposlana udanostna izjava gorenjske občine I* r e d o h i j t« - P r i m s k o v o. Ko se je namreč po Predoseljskem župniku sestavljena in občinskemu odboru predložena udanostna izjava v s ji občinskega odbora bila odklonila, predelal je g. Župnik izjavo in jo je, previdno ognivši se nezanesljivi, a jedino pravilni poti, ki vodi skozi občinski odbor, poslal s posredovanjem občinskega sluge v podpis dvanajsterim zanesljivim možem, ki bo slučajno občinski odborniki, in udanostna izjava občine Pređo Bel j ske bila je gotova. Odposlala se je na določeno mesto, ter takoj prijavila svetu v „Slovencu", akoravno g. knezoškof menda nima nikake zveze s tem listom. Ali ni ta izjava pravcat „humbugu in „pesek v oči"  nerazsodnim čitateljem? Vimenu
Petsto frankov ie tudi jako lepa svota .... delnico si zanjo lahko kupi ... in da nisem res hvaležen človek .... Ko je neki pometač prinesel mojemu prijatelju Đalandardu dijamantne uhane, izgubljene od njegove žene, dal mu je petdeset frankov nagrade . , . . . in vrh tega pisali bo še po listih o njegovi radodarnoBti. Briljantje niso vrednostni papirji v veliki listnici . . . Briljante je dosti težje najti. Kai bi bilo, ko bi mu dal samo sto frankov? Mislim, da bi bilo dovolj lepo ... Če pa dobro preudarim .... sto frankov je tudi nekaj .... in kočijažu se ni b'lo dosti truditi, da je listnico našel . . . samo v voz je pogledal . . . Srečo pa ima ta človek; kar je res, je res ... Ce se trezno uvaži . . . kakšne vrste ljudje pa so kočijaži? Sami lopovi . • da, da . . . bivši kaznjenci . . . sposobni za
vse......(Živahno.) Ni mi v mislih razžaliti ko
čijaža 3107, nikakor ne . . . toda, recimo, da mu dam sto frankov . . . Kaj bo storil? . . . Težko zaslužene moje novce bo zapravil v slabi družbi .... Saj jih poznamo, te vrste ljudi .... Kočijaži so vsi pijanci, to se jim že na nosu pozna ... in jaz, konservativen državljan .... mož, ki ima obitelj, naj
občine odposlala se je izjava, katero občinski odbor nikoli ni potrdil, in o kateri je 7 odbornikov vednost dobilo Še le iz .Slovenca". Glasom §-a 41 občinskega zakona obravnavati se imajo občinske zadeve v odborovih sejah, katere sklicuje občinski predstojnik ali njega namestnik, na drug način sklicane ali zvršene seje občinskih odbornikov pa niso veljavne, in sklepi, ki se niso storili v zakonito sklicanih sejah, nimajo veljave za občino, niso občinski sklepi. Udanostna izjava Predoseljske občine je torej kot taka neveljavna, in zna veljati le kot izjava 12 zasobnih mož. In vender se razglaša kot izjava občine. Ali je to resnicoljubje one gospode, ki pri vsaki dobri in nedobri priliki naprednjakom v obraz meče besedo „lažu? Ali ni to postopanje prav ie\o oprto na neresnico, na laž, kajti, ali bo ne pravi lagati pred svetom, če kedo javno in vedoma nepravilno prisoja sam sebi mandat, kateri mu ne pristoji? In če po merilu te udanostne izjave povprečno presojamo druge jednake izjave, pridemo do prepričanja, da so iste de loma le udaDostni pojavi posameznih gg. župnikov, katere so oni sestavili, morda celo po naročilu višjega kapiteljskega duhovnika, in katere so iz prijaznosti podpisali tudi nekateri odborniki. Vrednost tacih kot občinskih izjav ne more biti velika. —
In ker imam pero že namočeno, hočem  še o drugi reči spregovoriti  par besed, namreč   o poročilih „Slovenčevega" dopisnika iz Kranja, v katerih le-ta popisuje našvzprejem m i 1. k ne zo š k of a. Dosedaj molčali smo o tej reči, ker nismo nikomur hoteli zagreniti prvega veselja slavnostnih dni. Ker pa dotični  poručili z dne 10. in 14. oktobra t. 1. nista vseskozi ugaiali   resnici, potreben   je kratek odgovor resnici na čast. Za danes le toliko: Ni res, da bi v našem mestu osnovana bila kaka „silna in nadležna protiagitacija zoper razobešanje zastav ali zoper razsvetljavo", ker take nasprotne agitacije sploh ni bilo. Nadalje tudi ni reB, da bi bili naši meščani razsvetljavo Bklenili in zvršili  „brez vsacega najmanjšega prigovarjanja in spodbujanja, brez vsake dresure" (kakor piše »Slovenec"), kajti to se vender pravi,  ljudem  prigovarjati   ter jih  spodbujati, če goBpod dekan javno prosi v cerkvi zbrano ljudstvo, da naj se na dan škofovega prihoda zvečer od 6.—8. ure  hiše v men tu  razBvetlć.   Mi  nikomur nočemo kratiti zaslug, katere si je pridobil tu ali tam, zato radi spričujemo, da se je mesto razsvetljevalo le vsled te dekanove prošnje.   Vsprejem  pa, ki ga je naše mesto napravilo knezoškofu, veljal je njemu le kot višjemu dušnemu  pastirju,  kot. vrhovnemu deželnemu duhovniku, nikakor  pa ni veljal njemu kot politiku,  pod   čegar pokroviteljstvom se je na I. katoliškem shodu napadala potrebna in prekoristna družba sv. Cirila in Metoda ter  žalil prezaslužen naš narodni prvoboritelj.   Prevzvišeni prišel je k nam po svojih  škofovsko-uradnih poslih, on prišel je blagoslavljat prenovljeni cerkvi  ter  birmo delit, in glede na to  njegovo  duhovsko opravilo 'in na njegovo duhovsko dostojanstvo sploh pozdravilo ga je mesto dostojno.  Govoril sem z mnogimi meščani in na podlagi teh pogovorov smem meščanom na čast trditi, da naši, za narodni blagor vneti meščani s školjim vsprejemnm   nikakor  niso  hoteli kazati kako vzajemnost z ono nesrečno  politiko, katera naš narod razdružuje in  razceplja, ob jednem pa slabi in uničuje našo narodno moč na korist in ve-
pndpiram kočijačko malopridnost . . naj žrtvujem kruh svojih otr5k? O, pravičen bodi človek, ue. pa lahkoumen . . . Zlasti pa ni slušati sred, ker je predobro .... dal mu bom torej . . dal . . mu . . bom . . recimo: petdeset frankov ... za pot . . (Poredno.) Sicer ne verujem, da bi bil pošten . . . Pošten! . .. To je lahko reči, a kdo pozna prave uzroke tej poštenosti? . . Morda je nun lil, da sem si zapomnil številko njegovega voza . . . morda . . . ah, kaj to . . . Poštenje je samo strah pred zaporom! Kdo ve, če mi ni izmaknil listnico. Cul sem, da se mnogi s tem bavijo, računajoč na radodarnost preslepljen-čevo . . Tak pride še na glas poštenega človeka iu izhaja prav dobro . . na vse zadnje dobf še kakov red . . In v gostilni se potem smeje in pije na zdravje bedaku, ki je bil tako brezpameten, da ga je obdaril . . . Smeje se mu in imenuje ga norca ! (Jezno.) Norca! O, jaz pa nisem norec! Hvaležen sem, da, hvaležen, ne trpim pa, da bi se kdo norca delal iz mene .... (Premišlja, potem odločno.) Dal mu bom deset frankov ... to je okrogla svota . . . Policijskemu prefektu bom pa svetoval, naj skrbno pazi na tega navihanega poštenjaka.
liko veselje naših sovražnikov zlasti ob koroških in | goriških mejah. Nadi zavedni meščani pa tudi zavračajo nadaljno dopisovalčevo trditev kot izrodek prebujne njegove fantazije, trditev namreč, da so oni s tem vaprejemom „slovesno izrekli glasen proteBt" proti postopanju svojega poslanca g. dr. I. Tavčarja gospodu knezoškofu nasproti, kajti na dr. Tavčarja pri temu vzprejemu nobeden mislil ni, in zoper niega nobeden ni delal kac h demonstracij. Mi poznamo gospoda dr. Tavčarja kot neustrašenega zastopnika našega naroda in kot tacega veže ga narodna dolžnost, da izpodbija uašemu narodnemu razvoju pogubna načela in deianja povsod, kjer se pokažejo. In če on vestno izvršuje to svojo dolžnost, stoji kakor zvest vojak, opasan z uma svetlim mečem, na braniku za narodni naš obstanek in napredek, nimamo uikakega pametuega povoda, da bi mu jemali zaupanje, katero smo njemu, kot našemu poslancu, jasno izrekli meseca julija t. I na shodu v Kranji. Će se g. dopisniku zdi Tavčarjevo postopanje „neslano", ne zavidamo ga za njegov ukus, mi pa gospoda doktorja le prosimo, da naj v resni sedauji dobi, ko žabbog vidimo zmira) bolj zginje-vati pravo rodol|ubje, tudi nadalje, kakor do «edaj, krepko kvišku drži prapor naše narodne prihodnosti. —
Iz Ilirije 23. oktobra [Izv. dop.] (Naša narodna borba in Trevnova brošura.) Zadnji čas začeli so nekateri tukajšnji klerikalci-fanatiki na vso moč razgrajati. Sijajna veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda razburila je njihove duhove. Po zloglasnem »pripravljalnem kat. shodu" so bili začasno potihnili in še le pred kratkim časom so se zopet oglasili s tem, da so jeli napadati vse javno in zasebno življenje v Idriji, napadati na takč ostuden način, za kateri so zmožni le ljudje, ki nimajo nikake sramežljivosti več. Po-štenejši klerikalci sami so kar strmeli nad dotičnim dopisom, in kolikor toliko postala sta jim zoperna stranka in list, ki na tako nesramen način napada osebe in zasebno življenje, — ki kupici obrekovanje na obrekovanje, a ne prekliče ničesar, zadoščenja ne da, ker mu je namen obrekovati. Naredilo se je sicer potrebne sodne korake, da se kaznuje očitanje sleparije in drugo sramotenje, a posameznikom ni se zdelo vredno odgovarjati, ker dopis obsoja samega sebe in vso klerikalno stranko.
V naglici ali zmedenosti pozabil je omenjeni dopis na „Delavsko  bralno društvo", ta trn v njihovi peti.    A to  pozabljivost  popravili so kmalu. „Već meščanov in  davkoplačevalcev" (!? z imeni na dan, ako je res!) poslalo je v „Slovenca" vest, „da se v a o b i   „DeI.   bral.  društva"  skoraj vse noči do ranega jutra  popiva in razgraja". — Na poslani popravek društva je baje prejel „Slovenec" dva dopisa, ki mu potrjujeta „o ponočnem razgrajanju, ki  se  godi  v  hiši,   kjer ima „Delavsko bralno društvo"  svojo sobo". — Že  iz teh dveh notic se vidi, kako  se zvijajo in umikajo s svojo lažjo. Poprej „v sobi", sedaj  le v „hiši", a ne jedno ne drugo ni res, o čemer je dalo pismeno potrdilo županstvo samo, o katerem se ne more trditi, da je „liberalno".    In to potrdilo poslalo je društvo „Slovencu", da se prepriča o laži in obrekovanju svojega   „zanesljivega  dopisnika" ter popravi krivico, katero dela društvu in hiši, v kateri to stanuje. A „Slovenec" molči!   Potem se pa še drzne v bojevanji proti „Slov. Narodu" nazivati se „pošten list, ki sam vselej   rad   popravi zmoto ali   zadosti  krivici, če jo je komu   delal"   (Gl. št. 239). Ako bi tako   delal kak židovski  list,   bi se mu še oprostilo,  a  „Slovenec",  kot katoliški list, urtjevan od katoliškega duhovnika, ee ne more opravičiti.    On  ima  vedno na jeziku, da je „ vera v nevarnosti", a ne pomisli, da spravlja ravno 8 tem vero v nevarnost, da obrekuje in hujska ter tako trga iz vernih  src   našega pobožnega naroda zaupanje v pristnost njegovega katoliškega mišljenja in onih, kateri  stoje  za njim.    On  torej spravlja vero v nevarnost, ne ]>a mi! To je že večkrat dokazal, zato imamo pravo mu to očitati,  a „kdor se prava poslužuje,  nikomur  ne  dela krivice", trdili so že stari Rimljani.
Malo pristašev ima tu klerikalna stranka, a kolikor jih ima, ima jih zato, kor ne vedo, kaj delajo, ker so zaslepljeni ali pa nimajo niti pojma, za kaj se gre. A pride čas, in ta ni več daleč, ko bodo vsi Idrijčani jedini za svojo narodnost, vero in gmotni napredek. Vsi, ki imajo količkaj soli v glavi, bodo složni, ko sprevidijo, da ono plašilo o verski nevarnosti ni drugega, kakor hinavski plašč,
pod katerim hočejo nekaterniki utrditi svojo samovladom s tem koristiti   le svojemu žepu in o a s t.i h 1 e p n o s t i. Ta namen imela je tudi brošura, katero je spisal in raztrosil po Idriji gosp. V. T r e v e n.   Lupina te brošure je katoliški shod v Ljubljani in v Idriji, a njeno jedro — Trevnove* „zasluge" za blagor Idrije.   Čitali smo jo pazljivo, da bi izvedeli, kaj dobrega je storil pisec „svojim predragim in ljubljenim rojakom", a  ko smo jo končali, smo si mislili: „če bi bil molčal, bi bil še modrijan ostal". Pisec se pritožuje, da se ljudje o njem lažejo in ga obrekujejo, kar se nam pa jako čudno zdi, kajti baš zadnji čas se ga je puščalo prav pri miru, ker naj se računi z ničlami, kakor se hoče, je rezultat vender zopet le — ničla. Zato tudi mi ne nameravamo obširneje baviti se z njim, ker s tem je gosp. pisec le za jeden  „fiasco" bogatejši. Povedati mu moramo, da „lastna hvala se pod mizo valja", in naj še tako zatrjuje,  da piše „brez puhle in našopirjene samohvale"  (str. 1, 12) da bi pokazal  svoje  „pošteno  srce"   (str. 12), — mu vender nobeden  misli tel j  ne more  verjeti. V deveta nebesa povzdiguje kot svojo zaslugo to, kar je bila njegova d o 1 ž n o n t, dolžnost tem bolj, ker le od Idrijskih  žuljev je obogatel in od Idrijčanov živi še sedaj.   Ako bi bil res kaj storil za blagor Idrijčanov, ako bi se bil res „toplo potegoval" za nje, ako bi jih bil  res  „vedno k dobremu spodbujal" itd., bi se ne smel sam hvaliti, temveč nadejati se plačila vsaj od Onega, ki vse" dobro plačuje, vse hudo kaznuje". Za svoja dobra dela dobi gotovo plačilo; a mi, po svoji človeški razsodnosti, ne moremo priznati njegovih  „zaslug",  tem manj sedaj, ko smo jih čitali v njegovi brošuri. Ne glede na to, da navaja večino neresnic, smatra to kot svojo zaslugo, v čemer je korenito propal. Delavci prišli so ga prosit za pomoč, a on jim je le „odločno svetoval, da naj gredo sami k rud. nadsvet-niku". Še le poslej  prosil je baje tudi  on za-nje,
— a dosegel ni ničesar (2). — Šel je k ministru, „a vse, kar je gosp. minister obljubil, splavalo je po vodi". (3). — Šel je tudi v Ljubljano, a dosegel
— zopet ni ničesar. Pardon! dosegel je pač, da „pota prošnjam bila so zaprta vsled tega sedaj popolnoma in neznosno stanje delavcev trajalo je dalje, a začeli so jim deliti še prav nezdrava, črvi va žita". (3). — „Na podlagi mojih (piščevih) poročil" interpeloval je knez VVindischgraetz ministra Falkenhavna zaradi Idrijskih razmer, a ta je najod-ločnejše odbil in zavrnil njegova „poročila", — zato je predlagal njegovo imenovanje častnim meščanom. Zasluga za zaslugo! Zato se pohvali g. pisec, da „se je na podlagi teh (njegovih) prošenj (!!!) tudi plača (delavcem) od leta do leta primerno zbolj-šavala" ....
Take in jednake so njegove zasluge, zato glejte, da ga podpirate in izvolite županom — ker tak mu je namen!
Iz Doleiilnkega 27. oktobra. [Izv. dop.] (Hvaležno delo za čestito duhovščino in druge.) Na Dolenjskem griža precej hudo razsaja. Ona pobira več ljudi kot drugod kolera. — Kakor malokje, je na Dolenjskem malo zdravnikov in velika Dolenjska nima boluišnice. To je velik nedo-statek. Na dol. Štajerskem imajo v Brežicah, Celji, Mariboru ter Ptuju velike deželne bolnišnice, na Kranjskem je samo jedna in ta daleč tam v Ljubljani. Ako kolera tudi na Kranjsko pride in to bo brž ko ne, ker, če drugi ne, jo bodo železniški delavci na Dolenjsko spravili, potem se bode vidilo, kaj se je opustilo, ko se doslej še ni bolnišnica v Novem mestu po deželnih organih napravila. Neglede na to, da bodo ljudje umirali v hudem številu, bode dežela, bodo občine morale neznansko veliko denarja v to obrniti, da samo temu zadostijo, kar bode vlada zdravstvenih provizoričnib naprav tirjala.
Dolenjec malo na to purajta, če ima dobro utauovauje, hišo. Kmet naš je po večjem v letu na polju in v prejšnjih časih, ko je vino še ceno bilo, je rad po zimi v krčmi, ali pri svoji, ali sosedovi zdanici dneve prebil. Ni bo mu toliko potrebno zdelo, kaj deuarja obrniti v to, da si hišo sezida. Večina kmetij nima stranišča in tiste, ki ga imajo, ga imajo daleč stran od hiše. Pride kužna bolezen in ubogi bolniki bodijo iz postelje ven slabo oblečeni i u tudi bosi. —
Naš kmet ni tako reveu, da bi ne premogel kaj obrniti za vzdržanje svojega in svojih zdravja. Ali nobeden ga ne uči. Kakor kmet povsod, je tudi naš glede zdravja in smrti fataliat. — „Kedar Bog
hoče, pa gremo pod travo.* — Na utrjeno narav svojo zida, se zdravi sam in tudi v vročinski bolezni z vinom in žganjem. Čuda, da več ljudi pri nas na deželi ne umre; jeklene narave so to. Pa če bi jim prišel od kake autoritativne strani poduk, bi ne mogla kaka kužna bolezen tako grdo razsajati, ko na pr. sedaj griža po Dolenjskem. Ali kaj hočemo, ljudje slišijo iz pnžnic ob časih kužnih bo-ezni navadno le to, da so take bolezni šiba božja za grehe, Večina g. duhovnikov radi nesrečo, ki po kužni bolezni pride v deželo, devljejo na ta rovaš. Pa Bog ni tako neusmiljen. Ni res, da kužne bolezni zaradi tega nastanejo, ker so dotični ljudje, ki na njej umrjo, Bogu se zamerli. Redkokrat ljudje na kugi umrjo, kojim se boljše godi, ki se zamorejo dobro obleči, ki se tečno prehranijo in ki niso izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam. Kužne bolezni mej reveži najhujše razsajajo. In bogatejši gotovo več grešijo zoper zapovedi božje, nego revnejši, kojim manjka za greh dosti podlage. — Naše ljudi tedaj učiti, da je kuga božja kazen in da nič ne pomaga, se tej božji kazni zoperstavljati, ni umestno, naš fatalist potem nič ne stori, da bi vsaj zaprečil razširjevanje kake kuge. — Lahko je potem umeti, ako naši ljudje na zdravniška navodila ob čaBU kuge nič ne porajtajo, se istim celo zoperstav-Ijajo. Ako bi se ljudje v tem oziru drugače poučevali in bi se jim reklo, da so kužne bolezni nalezljive, da se mora uničiti vse, kar bi nalezljivost istih utegnilo pospešiti, ali, da se zamore Človek v večini slučajev obvarovati pred njo, ali vsaj ložje ozdraviti, bi naš kmet, ki ima toliko razuma, tudi v tem pogledu se ne vdal fatalizmu.
KoriBt iz nauka, da so kužne bolezni kazen za grehe ljudij in vera v ta nauk tudi nič ne basne. Naš kmet si ta nauk le zapomni, da nič ne potrosi v zdravljenje, v propilaktične naprave; to njegovi stiskavosti služi, ali zaradi tega živi naprej, ko drugekrati in greši ko prej ali pa še več.
Ker imamo s tem na Dolenjskem račuoati in ker manjka tu zdravnikov, bolnišnic, ker imamo po večjem slabo pitno vodo, — (v Novem mestu pijejo tudi dejekte, ki iz stranišč v Krko prihajajo,) bi bilo dobro, ako bi se naši g. duhovni glede kužnih bolezni postavili na stališče zdravniške vGde, zdravniških propilaktičnih naprav in našemu kmetu ne pridigovali onega fatalizma, koji sem gori omenil.
Kolera prihaja že blizo Kranjski. Naši ljudje hodijo na Slovaško, v Ameriko čez Hamburg in prihajajo zopet domov. Gradba dolenjskih železni: bode spomladi na tisoče delavcev privabila v naše kraje, bolnišnice ni, zdravnikov primankuje; pride komaj jeden zdravnik na 30 tisoč ljudi in prihodnje leto morebiti na 40 tisoč. C. kr. okrajni zdravniki imajo v času kake kužne bolezni toliko opraviti samo s tem, kar jim vlada naklada storiti, da se po vseh krajih kakega c. kr. okrajnega glavarstva propilaktične naredbe izpolnjujejo ; z zdravljenjem posameznih bolnikov se ne morejo dosti vk var jati; druzih privatnih zdravnikov pa ni. — Naj tudi deželni odborniki te naše dolenjske nedostatke nekoliko v ozir jemljejo in sicer že zdaj, da ne bodo po toči zvonili, ali zdravnika klicali na pomoč, ko bode bolnik Že na mrtvaškem odru ležal. Ker dežela ne more lahko 100 tisoč potrositi za bolnišnico na Dolenjskem, naj se vsaj s konventom milosrčnih bratov dogovori glede naprave bolnišnice. Tako bode na pol ložje šlo. Skrbite tedaj, dokler je še čas.
Domače stvari.
— (Konfiskacija) Sobotno številko našega lista koufiskovalo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa „Z dežele", v katerem so se razpravljale naše domače zadeve. — Današnja Številka obsega glede na to konfiskacijo in na jutrajšnji praznik 1 6 strani.
— (Predstavljanja pri novem načelniku deželne vlade.) Pretekli teden predstavil se je g. dvornemu svetniku baronu Hein-u tudi deželni odbor. V pogovoru z gospodi odborniki odklonil je gospod baron odločno trditev nemških listov, da je pristaš nemške levice; on da je marveč le uradnik, kateremu je jedino pravilo in navodilo zakon. — Včeraj poklonile so se sanitetne oblasti, poštni uradniki in učiteljsko osobje srednjih Šol. Tudi te deputacije je gospod dvorni svetnik sprejel jako ijubeznjivo  ter zagotovil,  da bo  delal z vso
Dalje v prilogi.
odločnostjo zlasti tudi na to, da se prej ko prej zgradi prepo rebno novo gimnazijsko poslopje. — Jutri ob 11. uri dopoludne pokloni se g. voditelju deželne vlade deputacija Ljubljanskih narodnih društev.
— (Chroniquescandiilou.se.) Pred par dnevi priobčil je „Slovenec" posebno ostro uda-nostno izjavo tržkega starešinstva Motniškega, v kateri je ta korporacija slovesno protestovala zoper „trinoške napade brezverske napredne stranke" na osebo preuzvišenega gospoda knezoškofa. Nam se je ta silna radikalnost vrlih Motničanov takoj sumna zdela in nismo se motili. Iz avtentičnega vira poizvedeli smo, da se ta izjava ni sklepala in sklenila, kakor bi bilo to temeljem občinskega zakona jedino pravilno in zakonito, v seji občinskega odbora, ampak na ta-le način: Župan dobil je izjavo od tretje strani, sestavil je ni niti on, niti jo je odobril odbor; s to usiljeno izjavo pa je potem letal jednajst-letni sinko županov od odbornika do odbornika rekoč: Naš ata prosijo, da bi to-le podpisali. Sedem odbornikov je res slepo podpisalo, osmi pa je rekel tistemu čudnemu občinskemu seiu: „Ti povej ati, naj skliče sejo, ako hoče, da bodem jaz kaj podpisal. Tako so se tedaj zlorabljali v interesu umazane reklame za katoliški shod možje od strani, od katere se jim je še pred kratkem očitalo, da ga ni moža v trgu, ko bi ga tudi po dnevi z lučjo iskal In ker se je vse moralo zgoditi v največji naglici, je tudi umevno, da je Slovenec napravil iz župana Cenne-ta Cemeta, iz župnika Goloba Golobnika (!!), iz odbornika Korošica Korvicija iz Piskarja pa Pirkarja. Naglica pač nikjer ni dobra — niti pri udanostnih izjavah! — Istotako nezakonito skrpala se je udanostna izjava Smledniške občine, kajti nosil jo je ad circulandum občinski sluga, trdeč, da tu gre zoper gospodo brez vere (gotovo poklican interpret!). In ker je bila tudi tu stvar nujna, zadovoljen je bil, da je podpisala ime nekega odsotnega odbornika pestunja (!), druzega odbornika, ki se je izgovarjal, da ga roka boli, pa je sluga sam podpisal.
— Ponekod pa se je zopet reklo odbornikom, naj se podpišejo, da so s škofom „ kontent" in druzega nič. — In tako dalje cum gratia in infmitum, a tudi tu lahko postrežemo z imeni. To so tedaj tiste sijajne enuncijacije narodne volje in narodovega prepičanja, tako se v nedolžne udanostne izjave, proti katerim bi tudi mi ničesar ne imeli ugovarjati, utihotapljajo najpodlejši napadi na narodno stranko. In take izjave drznejo se potem gospodje predlagati svojemu cerkvenemu predstojniku, kot pristen izraz mišljenja njegovih ovčic. Pomilujemo!
— Prihodnjič, ako treba, še kaj več!
— (Slovensko gledališče.) Jutri (Vseh svetih dan) predstavljal se bode v deželnem gledališči ta dan neizogibni „Mlinar in njegova hči*. Ustopnina je znižana, kakor je razvidno iz gledališkega lista. V mesecu novembru bodo slovenske predstave še nastopue dni: V u e d e I j o 6., v sredo 9., v soboto 12., v četrtek 17., v nedeljo 2 0., v sredo 2 3. in v soboto 2 6. novembra.
— (Gledališk vlak štajerskih Slovencev.) Iz Maribora poroča se nam vesela vest, da se je ustanovil tam poseben odbor, ki ima prirediti gledališk vlak v Ljubljano. Z veseljem in z navdušenjem pozdravili bodemo vrle štajerske brate 1
— (Petje na po kopališču sv. Krištofa.) Vseh svetih dan poje pevsko društvo „Ljubljana" pri sv. Krištofu ob „Sokolovi" piramidi sledeče pesmi-žalostinke: „Mrtvaški bledi angeli", „Jamica tiha" in „Kože in trnje".
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „S I a v e e" ) pelo bode jutri (.vseh Svetih dan; na tukajšnjem pokopališči o polu 4. uri popoludne v spomin svojim umrlim članom tri zbore-žalostinke. V nedeljo dne 6. novembra bode „Slav čev" „Martinov večer" in otvoritev lepo preuare-jenih prostorov Schreiuerjeve pivarne, sedaj last g. Hafnerja, bivšega restavraterja „pri Slonu". Pri tem večeru, katerega vspored priobčimo prihodnjič, svira vojaška godba.
— (Zasmehovanje Slovanov v našem deželnem gledališču.) Pri uemški predstavi spominjal se je nemški kupletist Slovanov na tak način, da zaslužuje javno ožigosanje. Pevec je pel češko melodijo „Andulko" z znanim refrenom in je po tem refrenu pokazal na nos ter ga tako kvišku zavihal, kakor to delajo nemški komedijanti
tam, kjer hočejo zasmehovati Slovane, zlasti Čehe. Mi temu faktu nimamo nič pristaviti, ker s takimi pobalini, ki so prišli v Ljubljano kruha iskat, ne maramo polemizovati, preveč bi se ponižali, pič pa želimo, naj slavni deželni odbor, ki ima paziti na ta deželni zavod, prepove vsako zasmehovanje Slovanov v slovanski deželi, Slovenci pa si naj to zapomnijo, da bodo še pridneje obiskovali nemške predstave.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 26. oktobra svojo LXII. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomest-nik), dr. vitez Bleiweis -TrsteniSki, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Žlogar (zapisnikar) — Od nadzorništva: Oroslav Dolenec, Ivan Vrhovnik. — Blagajnik dr. Vošnjak poroča o dohodkih in troških od zadnje seje. Kakor izdatki vsled pomnoženih in razširjenih družbinih zavodov rastejo, tako pa tudi obilnejše dohajajo prispevki i od podružnic i od posameznih rodoljubov, kar spričujejo vodstvena zahvalna potr-jila v slovenskih častnikih. — Posestvo iz dr. Čuč~ kove zapuščine se proda. Računi o dotiskanih druž binih knjižicah se odobre za poravnanje. — Tajnik poroča o dospelih ulogah in njih rešitvi po upravnem potu, kar se odobruje* vzame na znanje. Po skupštini so se vodstvu naznanile za osnovo nastopne podružnice: 1. ženska v Dornbergu, 2. ženska v Črnomlju, 3. ženska v Kranju, 4. v Ljutomeru, 5. ženska CerkniŠko-Planinska, 6. ženska v Logatcu, 7. v Radovljici, 8. ženska na Vrhniki, 9. v Št. Juriju pri Kranju, 10. v Slovenski Bistrici, 11. ženska v Sežaui, 12. ženska v Tolminu, 13. ženska v Idriji, 14. ženska v Ajdovščini. — Vsled nasveta neke podružnice dajo ue natisniti posebna vabila, s katerimi se poprosijo rodoljubi za še obilneji pristop k podružnicam. — Nekaj prošenj za podporo in podaritev primernih knjig je bilo uslišanih. — Sprejmo se „otroške igre in pesmi", prikladne slovenskim zabaviščem.
— (Deželno gledališče.) V soboto igrala se je na slovenskem odru prvikrat Bissonova veseloigra „Pokojni Toupinel", !;i je pa dosegla za sedaj le nekak „succčb d1 estirne" Igro samo ocenili bodemo v jedni prihodnjih številk, ker nam za danes nedostaje prostora. Predstave glede ua to, da bo bili naši igralci pretekli mesec res preobloženi, ne smemo preostro soditi, toliko pa moramo konstatovati, da gladka ni bila. — Naibolj nam je ugajala gospa Borštnikova; igrala je gracijozno in diskretno ter znala s Snimi in umestnimi nuancami povzdigniti veljavo svoje uloge. Gosp. Borštnik igral je Duper-rona jako spretnu in gladko, ter se pokazal mojstra v preciznem dijalogu; ovirala pa ga je ponekod ukorunst soigralcev. G. Danilo (Matthieu) bil je v igri iu maHki prav srečen ter izvršil svojo uiogo pohvalno Go-spodičini SI a v če vi pa menda ni ugajala uloga pikantne pastaričice, bivše „demi-mundainkeu ker nam je predstavljala mesto nje solidno in naivno meščansko gospo. Posebno ponesrečen pa je bil g. Urbančič (Valorv), kateri je pokazal z vsem svojim kretanjem, da so take uluge zanj še dosti pretežke. Bolje bi bilo izveatno, ako bi bil Valo-ryia prevzel gosp. Sršen, kateri je pa tudi ulogo sluge Francoisa, akopram mu očividno ui ugajala, izvršil prav dostojno. Gosp. Verovšek (notar Le-tellier) proti svoji navadi ni bil trden v ulogi, vrhu tega pa ga je spravil v zadrego še g. Lovšin, (hišni gospodar), ki jo še manj znal. Epizodisti so zadostovali. Glede uprizoritve omeniti nam je, da ?ta bila okvira obeh slik Toupinelovih veliko preskromna za Pariški salon, kar ni ugodno uplivalo na iluzijo. Pohvalno pa nam je omeniti zares elegautnih toilet gospe Borštnikove in gospdč. Slavčeve. Obiskano bilo je gledališče navzlic premijeri, nenavadno slabo. Ujiajmo, da bode občinstvo pri reprizi hvaležneje vzprejelo fino francosko veseloigro.
— (Čitalnica Ljubljanska) je priredila svojim članom včeraj svoj drugi društveni večer v letošnji sezoni. Kakor je videti, se bodo ti večeri v društvu popolnoma udomačili. Zbralo se je namreč veliko odličnega občinstva, katero je z velikim zanimanjem poslušalo i/.vrstno igro gospice Je lice (glasovir) in gospoda Pavla Lozarja (gosli), ter izborni damski kvartet, (gospice Verhunčeva KuŠarjeva, Jamšekova in M os so v a), katerega je na glasovirju spremljal gosp. Hoffmeister. Koncertu sledil je živahen ples ob vojaški godbi, ki je trajal pozno v noč.  Ako omenimo, da je tudi v
vseh stranskih prostorih vladala Živahna veselost in da je g. Maj ni k prav dobro skrbel za točno in ukusno postrežbo, spolnili smo s tem poročilom dolžnost, ki jo ima društveni kronist. Glavno zaslugo, da se je ta večer tako dobro obnesel, imata večerni rediteljici, rodoljubni gospici B. KuŠarjeva in J. Lo z ar jeva. Lepa hvala njima. Da se pri tretjem večeru, 13. dan novembra, zopet tako mnogobrojno in še mnogobrojnejše snidemo v prijaznih čitalniških prostorih!
— (Žensko učiteljišče v Ljubljani.) Ministerstvo za pouk dovolilo je, da se počenši 8 šolskim letom 1894/95 popolni Ljubljansko žensko učiteljišče sukcesivno na štiri tečaje. V šolskem letu 1894/95 odprli se bodo prvi, drugi in četrti tečaj, v šolskem letu 1895/96 prvi, drugi in tretji, v šolBbem letu 1896/97 pa vsi štirje tečaji. Do-sedaj običajni tečaj za učiteljice ročnih del pa se bode opUBtil od bodočega leta naprej.
— (Gosp. Valentin K o run,) učitelj na c. kr. viši realki v Ljubljani, je napravil na Graški univerzi dne 28. oktobra izpite za poučevanje slovenščine, latinščine in grščine na viših gimnazijah s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
— (Sokolsko streljanje) začne ne v sredo   dne 2. t. m zvečer  v Ferlinčevem vrtnem salonu, na  kar  Be   bratje   „Sokoli"   znovič opo zarJMJo.
— (Novemberski avancement) Izmej domačega vojaštva imenovani so: Stotnikom druzega razreda nadporočnik Brebm Jožef v 17. pešpolku ; nadporočnikoma: poročnika K o v a č i č Friderik in vitez Gugenmoss Jan v 17. pešpolku; za poročnike: kadetje Malcher Ferd. in Kur alt Ivan v 17. pešpolku; stotnikom druzega razreda nadporočnik Ekl Teodor v 7. lovskem batalijonu, nadporočnikom poročnik Dekleva Jožef v 5. top-uičarskem polku, stotnikom prvega razreda stotnik Horsky E Ivani sanitetnega oddelka. — V neaktivni vojski imenovani bo: za nadporočuike poročniki dr. Toplak Jakob, 24 br. bat ; Jagod iG Fran, Ahn Friderik, vitez L tise han Albert, vsi trije v 23. br. bat.; stotnikom-Hvditorjem 2. razreda nad poročni k-avdi tor Ka v eni k Ivan v evidenci 25. br bet,; pnlkovuim zdravnikom 2 razreda dr. Dereani Julij 27  v br. batalionuti.
— (Mestnega magistrata komisije) jako pridno ogledujejo hiše po mestu, posebno dvorišča in stranišča po gostilnicah. Gostilničarjem se je naročilo, da morajo notranje zidovjo stranišč ometati s cementom in opleskati z oljnato barvo, v pisovarje pa uvesti vodovod, tla jih bode vedno spiral. Tudi se je naročilo gostilničarjem, da polože samo po jeden komad kruha na mizo, da se tako zabrani razvada, pretipati ves kruh, kar ga je na mizi. Strogo se je tudi naroČilo, naj bodo brisalke (servijekV) čedne. Popolnoma odobravamo skrbljivost mestnega magistrata, oziroma mestnega fizikata, a po nemškem pregovoru: „\Vozu denn in die Ferne schvveifen* itd. opozorili bi ga na prodajo kruha pred magistratnim poslopjem. Ta kruh, ki se tako rekoč po tlaku valja, je razpostavljen solncu in dežju, prahu in mijazmam nasproti stoječih lijakarskih konj, odpadkov itd. Ker se tu prodaja večinoma lo stari kruh, ki se je iz goslilnic kot neporabljen vrnil in je bil po raznih kupovalcih Bog zna kolikrat že obtipan, je gotovo dosti pripravnejši vzprejeti kal za kako bolezen, nego kruli v gostilnicah. Tu bi bilo pač potrebno poseči vmes. Tudi bi mestni magistrat opomnili na onesnaženje mestnih ulic, katero j«! običajna grda razvada in se ne dogaja skoraj v nobenem drugem mestu tako često, kakor v Ljubljani. Ako je premalo pisovarjev, naj jih mestni magistrat da postaviti, onesnaževalci ulic pa naj se strogo kaznujejo.
— (Bitka priKustoci.) V redutni dvorani razstavljen je od včeraj velikanski plastično izdelani umotvor g. Emila Horvitza, predstavljajoč bitko pri Kustoci dne 24. junija 1866, v kateri je bila v ognji tudi večina naših slovenskih polkov in lovskih batalijonov, izmej katerih nam je omeniti posebno domači 17. polk, 7. lovski batalijon in koroški 7. polk, v katerem je mnogo Slovencev. Plastična podoba te znamenite slavne bitke kaže nam vužni trenotek, ko ie avstrijska vojska proti 5. uri popoludne obkolila Kuutoco in Monte Torre ter tako odloČila zmago, tako natančno, da Bi tudi nevojak lahko Živo predstavlja vso bitko. Najmanjša stvarica izdelana je z največjo točnostjo in marljivostjo, vsa pokrajina je posneta tako izborno, da ne more biti bolje Na stotine   dreves   in   vojaških skupin izdelano
je tako minucijozno, da se spozna uniforma vsacega posamičnega vojaka. Posebno dobro izdelane so vasi in posamične hiše, mej katerimi nahajamo tudi „Casa cavalchina", kjer si je vrli naš rojak gospod vitez Zitterer s svojim pogumom priboril viteški red in naslov. S kratka, to je umotvor, ki zasluži v vsakem oziru, da si ga ogleda vsakdo. Podoba zavzema skoro ves večji oddelek redutne dvorane in je sestavljena iz 80 po jeden meter v kvadratu ve-licih plastičnih plošč, ki ho zložene v celoto, obse-zajočo nad 80 kvadratnih metrov. Gospod Horvitz potreboval je 8 mesecev, da je izdelal ta umotvor, ki ga je stal nad 20.000 goldinarjev. Poklonil ga je vojnemu muzeju na Dunaji. V petek popoludne odprla se je razstava podobe na slovesen način. Navzoči bo bili: g. dvorni svetnik baron Hein, Nj. eksce-lenca podmaršal vitez Š i 1 eh a w s k y , generalmajor Fuchs, polkovnik vitez Gariboldi io mnogo gg. častnikov, dež glavar Detel a, c. svetnik Murni k in dež. odborniki, župan Grasselli in nekateri meHtni odborniki. Fotografične slike zanimivega umotvora videti je v prodajalnici g. Kol I mana, v knjigarni Kleinmuver-Bambergovi in v prodajalnici gosp. Tilla. Podobo videti je vsak dan od 9. ure zjutraj do 5 ure popoludne. Ustopnina za osobo 20 kr., ob nedeljah in praznikih 10 kr. Rodbinske ustopuice za pet osob 50 kr. Dosedaj si je podobo ogledalo že nad tisoč osob, kar je najbolji dokaz, da umotvor zares zanima Ljubljansko občinstvo.
— ((J las iz občinstva.) Od mnozih strani dohajajo nam pritožbe, zakaj okrajna bolniška blagajnica ni odprta za Btranke v nedeljah in praznikih zjutraj o i 9 — 12 ure. Me; tednom delavcem ni tako lahko odstranjevati se od dela in morajo muo-gokrat vsled tega trpeti gmotno škodo, ker se ua pismena opravičevanja pri blagajnici le malo ozira. Želeti bi bilo torej, da se ustreže opravičeui želji delavskih iu druzib krogov, ki delavne dni le teško puščajo svoj vsakdanji posel.
— (Ogeuj.) V petek popoludne po 5. uri naznanili so trije streli z gradu, da gori v mestu Pod streho g. Dolenčeve hiše v gledaliških ulicah uneli so ho tramovi, ki so vzidani blizu dimnika, katerega so izžigali dimnikarji. Sreča je bila, da bo domači delavci kmalu zapazili ogenj in takoj odvrnili z marliivim gašenjem največjo nevarnost. Ko bi se bil ogeni razširil, utegnil bi bil postati jako nevaren, ker ima g. Dolenc velika skladišča voska in itrdi in >■ Auerieva pivovarna v najožji dotiki z Dolenčevo hišo. Ognjegasno društvo prihitelo je takoj na lice mesta iu popolnoma pogasilo ogenj. Gosp. Dolenec, ki je sam pridno gasil, opekel seje nekoliko na hrbtu, gasilec Breskvar pa si je ožgal obleko. Na pogorišči bila sta tudi navzoča g. dvorni Bvetuik baron Hein in g župan Grasselli.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 16. do 22. oktobra. Novorojencev je bilo 14(= 23 4%o), umrlih 23 (=38 5%o); mej njimi za tifuzom (logarjem) 1, za grižo 6, za vratico 1, za jetiko 5, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi bilo je tujcev 7 (30 4 o/o), iz zavodov 10 (43 4°/,). Za in fekcijoznimi boleznimi so oboleli za škarlatico 1, za grižo 11, za oslovskim (dušljivim) kašljem 5, za vratico 1.
— (Mrtvega našli so) na podu gostilničarja Zupančiča v Lauiščah v četrtek zjutraj 51 letnega gostača Antona Misbarja. Zavžil je bil prejšnji dan obilo žganja in vina, kar je bržkone prouzročilo naglo njegovo smrt.
— (II y ni en.) Iz Kudolfovega se nam poroča dne 29. oktobra t. I.: Danes dopoludne poročil se je tu gosp. Karo! Grebene, c. kr. sodni adjunkt pri okrajnem sodišču v Kostanjevici, z gospico Marijo GerdešiČ, hčerko predsednika tukajšnjemu okrožnemu sodišču g. Josipa Gerdešiča.
— (Novo konsumno društvo.) V Idriji nameravajo ustanoviti konsumno društvo, katero bode prevzelo v svojo skrb kupovanje čipk, prodajanje živeža, pijače in obleke, ua kar slavno občinstvo opozariamo.
— (Zakup eraričnih mitnic.) Ker se erarične cestne mitnice v Jugorji, Križevski vasi pri Metliki, na Vrhniki, v Drenovi gorici, Medvodah, Razdrtem, Seuožečah in Vipavi pri prvi dražbom obravnavi zaradi premajhue udeležbe niso mogle s povol|nim uspehom v zakup oddati, se razpiše glede imenovanih mitnic v tukajšnjem uradnem listu ob jednem vnovič dražbena obravnava. Ta obravnava se bude vršila za mitnicu v Jugorji in Križevski vasi dne 21. novembra 1892 pri c. kr. dav-
kariji v Metliki, za mitnico v Medvodah dne 22. novembra 1892 v občinski pisarni Medvodski, za mitnico v Vipavi dne 21. novembra 1892 pri c. kr. davkariji v Vipavi, za mitnico v Razdrtem in Senožečah dne 22. novembra 1892 v biši gospoda Filipa Kavčiča v Razdrtem št. 42, za mitnico na Vrhniki in Drenovi gorici pa 21. novembra 1892 pri c. kr. davkariji na Vrhniki ter se bode pričela povsod ob 10. uri predpoludnem. Vse drugo je razvidno iz dotičnoga razglasila v tukajšnjem uradnem listu.
— (Slovenski poslanci pred svojimi volile i.) Dne 23. oktobra vršilo se je v Konjicah zborovanje  ondotnega  katol. polit, društva in zajedno volilski shod, sklican od drž. posl. Robiča. Društvo volilo je za novega predsednika g. Voha, in za tajnika   vikarja   g.  Tomažiča,   potem pa je poročal posl. g. Robič o splošnem političnem po* ložaju, o šoli, vinski carini in premembi zakona o domovinski pravici.   Glede1 na imenovanje barona Heina za vodjo deželne vlade v Ljubljani in glede' na postopanje  dež.  šolskega  sveta  v Gradci izpovedal je končno g. poslanec, da je mogoče, da pride kmalu čas,   ko slovenski   poslanci  ne bode mogli več ostati v vrsti zastopnikov, ki so prijazni vladi grofa Taaflea.   Volilci so mu v tem pritrdili in on ima torej proste roke.   — Pri tej priliki pojasnil je tudi gosp. dr. Rudolf protiustavne krivice, ki se gole Slovencem v  Konjiškem  okraju in predložil nekoliko   resolucij,   ki so bile   vzprejete   z navdušenjem. Posl. Robič je obljubil, spraviti vse izrečene pritožbe v drž. zboru v razgovor. — Dne 2. oktobra t. I., je sklical deželni poslanec za Slovenjegraški okraj, g. dr. Lipold shod volilcev v Stari trg, da bi jim poročal o svojem delovanju. V lepem govoru je slikal g. poslanec delovanje slovenskih poslancev v deželnem zboru sploh in posebej še svoje. Opozarjal je pred vsem svoje volilce na to, kako težavno stališče imajo slovenski  poslanci v štaj. deželnem zboru.   Kako  težko jim je kaj  doseči,  ker vedno proti njim glasuje nemška liberalna stranka! Po tem uvodu je poročal najprvo o šolskem vprašanju ter bičal velike nedostatke in krivice, ki se gode štajarskim  Slovencem po  ljudskih šolah  v narodnem oziru.  Poročal je tudi gosp. poslanec o kmetskom vprašanju. Deželni zbor je delal na to, da bi se bolje uravnala sedanja, v marsikaterem oziru kri vična domovinska pravica. Sklenila se je tudi nova postava  glede)  na omejitev  proste   ženitve,   pa ni prejela Najviše potrditve.  Nadalje je poročal, kako se je delovalo za zboljšanje propadajočega kmet-skega stanu.   Kmeta  bolj in bolj  stiskajo viuoki davki,  razne   priklade,   slabe   letine  itd. Zdravo kmetijstvo pa je podlaga države, torej zahteva korist države in je tudi  njena dolžnost, da mu pomore.  Navzoči volilci so z velikim zanimanjem poslušali ves govor in posebno ob sklepu burno izražali svojo polno zadovoljnost.   Po govoru se je g. poslancu zahvalil kmet Vivod v  imenu svojih tovarišev s prisrčnimi besedami.
— (Pouk o saj enji amerikanskih trt.) Nedavno imel je g. Bele, potovalni učitelj za sadjerejstvo in vinarstvo v Mariboru, v Podvrhu pri Sevnici poučni govor o sajeoji amerikanskih trt. Župani občin, koder so gorice, oglašajo se za tak pouk lehico pri deželnem odboru v Gradci ali pa naravnost pri vinorejski šoli v Mariboru. Poučevanje je brez stroškov za dotično občino. Želeti je, da se prav mnogobrojno oglašajo županstva iz vinorodnih krajev.
— (Izpred državnega sodišča.) Kakor smo naznanili, vršila se je v petek pred državnim sodiščem obravnava o pritožbi občine Bistrica pri Pli-berku na Koroškem zoper deželni odbor koroški radi kršenja v členu 19. drž. osn. zak. zajamčene ravnopravnosti jezikov. Imenovana občina doposlala je deželnemu odboru v slovenskem jeziku pisano ulogo, deželni odbor je pa ni hotel vzprejeti niti rešiti, češ, da je uradni jezik deželnega odbora nemščina. Proti temu odloku pritožil se je občinski odbor Bistriški na državno sodišče, zahtevajoč vzprejema in rešitve svoje uloge, ker je slovenščina na Koroškem v deželi navadni jezik in ji gredo torej pravice, zajamčene v § 19. drž. osn. zak. Deželni odbor podal je zoper to pritožbo ovržni spis, da velja določba § 19. o ravnopravnosti v šoli, v uradu in v javnem življenji samo za državo in njene organe, da pa zasebniki, društva in deželni uradi niso vezani vzpre-jemati in reševati uloge, pisane v drugem jeziku, kakor v tistem, katerega je dotična korporacija določila svojim občevalnitn jezikom.   Da priznava to
načelo tndi država, viduo je iz jezikovne naredbe za Češko, Moravo in Šlezko iz 1. 1880. Uradni jezik deželnega odbora je nemščina in tudi z občino Bistriško občeval je deželni odbor doslej nemški. Ker so občinski načelniki pomožni organi deželnega odbora, imajo mu dopisovati v nemškem jeziku. — Pred najvišjim sodiščem vršila se je o tej stvari obravnava v petek dne 28. t. m. Občino Bistriško zastopal je odvetnik dr. Lenoch kot namestnik dra. Dečka ter dokazoval, da deželni odbor koroški ni v svesti svojega pomena. Deželni odbor ustanovljen je na podlagi državnih osnovnih zakonov, torej je člen 19. teh zakonov tudi zauj vtljaven. Občinski načelniki niso pomožni organi deželnega odbora, nego izvrševalni organi občinskega odbora in se imajo glede uradnega jezika držati ukrepov občinskega odbora. Deželni odbor koroški ni bil zastopan pred državnim sodiščem, ki je včeraj, v nedeljo, razglasilo svojo sodbo, ter pritožbo odbilo.
— (Nesreče na koroških Železnicah.) Kakor se poroča, je načelnik postaje v Grabštajnu Karol Fellner, o katerega ponesrečen j i smo govorili včeraj, a samomorilnim namenom skočil pod vlak. — Isti dan nekoliko ur pozneje zadel te tovorni vlak na Grabštajnskem kolodvoru ob nekoliko voz, stoječih na skladiškem tiru. Kurilec Ker u iz Maribora padel je vsled tega s stroja in so poškodoval tako, da je kmalu potem umrl. — Pri Ri-carjevi vesi pa je povozil tovorni vlak neki voz in je konj bil usmrten. Dve ženski sta numreč, vozeči se na semenj v Celovec, samovlastno odprli cestno pregrado in prišli tako na železniški tir, ko je pri-bitel vlak. Ženski sta še imeli Čas pobegniti, voz s konjem pa je vlak razdrobil.
— (Postne razmere.) Pod tem zaglavjem in s posebnim ozirom na znana „Slovenčeva" Članka „Res postalicae" piše „Nova Soča", omenjajoč govora g. dra. Gregorčiča v državnem zboru in g. Hribarja v deželnem zboru kranjskem, nastopno: „Proti govoru" g. Hribarja oglasil se je — čujte in strmite! — Ljubljanski „Slovenec" ter zagovarjal sedanjo poštno upravo, zlasti pa: „pravičnega in kot zlato čistega preglednika Cora" ki je bil „ za v rat no napaden." Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali tako pisarenje v slovenskem časopisu. Mi Primorci, ki poznamo jetra in obisti g. Cora, odložili smo z bolestnim nasmehom „Slovenca" iz rok ter pomilovaje vzprejeli na znanje tako „narodno" brambo laškega uradnika. Kak mož je ta in kako je njegovo „pravično in kot solnce čisto" delovanje na Kranjskem, razvidno bo iz sledečega prizora: Tam poleti bili so vsi poštarji v Soški dolini poklicani v Trst, da so se dogovorili o novi poštni zvezi Gorice z Bolcem. Gospodje poštarji so kot pravi možje zastopali svojo stvar. „Pravični in kot solnce čisti" g. Cora se je pa Čudil, kako je mogoče, da se poštarji upajo tako moško postaviti na tako stališče, ki ni povsem po volji višjih gospodov. Zaradi tega se je jezil na poštnega nadzornika primorskega, da ne „ k a r n i t 1 a" svojih poštarjev tako, kakor Cora kranjske. In taki možje se še zagovarjajo v slovenskem listu? Pomilujemo, da se v dosedanji zdivjanosti morejo iz strankarske zaslepljenosti roditi take duhteče „narodne" rožice Vse, kar narodnjaki storijo, treba teptati v blato — evo priljubljene maksime novodobnega „delovanja na katoliški podlagiw.
— (Osebne vesti.) Tržaško namestništvo imenovalo je zasebnega Živinozdravnika Hadrijana Nar dini ja začasnim c. kr. okrajnim živinozdrav-nikom v Tolminu.
— (Delavskemu podpornemu društvu v Trstu) podaril je upravni odbor banke „Slavije" v Pragi svoto 50 gld.
— (Zadel jih je v srce.) Glasovita „L' Istria", glasilo dež. odbora isterskega in zborove večine v Poreci, bavi se v poslednjih številkah obširno z delovanjem avstrijske delegacije. Naravno je, da obrača posebno pozornost na vrlega delegata Spiučića. V zadnji številki ima kar tri članke jedino o tem predmetu ter se zaganja v vsakem v Spiučiča. To je pač naj bolji dokaz, kako je do živega segel gosp. Spinčič z izbornimi svojimi govori istrskim Labonom ter jih zadel upravo v srce.
— (Sleparski agenti) Po Istri klatijo se nekateri ljudje, ki skušajo razširiti mej slovanskimi prebivalci laž, da sta slovanska poslanca dr. Lagin j a in Spinčič v državnem zboru gla-
Pb9~ Dalje v prilogi. ~*MK
sevala za zloglasno vinsko klavzulo, katero neugodne posledice tako britko skušajo vsi naši vinogradniki. Na drugi strani pa zatrjujejo ti politični Bleparji, da sta italijanska poslanca Rizzi in Bartoli glasovala proti klavzuli. To pa so le volilske agitacije najnižje vrste, kajti znano je, da je ravno nasprotno resnično, da sta namreč Laginja in Spinčič* bila odločna nasprotnika nesrečne klavzole , italijanska poslanca Bartoli in Rizzi pa da sta glasovala za njo.
— (Akademično društvo „Slovenija" na D u na ji) priredi v sredo 2. novembra 1892 svojo prvo redno zborovosejo v zimskem tečaji 1892/3. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od-borovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitve: a) predsednika, b) odbornikov in namestnikov, c) revizorjev. 5. Slučajnosti. Lokal: Kastoer's Regtauration „zum Magistrat" I. L'chtenfellsstrasge 3. Začetek ob Va8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Izvažanje hrvatskih opank.) Se pred malo leti bile so hrvatske opanke le malo poznate izvan Hrvatske. Danes poznajo jih v Francoski, Angleški in v Ameriki iu v uekako modernizirani obliki nahajamo jih celo v svetovnih kopa liščih. Iz Reke izvažajo se čimdalje večje partije hrvatskih opank preko morja. Za tako izvažanje treba je poseben način, kako se stisnejo opanke druga na drugo, da zavzamejo le malo prostora, ker druuače jih dotično društvo „Adrija" na Reki, ki se peča s tem izvažanjem, neče sprejeti.
— (Desetletnica gospodične Avguste Nigrinove v Belemgradu. ) Dne 23. t. m. praznovala je naša rojakinja gospodična A. Nigrinova desetletnico svojega glumovanja na narodnem gledališči v Belemgradu. Obiskovalcem slovenskega gledališča je gotovo še v dobrem spominu iz časa, ko jo sodelovala pri slovenskih predstavah, kakor pozneje njeni dve sestri. V Belemgradu povzdignila se je na stopinjo odličnih srbskih igralk in jo kritika in občinstvo naudušeno proglašata kot tako. Igrala je ulogo Klare v igri „Ljubav in ponos". Kritika priznava, da je njena igra bila upravo umetniška in da je zaslužila odlikovanje in znake hvale in spoštovanja. Pevsko društvo „D a v o r" priredilo ji je pred početkom predstave zastaveničko in jo v slovesnem sprevodu odvedlo v gledališče. Občinstvo jo je kar obsulo z venci in cvetlicami in dobila je mnogo dragocenih daril od raznih društev in posamičnih prijateljev umetnosti. Čestitamo !
— (Razpisana učiteljska mesta.) V šolskem okraji Celjska okolica razpisana so nastopna mesta: podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Galiciji pri Žalcu, IV. plačilni razred in brezplačno stanovanje; podučiteljsko mesto na štirira/.rednl deški ljudski šoli v Št. Juriju ob juž. žel., III. plačilni razred; podučiteljsko mesto na dvorazredui ljudski šoli v Frankolovem pri Vojniku, IV. plačilni razred iu brezplačno stanovanje. — V Konjiškem "kraji: mesto učitelja in voditelja na jednorazredni ljudski  šoli  v Rakovcu  pri Vitanju,
III. plačilni razred in prosto stanovanje; podučiteljsko mesto ua dvorazrednici v Št. Jarneji, pošta Sv. Duh v Ločah, IV. plačilni razred; podučiteljsko mesto na  štirirazrednici  pri  Sv. Duhu v Ločah,
IV. plačilni razred in brezplačno stanovanje; podučiteljsko mesto na dvorazrednici v Prinovi pri Konjicah, IV. plačilni razred in brezplačno stanovanje. — V okraji Šmarje pri Jelšah: podučiteljsko mesto na petrazrednici v Štnarji pri Jelšah, III. plačilni razred; podučiteljsko mesto v Slivnici pri Št. Juriju, IV. plačilni razred in brezplačno stanovanje. — V Laškem okraju: učiteljsko mesto ua štirirazrednici v Trbovljah na Vodi, III. plačilni razred, brezplačno stanovanje in kurjavo; podučiteljsko mesto na petrazrednici v Hrastniku, III. plačilni razred in brezplačno stanovanje. — Opremljene prošnje za katero teb mest vložiti je do 30. novembra pri dotičnem krajuem šolskem svetu. — Nadahe je razpisauo podučiteljsko mesto v šmart-nem na Pohorji z dohodki III. plačilnega razreda (prošnje do 15. novembra) in nad učiteljsko mesto na dvorazrednici v Planini pri Sevnici (prošnje do 10. decembra).
Književnost.
— „Slovenski Pravnik" ima v 8. številki nastopno vsebino: 1. I. Kavčnik: O pozivnih pravdah. (Konec.) 2 Dotike prava in aravstva. (Dalje.) 3. Dr. Fr. Oblak: O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Z določbo §-a 17.
zak. z dne 16. majnika 1874, št. 69 drž. zak. niso izločeni rekurzi na sodniške naredbe, tikajoče se provedenja dokazov s pričami in zvedenci. b) V razsodbi, da je zakon zazvezan ali neveljaven, bodi tudi izrečeno, je li tega kriv jeden ali drugi izmej zakoncev, sta li kriva oba ali nihče njiju, c) Tudi v ekae-kutivnem postopanji na podlogi listine, sestavljene po § u 3. not. reda z dne 25. julija 1871, št. 75 drž. zak. treba je uporabljati predpise dvor. dekr. z dne 24. okt. 1845, št. 906 zb. pr. zak. tedaj, kedar se bi denarna tirjatev po njenem znesku lahko vtožila v sumarnom postopanji, d) K razlagi §§ ov 138, 155 — 157, 163 obČ. drž zak. 10 dvor. dekr. z dne 15. junija 1835, št. 39 zb. pr. zak. e) Dokaz obveznega pritrdila po konkludeutnih de janiih (§ 873. obč drž. zak.) f) Kdor toži zaradi ekscindovanja, ne da bi bil zvršitelju izvansodno naznanil natančno specifikacijo in uaslov svoje lastninske zahteve, ne more od zvršitelja zahtevati ni-kakih troškov, ako se ta v tožbeno zahtevo takoj uda, nego je zavezan, njemu povrniti pravne troške, ako se »por nadaljuje radi troškov g) Ničnostna pritožba glede krajevne nepristojnosti v malostnem postopanji je uedopustna. 5. Iz upravne prakse: K pristojnosti samoupravnih oblastev za oJločevanje, je li pot javni, občinski pot. 6. Književna poročila. 7. Kazne vesti.
— „S l o v a n s k i Svet" ima v št. 20 ua-stopno vsebino: Vojni jezik. — O oportunizmu slovenskih zastopnikov. — O kritiki dra. Mahniča. — B'serje in alemovi. — CraPHffb. — Rusko pravo-pisanje za učeče se. — Tpi Mh?a. — Ruske drobtinice. — Svetčev banket. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Sosebno zanimiv in uva-ževanja vreden je člančič: Spinčč in dr. Gregorčič v delegaciji. To je rezka kritika o izjavah teh dveh poslancev glede trojne zveze in zato opozarjamo nanjo čitatelje.
— „Matica Hrvatska" razpošilja zadnje dneve svoj .Izvještaj" za 1891. I. ob jednem vabeč k obilnemu pristopu za 1. 1892, čegar knjige izidejo začetkom decembra. Mej drugimi podari letos Matica „Spomen knjigu" na petdesetletnico svojega obstanka. Nadalie .Hrvatsko Antologijo", „Sliku iz občega zemljopisa', „Svetske povjesti" XI. kujigo, „Kristof Kolumbo i otkriće Amerike", troje bele tristiŠkh del. Poleg tega še „Plutarhove životopise glasovitih Grka i Rimljana". Zi vse to znaša letni n a samo 3 gld. Poverjeništvo Ljubljansko razpošlje te dni „Izvještaje" vsem člauom i pobere udnino pri onih, ki je še niso izročili. Pooblaščen je knjigovez I. Bonač sprejemati udnino. — Isto-tako se pri njem lehko upiše v „Sv. Jeronimsko društvo" — slično naši „Družbi sv. Mobora" — uplača se jedeukrat za vselej 5 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 29. oktobra. Deputacija hrvatskih Id slovenskih velikošolcev pozdravila danes Spinčiča in izrazila solidarnost z njegovim govorom v delegaciji.
Dunaj 29. oktobra. Bivši deželni glavar kranjski Kaltcnegger umrl.
Dunaj 29. oktobra. Cesar ogledal si je danes dopoludne kolero-bolnico za silo, osno-vauo od prostovoljnega rešilnega društva in izrekel funkcionarjem svoje popolno priznanje.
Praga 29. oktobra. „Narodni Listyu javljajo, da je vlada razpustila občinski svet Vodnanski.
Čmovce 29. oktobra. Vojaška pomoč, dodeljena orožnikom, ki branijo izseljevanje na Rusko, je odkorakala, ker je izseljevanje prenehalo. Od 200 izseljencev se je večina že povrnila ali se pripravlja za vrnitev. Zaprtih je več kmetov in cerkveni organist Ivan 116-rodiški, glavni agitator za izseljevanje.
Sevila 29. oktobra. Kralj skoro popolnoma okreval.
Lisbona 29. oktobra. Angleška ladija „ilumania" pogreznila se je pri Fozarcili. Od 63 potnikov in 67 mornarjev se je rešilo samo devet osob. Kapitan je utonil.
Dunaj 31. oktobra. Računski revident Anton S ve tek imenovan svetnikom pri računskem oddelku tinanČ. ravnateljstva v Ljubljani.
Dunaj 31. oktobra. Včeraj poslovili ao se uradniki ogrskega ministerstva na cesarskem dvoru od Szogyenyja. Ministerski svetnik Ilirsch I
povdarjal je s srčnimi besedami splošno priljubljenost odstopajočega ministra in spoštovanje, katero je užival pri uradnikih, za kar se je Szogyeiiy ganjen zahvalil.
Razne vesti.
* (Novi gledališki listi.) Dvorna gledališča na Dunaji imela bodeta od 1. novembra t 1. naprej na gledaliških listih, ki se bodo prodajali, na drugi strani razna oznanila. Cisti dohodek iz pristojbin za taka naznanila pripadal bode pokojninski zalogi obeh dvornih gledališč. Izmej zaaobnih gledališč bndo take liste imeli tudi Karlovo gledališče, nemško ljudsko gledališče in gledališče ob Dunajšici. Vsi listi i/.hajab bodo v zalogi tiskarne dvornih gledališč.
* (Na gledališkem odru umrl je) v Lvovii nagle smrti mej predstavo dne 25. t. m. igralec Svobod i a. Občinstvo, ki je menilo, da je bil to slučaj kolere, razburilo se je in zapustilo gledališče.
* (E 1 e k t r i č n a razsvetljava v B o I z a n u in Me rana) Kakor že naznanjeno, nameravata mesti Bolzan in Meran uvesti skupno električno razsvetljavo, ob jednem pa uporabiti elektriko tudi kot gonilno moč za obrtna podjetja, kakor je to že zdaj v Tridentn in v letovišči Arko. Vodno moč vzeli bodo iz padcev Adi že nad Meranom. Pripravljalni pogovori imeli ho povoljen uspeh in se utegne v kratkem uresničiti nameravano podjetje.
* (Največji nemški vojak.) Te dni vzbujal je v Ohligsu na Nemškem na dopustu bivajoč vojak splošno pozornost. Velikan zove se Pritzschau in je rojen v Urdenbachu ter je največji vojak vse nemšk« vojske. iSluži v 1. gardskem pešpolku. Ko so ga potrdili v Diisseldoriu niso ga mogli spraviti pod mero. Visok je 2.06 metrov ali 6 čevljev 71/« palca. — Te dni fotografirali so ga skupaj z najmanjšim nemškim vojakom, malim carevićem. Velikan dobil je jedno teh slik v spomin.
* (Zagovornik fin-de-sieele.) V državi Kentue1 v tožena je bila lepa in mlada gospa, dajo otrova I a svojega soproga s pogačo, v katero je zapekla strupa. Zaslišanje )e bilo končano, kemiki-strokovnjaki izrekli so bili svoje mnenje, državni pravilnik završil je bil svoj, obtoženko uničujoči govor in vrsta je prišla na zagovornika. Vse ga je pazno poslušalo. Govoril je dolgo in o raznih rečeh, tudi o takšnih, katere niso bile v nikaki zvezi z obtožbo, mej tem pa, na grozo in v strah porotnikov iu občinstvu, povžil v drobnih koscih tisti del otro vane pogačo, ki je bil glavno pričevalo proti obto-ženki. Ko je vse pojel, je končal svoj govor rekši: Evo me, jaz sem živ dokaz, da je obtoženka nedolžna, ker sem povžil baje otrovano pogačo. Porotniki šli so v svojo sobo, da se posvetujejo in seveda spoznali obtoženko za nekrivo, mej posvetovanjem pa sta dva zdravnika imela dovolj posla, da sta pogumnemu zagovorniku spravila iz želodca povžito pogačo, kar je bil zamudil storiti o svojem Času soprog ohtoženke ter vsled tega tudi umrl.
* (Pe t de se 11 i s oč osob utonilo.) Na Kitajskem bile so, kakor »e poroča iz San Frančiška, grozne* po vod nji. Žolta reka preplavila je deželo 150 milj na dolgo in 30 milj na široko. Petdesettisoč ljudi je baje utonilo in je grozna beda nastala v preplavljenih deželah. Ce vlada ne bode priskočila na pomoč nesrečnim prebivalcem, umrli bodo od gladu.
prinaša v II. zvezku nastopni vsebino« 1. Dolenjec: Tovarišem. — 2. L. Hubdfov: Ko sem zapisal. — S. Slo ven: Vedno ista srca. — 4. Dolenjec: Znana bolezen. — 5 y : Tri ljubice. — (>. Josip Staie: I/Bjakova hči. Povest (Dalje) — 7. Dr. Jožel Ilikež : Oko (Konec) 8. R Murnik: Stgoor Giannino Humoreska. (Konec.) — 9. Gr. Jereb : Pavel ECnobelj . slnvenaki pisatelj in skladatelj. (Dalje).— 10. Anton Trstenjak* Slovenci v starem deželnem gledališči. (Konec) — 11. A. Dolenee: Ocolo sveta (Dalje.) — 12 Jernei IVčnik ■ Gradišci pri Dvoru in Mačkovci blizu Žužemberka. — 13 M. Valiavec: Koroša, Korošica. Korošec. — 14, Fr.Magdič: Slovarski paberki. (Konec) — 15. Književna poročila: VII. A. Kaspret: Izvestja muzejskega društva. — 16. Listek: Andrej baron \Vinkler. — Pnalmi. — Družba sv. Mobora. Janez Ciglar, slovenski pisatelj. — Spomini na znamenit^ može slovenske. — Dijaški koledar. — Maksimilijan I. — Slovensko gledališče. — Obči zhor ..Glasbene M»»tiee". — Pevski zbor „Glaabene Matice". — Glaabene novice. — Operni pevec J. K. Tertnik. — Matica Hrvaškn. — U zatišju. — Pri jevodna beletristika u Srha. — Grof Lev Tolstoj. — Hrvatska Zora. — Listnica
LJUBLJANSKI ZVON stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništva.
Gospodu dopisnika i* Žažemperka in Vrhnike: Rade volje oglasili se hodemo tndi za Vaš stan, a Btvar je kočljiva in treba nam je pred vsem pozitivnih in neovržnih dat. Najbolje ho pač, ako se prilično osebno zglasite v naši redakciji. Zdravi! — G. A. Ž. v Pr. Ideje Vašega dopisa smo porabili. Prosimo zglasite se skoraj zopet! — G. F. K. v T. Prav ste storili! V javnost pa stvari brez imena ne kaže spravljati, ker bi se nam utegnilo očitati, da delamo zase reklamo. Brez zamere ! — Gospoda dopisniku iz bližine Slov. Bistrico: Ker smo bili isto poročilo sprejeli že prej od ilrnge strani, ste se to pot zaman trudili. Prosimo, da nam zaradi tega ne odklonite svojega so-trudništva. Prijateljski pozdrav! - G. J. R. v Ljubljani. Humoreska „V postelji ujet" ni za nas ter Vam je na razpolago. — Gospodu pošiljatelju podlistkov „Ura je polnoči" in „Samo lisček je to storil" : Trva povest nam ne ugaja, drugo odstopili hodemo z Vašim dovoljenjem uredništvu ,,Rodoljuba", Zdravi! — G. Fodkrimski na Dunaji: Odgovorili Vam hodemo pismeno. Zdravi!
Narodno zdravilo. Tako ho rido imenovati bolesti iitešujoče, mišice in živce krepčnjoč»\ kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko Žganje in h»1", katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prebujenja. Cona Hteklenici 90 kr. Po poštnem po-v/.etji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zulagatelj, na DUNAJI, Tnehlauhen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOhb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. Manj od dveh steklenic so ne pošilja. 2 (42—151
Za kmetijstvo. Znano je in dognano, da se pojavijo kužne bolesni pri naših domačih živalih najraje na spomlad, kadar jo vrenje nestanovitno, kadar pridejo iJJ hleva na pašo, ko.- upliva to močno na organizem, zlasti pri mladi govedi, pri prašičih, ovcah, kuretnmi ttd. Priporočati jo torej da se uporabijo preservativna Hredstva pravočasno iu kot tako je „K\vizdin korneuonrški živinoredilni prušek, K\vizdina restitnci jska tekočina, Kwi/.dm prašek za prašiče, Kvvizdina tekočina proti drhki ovc, Kvvizdin prašek za kuretnino, piščance, gosi, race itd. žu mnogo let znano
in obljubljeno« H. sMsiHtoft-a sLiiJiAaji • ■■ na ■ t is ■ »tasisa
„LJUBLJANSKI IW
stoji
»a vse leto 4 gld. 80 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
MeteorologiČno poročilo.
Znižana ustopnina! Štev. 11.   Deželno gledališče v Ljubljani.
Dr. pr. 488.
V torek, dne 1. novembra 1892.
Mlinar in njegova hči.
Žaloigra v petih dejanjih. Po E. Itiupaehn poslovenil Fran Malavasič. — Režiser gospod Iguacij Borštnik.
o s
Krištof Črnot, mlinar--
Marijca, njegova hči    — — Županja, njegova sestra — Duhovnik— — — — — —
Korenka, udova — — — —
Konrad, nje sin — — — —
Pivi-k, gostilničar   — — — Meta, njegova žeua — — — Dvoje njijnih otrok — — — Matiju, kmet      — — — —
Luka, grobokop — — — -Hlapec.— — — — — — -
Dejanje se v
Začetek točno ob
B E:
— gospod Borštnik.
— gospa Borštnik-Zvonarjeva.
— gospica Nigrinova.
— gospod Ras.
— gospica Kozjakova.
— gospod Danilo.
— gospod Perdan.
— goapica Slavčeva. _ *
* *.
— gospod Lovšin.
— gospod Sršen.
— gospod Bergant. rSi v neki vasi.
.8 uri, konec ob 10. uri zvečer.
1 > !-: i III11 I I < - I ■ < » (lriIHtVO.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17.
TJ"st©p>xiii->.a: Parterni sedeži I. do III. vrste 70 kr. — Parterni sedeži IV. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste hO kr. Balkonski sedeži II. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži ."tO kr. Ustopnina v lože 50 kr. — Parterna stojiSča^O kr. Dijaške ustopnice "JO kr. — Galerijska stojišča 90 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenhurgo ve ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava hode v torek dne 6. novembra 1892.1.
Blagajnica se odpre ob 7. url zvečer
l.ol«*rljiif mre^ke
V Trstu:       7, 48,
V L i n c i
87,
29. oktobra. 82, 61, H, 76,
29. 17.
'kVilJCi :
2H. oktobra.
Pri *inlt<<i t Friuiel, Gyory, Slngilsch, VVieno, Sin-ci-k z Dunaja. — Peitlur is Ljubljane. — Gnggonthttl iz Gorice. — Zugl iz Trsta.
Pri *l»uu : Kohnhorger, Kosirnik, Poaknvits, Pros-sitiHg, BralSSOh, Friilerich z Dunaja. — (inldschmidt, Ki.-n/., K. t . Koeh, Milovvac iz Tista. — Manhart, VVil-helin, Paulier i« (Iradca. — Čižek i/. Beljaka. — Jeločnik iz Litije. — Marnnich, Torcoletti I Reke.
Pri h<Nh'l|NU<>iu <>«>M»r|u ReichwHld, Lazar z Dunaja. — Stiulp iz Kočevja. — llinuk Is Trbovelj. — Gerthchar iz Beljaka.
Uiurll no v «jiitt>ljaiftl:
27. oktobra: Luka Zskelj, delsvac, 52 let, je v Ljubljanici otouil. — Karol Babnik, knjigoveze, 67 let, Stari tr* št. 12. vs'trd raka.
I8i oktobra: Ana Zadnikar, pasarjeva hči, :i mesece, Cesarja Jožeta t-g št. 2, atrotio.
| Dan	Ć&S OpH-«ovatiia	Stanj« barometra v mm.	Temperatura	Ve-t rovi		Mokrica v mm.
«j o cd	7. zjutraj 2. popol. y zvečer	742 9 mm. 789 6 mm. 739 6 M.	—2 2° C 60° C 8 6» C	brezv. si. BVZ. si. jih.	m 'gla jasno obl.	0-00 mm.
29. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	739-4 um. 738*5 um. 73H-5 mm.	8-6" C 13 2° C 9 4" C	si. svz. si. jzh. si. jzh.	obl. jasno jasno	0 00 mm.
30. okt.	7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer	7375 mm. 736-4 mm. 736'6 mm.	4 2° C 13-4° C 100° C	si. svz. si. jzh. si. j/.h.	jasno d. jas. jasno	0 OO mm.
SrnOnta  Mtopfttstjaf« 4'1°, 1040 in 920, ta 4 4°, 230 in 1*4° pod »um! m i.u
dne 31 oktobra t. I
včeraj          — danes Papirna renta .....   gld.    96 50     — gld. 96-55
Srebrna renta.....                        „      96 25     —   , 96 35
/.lata lv n t a,......,      11490      —    „ lt4'£5
5°/0 marčna renta    ...     ,     100-20     —    „ l6080
Akcije narodne banke .   .     ,     988—     —   „ H86'—
Kreditne akcije   ....     „     J'0950     —    „ 811 25
London........119-65      -   „ 11960
Srebro    .......„      —'—     — —• —
Napol.....                                     „        953     —   „ 953
C. kr. cekini......                                    570     —   , 569
Nemške marke    ....     ,      f>H-75     —    „ f^H-72'/,
47„ državne srečke iz 1  1854   .    250 gld.    14i> «ld. — h..
Državne srečke iz 1. 1H64    .   .     100   „      IH6 „   25 „
Ggerska zlata renta 4"/,.......112 ,   05 H
Ogerska papirna renta 5°/0......                             100 .   40 ,
Dunava reg. srečke 6*/,   ...     10O gld.   123 ,   — ,
Zemlj. otič. avstr. 4'zVVu z1r1' zast. listi  .        117 „   50 ,
Kreditne srečke......100 gld.   191 (   26 t
Rudolfove srečke......                             10   ,      23 t   — ,
Akcije anglo-avstr. bauke .   .   .     120   ,     lf»0 ,   75 „
Tramway-<lrušt. volj. 170 gld. a. v.....-237 „   — M
Tužnim srcem javljamo v svojem in v imenu svojih sorodnikov žalostno vest, daje Bogu vsega-mogočnemu dopadlo našega nepozabnega, ljubljenega sinka, oziroma brata, bratranca itd. gosp.
Maksimilijana Demšar-ja
dijaka VIII. gian. razreda
po dolgi mučni bolezni, po večkrat prejetih vseh sv zakramentih za umirajoče danes ob 10, uri do-poludne v 19. letu svoje dčbe poklicati v boljše življenje.
Truplo predrazega ranjcega se prenese iz h še žalosti. Glavni trg št. 26, v ponedeljek 81, vinotoka oh 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče.
Sveto mase zadušnice za dražega umrlega se bodo hrale v tukajšnjih cerkvah.
Blagi pokojnik bodi priporočen vsem prijateljem, posebno gospodom sošolcem v trajen spomin in pobožno molitev. (1209)
V Škofji Loki, dne 29. oktobra 1«92.
Anton. Marija,
st.ariši.
Josip, Anton,
brata.
r*» .2 *a »ob a
GLAVNO SKLADIŠTE
[JEVE
s 53
•a -
I 5
£ 4>
nijilstljt
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih tllltal in prebavit, pri protinu, želodčnem in me-burnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(2-7)       bolele in mej nosečnostjo. 1.
Najboljla ilij«Mitiu in osKžfltalna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Kazenski zakon
in
Kazenski pravdni red
gospode juriste in druge
dobivata ho -v elo-voia-slceraa. jozIIcvl
(v usnje vezano)
i v „Narodni Tiskarni4' v Ljubljani.
SCena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. t m
!
BsjjlBMBBslM
V gostilni na Krakovskem nasipu št, 18
se dobe vaalt ilun
pečene mesene klobase.
Vsako soboto in nedelji*
krvave in jetrne klobase
liiHtiiojja izcl<9ll<n.
9*T~ Vsak petek ribo
včasih tndi morilke. — Toči se Koal«rJevo tuareno pivo» pristna vluit in iivrstni
prosolsai.
Za mnogobrojni obisk prosi
s spoštovanjem
(1201—1) T^. I 51 iiiiiani«*!*.
X Na najnovejSi in najboljši način X
J umetne (228—66) J
£ aBtavlja hroz vnukih bolečin ter opravlja plouibo. ? t> ihuJh in vse sobne o|»em«l|e9 — oddtranuje X J sobne bolečine z iismrtenjem živca 9
j zobozdravnik A. Paichel, X
X  polog čevljarskega momn. v Kflhler-jevi hiši, I. nadstr. J *oooo» »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦a♦oooo
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje s tem za I. 1892.
osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld.
za onemogle obrtnike vojvod tile Kranjske.
Profioie n a i tu v pn Al jejo zhormui <lo tSO. novembra I. I. in prilofti nai i« i'ui od 2up-rnn-kej4a m ohčinsk-ga U tad a potrjeno dokazilo, da je proHit^lj kaki obrt BaniostaJno (na svnio roko) isvrAeval, da /.daj zaradi obemiiglbsti »e more veft delati in da y.: iibog
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1H92.
Trgovska in obrtniška zbornica za (H93-2) Kranjsko.
ia0flea»tt9
!
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih maline Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na va^o po 5"» kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po » /t klg. malinčnega sirupa postne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. St ki. za poskušajo zastonj in franko.
Piccolijeva lekarna „Pri angel ju *
v Ljubljani, Dunajska cesta
i
Bnnnjt* naravita Sf /nutfi /nn ^i-rju
S
svate m
•••••s
naravno,
ukusno, prodaja na debelo toli nizki ceni, da je
po
^ vsaka konkurenca izključena. j|
0 Oastite   kupce   najuljudnejše   vabi   na (Xl
^ obilo narotibo (1196—2) fjf
s sp( štovanjem hfO
Ivan Vladiskovich K
vinotržec, Volcslca št- 35. &]
813366
10
Ravnokar je izdala podpisana knjigu* ržnica v spomin 25letnice smrti nesrečnega avstrijskega kneza, Maksimilijana, brata presvetlega naaega vladarja, knjižico i naslovom :
Maksimilijan I.
cesar mehikanski.
Slovenskemu ljudstvu Bpisal ^jc. ^TecLeljle©,
Ker je to delce pinano jako poljudno in prvo v Slovencih natanjfco opisuje življenje in delovanje posebno slovenskemu ljudstvu toli priljubljenega Maksimilijana, vredno je, da se razširi mej narod. Priporočamo je torej ne samo rodoljubom, nego tudi učiteljskim iu šolskim knjižnicam.
Cena zvezku je 20 kr.« s poštnino 3 kr. več.
. J. Griontini xr L>j ubijani
len I i «£<»Li*>.ii i«*ii.
(lltif>—3)
Pravi aafclad.
za nesrečne žrtve samooskrnmbe (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo
Dra Retau-a
hebeohrana.
Čefiko izdanje po 80, nemški Izdaji. Z '27 podobami. Cena S gld. a. v. Ćit.a naj je vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče, bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Veri ags-Magazin R. F. Bloroy v bi p-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v v.iakej knjigarni. (loH9—4jj)
3Troji Jslz
Najudaneje podpisani si usoja javiti spodtovanema narodnemu občinstvu, da se v njega
„Narodni gostilnici"
v Truberjevih ulicah
v ha k dan dobivajo **«**€» krnn|ak** klobase ImmC-nega isri«*lk» m vsnlc petek sveže ribe najboljše vrsto, da se pri njem toči dobro tipavNko, hrvatNko in Štajersko vino in da je pri njeni tudi sploh izborna kuhinja. Zatorej se spoštovani p. n. gostje uljudno vabijo ■in obe«l in na večerjo. — Priporočajoč so za mnogobrojni obisk
(tl7!»-:{
z \som spoštovanjem gostilničar.
Št. 21.2C3.
(11'Jl—1)
Za  tekoče leto   podeliti  ima  ititvsfui   mn;;islra<   l.jiil>IjunsUi
sledeče ustanove: #
1. .lan. Bernardini J«vo v znesku HO |rl<l.        kr.;
2. .Iliri) Tlinlnielssrrjevo v /nesku Hii 24» kr.;
3. Jon. Jnk. NeliillingOFO v znesku Sti tfl«l. IO kr.;
4. Jnn. Jo.Ht eVenerjrvo) v /nesku HO 112 kr.;
do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščunov, ki so uboge, poštenega vedenja iu t>o se letos omožilu.
5. Jan. NiU. Hru^kovirevo v znesku Tli gltl. HO kr., do katere ima pravico ubog kmet Št. L'eterske far«
G Jak. Aut. I unco je% o v znesku i'*7 gl<l. !SO kr., do katere ima pravico uboga, poAt.eua ne v •♦sta mefič&nikega alt nižjega Stanu.
7. Od oboi tisk eg« itvtHa Ijj ul»l jaiiNkr^a po Vodom srebrne poroke Njih Veličaustev osnovana ustanova /a ijeklifiko balo v znesku MIO gl«l.
Pravico do te ustanove imajo uboga, poltena tu v Ljubljansko mestno občino pristojna dekleta, ki so sn letos omožila.
8. Jon. FelfkN Hiunovo v znesku IS ttO kr., do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
9. II. Anton HuhImivo v znesku tiO.l tfl«l. Do jedno polovice te ustanove ima pravico uhožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči Ljubljanskega mehčana, ki se je letos omožila.
10. JI Umrl l*aklčev« v znesku I!20 jrl<l., do katere imajo pravico ubogi obrtuiki meščanskega Htanu, ali pa njih udove.
11. Jan. I\'e|>. Kovnri'%« v /ii-'sku II gltl. HO kr., katero je razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in ubnfttva niso satni krivi.
12. Val. Valentini Jcvo v znesku Vi 1(1*1., katero je razdeliti mej otroke, rojene v Frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in Se niso 15 let stari.
13. Ustanova za |»o>s*le v znesku ."SO gltl. IO kr., katero je razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove uložit' je b potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu tlo IfO. novembra leto«.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 26 oktobra 1892.
##########
VSfRIJ
m
vzajemno zavarovalno društvo na človeško
življenje in rente na Dunaju, Schottenring št. 8 v lastni hiši.
Ustanovljena meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji.
Zavarovane avota ae točno izplačujejo.
Vri „Avstriji14 zavarovanih jo že čez 34.O0O oseb sa 20,501 milijonov gold. Poroštveni saklad iznaša 2,918 milj. gold.
Izplačala je ..Avstrija' dn-zdaj že 7,444 milijonov gold
Vsi načini zavarovanju sa slučaj smrti veljavni ho za ono, ki upadajo se pod vojaško dolžnost tudi za «lučaj smrti v vojski ali njenih pindHlic, ne da bi bito treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I. Zavarovanje za slučaj ■mrtl: Zavarovana svota i/.plača se, kadarkoli so smrt pripeti. ,
II. Nasprotno zavarovanje pri »akonsklh.
III. Zavarovanje na doživetje in ob Jednem za slučaj ■mrtl: Zuvarovana svota izplača 8e zavarovancu pri poprej ii«.ločeni starosti nj«iuu samemu ali pa njegovim dedičem , kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
IV. Zavarovanje z dvakratnim Izplačilom zavarovane svoto; Vrvic izplača s«', kadar /.avaroviitiec določt no at>i-rost dosege njemu satnomu in drugič po njegovi smrii njihovim dc-diči-m.
V. Zavarovanje rent (penzije).
VII. Zavarovanje t izplačilom zavarovane svoto o naprej določenem času.
VI. Zavarovanje na do-žitje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času ; ako hi pa zavarovanec poprej umi I, povrnejo se vplačila s f>°/0 obrestnimi obresti.
VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača so kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko hi plač-nik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko hi zavarovanec pred določ-no starostjo umrl, po-viii.; se vplačani zncBok.
Oglasila k zavarovanju sprejema tur pojasnila in tarifo brezplačno dajo:
Nadzomištvo „ Avstrije" v Ljubljani:
nacij Valentinčič.
Pisarnica: Sv. Petra cesta št. 73. <u9-io)
!
Odlikovan na koroški deželni raz stavi 1885. len.
Priznanja In priporočila Iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska izdelovalnica žičastili žimnic in žičastomrežnili postelj
l.ju l>l]aiia (Hiška). poleg lioNlei*-|eve plvjarne
priporoča
£1 časte aI ni nl« i- ii u I bol \hv vrste zhv otroške |iost«»l|c po ti «1.1. iu več, li m ». v«'IIUe , »»
aW"   tnali   lili   iilrrnlo'. ~«SB
m>      s,' •
("21 1-iM)
Zalagate^] zr bolnico, hotelo, uvode, kopeli, vlile, zasebnike itd. — (Vniki zastonj. — Zunanje tiumčila mi točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
I Lepa. suha koruza I
i
»
\
I
S
kateri priporoča tudi s o o (232—33)
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
droltnoin riehelozrnata,, |e zopet zadobiti na debelo in «lr«»lmo
y Treo-tovem magacinu za žito
tt X_.Ju.Toljani. Gradišče, I^irxaslca< cesta št. ©
pri
KATHREINER-JEVA
Kncipp-ovji shuliui kava
i«
(1086—0)
najboljši primesek k navadni kavi.
Prodaja jo prckupovalcuiu po *>ri Kiunliidi l»i arninklli oiuili
JANEZ LUCKMANN v Ljubljani.
•4
i
i
i i
\
Za sezono 1892—1893
pomij* uit je<-ne je
v novem blngu in v veliki labdrl dolle sbtviiozuaue
nepremočiie ruske jiiftovine v celih kožah, kakor tudi v uvaljanih skoraj ih, čižiiiah in
oglavjih
j zaloga usnja JULIJA MOISES-A
( Z_-ZI v Ljubljani, Prešernov trtf. Z_Z_Z
4 km9~ Vnanja naročila izvršujejo se najtočneje po pošti ali železnici
^ proti povzetju. (1114—4)
P
i
I I
l
:3OQCsCe_e_e_e0C<
italijansko vino
belo in črno,
h najboljih vitKskih krajev, prodaja podpiaannc od danes naprej ua tlelselo po j»rini«rsiu ni/.Ui ceni ter se kupci naj-uljudneje vabijo.
Z volo8pi)3tovanjem (II18—4)
LUDOVIH FANTINI
v IJubljaiii. v Kolizeju.
MEJNARODNA PANORAMA
v ,,ToiiIi«,ll«".
Od <lMuea tlo prihodnjega petki«
IV. serija: (1167—7)
Betlehem, rojstvo Jezusovo, Jeruzalem, Božji grob, nadalje Egipt, Carigrad, Atene, Neapelj, Pompeji, Pariš itd. itd.
— I 'atopniiitt IO kr., otroci In vojnkl t* kr.-
Restavracija „Tauzherjev dvor"
na Jezici.
Jutri v torek, dne 1. novembra t. 1.
sveže pečene mesene, krvave in riževe klobase in mrežne pečenke.
Prostrane kurjene sobe v prvem nadstropji.
Za mnogobrojni obisk proseč z velespoštovanjoin
(1200) Mihael Voje.
)j?&* ^>iA f^snr
y£JL y+JL
Dijaški koledar
II. letnik s+-
izšel  je  v  prikladni,   manjši obliki, na kar  opozarjamo  p.  n. gospode dijake.
Cena 60 kr. §jS>-
Dobiva se v „Narodni Tiskarni"
in pri vseh knjigotržcih.
jks^ff Vt^a as^T vr.^
zmožen za substitucijo, želi Me premestiti. = Ponudbe pod „Notarski kandidat vzprejema uprav-niStvo „Slovenakega Naroda". (H97_i)
Podpisanec izjavlja s i em, da ni res, kar je govoril o svoji delodajalki, gospej Jos. Šumi, ter je vse le samo obrekovanje.
V Ljubljani 29. oktobra 1892.
(1204)
Izidor Tujetsch.
Glavni dobitek
75.000
Srečke po SO kr. priporoča J. C. MAVER.
___(lVJOT_l)
SSL. 20.817
Razglas
(1184—8)
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1893. leta, naznanja mestni magistrat LjubljauHki sledeče:
1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1872., 1871. in  IHTO. leta, se morajo zglasiti v zapisauje
tekom meseca novembra letos
pri mastnem magistratu.
2 Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s Beboj prinesti dokazila o staroHti in pristojnosti.
3 Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti starini, varubi
ali poobl&AčeDCi.
4 Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedeuih ugodnosti, imajo ali v mesecih fuiuivurji in rebru* vitrji IHOtt. letu podpisanemu uradu, ali pa najpozneje ■■» «lan Klatiit'Ka nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje.
5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domaČega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z lifttinanii opremljene prošnjo. V takem slučaj j jh moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do knke v §§  31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6. Dolžnost zglasitve imajo tu<ii sinovi vojaških os» b, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki ko nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so Ae stavodolžni.
7. Kdor zanemari <lol/.iio«t zglaMltve in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se preMtopIta § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dnij.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. oktobra 1892.
Župan: dlraMtelli.
-;r;;n,,n,,n,.nl,noooJn.^^^
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVE7.KK:
PRIPOVEDNI SPISI.
uredil IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, Človeka  pa  ni! — Maščevanje  usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pritlejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
St. 3G8G.
IV. 124—92.
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se bode v četrtek dne 3. novembra 1892 od 9. uro
dopoludne naprej V farovžu V SV. IiOrencu v zapuščino
umrlega župnika gospoda Antona Hočevarja spadajoče premično blago,
hišna oprava, živinska klaja, kmetsko orodje, konji in goveja živina itd.
potom javne dražbe proti gotovemu plačilu prodajalo.
C. kr. okr. sodišče v Trebnjem
(1205)
dne 29. oktobra 1892.
Posojilnica V Mariboru podeli za šolsko leto 1891/1892 iz ustanove ranjkega gospoda Franca Rapoca visokošolcem
osem štipendij
v znesku po 150 glđ. av. V.
Pravico do teh štipendij^ imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz Mariborskega in Šoštanjskega okraja in tudi taki, ki se po dovršenih naukih pripravljajo za stroge skušnjo v dosego doktorata.
Prošnje za štipendije, obloženo s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi vlože naj se pri „Posojilnici v Mariboru" do 15. novembra t. L Prošnjiki morajo dokazati popolno znanje*slovenskega jezika z zrelostnim spričevalom.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku. (1206)
V Mariboru, dne 29. oktobra 1892.
Ravnateljstvo.
Zahvala.
Mi podpisanci iz Bistrice na Kranjskem, katerim je dne 14. septembra 1892 uničujoči ogenj pokončal vse imetje, izrekamo slavni zavarovalni družbi
„Franco-Hongroise"
svojo najtoplejšo, najprisrčnejšo zahvalo za to, da nam jo po poizvedbah, vršivših se koj po pozam, škodo kulantno izplačati blagovolila.
Sosebno veže dolžnost inone, Janeza Krniš-a, slavni družbi „Franco-Hongroise" za veledušno in izdatno nje podporo izrekati svojo najtoplejšo zahvalo; bil sem zavarovan, toda ostal na dolgu s premijo od 24. junija t. 1, in vendar mi je slavna družba prizanosla in mi veledušno podelila podporo, za kar se še jedenkrat najprisrčneje zahvaljujem.
Bistrica pri Mokronogu, v oktobru 1892.
Jože Ausec, Fran Zupančič, Ignacij Češ-novar, Fran Gregorčič, Fran Krajšek.
Ferd. Polar,
agent in svedok.
8
oznanila
Ahčin Albin C.
Gledališke ulice št. 8, trgovin« z železjeui, zaloga dinamita, kuhinjsku oprave, kmetijskega in rokodel jskega orodja, štedi mihognjišč, peci, nagrobnih križev itd. oripo-roča po najnižjih cenah.
(628-22)
Baucon Andr.
■tolar, Dunajska centa 8t. 7 (FrOblichova hiša), II. dvorišče, priporoča se častitemu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. __(616-22
Bilina F. & Kasen
Židovske ulice št. 1, priporočata avojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (laBten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki rurgične obvezo (le lasten izdelek), jainčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izbera kravat, I lačni ko v, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najniKjih cenah. __(569-23)
Binder Karo I
stavbeni« in pohišno mizarstvo s parom, Parne ulice, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt spada-jočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in tro-•kovne preudarke pošilja brezplačno. ' 570-28)
Blumauer L.,
iermenar in sedlar, Šeleu-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceui. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-28)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov iu firnežev, slikanju vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilharja. Velika zaloga no-rimberških copičuv, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko upadajočih predmetov. Nizke cene, točna in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v obrtnem oddelku razstav jene izdelku. ___(672 23)
Detter Fran
Stari trg št. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča •vojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih Birojev po nizki ceni; različne kmetijske stroje, kakor: mlatil-nice na vlačilo (Goppel) in na roko, slainorcznico, žito čistilne in odbiralne stroje, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnice (preše) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatovi in ognjem. (62u-22)
Drenik Marija
„v Zvezdi", v hiši „Matice Slovenske", prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela in vezenine po najnižji ceni,
Eerilo in kravate za gospodo, sdelo vanje nogovic na stroj. Predtiskarija in vezenina za sa perilo. Mnogovrstne košarice in parfumerija. ^___(628-92)
Frisch Ivan
jermena c iu sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko •zalogu angleške oprave sa konje in kočije, sedlov za vojake in zasebnu jezdoce, kovčekov za potovanje is usnja in lesa za gospode in dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga list i n j iz usnja za mali in veliki denar, za vizitnice, smodke in tobak itd. itd. _(614-22)
Kajzelj P
Stari trg št. lb, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno. Največja izbera kuli njikega orodja. (618-22)
Herceg J os.
brivec, Stari trg št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se vsprejemajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno izvrši.__(615-22)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogu raznovrstnih srebrnih in slatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nihalnm, stenske ure itd. Poprave se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-22)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnih instrumentov, nožar iu orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno.(574-23;
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča SVOJO veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in hiciklov po nizkih tovarniških cenah. Pre zema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-22)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih Hukenj, srajc, jopi-čev, spodnjih hlač ter kravat itd._ (575-23)
Kenda H.
na Mestnem trgu, priporoča krasno okićeno klobuke za dame po gld. 1 80, 250, 8'SO, 4'80, 5-50, tf-80. Ilustrovani cenik franko. Cisto svi.nati foulard po 65, 80 kr., gld. 1*10, 130, čisto svilnati Su-rah vseh barv po gld. 1'10; čisto svilnati Merveilleux po gld. t'65j P20; Čisto Bvilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele obleke po gld. 1-20, 1-65. (612-22)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli-vovec, tropinovec in brinje-vec. (576-23)
Košir A.
jermenar in sedlar, Kolodvorsko ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za izdelovanjo \ sili v njegovo stroko apadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki in druge potne torbice za gospe in gospode po nizkih cenah.
(627-22)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospo in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. (580-22)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zitlogo raznega pohištva; vsprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno._(673-23)
Kunst Al.
Židovske uiioe št. 4, velika zaloga obuval lastnega iz. delka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakersna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazimmenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se uzoreo uposlati. (*i07-22)
Podkrajsek Marija
Spitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstue suho vence in cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne vence in trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, opra-uike in sploh lišp za šivilje in krojače. (631-22)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih votla in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasina iu rusterski samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, briujevec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65S-21)
Mikusch L.
Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in svinčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke mi popravila izvršujejo se točn t in ceno. (613-22)
MMIerT"
fotografično-artiBtični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogrančno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momeutne fotografije sa otroke, povek-šanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejetnlja vsa v fotogralično stroko spadajoča dela po najnižji ceui. _ (577-23)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami, Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. PoMODO se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskib sob, kloBetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtev h nje brezplačno. _ ,578-23)
Pakič M.
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustau. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstno garantirano pristne žime, večinoma laBtnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, Brenti finih in navadnih ko.-ar, jerbaiev. sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-cenc, s .ni, slam-podvežnic itd. in kupuje vsako množino VStbovib Sibic(protja za pletenje, konjskih in kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih obrazceviPuppen-Biislei za šivilje in krojače in pletenih, koveegov za potovanje. Skatije s patent, zaporo za poštne pošiljatve itd. (629-22)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg št. 3, priporoča bvojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cviruatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in ceno. (656-21)
Ranzinger R.
špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne in  cene izvršbe.
(617-22)
Ranth M.
(Viktor Ka t h), Ljubljana, Marijin trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga in podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozamentirskega in drobuega blaga, trakov, čipk iu pet-Ijanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljuih ovetk iu njih delov.___(659-21)
Petrin J.
mešč. stavbeno in hišno mizarstvo s stroji iu parom, priporoča se p. n. občinstvu sa vsakojaka pohišna dela, gg. 8ta\ beniin podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V* zalogi je vedno suh in dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo se reeluo in solidiio ter po pošteni ceni. Ceniki in troškovni preudarki zastonj in franku. (735-18)
Razinger J.
sedlar, Poijanska cesta št. 26, ivdebije natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter izvršujejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljaj« se na zahtevanje brezplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo so v teku 8. tednov.
(682-22)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občin-stvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparane moške in žeuske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo He za pranje in creui v po-barvanjo. V barvanji vsprejema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. (681-22)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod, Pod Trančo št. 2 v Ljubljatlt, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Daljo ima veliko izbero fizikaličnih in matematičnih strojev : Vodne tehtnice, stavbinske mere, kompase iu vse v to stroko spadajoče stvari. — Vsakovrstne popravo izvršujejo se takoj po nizkih cenah (660*81)
Rudhoizer Nik.
urar in optikar, Mestni trg št. 8, zalagal el j kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zapriseženi ceuitelj v optiški stroki, pri poroča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-99
Rudhoizer V. vdova
trgovina ur. na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, budilnic itd., po jako znižani ceui. Popravila se izvršujejo točno, ceno in najnatančneje. _ . (622-22)
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim hlagom, Dunajska cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveko, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. (657-21
So k lic J.
Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od najnavadnejših do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583-23)
Sprajcar ivan
stavbeni in umetni ključar, Kolodvorske ulice 22, priporoča njegove valčaste ograde za okna in vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprejemljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. _(626-22)
Sevčik Fr.
puškar, Preširnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrat dobrih pušk, dvo-cevk za salone iu lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno.
_(582-23)
Toni Fran
vulgo Srakur, izpitaui kovač, Kravja doljua Št. 2, izdeluje vse v njegova obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. H33-22)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križe v niski trg št. 3, filijalka v Ribnici, priporoča se p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje atreh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuni pošiljajo se ua za-htevauje zastonj iu franko. Zunanja naročila in sploh vse poprave izvršujejo se solidno in točno. (733-18)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami", izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov ua razpolaganje ter se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro delo. __(784-18)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahto-vanje zastonj. (655-21)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajoči!) del po nizkih cenah. (684*98)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzetna vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu iu ua deželi; napravlja štedilna ognjišča, ograje, stavbene okove in tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nizki coni. (579-23)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko tftlogO izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba. (610-22»
Žitnik J.
čevljar in trgovec. Kongresni trg št. 3. Velika zaloga naj fuiejših obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. _(585-23)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane
Imreže   in   ograje, štedilna ognjišča v najnovejših obli-, kah,   ključe iz aluminiinna,
Ikateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne telegrafe in telefone, strelovode, j preskušene z elektrometrom. V zalogi ima vsa posamezna telegratična dela. Naročila m proračuni, kateri se na za-litovaiije pošiljajo, izvrše se natančno in ceno.    (711-1 H)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1847. 1., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvorec). Zaloga jednostavnega in naj-finejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-garskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, pol k no v (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregorne blagajnice. (730-18)
" Evgenij Betetto
tovarna za metlje, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metelj otl najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so ua razpolaganje zastonj in franko. (710-19)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar iu uradno potrjeni vodo-vudui instalater, Stari trg Št. 15 in Čevljarske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-hni.ika dela v mestu iu na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsake vrste prevzemlje ter z vao natančnostjo iu poroštvom izvršuje. Troškovtiiki pošiljajo so na zahtevanje zastonj. (619-22)
Uranič Andr.
ključavničar, liilšerjeve ulico št. 12, priporoča p. n. občinstvu bvojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in atavbinskih del tu iu na deželi. Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršujejo se točno. Cene solidne in neprotirauo. (736-181
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar KApsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in Akarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprei«-iiiljo tudi brušenje in čiščenju vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd. (609-22)
Pielick in Brida
tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izdelovanje vsnkojakih metelj iz riža, od najfinejših tlo najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in frauko._ (732-18)
Meršol Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (monogra-uiov), raznovrstnih drugih uzorcev za šivilje, svile, kakor oprsuikov, predpasnikov itd. po nizki ceni. Popravila se vspiejeiuljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-18^
SchatTer Albert"'
rokov ičar iu trgovec oOvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih iu zimskih rokavic, Oprtnikov, najfinejših kravat za gospode, zavratnikov in naročk, franeosk. mil in di Sčhv; zaloga kirurgičnih ob-vezil iz kavčuka z-* bolnike ,030-22)
Ign. Faschinga udove
ključavuičaruica v Ljubljani, Sukuarsko ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo sledilnih ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah iu vsprejema tudi vsakovrstna stav-binska dela. Zunanji naročila izvrše se točno. (712-19)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstue rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ar-j nikove rože, Sentjanžove koreninice, bele kresnice, češ-lu i nova zrnja, smreKovo some, tršljikovo lubje, ržene ro-žičke in druge poljske pridelku. Seno za konje in govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. Blago kupuje po najvišjih conah. (769-17)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno ilobivaliiče za garantirano Cocquel-ovo gela-tiuo za izdelovalce slamnikov iu žolče, na)boljše sredstvo za čiščenje iu z bolj sevanje vina. Navod za porabo pridene se tistemu, kdor to želi, zastonj. (770-17)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča se p. n. občinstvu, uradnikom iu častnikom za izdelovanje oblek m uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako tlelo izvršim natančno po zahtevi ter ceno iu solidno. Cene nizke in ločna postrežba. Uzorue pošiljam na Kah tavanje franko.
_ (763-17)
Jos. Bernarda nasled.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. * in Gledališko ulico it 4 priporoča bvojo veliko zalogo si. klenint", porcelana in belo prst enega blaga; okvirov za podobe, petrolejnih svetilk in razmli šip; stekleni aparati za kemično, ti/.ika-lično in farmacevt n-1 n i uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbera vsakovrstnih steklenic za pivo z iu urez varstvene zapore; steklenic za vino in ovituic, 3Va litra držečih in 5 ko težkih, na-vlusč za poštno odpravlianje napravljenih za razno Bočivje iu sadje; nadalje raznih ople-tenih steklemu za vsake tekočine, steklenice zakouserva s aamolastuo zaporo ter najboljše za vklado kuhanega aočlvja in sadja.
NOVO! NOVO! Pošiljam tudi euiaillruiiM srn« is Čl* A«euje vMukojtskili Mte* l&leuio. ii26-16)
Mala oznanita I
Druškovič Andr.
trgovina z zeleznino. okraski, kljufiarskimi izdelki in materijalnim blagom.
Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste.
Točna in cena
postrežba. (765-18) l.jnMJMiui. Mestni trg 9/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu iu gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domače strojarije. Zaloga čevljarskega orodja in v to stroko »padajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo so vestno iu točno. ____ (867-14)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 18.'i7, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim-berških iu japonskih uiuet nih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskanje za šiviljo in druge. Velika zaloga otročjih igrač, zbirka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno.
__(761 18)
Fabian J.
trgov- c, Valvasorjev trg. priporoča BVOJO veliko zalogo k o lo n ij a I nega, speče r ij s k ega in materij al nega blaga, Snega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in lUvovea je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rnsterski samotok, malaga, inadejra, hordeaux Itd, Prodaja na debelo in drobno. Zunanja, naročila izvršujejo se točno in ceno. v767-18)
Nagy Štefan
prej France Terček, Ljubljana, trgovina z železnino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarsko-kl)u-čavničarskim in kovinskim b agom  je od dne 1. julija
|89f nadalje ua Valvasorjevem trgu št. 5, v poslopji okrajnega glavarstva. (dl3-16,
Cassermann F.
krojnč, Sel»nhurgote
S ulice št. 4, priporoča H £ se častitim p. n. gg.
i  uradnikom za i zdelo- J*
3 vanje moških oblek in pf
uniform po najnovej- ?
i, šem kroji. Zunanja na- B
" ročila   izvršujejo   se J
točno,   vestno  in po q.
nizkih cenah.   Uzorci g.
so  na razpolago  ter j?
se pošiljajo na zahte- P vanje franko. (768-t*)
J. N. Potočnik
krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se Čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so ua razpolago ter se pošiljajo ua zahtevanje frauko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanje lukenj  in talarjev.
(81LM6)
Buggenig J.
sodar, Gradišče, priporoča se p. n občinstvu in gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt upadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje in prodaja tudi nove iu stare viuske sode. (764-18)
Steinfeldsko
marčno in uležano pivo
v »od i It
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (845-15)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v I,|ul»ljMiii, ilikav.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajska cesta
x a 1 O tS «
špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. (8U-16)
Naznanilo.
Najudaneje podpisani čast Je naznanjati prespošto-vaniio p. n. gostom, da boda dalje vodila
Točilo se bode: Koalerievo marčno pivo* liter 2© kr., in naslednja vina: Uf »liberale o BO, Blaelfjako 40, latrako 40, »olenjako tO in ltitlljHuako 86 kr.
liter. — Na mnogobrojni obisk vabi -najuljudneje
z velespoštovanjem
(1151—3)
Popolno in praktično
restavracijo „Pri Solne«".   jKjranje na Citre
Eleonora Ana Ehrfeld.
poučuje doma in zunaj doma.
Kdo? in kje? pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenskega Naroda". (1060—10)
Korneuburški živino-redilni prašek
za konje, govejo živino in ovce.
T» praiek rabi io •koro -IO let m na|bol|Nlni iiw|ieliinii t
vboU vcčiih iil.-vili, kadar /ivma ne in-, kadnr alabo |>re-hitvn,  v abol|Nwiie  m le ki« In «ln dn|o krav*- več
m 1 <■ k u : pruftnk množi aoinbno  izdntuo naravno odporno mI1<» proti kn     t m boleznim.
Cena */i škatljlea 70 kr., »/, škatljice 35 kr.
Pn/iti je n.i mtaajo »»tnoitno Ktiamko in / iliti-v.iti je iarecno I4wiadln Korn«iibari»kl alvlno*redllnl prnitek.
Pristno blago ae dobi v vseh tekurnah iu  trgovttiuh s špecerijskim blagom.
GLAVNA ZALOGA: (242
I vini ^vi^cln
■13)
Fran
o. kr. avstrijski In kr. rumunikl dvorni založnik, okrožni  lekar v Kornauburgu pri Dunaju
Ecker
Dr. Rose životni balzam
je nad .'10 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo. (U09-4)
Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj u i ne je moja tn dodana, zakonito varovana j
varstvena znamka. Zaloge skoro v vseli lekarnah
Avstro -Ogrske. v£2Sb»^ T:im se tudi dobi i
rasko domaće zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izDorno, kakor sve-dočijo mnojte skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži" bolečine. V skatljicalt po B6 kr. in 25 kr. I'n pošti li kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dod.tna zako-
7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naročim
vodovodnih instalacij
vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajančine, potem straniščne cev; iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (432—27)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in lošČene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa, in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, strešnega kleja in strešnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah.
Proračuni treskov, kdor je zahteva, zastonj in f ran kovano.
i
VOŽNJI LISTKI
(7—41) pri, ii</.oxemNho - nmeriNki i*o brodili družili.
pa-
DUNAJ.
I Kolowratring 9 IV Weyringergas8e 7-
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajie^najoeneje tn najhitreje potovanj«.
nito varstvena znamka.
gCvicarija (Pod Tivoli),
Jmw Ljubljane, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vodno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna
restavracija I. vrste, najlepši   razgled na
postrežba. (788 - lh
Priporoča so sL p. n
občinstvu in #g. potovaleeui H. Eiler, restavrater.
<3-l3.T7-ri.si salona
B. FRAGNER, Praga,
it. 201404, Mala »Irana, lokama „pri r'rtirin miit'*. 0*a^ 1' m ■', t n ;i razpoSiljatev vsak dan ~*%*Q
'i
Ustanovljeno leta. 3_©S3.
Svetovnoznane (iir>8—a)
so samoizdelaue, nagrajene
raene harmanike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr 74
Velika zaloga
vseh glasbil
uoHlif.   ettar«   plahni,   okurln. uatnilt lmritionik, pti«-|ili ormi j te itd. itd.,
švicarskih ooelnih orgij io,
ki igrajo same od sobe in bo nedosežue glede glasu, Klttalienl albumi, kukala itd. itd. Knjiga z uzorci /astouj iu franko.
V zakup se da takoj
In s;i il, 11 ia a Ca lavnem lr";ii kopališču Toplic«' mi l>oi<-iij-sitim i. jednim nadstropjem, hlevom, vrtom itd.
Objekt, ki je v dobrem stanu, prikladen je zaradi gradnje žHeznce do Straže, osobito za izvrševanje jjjostiluičamke obrti, ter je koncesija za isto tx>. pridobljena. (117rt—2)
Tisti, ki na to reflaktujejo, naj se v Bvrho natunčm-j^ih poizvedeb obrnejo ptHtneiio ua Alberta 1'alM'rjii, Trst. via Molino grande 20.
__• » ai mw-m.m-m—m_w-m_w-?_ww      w m       mm      m^' mm
m
groldiniirjev
Hlnne uri meni en uiodroe na peresih fFedermatratisel Ti niodrori so solidno iz imjholjsc ivarine narejeni, imajo pa 80 dohro vezanih, močnih jmrrs i/, naj* bidisegu bakrenega dratli, so s fiirni »frikom tapecirani in ntočniin platHentm evilhpn preoblečeni ter 10—11 let ■■<»>»« nili poprav ne /.ahteviijo. gjmfF~ Pri naročilih /. deleU naznani naj s»^ vsolej mtfmik-iki mera )>ost''lje v notrHiijI \ui-i. 'Vas — Ako se torej dobi M H> tr'd. «l«il»«>r taoei'iran modrpc na pe-rosili, ii' pnč neuiuestno kupovati inalovredne nadoineatko, kateri pravemu na-HJ  menit, iun-ti iliiliru posteljo, no ustrezajo. .
YA ANTON OBREZA, tapeclrar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil. kopel ij in zavodov popust od cene.
Žicaste iimnjoe za ihiiIhi posteljo navadno velikosti po H jrl<l. i>0 aoldov) ■ alrikom tapecirane in s cvilhom preoblečeno po 15 glU. i7i4_3(i)
■ a   —'a* m-<m m. mm
I 1
I
i
Si
FRIDERIK HOFFMANN
Dunajska cesta št. 16
priporoča hvojo bogato zalogo NVlearNklli žei»uili ur \m /.laf 11. Nrcbra, Iu!«'. Jekla iu uiltclj;* in sicer le dobre do nnjboljAe kakovosti, kakor tudi vsake vrste stenski h ur in kiiililniko V
po najnižjih centih ter prevzame popolno Knriincijo.
i^^z: J'opravljanja ae izvršujejo točno in dobro.
Najboljše sredstvo cV^^"M^^i>
prebavi j en je
vseh iiM-Niiih }«'dil. alrov,
kakor tudi zu prirejanje K«»rjudi6iie »make je
„Prima švicarska namizna gorčica"
tvidke (1072-10)
HOFER & Co., Lustenau.
Dobiva se v vseh boljilh jpsoerijikih in delikatesnih trgovinah.
Kakor zmeraj, dobe se tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozičk
sam.© pri
(397—:J4
i    Antonu Obrezi,
1 tapecirarji
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
■V Elegantno, fino in modno blago.
I     ! Bitka pri Kustoci!
O O
HM
09
M
"S
os
p*
■M
5
Plastična slika
biike pri Kustoci
v dan 24. junija 1866. leta
vidi se vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer
v redutni dvorani.
- 1189—2)
l*to|»niiiii ob delavnikih UO kr. za osebo; ob
nedeljah in praznikih IO kr.
S*
•d
M
c
N O
o
v dan 24. junija 1866. leta. S:
I
1
Najboljše vrste piva
V sodila in. etefelen-icstli.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
(196—86
Zaloga piva
rve Graške delni
ške pivovarne
S P
^'^>J&^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Wa plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. "rntrn]
Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zama&kom dobiva se vsak dan sveže, '/i litra 11 kr., 1 liter BI kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim hlapom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah fit. 21.
T3
Josip Gerdešio, c. kr. okrožnega sodišča predsednik v Riulolfovcin, in Amalija Gerdesič usojata si sporočiti, da se je njiju hči
I\ \ i m i
z gospbdorh
Karlom Orebencem c. kr. sodnijskim pristavom v Kostanjevici
danes v Rudolf oveni poročila. (1199) V RUDOLFOVEM, dne 29. oktobra 1892.
W L/V
<m t—^-- __________________........_......._______________________________....._...................________________________/O 6
100 četrtinjakov (1000 veder)
(1908—1)
Anton Gregorič, posestnik in posojilnitni tajnik v Ptuji. C. in kr. intendancija 3. voja.
K št. R652.
(1J66   11
Izvleček razglasila.
C in kr. držii* no vojno minister** to namerja jeden del
potrebščin na oblačilnih in opravilih predmetih iz usnja za e. in kr. vojsko
v letu 1893. dobivati od malih obrtnikov.
Z ozirom na natančneje pogoje za udeležbo pri tej dajatvi opo-loraje se na razglas, ki je v polnem obsegu objavljen v št. 236 z dne 15. oktobra 1892 tega časopisa.
V Gradci, v oktobru 1892.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV MED
S     Stari trg št. 4   Ljubljana   1. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i~o—41)
Kari Tili t Ljubljani
Spitalske ulice št, 10,
Velika zaloga
(1034-7) VHeh
šolskih potrebščin
:po piedplsili
gospodov učiteljev in profesorjev.
Kari Till v Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
Potezua perena, tu m, plove«-, ■vliieuiki, VHrovHvee b« mvIuč-uilce, uapruve bh *|ii0enje nhiu-iiIIhu, papir la plnma, lirouove barve« bronov praaek, usnje Iu |eriuenl r.n knjig**, kariulnova tluta. papir od lepenke, kouilenu tinta, k i ue tik i tuš, koiupendlje, ■avltkl, krivuljiia črtala, trikoti, poittevanko. Kladila, barvne Hkrl-iijI«-«', barvni klineki, pereanlce, držala sa peresa, pereNni n«»skl, perean! tuli, in«»lii t eni k 1. Bluto-• koljke In MrebroaboIJke, slata in »rebrna tinta« pisala, naprave sa fiplceuje plaal, zeleni volk teUoe.
Kari Tili i Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
Arabska punili, skledice za tfunii, tablete za gumi, herbariji, kraso-pisne predloge, črtala od kaučuka, ^osja peresa, skripčiiu peresa, krčila bela iti barvasta, drsala za kredo, ritala, črtani listi, brisalne «le*čice, briHalni jjniiii. pivnik, predloge za slikanje, k(»vinska tinta, mil i meto rsk i papir, Klasb««ni' map«1, natorni ^utni, iiatorni papir za risanj«', ni^rivovin, bfb'žiiice, Ittlc/.iH' tablice, slikarske plofirice, Akarje za papir, lepenka, klejne tablo, siiIk« barve, pro/.irno plaTlIO, prozorni papir, čopiči, port-tVljni   klinci;  proparacijski BVaaki,
•trgahu* Ku>id, rtaalnlee, risalni ogel,
risnliii čavljiČki.
Kari Till ? Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
Iti-ttI ne Mlue , rlHUla« i»re«llOKe iu rouile pi«»H\«, perena za roude pinavo, Hkrlljuatl kiin«-i, Mkril|ue ploMeiee. plitalne mape, plaalul papir, piaanke, šolske torbe, Mepija l i iita. |ekleua perena, |ir«'«ll«m«' ih pokonino |»is»v«>. pereHU sa pokoučno piaavo, mIu-tlelikon, bela kreda za tablo, noZiOevke, mape sa piManke, tinte eriie Iu linrtMMte, tiutul mi m i. tlutui erliiikl. ernilee9 iii.lni.ki. kvadratni« erlala. rlaal-inki. risarakl bloki, riHarakl papir« predlog za riNauje, orodje km rlNunJe.
DOBRA KAVA
le s Kathreincr-Jero Kneipi|-«vo §ladno karo
za primeao. 3D©""oI-va, se povsodi. Pred ponaredbami se svari.
(1084—9)
išče inteligentnega c*r»—*)
komptoirista
kateri   |e  ra/en   trgovske   prakto*   tud t popolnoma veAč nemškemu jezika. — Ra/.en tena vzpieptla bi trgovi lin tudi mladeniča, Ktarega do 20 let, za
mk\m ali praktikanta
v pisarno a primemo plačo. — Oferti z referencami in ptačduimj /nhtfvaiui pošl|eio naj se ppd ..Bosna' uprevniAtvn 9 Slovanskega Naroda".
Zobozdravnik
J.Schweig,er
naznanja   uljudno  slavnemu občinstvu, da dospe (1146—8)
za stalno prebivanje v Ljubljano koncem tega meseca.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
co
C
>t
N
O
03
Trnkocz3r-jev
grenki Cognac
ukusno in najboljše sredstvo za želodec
stekl. 5o kr., 12 stoki, ti gld.
dobiva so pri (1153-4)
Ubald-u pl. Trnkoczjr-ju
lekarnarju v Ljubljani. Prekupovalcem       daje popust.
O-O N
3
O)
Lekarna Trnk6czy v Gradci
Občinski sluga
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, viprefme ae v občini Krški. Do.služeni vojaki samskega stanu   imajo prednost.
Plača je 25 gld. na mesec, službena obleka in prosto stanovanje v občinski hiši.
Prošnje naj .ee pošljejo na županstvo Kiško do konec novembru I S©2.
Županstvo Krško.
(1198—11
Župan: 3Cai.ro 1 Scliener.
FRAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Gradcu  1890. leta. v Trstu, Gorici in Zagrebu 1891. leta)
priporoča mnogovrstno
zalogo orožja in raznih lovskih potreb-dčin,  kakor  tudi pilšk
lastnega izdelka
ter izvršuje vsakojaka popravljanja točno in po najnižjih cenah. -949-1 li
Priporočam
svojo bogato zalogo
gotovih, jako ukusno napravljenih
nove fagone, kakor tudi
trakov* napisi
po najnižjih cenah;
sveži venci iu šopki in vsa
v to stroko spadajoča dela izvršujejo se pri meni po najnovejši  faconi hitro in po prav nizkih cenah.
z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
umetni in  trgovski vrtnar v Ljubljani. (t;7—34)
L. Luser-jev obli ž za turiste.
Dobiva v lekar n ah
Gotovu iii  liilro upli-vajofie >redit\ o proti    >^&S     . , ki>. j-n. «.«e»„m.
Kiti n-ii   i;; p«ai-  /i \ . "*">r ...
plMtd.. petah in j&ć&j&S- . YtV*J? aruglmtrdlin -prianalnih praskom e4/ '"T1, ,e nH
*cJr    r'av,n raiposiljalniri;
L Schwenk-a lekarna
^0pr(&m) Meldllng-DunaJ.
Pristen hhiiio, t*e imata navori in ^vj^v obli J. varstveno znamko in podpis,
/     ki j'' t"  '/-raven; torej  naj  se puzi <\P*yr   in zavrne vse manj vredne ponaredoe.
Pristnega iimijov l-Juh-l|nul J. Swoboda, U. pl. Trnkoc/.v, G. Piccoli, L. Grenel; v ICuriolfovem S. pl. Sladovi*, F. Haika; v hmiiiiilt u J. Močnik ; v <«-l«»t «•* A. Egger, W. Tliuriuwald, J. Birnba-cln»r; v H rezali A. Aicli-Inger; v Trun ma Koroškem) i). Menner; v lleljaku K. Scholz, Dr. E. kumpt'; v iiitrivi (i. li. Pontoni; v Wolfn-k«*i*KU A lhitli; v Hm n|t K. Bavolk ; v Kad-jronl i). K A : 11 t i■ ■ d ; v Idriji Josip VVartit; v Knciovlilci A. Boblek; v <«'l|i J. Kuplerselimid.
f
Po
zeloznižanih cenah.
^_r
Zaradi preselitve
popolna razprodaja
Po
zeloznižanih cenah. J
rezbarskih izdelkov, pohištvene in pletene robe in druzega hišnega orodja,
na primer: kozunkov iu pi>pel, u«&eeaantr-Jev, skrinjic, garnitur za piiNllee« držal za obrlaave In m ključe, stojal bo pipe. sto|ul z.t kis In iu olje, ■te klf uifiiili prohkov, cuuiev nt kegljanje, podftUvkov »a klobuke. «lr«u|«»v sa oblačila, obešalnikov, tabaciilh pip. ustnikov zu vmodke in flicatrete, višnj«-vili fevij, švlcaraklk kolibi«; Iu puščic z godbo, ttulouMklli Ncziiviio-v. plluvaluiliov, lettenlli brošev. krožnikov a »loveuMkim tn nelaiMkiui napisom, punčle z» hoftii|e9 »krlnjte za diMavo in nioogO drugi li z.Hiiimivih preduietov iz lesa rezljam h.   Dalje: kortari«! vnuke vrnie« izpr«>bodnilt
piti i <■ v veliki i/.t>e.ri. ;)IB8—8)
Na mnogobrojni obisk uljudno vabi
Nagrajeno na uunaji 1890.
za kočevsko domačo industrijo: FRAN STAMPFEL
v Ljubljanj, Šelenburgove ulice št. 4.
SVAEILO!
U^ojamo si p. n. obCinatvo uljud o na to opozarjati, da se nada
KatkrBiner-jBva Kneip-ova slađna ka?a
nikdar odprta S
ne prodaja, t.etnve«' v It.-111» orluinulnili zavltkllt z modrini tlakom po */i ^'ff> 'JoO in 100 j»r»miiv z niišiin pi>ilpiHoiu in v.-irnt \ eno  /..muko.  ki ja tukaj /.ravun.
I^n-1-~—!—mw~T^g', l*azl  nn|        potti'btut  na nitso vnrNtvciio
1^ znunik«u kajll opflimit«.        nIuimu i!»l«*[>ili
«» /^^vT^v■ z \Mfiiti iit«»KOfliui ponareilhaiiii. I*ii|»ir. tlaek
in bfM4>dll«» Mf popolnoma pouaredi, Ninne p<»< I»«»i1«>Im» «-Hslilfi;u gospoda /iipoiKu Iu iiun pod-
_ pfH iilmitj«. ponaredke.   Nikdo  hmj ne N«»«li o
vt\ VW        H,1   t*      kakovoali KatlireInf r-jf i«» 14urlpp-oi «• Mlatlue V 85^ AJ*       kave, e«* ni «l«.bil prislin- v zavitku i. varstveno
' ~      "        ziiamkoit ki |e tu zraveu uutiMnjena.   (10^5—J»)
Kathreiner-jeve
tovarne s-ilaitluo Mavo.
Berolin — Dunaj — Monako vo.
KATHREINER
9 IPUA Kneippova JLMH sladna
kava.
(10KI -©)
Iffeprekoieii prlmeseli uat ailni Knvl,
l>ol»i Ne l>«»VN<>4ll.
Pristna samo s io varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
^HtlllK.MIlH)-
J
55
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, svak, strijc in sin, gospod
Franjo Rozman
posestnik in gostilničar „pri Lipi" v Trebnjem
danes po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 44. letu svojo starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega umrlega bode v soboto, dno 29. t. m., ob 9. uri dopoldan.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Trebnje, dne" 28. oktobra 1892.
(1202)
Žalujoči ostali sorodniki.
M
posestnik pivarne.
#########
|! Zahvala in priporočilo.
LTdano podpisani, ki deluje doslej preko petindvajset let kot restavrater v Ljubljani, izreka, ko odide iz restavracije hdtela „Pri Slonu", svojim prečastitim stalnim gostom, visokočastitim dostojanstvenikom iu slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk prisrčno zahvalo in se usoja ob jednem naznaniti, da bode v svoji lastni hisi,
na k Petra cesti št. 47
otvoril prihodnje dni
J. Hafnerjevo pivarno.
Pridruži temu naznanilu uljudno prošnjo, naj bi se mu ohranilo tudi v njegovih novoopravljenih prostorih dosedanje zaupanje in naj bi ya slavno občinstvo mnogobrojno obiskovalo, za kar se najuljudneje priporoča.
Z "odličnim BpoStovanjeni
(1210)
K št. 8847 ex 1892.
(1181—1)
Olie 16. IlOVCIllbra t. I. je ponudbena obravnava pri c. in kr. državnem vojnem iiiinisterstvii glede*
zalaganja onih oblačilnih in opravilih predmetov za c. in kr. vojsko
kateri se bodo zavarovali potem splošne konkurence.
Glede natanĆnejih modalitet za to obravnavo, kakor tudi splošnih pogojev dobave, opozarja se na razglas, ki je objavljen v tem časopisu v št. 242, z dnć 22. oktobra t. 1.
V Gradci, v oktobru 1892.
C. in kr. intendancija 3. voja.
Hotel ,Pri Slonu'
na Dunajski cesti v Ljubljani.
Udano podpisani  usnju  se slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prevzame duo 1. nori'iubrn t. 1.
restavracijo
..Pri Slonu" F
v Ljubljani
in naslanjajoč »e na Bkoro 25 letu o poslovanj*' V tej stroki, v kateri ■i je pridobil sposobnosti v najoilličnejsih restavracijah na l>inin|i. kakor tudi zadnje leto v Knuinlltu v kopališki restavrac ji, snu; zh-gotovljati, da bode storil vse, da si pridobi zadovoljuost slavnega p. n. občinstva.
Posrečilo se je podpisanemu pridobiti obče znanega kuluti-nke«« uioJNtra gospoda /.t»ii(«I-«, kateri je posloval v llavnoioanl restavraciji Schuel«ler-|evi ua IHiimji iu tudi v lloroliuii. Kuhinja bode torej gotovo izvrstna, polej; tejfa i>a je skrbljeno tudi za izvrstna i»v-MtrijMkM iu ilolenjMktt vIuh DNJboljie vrste.
Koti- čno naznanja podpisauee, da bode
kopališko restavracijo y Kamniku
katera ostanu 6ez zimo zaprta, odprl «ln*> 1. mitja IS9S in jo vodil v lastni upravi.
Z odličnim spoštovanjem
(1211-1)
restavrater v hotelu ,,1'ri Slonu" v Ljubljani.
LESTENCI IN VISEČE SVETILKE.
NAMIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE LAMPICE
SVETILNICE.
f ABRIKS-ZF.ICHEN.
.... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892 93
na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave.
DITMAR-SVETILKE so si po svojih
W-%r ukusnih oblikah izvrstni izvršitvi WAT veliki svetilnosti pri   čudovito   nizkih cenah osvojile   svetovno tržišče.*'
SVETILKE S STOJALOM
IN ČIPKASTIM OKRILJEM.
R.
na
C. KR. DEŽELNO PRIV.
TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROGO
III.. EROBERGSTRASSE 23. 25, 27 IN SCHWALBENGASSE 2, 3. 4.
FAVORIT-SVETILKE
Z OKROGLIM PLAMENOM.
palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
DITMAR-SVETILKE
IMA V ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S
SVETILKAMI.
(1174—2)
Q1
30
71
DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA.
Dobro prenavljanje je najbistvenejši pogoj za telesno zdravje. Z«, to se priporoča najbolje 2*I»KK|.Jevi» tabela m juhe. - Če nima človek teka do jedij ali mu io motena prebava, pomaga ćasiea bomllona ki se prireja tak.,, da ae jedna patentovana *l»KfCi-Jevsi Juann k»plc» jednostavno polije z vrelo vod'*. — Te kapico dobe se v vseh lekarnah, drognerijah, špecerijskih in delikatesnih trgovinah za ceno po p kr. F (1099-SS
Nagrobne vence
umetne cvetlice
ter
trakove za vence
ponuja
v vsaki poljubni fazoni od najceneje da najfineje vrste
J. S. Benedikt
T7"
(95G-45)
w
mesarski mojster v Ljubljani, poleg mesarskega mostu (v mestni mesnici).
Ker so se zadnji čas o mojem obrtu različne, v škodo taistemu namenjene govorice raztrosile, usojam si svojim velecenjenim prejemnikom, kakor tudi slavnemu c. in kr. vojaštvu s tem naznaniti,
da so iste neresnične in popolnoma izmišljene.
Ob jednem se zahvaljujem za meni do sedaj izkazano zaupanje in se priporočam z zagotovilom vestne postrežbe z najboljšim in najcenejšim mesom tudi nadalje k mnogobrojnemu obisku.
Z najodličnejsim štovanjem
Ivan Ja
mesarski mojster.
4<
-v
(1157—3)
Udaj a tel) tn odgovorni urednik: J u ■ i p N o 111.
i<astniD* in tibk »Narodne Tiskarne".