m i
•SÈ?
'•■K.u .^A
i b v. 9.
P .., W !>»" ct: „ko sredo N'ts.
2®iletoii uri-rtii
leto.

L I U B L I A N 1. D N t


jp>
MARCA 19 3 3
O 4b

inozemstvo 60 Din. Pownw«« Številk., I Din. V inseralnem .telo vsaka drobna vrstic«, ah oje pr..«f.»r ^ Pin^lzlur«.
.ročniiia. reklamacije in insorati Upr«vništvu »Dmi.i.liii « I '<""»'"•
Isletnn uprave: Ž892.
Ir-.; .tili se iJO :i! i . v- ur*"i; - 'vii ►IJomuli'ilia« nur

v ponedeljek, dne 21. februarja, se je Sgrseela 'pred sodiščem za zaščito države v '3%.-lgradt! velika javna razprava zaradi do-Bodkuv, ki so se lansko leto ob dr Koroščevi |go letnici godili po raznih krajih Gorenjske.
ìbtozeszih |e 12 Slovencev
jih državni tožilec obtožuje sledečih dejanj oper zakon o zaSčiti države in zoper § 307 ;&z. zakona (razžaljenje kralja):
1.	Brodarja Janeza, bivšega nar. poslan-iei da je 16. maja 1932 ob priliki manicaci) v Hrastju med ostalim vzklikal tako,
je s tem razžalil vladarja, da je 16. maja 32 ob priliki manifestacij v Hvastju proti na nemu poslancu Janki Barletu v prisotnosti č oseb izjavil: »Preje smo zahtevali avto-bmijo, sedaj pa zahtevamo več. Sedaj zahte-imo federacijo, popolnoma samostojno upra-;o Slovenije^,. Torej ie s temi besedami hotel tvariti razpoloženje, da se spremeni seda-a državna ureditev. .. da je 22. rnaia 1932 Šenčurju ob priliki zborovanja Janka Bar-la kot voditelj demonstrantov navajal Ijud-vo k nasilstvom napram državnim oblastem, ko, da je ljudstvo prebilo žandarmerijski ordon pred Gašperlinovo gostilno in hotelo zorožiti žandarje. Pri tej priliki je padel tudi rei iz revolverja zaradi česar je »žandarme-ija morala uporabiti mrzlo in vroče orožje "a je ob isti priliki z vzkliki žalil kralja in 'ežim ter hotel s tem ustvariti med ljudstvom !azpoloženje, da se eden del naše kraljevine ddvoji od državne celine kot samostalna Iržava.
2.	Umnika Antona, bivšega oblastnega oslanca, češ da je 22. maja 1932 ob priliki arlctovega shoda v Šenčurju navajal demonstrante k nasilju proti državnem oblastem na
ti način, kakor Janez Brodar in je s tem grožal javni mir in spravil v nevarnost javni ed v državi. Da je ob isti priliki navajal de-onstrante k nasilnemu postopanju proti Jo-®fu Prešernu in njegovi družini z besedami: Pobijte izdajalce! Dol z njimi! Kolo razbite, [anta pa ubijte!« kar so oni tudi storili, s če-»ur je povzročil nasilje in oškodoval tujo last-iino.
3.	štreina Ivana, bivšega nar. poslanca, da je 15. maja 1932 v Mengšu z besedami
'No fantje, ali ne bo nič« in s celim svojim letovanjem navajal svoje zbrane pristaše k natili proti državnim oblastem tako, da je

ljudstvo v sprevodu vzklikalo: -Živela slovenske. republika* ia «e je žali) tudi vladarl« Na poziv rudarjev, da se razide, je ljuii;tvo hotelo žandarje ra;.orriiti. Obtoženi je torej na- ( ..ijal prisotne k nasilstvu in na splošno ogro- i žal javni red in spravi) v nevarnost javni red ' v državi.
4.	Vombergarja Jerneja, češ da je maja meseca 1932 v Kernovi gostilni v Cerkljah, v Zormanovi gostilni v '/gornjem Brniku in v Jenkovi gostilni v Cerkljah v prisotnosti večjega števila ljudi izjavljal, da bi bilo bolje »da Slovenija postane samostojna na ta način, da bi imela z Jugoslavijo skupaj samo kralja in vojsko in da naj bi dr. Korošec postal prvi predsednik samostojne Slovenije.« Na ta način se bodo davki znižali. S . tem je ustvarjal prepričanje, da se naj spremeni današnja drž., politična ureditev države.
5.	Grilca Franca, češ da je 22. maja 1932 ob priliki manifestacij proti poslancu Janku Barletu vzklikal Živela samostojna Slovenija« in tudi žalil vladarja ter tako deloval, da se del Jugoslavije oddvoji kot samostojna država,
6.	Kosa Vinka, češ da je 22. maja 1932 ob priliki demonslracij proti Janku Barletu v Šenčurju vzklikal »Živela republika« in žalil vladarja ter deloval na to, da se del kraljevine Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država.
7.	Loboda Josipa, češ da je 22. maja ,1932 ob priliki manifestacij v Dolu vzklikal »Živeta
epublika in žalil vladarja, torej s temi vzkliki ustvarjal razpoloženje, da se del Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država.
8.	Ogriiia Tomaža, češ da je 15. maja 1932 ob priliki manifestacij vzklikal »Živela svoboda«, »Živela slovenska republika« ter s tem ustvarjal razpoloženje, da se del kraljevine Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna
država.	.
9.	Cerarja Petra, češ da je 15. maja 193^ ob priliki manifestacij v Mengšu vzklikal »Živela svoboda«, »Živela republika« ter na ta način ustvaril razpoloženje za oddvojitev dela Jugoslavije iz drž. celine.
10.	Ilijo Alojzija, češ da je začetkom maja 1932 v gostilni Križnarja Josipa v Preddvoru rekel Vombergerju Jerneju: »Upam, da bo v enem ali dveh letih drugače, da bo Slovenca postala federativna država z dr. Korošcem kot predsednikom,« s čimur je deloval na to, da se spremeni današnji državni rea v državi ., da je 22. maja 1932 ob priliki roanife-
htaci* proti siiodu poslanca Mravijela Milana na PrimsStovem o«, cesti iz Prirnskovega v Kranj vzklikai »Živela svoboda«, Živela samostojna Slovenija«, s čimur jo deloval proti današnji državni ureditvi ia proti političnemu redu v državi,
11.	Skrbca Matijo, češ da je 22. maja 1932 na shodu poslanca Mravljeta v Primskover.i vzklikai .»Živela samostojna Slovenija«, Živela republika«, s čimer je hotel spremeniti današnjo državno ureditev in deloval na tem, da se del kraljevine oddvoji od celine kot samostojna država.
12.	Gregorina Franca, češ da je 22. maja 1932 ob prilik5, govora župnika Kom'janca Antona pred cerkviio pri Sv. Trojici nioü osta lira z vzkliki žalil vladarja,
i priče so poklicani v Belgrad: Janez Rekar, Anton Zupan, Miha Molj, Franc Sotlar, Rakič Borislav. Jože Prešeren, Jože Mrak, Ivan Srebot, dr. Slane Rape, Miha Beljak, Josip Adamič, Miiajn Mravlje, Jernej Vadnjal. Od žandarmerijske postaje v Šenčurju je bilo dostavljenih 54 zapisnikov, iz Hrast-ja 9 zapisnikov, iz Mengša 43, i/, Cerkelj 21, iz Dola 12, iz Priniskovcga 15. iz Sv. Trojice 71,
Razlogi obtožnice
Obtožnica opisuje politične razmere, ki so nastale v Sloveniji po 6, januarju '"529 in po izstopu dr. Korošca iz vlade v začetku septembra 1931 ter ugotavlja, da se ie vedno bolj in bolj začela voditi v posameznih okrajih srdita propaganda proti državi in režimu in to iz razloga, ker bivša stranka SLS ni mogla na volitve. Obtožnica pravi nadalje, da so pripadniki bivše SLS hoteli izkoristiti prostavo 60 letnice dr. Antona Korošca, da pokažejo svojo nezadovoljnost z sedanjim režimom.
To se je pokazalo že dne 8. maja 1932 ob priliki dr. Koroščeve proslave v Ljubljani kjer je prišlo do velikih izgredov, ki so bil. naperjeni proti režimu, Prišlo je tudi do proti-režimskih in protidržavnih vzklikov, ki so se nadaljevali celo na ulici tako, da so bili izzvani spopadi s predstavniki javnih varnosti ter je bilo ranjenih 5 policajev in dva demonstranta.
Nadaljni dogodki v Šenčurju, Hrastju, Domžalah, Mengšu, Komendi, Kaplji vasi, Dolu, Primskovem in Sv. Trojici dokazujejo, kako se je ta protirežimska propaganda po načrtu in v hitrem tempu vršila. Obtožnica
i'
IOC.
•m 7 d»"ni mogoče misliti, da bi sc slovcn-•rfld, slovenski fantje in dtkte-■V. sami od sebe dvignili proti ..jinoni državne oblasti, ter predpostavlja, ,"so bili ra io pripravljeni in poučeni s po-.očjo posebne tajne propagande. Obtožnica .ti, da si ni mogoče misliti, da bi slovenski • ■),.'ie Sicer mo»1» govoriti o samostojni slo-;nski r.,	Nadalje pravi obtožnica, da
sinusi, da so pljuvali na duhovnik« (Barleia) i,i ga obmetavali s »ainenjcia edinstven v «go-, ivini Slovenije. Vsi nadaljni izpadi proti žan-.'.umeriji, ki so jo ob vsaki priliki obmetavali kamenjem, s poleni, dokazujejo, da ie ta pro-Uganda delovala na podlagi dobro premišljenega načrta, ki so ga izdelali posamezniki, ki : a so hoteli ostati prikriti za kulisami. Obtož-' -ca navaja oadalje, da je ves preiskovalni t «torija!, ki ga k zbrala polici,», dokaz »a i-jornjo trditev. Na raznih javnih in tajnih sc-: ankih so se določile točne smernice, kako jc V«,ba organizirati proslavo in kako postopat) ,-oti shodom nasprotnikom, Nar«d je pri-. njal na te shode peš in ha dvokolesih, okrajnih s slovenskimi zastavicami in z zelenim ■ rjem in vsi udelcženci so nosili zelene kra-;te v znak demonstrativnega protirežimske-razpoloženja.
Vsa Ia agitacija in propaganda je izha-. -:a od bivših pristašev SLS, ki sedijo na ob-i: žni klopi, ki so imeli še mnogo drugih so-'iclnikov. Ljudske mase so jih slepo poslu-;:e in se njihovim poveljem pokorile.
Da so vsi ti demonstrativni izgredi imeli ■olidržavni in protidinastični značaj, jasno .azujejo napadi na žandarmerijo s kame-' .'m in -5 poleni in celo s streljanjem, kot se zgodilo v Šenčurju. Isto dokazujejo proti-;.avni in protidinasiični vzkliki, ki so skoro-! neprestano padaii domala v vseh imeno-nih izgredih.
Dne 15 maja 1932 se je vršila v Domža-vi božja služba na čast 60 letnice dr. Antona irošca. S živo agitacijo se je pripravljalnemu boru posrečilo zbrati na tej cerkveni slav-sti okrog 2000 ljudi. Po službi božji so vsi isotni sledeč pozivu Franca Potočnika odšli v Müllerjevo gostilno, kjer naj bi se bila vršila proslava. Ko so žandarji zahtevali, naj se ■-.ditvo razide, nikdo ni hotel povelja poslu-ati in iz mase so se slišali vzkliki: »Živela m obodna Slovenija«, dol z vlado, dol dikta-ti ra, živela svoboda, živel Korošec«. Žandar-so obmetavali s kamenjem in žalili vladarja, ndarmerija je nato energično nastopila, na-r ie je ljudstvo mirno razšlo. Skoroda vsi ieleženci so nosili zelene kravate v znal; . . atesta proti vladi.
Istega dne 15. maja 1932 se je po službi r. žji zbrala pred cerkvijo ogromna masa ljud-va obeh spolov iz Mengša in sosednih vasi, n cd katerimi je bilo veliko število biciklistov s slovenskimi zastavami na čelu ter se po-:kal proti Velikemu Mengšu, vzklikajoč i oti vladi in za dr. Antona Korošca. Ob tej iliki so padli razni medklici, kot »Živijo dr. K nrošec, živela svoboda, živela slovenska za-■ !va, dol Sokol, dol vlada, dol režim, dol izdajalci, živijo Orel, živela slovenska republika, dot tirani slovenskega naroda« in žalili so vladarja. Na žandarje se je vsulo kamenje in v tlikali so »Fcj žandarmerija«. Manifestacija • po izjavi nekaterih prič bila podobna revoluciji. Po energičnem nastopu žndarmerije, ki
»DOMOL.1UB ■ dne 1. marca H'33. iiiiii«M»g|jBy"»PW
in'^h'
____m Emona	A
Ljubljana Komenskega 4,ÌL_Ji
Oskrbnina : ■--"' J00 Din, 11. «wr. SU Din Zitravaik : Di .•. IJergaac. «cf-prlmarij v p.
L-
oro*)«, je bil mi'' zopet
poslanec zmešnjav znamenje pa sc je poslanec
Ški
i
jhfe 'S !
-■■-■ tv avo«--na
takoj -ned «•♦rašcirnemir. ?.atwm,_ ftlrsv.'- rniiil ljudsko maso, ki ', B vzklikala Dol /. »jim, udri ga, živela svobej. živel Korošec-, Na poziv Mravljeta je bil zaM.uocn in prisotni žandar je pozval ljudstvi naj se razide. Ko je župnik Skrbeč odšel „ji dvorane, je vzkliknil, obrnjen proti ljudmi Živela samostojna Slovenija... a obrnjen poslancu Mravljctu, jc pomahal /. reko ';'. irj.« nično dejal Živela republika . Zunaj pitjfi gasilskim domom je bi! poslanec Mravlje 11 ■••iltiran in neki demonstrant :e vrgel t S njemu velik kamen, ki go, pa m ..,...!,., ;/.9 jc masa korakala »Vozi Primskovo, so s., odH tazni vzkliki, podobn. zgoraj w<m,M nini. Posebno se je med maso odlikoval demik liij« Aicjzij, ki je o-petoi »«.< , -Živela samostojna Slovenija, živcia boda«.
je zagrozita z ttporcu' vzpostavljen.
Naslednji dan se je zbrala v Komendi po večernicah velika masa ljudstva k 60 letniški proslavi dr. Korošca. Tudi tukaj sc je organi- ( ziral sprevod z veliko slovensko zaitavo m čelu in se pomikal proti Kapljivasi. Pri tej pri- ( liki so padali vzkliki -Dol vlada., dol žandar- I merija, dol vladni hlapci, dol Sokoli, živeli Orli, dol režim, živel Korošec, živela federa cija, živela samostojna Slovenija, živela svo- j boda, živela slovenska zastava.- in žalili so vladarja. Na žandarje je ljudstvo metalo kamenje. Šele, ko so žandarji postali ener-čni, se je ljudstvo razšlo.
Istega dne 16. maja je hotel bivši nai -dni ' poslanec Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu ] v Ljubljani imeti javen političen shod v Hrast- i ju. Kakor hitro je Janez Brodai- za to zvedel, j je zbral sveje pristaše, ki so takoj začeli de- j monstrirati proti Barletu z vzkliki Živel Korošec, dol Barle, živela svoboda Brodarjev ; hlapec Žumer Josip je razobesil na cerkvenem zvoniku velikansko slovensko zastavo in zvo-.iovi v zvoniku so neprestano zvonili, zaradi česar Barle' ni mogel imeti svojega shoda. Tudi tukaj se ljudstvo ni hotelo raziti, dokler je ; Barle ostal v Hrastju in je žandarje obmetavalo s kamenjem in poleni. Polena so letela tudi na dvorišče, kjer se jc nahajal Barle s svojimi pristaši. Po izjavi priče Rekarja Janeza jc Brodar Janez pri tej priliki vzklikal proti vladarju iu za Mussoliniia
22. maja 1932 sc je zbralo po božji službi nekoliko sto ljudi, ki so bili pozvani, da gredo v sprevodu skozi vas na proslavo dr. Aniona Korošca. Na čelu so nosili slovensko zastavo. V Sprevodu so padali vzkliki Živela svobodna. Slovenija, živela svoboda, živel dr. Korošec, dol režim, dol vlada, živel slovenski narod, živela Slovenija, dol izdajalci slovenskega naroda, dol Marušič, živela slovenska zastava in žalili so vladarja. Pri teh demonstracijah je bilo prisotnih tudi mnogo otrok, ki so vzklikali -Živela slovenska zastava, živela svoboda«.
Istega dne se je vršila cerkvena svečanost na čast 60 letnici dr. Antona Korošca pri Sv. Trojici. Pri tej priliki je govoril župnik Anton Komljanec, ki se nahaja sedaj izven države. Obtožnica pravi, da je v svojem govoru napadal režim in državo. Nato so padli vzkliki
proti vladi, proti režimu in banu.
» * *
22. maja 1932 je stranka JRKD sklicala političen shod v Primskovem. v Šenčurju, v Križali in pri Sv. Ani. Shodi so se vršili samo v Primskovem in v Šenčurju. P„tek dogodkov je bil po obtožnici sledeči: Na shod v Primskovem so prišli opozicijonalci, 200 po številu, katere je vodi! kranjski župnik Matija Skrbeč. Kakor hitro je začel govoriti narodni

Istega dne je bil naznanjen politimi narodnega poslanca Janka Barleta ,. -.aiif Opozicija je hotela • ta «hod prepr,.- ; ra f| zato razvila živahno agitacijo. Popoldne se j j zbralo v Šenčurju okrog .3000 ljudi, ristaisi] bivie SLS, ki so prihajali v Šenčur v kjs organiziranih skupinah. VV-ina jo nosila lene kravato in. male slovenske zastavice, !<ti ihod so imeli pristop samo Barletovi prlT stasi. Nasp-otnike pa je žandarmerija zara-g čala. Vsled tega jc nastala pred Gašperlinot.'! hišo velikanska zmešnjava. Nasprotniki -l-'| hoteli v dvorišče na shod in z naskokom pre dreti žandanncrijski kordon.. Ko so bili si-I biti, je padel na žandarje revolverski strel, i|f| istem trenotk i i- /a£e!o leteti kamenje ir.pc-H lena od . sel» str .mi lak >. da so nekateri ias-J darji bili tudi zadeti. Nastala je vclik-ssiil zmešnjava in vpitje »Dol z izdajalci, dol Barij dol vlada, živela federacija, živela slovena!
republika, živela s', oboda,
do! režim, dol B
dil»Utu.-a :.. .vit.i so vladarja. Ker se ;(| žandarmerija n „lajala v nevarnosti, da »I ljudske i»iuc razorožijo, je bila primorana, «tis uporabi vroče orožje -. Masa se jc nato p»-1 razgubila v smeri cerkve, župnišča, Umniko-I vega dvorišča in osnovne šole, toda katal hitro jc streljanje ponehalo, so demonaM'! zopet začeli z vzkiikanjcm in z metanjem ki j menja.
Ko se je pokazal Barle na ulici, so <• j ljudske mase obmetavale s kamenjem in »I vanj pljuvali. Janko Barle se je skril pri sv0'| jem prijatelju župniku Pibru in se odpelji! '1 Kranj v avtomobilu s kranjskim žup Škerbcem.
Vsi ti dogodki so imeli svoj odmev po raznih vaseh, v okrajih Ljubljana. Kanu: jj| in Kranj, kjer so posamezniki na cesti ali F;a gostilnah dajali duška svojemu nerazpobj ženju proti režimu z raznimi vzkliki, U »Živela republika, do! kralj, dol tiri"»' slično.
Najprej je sodni zbor zaslišal vse oW"' žence. Zaslišanje je trajalo od torka do trtka. Vsi obtoženci so odločno izjavili, da s« ne čutijo krive. Priznavajo, da so se omeni* nih manifestacij, oziroma shodov udeležili. >J so vzklikali dr. Korošcu in svobodi zanikal» pa, da bi klicali proti kralju ali državi, ah 111 bi celo nni organizirali vse te dogodke

KaslišeiJanje obtožencev
■ J:	Ptvi dan
§|| lino 21. februarja «so je začelo zasliše-ije obtožencev % javnim Gitanjéin obtožnice, K uvodoma trdi, da ho bili nemiri, ki so se Ugodili ob priliki 60 letnice svečanosti m
§ Korošca v Domžalah, Merigäu, Komendi, astju, Šenčurju, Primskovem, v Dolu in pri Trojici, vnaprej pripravljeni z namenom, se politični shodi Barleta in Mravljeta one-gočijo. Obtožnica nadalje obtožuje vsakega sameznega obtoženca posebej. Vsi so obto-,tn. da so ob priliki imenovanih dogodkov fjSali protidržavne vzklike. Prvi trije obto-Ini'i so vrhu lega še osumljeni v obtožnici, so pripravljali in vodili omenjene demon-acije, od katerih je bi!« ona v Šenčurju jresnejša, ker je tam orožništvo moralo nabijati »mrzlo in vroče orožje«.
Prvi je bil saslišan posestnik in bivši rodni poslanec Janez Brodar, katerega je raševal predsednik dr. Bubanj. Janez Bro-,r je v svojih odgovorih zanikal, da bi bil bil kakšna navodila od kogarkoli, da raz-jgp«» shod v Šenčurju, nadalje, da bi bil on gjfejskal zlirano ljudstvo proti držav, oblastem ,|a bi bil delal protidržavne vzklil.'!. Ara-k zatrjuje nasprotno, da je ves fyts ijudi miril, kakor je dobil za to nalog «1 kranj-tcga okraj, načelnika.
Drugi dan
Dne 22. februarja so bili zaporedoma za šani Umnik, Grilc, Kop, Strein in Ogrin. on Umnik je v svojih odgovorih na pred dnikova vprašanja zanikal obtožbo, da je ral kakšno vodilno vlogo pri demonstra-ijah v Šenčurju, ampak da se je ves čas, kler so trajali nemiri, prizadeval, -ia Ijud-;vo pemiri in ga mirnim potom razprši. On 'sebno zanikava obdolžitev, da je iz nje pvega dvorišča padel prvi strel, kar je dalo vod, da je žandarmerija začela tudi stretti. Polena pa so letela iz njegovega dvo-šča. za kar pa on v splošnem razburjenju, i je nastalo, ne more nositi nobene odgovornosti. Obtoženi Umnik odklanja tudi verodostojnost nekaterih prič, ki šo se proti nje-Jiu izjavile. — Grilc Franc odgovarja predsedniku, da zanika vsako krivdo in da se on politiko sploh ni pečal in da ni nikdar iz-jovoril besed, zaradi katerih je obtožen. — ''inko Kos je tolmačil, da je takoj v začetku ^nonstracij bežal iz Šenčurja in ne ve ni-'c'°ar ne o metanju kamenja in polen, ne o akšnih vzklikih ali drugih podrobnostih de-"onstracij. On tudi ue more obrazložiti, kaj po njegovem mnenju republika, — Bivši oslanec Jvan Štrcin se brani, češ, da on ni ?ral nobene vodilne vloge pri dogodkih v 'engšu in da. je nasprotno ljudstvo le miril, •btožnica mu očita, da je fante nagovoril z e sedami: »Fantje, ali ne bo nič!« Medtem, 0 ie res le to, da jim je rekel: »Fantje, ne
bo nič. ker je »hod oblastveno prepovedati.« — Tomaž Ogrin se n« smatra za krivega. V Mejjješ ji- prišel -i.de, ko je bilo že vse končano. On tildi ni vzklikal nedovoljene besede in ni nosil slovenske gasi ave. Na predsednikovo vprašanje, kaj je to zeleni kader, on odgovarja, da o tem sploh nima nobenega pojma.
Tret i dan
Dne 23. februarja so bili zaslišani ostali obtoženci: Loboda, Cerar, Vombergar, Šker-bec in Ilija. Prvi je bil zaslišan Peter Cerar, ki zanikava, da bi bil vzklikal prepovedane vzklike, ali da bi bil ustvarjal nerazpolo-ženje proti oblastem za javno varnost. — Jernej Vombergar se je zagovarjal, da je bil pri proslavi 60 letnice dr. Korošca v Ljubljani zaradi tega, ker ljub; petje. S politiko se on sploh ni pečal in če ga dolžijo, da je govoril okrog po gostilnah o samostojni Sloveniji, so ga napačno razumeli, kajti on je menil vedno le avtonomno Slovenijo v okviru jugoslovanske države. Izpovedanja Jerneja Vombergarja so zanesla dobro voljo v sodno dvorano in nekaterim njegovim izrazom so se sodniki in publika enako srčno smejali. — Josip Loboda zanikuje, da bi bil delal nedovoljene vzklike na Koroščevi proslavi v Dolu. Tudi otroke ni navajal k nedovoljenim vzklikom. Vse, kar je napravil, je to, da je kupil za 8 Din malinovca ?a otroke. — Akademik Alojzij llija priznava, da je bil navzoč na shodu Mravljeta v Pri mskovem. Zanika pa, da bi bil hujsltal ljudstvo ali vpil nedovoljene vzklike. Priznava pa. da se je izjavil, da bi bilo morda bolje, da bi se naša država uredila na federativni podlagi. Na predsednikovo vprašanje odgovarja, da razume pod federacijo narod, ki sam sebe upravlja. Pri tem pa je vedno mislil na obstoječi okvir jugoslovanske države. Tudi na drugih shodih se je nahajal iu povsod mirno vplival na ljudske mase. — Za njim je bil zaslišan škof. duh. svetnik Matija SÉerbec, župnik v Kranju, ki je v daljšem,	go-
voru opisal dogodke na Primskovem, kjer je imel namen posianea Barleta inierpelirati zaradi nekaterih davščin. Kakor hitro 90 nastali nemiri, je on storil vso svojo dolžnost icot katoliški duhovnik, da ljudstvo pomiri in da prepreči vsako uporno dejanje proli drž. oblastem. On izjavlja, da bi javno sodnikom povedal, ako bi bil kriv, kajti kot katoliški duhovnik bi smatral za nekrščansko, če ne bi nosil tudi posledic svojega delovanja.
Zasliševanj® ptic
Dne 24. februarja se je začelo zasliševanje prič. Prvi je nastopil Janez ßekar iz Hrastja, ki obdolžuje Janeza Brodarja, da je vzklikal nedovoljene izraze, kar on lahko potrdi s prisego, »če je potrebno desetkrat h»J pa stokrat«. — Druga prič» Anton Zupane iz Voklega izjavlja, <J» i* slišal vzklike za
Korošca in proti Barletu, drugih vzklikov pa ue ne »pomiti ji«. On • ••vrni izjavlja, da ru (jovoiUi Ut»darja o 'fkšni republiki. Pač pa ste mu zdi. da je Brodar prišel n« shod 7. namenom, da ga razbije. — Tretja priča Miha Moli vztraja pri avojiii prvotnih izjavah, češ, da jo slišal, kako je Brodar delaj nedovoljene vzklike. Četrta priča žandarmerijski narednik Franc Sotlar v daljšem govoru opisuje dogodke v Šenčurju ter izjavlja, da je on bolj opazoval Umnika kot pa Brodarja. Sliäal ja tudi prepovedane vzklike. Njemu se zdi. da je prvi strel padel i/. Uinni-kove dvorišča. — Kot peta priča je nastopil poročnik Rekič, komandant kranjske žandar-merijske pesiaje, ki je v daljšem, mirnem in objektivnem govoru obrazložil sodnemu senatu potek dogodkov. Žaljivega vzklika nobenega ni slišal. On tudi ne ve, odkod je padel prvi si re I, niti ne mor- povedati, iz kakšnega orožja bi mogel biti ta prvi strel. Brodarja je spozna! - :le drugi dan na postaji v Kranju, župnika Skerbca pa je videl v Šenčurju, kako je odpeljal župnika Barleta »kot svojega stanovskega tovariša-, iz splošne zmede. Šesta priča Jožef Prešeren iz Mletika pa hudo obremenjuje Brodarja iu Umnika, katera je videl, kako »ta Ijudilvj. iiujàkala in vpila prepovedane vzklike. Sedma priča Jožef Mrak, učitelj iz Mengša, je izjavil glede Štreina da je rea izgovoril besede, zaradi katerih je obtožen. Za Cerarja in Ogrina pravi, da »ta minila v■■■nske zastave, a ni mogel slišati, kaj sta govorila. — Priča Milan Mravlje, poslanec je opisoval, kako je poskušal imeti shed na Primskovem pri Kranju in kako je župnik Skrbeč klical: Zivio Korošec! Zivio samostojna Slovenija! Zivio republika! Župnik Skrbeč zopet odločno zanika vzklik za republiko! — Orožnik !va» Srebot je pričal o dogodkih v Šenčurju, zlasti o tem, kako so se obnašali Brodar, Umnik ;n Grilc. — Nato je bil zaslišal kor priča poslanec dr. Kape, vojni Invalid 111 narodni borec. Opisoval je, kaj je videl na shcdti v Šenčurju, kjer je tudi govoril. — Priča Miha BeljSak, orožnik, je razlagal dogodke v Mengšu, zlasti obnašanje obtoženca Ogrina. — Orožnik Jernej Vadnjal je bil zaslišan zaradi dogodkov v Primskovem, kjer je isti dan vršil službo. — Orožnik Jože Adamič razlaga kot zadnja priča svoje vtise o demonstracijah v Domžalah in Mengšu. Nekatere priče se podrobnosti dogodkov, ki so jih natančno navajale pri prvem zaslišanju, več ne spominjajo.
S tem je bilo zasliševanje prič končano. Predlog zagovornikov, naj se zaslišijo še nekatere razDiemenilne priče in zahtevajo od sodišč nekateri važni akti, ki bi izpodbijali verodostojnost zaslišanih prič, je sodni senat zavrnil.
V teb dneu imajo besedo zagovorniki, O konci1 razprave in o razsodbi bomo poročali prihodnjič. ■
Fvoko hišo »Domoljuba^!
Kako se godi našim izseljencem ¥ Franciji
(Poročilo
I,ani na izseljetii-ko nedeljo sc jc zopet poživilo zanimanje za izseljence, ki se je o njih mnogo govorilo iu pisalo zasebno in v jacnosii. Skrb in briga zanje se ue sme poleči. Temu naj služijo tudi ti članki, ki jih je -'pisal slovenski duhovnik, ki se je mudil več let meri -lovenskimi in hrvatskimi izseljenci v Franciji, ki se je posvetil izključno le njim, je imel tako lepo priliko uživeli so docela v izseljensko življenje ter spoznali do dna njihove razmere, skrbi, težnje, želje iii hrepeneli jo, njihove vrline in slabosti. Gotovo bodo brali članke i zanimanjem mnogi čitatelji Domoljuba -, zlasti oni, ki imajo v tujini sinove, brale. . esiiv. druge sorodnike, prijatelje in znanec. Pripomnjeno bodi da ima pisec preti očmi le one izseljence v vzhodni Franciji, ob nemški meji, kivi- ne žive v popolnoma enakih prilikah kakor oni izseljenci po drugih francoskih pokrajinah, še manj pn po raznih evropskih ali celo prekomorckih državah. ★
Kdor pozna natančneje izseljensko življenje, se mu morajo smilili izseljenci v dno duše in moril z njimi iskreno sočustvovati. Ljudje so izkoreninjeni i/, rodne zemlje in presajeni na luja tla, ki so v marsičem drugačna kakor domača, lies se tuiutaui izseljenci v pismih, ki jiii pošiljajo svojcem, pohvalijo ter povabijo se1 druge za seiioj v tujino. Kadar pridejo na obisk domov, hvalijo tujino, toliko pripovedujejo, kako dobro se jim godi, kako dobro zaslužijo in devajo prihranke na stran, ki se bodo pozneje z njimi povrnili v domovino in si tu omislili svoje domovanje, kjer bodo preživeli svoja stara leta. V posameznih, smel bi trditi, izrednih slučajih je vse to tudi resnično, vsaj deloma, •le pa tudi res. da se izseljenci radi pohvalijo, ker ne marajo težiti svojcem srca s tem. cla bi jim nalili v kozarec čislega vina,, kakor pravimo, ali pa, ker nočejo pripoznali, da so napak ravnali, ko so se podali zdoma, kar so jim domači in znanci odločno odsvetovali in branili. Na splošno je pa izseljenski kruh grenek, zelo grenek, in Bog varuj vse čitatelje teli vrst, da bi jim ne bilo nikdar treba kupovati kruha z denarjem. k: bi si ga zaslužili z. delom v tujini!
Izseljenci > in tudi vedno ostanejo tujci, pa četudi «e illude morda v tujini dolga leta. coabiti celo svoje življenje.
'/• a tui'- jih imajo 'domačini. To čutijo oridk,, prav pogosto izseljenci ua lastni kozi. Kolikrat se pritožujejo delavci, ki so zaposleni pri delu hkrati z domačini, kako jim ti radi pnulbacivajo. da niso domačini, ampak tujci. :Li zakaj ste prišli sem,, pravijo. Kaj je vaša domovin:' tako beraška, da vas niti preživeti ne more? Kdo vas je klical sem? Doma bi bili oslali, pa bi bilo liani dosli bolje, kakor nam je sedaj! A' primeri z našim napornim delom smo \si slabo plačani. Pa bi ini domačini zaslužili mnogo bolje, nko bi vas ne bilo tu. Ako zahtevamo boljše plače, dobimo kratek odgovor: če vam »! prav, pustite delo. Imamo zadosti inozemskih delavcev na razpolago, ki radi delajo in za plačo, kakor jo imate'vi, pa tudi še za nižjo. Treba nam je le poslali na goi e n - love v inozemstvo dopisnico, pa imamo t v par tednih cel vlak delavcev iz Poljski- ,)i kake droge driSave!« Tuji delavci
očividca.)
da so ludi krivi hude draginje, ki tlači zlasti industrijske krajo. To je seveda tudi deloma resnično. Kajti znano je. da ho živila draga povsod, kjer biva mnogo Ijudsha skupaj, do-čint žive redkeje naseljeni kmetski prebivalci mnogo ceneje. In ie ta očitek se je vedno ponavljal v tamošnji globoko verni francoski pokrajini, da tujci nimajo nobene vere, da so strašno pokvarjeni in da okušajo z nevero in pokvarjenostjo tudi domačine, ki preje vsega tega še poznali niso. S takimi očitki pa obkladajo vso tujce brez razločka .pa naj bodo že te ali,one vere, te ali one narodnosti, več ali manj pošteni. /.al jo treba v tem oziru dati domačinom deloma prav. Kavno tujci so zasejati med nepokvarjeno domače ljudstvo mnogo ljulke verske mlaču ;sti iu pokvarjenosti.
Za tujce se imajo izseljenci tudi sami. V.o. pri besedi domovina postane mnogim kar mehko pri srcu in solze jim s.opijo v oči. Tam šele živo čutijo, kaj je dem, kaj domovin?! Zlasti v sedanji.gospodarski stiski, ko jih marsikje postrani gledajo in jim kažejo )>oi proti de mu, čutijo, da so odveč, da bi se jih tujina rada izuebila. Prenlncgi bi šli radi domov, raje danes nego jutri, ko bi jim le bilo doma preskrbljeno delo, ali če Iii imeli v sai kak dom. kamer bi se lahko zatekli. Vedno se zavedajo, da tam niso doma. da imajo pravi in stalni dom drugje, v domovini, koje sinovi ni hčere še vedno ostanejo. V tujini bivajo lo začasno in so se podali ija lo v veliki lahkomi-!ljenasti. premamljeni od lajšnjivih bratov, ki
to jim »likali tujino v tako ziviii in kr.vr,;,' barvah, ker so menili, da se tam codi nife in med. Tako nestrpno iu zagotovo č,il(8t mnogo povratka domov, da si nočejo nabavi« niti najpotrebnejšega pohištva, češ, da ga iy ne bodo dolgo rabili in bi si nakopali ško^ ako bi ga nakupili, ker bi ga morali |)r, pri odhodu za v sako ceno. Le bolj redki izseljenci, ki nameravajo ostati v tujim « vedno, ki jim je ta poslala nova domovina, si zato omislijo več pohištva ali si celo laska» da si bodo prihranili kake denarje in si p^,. vili sčasoma lasten dom.
Tudi v drugih «tirih je delavski iz-eljea. ski kruh grenek in je tujina le mačeha. Bivaj sem med delavci, ki so izključno le rud?,», delavci v premogovniku. Kak« pogosto ^ žili, kako naporno je delo, ka;o» jih izmuči jim črpa življensko moči in sile. tem bolj. ke? jih pazniki k delil pogosto tako priganjaj! brez razloga mučijo, lako zbil: in trudeu pridem z dela,- jc pravil rudar. : da se mi dana nit' jesti ue ljubi: sauso"č tkani, da l>rž vis-ženi k počitku. Zato so rudarji podvrže» raznim boleznim iu se navadno zelo zgodaj postarajo. Tujina jih ubije iil jim izčrpa ,is; boljše življensko muči.
Tujec je in o»taue tujec. Po dol' čilih delavske pogodbe, ki jo sklenejo tuji dela, premogokopno družbo, so sicer litji dohv z. ozirom na ravnanje /. njimi, plače iu deb polnonia enakopravni z domačimi dela. Vendar je pa dejanski jioložaj drugačen, .. lepše postopajo pri delu /. d":n:i( ititi ia j» odkaiejo delo, ki ni le lažie in JopSe, ampti* Indi bolje plačano. V-oreuitiit pro lopke jii hitreje spregledajo. Vko dela zmanjkuje, ob. duo domačine v , sakcin slučaj i, lujre od.4> ve te 'ih pošljejo brez pnzno.išanja nazaj t domovit io.
Strossmayer m sv, oče
Človek bi ne verjel, pa je vendar res: pokojnega hrvatskega škofa Strossmaverja proglašajo danes za nekakega svojega vodjo in učitelja ljudje, proti katerim se je veliki hrvatski knez .lajboij boril, to so sovražniki katoliike Cerkve. Poglej mesta, pa tudi tu in tam na deželo: mala sie brezpomembna družbica, ki sicer meče blato na papeža, škofe in duhovnike, r. neverjetno drznostjo in hinav-ščino povzdiguje v zadnjem času do neba pokojnega velikega katoliškega hiskupa. Po nalogu od gotove strani izrablja omenjena družba neka privatna pisma Stjossmayerjeva za boj proti katoliški Cerkvi in proti katoliškemu redovništvu, kot bi bilo to glavno, kar človek v svojem temperamentu in slučajnem nerazpoloženju izjavi prijatelju na štiri oči.
Popolnoma pa zamolčuje omenjena družba vse važnejše javne in zasebne izjave in pastirska pisma Strossmayerjeva, ki kažejo veliko zvestobo pokojnega hrvatskega škofa Strossmaverja napram vsem, kar je katoliško in s katolištvom v zvezi.
Kadar ora za zavarovane. notam edino le domata s'ovsnska
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
u Ljubljani, na-proti glavnega kolodvora
lavartije:požar, vlom, nezgode, lamstvo,sleklo avto-mobile, zvonove, življenje ee vse možne na- " cme m posmrtninsko zavarovanje .Karitas, Pojasnila dajejo zastopniki, k. m v vsaki tari ali 1 «lavna-pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cesta't. 1<' i
V zadnji Hrvatski Strazi < nadškof à Šarič izjavlja, da lahko vsak čas pod priseg potrdi sledeče: Nekoč mu je škof Stross-maye.r izrecno naročil, naj ga po njegovi smrti brani pred vsemi neprijatelii, ki bi mu hoteli karkoli podtakniti ali pa izrabiti morebilao na štiri oči izvršeno njegovo izjavo.
Za pametnega človeka je torej stvar popolnoma jasna. Da pa bo jasna tudi za tiste, ki morda v dobri vori slikajo Stressmayerj» svetu v drugačni luči kot je bil, bomo ser patja pogledali v Strossmayerjevo šolo.
Kaj uči Strossmaver o papežu? Lc poslušajte!
»Jezus Kristus je naš Bog in OdrešetA začetnik vsega, večni temelj in vogelni kam«» Cerkve Božje. Vendar prav isto so po njegovi milosti sv. Peter in nasledniki, saj je Kristus sam Petru rekel: Ti si skala ift na to skak bom zgradil svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
Jezus Kristus je pot, življenje, resnic'
On je bra.nba in moč Cerkve, On je
......veM§
naš gospod in gospodar. Prav tako je sv. oče. kot zakonski naslednik sv. Petra v Kristusu pot, življenje in resnica, ie hramba in Cerkve, vrhovni gosp'odar in učitelj Cerkvt. ki se ne more zmotiti, ker bi drugače v.o Cerk. 1 za seboj v greh in zmedo zavel izgubil ono sveto in neizpodbitno pravico, mu jo je Jezus <,m poveril, da svor fc« 'veti vori ie tip .tolstvu potrdi it> "kre|): Iz Strossmayerjeve okrožnice leta 1888.)
ki Hvale
Štev- 9.
SARGOV
Ù
■ m mm m
m m
g Mi
KALO DO NT
si številk o 3e?ulfih
Na vsem svet« je po zadnjem štetju §2.337 jezuitov. Pod svojim vodstvom imajo vseučilišč s 24.609 slušatelji, 9 višjih misi-nnskih šoi * 7000 dijaki ter 211 drugih zavodov z 79.177 gojenci. Jezuiti vzdržujejo 26 zdoznans-kih postaj (observatorijev), 11 bol-iišnic za gobavce z 8000 bolniki tir imajo
15 misijonarskih semenišč in 2337 misijonarskih šol s 300.000 učenci. Poleji tega vzdržujejo jezuiti 110 sirotišnic z 11.500 revčki in 50 bolnišnic z 20.000 bolniki. — Kako veliki so jezuiti v svojem delu za človeštvo in kako majhni in brezpomembni so nasprotniki tega važnega katoliškega reda!
V državljansko vo no drve
V .Nemčiji sedaj vlada Hitler. Glasilo kato-Iškega centruma »Germania« prinaša proglas ierlinske katoliške 2veze, v katerem zveza gUpozarja na bodoče politične dogodke. V pro-Eji isu beremo med drugim tole: Kar se je zgo-■il od sredine preteklega leta v Nemčiji, IBrcdstavlja narodno zlo in propast, ki grozi, uniči narodno blagostanje in pravno za-|®est državljanov. Trpljenje socialnih «lojev po-llaja vedno hujše in na dnevnem redu so uboji ìli sovraštvo. Tako je današnje stanje v Nem-
s Razno. G. Franc četiižar, kurat v Gpatjem ielu je prejel ukaz, da mora zapustiti Italijo. Eameril se je, ker ni opravil službe božje za icko parado. — Radi hude stiske na Krasu in 1 Vipavski dolini kmetje Še vedno stikajo za [ojuim strelivom, ki leži zakopano v strelskih arkili na Fajtovem hribu in na Doberdob?.!;< »lanoii. Sam Fajtov hrib je bil že trikrat ves «kopan, zahteval je že dolgo vrsto človeških rtev; toda stiska sili ljudi, da ae lotijo vsega, amo da bi 8e ohranili pri življenju, še vedno »pijejo zemljo In iščejo strelivo, ki ga potem irodajajo za nizko ceno prekupčevalcem. Aloj-ij Blažič in Opatjega se!a, star 30 let, se je v ctrtek podal na hrib.Pečinko, da bi tam nekaj »pat ?. inoliko je udaril po 30.5 cm granati, <i je takoj eksplodirala in ga raznesla. Glavo jjju je odtrgalo in jo vrglo 130 m daleč od trupla. Drugi dan je prisila na mesto nesreče iodnijska komisija. Nesreča i« « veda napravila Ja vso okolico globo;, vtis. — Velika skladišča Niicije so napravili v Bazovici pri Trst«.
I™....
8 Razno, Sv. misijon so imeli od 5. do 11 februarja v Smihelu. — V škocijanu so po-Hiali Malko Sum nič, v šmarjeti Ručevcga Fto-Iana » »'žen. — V Olinjah so predstavljali igri »Zdravnikov strežnik« id »Pri gospodi«. - V »"zmt podaje Kotmara so res našli truplo brezposelnega Valentina Jesenka iz Ingate gorice
Hemfcija
čiji. Smatramo kot greh, ki je izvršen nad edinatvom naroda, ker danes proglašajo za izdajalce može, ki so prelivali svojo kri za domovino in ki ne morejo pristati na današnji
nezdrav in nep.'-'vilen razvoj razmer v Nemčiji. N" desni stoj.jo oni, ki vodijo borbo proli niarkr-s.vini. levi ■ ' -vsti gredo v dve smeri, ki silila v nevarno fronto. Kakšen bo konec?
Danes vstaja fronta pròti fronti in Nemčija poeta j» vodno bol) zrela -u. sfr-.šno državljansko vojno.
prinesel absolutno večino sedanjih vladnii strank, močan porast komunistov in morda t ud soc. demokracije. — Bavarski'ministrski pred sednik dr. Held je izjavil na nekem zborovanju da je Bavarska tako oborožena, da mere / orožjem zadušiti vsak napad na njeno sanici stojnost v okviru nemške države,
. ,.., , Policija mora biti pristran ska, je geslo komisarskega notranjega ministra Prusije Göiinga. Izdal je namreč na vse policijske oblasti okrožnico, v kateri zahteva, da 31: policija nad vse prizanesljiva do narodno soci jalističnih napadalnih oddelkov, dočim mora proti levičarskim nastopati z vso strogostjo, tudi z orožjem. — Hitlerjeve« so začeii nasilno raz-i bijati tudi shode centruma Padle so pri teli i napadih tudi smrtne žrtve. Med ranjenci je tudi bivši minister Stögcrwald
Francija
pri 2alipolj;~.h. - šolnino na i,rt:ilr>; 1 '-alali so v II. pollelio zvišali na -10 Mn>.. V Locali so igrali v ftbrttarju »čevljev ni s''In »Pfed sod-nijo«. - V St. Vidu v Padjuni oziroma v St. Primožu so predstavljali «Tri sastre- Precipitine prireditve so bile te dni tudi v Olinjah, v Samožni vasi, v Ratenčab, v Pliberku in v Železni kapli. - Pri it. Vidu je iztiril tovorni vlak s 70 vagoni. Pet vagonov ;<• popolnoma uničeni Ii. V štirih vagonih so bila jajca iz Jugoslavije, v enem vagonu pa 10 konj iz Jugoslavije in gonjač Josij. Vek, katerega so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Schwarzach. Od 10 konj je S ubitih, eden je bil hudo ranjen in so ga morali ustreliti, samo en konj je le lahko ranjen.
s Prerokovanje o i2idu volitev. Dan nemških parlamentarnih volitev, 5. marec se bliža. Hitler se tru»!i, da dobi v roke vsa agitacijska sredstva in na drugi strani skuša onemogočiti volilno agitacijo svojih nasprotnikov. Tiskovna svoboda je popolnoma udušena, opozkijaki listi si v strahu preti-cenzuro nc upajo več napadati sedanje vlade. Qlavni soc. (lem listi so ustavljeni za te! mesec februar. A tudi katoliškim centrumašem se ne godi nič bolje, »Oblast ima sedaj Hitler«, je odgovor na proteste opozicije. Vladne stranke nastopijo v dveh blokih: v na-rodnosocialističnem in v »Schwarz-lVeiss-ftof» bloku nemških nacionalcev. Zadnji jc ponudil mesto nosilca svoje liste feldmitr'alu Macken-senti, ki ga bo najbrže sprejel. Izid bo., najb.rže
s Sovjetsko vojno odposlanstvo se nahaja v Parizu. Bilo je sprejeto od vrhovne ira povelj nika francoske armade Weyganda. S.tìenjeno bilo, d» imenuje Francija svojep »-^.-.p; šeja v Rusiji, sovjei pa svojcg- v i4arizti 'Zanimivo.
s katoliško časopisje. Velino je .-.levilo ka ! toliških dnevnikov in tednikov, ki jih vneti ka , toJičani izdajajo v raznih nieUih Francije. Naj j večji katoliški list na Francoskem je »I.a. Croiv : (Križ). Ko je začel izhajati, se je tiskal v 30.000 izvodih, leta 1000 je imel 145.000 naročnikov, sedaj jih ima 300.000, nedeljska številka pa se tiska v 700.000 .izvodih. Ta list ima največ opravka s pošto izmed vseh pariških listov, ker se ga največ razpošilja po Franciji, dočim se drugi pariški listi prodajajo s kolportažo.
UkraMna
s Ne pijejo in ne kade. Med Ukrajinci na Poljskem se v zadnjem času zelo širi gibanje proti pitju alkoholnih pijač iu kajenju. Mero-dajne poljske oblasti pa ne gledajo na to gi banje na tako kot je, temveč menijo, da hočejo Ukrajinci z abstinenco od pitja In kajenja \ prvi vrsti na dohodkih oškodovati poljsko republiko. Kakor vemo, »e morajo Ukrajinci žali-bog tudi pot! Poljaki šele turiti za sVpi narodni obstoj. Od alkohola iti tobaka, ki sta poljski državni monopol, ima rcoub'ika velike dobički- ki jih «porablja tudi ,,,«,» » «lomu narodu.
Gor-
Ali je Nemci venski
iHniiMHI	J—1	Pomemben odstop iz pruske akademije umetnosti.
Küthe Koivvilz, velika umetnica v grafiki in Hein-	^ir «mb^h^^»
2» ministra dela je predsednik Roosevelt določil rich Mann' znalli romanopisec, sta izstopila iz gospo Frances Perkins. To je prva ministrica v miške akademije umetnosti. Ozadje ki je vseka- .■„,. . . .
zgodovini Združenih držav	kor političnega značaja, ni pojasnjeno	«ranji spanski ministrski predstcluik i», monari
stične dobe, admiral \znar, ie te dni umrl
«Ä'nÄ^f	-Brülowetn trgu v Berlinu (kjer dogajajo
r	iavil nered. V'	«a se „e hi ft
vrvež vHvd nv,T°bU- V '^Jve^ji promet
Lfer 4Ärrku ^ Londonu ie zavozi! «
je..n,crai službujoči P* ust ustaviti ves avtomobilski promet da se i« mal, vozač mogel bre« nevarni« odneljati prej v svojeai «k«,rod« ž< Tm ,v&il«
üaeuoka, japonski delegat v Zvezi ' Bogom. Zetievn?!
Dr. Sjiigman Khee, predsednik »provizoričoe it rodne vlade korejske«, ki se nahaja v prognatismi je nastopil v Ženevi pri Zvezi narodov z večtlansli delegacijo z ostrim protestom proti Japoncem, ii imajo v posesti njihovo dediščino, Korejo.
Minuta p» atentatu v Miami. Roosevelt je zaklical-"	s tem Je Pomiril razjarjene množice.
Lm Slovenia zvati, čelo kvišku povzdigovali. L" s|0venskej,'ii sem rodu«. In Čehi? Ali jim ni gl i beseda Čeli v bojih .. narodnimi nasprotniki, .«Itd najdražjimi na svetu? Ali niso Ukrajinci igi-di narod in sicer slovanski narod, ki mu ne fflftiie nihče odrekali narodnega imena in narodne
Svobode ?
M .s J o in ono. V češki »slovaški Kožicah je februarja dijaški zbor tamošnjega ukrajin-tega učiteljišča pei za radio ukrajinske pesmi. "V poljskem Lvovu je bilo zopet obsojenih mladih Ukrajincev od1 pol do pet let ječe, -è-r so biije nivali proti poljski vladi in za osvo-Hojenje svojega ukrajinskega naroda.
Amerika
s Drobiž. V Clevelandu so umrli Anton Se-Hak iz Danj pri Ložu, Helena Strahinič roj. gguh ž, Stefan Primož iz Tniišča v Slov. krajini, jrbara Zdešar, Helena Sintic, Frank Kalan iz iofje Loke in Marija Gorenje roj. Bohinc iz :š na Gorenjskem. — V Gallesvillc živeči vpo-ijeni Matt Deeren je prestal že pred 18 leti ko trebušno operacijo, pri koji priliki je do-Eni zdravnik pomotoma pozabil svojo iglo v egovem trebuhu. V tem času je farmar prestal tele notranje bolečine, pred štirimi leti je pa ilepel na enem očesu Zadnja štiri leta ga je neprestano bolela glava ter se mu je začela vrhu iste delati majhna bula. Ko se jc te dni teren enkrat česal, je z glavnikom predrl btilo glavi ter začno potegnil tudi iglo, ki gn je liko let \ telesi; mučila.
Drobne novice
Nemški parlament je pogorel. V noči od ponedeljka na torek je ponosno stavbo nemškega parlamenta v Berlinu zažgal neki komunist. Škoda je cgrcmua, dasi so večji del stavbe rešili plemeuov.
Pouk ruskega jezika na yseh trgovskih šolali so uvedli Poljaki. Zelo pametno!
105 češkoslovaških tvrdk se hoče izseliti iz Avstrije. Bog ve kam?
650.000 brezposelnih je v Avstriji, to je 45% vsega avstrijskega delavstva
50.000 kmetov so pregnali boljševiki iz Ukrajine v Sibirijo.
11 kandidatnih list je vloženih za nemške parlamentarne volitve.
Začela se je vojna med Perujem in Bolivijo
1000 kosov avtomobilskih gumastih obro-čev izdelajo na dan Bat a zavodi.
75.000 ton koruze in 50(10 ton ječmena, je nakupila Grška v.Bolgariji.
Trgovinsko pogodbo s Turčijo je odpove dala Francija.
Izkoriščanje nekaterih zlatih rudnikov je prepustila sovjetska vlada nemški drž. banki.
Znižali bodo davek na avtomobile v Nemčiji.
Za skupen nastop proti fašizmu se pogajajo v švicarskem Curiliu socialisti in komu ni sli.
Obsedno stanje v Romuniji je odpravljeno.
Kov atentat je bil poizkuse» na ameriškega predsednika Roosevelta.
J JE NOVEGA
Razpust Katoliških prosvetnih društev
V petek, dne 24. iebruarja 1933 je dnevno jasopisje objavilo sledeči odlok:
S ivojim odlokom z dne 17. febr. 1933, No. 927,1, sem razpustil Prosvetno zvezo Mariboru in v Ljubljani, kakor tudi vsa v beh prosvetnih zvezah včlanjena društva, na Ddlagi § 11. zakona o društvih, shodih in po-
svetih, ker so omenjena društva prekoračila svoj statutarni delokrog ter se kot nepolitična društva udejstvovala politično in strankarsko politično ter se v mnogoštevilnih slučajih pregrešila tudi zoper pravni red v državi.
Ban: dr. Marušič
Osebne vesti
<1 80 let je dopolnilu Šunmrjevu mati v jrnovetn v Ljubljani. Bog jo živi še mnogo
d 70 let je dopolnil gosp. Papier Franc, rojarski mojster itd. v Doslovičali v brežiški fari tm Gorenjskem. Nn mnoga leta! d Zu kaplana pri D. M. v Polju je ime-
ovan g. Pavel Slapar, doslej kaplan v Trži-i. Gospod je kot drugi kaplan že nastopil !oje mesto.
d Vnovič so nameščeni sledeči profesorji tiroma profesorice: Kovač Marija, realna
nmazija v Novem mestu, Vodnik Dora, uči-['Jišče v Ljubljani, Fortuna Martina, realna nmazija v Ptuju, Globočnik Olaf, klas. gim. Ljubljani, Kocjan Andrej, realna ginma-,a v Murekl Soboti iti Stèri© Marjan, II. drž. faina gimnazija v Ljubljani.
<1 T* državne službe je zopet odpuščen 1 • Kajetan Gantar, suplent realne gimnazije 1 eljtt.
d Novi načelnik ijudskošolskcga pouka v
?>c-svpluem ministrstvu se piše Miladtn Seti ti te.
d Po IS letih sc je oglasil i/, Rusije Kvoèka
■Klovnu, doma iz Rakovice na Hrvaškem.
Domače novice
d Okrog kmeiskega doma. Na Grmu so konji že zvozili kompost na njive. Zdaj vozijo sneg z dvorišč. Pri teletih vršijo gospodarji polagoma prehod na suho krmo. Zaradi snega počiva še vedno poljsko delo. Zato prebirajo krompir in premetavajo zaloge žita. Tople grede in semena za setev so pripravljena. Učenci vrše cepilne vaje na vrbovih in leskovih palicah. V kleti nadaljujejo z zalivanjem sodov iu s čiščenjem. Dne 9. marca bo na Grmu brezplačen tečaj o žveplanjtt iu pretakanju vina. — V Mariboru snažinio in ponilajatno sadno drevje. Pri drev ju, ki smo ga lani in predlanskem precepili, bo treba misliti na krono in v ta namen pravilno obrezali. Ce ni več mraza kot pet stopinj pod ničlo, že lahko obrezujemo pritlično drevje in špalirje. Začnemo po vrstnem red«, kot odganjajo: marelice, breskve, češnje, hruške, slive, jabolka. Ne pozabimo tudi na ribez in kosmuljo! Pregoste enoletne mladike razredčimo, večje prikrajšamo. V vinogradu smo narezali' rozge za kluče, Wem dolge. Do uporabe v klet! Tudi rozge z.< cepiče že imamo v kleti, 20 cm globoko v peskti v snopih po 100 komadov. Rigolanje

■

v! 1
oil -
in grobanje dokončujemo. V kleti posvečamo ;»ažnjo mladim vinom ter pazimo, če se normalno razvijajo. Zapolnjujemo posode. Po-vsod v kleti vlada red in čistota. Dne 11. marca bo v Mariboru brezplačni tečaj o cepljenju vinske trte. — V Št. Jurju so uredili in popravili razno orodje. V kleti snažijo zelenjad-no zalogo. Zgodnji krompir so postavili bolj na uvotlo, da pospešujejo kaljenje. Za siljenje je najboljši bolandsk; prvenec. V rastlinjaku presajajo razne cvetlice, režejo podtaknjeni» od siljenih dalij. Od tripsa napadene rastline umivajo z vročo vodo. Mladini prašičem dajejo po treh lednih ječmen, pšenico, ajdo, vse v sinovem stanju. Z mlekom krmijo le v slučaju, da ga ne morejo prodati, drugače gredo raje v mlekarno po posneto mleko. Najhitreje dobe prašički grižo po uapol kislem mleku. Prašički morajo sesati 8 do Id tednov, če jih odstavimo prej, ne rastejo dobro.
d 'An 5 in pol milijona šminke so porabile Ljubljančanke. Obličje jim radi le nepotrebne potrate ni postalo lepše iti prikup-ljivejše.
d Za olajšave zadrugam. Glavna zadružna zveza je predložila finančnem ti odboru v narodni skupščini sledeči predlog za fin. zakon za 1, 1Ö38454: Olajšave davčne, taksne, postu« in ostale iz členov 32, -38, 34 in 86 uredbe, ki jo je izdal kmetijski minister s štev. 77.762-f od 21. decembra 1982 o prilagoditvi zakonu < kmetijskem kreditu od 12. junija 1925, zakonu o privilegirani agrarni banki 16, aprila U)2S) s spremembami in dopolnili od 25. febr. 1930, 27. marca in 5. dee. 1981 in zakotni o naziv« države in razdelitvi kraljevine na upravna
Vncenciieva konferenca pri očetih Lazar st h
Ustanovljena je bila 8 pomočjo zavodov usmiljenih sester v Ljubljani v prostorih Marijinega doma ubožna in dijaška kuhinja. Omenjena konferenca je imela dne 26. februarja svoj prvi občni zbor. Iz izčrpnega poročila o požrtvovalnem delovanju našega vrlega redovništva in sotrudnikov naj omenimo: Kuhinja je začela poslovati za dijake 14. sept., za brezposelne pa 25. septembra. Naval je bil ogromen. Začetka je prihajalo dnevno do 130 brezposelnih ua kosilo. Ko se je uvedla natančna kontrola imen, zaposlenost, premoženjskega stanja, je število obiskovalcev kuhinje nekoliko padlo, vendar pa v vseh zim-
skih mesecih prihaja dnevno 90 do 100 brezposelnih in revežev. 33 družinam so daje kosilo na dom. Dijakov, akademikov, srednješolcev in dijakinj je nameravala konferenca v začetku sprejeti samo 40, ker pa je bilo vedno več siromašnih dijakov, ki so prosili za hrano, je konferenca preuredila še eno sebo, tako da sedaj v dveh sobah prejema 75 dijakov dnevno kosilo in večerjo. Dnevno se razdeli do 380 porcij. Od dne 24. septembra do danes se je razdelilo: družinam na dom 13.220 porcij, brezposelnim in revežem 9835 porcij, dijakom kosilo in večerja 19.100 porcij, skupaj 42.155 porcij!
POMLADANSKO
ZPBAVL1EWIE
Komaj ie pri ia pomlad, j« se narava pretu a k novellili /ivijenju in obi avjanju. 8'dai /e čas m siili na zdravje, z«kaj kakor so'< v bilkah, tako tudi kri piena-a več o akcijo cirkulacije ki lahk i dovede do ic kdi posiad c. Za*ad lepa .ie t eVa telesu doiaali novih in osvežujočih ' sokov, a i ostane organizem odporen n zdrav. Za to svi ho ie na bo jš* a« ravno zdrav, enje s »PL* NN K\r zdrav/nlm čajem, pr prav.jenim več 11 u.a iz na fco si ii p.miinskb zdravilnih zeli r li-ilgo-iel„a izku 11 a nam potrjuje, da je »PLANiNSAt «dravi-ui čii, ki ima v sebi preizkušene 11 1-1 re «Iravilrie sestavin--, »a b ijši in edini requutor č :čen e in obliavi lan e krvi. »PLANiN A« '■Ira. i,ai čai uničuje kali toiezni in filli ira kri lein doscžele, da kri lahko in pravilno r.irku-iira ler tako obnavlja ves organizem. Zdravi en,e <•'! 6 do 12 tednov s »PLANINKzdravilnim (•m de!uie izredno, in s cer brez struuov, 1 ri '■h sideč h boleznih: pri slabi prebavi želodca ! zaprt u lelpsa, slabem deloavu u čren sa in na-
pelo.ti teb .-.i. oni M Ci iu h ooo.e. jii mokri» ue isl nii in Item rold'tv. siabo-li ili o (ebeti vi srra, bo c:.»i : t: . nerreti in iiv.nin noje-» . »ftASiS «irav ai čnj pus e u e a..-elit in izredno i e nje p i ariti in klcreii in OKiuzenu pi ue — /.,11 tev» le ia v (k.-irnah s-mo pravi »PLANINliA« dl v lili ,a , kì se ne proda a oii, r , t, m ec sam, v onijniulnih piomniramb zav iiih po i.in .«, — 11 ., nap «un proizvai.vca:
Lekarna MB. L. BAHUVEC
Lubiana, Kongresni trg
i dročja ud 3. oktobra 1929 veljajo od dneva panja v veljavo tega finančnega zakona za /; 1 lige (agrarne zajednice) in njihove zveze re po svojih pravilih delijo članom na njihove vloge dividende, ne daje članom svojih upravnih in nadzornih odborov tantijem in po-vrhu tega še. če se njihov rezervni fond v no-benem slučaju ne more razdeliti med člane. Ti predpogoji morajo biti zagotovljeni v pravilih teh zadrug (agrarne zajednice) in njihovih zvez na ia način, da se ne smejo menjati brez odobrenja one zveze, v kateri je zadruga (agrarna /ajednica) včlanjena, odnosno Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, v k-teri je včlanjena dotična Zadružna zveza. Zadevne zveze so dolžne ohraniti svoja pravila nespremenjena pri svojih članicah zadrugah (agrarnih zajednicah), Glavna zadružna zveza pa pri sebi in pri Zadružnih z-'ezah, ki so včlanjene v njej. Glavna zadružna zveza na-glaša v svoji razlagi, da je svrha predloga, da se olajšave, o katerih se tukaj govori iu ki so bile podeljene z uredbo kmetijskega ministra o prilagoditvi zakona o kmetijskih kreditih dane zadrugam za kmetijski kredit, razširjajo tudi na ostalo zadružništvo, ki sedaj Mi olajšav ne uživa.
d Vinska razstava in sejrn v Ljutomeru, /ia obiskovalce vinske razstave ia sejma v Lju tomeru, dne 7. in 8. marca, je dovoljena vozna olajšava do polovice navadne potniške tarife Olajšava velja od S.-10. marca pod navadnimi pogoji. Za cenena prenočišča je preskrbljeno. Vinogradniki, kateri svojih vin za razstavo še niso prijavili nni to nemudoma stwe. ker pre-
o
pozno pr.javljena vina m: morejo priti v katalog. Kdor nima primernih slekleuic, jih dobi pri mestni ol čini v Ljutomeru : jer .se bodo : sprejemali tudi vinski vzo.ci, ka;eri st morajo j posiaii najpozneje do 3. marca t. 1. Ker je s j polovično vožnjo ob'sk raz* we jako olajšan, I Posebno onim, ki potu j-jo daleč, pričakuje ino j obilne udeležbe, t- r . stavni oobor. j d Pteselilev glavi:e carinarnica v Ljub-
1 Ijani. Glavna carinarnica v Ljubljani se je ; preselila dne 20. februarja 1983 v novo uradno ' poslopje na Vilharjevi cesti, kjer tudi že posluje Carinska skladišča ostanejo začasno še na starem mes u.
d Prošnje za odpis davkov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pozval finančne direkcije, da prično Ukoj reševati prošnje za odpis davkov po § 14. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, če ti zaostanki ne znašajo več ko 10OCO Din! Prošnje onih dolžnikov, katerih zaostanki znašajo več ko 10.000 Din, morajo finančne direkcije g svojim mnenjem in predlogom preilo-žiti dav*nemu oddelku finančnega ministrstva.
d C poraba dvigal v ljubljanskem nebotičnika je za kavarniške goste v tej stavbi brezplačna.
d Ve® razen stanovanjske hiše je pogorelo posestniku Jožefu Peterci v Vevčah.
d Prijavite bicikle pri županstvih, da ne bo kazni.
d Kadar ima tihotapec »molo, p.ed par tedni se je pripeljal mariborski avtoizvošček na avtomobilu s svojo zaročenko iz Avstrije na našo mejo pri St. Ilju. Finančna straža je
vozilo natančno pregledala in odkrila avtom spretno prikrito kovinasto j za tihotapsko blago. Zaplenili go nad cigaretnega papirja, blizu 4 kg kresihiih"^ menčkov, skoraj 5 kg saharina in seveda tud' ! avtomobil. Globa bo znašala 500.000 Din j d Društvo trafikantov v Sloveniji j6 ime lo 26. februarja v Ljubljani svoj občni zi,„. Društvo šteje 482 članov. G. Popovič iz grada je med drugim povedal, da izdelujej» v upravi monopolov nov pravilnik, p0 ia tereni se bodo nove trafike podeljevale |» tedaj, če bo prosilec odprl svojo prodajalno na takem mestu, ki bo vsaj tOO m oddaljeno od sosednih trafik.
d 90 par za en liter mleka dobe kmetje v Podčetrtku. Pa ga morajo nositi ali voiiS v mlekarno daleč tja preko Solle. Koliko gj trov mleka mora dati ondoini živinorejec al dobro moško obleko?	;
d Kdo sme v Ljubljani krošnjariii. Mesti no načelstvo opozarja, da je po določilih »f «istrske uredbe krošnja reo je splošno pre»| vedano. Ta prepoved pa ne velja /s prelil valce kočevskega okraja, prebivalce neh-f terih občin novome£!:ega in Črnomaljskegil okraja glede kočevskega blaga, ter za preši-j vaice imotskega, dmanjskega. in fivan.iske.-al okraja glede prodaje drobi-ga (galante;,, ! skega) blaga. Tudi ne velja prepoved ug krošnjarjenje izdelki domače hišne indii-S strije. Vsem drugim je pa vsako krofcujarjoyJ po mestu Ljubljani «ibranjeno, Prestopki -.f kaznujejo „ globo do 1500 Din, oziroma 1 zaporom do 30 dni.
-	Naia abeced» io Aspirin. Prva črka v nifi abecedi ie A, prvo izmed najbolj popularnih zdri-i vil pa jc Aspirin. Pa ie neka druga zveza je md; tema polinoma. Aspirin ie namreč ravno toliko Id star, kolikor črk v abecedi. V dobi cloveSkö^ življenj« je to čas, ko prične človek ustvarjati «voi najboljša deta; tako je tudi z Aspirinom Nie|« dober sloves kot sredstvo pri prehladu, zobobol«, revmi itd., se Siri po vsem »vetu in tako tudi pri nas.
Hed hmii Hrvat«
,! škofje jiiorujeJ». Dne 25. februarja * je pod predsedstvom hrvatskega metropoli!! dr. Antona Bane rja pričela konferenca epi-skopata, in sicer ožjoga odbora, ki obstojali senjskega škofa dr. Antona Starčeviča, ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana, b* grajskega nadškofa Rodiča in vrhbosanskegi metropolita dr. Ivana Sariča, djakovakegi škofa dr. Akšamovifa in splitskega škofa d'. Bonefačiča. Dr. Akšamovič na sejo ni prišel,-ker je bolan, splitski škof Bonefačič p» ni mogel priti, ker je iiška proga zasnežena.
Umetni dež V Cibu v Vojvodini je te dni padal pivi umetni dež. Veleposestnik Dundjer-ski je namreč naročil v Nemčiji stroje a umetni dež in z njim je namočil dva juto zemlje 5 milimetrov globoko.
d Največja jugoslovanska jadrnica »S Nikola«, z nosnostjo 750 ton, se je vsled viharji v Sredozemskem moriu potopila.
d Posebno zbornico zahtevajo trgovci 1 M šanim blagom v Zagrebu. Počasi bo ime'? menda vsaka štacuna svojo zbornico.
d Cene sladkorju so znižali v Zagrebu K 50 par pri kilogramu.
d 25 odstotkov šolskih otrok je že okužen» 1 jetiko v Trbovljah, so dognali zdravniki-d Ogromna množina manulakturnega bi* ga je pogorela g. Cangu v Zagrebu. Škode n» 4 milijone Din.
-	Zelo vaino in koristno f« za vsakogar, » v naprei ve, kakino bo vreme lutri. Pa«te * dauainji otflas
Iz naše prestolice
d 20.000 brezposelnih je v Drinski bano-
Lj viaja je v ta namen nakazala finančne-u ravnateljstvu v Sarajevu pol milijona Din. )0000 : 20.000 jc 25 Diu na osebo, d Strašen zločin pijanca. Posestnikov sin
,ško Matevžič iz Polžove, občina Rikarja is je obiskal svojo sestro Agato, ki je oino-[U'a s posestnikom Culegnarjem, p. d. Peoni v Portkraju pri Galiciji. Zahteval je od e sadjevca, katerega pa mu sestra ni dala, i ga je že tri litre popil in bil popolnoma jan. Matevžič se je zaradi tega razjezil, vzel iliinjski uož in svojo sestro hudo ranil. Nato ito je prijel za lovsko puško in ustrelil jprej svojo sestro, ki je bila takoj mrtva, nato usmeril puško proti samemu sebi. ga je pogodil v glavo in povzročil ta-ijšnjo smrt. Matevžič je bil znan daleč na-,oli kot največji pretepač in pijanec.
d Velik načrt o javnih delih baje izdelu-jo v ministrstvu za socialno politiko, lzstiäi-jnočvirij, ureditev rek, zgraditev železni-ili prog ter nasipov proti povodnjim bi bil prvi vr. ti namen teh javnih del. Prav, če bo
Hi d Gospodarsko poslopje so uničili ognjeni
{glblji posestniku M. Litini v Zlatoličju na |||ravsl(em polju.
d Vse imetje razen svinjaka je uničil po-
Sir posestnici Julijani Metličarjevi pri Sv. Ja-|jfclm v Slov. goricah.
|S d Mleko v snegu. Neobičajna nesreča se je «ripetila te dni v Mariboru. Trgovec z mlekom Be»]'/. Gieif iz Hoč je privozil v mesto s polni-
li vrči naložen tovorni avto. Pred Maribor-iim dvorom se je hotel izogniti motornemu iežnemu plugu, pa je pri tem zavozil na kup
REVMÀTIZEM
morete zaustaviti
Neglede nato, so II bolečine v mišicah ali v členkih, SLOAN ov LINIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje bi umiri. Ne Irpile — Imejte vedno steklenico pri roki.
Rabite SLOAN-OVO maat proti revmaHsmu, «Hasu, bolečinam v krilu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distor-sije In kontuslje in proti vsem vrstam bolezni v mišicah.
Dobiva se u oseh LEKARNAH In DROGER1JAH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine.
»Odobreno od Mlnlilritvi locijilnc politike in narod neg« zdravja WnlteUko odelrnjt i rdoijcm S. br. «97 od 15 marcu 1995.«
snega, avto se je močno nagnil in vret so zaropotali v sneg. Nad 80 litrov mleka se je izlilo po snegu.
d Nesreča ne počiva. Slamoreznica je odtrgala roko 6 letnemu sinčku posestnika Francu Jančarju na Vrtači pri Vačah. — S kropom se je polil po glavi in rokah triletni Anton Zajec iz Zgornje Zadobrove in je vbol-nišnici umrl. — Pri padcu si je zdrobil koleno 69 letni Zupančič Franc iz Šmihela pri Novem mestu. — Konj je brcnil posestnikovega sina Andreja Mulca iz Loža s tako silo, da mu je nogo zlomilo. — Pri padcu si je močno poškodoval levo roko 16 letni trg. vajenec Konstantin Kuklan, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. — Ko mu je spodrsnilo, si je zlomil roko Valentin Kokalj iz Javorja pri Kranju, zaposlen v Ljubljani.
d Dokler je bilo kaj drobita v žepu ... Sava je naplavila pri Krškem truplo nekega
posestnika iz Turškega lesa pri Dolu. Utopljenca je spoznala njegova žana, ki je pogrfi šala moža že nekaj tednov. Pred tremi tedni se je podal doiični posestnik k svoji sestri, ki mu je posodila 1<H)0 Din za nakup krave. Z izposojenim jurjem pa je kreni! mož v krčmo in podiva!, dokler je bilo kaj drobiža v žepu. Ki j«, bil brez denarja, s? je končal življenje s skokom v Save, Zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok.
d Vse po vrsti je obgrisla. V vasi Žabic» pri Gospiču so imeli v hiši kmeta Galca mačko ki je te dni začela kazati znake bolezni. Dort ači pa niso polagali na to nobene pozornosti in tako se je zgodilo, da je mačka vse po vrsti obgrizla. Ko so mačko ubili, so šele ugotovili, da je bila stekla. Zaradi tega so vso Galčevo družino poslali pravočasno na zdravljenje.
V vsako hiio Dom olì uba!
RAZNO
Zanimiva stan ura. V inevskem umetnostnem zgodovinskem muzeju bila razstavljena dracena, umetniško izde-na ura, katere zapleteni ehanizem so pa leta tako Avarila, da nj ura več « ter gnala svetnikov in bilo potrebno temeljito »pravilo, na kar se pa Inašnji urarji ne razu-ei° VSi. Najtežje je bilo »praviti avtomate. Tega >sla se je lotila ženev-a ur,irska šola. Ura je Ia izdelana v Parizu po e! verietnosli konec se-imiiajstega stoletja, potlej je pa I 1714. podari) Jožef Bouer ženevski »'žnici. V 16. in 17. stoti" so bile t-ke stolpne [e «to priljubljene. Nevere še zda i teko v sta-1 katedralah in so po eni svelu znane. Jezus, 'ania, angetj. apostoli, I petelin in zvončki . «lavni sestavni deli, le P sosedje in igra se
[»i-eminja. ženevska ura "rta med najlepšo itela irc nrarske umetnosti |e izredno velike vicd-sti.
Mesto Tuscoii, Arlz., f "'"'o mesto v Zdru-|.»ui državah, ki jo u-iJcno z obzidjem nno-
ffritassastrSSŽte»»
f Jerneja Andrejke
Mladostni spomini
Mesto stoji ob mogočni alpski reki Adiži, ki izvira I pod Reschen-Scheideckom v ötztalskih alpah. teče mimo ; tirolskih mest Merana, Bolcana, Tridenta in Rovereta I proti jugu, ter zapusti vzhodno od Gardskega jezera Ti-rolsko. Od tu teče v iužnovzhodni, potem vzhodni smeri po zgornje-italski ravnini in se izteka južno od Benetk v jadransko morje, i Dolina reke Adiže je pri Tridentu še precej ozka; I v njej je le malo ravnega s/eta. Kamor se obrneš od reke, : na desno ali levo, se grizeš že v nekaj minutah v kolena , po strmih bregovih, ki jo obdajajo. Vaje v takih hribih so bile seveda zelo naporne,, a meni so bile vendarle všeč, ker setn rad hodil po go^ah in dihal sveži gorski zrak in užival prelep razgled.
V kadetni pripravnici v Tridentu.
Polkovnik Neuber, tedanji poveljnik 17. pešpolka, je bil ukazal, da se morajo »študirani« novinci, ki so došli pred kratkim iz Ljubljane, zglasiti dne 16. de-cembra 1870 ob 9. uri na gradu k preizkušnji za sprejem v kadetno pripravnico. Med temi kandidati sem bil tudi jaz Izpričevali, ki ju je .pridržal svojčas poročnik pl. Kautz in ju .joslal v Trident, sta učinkovali. Ne prostovoljno - na polkovnikov ukaz sem se mora! podvreči izpitu.
Zaukazanega dne zjutraj po budnici pride k meni nadzorni frajtar (poddesetnik) ter mi ukaže, da naj
dobro očistim obleko, orožje iu obuvalo, češ po 8. uri te bom peljal na grad, da boš pokazal, ali res kaj znaš. Točno ob tej uri je zopet prišel, da se prepriča, je-li vss v redu. Pregleda in ničesar ne reče. Čez nekaj časa pa spregovori oblastno: Opozorim te, regrut, da hodiš šest korakov za menoj; zdaj sva v službi, ne spodobi se, da bi midva skup hodila, trpela bi disciplina. Pa ti itak ne veš, kaj je vojaška disciplina: Disciplina je to, če bi regrut plačal naprej postavljenemu frajtarju polič vina, drugi dan pa bi ga ne ubogal, češ, saj sva skup pila za moj denar. Dva frajtarja že smeta skup iti v gostilno, frajtar in regrut pa ne, to bi bilo proti disciplini. Vidiš jaz imam že eno zvezdo, sem frajtar, tvoj prvi naprej postavljen, kar ti še dolgo ne boš dosegel, čeprav greš »prifungo« delat za oficirja. Zdaj pa pojdival Opozorim te še enkrat: šest korakov za menoj!
Frajtar, imenujmo ga Bahavnik, me ponosno pelje, kakor da bi vodil cel regiment in se večkrat ozre, če hodim natančno šest korakov za njim. Brez zaprek sva jo primahala na grad, seveda frajtar šest korakov prej. jaz kot njegov podložnik pa za njim. Člani komisije so bili že zbrani. Frajtar stopi s sklenjeni petami in z odprtima palcema na nogi pred komisijo ter javi takole: »Gospod avtman, ponižno meldam, da sem pripeljal regni ta Andre jk* k »Dobro, odstopite!« Fr-jtar je odšel, jaz pa sem stopil v sobo.
Sta! sem -.-rsd komisijo treh gospodov. Predsedoval ji je stotnik Pavel Ghedina, že starejši mož, po rodu Italijo u, kar sem takoj spoznal, ko je spregovoril. Nad-poročnlk Adolf WiSinka, Moravan, človek visokega čela, dolgega, obritega obraza in kratkih brk, j« Uprafieval matematiko in nemščino (stilistiko), por očnik Eerimn Doxat, Slovenec iz Postojne, mož črnih las in brk, r nega obraza, ki je vzbujal spoštovanje in strali, pa je Izprafieval zgodovino in zemljepis. — Ta trojica je pre-
8*
Novi grobovi
.Nenadoma je umrla ga. Kristina Hribar roj. Mre ina. sopri ga vratarja v bolnišnici ua Studencu — V Ljubljani je piemiunla gdč. Kar..lina Carner-Eekert — V Kozjem je odšel v večnost iolski upravitelj g. Frau Mauter. — V Zalogu pri Ljubljani so položili ua mrtvaški oder gdč. Matildo Mejač. - V Ljubljani ie zapustil solzno dolino lekarniški pomočnik g. Ivan Lončar. — V Moškaiijcib pri Ptuju jc zapel mrtvaški zvon g. Vidu Donajit. — V Sevnici je mirno v Gospodu zaspala 82 letna ga. Katarina Zaje. vdova po finančnem svetniku. — V Bistrici pri Tržiču se je pteselib v srečno večnost ga. Helena Košir roj. Tišler. -- Na Bledu so položili v grob 82 letnega g. Jakoba Sokliča. cista g. župnika pri Sv. Vidu pri Ptuju. —• Na Jo upnicah je umrla gdč. Apo-lonija Žerjav. — V Semiču je preminul lamo-šnii šolski upravitelj g. Ivan Kigler. — V Slo-tenjgradcu je nenadoma odšel v večnost zdrav-n:k in primari] bolnišnice g. dr, Perdo Kunej. — V Ljubljani je moi-I mrtvaški zvon ge. Mariji Pečar roj. Jagodic, vdovi po železničarju. Naj počivajo v miru!
d ■)■ Nastss Petrovič. V Belgradu je umrl pretekli teden prijatelj našega naroda in borec za pošten spotazum med Srbi. Hrvati in Slovenci, bivši notranji minister g. Nastas Petrovič. Bog mu botfi plačnik!
Prcwrbile se pravočasno in varno!
Zavajajte sebe in svoje domače pri
KARITAS
Bazno
Sprejemamo sa ino zdrave osebe. Zahtevajte prospekte! >K«rit»sr, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
d Vsem čebelarjem. Vse čebelarje, člane Čebelarskega društva, obveščamo, da je prispel sladkor za pomladno pitanje čebel, v Društveni čebelami ga doke vsi, Ivi >o ga do sedaj naročili, dobe pa ga lahko tudi drugi člani, ker ga bo imela Čebelama sedaj stalno v zalogi, dokler se ne bo začela izdatnejša paša. Sladkor dobe le čebelarji. ki se bodo izkazali s položnico ali izkaznico, da so članarino za leto 1933 plačali.
d Kmetsko-gospodinjski tečaj v Črnomlju, i V Črnomlju priredi banska uprava trotne-o- ui ! kmetsko-gospodinjski tečaj, na katerem pri i no ! s poukom 20. marca. Organizacija tečaja je !>••-j verjena g. Enieranu Sloklasu, sreskenai k o" I tijskemu referentu v Črnomlju, ki sprejema j prijave za vpis iu daje vsa potrebna pojasnila.
d Davščina na vodne sile. Banovina bo v ■prihodnjeir prtračunskem razdobju naložila še eno novo davščino; na izkoriščanje vodnih sil. Znašal", bo 30 Din od ene konjske sile, pri elektrarnah pa poldrugo paro od vsake kilo-vatne ure, dokler ne dosežejo 30 Din za konjsko silo letno. Žagarji in mlinarji s preprostimi napravami pa bodo plačevali na leto od prvega kamena oz. rezila 50 Din, od naslednjih pa po 25 Din. Naredba predvideva nekatere izjeme, zlasti pri kmetijskih gospodarstvih m zasebnih napravah.
d Koncert Cirilo-Metodovega zbora iz Za g'reba se bo vršil v soboto, dne 4. marca točno ob 8 zvečer v Unionu v Ljubljani. Na sporedu so samo pesmi vzhodiocerkvene liturgije. Zbor je mlad, ustanovljen šele lei* 1931., a je takoj s svojimi prvimi nasti>pi (evh. kongres v Sarajevu) pokazal, da ima samo prvovrstne moči, ki so kos vsakemu peljo. Ker je te vrste glasba pri nas premalo znana,
a je zrasla (jloblje iz srca in je polna reife ne lirike in nežnosti. Zato opozarjamo na ko, cert vse, ki jim razmere dopuščajo. KonC(I| se bo začel t o č n o in se bo vršil v dvorani. V nedeljo 5. marca bo ob pol sv. Petru v Ljubljani sv. maša po vzhodnt, obredu, pri kateri bo pel isti zbor izbrane t turgične pesmi tega obreda. Pred cerkvij, bedo pobirali prostovoljne prispevke za hovo menzo, v kateri dobivajo zastonj hran revni visokešolci. Teplo priporočamo.
d Celo družbo kurjih tatov so spravili dni dni na varr.o orožniki v ljutomerski oW liri.
d Kadi ponarejanja srebrnikov s« bili si
•■ojeni: Simon na ti mesecev iu 120 Din 4 -J ms kazni ;<il se 2 due vi;. Martin Pokiukar r ■1 mesece in 60 llia denarne kazni ali še« dan zapora ter Anton &t;irm na :i aiesftfii strogega v--n r.i in 00 Din donarne kazni č še en dat; zapora.
d Ptička sta se ujela Na sled so prišl vi ?t."ri - pciltt'tni pismi- 2e dalj časa polj»! Ijaioki poštarji govorili, da so začeli ir.iiikn razna pc-ši;;,. pisma, pt.scbuo ena. v kateriij je bilo -pričakovati, da je priloženega kaj M narja v papirju. Manipulacije s temi pismi ■<£ se naje vršile že dalj časa. Naposled je poìtiàj upr;. .a nastavila past. Te dni sla bili oddaa dve pismi za železniški poštni voz na im*i Rakek iu Kamnik. Dva sislužbenea pn staiti pismi potatala. V pisntih sta bila u,a p«jiif|
HRANILNICA IN POSOJ1I Nlùjj V ŠMARTNEM PRI LITIJI
r. z. z n. z., sprejema hranilne vloge in 'zpnim na novo vložene takjj v vsakem znesku. Dnuil ie pil njej naloien popo.'noma -arno, kr, i»li zani poleg rezerv dve hiši in nad 500 član» posestnikov z vsem svojim premoženjem.
iskavala in prerešetavala, koliko pšenice in koliko plev je v «lavali poklicanih kandidatov.
Ko je zvonilo 16. decembra v trider.tinskih siotjiili poldan, nam je komisija razglasila rezultate preizkušnje. Pri dveh kandidatih je pšenica odtehtala pleve in ta pšeaičarja sta morala ostati v šoli, pri enem pa so zmagale pleve, ta se je vrnil h kompaaiji. Zal mi je bilo zanj, bil je moj ožji rojak, Janez Vavpotič (Pirčev) iz Rov st. 6. Vzrok tega neuspeha je bilo pač daljše pretrganje študij na gimnaziji in negotovost snovi, o kateri so izpraševali. Človek ni vedel, kaj naj ponavlja ali kaj naj se uči. Vavpotič pa ni obupal, podvrgel ,c je čez tri leta, ko je bil polk že v Trstu, v Gradcu znova izpitu za kadetnico in ga tudi srečuo prebil Dobro je napredoval in nedvomno bi bil postal častnik, da bi ne bil tako vihrav in nepremišljen, liadi male nepre mišljenosti pri igri je moral kadetnico zapustiti, služit je potem v Trstu pri polku, pa tudi tu je imel smolo. Leta 1908, ko sem po 38 letih obiskal zooet Trident, sem ga našel na lainošnjem kolodvoru; bil je tujski vodnik; za to mesto je bil posebno sposoben, ker je znal več jezikov.
Čeprav sem prebil preizkušnjo, sem bil žalosten, zakaj videl sem, da so moje latinske študije zabredle v veliko -ovarnost. Zato sem stopil po razglasi'vi uspeha pred konusi jo in ji odkrito povedal, da nimam veselja do vojaškega poklica, svoj krvavi davek bom skoz tri leta dostojno tn pošteno plačeval, potem pa svoje študije nadaljeval n a ljubljanski gimnaziji. Komisija pa se at to m ubrala; njen predsednik, stotnik Ghedina mi
Lnrf» V" t'-T odgovorU: >V«,„ je polkoma komanda ukazala, da se imate podvreči preizkušnji, in ee jo prebijete, ostanete v šoli. Komisija Vas ' J . znala aa posebno sposobnega, Vi t ,rej n dar., to |,i i„ L? se na bosi o „Hit. boste kaznovani!.: M.„.i, ,,,, ,.(j0
t rekel, zakaj pa nisi mol'al pri izpitu? Tenni odgovorim, da mi je ponos brani: itehiti sramoto ljubljanski gimnaziji.
Odkazsli so mi v veliki spalnici, kjer je spalo že 13 -ovarišev, posteljo iti polico, na katero sem zložil svoje latinske, grške, slovenske in druge knjige Sedel seti potom na rob slamnjače, ker stolov ni bilo v spal-nici Zdelo e ini je, da vidim, kako plava po mimo deroči reki Adiži moj načrt. V duhu sem gledat v temno bodočnost in videl, kako se podirajo zlati gradovi, katero sem si bil sezidal, v prah in pepel. Da bi opustil gimnazijo, katero sem tako rad pohajal in na katero so-me vezale prijateljske vezi, s to mislijo se bar nisem mogel sprijazniti. Bil sem na kraju obupa. - Naposled sem sklenil, da Lom tudi sedaj služil dvema gospodoma
latinskemu in nemškemu ...
Ob štirih popoldan istega dne sem šel sam brez raj arja v prepozituro. Bolj izobraženi so mi čestitali, frajtar Baliavmk mi je pa samo milostno rekel: .-Menda pa res nekaj znaš, da -o te pridržali v tisti šoli- na gradu. Povem ti pa, da bom jaz prej doslužil, preden dobiš ti eno zvezdo v tej šoli, zakaj zvezde je treba zasluziti pri vajah, tukaj je priložnost, da vojak pokaže je-li izklesan a pravega marmorja ali nek Nisem liotol dalje poslušati njegovo modrovanje, pobral sem svoje malenkosti ki sem jih imel še pri kon.paniji, voščil fantom lahko noč ter se vrnil na grad.
Ko sem stopil v spalnico, je bilo notri temno. Prižgal nt petrolejko. 2ive duše ni bilo doma, bil sem čisto J sani. V zel «, police grško slovnico iu se pričel uči'! i 08m,1 uri /veCor vstopi v spalnico tovariš Huqo i Zebi.sch, mlad sedemnajstletni vojak v uniformi 17. p« , j polka. ^ To/.J ravila sva ne, kakor bi bila stara zna.; i , , ' ^	«»jo oložuost. Naravnost n.
i bolel vorasati. kaj mi povzroča to razpoloženje; hotel
ZaCara- ; krava. NA posestnik v Rosenlalti i vzhodi.i Prusiji je kravo, ki se mu je i* dopatila in ki so mu P hvalili, češ, da je dok? inlekarica. Tudi žena F doma hvalila kravo i«f izrazila upanje, da boi» val dajala dosti tiifei" « res-je nekaj dni krava® jala izredno veliko ml» Nekega dne pa je bilo * selja konec. Najsi so H (ako skrbno molzli, n;«' tli dala ua dan vet k«w nekaj skodelic mleka /»■ čeli so jo krmiti s mr bolj* v krmo. Vfc r®« Sosedje so »»čeli »w® vati, da je krava začarat Dajali so ji zdravil p«»] čarom in proti raznim »I teznini. Tudi to ni |«"r! | gaio. Nekega jutra P gospodinja prišla vJJ'1 na vse zgodaj ir. zaglt»! pri kravi majtriega pr'*| k a. ki je stal pokonoi p« I zaùnjili nogah in 5t* j kravo Prav ilič se m »«j nit za gospodinjo iti sof I morali šele s silo spray.-\ proč od krave. DruflJS so namolzli zopet lo»" mleka kakor prve din
Velik» škoda. Ne 'I»1",]-je zgor -l i tari /na«11-;; •romunski samostan t»
pri Pitestija. V
O» ,-sn »e lllltlflinli šivi ■ditrim-'ù rokopisi i« „ ki so ^
® kumenl
' žrtev i«
m »reče.
\
■
PO DOMOVINI
t Jane» Molj (Vogljc pri Kranju) Dne 12. lebr. smo v Šenčurju položili k več-nm počitku daleč na okrog znanega moža Janeza ili posestnika, gostilničarja, cerkvenega ključar-"in mnogoletnega bivšega župana iz Vogelj (po imače jSekneta«). Pokojnik je bil 55 let ključar Klružne cerkve v Vogljah. Bil jc nadvs.-; vnel -ia polo hiše božje. — Kot gostilničar je bil pokojni Molj vsem svojim stanovskim tovarišem naj. zgled. V svoji gostilni ni trpel ne preklinje-ÜSi,vv ne pretepaèev, ne kvantafev ln tudi ne
É&Mlèev. Držal so je strogo gostilniškega reda policijske ure. Piscu teh vrstili je večkrat iz ii; Imel sem gostilno čez trideset let, pa nisem nikoli kaznovan. — Rajni jSekne. je bil zelo «Kjjsoke in močne telesne postave. Večkrr,! se je isLnuilo, da je pokojnik, če riso hoteli fantje IlSIvočasno iti iz njegove gostilne, ali pa so kakš-SLa .škripata- pripeljali v gostilno, stopil k mizi, Sifkriral kakor lev, in vse je btž.i io iz hiše; rnarsi. iMir jn ludi |)roli lastni volji prifrčal iz hiše na |3s!i). Pokojnik je bil pošten krščanski hišni §§f|..- in nad vse skrben in dober gospodar. V nje-liiši si lahko vsak večer cul skupno molitev rožnega venca. Posebno bolan ni bil rajni m/. Molj nikdar v svojem življenju. 1,.e lansko ki na ie bila hripa hudo napadla, ki mu je bila islila v glavi v čelu neprestano večjo iii manjšo lečino. i>ne (i. januarja t. 1. ga je pa zadela del-kap na možgane, od katere je pa bil še precej ri)i-o okreval. Toda dne 5. februarja t. 1. ga je pa
pta bankovca po 10 Din. Bankovci pa so bili čno zaznamovani. Uslužbenca sta nasedla ta način so ju zasačili. Na domu enega teli llužbencev so našli še šest neodprtih pisem, pitna uprava je zadevo prijavila državnemu zilslvu. Preiskovalni sodnik dr. Kresnik vo-! sedaj preiskavo proti obema uslužbencema. Bk.šen obseg zavzema ta afera, še ni mogoče btanko poročati.
kap zadela v drugo, in dne 10. t. m. zjutraj ob 3 je -za vedno zatienil trudne oči v 85. letu starosti. Dne 12. i. m. smo ga prav slovesno ponesli ob velikanski udeležbi domačih in tujih faranov na farno pokopališče v Šenčurju in ga položili, kakor je sam želel, v grob njegovih ljubih starišev, da tamkaj čaka «kupnega vstajenja na poslednji dan. Počivaj v Bogu, pobožno srce.
Jubilej šumarjeve matere (Trnovo v Ljubljani)
Kdo v K rakovem in Trnovem ne pozna Šuiiiar-jeve matere, ki danes v Kladezni ulici 21 praznuje 80 letnico svojega življenja? Nobeden ji ne more prisodili (Wem križev, kdor jo vidi vsako jutro hi-
teti k jutranji maši v trnovsko cerkev. Pa tudi pri domačem delu se suča kakor kakšna mladenka Taka je naša jubilantka, prava gorenjska ko-
Kako se obdrži ondulaci/M
Gotovo ste bill že večkrat razočarani, ker vaäa frizura nI dolgo držala. To je posle dica uölnkov alkalij, ki z vsakim sredstvom za umivanje glave in las pridejo v lase, da 1ih očistilo masti ln nesnage Ce pa nevtralizirate po pranju lase ? izpiranjem s sredstvom »Haarglanz«, bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti tega sredstva dalje časa obdržali svojo obliko in postali bodo odporni, zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »črne glave«.	3
renina, ki se je rodila 26. februarja 1858 v Meduu pri št. Vidu nad Ljubljano kot hči posestnika Valentina Berganta. Kot brhko dekle- se je že z 20 leti poročila z Janezom černetoni, posestnikom v Št. Vidu, vulgo pri TirpiSu, ter je bila v št. Vidu najbolj? poznana poj imenom »Tirpčeva mati«. A že po dvanajstih letih »rečnega zakona ji je umrl mož Janez. Rodilo se je osem otrok, od katerih živita samo dve starejši hčeri, in sicer Manca, poročen' Stresen, in neporočena Micka. Sin Janez, prevzeti: nik posestva, je padel Ista 1916 na italijanskem bojišču pri Gorici, dočim je sin Leopold od istega leta pogrešan ua ruskem bojišču. Leta 1806 se je preselila v svojo hišo v Ljubljano, kjer še danes kljub visoki starosti umno gospodinji in pestuje pravnuke. K številnim gratular,tom se pridružuje tudi Domoljubi z željo, da svoji 40 letni naročnici Vsemogočni dodeli še mnogo zdravih let)
Soviče.
(Sinkov turn.)
Nimamo nič veselega poročali. Umrla je Črnivec Julka, slara 23 let. Bila je bolna eno lelo in pol na neozdravljivi jc-liki. Bila je cerkvena, zato ji je pevski zbor za slovo zapel žalostinko na njenem domu, na pokopališču pa Marijina družba, katere članica je bila. Počivaj v miru! — Kriza tudi pri nas razsaja, gasilno društvo že ene leto ni imelo nobene prireditve. - Na-7a cerkvica ima tudi električno razsvetljavo. Seveda, zaenkrat je še bolj skromna razsvetljava, ko pa pridejo boljši časi in dobri ljudje, bo pa še kaj večl Tudi po vasi že imajo povWiin' napeljano električno razsvetljavo.
II.nnski izumi. Iz Neni-Iji' poročajo, (Iii je bilo Sni prijavljenih 70.000, Jbvoljeiiili |ia 20.000 pa-Bntov. Med njimi je tuli patent za dežnik s peti I no napravo, patent 7 palice s kadilnim pri-Jirom, patent zu pisalni |r"j. ki reproducira člo-^ško pisavo, patent «i PaKo, ki se da ogrevati Bektričnim potom, pa-za svetilko s lila-ilmkom, patent za zvo-u molitvenik, jiatent pištolo proti dozdev-smrti itd. 300 /.»profili patentov se lianami gumbe z« ovratni-te. <>( roške zibelke in lohne reči.
Ure smrti. Profesor Fl-«ier, rosiockske univerze I ugotovil, da je izmed fM oseb, ki so umrle idnjih sedem let, večino-» izdihnilo med 3 in (i (iitraj. Na drugem mestu M? le-™s med 8 in 11 zve-Redki ljudje iimrjeio »Polnoči.
£ ("hiasmodu, posebne fiMc riba V atlantiskeni »"i|ii, lahko požre dru-E> nbo, ki je veliki, vena ort nje same.
I Na Francoskem prire-
r*-:« dirke z noji, ki lah-1" (»reiečejo p<> 40milj I" »W-Noji so torej lii-frejSi ah bolj ,,agii kot §011 ji.
me je pa pripeljati do tega, da mu odkrijem svojo bol, zato je začel pripovedovati žalostno povest svoje .mladosti.
»Moj oče,* mi je pravil, »je bil vojaški ječar (pro-foz), umrl je za kolero 1. 1866 na odhodu z italijanskega bojišča v Logatcu, kjer je tudi pokopan. Ostala sva z materjo sama na svetu. Mati me je po vojni spravila kot 12 letnega sina v vojaški kadetni zavod v Kisek (Köszeg, Gtins) na zapadnem Ogrskem. Ko sem spoluil 17. leto, so me potrdili k 17. pešpolku in me dodelili tukajšnji pripravljalni šoli, mati pa mi biva v Budimpešti. Ker ji pičla pokojnina ne zadostuje, se preživlja z delom svojih pridnih rok, šivanjem in kvačkanjem. Včasih tudi meni pošlje kaj podpore, brez katere tukaj ni živeti mogoče. V Kiseku smo dobili trikrat na dan gorke brane, tukaj pa- nam jo dajo samo opoldan, za vse drugo morajo učenci sami skrbeti. Življenje v tej šoli je slabše kakor pri kompaniji. Vojaku pri stotniji ostane vsaj tista malenkost 6 krajcarjev, ki jih dobivajo vsak dan. Tudi ini prejemamo to plačilo, a moramo si iz tega kupovati vse šolske potrebščine. Dostikrat je še tega denarja premalo; kdor torej od doma nima redne podpore, trpi lakoto aH pa mora delati dolgove. Učiti se imamo veliko, posebno boš moral porabiti več noči, da nas doliitiš, krr si mnogo zamudil vsled poznega vstopa v to šolo, katero smo pričeli že pred šestimi tedni. Učitelji so strogi, skoraj za vsako malenkost zapirajo v temnico, čuvati se je treba, da se človek izogne tej 24 urni noči.«
Razumel seni, da se ima bojevati tudi z mnogimi težavami in da trpi; dve trpeči duši sta se našli in spoznali. Odkril sem mu tudi jaz ivojo bol, svoj namen, kako hočem doseči svoj cilj. Od tega časa se je najino prijateljstvo razvijalo bolj in bolj in držalo do groba. Zadnjikrat sva si stisnila roko dne 25. aprila 1919 na Du-flflju, ko sem se selil od tam v Ljubljano. Umrl je dne
, 31. decembra 19*20 na Dunaju in je pokopan na tamoš-njem centralnem pokopališču.
Drugi dan zjutraj ob 5. uri je bila budnica. Vojak od dneva je bil odgovoren, da so vsi takoj vstali ter naredili red v spalnici in pri posteljah. Potem smo šli na zajtrek. Pdor je imel kaj denarja, si je lahko potolažil želodec z gorko kavo v kantini, kdor ga pa ni imel, se je pa moral zadovoljiti s komisom. Ta dan me je prijatelj Zebisch spremil v kantino. Zajtrkovala sva belo kavo s kruhom in piai ala-vsak 5 krajcarjev. Ob 6. uri pa smo morali gojenci sedeti že pri knjigah.
Točno oli 8. uri pa se je pričel pouk. Ta dan je prvi vstopil v učilnico poročnik Doxat. Javil sem se pri njem. Odkazal mi je sedež iu potem pokazal, kar sem zamudil, češ, da me bo bone m januarja 1871 izprašal o zamujeni tvarini. Malo osupnel sem ga gledal in mislil, kako bom tem gospodom služii? Učiti se vsakdanje naloge, ponavljati zamujene in privatno študirati četrto latinsko šolo - vse to obenem —- to niso mačje solze! A vendar še puške nisem vrgel v koruzo, naj pri-.,e, kar hoče, zmagati moram, to je bil moj sklep.
Doxat je vzel kredo v roko in začel risati n« desko mogočno Azijo. Narisal je vsak nos, zaliv, ožino, reke, gorovje, ognjenike, mesta, v se 'zgodovinsk i važnejše kraje, politično razdelitev itd. Knjige smo sicer imeli, a on se ni ravnal po njej, gotovo dvakrat toliko je Se dodal Razlagal pa je tako pe&usl iti razločno, da smo zlahka pisali za njim. Nekaj dni pozneje pa je razlagal tvarino, ki je bila meni znana še izza gimnazijske dobe; zaio sem odprl pod klopjo grško granml»!'.n in se po tihem učil. Kakor bi ga kača pičila '-«i )H>xat kredo in hiti naravnoft prnt1 meni. — Nisem ver utegnil, de bi bil zaprl knjigo. Vzel ml je knjigo ter zakričal: »Grško se učite, namesto da bi poslušali in . dili moji razlagi I Desetnik od dr n, v ìjite g« ta:, »j v «resi in
S'
OMGUÜB«. to 1. M« *
tr(p.j.(^i«jskà iri'K
(Fittìtu pr' Msi'ofek-I
V aedolju. •Iii' S. «are» fcwf «5*«®. J t: so dekle;* V telili 12 wdt> •'• »»!■' skem taSaja- 3* ä"" '* »»/•**" ' ' '-od fisùuìrnj <to ■( popei-ì-o- ' ''■' " "' ; storiti Tuuitoe «alf- * ''■ ■ It, il» Si £r(fct'f.'!ÌI' fi --Ot« * ' do ao ho uidt ■' : '■1 èo vsnìai nin i . '.«.i - -i gioii« in *>.1 ■•
tm à-up*.
TK* ri Selji sa}.' Zumo V n." •
It'.lr .-«imi
dsjiK *■-• ■
Oflnb-rT-
H ' !» !.-ZOl'äH-i-
5
s; ■.
«fflSi! ti : ■tei 00 . no». 'Ij1 tt
flint, pn....: latin. IM' plyvf- * :
iu-ufn-
>li ìio* .'u. :* «hoc-i -*o;m i ti tu ( " i. •/!> lirir.' (■ skl 'Il flOtlKipi.
Kr: le
:
ta ài bi iti W*** i'V '-'r^ :
H' bil» veSkJL Pi «' JP «mfci»»»
i,.:,'.. , fri«*««. *.-r *»
IiOthtej Jf
■wifci ?..*, Wirt
kl»« '- ».'■ ■ —
4 ic IVI t. m pi, so «■"' ™
komi takt- intMiwa^j "••■"P1 r Visa «timor ■ p" »e svjtsti n »tno mitajfi' F"111 h- um Mr sti:W Mk- <**:■ : u, utfkntrijni .i) VJW' raaWi Snu*» je :.-„ . olii ho št k»? agirsi ji
Krii>js s»
ta. tr-> *.o4'
V atafciij? 3* |>rfewtiir «tseiSéji*!
.aliti
»Uri?«'
E'ifàiit tudi ljudje j. »asnitji
<'ieanViU.iki: T«»!, i«.	v ... v,,^
i.*«*,*. net ».■ pt**fe®» BUtMW,mJ_ , ,,..tllu
1..B1 » 5«»ci «MftìL S5 l«é» tuoi' uV 8fmBltj
té itriMKK fVA'rif. ito" *KU	t« g^
lusre'itie ipUBaaii- fefli«». fe
fidprti1
tibi
il Anitaus. i
i'Wi'T'jj
Pi t e: Kr» gfc .iiiög» draBN'« Mi. 'iii:.u
I» f.. It* J.. 5 'M	s.-.i> »U-. «&;: n
Vii 11 I fili ' >'•"« rfe-leStia »«• MU «aéc^ it
rff» IIUU Vi., Ml Intalif taf«' vrtf äpsaäiK - T sžj 4
natii-., mi
J; ,••(«« .-t naÄwaWn ; t	K6Ü llt ii» ZF.
■ iJK'!.;
»VB»
Si, a|t fft5.
«s* Si I ä ffi®^ Ljièf ®wffl

RJllIBi
■ 1-
: f(,
-H.':.
J if
ii. ;>i'6l'i rüHtvo iitii'iii : nott Smi rnci coro,
Prte roit
.•»..--.t:'	. -a
.■ir; f/r; äsietoßijii
.'itt'llr- 'liri"
II' tli rik
tiiisu wy!.
jUiillt tlbl'tàÙMI! l'St Itf ZpP 'ß ti ^ifTui. rittutr: ;.(. . '■»■ I. MSŽIHL
. ...... i j) ::••*- 1k- ikt'lfl't «icpi ii»
• ; na>- r tB* »IHK» »Ji'iPte.
;,i i "«/i«, niir«' im i-kjt- ii dam Mi iu in lib ■att BKrrp.,7i:w!'«iit- m feit », prirf -nf .. ..ar	iöv. wi<taä»F i'RTtifti»
„.. .,: ..i-i f,.. ^r: l-iittih tat-. :
'ah ■,<■ *w<ks.»miwufc. tort' «i.l.d. -un •„, :>;K' : im, jiMltS «MMiniMU t .As tt. latriitai i.« <L
.?, ki ili <mwtt ti
llliiilf IUI
èioi .'t j
«uà ii.
. i
/4i oclfK'fiTto tnrjtti

in -»im
pO' "iiit Stil t't"	f;.. r .:.'..':.
»t:» n -~tt. ^ Hin it '.nihr.ii: i";.s Js .los;
fikovot. i'oniitil ju ir ms:. : >I:.i. At- tu.....
mtelnàiiiui v Mikifin t-.iin T'. :o s. "ìti'; ! ■
ÌZ	V'itili 711'itU'li ii: ":'! ";. i'IlXi" . Iii- "
sUovu. du iiiitiit ninit'.i voi ii.ü't .-wi > \t, so i'Tftooj nasitili, ifihrr ti; Iiiin ;iti >• i pravil roti. — igre so »rt iio- "" l;t i;t m vriuio. Timi no jirrvpr	.r monfki'
prinml-nih iirantnrov "i m> <«. ii n- ctoi,! ifrm -t it'" K«- mioo: e - ,11**1*. • i* •,-!
i Vi.
il : ; fü
riinlm jr i t- i lioitr no, 'ikr«"'i,!t tt; tio 5.E1, TO
jeuSto* in flinnòib "I.MA.
insOTi (Ktiaboit '.»Ut' tisfiešno
in
fini-.km* miti« io nam fttrni
Z! 1NÜ.* M |«*j or ittait; l n;i f-.*M>i- vdt, 'tjir : (ta se lupi
~EM
V-illkrfll: !
tU *. *o »tri- ■
V sii ?.drm i' iioKtfritm str staloo lia so to
ti roti i.e! Tistih te» ifeito. fei :sb. »..j,., ^i. to» w-s«!to d» ;indi. u- ;t" .n «u « i> tfitmna
..»iititisa. jo «tvrstnii sretl-! it' tlbtüf .'ib èru»!
ili zìi ì. ''nista* hruftjiivi ho<lis> li» Si-uro«;-* li. - < nroRti {nocini, so
®c*<* laitai:» ;>,'*Thiijii t i inse ■ , ^ v dai;-, iura, st Stni'iiuii h-iaJi. la fówil» m, Lov iiarjùùa. is br ìi'jjvttijf j» uiit'äip degù« iu w&.u» BilfirwjKtSS Itbf'ianii: k M Sol or,i su Mai thtstupk.. So i<*. tuo ; .«ut ter; sc *kS»tii. Isar «ai iltil»wii'Wor i va® ttjlttuj. i'*,*.2Lunjii1 ä^irrtmtt' jut. ili ij-iojiiitiim mti( i -i t. da sa «afcru! j* Ut. ».••«os i-iti i-.s njti
•f* inatti« Fimi.
--Katar tiri Padlijv UDÌ* 1J itiluntitrju Mt jo JKI-mksÜj H satin»!
line v t titjii l>i vate jo & Ùteri ni^ii.ita šefe. .ti je ji. òk«lgà waiiilfettKi ibciBffl. u*™iluiu« ju duš:.. Bui io «trias La j«-idtm J"*. tn-jw» sLom d«tu. vlradta, ftìSatj v tin-ira ir tu ' ìaUba atoiiliit:"3
Siurtcui tosa., htipuitìt juj «Genkotbi. i tiuua bui 'it jo v aauiijili -àiioii. ra'/w"ji-9i siili }>btnoiah. riflaot anatm- mme - - "»it p mot i in «ftjfintÌE. ^mil * fftute su!». ■*■ "ini*, no htiji jm-ret fenr ;ii äo jurii-aena ima ju je «taluni ij-. 'kiBi. Kar juttvo« * ji«i :>a diibali. 2« •}*! luotaUirjoiB .« it ■ -'.piaiiiil àivljoiìju. Takt« «lio }<i*jtotji U'ütti,* ?.**■'*nà:u neaui tinüitko An i; na Tj«!, ti je *iuur 1 ' mu s inietti 82 JM. Bil if » Twwt! fflarono.it <3hi JjiibiK ni zitto '/.tt^in: i. da «: pn «fnram itili i. t uiosiii. V mìadiii iti.šb ,«* pii:*. i.!*	i
furrsküt stranili. Ee so io pn jiukuü-:.
jutri pfin nini < imt:
'(itilo
m l'Ili'
sor ìij» ;;i:it da
|IS «fi
'■>"!':! Prfili 1 som tisi:
':'ìrtifìi lo-tif^':*r ': .*
■i." £i IO s-,v.;;,... T^rttr'i
sit-fv. v.''*i * ftrf-ri -.**,* :" m. nit* kaj dnt'i'orti ne -obfta -■ itt"i*i tiktmt nò :*■•-.(. " * Tini:
i :■■-'■!; vttjaska Stilli pi* òsi!, ti ir: t—tis;ni gn-,:l titwljito »p tmzni h I,*:,lutiti r. i ji Mw'tüiia iti tn.t'Oìnami! »:•'•*• ju] f
(ikfiii. (itisi tini! s- rr, sta! p**i •1 • likom Cihediitio ^ieg. t \ prašti mo. "fe"! «IP )f
2,a«i presttrocini
*"tt' iirwt ipiii'ioni ili dn mt) io ni*:, .-itistiv'i itttpts >*.itt;; tiita' ,* j<- nu ii.'i-' ts s:ri:tio, uaj brini Tinti; ni;* »vidim, fin priflont s iionrotjo <■ «jaskp Sitiic
l.'"!iliii t,*iiì,(o p; mim'/.i.ii f.'	o in.
Vth pri-
XHi:;.
pilumti «poti : «ti
■BIIXB!
«irai.
ll'HtM!
rtiw •'*'" • l.'"!iliii t.*it!.te p; r iniia'/.t•> «»HiJStr.-ft «In ;-sortii! in htftuìip.ina ni'sttt nòni «iw itisi St.'., tuo i « tir«. Utitìaljtgo kazni ntiptintii s imnitwi. (iti Mio tu: Jifihntìtijip ka/.timtal. ttp tmin wwlko o'f.ji v trailflìnirr
Tut' fin tom äntrudkti veaolja do gimnazijo so niseni filili!: tiimpwtttm, ;; ioiiil »pni fe trflnpjp., dt. Šteti prej io Ut1:?' :'( sii: .*; '.il'iiki Soli, ki zttpira uìtttll**: V.l. sol, nmlt'ttl :^! ■ t-mt.isso. — Cipovpc.n in uitaijpu som sesto vii intinsi ■ pismn. ki ao jp t-lusilt, taknlp.' Koinmida pri-
?.-«<'• min vqjttfibe Mie v Tridontu. — Wnj sii*, .tomo * s p it a jp tinener » y,?tira.i iimmovitni Sor ; pr « jp pi; prod krotkem umri moj prvi «iu t;i spm od-loBIl xa Fviijegn iittslednikn. nem tinmes'o iinti'lfiga WIiri, BW'jegc drugega Hhia Jermijo aa nuHlodlukit V gmnu^ dnrstwi. Np 7di bp mi tedaj pntrolnit, rio h sii .Iorio «e Studimi Xu trficirln. zotn prosim, dr go taki' pioPi w tnyati h UompniHji, odkoder ga bom «oifei do),!:; domot -ot . dinega sina V Hntenjiib dno	. k70 ;,..,.„-
_ d re'ka. posestnik v Hritenlai. p. l.ttkm-im ' ,-«•; Ar..*
'.irrßtu «um h)i obenem pisat, ur > (>/u ""J»	nWtttólJ. fei ma neuKJtre ptw-r , .■;«..
t'pii pwtfiisp iti prespi» poajp v '"!:>. **i «trm ni i "' t» inni?1] joti na pomagala. — Pismo dt«r« T*nd»mt n» Šolsko tomando. Stotnik öbp-ito. poi li:» t. rspmtu. Nif* se niseni itfftraftfL kujli ■ se«:, wtfcaj gre. •'Oližahtjpm.; prani 'OJiiediTia.
.o- ttm ■ in oftp prosi, da naj Vaj t.dpuättimo ' 1 PT	postatirt.fr oficir, ampak njegen- *re-
s::;.'..il, \ gosp'.'iarsh*n. Pravi, da l.o sTmš-al Vas- ladt o ' nega ,4.ua oprostiti wjafiKega slnzliovatija Pilite mu. da ti-*::atitii.f > Mi do tedaj, fco bo dospfij odlok nižje, Vi jail.c oltlaKU di' ste oproščeni vo-jaSfiloe. : — Po-gt.i ol sem ! Zflpi, s mi je, da jp G-Jwtéfina sptiannü m^j •iahi'1 'ti *■• ht,'o; d: hi sp mi posreMa zt-ijutai.
\siof; prt-po».,.-:«-« vstopo. t Mo sem tili med dini-; rilo zamtidn j» ■/.■ .opisja itelo Afriko. SM«®*il mm. da s tf /A to ude i-'j'-'oj odkriSam. privatne Študije pu 711 :'- r; ' i'' * ure in \ prosto naravo. Prijatelj Zl;' '»*• r <>> • -'.i*' Kspisk,' rtoratova predavanj » I Af,"kl: " ^ h K i trnove knjige, ti sem jo prtaesffl s s'-'!'(.i is l/jiiSljiuit'.. sem si Wim j-.'isvop yüm.jeiio ' f'' ■ "'	f"	pred TOfcom pjv.rf 0ßii«:>
i» «tt» Doxa me s rrikTitim nasmehom v o r-*1
o; pogledi,, i . i, *.*, i j mM i«8: Vka&n a fsus • i > om kruti;t», faif-u ne r.o »o. fte danes vièiin rmgove ("■.o '/.oho pod dolgimi miM hHcunt, M so se pri «m. 'in:*i:it*iii, še za par milimetm podaljšuj; •
tmioio «.v*» je ,i- in	mertt nNlnieo o3 ene
•itene do druge.
Čif".ttii«rji. 1 «Mr
nem F trnu jt nwteif «in pai. ati jt iinpru'-'ü! ts't'ljet.. C:t s1, 't ta«* daini -meint« "iS® I
čouliri. it nitiriiic muž di'ti i skozi peli pol. Uste Menio A* V «iWicnii čeoljin* varni lutpn'1 duus«! tili duoli in pol ™ parov Seiiljr1
-------- - ci^jtr „«ic k.l^JSkc ||
— •'--- ' -m. »toemcAfab*' i* M ■ •	' - V vsako latolJškoH
ras» katoliški c*«oj>i&!
Jt	mul» ,
liftfca:: ■<'■«» f je Tpnstäi .ftwiit'onw 'lil flu», bi nt 1*11 toHt fteóufeòi.U i '*! ««ie itatem* mu i!f|): 0» t«tka. hafe"' ite k«bor itl.<
Pri isg.itu proto* tiri lüpitn i't'-'-tr*. ®S (lotit -epruiKivit' k®""
«n«. Prt/tes'«" •■»
trii, ito virai mii'.it ttjo -tota ;ttòi,"! "
det: T:t Fftitti " w
■pn nttgevfir.
g>a so O» -m kjtì
ie pt'ütol 'V .it'""1 _ Mt ui stprjišnl » pillyo o tonti *jf*
kupnino «unto tr.i»'"-ìgmen Mmi^fft
pa	^ ^
» iS
mtinsk W
u»««i in nvm'i-mi jarmoi, d» bani
U
...M
e taleriU liti fc* Uide«-?. Bi! j« «t-taloliškega mišljenj.» -> «vljcnja m telesno
o katoliškega /lo /.-'lan!»
.wm iva v nnrul
sv. tmsijen.
tSuhor.)
- • imen sv. misijo», J;;»'. ..'roga v». .'.J Pii^ov. n. .Sečnik in p. Renate jatueove 1» Ljubljane s tako gorečimi in „g,;y ■ i pnvSizam», Kakšnih te nismo čiio ,y misijonske pobožnosti je bil v čelrtek. Fa-^ , bili povabljeni naj pridejo ob četrt «ažest
,,,,'> an.eotii. "o tej potožiic-.*« Hi catab) vtfi-,, ..,;'„..,. Poboincs'i v <trkvi je sledila pr«-. Najsvetejšim. Cerkev ia okolica cerkve s-.-
••.•• Su.'" •••"■•> -c ■'- procesija * ■ ■ -villa ?e posvetitev pre-v. Srcu in Mali.! 'v, '•:' •'-• ■':-*' zahvaljujemo našemil |u; ii1' pravii iv. mbijon Xsi-
govore. Dobri "Sog naj obito' poplača njihov za zvetif.v. ? biš.
Z ljubljanskega trga
fTinc. Če o? nimaš je k:
ga	;e pa
J Janez: Te ne vä/iim-nü
p Tiue: Že v ic?a.:. sem neka: iztržil in t.,, denar
m sedai vedno pri sebi. f Janez: To ie pa res. Berods < in povrh ie r.c-bo. »ei«mo! Ali bi ne bila bolj«, da deaar &a-
I Tine: kje ps,. da bo varen ? ! Janez: Jaz nalagam svoie izkupičke , poklici na Suini, ki ona tvojo hišo. Tai.: denar Iro obrestujejo in nove	rtplačnjefo.
Radio
PROGRAM RADIO MUtUANK ud i. do 9. marca V.»k delavaik: 12.15: Plošče. 12.*5 On,-.«. •..--13.09 Cas, idol Je. borza, 17JÜ Salonski kvintet, •i-, poročila. — Četrtek, 2- marca: Of>oids--' okvarlel. IS.») italijanščiu.i. 19 Korist ir-,'.'<■-19-3-1 Pogovor s poslušalci. 20X0 Prenos z a ja: Simfonični koncert. 22.15 Salonski kviaSet.
3. marca: 11.13 äoieka ura. 18.») h. ie zgodovine. 19.00 Fraihoščina. JftSO Zdrav-•oo vprašanje za družino in dsa». 20.UI) švioar-vrofoki ■ tčor (prenos iz Svice). — Sabo?», area: 17") Salonski kvintet, 18.00 Vzpojni • potovanja v tujiao, 18.30 Angleščina. I».',-i Kdo a bili zava;->van?. 19.30 Iz zgodovine filozofij.-, i Konter! ptv»k;ga društva -Tabor-, '.rt.ftt ta:-ki: II. simfonija na ploščah. 22.00 S«I le'. — Xedelja. 3. marca: 7.30 TravniiHo. 800 iveti za kmetovalce, 8.15 Gimnastika. « i." Poro-9.00 Reklamne panoge, 9.3») Pleš . HM» O riki. 10.80 Prenos koncerta unija ' : Bega zbora , iz .cerkve Sv., Petra v Ljubljani.
čas.	|5.0^ Splošuo kospodar-
>■ 15.3«) Konceri v^evèkegn in lambura&èga od-a obrinih vajencev'in vaienk. 10.30 Revizor' goij). igra Ljudski oder. 20.00 Vijalin«; kotige- Panike Brandlove, 20.45 Salonski kvintet. ® poročila, plošče. — Peaedelj-k. t«, inarca: > Esperanto, 19.00 Srbohrvaščina, 18.80 Usmerit naše ialel. mladine po vojni, 20//5 P; en. re IZ Btigrada. — Torek, 7. marca: il 15 Solimi: Zlata Praga, opoldne Radiokv.üle«. 1S.30 fccma, lS.O) Polhov gradeč, 19.30 Junaki Ja-Bjega časa. 30.00 Prenos iz Zagreba. ?! Si Prc Pariza; Kotnetnoracija Arisi. Brianda. — marca: 17.30 Otroški koli« ;. 18.00 An »a glasba na ploščah. 18.30 Plošče. IS/-' R-Jri-'«-3(1 Literarna ura. 20.00 Dr. Benjamin Ipavč . • -I -" Prenos iz kavarno Z. -»Ja.
Naznanila
n Radovljica. Redni občni zbor tvuictijäke ua-:-roJajne zadruge v Radovljici s- vrši v * ar- 5. marcu 1933 ob po! 8 dopoldne v prostorih. Dnevni red: I Poro-ilo naif'.'' l!} nadzorstva. 2. Polrdik-v rac. zaključkov ?; Volitev nadzorstva. 1. Cilanje revi-, a Poročila. 5. .Sprememba pravil. 6. Slučaj-
Drtšlva Sv, Marte v Streliški ulici ima v nc-iorih'6 marca ob 17 obini zbor v svojih
■]L !)<,pÌM,,sllla «"»perasilska . «la daje inlor-■ • _stm, ki se zanimajo za esperanto. Obrnite •« Dopisna csp-ranlska šola . Jcscnicc-VniiHc
,r) 1 rtloztie i.tainko za oi|«ovnr!
V Ljubljani, 28. februarja.
'fižnc cene v LjubljanL Izmed živine so se v zadnjem tednu podražili v«Ji I. vrste ter prsšiči speharji in pršutarji. Volov I. vrste •ihaja zelo -nalo na trg, cena se jim je dvignila za 50 par pri kilogramu. Prav toliko se le dvignila na pri prašičih, ker je bilo zanje spričo dohre o,-ne še vedno dovolj povpraševanja.
Cene ìiviai so: voli I. vrste 4—5. voli ». vrste ,K > 50, voli III. vrste 2—2.50. Telice: I. vrsìe ' II. vrste 3, III. vrste 2 Din. Krave ! vi si< 3.50, krave II. vrste 2—2.50, krave ii!. vrste i 1.50 Din. Teleta I. vrste 5—6, teleta U. vrste 4—5 Din. Prašiči-špeharji: do-
rnači 8......9.50, hrvaški 9—10 Din. pršutarji 7
do 8 ria. Slanina 14—15 Din kilogram. Go-veje surove kože: kravje fi, voiovske 8, bi-i;ovc 4—5; telečje surove kože 10; svinjske suri..-e kože: demače 4, hrvaške 0.50—1 Dia vse m en kilogram. Mleko 2—2.50 Din liter, č-sii med 18—20 Din kilogram. -- Žitne cene: Omembe vredno je, da se je v zadnjem „dnu pocenil edinole fižol in si.ee- je zdaj 240 Din najvišja cena za 100 kg, doslej pa jc- bilo to najnižja cena. Sicer pa so cene - tu nespremenjene, kakor sledi (vse za 100 K : -amovj: pšenica 260—275, ječmen 175 do 15- rž 200—210, oves 170—185, koruza 120 d i 35, fižol 225—240 (prejšnji teden 240 do 350), pšenična moka 425—440, koruzna meka 575 Din. Borzne cene za žito (franko vagon, postavljen v Slovenijo): pšenica, bačka 290 do 300, koruza 122.50—130 Din za 100 kilogramov;
■oka (franko vagon): bačka, nularica 450 do 455, banatska, nularica 460—465 za 100 kilogramov. Ceae krmilom za 100 kilogramov: lucerna (seme) 1800, seno (krma) 60 do 80. -lama 60—70 Din. — Drobni kmečki pridelki (cene na živilskem Irgu v so-%>'o 25. febr.): jajc je na trgu zmerom več, . so se ponovao nekoliko znižale, tako da prodajajo jajca tudi že po 1.25 Din par. Boljša, dektlejša jajc,: so po 75 par do t Din eno. Pa-t pa je na trgu zelo malo perutnine, ker je
pač Fremr&z. Cem perutnini so zaradi lega dovolj trdne, blago se dobro proda: kokoši 20 do 30 Din ena, piščanci 25—35 Din p«r. Krompir je po t Din, na prod«; je zelo malo, prodaja se bolj težko. Kislo zelje ;c p« 3 Din, kisla repa 2 Din kilogram. Cebnts 1.50—2 Din kilogram. Fižol je po 3 Diu ii.'cr, koruza za krmo po 2 Din, pšsno za kašo po 3 Din liter. Zelenjave je zaradi trdega «raza malo na predaj, salate skoraj nobene, dalmatinske karfijole tudi ne, mnogo pa radica po 1 Din merica. Metoviiea zaradi novo zapadlega snega ne prinesejo ns lig. Nekoliko po-
dražila so
se jai
iolka,
tih j« bilo na trgu
manj, pa več boljiib vrst. Kilogram so prodajali 4—5, slató*. tudi po 3 Di-;. M leč a i izdelki: maslo » Din. »H 18—24 Din kilogram.
Sejem za krzno se je vršil v Ljubljani 20. in 21. iebr ter so se dosegle sledeče cene za prvovrstno blago; lisic« £?;,:ske 3Ö4—270 iizredne kože tudi do- 310 Din], Unte- poljske j 180 Din, ku»-, zlatice 600—750 Din (iz-j redne kože ludi da <"53 Din), kune belice 569 do !'j50 (izbrane ssože ludi etcì 700 Din), àihuiji 75—95, veverici; 430 Diu, veverica Ikart 50 par, divje mačk« 75—-90 Din, divji zajci 4.80 Din jazbeci 75 Din, vidre 300- 4Ö0 Din, bele podlasicc 30—35 Di, gamzi 20 Din. Za domače ma4ke in domače zajce, rujave podlasice, srne, krte. polhe, merjasce in volkove ni bilo pravega zanimanja, sicer pa tuai tti bilo večjih množin tega blaga. 'Le zgoraj navedene kc že pa je bilo dovolj kupcev ;>, vse države, p? tudi iz Italije, Avstrije, Nemčije, Čehoslovaške in celo iz Švedske. Posebno uvaževan kupec je bilo Priviligirano društvo za izvoz iz Belgrada, ki je kupilo znatno množino krzna in s tem vplivalo, da so dosegli prodajalci visoke cene. Največ zanimanja je bilo za dobro krzno, zlasti za kune zlatice, kune belice, lisice in dihurje.
j IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, ' GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU).
Mekai o framasonin
Pretekli ted^a skio ;>jiočali, da je nekaj poslancev, med dragimi posUaec dr. Gavrančič, predložilo narodni skupščin zakonski predlog, naj se izžeuo iz Jugoslavije ;.:zuitje. Ta predlog je utemeljen med drugim tudi s temile stavki: Ne aere bit« doVer državljan al; nacionalist tisti, ki ie vezaa s kako posebno za ezo, prisego ali obljubo osebi ali ustanovi, ki je izven države ali na-cije, ker ;>o lak državljan v odločilnem trenotku vedno dai -rednost zahtevam in koristim tiste ob-! tasti, s katero je močneje zvezan. , Z ozirom na to . trditev prinaša nedeljska t -Hrvatska Slraiti ■!■■■: članek o framaseoski pri-i segi ter pravi:
Dr. Gavrančič in tovariši so začeli najprvo 1 obračunavati r. jezuit» češ. d; mora iezuit po svoji \ Hiisbi «bogat: naipr > papeža ali jezuitskega generala. kateri lahko naloži kaj takega, kar jc v .Id- roir.. z dr. . - nini al: narodnimi interesi. Čudimo se. di je no dr. Gavrančič postavil to trditev ter hoče ia;prvo pričeli izganjali jezuite! I Jezusova družba e red. čigar članstvo in delovanje je javno, da ila I.ltko ceto dr. Gavrančič kontrolira In:"no p? - Jugoslaviji organizacije, katerih jav^os. m more kontrolirali. Ta organ,:za-ia so obveze njsr.i anov mnogo večje in težje, o: so obveze njenih članov anogo večje in težje, kakor pa obveze članov družbe Jezusove. Če že gre za lo, da je treba prepovedati organizacije, ki imajo med:', a rodne zveze, bi bilo treba najprvo začeli z družbo, ki ie v resnici pogubna za javni red in za narodne interese.- Mislim» na svobodno ' zidarstvo.
Framasooska miselnost v prvi vrsti temelji aa inlc-rnacionalizmu, poudarja in razširja vse tisto, kar je ljudem, veram, rasam, j arodou in državam skupnega. Vse posebnosti človeštva in ločitev sa posamezne organizme, kakor so o. pr. cerkve, države, narodnost, smatrajo iramasoni za postransko stvar. Framazosi so po svojem prepričanju-kozmopoliti. Pravemu masonu je domovina v »s svet, in on sam čisio slučajoo pripada temu narodu ali oni državi. Vsak član pravilne framason-ske lože sam po sebi postane član svetovne frama-sonske zveze ali »masonske bratske verige*. Ta framasonsba bratska zveza je po vsem svetu enotna. Na primer Veliki Orijent Francoski ali Velika Loža Angleška sprejema za svoje goste in člane vse iramasonske brste, ki so organizirani kjerkoli po svetu.
Posamezne Iramasonske -delovaice. delujejo pod varstvom framasonskih zveznih oblasti, ki pripadajo tujini, da celo sovražnim državam, ako same doma nimajo svojih višjih oblasti. Vsako prvotno celico v Iramasonski organizaciji, ki s« imenuje »prva luči, more prižgati le dekret kake masonske velike oblasti. Če take v državi ni, jo prižge kaka droga vrhovna oblast izven države. Tako so prižgali prvo !uč* v Srbiji (ustanovili framasonsko delavnica) italijanski Garibaldine) 1. 1875 s posredovanjem tedanjega italijanskega konzula. Leta dni kasneje to Garibaltlmri usiano vili prvo srbsko ložo pod »«nos »Loč Balkana« ki je delovala pod vrhovnim «arslvcot italijanskega Velikega Orijenta Pod italijanskim varstvom so srbske lože delo»«!« do 1. 1912 Suverena velik f
loža Madjaraka i« ! 1890 «prižgal. kič- <r belfrsi-sin delavnici »Pobratim«.
Velika loža madiarska j* 1872 imtaooviia -ce-lavnico. s Sisku, katero so 20 let kasneje prenesli v Z»|rA pod imenom »Hrv:»t«k» vili.» Roditelj ie feii madžaroaski prtnk dr. pl, Bojr.ičič od Plavna. Pol zaščito midjarskih lož so delovale lože na Hrvatskem do L 1918. L, 1919 «e ie ustanovila velika loža Srbov, Hrvatov in Slovencev z imenom .Jugoslavija« £ sedežen. v Belgradi k-er pa še danes deluje druga loia z imenom »Ujedi-irenje« pod varstvom francoskega Velikega Ori-lenta.
Framasonsko članstvo je razbeljeno na več rader. Voditelje imenuje;o viš e organizacije od igotdi. Tako ie leta 5912 grški Veliki sv« ustanovil Vrhovni svet Srbije na ia satin, da ie vrhovni relifc komander Velikega »veta Grške po svo ih dek atib i dekretom postavil ir-, i.loi esno instaliral prevf. iscoega. vrhovnega velikega komattde-ra Velikega »veta Srbiie, brala G. W., sedanjega vzvišenega velikega komanderja Velikega sveta Jugoslavie ia istočasno velikega mojstra Velike 'ože »Jugoslavija« v Belgradu. (Te podatke črpa »Hrvatska Straža« iz knjige »Slobodno zidarstvo, njegov cilj ì principi, njegova prostost i sadašniost, pisma brata Sr. J. Stojkoviča iednom neposvečenem prijatelju«}.
če je tedaj kaka organizacija že po svoji ideologiji in po »veji organizaciji bolj mednarodna a manj narodna, ie gotovo masonerija, ki ne pozna ne domovine, ne države, ne nacionalne pripadnosti, ampak ji je domovina v praksi tam. kjer se -bratom, godi naibolje. (Masonsko geslo se glas*. Ubi bene, ibi patria -- kier ie dobro, tam je mo a domovina.)
Framasonski člani očitaio jezuitom slepo pokorščino generalom njihovega reda in sv Očetu. .Mišljena je tukaj četrta obljuba jezuitov, ki pa se nanaša r.a to, da ie jezuit po njej dolžan iti v misijone med vernike ali nevernike, kamorkoli ga hočejo. Ta obliuba ni prav nič v primeri s tako zvano strašno prisego, ki jo mora napraviti fra-masaaski kandidat predno ga sprejmeio v Irama-aonsko bratstvo. »Hrvatska Straža- popisuie, med kakšnimi fantastičnimi ceremonijami mora frama-soneki kandidat dati prisego, ki bi bila res strašna, ko bi ne bila obenem tudi smešna Ta prisega se glasi;
»Prisegam pri imenu najvišjega vseh svetov, da lis bom nikdar izdal skrivnosti znakov, namenov. naukov in navad prostozidarskih in da bom o tem vedno molčal. Obliubiiant ui prisegam pri Bogu, da ne bom o tem nikdar nič izdal, niti v pismu. nifi z znakom niti z besedo, niti z namiga-van-em. da ne bom o teai nikdar nič pisal, da! ti-«kati, da ne bom nikdar razglasil nič tega, kar mi je Mio doslej jatipanega in kar mi bo še zaupano. Obvezujem se in sprejemam to kazen, ako kdaj preiomim besedo: Nai mi žgo ustnice z razbeljenim železom, naj mi odsekaio roke, nai mi odsekajo glavo, a truplo obesijo v loži, ko ce bo sprejemal drugi brat, na sramoto moje nezvestobe in za vzgled drugim. P-*em nai mi sežgo truplo, a pepel vržejo v veter, da ne c-stane sledu spomina na rr,a,o izdajo..
Tedaj tako prisego »spravljajo framasoni. Če upoüevmo, da ie za javnost Iramasonska organizaciji lajna, in ne le zaključena, kakor trde sami, č avnost ne sme vedeti ne za člane, ne za delo-«anje lože tedaj je jasno, da ie framasonstvo « irata» ui pogubna organizacija za državo, narod m družbo. Za jezuitski red pa lahko vsakdo ve, kdo je njegov član, ker se ti člani ne skrivajo, ampak v redovni obleki javno nastopajo, delujejo in pridigajo ob belem dnevu ter jih po njihovih delih more vsakdo kontrolirati, kaj delajo. Kdo pa more vedeti, kaj lože delajo v tvojem brezdomovinskem Kozmepolitizmn iu t svoji bremarodni in proti-narodni o; ^animacijski odvisnosti?
Dr. Gavrančič se sklicuje na to, da je škof Strossmayer v svojih zaupnih pismih Račkemu imel pomisleke proti jezuitom. Naj se ie mi sklicujemo na Siros sir,ayerja ter povemo, da je Strossmayer o framasonih imel najslabše mnenje ter je zahteval, d» je framasone treba iztrebiti. Prosto-^.daratvo je imeooTal Strossmayer »sekto brez-umnikov m oholežev«. Proti tej mafiji se je Strossmayer javno bora in klical vlado in ikofe, naj preteso z njegovega vneti čil Lšča .brezboinüce in «vo-bod" ™arj«' Proti framasonojn StrossmayeT ni frmet » kakem supnetn pismu svojemu prijatelju, ampak j« organiziral proti njim javen boj, javno obrambno akcqo in proti njim izdajal javna pastirska pisma.	r
»Hrvatska Straža« zakltučui« svoj članek ta-
kole: »Ako j. gospodom Gavranč.ču m tovarišem lai do spomina «tanvHelja hrvatskega vseač.b-
ifa	->do z nobenim zakonskim piedlogom
!> '■;	iPom »ia velikega iko'a kakor » tem,
da V prvi vrati izieno iz države ti»U, katere je Strossmavcr smatral za zaklete sovražnike »vojega di' - kater: ;>:- it v boju proti Strossmayerju » njegovi duhovni dediščini bili «loge Khuena in vsake prjtioarodne politike, ka'eri pa so pozneie onečM.tii spomin veükega škofa s ponesrečenim poskusom moaopolizirati njegov nauk.»
I a smofi
Brczpo*-.'.....i je liila vsesploSna, tudi za
mladoletne m bilo dela. Toda (»»danes jc treba biti navihan, bolj kot kdaj prej. Naeek je bral änsem!. d j ;a i» tu tr.-i'.w ' otrebuje tekača. Srtfpk je lakr. j teke! tj - toda, pred njim jih je bilo : sto. Nič lil opravil, gospod je dejal, da !>..ufbiije starejšega fanta. Cez par dni se je Nacek zopet pojavil pri onem trgovcu, ta ga je spoznal, rekoč: »Saj »i bi! ze tu pred par dnevi, kaj ne?« — »Da. hi! sem,« je odvrnil Nace ko-rajžiio. »Mar ti nisein rekel, da rabim starejšega fanta?« — »Da, rekli ste in zato sem tu, kajti danes sem starejši kot pa sem bil zadnjič.« Odgovor je trgovcu tako prijal. da je Marka res vzel v službo.
—0—
Navihan ost. »Zakaj si pa pošiljal tja gori poljube z reko? >Ali stanuje tu tvoja nevesta'?« — >Kaj še. Bil sem v zastavljalnici, pa ni da bi moral vsak vedeti, po kaj sem prišel v to
hišo.«.
Težka zakonca. Gospod (težak 200 funtov) in gospa (240 funtov) prideta v trgovino avtomobilov. Sklenila sva kupili avlo,« pravi gospod. »Kakšnega bi nama svetovali?« — »Avtobus «
Zgodba o kuščarju
Enkrat je en kuščar bil
Ki frne mravlje je lovil
MaJi oglasnik!
Vsak» dio' Ul vr>tic» ali nje prostoi velia u enkrat Din i Naročniki „Domoljuba" plačate samo polovico hko kupujeio kmetijske oo trebSčioe ali prodaiajo svoje pridelke al, ISéejo poslov oziroma obrtniki [lornoinikoi ali vsiencev in tiaro!»-
Molaici, pzop!
Vrtna n travna semena zanesljiva oo zmernih cenah dobi'e pri J s p Tur .Novo mesto.
Sen« šil sismo Ä
Hočevar, Zg Šiška 11 Liubljana Vil
mie in laoi . sestvo. njive, travnike in gozd proda ali is v najem Jane». Krsuik, Leše 14 p Brezje.
sanke, W--jo. t a or:":- sau kc- in 20 kviot rena — Baldi Jakob, B ed.
VpeifigiM
tatelja je te vedno na razpolago vremenokaz al' barometer, ki ze!o zanesljivo kaže vreme za 24 ur i naprej (esst. Stev. 9514). Pošljit- ta oglas nzne-ekDiD350 v znamkah ua naslov raipefevalca: Barometer, Liubljana 1, poštni predal ^t.18. Eno izmed mnosih zahvalnih pisem se hIksì: Ker je Vsi barometer res ne-kaj posebnega in izvrsten vremenski napovedovalec. prosim, da mi pošljete še pn--ga S spoštovanje® Vene? slav Hlepče ravnatelj zadruge v StraziSèn pri Kranju.
asii« z goapo.larskimi «"'B pošlo j- in več parceli mi na Brezjah. Gorenjsko, poceni m pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vprašati Trgovina (irašič. Brezje
hranilne knjižice ljubi lan- j skih denarni izavodov, i Nasiov pove uprava Domoljuba pod št 2164
Službo cerfeoiirii
išči- mlad pošte' trezen -zen jen čevljar-Demšar. Novigrad ni Dobri p. Netretif Sit. aka bino,ina.
9iO «il? iabülcne in B'9 ffiž h ruš kave [j® «lo nizki ceni nudi; Gabr'iei Koren S pri Velenju
>Zadraga<. Ljubim, pp 'J07 Sprejme po. verjenike
tri, iek'eat, leže v ki: 2890, 1580, 1042. vlite ! 1922, "las is Des in Fes. » rez jaruiov. p» da sredi aprila župa urad v Preddvoru pri Kranju
M'ltÖät (iUi'ÜV<> in änlrf'
Hi«»« |(0ve kupujemo Ponudbe na po tai |i» dal 205. Ljubijaua
Harmonik
znane firme ^mani nt zalogi Velika izbira, izdelujem kriinaiime in klavirske, tudi naročilu, sprejemu popravil». Pri meti se dobe vsi deli zata-monike. Fran Kuclu izdelovateij harnu nit postaja Drenov grič.^ Vrhnika. Jugoslaviji
«afasia a,i starejši
salario hlapca, iti» Seoega v vseh kmetijskih i Kislih živ nortji insadjereji. ki tudi»» d- la, išč^m v slu bo ■ Ponudbe na upravo D» mo.juba pod >Pr d» iu zanesljiv št 2181.
KHpeiSf si i B8!
Ponudile na upravo D» moljuba t"Oii >25'-
0a je nazadnje reklo' pokf
Posoiiliita in hrooiliici v Mmi od Ssi
izjavlja, da bode vse hranilne vloge, l'iožt,|ieL I lan 10.33. na zahtero taksi izplačevala Obrg so iste kot od starih vlog. Ne ridejo ;.a lu v '"""J prepisi iz ene na Irugo knjižico.	____
V gledališču. Oče in sin sedita na galiji Sin venomer vstaja in se sklanja naprej. U" v strahu, da se ne bi zgodila nesreča. P""1 -Nikar se ne sklanjaj tako globoko, sicer ' še padeš v pritličje in bom moral zate pW trikrat več,«.	,s
Lovska. Trej, g. višji sodni svetnik'> like- zajce\ ste včeraj na lovu obsodili ' snirl?« — »Dvajset. Toda vsi so bili P pomiloščeni.t	~~	..
Zdravnikova lalost. »Zakaj si tako sten, dokiore?« — »Zaradi svojih pa«jen^ •- >Kaj jim gre tako slabo? s — »Ne. toda f fiati noče nihče.«
t %
NALAGAJTE DENAR pri
RANILNICI IN POSOJILNICI V KAMNIKU šutna 22, las.na hiša
rcifisti-ovani zadrugi ■/. neomejeno znvoz.ii
Ugodnosti: Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. — Dobro obreslovanje. — Nove jI Pišite! Vprašajte! ■SSBB _vlogo vedno plačljive. .....Delokrog neomejen. — Na razpolago poštne položnice, il •• Takoj odgovor!	.............
Svetovno ük semena
so prclzhusena m noiftoltSa
Ako takih semen v Vašcni kraju ni dobiti, potem se obrnite na veliko trgovino s semeni
Jo»ip vrftaiifC, iguftliana
nitrtoSifteva cesta siev. 8
(nasproti hotela »UNION«)
Cenik vseh vrst semen za vrt, travnik in polje je brezplačno na razpolago, le pišite po njega.
Ljudska posojilnica v
registro vana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači)
obrestuje
hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Prillile!
(SlMlišek pri Vačah.) Vsak petek v postu bo naša prijazna cerkvica Kriza zopet vabila in sprejemala vase bogo-ue romarje, da ob Njegovem trpljenju najdejo 'be v lastnem trpljenju ter ob Njegovem križu no moči za nadloge, ki zlasti danes trkajo trn i Opravilo bo ob 8 zjutraj. Ozemlje okrog 11-ka je zgodovinsko. Po vsem pogorju naokrog bili v starodavnih časih naseljeni Kelti, oziroma i 0<1 tu so delali pohode na sovražnika, na teli Dvih pa t udi umirali, kar priča v polno grob-gomiì. Veliko teli je že prekopanih. še več pa dkritih. Tarisi ima poleg svežega zraka in '.nega razgleda lepo priložnost, ila pri iskanju panili starin poskusi svojo srečo.
1)1 Bopieovahii nemški teèaj. Prijave ie vedno Ijeroam. Mesečna učnina 15 Din, Pišite na diidištvo »Domoljuba« pod Nemščina 15«. Pri-znamko za odgovor!
edni občni zbor Mlekarske zadruge na Vrhniki, . z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne S marca 1933 Jvorani Rokodelskega doma ob 3 popoldne s Bečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zad-Ka občnega zbora; 2. Volitev enega člana pred-iištva: 3. Volitev 3 članov nadzorništva; 4. Slučajnosti.
»risile Ii*i fige t™.
FRANC POGAČNIKU v Ljubljani,
Dunajska cesta -.t 67 (nasproti mitnice)
Molčečnost jc najlepša čednost na svetu; 6r jo uporablja o pravem času, se nikdar ne t.
li ilo 19. marca 1933
(Neue Burg 12. ilo 18. marca)
Ugoden map
Najboljše nogavico, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd,
po najnižji ceni dobite k pri tvrdki
Josip PETE1.JNC, Ljubljana
Tel. 2913 Sv. Petra nasip 7 Tel. 2913 blizu Prešernovega spomenika (za vodo).
Širite Domoljuba!
Posebne prireditve: Razstava pohištva/»Elektrika v gospodinjstvu i Novodobni plinski aparati : / Radio in Ravag-razìtava / Dunajska pletilna moda / Salon kožuliovinaste modo / Fotografiranje in potovanje / Razstava avtomobilov in motornih koles / Železuo in patentno pohištvo / Razstava kolarstva / Stavbarstvo ingradbecest / Rastoča hiša / Prenesijive stavbe / Petrolejska razstava i Avstrijski ptetarski izdelki / Iznajdbe Poljedelski stroji in orodje / Hranila in nasla-.t ila /Kmetijska iu gozdarska vzorčna razstava.
Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in polnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Ja Iranskem morju iu zračnem prometu. Pojasnila vseli vrst ter sejmske izkaznice (a Din 50'—) se dobe pri
Wiener Messe - A. G., Wien VII
ter med tipskim spomladanskim sejmom pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus, pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31. Zveza za tujski promet v Sloveniji, ('Putnik«) Dunajska c. 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Publik«) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
>,\m i, iimmiMM-
I A»»*
Yvim «M8
1 .-».v! : evm» ''(W.M ^ÜfiniiHSiKii 1HHÌ-
<«»(«*». VirÄijlv.-.» imi
; v .t . vj^^.'-.-.^ijjlv'i.
Ft> liiBviiem: napore e ..««titn uiionniii 'loiaaèOi ;v.'jiii•
v ta« ■(.»•h
/u„. i ./. >	ai, niTKd .boitp'. N'«-
"WWHflft 'fftfiWÀ. - vtisi /<ip<<,MUi s*: »«io*»
• r .....' « 1= i ■ <, %'>.V!i ii.i . .1 « i i 11 -, i- •
TStpaon «v<i>j ne^i iw:.:,!!» -ni« z»: vaaiirtM» li
ti'paädosl r.jviiiv
'ü ■ t	n X v- 'M ^jjci !
i'iasi),'!! 5i:i.;j <Mp	. riraom
t : uaiaua.. vaurwirti ,, (-.04.. ,

-
ifm
v ihà
H. " Vii li<i„kCi
,* »rf^Wife:!4!^'Wttb.iaifflviH ''«^^/..plflfc^iPSMH.,
vrsta WTI3
••i" >»•' : ni:« itn«« :• .ei-|cga-.hfc( »ii»i<Mi,i ■ « m ►.u.inaj s «piatomi. < >dliäoint m cik"-»viu ■ uwra trajnost Citat*

vm» ym
r.'..i't','ì«g» boksa z nuwöflÖliW hipiuluiu.,. Zctw„i.a*la<lni t*-f* "vojpm ., u nrtitiljani
J^tf&frffMJWilim.. n	«
1* ^mèftiif»^«^,,	~
itfil.V»!

«• '•!»ia 1 uiiriii (iiwtewis ■ i	t n^ii, • <)gleita
.., ;,ui |n fai«
i • tv,i«i » »„„j	1 a t
;	stn,»„„ „t«,« j,- «t*
v^i-^lft. M; ,, . VW|«,. |offc>
l'i, ih;!' tcf, fu;,,	jiiegu» ™
i'v PjlfM} pu:u ,rl pa temi f«m *
, , ^Wfflte - Clpwfc.fth.p«
, ja Hli^k ^	- f «
. ; j......m 'ia, in pqnMhdi
.itetela«-"^
U 3w:, ' ivansko tiskanj, <!«».

^ rji^m	j, l)iit..i
'u tr pa Jr^fiji ' i,'.',
Prf.^,
iiJ'-ijHU,, V
i»	na jui ,i
4 »•ftW^fWv.