621. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 15. septembra 1913. Leto ff. Posamezna številka 6 vinarjev. „I)AN“ izhaja vaaU dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponrieljkib pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5"—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletuo K 80‘—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. <3 Telefon številka 118. » ::: JKmH ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :e Uredništvo In upravništvos tu Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor Je priložiti mamko. 4* Telefon številka 118. k: Rešitev v nas. »Poldrug miljon Slovencev loči Nemce od sinje Adriji/, to malo, neznatno število naj bi bila ovira rastočemu Nemštvu in uresničenju njegovih pan-germanskih ciljev!« (J. E. Štuhec v knjigi »Slovenska narodna mladina.«) »Slovenska javnost naj presodi, da smo mogoče zadnja generacija, na katero stavi slovenska domovina vse svoje upe in nade.« (Isti istotam). Kdor gleda naš sedanji obupni boj in postopanje vlade, pride do prepričanja, da se sami ne bomo obranili prodirajočemu Nemštvu, četudi bi odpravili vse svoje napake, četudi bi »e privzgojili narodni ponos in narodno zavest ter postali nacionalno sira. etrani, četudi bi vsak posameznik izvrševal svoje narodne dolžnosti, ki «o jako velike. Ko bodo Nemci hoteli priti do Adrije, bodo morali iti preko naše zemlje In ali se jim bo mogel ta poldrugi miljon ustavljati? Naj bo iiaša kultura še tako velika, naše gospodarstvo še tako močno, švabskim bajonetom in kanonom se ne bomo mogli ustavljati. Že vse polno postojank in trdnih trdnjav ima Nemštvo »a naši zemlji, kako pa te odpraviti? Kako onemogočiti njih nadaljni razvoj? Ali že ne prosjačimo dovolj dolgo po Dunaju in bogve kod vse za svoje pravice, za enakopravnost z Nemci, za svoje ljudske in srednje iSole? Da, gospoda, prosjačimo in nismo se še tega naveličali! Ko bi se !e kmalu, ko bi le kmalu uvideli, da od tam ne dobimo pomoči, da od tam ni rešitve, potem bi vsaj tudi spoznaii da smo navezani sami nase in da moramo iskati pomoč in rešitev popolnoma drugje! Dal Bog, da se kmalu odprejo oči prosjakom! Vsaj mlajša generacija mora hoditi druga pota. Naloga najmlajše generacije je, da najprej pri sebi odpravi prej omenjene napake in da jih začne odpravljati v celotni slovenski družbi. Kdor hoče biti učitelj svojega naroda, mora biti sam čist in prost teh velikih napak, ker brez vzgledov ne pojde. Kako naj učimo ljudstvo narodne zavednosti, kako ga naj odvračamo od pogubnega zavživanja alkohola in nikotina, če smo sami narodno nezavedni ter sužnji alkohola in nikotina!? Vzgajajmo najprej sami sebe. da bomo pravi in vzorni učitelji svojega naroda! Rešitev ie v nas! Veliko in važno ulogo bo tukaj tmela vzgojja. Mislim tukaj vzgojo mladine. Veliko nalogo imajo tukaj matere, ki lahko vzgoje svoje otroke V prave junake svojega naroda, v junake v pravem pomenu besede, v ljudi, ki bodo sovražili svoje zatiralce, ki bodo zmožni pravega narodnega žrtvovanja. Ne obstoja to žrtvovanje v darovanju vinarjev in kronic v narodne namene, ampak v žrtvovanju življenja v blagor in srečno bodočnost domovine. Mati lahko največ stori dobrega svojemu otroku, lahko nui začrta pot naprej. Tudi pravi učitelj lahko mnogo stori v šoli v narodnem oziru, četudi to ni po volji višjim. Bolje bi bilo, da bi se pri nas opuščale razne komedije, pa bi se razlagalo otrokom kaj našega, narodnega. Tako ne ve otrok, ki je končal ljudsko šolo, ničesar o naši zgodovini, niti ne sluti, kaj smo bili enkrat in kaj smo imeli ter kako daleč smo prišli sedaj. Pač pa jih prav marljivo pitajo z raznimi »slavnimi« čini raznih generalov in takih podobnih stvari. Saj se ni temu čuditi, ko še vendar ab-solvirani srednješolec tako bore malo ve o naši zgodovini, ker se pač slovenski profesorji-zgodovinarji tako radi drže knjige, ki je pisana v nemškem duhu, nas pa komaj omeni, kakor da bi se mi bili našli kar tako po božji milosti v blaženi domovini na obali sinje Adrije. Uvrstil sem to pod to poglavje, ker je to predpogoj novemu delu, ker nova mladina mora biti vzgojena v pravem narodnem duhu! Zadnja generacija smo, ki še lahko krene na nova pota in tako zajezi pot prodira, jočemu Nemštvu. Kai Pa ie naš poslednji cilj, kje le končna rešitev In kako delati, o tem pa drugič. E. O ANGL: Natege naprednega slov. učiteljstva. Slavnostni govor ob 25ietnici učiteljske Zaveze na slavnostnem zborovanju v Narodnem domu dne 7. t. m. (Konec.) Politiška zavednost — materialna neodvisnost. Kulturno edinstvo nam odpira zakladnice duševnih vrlin in kapita-lij. Vodomet meče kvišku svoje vode, pada sam vase nazaj, da se z novo silo požene proti solncu. Tako naše kulturno ljudstvo — naša moralna moč! Vse iz sebe, vase, zase! To idejno gibanje — to vzletanje k idejni svobodi, ta razmah duha odpira oči, kaže lastno ceno in silo, budi samozavest ter rodi zdravo in pametno poiitiško zavednost. In 4comu je politiške zavednosti bolj treba nego Slovencem? Bolj nego danes je živela v nas takrat, ko smo taborili pod milim nebom, visoko dvigajoč svoj narodni prapor, prepevajoč syoje in ostalih slovanskih plemen narodne davorije. Naval tujinstva se je razbil ob naši odporni sili — slovenska beseda je dobila svobodno pot povsod, kjer režejo Slovencem kruh pravice in za- kona! Vstopnica, izdana našemu narodu na mejdan kulturnega pokreta in uveljavljenja narodne samobitnosti je dobila naj višjo sankcijo! — Proro-ška beseda velikega Čeha Palacke-ga o moči in veličini Slovanstva je dobila v našem ozemlju tak odmev, da so mogočno in samozavestno zabobneli naši koraki po slovenskih tleh! Tako bodi tudi odslej naprej do konca dni! (Ploskanje.) Iz politiške zavednosti zraste na.cdn vera v ustvarjajva) ")o svojega duha in telesa. Politiška zavednost pričara iz mačehovske zakrknjenosti dejansko enakopravnost, katere posledica je narodova materialna neodvisnost. Od duševno usuž-njenega in s tujo glavo mislečega naroda ne moremo pričakovati samo-tvornega izrabljanja lastnih moči v lastno korist, ker manjka spoznavanja in poznanja samega sebe — torej tudi ne more biti onih posledic, ki vodijo vsak narod do ideala državljanskih pravic — do svobode! (Klici: Tako je!) Naše kulturno edinstvo, naša moralna moč in naša politiška zavednost so sredstva v dosego namena, ki ga mora biti deležen vsak narod, ako se hoče vzdržati in ohraniti — in to je materialna neodvisnost ki je Slovencem potrebnejša, nego kateremukoli drugemu narodu! Tako hoče voditi slovensko napredno učiteljstvo svoje ljudstvo po zakonito dopustnih potih do tistega časa in kraja, ko bo realizovana pesnikova beseda: Na svoji zemlji — svoj gospod! (Ploskanje.) Veliko kulturno Slovanstvo. Bratje! Naš skupni ideal pa je veliko kulturno Slovanstvo! Govorili bi prazno besedo, ako bi ne poznali moči in vrlin svojega ljudstva. Bili bi sleparji, samopašniki in Zavodniki, ako bi v okvirju svoje države in z iluzornimi sanjami zahtevali to, kar je nemožno in nedopustno. Ampak globočina in neomajnost našega prepričanja je poveljujoča sila, ki stoji na čelu naših vrst, ki se oglaša iz slehrne naše duše, da imamo voljo, zatorej tudi moč, da vkljub vsem zaprekam, obrekovanjem in nasprotovanjem svojemu ljudstvu in svoji domovini v blagor in korist, a nikomur na škodo uveljavimo svoj program! Tako se glasi moj jn naš slavnostni govor! (Glasno odobravanie.) Končali smo eno razdobje! Drugo — večje po svojih pravicah in jačje po svojih zahtevah — stoji pred nami. Mi stopamo vanje, hrepeneč po delu, ki bodi posvečeno blaginji našega ljudstva, ki si naj samo, duševno siino in materialno močno, da to, kar gre vsakemu kulturnemu narodu: sebi življenje — domovini slavo! In samo tako ljudstvo bo dalo tudi nam to, kar nam gre! Naša Zaveza! Na tvoj naslov so izgovorjene te besede! Vsa srca, združena v tebi, bijejo z enim udarcem; vse duše, zlite v tebi, mislijo z eno mislijo: Na delo! Na delo! Na delo! Z delom k prosveti — z bojem k svobodi! (Dolgotrajno, hrupno odobravanje. Govorniku čestitajo.) Vsem naredem enake pravice! (Iz Koroške.) Srečnejši bi bili, ko bi se širil po vsem svetu samo en jezik. Lažje bi se razvijali in odstranjena bi bila marsikatera ovira in zapreka. Toda priti ie moralo drugače. Sv. pismo nas uči. da ie bil prvotno na zemlji samo en jezik in ena govorica in da je več jezikov nastalo šele tedaj, ko so Adamovi otroci začeli v svoji prevzetnosti zidati babilonski stolp. Bog je namreč rekel: »Glej, edino je ljudstvo in en jezik govore vsi. Začeli so to delati in ne bodo odnehali od svojih misli, dokler jih ne izpolnijo v dejanju. Torej idimo in zmešajmo tam njihov jezik, da ne bo vsak slišal besede svojega bližnjega«. In tako jih je Bog razdelil iz onega kraja, kakor pravi sv. pismo, in ponehali so graditi mesto in stolp, če ti stavki zadosti jasno dokozujejo. da je več jezikov velika ovira. Bog jim ie zmešal iezik, da je preprečil njihove načrte. S tem. da ie podaril vsakemu drug jezik, se namreč niso več mogli sporazumeti med seboj. To ie seveda bajka. Jezikoslovci trdijo, da ni bilo nobenega prvotnega edinega jezika; zopet drugi pravijo, da ie bil, a da se je vsled raznih naravnih vplivov iti drugih razmer razcepil v razne skupine; iz debla da so začeniale poganjati veje. Pa naj je bilo tako ali ta-j ko. naša naloga ni., da bi na tem me-j stu razpravljali o tem znanstvenem I vprašanju. Držifli se bomo namena j tega članka, ki ie označen v naslovu. če hočemo zasledovati sv. pismo. moramo naglašati, da je Bog j vkljub navedenemu dogodljaju v Ba-J bilonu zapovedal, da se morajo vsi j narodi in vsi ljudie ljubiti med seboj ! kot otroci enega očeta in da se ne 'j smejo sovražiti zaradi različnosti ie-1 zikov. Pojavil se ie Kristus. Komu ni znan njegov prelepi nauk, ki je izražen v stavku: »Ljubi svojega bljiž-tijega kakor samega sebe!« V priliki o usmiljenem Samaritanu je Kristus pač zadosti jasno povedal, kako bi pravzaprav moralo biti na svetu. Se o mnogih drugih velikanih govori zgodovina; učili so tudi nekako v teni smislu v dosego boljše bodočnosti človeštva. Nastale so različne politične stranke. V svojih programih nagla-šajo zahteve po enakih pravicali narodov. Posebno radikalna je v tem pogl-rju socialna demokracija — toda žal samo v svojem programu. Ko ie ta stranka nastala, smo mislili, da bo ona rešila narodnostno vprašanje. \ praksa nam je pokazala, da smo se zelo motili. Iz nemških tal v naše kraje zasajena socialno-demokratič« na stranka, se je izkazala kot skrajno krivična v narodnem oziru. Majhni narodi se za takega grobokopa ne morejo ogrevati. V T*stu za »Lege nazionale«. na Dunaju za »Schulver-ein« — torej za nemško-italijanske nacionalistične namene, to ie pot, po kateri korakata nemška in italijanska »mednarodna« socialna demokracijat »jugoslovanska« pa mirno in ponižno caplja za niiina. »Zarja« se iezi na vlado, ker ie izdala odloke za odstranitev italijanskih podanikov iz tržaških občinskih služb. Za avstrijske državljane Slovence bi se »Zarja« seveda nikdar tako ne potegovala, ker bi se s tem' zamerila nemški in italijanski socialni demokraciji, od katere je na vseh koncih in krajih odvisna. Pri nas na Koroškem n. pr. psujejo voditelji nemške soc. demokracije slovenske delavce z »Windi-sche Hunde«; razumljivo je. da jim niti najmanjših narodnih pravic ne privoščijo. Za danes dosti o tem, c priliki kaj več. Krščanski socialci tudi niso mnogo boljši. Na Koroškem postopajo nemški katoliki ravno tako fanatično protr Slovencem, kakor najzagrizenejši nemški nacionalci. Lepa verska mednarodnost! O tem je zlasti obširno govoril dr. Brejc iz Celovca na ljubljanskem katoliškem shodu. Slovenski klerikalci so ponižni; na odločni upor proti nemškemu pritisku niti ne mislijo. V narodnem' indiferentizmu se od slovenskih socialnih demokratov prav malo razlikujejo. Potem imamo še narodne stranke. Majhni narodi vodijo potom njih boi proti pritisku od strani močnejših' narodov, in sicer za enake pravice vseh narodov. Narodne stranke velikih narodov, kakor je n. pr. nemški, so krivične, ker gre njihov namen samo za tem, da bi uničile manjše narode ter razširile moč svojega naroda vsepovsod. Zato se neprestano vrši nad vse krivična in nečloveška! asimilacija, ki jo najbolj občutimo koroški Slovenci. Ne bi storili svoje dolžnosti, če bi pri tem razpravljanju pozabili na našo avstrijsko državo. Tudi ona hoče biti pravična. Toda samo »hoče* V avstrijskih drž. osuovnih zakonih! beremo o enakih pravicah vseh avstrijskih narodov. In človek, kj ne pozna naših avstrijskih razmer in či-ta te zakone, si misli, da je v Avstriji vse pravilno in pravično urejeno. Marsikateri se tudi navdušuje, ko v zakonih vidi, kako se »skrbi* za vse narode, ki so združeni pod našo avstrijsko krono. Avstrija ie pač taka država, kakršne ni pod božjim solncem. To moramo vpošte- LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Lepa arija,« ie menila markiza, »posebno pa me bo veselilo to. da ie ne bom slišala.« Toda Ivona le vprašala potuhnjeno- »Gospodična Adelina, ali imate ložo tudi za jutri? . . .« »Da. za ves čas. dokler trajajo Izpiti.« »Ali vas veseli?« ie nadaljevala Ivona. tako da je babica ni slišala. »Kako pa da . . .« »Potem hočem poizkusiti, da uredim to reč, le prepustite mi skrb.« In res je začela zvečer, ko so bili vsi zbrani v veliki obednici v prvem nadstropju: »Bilo je imenitno. Če bi ti vedel, bratec, kako srčkane so v svojih svethh oblekah. Ena je bila danes že tako ljubka — ah! In kakšen poklon je dobila od razsodišča! . . . Jutri pa bo še lepše, zakaj jutri ima izpit iz petja; pela bo arijo iz »Kraljice Sabske«. Pravijo, da ima prekrasen glas.« »V tej ariji se bo lahko uveljavila,« je omenil Olivjč. »Težko si je misliti kaj lepšega.« »Pojdi jo poslušat jutri. papa. Ložo imamo itak.« »Nimam časa!« je vzkliknil Olivjč z .grozo. »Sestanek imam z dobaviteljem za vprego.« »Pa ti. mamica? . . .« »Jaz imam posla pri šivilji . . .« »Ali! Pa bi vsaj ti napravil veselje svoji sestrici. Žako!« »Ali . . . dušica . . .« »Vidiš, Zako, papa in mama ne poznata usmiljenja. Stara mamica se je žrtvovala že danes — dvakrat bi bilo res preveč. In zdaj si moja edina nada ti, dragi bratec ...« Ni se mogel premagati, da se ne bi nasmehnil: »Ob kaki uri?« »Ah, ti ljubček! Ob dveh!« »Udajaš se, Zak!« je vzkliknil Olivjč, smeje se. »Kaj pa hočem! Ne maram, da bi bila žalostna. Velja, ivona. Jutri vaju spremim jaz.« »Ah. hvala vam, gospod Žak!« je vzkliknila gospodična Adelina. Ivona je bila vstala, da se mu vrže okrog vratu. »Evo ti moje zahvale. In tvoja krepost bo poplačana — videl boš. kako bo lepo.« Tako se je zgodilo, da je sedela drugi dan v konservatoriju ivona poleg Adeline v prvi vrsti njene lože, dočim je gledal 2ak izza njunih hrbtov z večjim zanimanjem, nego si je bil obetal, prizor, ki se je razigraval pred njegovimi očrni. Izpiti v klavirju ne mikajo ljudi posebno, zato pa tišči občinstvo k pevskim izpitom tem bolj... Tudi Zaku ie ugajalo zelo, zelo. In po vrhu vsega — saj so bile ljubke, te izpitanke, ki so se borile za svoja odlikovanja ne satno s svojim glasom in talentom, marveč tudi s smehljajem, s katerim so zrle na člane razsodišča ... Zaslišalo se je: »Gospodična Gilberta Lemetro-va. Arija iz »Kraljice Sabske«. »Ta je tista!« ie vzkliknila potihoma Ivona in se obrnila k bratu. »Videl boš. kako je srčkana.« Deklica je stopila na oder. »Ampak...« je vzkliknil Zak. »Ampak ... daj mi vendar kukalo, Ivona.« Gledal je par trenotkov: »Saj sem rekel... ne motim se. Poznam jo.« > Kdo pa je?« »To je dete, ki ga je držala hči tistega pevca v naročju, ko jima je prišel papa na pomoč ... takrat, veš, med obleganjem Pariza. Papa nam ie povedal istorijo več nego deset- ' »Kako veš, da ie tista?« »Saj ti pravim, da io poznam. Srečala sva jo z očetorn pred pičlo dvemi leti... in ni se mnogo izpre-menila od tistih dob. Ze takrat je bila tako ljubka. In storila je, kar je dejala tisti dan — imela je voljo.« Kukala, ki se ga jc bil prilastil, ni dal več iz rok; niti enega njenega giba ni izgubil, niti ene izpremembe na obrazu deklice, ki jo je videl danes zopet, tako nepričakovano f.. Gilberta je bila začela svojo arijo; kakor drget pozornosti je prešinilo Člane razsodišča že ob prvih notah. ki jih je zagnal ta mladi, zvonki, že zdaj tako bogati glas, ki je postajal med petjem čim dalje bolj dramatičen, čim dalje širji. Žak se je nazadnje utrudil z gledanjem skozi kukalo; ko je burno ploskanje prvikrat prekinilo mlado pevko, se je obrnil k sestri in ji pokazal z očmi v tisti kraj, od koder se je slišalo ploskanje najglasnejše: »Poglej, Ivona ... ali ti nisem rekel: ali vidiš v peti vrsti parterja tistega starca s kodrastimi plavimi lasmi, ki maha pevki tako navdušeno? To je možakar, ki sem ti pravil o njem ... oče njene matere ...« Bil je v resnici Florestan. Na pol stoječ na svojem prostoru, izgubljaje po malem svojo hladnokrvnost, se je tresel po vsem životu,otepal ssvojimi kuštri in gibal s koštrunjimi ustnicami, izgovarjajočimi obenem z Gilber-to besede, ki jih je peh na odru ... govoreč ji tiho, kakor da ga sliši: »Vrlo!... Dobro gre! Ne oddeh-ni si... zdaj še ne ... tako, zdaj lahko. Zdaj... vse! Daj vse, kar ti je v srcu in v glasu moči!... Bravo! Tako, dopolnjeno je!« In ko ie končala s prečudno, sijajno noto — med burjo odobravanja, ki je zaorila po dvorani, polni diha mladosti in lepote, ki jo je bil preletel v teh minutah — ie bil on tisti, ki je kriCal in ploskal glasneje od .vseh sosedov ter mahal besno s svojim klobukom; »Bravo!... Velika umetnica se je razodela... Jaz vem, kaj se pravi to! Bravo!...« Po dvorani se ie slišalo: »Prva nagrada kakor nič!...« Tudi Zak, ki se je imel sicer tako v oblasti, je klical v svoji loži na vse grlo: »Bravo! Da, prva nagrada! Prva vseh prvih nagrad!...« Tem hujša nejevolja je izbruhnila po dvorani, ko je razsodišče proglašalo svojo sodbo. Prve nagrade, druge nagrade ... Gilberte Lemetro-ve niso poklicali. Naposled je velel predsednik: »Pokličite gospodično Gilberto Lemetrovo...« Deklica se ie pokazala na odru. Oči so se ji svetile v slabo obrisanih solzah. Stopila niti ni toliko, kolikor so jo rinile tovarišice — zlasti velika Mihelina Robertova, ki ji je govorila na glas: »Tak pojdi vendar, pokaži jim, da se meniš figo za krivičnost teh starih bedakov...« Vihar ogorčenja je zabučal še huje... divjal je tako srdito, 'da je' stresel predsednik nervozno svof zvonec In dejal resnobno: To kričanje je 'docela neumestna Najhujši razgrajači so utihnili. Predsednikov glas pa ie govoril v tišini, ki le sledila hrupu; (Dalje.) vati. Prosimo, kie. v kateri državi ie združenih toliko narodov? Pri vsem tem pa bi bile razmere v Avstriji lahko take. kakor bi v njej bival samo en narod. To seveda samo v tem slučaju, ako bi bila Avstrija prava mati vseh narodov, če bi bila v vsakem oziru pravična. O pravici in o enaki ljubezni matere Avstrije do vseh otrok, pa mi pri svoji najboljši volji ne moremo govoriti. Avstrija se pač zanima za Albance, Avstrija pač hoče reševati narodnostno vprašanje tam doli na Balkanu. izven njenega delokroga, a za nas Slovence, posebno Korošce, se niti ne zmeni, nasprotno, zatira, tepta nas tako. kakor bi ne bili ljudje. Nečloveško in nezakonito in nekulturno le nieno postopanje proti nam. Zato moramo toliko trpeti, zato smo taki reveži, narodni sužnji, kakršnih ni nikjer na svetu. To bomo naznanjali Javnosti toliko časa. dokler nam bodo to dovolili, kajti kakor je v Avstriji vse mogoče, tako je lahko mogoče tudi to. da nžRn zamašijo usta. da svolih teženj in bolečin ne bomo nikomur mogli razodeti. Toda. kakor rečeno, dokler bomo imeli vsaj dedoma te pravice, bomo tožili in tožili in klicali na pomoč; morda se nas vendar kdo usmili. Pa so ljudje, ki trdijo, da tem razmeram ni kriva Avstrija, ampak Nemci. Vsem tem bodi povedano, da mi zvračamo vso krivdo na našo vlado, torej na Avstrijo, in sicer zaradi tega ker daje Nemcem potuho, ker jih v boju proti nam z vsemi mogočimi sredstvi podpira. Nemci so proti nam itak preveč oblastni, če pa njihovo postopanje odobrava celo vlada in jih podpihuje, pa le naravno, da se s tem nemške sovražne strasti še bolj razvnemalo. — Nemci so prepričanja. da vršiio sveto nalogo, če nas trpinčijo, da delajo s tem uslugo le svojemu narodu in pa avstrijski in — nemški vladi. In kai takega se doigrava v državi. kjer prebiva tako velikansko Število Slovanov! Ali naši slovanski poslanci res niso zmožni, da bi naprayili tem lumparijam in nezakonitostim enkrat za vselej konec? Ali nimajo toliko poguma, da bi edino in odločno zaropotali ter zahtevali, da se ne krši zakonov in da se da posebno nam. koroškim Slovencem, one pravice, ki nam gredo? Mislimo, da bodo kot zastopniki številnih slovanskih l.arodov imeli pri centralni vladi vsaj toliko vpliva, da bodo dosegli vsai to. kar nam ie zajamčeno kot avstrijskim državljanom. Če pa niti toliko vpliva nimajo, potem ne vemo. zakaj hodijo na Dunaj, potem ie boljše. če vsi. od prvega do zadnjega odstopijo ter gredo med svoje narode in iim povejo resnico. S tem bi se našemu ljudstvu odprle oči. S spoznanjem bi nastal velik preobrat. Tako pa se samo zanašamo na poslance, torej na državni zbor. in Čakamo in čakamo, toda brezuspešno. To čaka-'nje bi nam moralo biti že davno pre-sitno in od svojih zastopnikov bi morali že davno zahtevati, da storijo gori navedeni korak. Prva in glavna naloga naše vlade je, da reši narodnostno vprašanje. To lahko stori. Naj enostavno Nemce nekoliko prime za vrat. nam Slovanom pa da. kar bi nam morala dati že davno. Mi ne zahtevamo, da bi se nam boljše godilo nego Nemcem in drugim neslovanskim narodom, pač pa zahtevamo za vse enake pravice. V tem slučaju bi jenlalo narodno klanje in vsi avstrijski narodi bi se lažje in hitrejše razvijali — kulturno In gospodarsko in bili bi srečni in zadovoljni mi in država. Da bi se to čimprej zgodilo, potem hrepenimo najbolj mi. koroški Slovenci, kar je tudi naravno, saj nobeno ljudstvo v Avstriji ni tako nesrečno, kakor mi. Zato. Slovani, ne odnehajmo, marveč zmerom ostrejši postajajmo z zahtevo: Vsem narodom enake pravice! Goriško. Dnevni pregled. BLAGOSLOVLJENA PEST. Odloki tržaškega namestništva in protesti od italijanske strani; nemške demonstracije v Gorici in razburjenje zaradi njih med goriškim prebivalstvom slovenske narodnosti — vse to je dvigalo nas in tujerodce, Italijane in Nemce iz ravnotežja. Zadnje dni smo videli lahko kako se reže kruh tujcem, ki se hočejo kar udušiti patriotizma, pa imajo na vseh koncih in krajih zveze s takimi ljudmi, ki bi radi izsesali državo, ki jim je edini cilj. da ugonobijo posebej še to. kar čuti in govori z nami. majhnim. šibkim poldrugomiljonskim narodom. ki izgublja mnogokrat v odločilnih trenotkih zavest, tudi tedaj, ko bi ga moral biti sam pogum. Citali smo odloke tržaškega namestništva, videli smo. kako zna izzivati nemški petelin Wieser. pa smo se potolažili takoj, ko je vlada obljubila, da nam da realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom v Gorici, z zadovoljstvom smo pozdravljali vest. da je zopet toliko učiteljev na Ciril-Meto-dovi šoli v Trstu podržavljenih. V zalivalo za odškodnino, ki io bodo dobili tisti italijanski podaniki, »pri katerih se bodo upoštevale razmere« smo dobili pošteno klofuto. Od kje? Iz Rima. V kakšni obliki? Protiav-striiske demonstracije. S tem je končano. pa mi se bomo vseeno ogrevali za tradicije, ki bi iih že davno morali pustiti viru pozabljenja. Poglejmo nekoliko na goriško realno gimnazijo ki postane s tem šolskim letom baje »čisto naša«. Koga so namestili za začasnega ravnatelja. Er' profesorja Andreia Ipavca, klerikalnega petelinčka v Gorici. Še koliko časa bodo trajale take razmere? V Gorici bi krvavo potrebovali še enega otroškega vrtca, zakai Nemci in Italjani prežijo od vseh strani na naše malčke. Če pojde stvar to žalostno pot. bode malenkost. če razpne svoja krila Schulver-ein celo nad Ajdovščino. Kakšen ie v tem oziru Tolmin? Se čakajmo smrti s prosečimi rokami! Na ta način že pridemo daleč! Da smo zapisani smrti? Ne! Vsai toliko časa ne. dokler ne bomo vzgajali hlapčevstva v mladih srcih. Ponos in boj. to sta besedi, prijatelji! Omahovanje pa moramo odsloviti še preden začuje naša mladina njeno trkanje na duri. Ali naj se skesano trkamo na prsi s priznanjem, v katerem tiči laž naše nemoči? Tudi ne! Mladina, mladina, tako se vsevprek kriči po shodih, potem ko pišemo z velikim navdušenjem na prapor: Regeneration. Da: prerojenja se nam hoče. in ž njim široke poti. In tukaj ie minuta, ko nam je dano. da lahko izpregovo-rimo odločilno besedo. Film ,Beuefianske sanje, se bode predvajal 6 dni, t. j. od srede 17. do pondeljka 22. t. m. v Kino-Idealu. Moderna socialna drama v 3 delih. Krasneiši od drame »Otrok Pariza*. Predstave ob 3., Vj5., 6., V28. in 9. Primerno tudi šol. mlad. Cene 10 v. drazie. Včerajšnja konfiskacija »DueVa« je utemeljena z imenom: Gogala. Kaj vera, klerikalizem, napred-njaštvo in liberalizem, kai vse to v primeri z denarjem, talko si govorijo slovenski klerikalci, pritrjuje jim pa kranjski liberalec Majdič. Nasprotniki na nož — kranjski klerikalec seže takoj v žep, če vidi liberalca — so se delali, da strmoglavijo klerikalnega Pavšlarja. ki je bil s svojimi vodnimi silami klerikalnim špekulacijam strašno napoti, za Majdiča, ki je pokazal svojo hvaležnost napram klerikalcem s tem, da ie segel globoko v žep iii daroval za »Slovensko Stražo« tisočake. Vesel pojav. Kako nas je prijetno iznenadila krivica, ki jo je zagrešila deželna vlada nad slovenskim narodom, tako nas je razveselil pojav, ki ga je izvala ta prepoved, in ki ga zgoraj opisujemo, kajti dokler se dobe v našem narodu taki navdušeni ljudje, nas ne bo noben sovrag premagal. Treba je sedaj pokazati, da se s takšnimi odredbami ne damo ugnati. nasprotno, da take odredbe le ja-čijo našo zavednost in nevstrašenost. V posnemanje ob tej priliki opozarjamo na prakso, ki je v veljavi v Pragi. Tam pošlje ob takih prilikah hišni gospodar svoiega hišnika z nabiralno polo k strankam, ki brez godrnanja rade volje darujejo svoje primerne prispevke. Ali se ne bi dalo ob tej priliki napravici poizkus? — Daleč smo prišli na Kranjskem, da nam vlada brani razpolagati z našim denarjem. Iz ljudskošoiske službe. Deželni šolski svet je pripustil učiteljski kandidatinji Emo Toplikarjevo in Adal-berto Pišlarjevo k brezplačnemu službovanju 1$ 8razredni dekliški ljudski šoli v Šiški, Ker niso šli cesarja pozdravljat. Na Poznanjskem, kakor se poroča, se bodo začeli Prusi proti Poljakom drugače obnašati. Pri zadnjem obisku. ki ga je napravil Viljem, se je prefektu posrečilo cesarja prepričati, da je potreben preobrat v politiki proti njim milejše postopati kakor sedaj, to pa baje zato, ker je pruska vlada spoznala, da je avstrijska vlada vsled svojega ravnanja s Poljaki na boljšem, kot Nemčija. V zadnji krizi namreč se je pokazalo, kako je bil poljski narod na strani Avstrije proti Rusiji. — Čudno, da so Prusi šele sedaj prišli na to, da treba s Poljaki drugače ravnati. Ali ie morda pomagalo to. da so Poljaki popolnoma prezirali poset pruskega kralja?! Radovedni smo, koliko bi bili Poljaki dosegli, če bi upiJi Viljemu »slava«. Švabska logika. V »Grazer Tag-blattu« se nahajajo vsak teden dvakrat sledeča izvajanja: »Slovenske zahteve so naperjene proti Nemcem. Izpolnitev slovenskih zahtev slabi Nemce na jugu in s tem — vlado in Avsfrijo«. Torej smo mi Slovenci iz Avstrije izobčeni?! Oh. kakšna škoda, škoda, ki je komaj nadomestljiva! Amerika uči ljudi narodnosti. Veselje je črtati amerikanske slovenske liste. Ako se spominjamo žalostnih časov, ko je amerikanski klerikalni »Ameriški Slovenec« bil edini slov. list v Ameriki in je služil samo onim duhovnim gospodom, ki so šli za slovenskim delavcem, da so ga tudi v Ameriki izkoriščali. — moramo zdaj z veseljem priznati, da širijo sedanji slovenski listi v Ameriki pravo čisto narodno misel in jugoslovansko idejo. To se pozna tudi po prispevkih, ki jih dobi od naših Amerikancev naša C. M. družba.Mnogo naših ljudi, se šele v Ameriki zaive svoje narodne dolž- nosti. Tudi naši Amerlkancl, ki se vrnelo domov So vneti narodnjaki. Lepo pa je, da upllvajo amerikanski Slovenci v Ameriki tudi na one svoje rojake, ki so doma tako pozabljeni: na Korošce in ogrske Slovence. Ma-žara se že boje za svoje »podložnike«. V zadnjem času ne ve madžarsko časopisje, kam bi se djalo od velike jeze, ker začnejo ogrski Slovenci, ki so se izselili v Ameriko, tam zahajati v slovanska društva in berejo slovenske časopise. Dozdaj — tako jadikuje — so ogrski Slovenci v.Ame-riki skupno z Mažari ustanavljali društva (seveda madž.), so Madžarom pomagali zidati cerkve in šole ter so brali madžarsko časopisje, sedaj pa jamejo zahajati v slovanska društva in berejo slovensko časopisje. Večdesetletno pomažarjevalno delo vidijo s tem uničeno in z grdimi psovkami, ki so lastne samo Madžarom, kličejo prokletstvo na vse tiste »vseslovenske nevernike«, ki »ščuvajo ogrske Slovence proti Madžarom. — To Je za nas vesela novica. Madžari hočejo doma zadušiti slovanske narode — in ti se komaj zavedajo svoje usode. V tujini pa se bodo naši ljudje aaučill ljubiti domovino in bodo pomagali doma svojim bratom v težkem boju. Za smeh in kratek čas. Dr. Zajc ni le organizator delavstva, ampak skrbi tudi sicer za zabavo, kar kaže tale dopis: Iz Prežganja pri Litiji. Dne 7. septembra po prvi maši ie imel deželni poslanec g. dr. I. Zajec shod v šolskih prostorih. Zbralo se je nad 60 posestnikov, bilo bi jih pa še več, ako bi bil shod poprej naznanjen. Zbrani poslušalci so z zanimanjem poslušali njegov poljuden govor o delovanju deželnega zbora in odbora glede kmečkega stanu. Omenjal ie najprve razliko programa med liberalno in Sloven. Ljudsko Stranko: liberalna stranka ima v programu ločitev Cerkve od države in razdražljivost zakona, kar bi imelo, ako bi se uresničilo, neizmerno žalostne posledice za verno slovensko ljudstvo in kmečke občine. Tudi gospodarski program liberalne stranke je naperjen proti interesom kmečkega stanu. Vse drugače dela Slovenska Ljudska Stranka; njen program je demokratičen. da imajo dobroto od njega najširše mase ljudtva. Omenjal je potrebo deželne banke, izkoriščanje vodnih sil po elektriki v svrho industrije, obrti in kmečkih koristi; razlagal pravičnost cestnega zakona za vso deželo itd. — Po govoru so izražali nekateri kmetovalci željo, da bi se z deželno pomočjo popravila občinska pota in ceste, ki so v teh hribovitih krajih zares v slabem stanju. Obljubila se jim ie pomoč. Izrekli so se navzoči volilci, da bodo pri prihodnjih volitvah zopet njega volili. — Tak-le Zajčev shod s takim koncem je vendar izboren dovtip — ali ne? Tako ta dobri dr. Zajec vendar poskrbi ljudem za zabavo. Dan 12. septembra je za češki narod velikega pomena. Na ta dan je namreč izšel t. zv. kraljevski reskript ki obljublja češkemu narodu njegove državne pravice. Letos slave Čehi ta dan posebno svečano, saj se je zgodilo ravno letos, da se je v kraljestvu Češkem odpravila ustava. L. 1871. je še obljubil cesar s svojim re-skriptom, da pride na kronanje v Prago — leta 1913. pa je zavladal komisar. Tako gre boj narodov rakovo pot — tako zmaguje absolutizem. Nesreča. 211etni mesarski pomočnik Ivan Uršič iz Toplic pri Zagorju se je ponesrečil te dni s tem, da mu je pri snaženju zaklanega prašiča izpoddrsnilo, z levo roko v po- sodo napolnjeno z vreio vodo. Pd tem je zadobil težke opekline.. Ogenj. Pred nekaj dnevi okrog 10. ure ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Evgenu Rayerju v Štuf jah pri Postojni. Ogenj so povzročili po neprevidnosti ljudje, ki so spali na podu. Zgorel Je pod, v katerem je bilo 125 meterskih stotov krme. Ogenj so lokalizirali vojaki, ki so se' nahajali v Sturjah. Skoda, katere pa se še ne da natanko dognati, je baje* krita z zavarovalnino Samomor. Dne 31. p. m. Je izginila brez sledu od doma 42letna posestnikova žena Terezija Urankar iz1 Buča, občina Šmartno pri Kamniku. Kljub pridnemu iskanju jo ljudje niso mogli najti. Dne 6. t. m. pa so jo našli kakih 500 korakov od ondotnega kraja v tamošnjem gozdu na bukvi obešeno. Očividno gre tu za samomor. Nesrečnica je živela že dalj časa v nesporazumu s svojim možem, kar jo je tudi gnalo v smrt. Surov mož in oče. 451etni kajžar M. Dovč iz Stožic živi s svojo ženO že dalj časa v ved nem kregu in prepiru. Skoro vsak dan razsaja in kriči nad eno, da je strah. Tudi hišno opravo pri tem razbija in žuga rodbini. Radi tega je morala ta že večkrat bežati iz hiše in zunaj prenočiti. Dne 10. t. m. zvečer je Dovč zopet spodil svojo rodbino iz hiše. Za bežečimi je metal kamenje, pri čemur je zadel svojo lOletno hčerko. Sosedo Frančiško Dečman v katere hiši ie iskal otrok zavetje, je Dovč udaril s sto-! lom po glavi in jo znano poškodoval. Ravno tak slučaj se je pripetil drugi dan. Dovč je prišel okrog sedmih zvečer domov, začel ie razgrajati, izvlekel je nož in je žugal rodbini, da jo zabode. Uboga žena je z otroki zbežala iz hiše. Pretekli petek pa je orožništvo surovega Dovča aretiralo in ga izročilo deželnemu sodišču. Vlom. V noči na 9. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino urarja Franca Motnikarja iz Zagorja. Tatovi so vlomili skozi okno in so ukradli zlato damsko uro z št. 23.508, škatljo z dvema zlatima brožama. več tiaušnic in prstanov, dvajset zlatih prstanov z vrezanima črkama »M. S.«, srebrno dozo za cigarete in okrog 50 kron drobnega denarja. Skupna škoda znaša 280-K. Storilci so poskušali isto noč vlomiti tudi v trgovino tamoš-njega trgovca Viktorja Miillerja, vendar so jih še pravočasno prepodili. Orožništvo zasleduje tatove. Vlom in tatvina. Tatovi so odstranili te dni mrežo z okna in so prišli tako v trgovino Karola Forte iz Kotredeža. Odnesli so dva para moških čevljev, en par ženskih čevljev, več perila, razne vrste smodk in cigaret kakor tudi 10 K drobnega denarja. Tatovi, katerih je moralo biti na vsak način več, so bili najbrže prepodeni, zakaj pred trgovino so pustili več ukradenih stvari. Na sumu vloma in tatvine le ciganska tolpa, obstoječa iz štirih mož in ene ženske. Cigane so namreč videli ob kritičnem času v tamošnji okolici. Pretep v gostilni. Pred nekaj dnevi je nastal na nekem gostilniškem vrtu v Kamniku med dvema samskima monterjema in domačimi fanti prepir, kateremu je sledil pretep kakor po navadi v podobnih slučajih. Zaušnice so letele in se prislanjale na vse strani, da je bilo veselje. Ko ie hotel gostilničar »razburjeno množico« pomiriti, sta ga oba monterja napadla in da se uresniči stari prego-' vor: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, sta ga tudi tako pretepla, da ie zadobil gostilničar več težkih poškodb. Govor na grobu pesnika A. Medveda na 2alah pri Kamniku o priliki izleta pevskega društva Ljubljanski Zvon, dne 7. kimayca 1913 ob 3. popoldne. Govoril predsednik I. slov. pevskega društva Lipa v Kamniku, g. Rudolf Binter. Na miren kraj, kjer vse molči, Kjer tožna vrba zeleni, povedi me stopinja... Tudi Vi, cenjeni častilci in častilke ste danes sledili vabečim besedam velikega pokojnika tu sem na kraj miru in tihe sreče, da se poklonite njegovim nesmrtnim manom, da počastite spomin pesnika - trpina, ki Vam je bil v življenju mil in drag, katerega ste umeli in vedeli ceniti. Na prijaznem solnčnem gričku ob vznožju slikovitih planin, v tem prelestnem kotičku ljube naše domovine si našel zaželjeni mir in pokoj svoja nemirni duši. Po prestanih nebrojnih jfihrah svojega razburkanega žitja snivaš sladek, nevzdramen sen v okrilju domače grude, ki Te je rodila. na kateri si preživel pod varstvom ljubeče matere svoja mladostna leta. A duh Tvoj Je splaval y sinje višave, kjer ni bolesti, ni tožbe, kjer potihne za vedno življenja boj. Odšel si v neznane nam pokrajine. ostavivši nam deco — nesmrtni venec poezij. 2e ko se mrak spusti na to romantično okolico in miljoni zlatih zvezd zažare na obnebju — plavaš in lebdiš nad mirnim rojstnim mestom blagoslavljaje ga iz zračnih višin kot kralj - poet. Slehernemu Slovencu ostane na vekov yeke sveta gomila, ki krije pepel enega nai-večjih sinov, kar nam jih je rodila uboga in teptana naša domovina. »Izgine solnce, kadar luna zvezda pripelje milijone, a solnce Tvojega imena nikdar Slovencem ne zatone!« Velepomembni stihi, s kojimi si proslavil Stritarjev 701etni jubilej, veljajo v polni meri tudi Tebi, nesmrtni naš rojak. — Medvedu je bila pesem — tolažnica in zvesta spremljevalka na vseh potih njegovega razburkanega življenja, polnem prevar in britkih razočaranj. Razdvoj v njegovi trpeči duši, koprneči z neutešc-nim hrepenenjem po nedosegljivih idealih je pokojnemu pesniku odprl neusahljiv vir večno mlade, bajne poezije. Tešil je z njo svoje gorje in svojo dušno bol in udano prenašal udarce krute usode, ki ga je preganjala ter mu zasekavala globoke, ne-zaceljive rane. Našemu pesniku je bilo življenje zagrenjeno, ker mu je bilo zabranjeno doseči oni cilj, za katerim je težil in hrepenel. Moški za- nos pesnikov se najlepše zrcali v naslednjih verzih: »Ko nesreča te udari, svojih ran nikar ne toži skali trdi, mrtvi stvari, reki temni, mladi roži; ako v sebi nimaš leka, nikdar nima zemlja tiha za trpečega človeka ne odgovora — ne vzdiha.« Njegovo nežno čuteče in mehko srce je velikodušno odpuščalo omm preganjalcem, ki so mu grenili življenje s sledečimi besedami: »In vam, ki ste mi nekdaj vzeli življenja cvetje, mile upe odpuščam iz srca. kot ne bi nikdar prizadeli najmanjega mi zla.« — Uvidevši, da mu ni več izhoda, udal se je trpki resignaciji in nepo-kojna duša njegova je bolestno -obupno vzkliknila: »Kam si pokoj moj pobegnil? Ali zgrešil sem poklic, da vse vidim v črni noči, rad bi sreče voz potegnil iz globokih kolesnic — a ni mi moči.« Težko je najti pesnika, ki bi prestal toliko notranjih bojev in ki bi jih nosil s tako odločnostjo, samozavestnostjo in potrpežljivostjo. Utehe je iskal v svojih pesmih, prepojenih z globokim čuvstvovanjem, iz katerih odsevajo neizpolnjene želje užaljenega srca. V svojem nesrečnem duševnem razpoloženju zaželel si je smrti, da se reši spon, ki so oklepale velikega duha, bivajočega v sicer slabotnem telesu. »Na svetu tem vse upanje zatri, nikomur ne potoži bolečine spomine sladke v srečni grob zapri in čakaj, da te vse veselje mine.« Mlad je legel v grob — y najlepši moški dobi in z njim vsi upi in sladke nade. Kakor je bil Prešeren lirik srca — tako jfe Medved lirik razuma — pesnik filozof. Njegove pesmi tvorijo bogato zakladnico najlepših biserov, s kojimi bi se nedvojbeno lahko ponašale literature najkultur-nejših svetovnih narodov. Bogat v svojih mislih je bil tudi nenavadno plodovit pesnik, ki si je tudi na polju epike in dramatike priboril častno mesto v slovenskem slovstvu, mea-ved je bil mojster forme, to si je ustvaril svoj pesniški jezik. Njegova dela so klasična in samonikla. Da se je v njem zbudila pesniška žila, v to je mnogo pripomogel divni kamniški okraj in pa njegova mati — navdušena Slovenka in vrla čitalni-ška igralka. Tukajšnjim narodnim društvom je ostal do poslednjega di^ ha zvest in odkrit pjjjatelj, sotrudnik in podpornik. V svoji moški dobi je zlasti napram kamniški Čitalnici ka-za svojo izredno naklonjenost v tem, da ji je v spomin poklanjal svoja nesmrtna dela. z lastnoročnim posvetilom. Jednako je tudi »Lira« v njem našla ljubeznivega zaščitnika in toplega zagovornika. Dasi samevajoč' daleč od rojstnega kraja se je ob. raznih prilikah z radostjo spominjal imenovanih društev ter se zanimal za njihov razvoj. On je mladi rodi vzgajal s srcem in nikdar se ni izneveril visokim svojim idealom. Pokojnik je bil v pravem pomenu beseda odličen naroden bojevnik, zaveden rodoljub, pospeševatelj miru in spravljivosti ter imel vedno odprto srce za trpečega brata. Srce ga je boleio vzpričo razkola, ki se je pojavil med lastnimi brati. Mogočno je povzdignil &yoj srčni glas ter vzhičeno zapel: »Pridi doba zaželena, spravi rod se razdvojen, kakor je resnica ena, bodi duh človeški en!« — Gojimo i mi njegovi častilci ideale za naš slovenski rod in blagoglasni naš jezik, da nam zasine boljša bodočnost. — Cvetke ljubavi naj di-tijo o sloyesnem trenutku tvojo gomilo. Slava Tvojemu spominu! Ljubljana. — »Eh. kaj to. mi smo šli samo eato za procesijo (pri katoliškem shodu), da bi naš preje dobil pri deželnem odboru službo.« (Iz pogo-Vora med gospodično in nekim gospodom.) — »Moi brat.« Katoliški shod je *)orabila dekle, da preživi par veselili ur v družbi s . . . Nekdo jo vpraša, kdo ie bil oni gospod. Dekle odgovori: »Moi brat.« Pa ni bil »moj brat«. — Zopet žrtev klerikalizma. Koinai je ena klerikalna žrtev minula. imamo sedaj že drugo tako fertev. Da se nam pa ne bo očitalo, da hočemo s priobčevanjem ljudem Škodovati, vam tukaj ne omenimo 'osebe. Bil vam je nekoč reven dela-ivec, potem je prevzel neko podjetje, na kar ie postal potem hišni posestnik in pa velik gospod. Kot podjetnik ie imel skoraj ves zaslužek od samih naprednjakov, od klerikalcev ubogo malo. Toda mož ni znal tega ceniti, ter se je tega kruha kmalu nasitil. Zahajal je vedno v Union med gospode, ter se vedno in povsod ha vso moč potegoval za klerikalce! Naprednjake je pa za nos vodil, dokler ga isti niso natanko spoznali. (Svoja dela so začeli potem oddajati 'zavednemu možu. kar je tudi pravilno. tega Pa so polagoma odpuščali. Imenovanemu pa tako ni bilo veliko za delo. najraiše je kavalirja igral, popival okrog in obiskoval vse klerikalne veselice. Razmetaval je tam denar ter pri tem zabredel v dolgove. Dolžniki so potem zahtevali svoi denar nazaj. Ta ga ni imel. klerikalci pa tudi nimajo več korit. Ljudska posojilnica, kakor se čuje, .ie tudi precej suha in tako ie prišlo, da so temu kratkcvidnežu hišo prodali. Pa menda še to ne bo zadostovalo. Mož bo moral sedai zopet hoditi s svoio družinico po stanovanjih in si s svojimi rokami služiti košček kruha. Kar bo pa sedaj zelo težavno! — »štepanjski Sokol« priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo dne 21. t. m. peš-izlet čez Janče v Šmartno-Litijo. Zbirališče udeležencev ob 6. uri zjutraj pred telovadnico pri br. Jos. Anžiču p. d. Soršu v Stepanji vasi. odhod ob pol 7. uri. Na Jancem, kjer se snidemo z izletniki iz litijske okolice, bo eno liro odmora z malo južino; obed v Šmartnem. Povratek v Ljubljano z vlakom ob 5.58 zvečer. Vabimo članstvo vseh ljubljanskih sokolskih društev in sploh vse prijatelje Sokolstva. da se tega izleta udeleže v mnogobrojnem številu, posebno, ker je to sploh zadnji sokolski peš-izlet letos. Vse one. ki so jih mikali že kdai prijazni hribi med Ljubljano in Litijo, a jih vsled pomanjkanja ugodne prilike in primerne družbe niso še obiskali, ot-ozarjamo na ta izlet. Pot ie prijetna in ne posebno utrudljiva, tako da se mu ie ni treba nikomur strašiti. Na svidenje! Na zdar! — Ker ie bil cvetlični dan prepovedan je daroval Sokolski zvezi po g. Habuneku g. A. Stelzer 4 K, katere ie daroval ključavničarski mojster g. Rebek iz Celja. — Slov. gledališče. Drugod se začenjajo sezone — pri nas Pa jemljejo naši igralci slovo Včerai je priredil g. Skrbinšek gledališki večer. Gledališče je bilo precej dobro obiskano — t. zv. elita je ostala doma. Videli smo tri enodejanke, katerih vsaka je imela kaj posebnega. Najboljša je bila srednja. Kristanova »Šala v enem dejanju« »Kdo je blazen« je pač šala za zabavo. Igrali so jo zelo dobro in budila je mnogo smeha. Ima v sebi lepo misel, ki bi se dala morebiti še bolj jasno povedati. — »Maska satana« je duhovita in lepa stvar, ki je vzbudila navdušeno ploskanje. »Nihilistka« pa je delo brez posebne velike vrednosti. Igralci so se izkazali — razven par površnosti. — Pri predstavi je bil tudi dr. Zajc. ki je referent za gledališče pri deželnem odboru. Kakšne misli so ga obhajale — ne vemo. Mi vemo in trdimo le eno — da ie sramota za Ljubljano, če bo brez gledališča. — Nogometna tekma Ilirija (rez.)-IIIrlJa II 2:0. Dve mladi ljubljanski moštvi sta se merili. — Boj je bil precej površen, zato tudi igra ni bila dovoli zanimiva. Upali smo za rezervo lepši uspeh. Toda v drugem moštvu »Ilirije« ie zopet^par dobrih sil in te so razbile sovražne namene. Celo vrata rezerve so bila parkrat v veliki nevarnosti. Občinstva ni bilo mnoso Grajati moramo pri obeh moštvih to, da se med igro govori in kliče. To ni dobra lastnost in naj se je igralci čim preje odvadijo. Tla so bila spolzka. — Nogometne tekme v Ljubljani. Kakor smo že poročali, namerava tukajšnji športni klub »Ilirija« prire-fditi v Ljubljani v jesenski sezoni več (velikih, športno zelo zanimivih no-igometnih tekem. Serija teh tekem. Pri katerih bo tekmovalo Prvo mo- štvo »Ilirije« s prav močnimi vnanjimi moštvi, se otvori prihodnjo nedeljo 21. septembra s tekmo proti celovškim atletikom. Koncem septembra in v začetku oktobra pridejo na vrsto nogometne tekme s prav močnimi klubi iz Zagreba in Gradca. Za te tekme vlada baje že sedai med tukajšnjim športnim občinstvom precejšnje zanimanje. — Dobitki efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani dvigniti je do 15. vinotoka t. 1. v umetniškem paviljonu gosp. Jakopiča (vhod od zadaj) vsak pondeljek in četrtek med tri četrt na 5. do 6. ure popoldne. Opozarja se. da do tega roka nedvignjeni dobitki pripadejo v prid loterijskega namena. — še nekai o kopališču »Kole-zljl« In najemniku g. Grilu. Prejeli smo in ker nočemo nikomur delati krivice, priobčujemo naslednji dopis: Čudom sem se začudil, ko sem pred nekaj dnevi čital v Vašem cenjenem listu skrajno neumesten napad na najemnika kopališča »Kole-zije« g. Grila. Malodane pol stoletja že obiskujem mestno kopališče v Trnovem in znane so mi bile prejšnje in znane so mi tudi današnje razmere v tem kopališču tako temeljito, da z mirno vestjo lahko trdim, da si ljubljanska mestna občina lahko naravnost čestita, da ie pridobila nekdaj tako zanemarjenemu mestnemu kopališču tako vestnega in marljivega najemnika, kakor je g. Gril. Vsaka taka kopališka naprava, kakor je v »Koleziji«. v kateri ie zlasti v prejšnjih letih, ko ie človek že lahko na prste ene roke preštel vse ljubljanske zasebne kopeli, bil tolik naval, da se v basenu niti gibati ni moglo, zahteva večkrat temeljitega snaže-nja. Pokojni najemnik Matevže, ko-Jemu sicer vsa čast. izpustil je sicer parkrat na teden onesnaženo vodo iz basena ter ga napolnil s svežo, toda snaženje basenovih tal, na katerih se pravzaprav nabira največia nesnaga, vršilo se je pač le o »svetih časih«. Mož ie bil že star in mamica tudi. zato tako utrudlivo delo nista več zmagovala; da bi pa najemala ljudi za snaženje-------------? To stane denar, kontroliral pa najemnika v prejšnjih dobrih časih itak ni nihče. Tako smo se valjali še kot dečki večkrat uprav po samem blatu. Dandanes ie naval na kopališče temeljito ponehal. Malone vsaka hiša ima svoje kopeli, poleg tega imamo mestno kopel tudi še v Kolodvorski ulici in sedanji najemnik kopališča »Kolezije« ie vesel, ako ima v izredno vročih poletnih dneh, katerih je pa pač zadnja leta kaj malo, vsaj nekai kron od kopališča. Vzlic tel mizeriii pa moram pohvalno omeniti, da se kopališče po večkrat na teden temeljito osnaži in tudi ostrže sesedena nesnaga od tal. Večkrat sem sam prisostvoval temu snaže-nju. ki ga izvršuje vsa najemnikova družina, pomnožena z najetimi ljudmi pod nadzorstvom g. Grila samega pozno v noč. Uveril sem se tako, da sedanji najemnik ne štedi ne truda, ne stroškov, da vsaj koJikor ie mogoče v tej primitivni mestni kopa-liščni napravi zadostiti higieničnim zahtevam. Tudi gltde gostilne, ki ima le omejeno koncesijo in ne sme prodajati toplih jedil, morem se le pohvalno izraziti in pohvaliti gospo Grilovo kot marljivo in postrežljivo krčmarico, kj je med stalnimi gosti splošno priljubljena. Kako je bilo nekdaj vse tu zanemarjeno! In danes? Kamor pogledaš vse snažno, pivo dobro, vino izborno iz Stepičeve kleti; edino kar še pogrešamo večerni obiskovalci, je topla kuhinja. Ko bi se dobila v Koleziji tudi še topla večerja, ne dvomim, da bi se prav izdatno pomnožilo število gostov. kj še sedai prav radi posede zvečer v divni naravi poleg šumečega slapa. Tudi »Hribarjev gaj«, kj se nahaja za kopališčem in je bil prej nedostopen, je vsled truda sedanjega najemnika postal pravi raj. ki ga obiskuje v poletju bližnje občinstvo kal rado. Skratka: sedaj imamo tudi Trnovčani kraj. kjer se lahko oddahnemo od dnevnega truda. Dirka K. S K. Ilirije. Vsi Ljubljančani se z veseljem spominjalo kolesarskih dirk na nekdanjem dirkališču. Dirke pa so prenehale — dirkališče se je podrlo in tudi smisel za kolesarski šport je izginil. Btcikelj Je ostal nam samo še za vsakdanjo potrebo. Pa samo pri nas. Drugod smo večkrat čitali o dirkah. »Ilirija.« Lansiko leto se je ustanovilo novo športno društvo »Ilirija«, v katerem so se združili mlajši kolesarji. Hoteli so zopet obnoviti zanimanje za kolesarski šport. Včeraj je mlado društvo priredilo prvo dirko. In ta je pokazala, da ima društvo dobre mlade sile, ki obetajo še lepih uspehov. Dirka. Zanimanje za dirko je bilo zelo veliko. To se je videlo že takoj popoldne pri startu na Viču. Vsled velike skrbi naše policije za red v mestu — se ie moral start postaviti na Vič — precej daleč iz mesta, sešlo se je zelo mnogo občinstva, ki so čakali začetek dirke. Dirkači so se med tem zbrali na dvorišču pri »Novem Svetu«, kjer ima tvrdka Goreč svoj lokal. Dirkači K dirki se je priglasilo 17 dirkačev in sicer: l._ Rebolj Ivan, 2. Vrabec Ferdo, 3. Šetina Ivan, 4. Šega Ferdo, 5. Ciber Ivan, 6. Nosan Franc, 7. Ponebšek Janko, 8. Klopčič Jože. 9. Kastelic Alfonz, 10. Gradišar Franjo, 11. Stopar Fran, 12. Porenta Fr., 13. Ogrin Fran, 14. Kobilca Konrad, 15. Lah Ernst, 16. Stopar Jože, 17. Strnad Miro. Vsak dirkač je imel svojo številko. K dirki se jih je dostavilo 16, ker je eden odstopil. Začetek. Dopoldne je vreme zelo ugodno kazalo, po kosilu pa se jc začelo oblačiti in tik pred drugo uro ie začelo pršiti. Kljub temu se ie dalo ob 2. uri znamenje za odhod in 15 dirkačev je zletelo po cesti proti Vrhniki. Enemu se je pri nastopu pokazilo kolo in je moral ostati. Kmalu se je vlil dež, ki je močil tekmovalce. V Logatcu. Po vseh vaseh ob cesti je bilo za tekmo veliko zanimanje, povsod so stali ljudje in šteli dirkače. Počasi je dež pojenjal. V dobri pol uri so bili prvi dirkači na Vrhniki in potem je šla pot čez znane vrhniške serpentine. V Logatcu je čakala dirkače večja družba pri hotelu Kramar. Tam ie vsak dirkač dobil malo pokrepčila, kavo ali mleko in je hitel nazaj. Prvi je dospel v Logatec Rebolj, dve minuti pred 3. uro, takoj za njim pa Ogrin. Drugi so precej zaostali. Start. Ob ugodnem vremenu se ie tekma zaključila. Uspeh ie bil sledeči: 1. Rebolj (1 uro 54 min.) 2. Ogrin (1 uro 54 min. 1 sek. — bil je le za pol metra za Reboljem.) 3. Šega (2 uri), 4. Stopar Jože, (2 uri 3 min.) 5. Gradišar (2 uri 5 minut), 6. Lah (2 uri 9 minut), 7. Strnad (2 uri 18 min.), 8. Stopar Fran (2 uri 21 minut), 9. Porenta (2 2 uri 21 minut), 10. Vrabec (2 uri 21 min.), 11. Klopčič (2 uri 22 min.), 12. Ponebšek (2 uri 26 min.) Maksimalni čas (30 min. po prvem) torej niso dosegli samo 3 dirkači, kar pomeni zelo velik uspeh za dirko. Prvi zmagovalci so zmagali na kolesu Adler in sicer prvi in drugi je bil »Adler«, tretji »Siart«, četrti zopet »Adler«, peti »Ktota«. Zmagalce je občinstvo na startu veselo pozdravilo. ,Dirko ie spremljal v avtomobilu g. Čamernika zdravnik dr. Demšar, da je bilo tako za vse slučaje preskrbljeno. O dirkj so bila obveščena županstva in se je zvršila brez vsake nezgode. Zabavni večer. Darila in diplome. Zvečer ob 6. se je vršil pri »Novem syetu« zabaven večer, ki ga je otvori! predsednik društva Ilirije g. Stopar. Pozdravil je člane in goste in se zahvalil vsem, ki so društvo pri prireditvi podpirali. Povdarjal je lepi uspeh dirke, ki je kljub slabemu vremenu dobro uspela. (f>0 km v 1 uri 54 min.) Častita! je dirkačem in jim razdelil darila: prvi je dobil zlato uro drujfi športno uro za ria roko, tretji palico s srebrnim ročajem, četrti lepo svetilko — drugih 12 je dobilo lepe diplome. Dr. Demšar je pri tej priliki izpregovoril par besed o zdravstveni strani kolesarjenja. Želel je Iliriji novih uspehov. Potem se je razvila zabava. pri kateri je nastopil g. Molek in drugi. Veseli nas ta uspeli športne prireditve in želimo novih uspehov. Trst. Par besed o porotnikih. V prejšnjih časih ie bilo pri porotnem sodišču v Trstu večina takih porotnikov. ki niso razumeli deželnih jezikov. Zgodilo se ie večkrat, da se ie obtoženec ali priča posluževal svojega slovenskega iezika, navzoči porotniki pa niso razumel) slovenskega iezika in dogajalo se le. da so obsojali kar na slepo. Slovenci v Trstu so tedaj videli krivico, ki se dogaja Slovencem tudi v tem oziru, začelo se ie pisati proti takim srednjeveškim postopanjem naših sodišč ter se pritoževati. In po neštetih pritožbah je prišlo v zadnjem času vendarle do tega. da se ie stavilo v porotniško listo več Slovencev in lansko leto so dosegli slovenski porotniki celo večino. »Piccolu« pa to ni bilo prav. Začel je kričati na svoj način, kako hoče vlada delati politiko celo na sodiščih. Pisal je, 3a kako pride do tega. da je na trža- škem sodišču toliko število slovenskih porotnikov in da so celo v večini. Očital je vladi, da slavizira tudi tukaj, kakor slavizira in protežiraSlo-vence na vseh koncih in krajih. Srečni Slovenci in ubogo italijan-stvo Trsta. Ono je bilo v nevarnosti zaradi slovenskih porotnikov na sodniji. Smešno. »Piccolo« je zelo smešen in neumen komedijant. — Najprej nai vprašamo, kai ima opraviti porotnik s politiko. On hna vršiti pošteno In vestno dolžnost, ki nui jo nalaga oblast in nič drugega. Kdo ie porotnik, to ie vseeno; glavno ie. da ie porotnik zmožen vršiti svoio važno in odgovorno mesto In da vršivsvoio nalogo popolnoma pošteno. Čemu vsiljuje torej »Piccolo« Italijane med porotnike in čemu je tako nasproten slovenskim porotnikom? Seveda, mi vemo prav dobro, kaj hoče »Piccolo«. Po njegovem naj bi bil porotnik zagrizen fanatik italijanske kamore, zakaj tak porotnik bi sodil s čisto drugim prepričanjem. kadar bi sedel na zatožni klopi Slovenec, do katerega čuti največje sovraštvo. — Nato pa vprašamo, ali je italijanski porotnik sploh sposoben vršiti svoio nalogo? Mi pravimo. da večina, velika večina italijanskih porotnikov ni zmožna. In zakai ne? Zato ne. ker ne razume deželnih jezikov. Kako brihtne glave so Italijani, to vemo; kako dobro poznajo slovenski jezik, tudi vemo. Italijanski porotnik, ki bi poznal naš jezik, ie bela vrana. Kako naj sodijo potem italijanski porotniki, ako niso razumeli sodne razprave? Taki porotniki ne bi bili v sodni dvorani nič drugega, kakor marionete. In to mora priznati tudi »Piccolo«. Ko bi vršili italijanski porotniki vestno svoio nalogo in ko bi bili zmožni tudi slovenskega iezika. kar ie za porotnika neobhodno potrebno pri razpravah v slovenskem jeziku, tedaj bi mi ne bili proti italijanskim porotnikom. Odločno pa stojimo na tem, da mora porotnik razumeti razpravo. in res prava sramota ie. da se celo sedaj, v 20. stoletju, ne upošteva povsem tega. V svesti pa smo si, da italijanski porotniki ne morejo vršiti važne naloge, zato smo odločno proti temu. da se bi nastavljalo za porotnike izključno Italijane. Nasprotno pa lahko trdimo, da je zelo redek Slovenec v Trstu, ki bi ne poznal italijanskega iezika. tedaj poznajo tudi slovenski porotniki italijanski jezik. Čemu se torej zaganja »Piccolo« v slovenske porotnike? O. prav nič se ne boi! Slovenec še ni tako hipei kulturen. da bi izrabljal svoje odgovorno porotniško rnesto v fanatično brezvestnost. •— Vlada nai gleda na to, da pridejo v porotniško listo taki ljudje, ki bodo razumeli deželna jezika in opravljali vestno svoio važno nalogo. Če se to zgodi, potem odpade vsako prerekanje. v“l Mački v žaklju Spisal Figi Lipe. Včeraj sem srečal gospoda Edita. Dolgo se že nisva videla — kajti gospod Edi je bil na počitnicah. Prijeten počitek v prosti prirodi je nanj zelo ugodno uplival — vidi se. da se je zelo popravil. Kljub temu pa se gospod Edi v notranjščini ni prav nič izpremenil. »Dan« mu je menda tudi na letovišču ležal v želodcu. To sem zapazil takoj, ko sva se srečala. Bilo mu je neprijetno. Vendar ni hotel takoj prvi dan pokazati svoje slabe volje. Zato me je prijazno pozdravil in je rekel: »Torej ste se vendar izpametovali. da ste začeli pisati po naši volji. Popis ščurkov se je vam zadnjič prav dobro posrečil. Vem, da ste marsikateri gospodinji ustregli. Mimogrede rečeno: tudi meni delajo ti Švabi napotje. Kamorkoli,posežem, povsod jih dobim. Poleg tega so ščurki črni — saj se razumeva — ka^ ne? To ste premalo povdarjali. Skoda, da ste zopet pisali o renegatih, o Korošcih in Štajercih. To vam škoduje. Na Kranjskem naj bi Slovenci še bili — ker ne morejo čez noč vsi umreti — tudi v Trstu nam še prav pridejo — ampak kar se tiče Koroške in Štajerske, je najboljše da molčite. Veste, ljudje nimajo radi, ako jim pošiljate bel list. Tq sem občutil sam na letovišču. Tudi jaz včasih rad kaj zanimivega čitam. Zato sem kupoval »Dan«. Pa pišite rajši o »mačku v Žaklju« nego o renegatih. Tako boste imeli manj oprayka vi in mi. Obljubil sem mu, da se bom držal njegovih besedi. Kadar je »Dan« konfisciran !c ravno tako kakor bi kupil mačka v Žaklju. Nobeden ne ve, kaj naj čita za onimi pobeljenimi listi. Pošten trgovec vedno rad javiio in vidno, prodaja svoje blago, drugi pa ga radi skrivajo v lepe ovitke. C. kr. cenzura rada govori svetu v belih listih — verski klerikalizem pa rad govori v bombastičnih besedah. Oba potrebujeta ljudi, ki jim verujejo. To je bilo že od nekdaj tako. Tekom zgodovine so se pojavili ljudje, ki so prodajali mačke v Žakljih. Slovenec ie bil že od nekdaj oprezen in še danes mačke v Žaklju ne mara. Okoli trgovcev z mački so se vedno zbirali ljudje, ki jim niso verjeli. In ko so stali na trgu ti ljudje okoli moža. ki je v Žaklju skrite mačke prodajal, so opazili, da ljudje ne kupujejo radi, česar ne vidijo. Stopili so k prodajalcu mačkov v Žakljih ter so mu rekli: »Prijatelj, tvoja kupčija je slaba. ljudje hočejo mačke videti, mačka v Žaklju ne bo nihče kupil.« In prodajalec mačkov v Žakljih jim je rekel: »Ali vi ne verujete, da imam v teli Žakljih mačke?« Oni so mu pa odgovorili: »Mi ti že verujemo, da imaš mačke v Žakljih, pa ne vemo. kakšni da so.« »In kal mi je storiti, da se znebim moje robe?« vpraša prodajalec mačkov v Žakljih. Med njegovimi svetovalci je bit eden. ki ie bil posebno bistroumen in iznajdljiv in se oglasi tako-le: »Tl moreš, prijatelj, priče imeti, da so v Žakljih res lepi mački. « »Prijatelj, prav imaš.« pravi trgovec. »saj veš. mačke v Žakljih prodajati ni težka obrt — če iih hoče kdo kupiti.« Nato mu reče bistroumnež: »Tukaj nas ie več. ki nimamo nič dela in ga nočemo iskati, ker veš. delo je večinoma težko in ne podaja take zabave, kakor je postopanje in opazovanie življenja po trgih fn ulicah. Pri vsem tem bi pa mi vendar radi kaj zaslužili. Veš kaj ti svetujem?« »Kaj bi bilo to?« »Jaz in moji prijatelji bomo. ko boš ti svojo robo — mačke v Žakljih — hvalil, tu okoli stali, ter bomo pri- čali, da so mački v Žakljih vse to. kar ti o njih praviš; drugi bodo zopet šli po deželi in bodo tvoje mačke povsod razglasili, kot mačke prve vrste, katerim ni para.« »Prijatelj prav imaš — tako bo • šlo in veliko mačkov v Žakljih bomo prodali. One. ki ne verujejo, naže-nite da nam ne odženo odjemalcev. Moje ime imenujte ljudstvu kot edino pravega prodajalca najbolj pristnih in koristnih mačkov v Žakljih. In to trditev morate, če bi bilo treba, tudi s pestjo in celo življenjem zapečati. Vaš obstanek odvisi od »vere v pristnost mojih mačkov« v Žakljih in nič vam ne bo manjkalo, če se navdušeno potegnete za moje mačke. Zdaj pa poidite med svet in ozna-ntrj^p besede, katere sem vam ravno povedal in im več mačkov v Žakljih bomo med ljudi spravili, tem močnejši bomo vsi in vsi bomo eden. Vezal nas bo vse maček v žakjlju in. tudi naihujša sila nas ne bo mogla' uničiti.« In tako se ie na svetu začela obrt prodajalcev mačkov v Žakljih, rastla ie in žela ie veliko uspeha, naibolii dokaz tega ca ie neštevilna množica bedakov na temu bornemu svetu — posebno pa na Slovenskem, kjer se mački v Žakljih kar na debelo prodajajo — zato imamo toliko mačkov. Turistika in politika. Češka »Samostatnost« je prinesla nekaj aforizmov o tuiistikj in politiki. Ker bodo nekaterih teh stavkov veljavni tudi za nas — jih tu podajamo. * Naša turistika je bila do nedavnega časa še v povojih. Danes ima že krasne uspehe. Naša politika je še v povojih — zato ima tudi take uspehe, kakor otrok v povojih. « Turistika in politika imata nav tančno določen program, ki pa se ga navadno — ne držita. * Turist bi bil rad marsikdo — po litik tudi. Na obeh straneh je mnogo poklicanih pa malo izvoljenih. * Turist hoče vedno navzgor, politik tudi. — Ko prideta na vrli — morata zopet navzdol. * Turist se rad pobaha z velikimi nevarnostmi, ki jih je prestal in z visokimi uspehi, ki jih je dosegel — politik tudi — oba rada pretiravata. * Turist si rad oddahne, politik tudi — samo če utegneta. K. JURMAN Tu“Z Šefenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. —- Aparati, pollska kukala, daljnogledi. fV mm ,n mmimiirunrMi'hii nnfr« nii«iM-iwnmiwiirir -ur-~v.bs■*maaa