P»štniiia plačana v gotovini. ŠTEV. 191.
V LJUBLJANI, petek, 27. avgusta 1926.
Posamezna številka Din j
LETO Ul
eoKetauai*	m	m	i	im	~» m ur rini iininiinm<n ■imam ■min i m immin ni iiiimii um	.-	>
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
iasdiiign političen lis
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Niso se izpremenili.
Odkar ni več SDS na vladi, je silno Spremenila svcjo taktiko. Ne propagiia več centralizma, temveč nasprotno ob-s°ja centralizem, kakor da bi ga uvedli klerikalci. Tudi ne propagira več preganjanja uradništva, temveč se vneto postavlja v pozo največjih nasprotnikov vsakega preganjanja uradnikov. Celo proslulo narodno in državno edinstvo je v zadnjem času pustila pasti. Dočim so njeni eksponenti skušali še na skupščini učiteljstva s svojim narodnim edinstveni očrniti svoje kolege, se v sedanjem boju za Trgovske zbornico ne omenja s strani SDS državno in naredilo edinstvo niti z besedico. Skratka, tako postopa in nastopa SDS, kakor da bi bila večno v ta->°ru nasprotnikov centralistov in kakor c i bi bila samo vsled tega v opoziciji.
Pii tem pa brusi pete in pritiska kljuke, kako bi zepet prilezla v vlado in zavrgla vso to sedanjo taktiko, ki je tako nasprotna njeni naravi, in kako bi zopet segla po svojih starih metodah, ki so tako zelo odgovarjale njenim ozkogrud-nim in altulturnim roditeljem. In da bi se to čim preje zgodilo, se ne boji SDS prevzeti od drugih strank tudi najbolj proticentralističnega gesla, samo da ima od tega vsaj malo dobička in da je vsaj malo bližja onemu velikemu« cilju, ko j bo mogla obračunati s svojimi nasprotnik i.
Je sicer ta obračun še presneto daleč in tudi na drugi strani slovenski nared tako močan, da prenese tudi več ko eno SDS, ampak nepotrebno je, da bi ta žalostna stranka sploh še enkrat rogovilila po Sloveniji in zato treba z nje temeljito in enkrat za vselej obračunati. Ne samo Slovenija, tudi Beograd mora spoznati, da je SDS med Slovenci absolutno do-igrala in da bo doigral vsak, ki bo šel z njo. Ne more pa dobiti SDS težjega udaren in naravnost smrtnega, kakor če Pri volitvah v Zbornico po notah propade.
, |'n to treba storiti, če se noče, da se j 1)°Ve stari časi, ko bo odločevalo o ‘ Uz >ah in štipendijah le tajništvo SDS, če d* fiP°s°kncst kompetenta. Kdor ho-parti^nstvo^r1 razsajal° 1,0 Sloveniji
beja proti sds inaLSa2rkrtane iZT' ....	.	,	,	.	zate*^a k nemozki
apatiji, mesto da bi stom svojo držav.
ljausko dolžnost.
Pa so druge stvari, ki so še važnejše
kakor pa je preganjanje uradništva, dasi
le to tako zle, ki mora uničiti vsako
upravo. Mislimo tu na delo SDS v naših
gospodarskih zavodih. Ne bomo tu govo-
Y-ii ?. Jadranski banki in drugih zavo-
, ' ,-Y“t SDS že uničila, temveč opo-zorili bi	lc	na uni^voin«	i •	--i
en?,	ne	namene,	ki	lih
v tem oziru	SDS ge	-	’	J.
,	....	lina-	Ni	se	pozab-
ljena ataka, lu jo je pod vzela SDS da Pride do moči v našem prvem bančnem '-avedu na fa način, da ga fuzionira s ujini zavedem. Ni še pozabljeno' revizijsko poročilo iz Maribora in ni še pozab-jen® dele SDS, da pride tudi v drugih /avo^ i id° odločilne besede. In da vodi ta odločilna beseda le v konkurz, oziroma milijonske izgube, je izkušnja žal samo preveč dokazala.
Dela se danes sicer sds iepo, diei se Sjcer z novim perjem, toda vse to je laž neresnica, ker vse te lepe besede SDS imajo samo en namen, prikriti pohod SDS na slovenski žep. To je cilj SDS, tani so njene sanje in kdor je srečen, kadar o njegovem žepu sanjajo drugi, ta naj kai voli SDS. Prav temeljito ga bo potem oprostila vseh siu-bj 'va žep.
Kdor pa hoče svoje obvarovati, ta ne bo pozabil, da se SDS ni izprenienila in da misli danes ravno tako, kakor tedaj,
Radikalne priprave za volitve.
Beograd, 27. avg. Za včeraj ne zabele-žuje politična situacija nobenega dogodka, ki bi se mogel registrirati kot važen za razvoj politične situacije. Večina ministrov ni v Beogradu. Istotako so odšli narodni poslanci, ki so bili v Beogradu, v svoja volilna okrožja. Radikalni poslanci so odšli, da skladno z dogovorom z' Uzunovičem vrše agitacijo in pripravijo cel niz velikih radikalnih zborovanj, ki se bodo priredila v prihodnjem mesecu. Ta agitacija nudi sliko popolne volilne agitacije in kaže na to, da se resno pripravljajo volitve. To so včeraj zatrjevali tudi demokrati, ki so šli celo tako daleč, da so zagotavljali, da dobe oni volilni mandat, ker se je jasno pokazalo, da je njihova teza pravilna.
Neki aktivni radikalni minister je izjavil včeraj, da-so vesti opozicije o nekaki krizi vlade povsem netočne. V vseh državah in pri vseh, tudi najbolj homogenih vladah pride včasih do nesporazumi jeuj, ki se rešujejo in likvidirajo v vladi sami, a to še vedno ne znači, da bi bila vlada v krizi. Mi delamo vse dogovorno in se v vsem skladamo. To do- j
kazujejo tudi izjave predsednika vlade in izjave načelnika druge koalirane stranke Stjepana Radiča. Mi se ogibamo konfliktov in nesporazumljenj. Ako se ne posreči, da ohranimo sedanjo koalicijo, potem gremo na volitve. Popolnoma verjetno in logično je, da dobimo mandat za volitve mi kot najmočnejša stranka v parlamentu in kot stranka, ki ima edina državotvorni program. Avtentično lahko trdim, da so kombinacije, da bi dobil ožji opozicionahii blok volilni mandat, brez vsake podlage. Ako se ne ohrani sedanja vlada, se bo treba zateči k novim kombinacijam, za katere se že sedaj pripravlja teren in šele potem, ako te kombinacije ne uspejo, se bo šlo na volitve, ki jih bo izvedla radikalna homogena vlada z Uzunovičem na čelu. Pasic nima potrebe, da bi šel sedaj v vlado, ker ima dovolj posla z reorganizacijo stranke in tudi njegovo zdravje mu ne bo dopuščalo, da bi sprejel položaj predsednika v vladi. Za nas je zelo važno, da se Pašič kmalu vrne in da ga imamo v svoji sredi.
Horthyju je odzvonilo.
Budimpešta, 27. avg. Iz zanesljivega vira se doznava, da je došlo do sporazuma med predsednikom vlade Bethle-nom in voditeljem probujajočih se Ma-djarov Gombosem v vprašanju kralja. Po tem sporazumu je Hcrthyjevi oblasti odzvonilo, ker se vzpostavi oblast pata-tina. Kralja 110 bo volil narod, ampak narodna skupščina in velikaška (magnat-ska) zbornica, ki se zopet uvede po reviziji ustave. Mesto kralja je zasigurano Otonu Habsburgu. Na mesto palatina bo postavljen nadvojvoda Josip.
Raikol mpfi radikal? bitolske oblasti.
Beograd, 21. avgusta. V bitoljskem okrožju je nastal med radikali konflikt, in sicer med pristaši Trbiča in Cirkoviča. Ta konflikt je zavzel take dimenzije, da preti nevarnost, da pristopijo radikali v demokratsko stranko, ki ima v teh krajih največ uspehov. Zaradi tega bo odposlan
SLABI IZG LEDI ZA RADIKALNO PRITOŽBO.
Beograd, 27. avg. Včeraj so končno vlekli kocko v državnem svetu za volitev
poseben član glavnega odbora na lice mesta, da ugotovi vzrok tega konflikta in da poskuša spraviti celo stvar v red. Kakor se doznava, je v zvezi s tem konfliktom izmenjava velikega župana Peri-savljeviča, ki podpira Cirkoviča.
MAKSIMOVIČ DAJE NAVODILA KAKO RAZDELITI PODPORE POPLAV-
LJENCEM.
Beograd, 27. avgusta. V ministrstvu
'sekcije, ki naj pretresa pritožbe beo- j notranjih del je kcnferiral včeraj Boža
grajskih radikalov proti volitvam v beo grajski občini. Da se potegne kocka, kakor to predpisuje statut državnega sveta, je bilo sestavljenih 6 sekcij. Predstav-, niki teh sekcij so vlekli kocke, da se določi, v kateri sekciji se bo razpravljala la pritožba. Kakor je pokazala kocka, se bo pritožba razpravljala v sekciji, čije predsednik je Velislav Vulovič, a člana ŽivOio Aragjelovič in Miko Popovič. Prva dva sta demokrata, medtem ko Miko Popovič ne pripada nobeni stranki. Radikali so s to izvolitvijo zelo nezadovoljni.
INVALIDOM SE 01) DAVKOV NIC NE ODTEGNE VEČ.
Beograd, 27. avgusta. Včeraj so zagotavljali, da je minister financ izdal odlok, da se od prihodnjega meseca ne sme invalidom od njihovih dodatkov nič odtegovati kot pomoč za oškodovance po poplavah. Ta odredba je ukrenjena na zahteve centralnega udruženja invalidov, ki so jo poslali kralju in predsedniku vlade. Kralj je izrazil željo, da naj se to ^manjšanje ukine.
njegov
VSE VSTAJE V ALBANIJI SO LOKA-
i	lizirane.«
i Beograd, 27. avgusta. Včeraj je bil iz | albanskega poslaništva izdan komunike, v katerem je rečeno, da je stanje v Albaniji normalne in da so vse vstaje lokalizirane. Proti krivcem so odrejene zakonske mere. Nedvomno je, da se bo omejil dotok inozemskega kapitala v Albanijo, ker so ravno vsled tega izbruh-nili ti nemiri.
ko je uničila Jadransko banko in ostale zavode.
In taki stranki hočete izročiti Zbornico?
Maksimovič z velikimi župani, la so prišli iz poplavljenih krajev. Pri tej priliki jim je dal navodila c razdelitvi pomoči pcplavljencem.
Po konferenci so šli veliki župani k predsedniku Rdečega križa in mu v imenu prebivalstva svejih županij izrekli zahvalo za trud in mu poročali o življenju po poplavah oškodovanih prebivalcev. Popoldne se je minister Simonovič sestal z Leko.
PAŠIC PRIDE IN NE PRIDE.
Beograd, 27. avgusta. Včerajšnje -Novosti« pišejo, da se je o Pašičevem povratku pričelo z mistifikacijami. Pašiče-va najbližija-okolica izjavlja, da njegov povratek ni odložen, kar bi pomenilo, da l,j moral Pašič priti danes. Na to vprašanje nočejo iz te okolice nič drugega odgovoriti, kakor: Pa ako ne pride zvečer, bo prišel ponoči ali pa jutri zjutraj. Oči-vidno je, da Pašičeva okolica hoče prikrivati čas njegovega prihoda, ali pa se je nekaj izpremenilo, kar je imelo vpliv na odgeditev Pašičevega prihoda.
Beograd, 27. avgusta. Ko je sinoči prišel Uzunovič iz predsedništva vlade, je izjavil novinarjem: Za sedaj nimamo razloga, da razpravljamo o sestanku narodne skupščine. Kar se tiče Pašiča je on zdrav rn pride v Beograd sredi septembra.
POMIRJENJE MED NINCICEM IN MAKSIMOVIČEM.
Beograd, 27. avgusta. Včeraj so v radikalnih krogih zatrjevali, da pride pred cdhcdom dr. Ninčiča v Ženevo do likvidacije spora med dr. Ninčičem in Božo Maksimovičem. To pomirjenje je sad truda dr. Laze Markoviča.
VEST O KOALICIJI Z DEMOKRATI — INTRIGA.
Beograd, 27. avgusta. V zadnjem času se v političnih krogih stalno vzdržujejo vesti o novi koaliciji med radikali iu demokrati. 1 oda tako z ene kakor z druge strani najodločneje demantirajo te vesti kot intrige.
VLADA PRIPRAVLJA GRADIVO ZA SKUPŠČINSKE SEJE.
Beograd, 27. avgusta. V predsedništvu vlade je bil včeraj edino dr. Srskič. ki je obvestil Uzunoviča, da so gotovi njegovi zakonski načrti, o katerih pa še mora ministrski svet odločati. Pri odhodu iz vlade je Uzunovič izjavil, da je stanje vladnega dela normalno in da vlada pripravlja (gradivo za ^skupščinske jseje. Vprašanj posebne politične važnosti ni sedaj.
DR. PERIC ZA RAVNOVESJE PRORAČUNA.
Beograd, 27. avg-. Minister financ dr. Perič dela v ministrstvu na ureditvi materiala, ki se nanaša na proračun 1927-1928. Dr. Perič je izjavil, da se mu je posrečilo zmanjšati v svojem resoru izdatke za nekaj desetic milijonov dinarjev. Istotako se računa na to, da se bo tudi v vseh drugih ministrstvih dosegel znaten prihranek, tako da bo ravnotežje proračuna zagotovljeno.
PRIPRAVE NAŠE ŽENEVSKE DELEGACIJE.
Beograd, 27. avgusta. V ministrstvu zunanj h poslov so včeraj zbirali gradivo za naše ženevsko delegacijo. Dr. Ninčič' in dr. Laza Markovič sta konferirala o poedinih vprašanjih. En del naše delegacije odpotuje že v soboto zvečer. Z delegacijo bo šlo tudi nekoliko naših novinarjev.
V SLUČAJU RAZVELJAVLJENJA BEOGRAJSKIH VOLITEV POSTAVIJO RADIKALI ENO KOMBINIRANO LISTO
Beograd, 27. avgusta. Včeraj je imel predsednik vlade Uzunovič konferenco s svojimi prijatelji v hptelu Pariz . kjer je bilo sklenjeno, da se uredi materijal za delo glavnega -odbora, ki se bo sestal, kakor hitro se povrne Pašič v Beograd. Pretresalo se je tudi vprašanje krajevne organizacije v Beogradu in postopanje stranke, ako bi se upoštevala pritožba proti občinskim volitvam v Beogradu. Ako se to zgodi, bo radikalna stranka nastopila z eno listo, na kateri bodo kandidati z obeh list, tako s Kara-jovanovičeve kakor tudi z Bobičeve. Uzunovič se nadeja, da mora priti do razveljavljenja volitev v Beogradu.
PANGALOS BO PREPELJAN NA KRETO.
Atene, 27. avgusta. Da bi se preprečil vsak poskus bega Pangalosa, je bilo sklenjeno, da se odvede z otoka Egine na otok Kreto, kjer bo interniran v trdnjavi Izebin.
Takozvapo zborovanje gremijen.
Esdeesarski tisk piše s silnim navdušenjem o nekem takozvane m. zborovanju greanijev, na katerem je bila postavljena enotna (rede: osamljena) lista trgovcev. Če je bilo še treba dokaza, da je ta lista esdeesarska, potem je bil ta dokaz s slavospevi esdeesarskega tiska doprine-šen. Ta ugotovitev najprej!
Druga ugotovitev pa glede takozvane-ga zborovanja gremijev samega. Brez vednosti predsednika Zveze« slovenskih gremijev, brez vednosti predsednika ljubljanskega gremija in bre« vednosti še cele vrste drugih predsednikov gremijev je bil ta sestanek sklican. Zato pa ta sestanek ni ‘bil nobeno zborovanje gremijev, temveč samo seja onih odbornikov in članov gremijev, ki jim je SDS več ko gospodarski interes Slovenije. Zato pa tak sestanek tudi nima prav nobene pravice nominirati kandidatov za Zbornico in to bodo tudi volitve najjasnejše dokazale.
Gospodje, ki so se sestali na tem ta-kozvanem zborovanju gremijev, govore tudi nekaj o demokraciji. Če bi bili ti gospodje res demokratični, potem morajo vedeti, da pripada pravica imenovanja kandidatov le občnim zborom gremijev in nei odborom. Zlasti pa ne odborom, ki dobro vedo, da nimajo večine članstva za seboj.
In zato naj ti gospodje, mesto da be-
sedičijo o demokraciji in zagovarjajo nasilne metode SDS, raje skličejo občni zbor ljubljanskega gremija in tu naj predlože svoje kandidature, če si upajo.
Ampak tega gospodje seveda ne bodo j storili, ker pač vedo, da bi ostali na obč- j nem zboru v ogromni manjšini.
In končno še tretjo ugotovitev. Volilni odbor esdeesarske trgovske liste se nahaja v prostorih gremija in tudi tako-zvano zborovanje se je vršilo v gremijal-nih prostorih. Prispevke v gremije pa plačujejo vsi trgovci in ne samo esdeesarski, zato pa morajo biti ti prostori vsem na razpolago, ne pa samo esde-esarjem. Zato pa je tudi absolutno nedopustno, da bi se nahajal eedeesarski votivni lokal v gremijalnih prostorih in samo obžalujemo one trgovce, ki tega ne spoznajo.
Govore o nepolitičnosti in vsa ta njih nepolitičnost obstoji v tem, da napadajo z vso vehemenco gosp. Jelačina, ki je stal vedno v prvih vrstah boja za pravice slovenskega trgovstva. To pa na ljubo ljudem, ki so prizadejali slovenskemu trgovstvu tako težke, rane, da te še danes niso pre-bolete. In tudi v tern, da čisto uporabljajo metode SDS, tudi v tem je dokaz, da je bila na takozvanem zborovanju gremijev proklamirana le esdeesarska lista.
Zato pa jo tudi čaka usoda SDS.
SDSarski naskok na zbornico.
OSAMLJENA TRGOVSKA FRONTA.
Tako se pravilno imenuje ona trgovska frontica, ki je bila postavljena v sredo na konventiklu na Aleksandrovi cesti. Proti vsem slovenskim trgovcem se postavlja ta fronta, nato pa se hvali v 2SI0-venskeni Narodur, da predstavlja enotno trgovsko fronto. Ta enotnost obstoji menda le v tem, da je edino SDS za to fronto. Če pa mislijo ti gospodje trgovci, da je njih naloga, da so tako osamljeni kakor je osamljena SDS in da je v osamljenosti rešitev trgovstva, pa naj le mislijo. Saj bodo le oni sami čutili posledice, ko se postavljajo v nasprotje 7. vsem slovenskim gospodarskim svetom.
CELO IME SO SI PRILASTILI.
iNa znanem sestanku pri »Štruklju«, ko se je postavila slovenska gospodarska fronta, se je tudi proklamiralo ime kandidatne liste, ki jo vlože za zbornične volitve združeni slovenski gospodarski krogi. Na proglasu, ki je bil po tem sestanku izdan, ko tudi v vseh drugih oklicih, je bilo tudi ime liste javno povedano 111 vsakdo je znal, da se imenuje kandidatna lista slovenskih gospodarskih krogov Stanovska lista združenih trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji.
Sedaj pa pridejo esdeesarski trgovci, skličejo sestanek posameznih gremijev in proklamirajo svojo osamljeno listo kot »Stanovsko listo združenih trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti«.
Neglede na to, Če je naslov osamljene liste čisto neresničen, ker bodo protesti posameznih gremijev še dokazali, da so proti tej osamljeni listi, bi vendar pričakovali od avtorjev te osamljene liste, da bodo imeli toliko takta in ne imenovali svoje liste tako, kakor se imenuje nasprotna. Če bi res bili trgovski gremiji za to osamljeno listo, ali ne bi zadostovalo, če bi se lista imenovala /Lista združenih gremijev«? Zakaj pa so smatrali gospodje za potrebno, da nazivajo svojo osamljeno listo še z naslovom stanovske liste združenih trgovskih gremijev?
Zakaj to?
Odgovor ni težak. Gospodje so se i>ač zavedali, da ima Stanovska lista združenih trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji dobro ime, gospodje so pač znali, da proti tej Usti ni mogoče v odprtem boju nastopiti, pa so hoteli z izposojenim imenom liste gospodarskih krogov zakriti osamljenost svoje lastne liste!
S tem pa so že tudi obsodili sebe in javnost ve, da lista, ki se skriva pod tujim imenom, ni prava lista. Zlasti pa to vedo zavedni trgovci.
In zato bo ostala osamljena lista, tako osamljena, kakor to pove njeno ime.
Kako sramežljivo.
Naravnost ganljivo je, kako skušajo esdeesarski eksponenti prikriti esde-esarstvo svoje liste. Esdeesarski obrtniki
so svojo listo vsaj poslali vsem listom in skušali pod plaščem objektivnosti utajiti esdeesarstvo svoje liste. Gospodje esdeesarski trgovci pa so še mnogo bolj sramežljivi, oni svoje liste nočejo niti v esdeesarskem tisku, temveč samo v »Trgovskem listu«. Kar dobro se nam zdi, ko vidimo, kako se esdeesarski trgovci boje reklame esdeesarskega tiska. Trgovci pač bolje poznajo resničnost one lepe štorije o cekinu, ki se v zrak vržen v govno izpremeni, ko pade na tla in zato nočejo o esdeesarskem tisku nič slišati.
Ampak zakaj so gospodje tako nedosledni, da pa vseeno drve za osamljeno
SDS? Zakaj se boje reklame tiska, ki samo proslavlja to, kar SDS dela?
Kaj pa torej veže esdeesarske trgovce na SDS? Odgovor bi bil interesanten. Ali ga morda zaradi tega ne bomo slišali?
SLOVENSKA KMETSKA STRANKA IN VOLITVE V ZBORNICO.
»Kmetski list«, glasilo SKS objavlja: Načelstvo Slov. Kmetske Stranke je
v svoji seji dne 14. t. m. soglasno sklenilo, da naroča vsem svojim pristašem, da oddajo pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo svoje glasove za kandidate »Združenih strokovnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji« pod vodstvom g. Jelačina. Po tem sklepu je vsak pristaš moralno obvezan glasovati in agitirati za listo g. Jelačina.
Združene strokovne liste trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji so
nepolitične strokovne liste. SLS, NRS in Slovenska Kmetska Stranka so se odpovedale strankarskim listam. Na gornjih listah bodo pristaši vseh strank, izvzem-si seveda samostojnih demokratov, ki so postavili svojo strankarsko listo. Kdor glasuje za združeno strokovno listo, ne glasuje za nobeno stranko, glasuje pa z*1 pošteno gospodarsko delo v svoji stanovski organizaciji.
Cillier Zeitung« o volitvah v Zbornico.
»Cillier Zeitung« piše:
»Za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo bosta vloženi dve listi, Za eno kandidatno listo stoji izključno Samostojno demokratska stranka, dočim je druga kandidatna lista sestavljena od pristašev vseli ostalih strank. Samostojno demokratska lista za obrtni odsek Zbornice se naziva Stanovska lista obrtnih organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«. Bila je te dni že objavljena 111 interesantno bo za naše obrtnike, če slišijo, da se gospodom te liste, ki se 1 imenuje nepolitična (dvakrat podčrtano od ^Cillier Zeitunge«), ni zdelo ; niti vredno stopiti v stik z nemškimi volivci, kaj šele, da bi odstopili Nemcem, kakor bi pravičnost in dejstvo nepolitičnosti in sainogospodtirstva zahtevalo, primerno zastopstvo na listi. Vsled tega ni mogoče te liste (esdeesarske)
p r i p o r oč i t i nemškim obrt- ] n i k o 111.«
Nato simpatično poroča Cillier Zei- I tung« še o mariborskem in celjskem i shodu združenih slovenskih gospodar- i skih krogov.
S tem je več ko dovolj jasno, kako bo- • do volili Nemci.	i
Osamljenost esdeesarjev je popolna!
Odmev občnega zbora Zveze trgovskih gremijev.
Na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev dne 28. junija t. 1. v Kranju so, kakor že znano, esdesesarji ostro nastopili proti dotedanjemu odboru. Tedaj je vstal g. Elsbacher, delegat iz Laškega, ui čestital predsedniku Zveze g. Jelačinu in Ostalemu odboru za njegovo uspešno delo. SDS je pozneje skušala razveljaviti sklepe občnega zbora. Ali se s tem postopanjem SDS strinja tudi g. Elsbacher, ki sedaj kandidira na listi SDS v Zbornico?
Res je!
»Slovenski Narod«, ta strastni nekdanji nasprotnik mladinov in vsega, kar je bilo z njimi v zvezi, piše:
»Kakor nastop zavednega obrtništva, bo vzbudil tudi enoten (ne osamljen, naša opomba) združenih trgovcev v vsej javnosti najboljši odmev. Ker nastopijo tudi industrijci z nepolitično stanovsko listo, je zagotovljeno, da Zbornica ne postane torišče strankarske poLitike ...«
Res je in zato bo ostala lista esdeesar-skih trgovcev ravno tako osamljena, kakor je osamljena njena protektorica SDS in zato bo smela SDS samo še od daleč gledati, kako prospeva in napreduje Zbornica, ker je prosta vpliva SDS in njenih metod.
VOLILCEM V ZBORNICO.
Glede vseh informacij se obračajte na volilno pisarno, Kolodvorska ulica 8! Opozarjamo naše somišljenike, da nasprotniki zlorabljajo pisarno Zveze obrtnih zadrug kot volilno pisarno. Opozorite na to vse obrtnike - naše somišljenike!
Volitve so tajne! Vsak somišljenik naj vspostavi v po pošti mu doposlano glasovnico imena naše kandidatne liste, ki jo bomo tekom teh dni objavili! Nasprotniki že sedaj grozijo našim somišljenikom ter pripravljajo velik volilni aparat. Ne pustite se strahovati od SDS in tudi ne verujte njihovim obljubam! Vsak pošten trgovec, obrtnik in industrijec bo. volil Slovensko gospodarsko listo!
Politične vesti.
—	Vprašanje velikih županov v Sloveniji.
Pod naslovom »Važna zadeva« razpravlja »Kmetski list« o vprašanju velikih županov v Sloveniji. Opozarja na neverjeten pojav, da imamo edino v Sloveniji za velike župane one gospode, ki so bili postavljeni od dr. Žerjava in Svetozara Pribiževičai. To se skuša opravičiti s tem, da se pravi, da so veliki župani samo uradniki, ki se jih premembe v vladi ne tičejo. Zakaj so potem morali iti dr. Lukan, dr. Šporn in drugi veliki župani? Mar ii niso bili samo uradniki? Nato konstatira »Kmetski list«, kako sta bila oba slovenska velika župana prijazno sprejeta od Maksimoviča in kako se je pozneje vršila Zagiebu konferenca, katere se je poleg Matom ovica in obeh slovenskih velikih županov udeležil tudi šef zagrebške policije Vragovič. Kaj naj to pomeni, se sprašuje »Kmetski lisi in nato odgovarja, da se je položaj Maksimoviča tako utrdil, da se govori, da bo 011 izvedel tudi prihodnje volitve. Za ta primer pa rabi pomoč SDS, ker ve, da je ta tako poslušna v Beogradu^ da bi Slovencem rezala tudi jermene iz žive kože, samo da bi ji v Beogradu dali oblast nad Slovenci.« In nato zaključuje »Kmetski list«, da se hoče z nasiljem okrepiti propadajočo SDS v Sloveniji in opominja ljudi, da se ne boje, če bodo hodili orožniki po hišah. Naj pritrjujejo na videz esdeesarjem, toda volijo naj samo SKS. — Članek »Kmetskega lista je nad vse zanimiv in samo obžalujemo, da ni izšel že pred enim letom, ko bi storil neprimerno močnejši efekt. Upamo pa, da bodo člani HSS, ki so v vladi, storili vse, da bo imel ta članek tudi sedaj še pomen in da ne bo ostal le lepa beseda. Je to stvar, ki je tako velike važnosti, da velja samo ali — ali. Neodločnost se v takih stvareh vedno kaznuje.
—	o gradnji železnic in tozadevnem programu vlade je dal železniški minister obširno izjavo. Naglasil je, da se vlada zanima tako za unsko železnico, ko za zvezo Beograda s Splitom. Pri tem pa upošteva vlada tudi potrebe ostalih pokrajin. Nemogoče pa je, da bi se železnice zidale s sredstvi proračuna, temveč samo z investicijami. Mnogo bi se doseglo tudi na ta način, da bi narod sam gradil železnice, kar se pravi manj,lepo povedano, da bi se dobila delovna sila ,Psre(l-' iluka. Je sicer kuluk silno i,r*r>r0-• ,u
stvo, toda v demokratičnih državah je ta
'iko in 7,ato se more pogajati samo s strankami, ki so za revizijo ustave-in za federalistično ureditev države. Od tega Hrvatska federalistična stranka ne bo niti najmanje odstopila in naj se ji še tako očita, da mora stranka voditi praktično politiko in se ozirati na trenutne uspehe. Za take očitke se IIFS ne meni. Radič je prosil dr. Poliča in dr. Ba-zalo na kolenih, da se vrneta v njegovo stranko, toda vse zaman. — Iz te izjave dr. Irumbiča je razvidno, da so bile vse vesli /
o	zbližanju med federalisti in dr. Nikičem mnogo prezgodnje in brez prave podlage.
= Pasic se vrne in bo prevzel vodstvo radikalne stranke. Ta vest se že dva meseca dolgo ponavlja dan na dan iz Beograda in fudi najbolj lahkoverni ljudje so morali po- .• stati do nje že skeptični. Ravno tako pa tudi <lo vseh izjav, ki jih baje daje Pašič. Mislimo da so vse te vesti o Pašičevem povratku prav nerodno strašilo nekaterih krogov. Že davno bi ti ljudje izgubili prav ves vpliv, ce ne bi bogli .vedno ponavljati grožnjo, kako da bodo obračunali, ko se Pašič vrne in zgrabi zopet vso oblast v svoje roke. Pri tem je najbolj značilno to, da sploh nihče točno ne zna, kako je s Pašičevim zdravjem in da niti to ni točno, če se nahaja še v Karlovih Varih, ali pa je vendar že v Monte Carlu. Pašičevci trde, da je Pašič zdrav, kakor še nikoli ni-bil, da se počuti naravnost mladeniško, nasprotniki pašičevcev pa nasprotno trde, da je A Pašič tako slab, da ne more niti s postelje, da nikogar ne sprejme in da mu je duh opešal. Mislimo, da bi bila dolžnost vlade, da natoči v tej stvari čistega vina, ker končno vendar ne bo težko dognati, če se jugoslo-venski ministrski predsednik Pašič izprehaja po Karlovih Varih ali pa leži v postelji.
= Dr. Mandič za Nikiča. Bivši vodja Hrvatov v bosanskem saboru dr. Nikola Mandič je podal daljšo izjavo o ciljih bosanske politike. Zavrača Radičevo politiko in se izreka za Nikičevo, ki da je prav razumel potrebe Bosne. Dr. Mandič naglaša, da bi'se morali vsi bosenski Hrvati združiti in potem bi morali skupno z bosenskimi Srbi in muslimani braniti interese Bosne. To ne bi bil noben separatizem, temveč samo delo za dvig Bosne, s čemur bi tudi napredovala država.
= Pravilno. Glede nameravane proge iz Splita v Beograd je izjavil minister Kraja«-, da je ta proga nujno potrebna, da pa mora iti po najkrajši poti. Nezmiselno je zvezati Mostar s Splitom, Sarajevo pa pustiti ob progi. Cisto napačno je tudi odlašati s sprejemom ponudbe južnoameriških rojakov, ker ti se končno morejo premisliti in ponudbo odpovedati. Imajo 70 milijonov dolarjev zbranih kar popolnoma zadostuje za gradnjo in zato je treba ponudbo zagrabiti.
—	Bratci. Kakor naši esdeesarji taki so njih češki bratci. Kot glavni propagator fašizma na Češkoslovaškem naistopa neki Hla-vaček. Zlasti ostro nastopa proti dr. Benešu. Vzrok tega nasprotstva je sedaj dr. Beneš pojasnil. Hlavaček je p-rosil za neko p-oslu-niško mesto. Ker mu je dr. Beneš prošnjo odklonil, je postal iz nar. socialista HlavaiU-a narodni demokrat Hlavačok in glavni tajnik čeških fašistov. Komentar k taki načelni borbi proti dr. Benešu pač ni potreben.
= Angleški rudarski štrajk. Položaj se je vsled stavkokazov znatno poostril. Rudarji skušajo s silo preprečiti stavkokazom vstop v rudnike. Angleška vlada je trdno odločena, da za vsako ceno zasigura svobodo dela in je zato poslala v revirje močne oddelke vojaštva. Generalni tajnik rudarjev Cook je zaprosil angleško vlado za posredovanje. Vlada se je povabilu odzvala in pričela so se prva posvetovanja med voditelji rudarjev in ministrom za socialno politiko. — Upati je, da bo na teh sestankih prišlo do sporazuma, ker drugače se bo položaj znatno poostril. Stavkokazi so še v ogromni manjšini, na drugi strani pa je revolucionaren duh med rudaip vedno močnejši in moglo bi priti do nedo-glednih posledic, če ne bi bil pravočasno dosežen sporazum.
Kratke vesti.
Konflikt med mehikansko vlado in katoliško cerkvijo se je znatno poostril, ker so se pogajanja škofov s Callesom razbila.
Itusko-francoska trgovinska pogajanja so se obnovila.
Še nadalje reformira z vislicami Kemal Turčijo. Neodvisno sodišče v Angori je obsodilo na smrt na vežalih še štiri mladoturške voditelje.
Hlinka. voditelj slovaških avtonomistov, je
po vesteh madjanskih listov, konferiral ,po svojem povratku z evharističnega kongresa v Rimu z italijanskimi fašisti.
Novi boji v Maroku. Francozi so iz aeio-planov bombardirali položaje plemena Ge-san, ki se je znova uprlo Francozom.
Brezupen poskus. Češki mlinarji so izdali oklic na praško prebivalstvo, da naj ne kupuje madjarskega žiita, ker ao Madjari največji neprijatelji češkega naroda. Mislimo, da bo ves apel zaman, če bo madjarsko žito cenejše od češkega.
ška beseda še davno	11P	pogajajo	za
VS,?nPi dr Trumbič obširno izjavo o politiki Hrvatske federalistične stranka. IIFS ne vodi nobene osebne, temveč samo načelno poli-
KRALJEVINA SRBOV. HRVATOV IN SLOVENCEV
je naslov epohalnega dela, ki ga je iz<MC knjigarna »Vera«. Po kratkem uvodu v skem, hrvatskem in slovenskem jeziku?■' ši kraljevini sledi 292 velikih in ‘^Turotisku. graf skih posnetkov v sl^“knielst.ller jn z 1‘otcgrafije je izd e visoko umetniško poj-
»«l«6r;ifcko «po»b-nost. Vsaka stika zase je umotvor iu menda še niso naši lepi kraji doživeli takega prepričevalnega slavospeva, kakor so slike Hiel-scherja. Naš ponos je zalo od -Vere« izdana »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« in samo želeti je, da bi se knjiga čim bolj razširila. Vsak izvod te knjige pomeni propagando za naše kraje in zato treba skrbeti za čim večje razširjenje knjige. Vredna lepote naših krajev je knjiga Kraljevina S, H. S. m do je njeno največje in najboljše priporočilo.
Sz samega ista
ne morate kuhati kave.
Dober in krepak okus dobite šeie.ako upohrebite THP*	"UT	®
ača s Pravim FVanckom Vas zamore stalno zacfovo! zrnali kavi na vsak način spada Pravi f-ranck.
Dnevne vesti
SE 0 ŠTEDNJI,
če prosi led o tud i za najnižjo držnv-no služ-Do, potem mora predvsem predložiti dokaz <yoje usposobljenosti za to službo, ali pa se na njegovo prošnjo niti najmanje ne ozira.
za ministre se ne zahteva nobenega do-iciz.ii usposobljenosti, temveč se smatra, da zadostuje,zaupanje ljudstva. Včasih gre tudi brez. tega dokaza.	.	,. , ,.
Nikakor ne mislimo, da bi morali tudi ministri polagati izpite — dasi bi se dalo o teni debatirati — vendar pa je eno gotovo, da bi smel biti minister vse države le tisti, ki tudi 'so državo pozna. Niti 'tega pa ni pri n-..-inogofe doseči, temveč vsakodneven pojav je, da naši poslanci spoznavajo državo šele potem, ,ko postanejo ministri.
lu vendar imajo naši poslanci prosto vožnjo I. razreda, dobre dnevnice in obilo časa, saj sk/upsčina le malo zboruje, shode pa poslanci prirejajo itak le v volilni dobi. Zakaj »i torej ne bi poslanci ogledali državo in zak:y bi to storili šele tedaj, ko postanejo ministri. Zlasti za srbijanske poslance bi bi-!° nad v-se zdravo, da bi šli malo po srveiu 'n da bi videli, kako bi njih voliloi mogli ,vse drugače živeti, če bi se poslanci malo >0;i zanje brigali.
_ t isočake in tisočake bi prihranila naša dr-ta^a’ ce, bi V8ak’ kdor postane minister, že Kot poslanec spoznal državo. Ampak tu se ie pozna slednje in na državne stroške se p ‘°» kar bi morala biti stvar zrsebnika. tii tern pa se ta modrost, da se na mini--■> iškem službenem potovanju sploh ne da »poznati potreb in želj tako, kakor pa če se potuje kot privatnik in brez onih pompoznih »pragih parad, s katerimi si bogatini in "1SJ’ uradniki utrjujejo svoje položaje.
Ua, stednja je potrebna, toda naj se prične pri glavi in ne na zadnje tudi pri ministrskih službenih potovanjih.
_ Poljski poslanik v Beogradu gre na dopust. Iz Beograda poročajo: Poljski poslanik ' Okenski odpotuje za nekoliko tednov na do-ILpust. V službi ga bo zastopal prvi sekretar 'poslaništva Štefan Alberti.
, — tiO-letnieu runiuuskega kralja Ferdinanda. Dne 25. t. m. je bila svečana proslava 60-letnice rumunskega kralja ferdinanda. Vei člani ruinunske vlade so odpotovali v Sina-jo, da častita jo kralju ob njegovem jubileju.
— Nov učni načrt za meščanske šole. V ministrstvu prosvete se izdeluje nov učni načrt
za meščanske šole. Načrt izdeluje poseb-pa komisija, v kateri so zastopani referenti 'z vseh pokrajin. Temu zakonskemu načrtu bo sledila izdelava novega zakonskega načrta za učiteljišča.
Reforme glede učiteljišč. Ministrstvo Prosvete je izdalo nove naredbe glede ota'o-fitve in zaivoritve razredov na učiteljiščih. Novi višji razredi se imajo glasom teh odredb otvarjati samo na večjih učiteljiščih, ki teril0 Vv.6ie Število frekventantov. Na neka-Ukinit6vlteliiš®ih se ukiil(Ij0 nižj‘ razredi. Šfa nnvnJe izvrši v nameri, da se ta učitelji-« PozneJe Spk>h zatvorijo.’
strsfvn Zn?*aitii - vagonarji. Prometno mini-va/rnni °^redilo, da se v bodoče železniški nja o '6i S)nei° več vporabljati za stanova-se šeslavt statiB^iin1’ s^«»ujejo v vagonih ,ljske svrhe hodo v hoH^dai(> voz v stanova' vorni višji uradniki^
Prav. Toda humano bi bito, da bi preskrbelo prometno ministrstvo železničarjem - vagonar-jem, predno jih deložira, druga stanovanja, kajti še vedno je bolje stanovati v vagonu kot !K)<* 'nilim nebom!
.)(j . Kongres lekarniških sotrudnikov. Dne
»Vi1? sePtembra se vrši v Beogradu red-
, ,(‘tni kongres Saveza lekarniških sotrudni-
v; Delegatom je dovolilo prometno m i n i -
nd ‘>d° ,Pol.lTino v°žnjo. »Pooblastica« velja od 24. do 80. septembra
— Kevmk blacani «,
ministrstva. Radi množJitf°ru I*ro1m<‘,n,‘£a
in nerednosti, posebno pa z S~.: ™lverzai'1J da zadržujejo nekateri blagajniki v svojih bla’ ^njih večje svote kot je predpisani't blastii genera]nj ravnatelj državnih Železi?,’
' t-1 odseka za blagajne Mihajla Nikoli6a, da »“»e revidirati vsako blagajno v resoru prometnega ministrstva, kadarkoli se mu zdi Potrebno.
v	^travniško društvo obvešča
Jug. lek
21 in 22- septembra!	Jel«-
Z(: "i C irp?e<lmštimeio P°Samezna dru-, 'a od Jug. lek. društva po rešenin
fn P°pU’sl od ministrstva saobražaja. p,o členu Jug. lek. društva delegira vsako pokrajinsko društvo v novi upravni odbor ua kongresu svoje delegate kot člane odbora. Predsedstvo pripade to leto Srbskemu lek. <in,_ snu v Beogradu. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani določi v odbor pet članov m enega namestnika.
— Mednarodna razstava psov V Ljubljani. Vodstvo razstave opozarja vse člane v J. K. S. včlanjenih klubov m vse druge interesente, ki nameravajo razstaviti svoje pse da ie 'Poslati razstavni pisarni vsled pojavljajočega se jM)manjkanja prostora ter za pravočasno objafo v razstavnem katalogu vse prijave najkasneje do 31. avgusta, ker bi se
poznejših prijav ne moglo iz tehničnih ozirov več primerno vpoštevati. Na-razstavo se sprejemajo psi elanov in nečlanov z rodovnikom in tudi brez njega. Ustmene in pismene prijave sprejema do 31. avgusta »Razstavna poslovalnica, Ljubljana, Poljanska cesta 3), od 9. do 12. in od 15. do 18. ure dnevno.
— Nova službena obleka za železničarje Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se prične izdajati železničarjem nova službena obleka. Nova obleka pa se bo izdajala samo v zameno proti stari, ponošeni. Do nove obleke imajo pravico tudi telegrafisti pri poedinih brzojavnih postajah oblastnih direkcij.
— Izpremembe v poštni službi. Imenovani so za peštne upravnike: v Sv. Petru v Sav. dolini Ivan Rebernik, poštni uradnik v Dobrni pri Celju; v Šmarju pri Jelšak Adolf Sosi, poštni uradnik v Bosanski Kostanjici; v Črni pri Prevaljah Franc Kocbek, poštni uradnik v Somboru. — Premeščeni so poštni uradniki in uradnice: Štefanija Pirnat iz Sarajeva v Beograd, Miroslav Šubic iz Mokronoga v Ljubljano in Franc Vaupotič iz Grobel-uega v Maribor. Iz državne službe je odpuščena Zora Borštner, bivša poštarica v Litiji.
— Izpremembe v šolski službi. Premeščeni so: učiteljica meščanske šole Berta Saksi-
der v Gorje; stalni učitelji oziroma učiteljice: Kristina Šturm v Zabukovje, Sonja Kavčič-
V	izourek v Podzemelj Josip Mrak v Mengeš, Alojzij Markič v Št. Janž, Julij Novak v Tr-bcvlje-Vode Marica Koritzky v Šmartno pri Litiji, Marija Namorš-Pirc v Ljubljano (k posvetovalnemu oddelku), Niko Einspieler v Dol pri Ljubljani, Maksimiljana Einspieler-Uregorič v Dol pri Ljubljani, Angela Žnidaršič k Sv. Jurju pri Grosupljem, Zofija Ho-nigsmann-Breznik v Višnjo goro Ana Sekula k Sv. Jurju pri Grosupljem, Marija Burja na Vič, Pavla Kobier-Weinberger v št. Vid nad Ljubljano, Ela Čampa v Polhov Gradec, Josip Verbinc v Toplice pri Novem mestu, Jo-sipina Borštnik v Novo mesto, Fran Žukovc v Šmihel, Valerija Zurc v Stopiče, Pavla Bu-dinek v Kranjsko goro in Valentin Razinger v Gorje, učitelji oziroma učiteljice: Olga Benčina v Dobovo, Josipina Arnšek v Senovo, Ana Vardjan v Podzemelj, Melita Batura-Schiller v Črnomelj, Iva Pucelj v Velike Lašče, Stanislav Debeljak na Trato pri Škofji Loki, Adolf Klavora v Podblico, Marija Cibelj ua Krko, Vida Gostinčar-Klun v Zameško, Dora Jutraš v Trebnje, Matilda Martinčič v Cerknico, Julija Turk v Igavas, Viktorija Kulovic v Valto vas, J. Boškovič v Ajdavec, Aleksandra Golija v Dolnje Karteljevo in Ivana Štrus v Ljubno.
— Nova madžarska valuta »Pengii«. Te dni so prežigosali na Madjarskem prve novčanice na valuto »tPengo«. Odslej sprejema madžarska narodna banka samo novčanice z žigom >Peng6<. Do konca tega leta bodo pre-žigosane vse madjarske novčanice. Z novim letom bodo veljavne samo novčanice z žigom »Pengo«.
— Za jesensko zasedanje porote so bili izžrebani kot glavni porotniki: Ivan Sojer, posestnik v Podgorici; Franc- Klemenčič, posestnik in sobni slikar na Glincah, Guzelj Jožef, posestnik in trgovec v Škofji Loki; Javornik Martin, pos. v Vel. Mlačevem pri Spodnji Slivnici; Kiauta Frauc, gostilničar v Planini; Rozina Franc, posestnik v Črnem potoku, Šmartno; Zajc Alojzij, posestnik in
T?a/,v Jarfia-h; Janež Ivan, posestnik I\rasl-in Fl’anc, posestnik na Je-’r ,m, £'nton, posestnik in trgovec v Škofji Lola; Rozman Valentin, posestnik in trgovec v Zapužah pri Lescah; Ravnik Janez, posestnik v Ljubnem; Grad Franc, posestnik in gostilničar v Zg. Kašlju; Vode Jernej, posestnik in gostilničar na Skaručni; Pleško Melhior, posestnik v Kozarjah; Finžgar Ivan, posestnik v Zabreznici; Hubad Feliks, pos' v iZg. šiški; Šuštaršič Franc, posestnik v
S	vetju pri Medvodah; Jeran Matija, posestnik in gostilničar v Beričevem pri Dolu; Snoj Anton, posestnik v Toplicah pri Zagorju; Tonejo Jožef, posestnik v Boh. Beli; Mayr Pavel, elektrarnar v Kranju; Kavčnik Matevž, Posestnik v Logu; Kumer Ivan, posestnik in gostilničar v Kranju; Berlič Rok, posestnik vec*v yfki; Markič Ivan, posestnik in trgo-sestnik	Kozamernik Matija, po-
treoveo v i ul101 na Dobrovi; Bar Franc f v	‘-•Jnbljajii;	Zupančič losin nosest
nik m čevljar v Dol. Lo£ \ "
i* \? i•	uviuvu,
•'»«;	rr^v?	Jss
posestnik \ Vrblenju; Marčun Janez, posest, v Ljubnem; Modic. Anton, posestnik v Vrblenju; Maček Jakob, posestnik v Dol. Logatcu; Štrukelj Ivan, posestnik v Zg. šiški. — Namestili	porotniki so: Rihter Hinko, tovarnar;
Repše	Ignac, mizar;	Repič	Franc,	tesar in
'Posestnik Hercog Ivan, gostilničar; Kastelic Alojzij, mesar in posestnik; Hostnik Adolf, posestnik; Strganšek Ivan, trgovec, Škulj Ru-0“, gostilničar in posestnik in Turk Filip, ig. poslovodja; vsi iz Ljubljane.
—	Italija se ne bo udeležila praškega vc-tesepia. Italija je odbila povabilo, da bi se udeležila letošnjega praškega velesejma. Pravijo, da >o tasisti užaljeni radi afere generala Gajde.
— Silne nevihte na Baltiškem morju. Te dni besne na Baltiškem morju silne nevihte, ki so povzročile že veliko škodo, V hamburški luki se je odtrgal velik francoski prekomorski parnik. Sicer so ga z veliko težavo rešili, vendar je pa tako poškodovan, da so ga morali odvesti v dok v popravilo.
— Požari uničujejo francoske gozdove. V garonskih gozdovih divjajo požari, ki so uničili doslej osem kvadratnih milj gozda. Razvija se tako visok dim, da ga je videti iz Bordeauxa, dasi je mesto oddaljeno celih 25 kilometrov. Tudi iz okolice Toulona se javljajo požari.
— Velik požar v Parizu in Limogesu. Te dni je izbruhnil v pariškem predmestju Au-brovillier v skladišču »Magazin Streaux velik požar. Požar je skladišče, ki je bilo polno vsakovrstnega blaga, v kratkem času popolnoma uničil. Škodo cenijo na 15 milijonov frankov. — Tudi gumijeva tovarna Vatteles v bližini Limogesa je popolnoma pogorela. Ves kompleks zgradb, kakor tudi deset delavskih stanovanjskih hiš, je popolnoma uničenih. Preko 100 delavcev je ostalo brez strehe in kruha. Tudi ta škoda znaša težke milijone.
— Samomor ruskega emigranta. Predvčerajšnjim zvečer, ko se je beograjska publika na Kalemegdanu ob zvokih godbe nabolje zabavala je odjeknilo nenadoma v parku pet strelov. Razburjena publika in orožniki so pohiteli 'v park. Tu so našli v mlaki krvi 20-letnega ruskega emigranta Evgenija Skun-skega. Nesrečni mladenič si je pognal vseh pet strelov v srce. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico. V ginljivem pismu prosi prijatelje, naj ne obvestijo o njegovem činu njegove matere. V sinrt ga je pognala skrajna beda.
— Samomor madjarske plavalke. Iz Buda-pešte poročajo: Madjarska prvakinja v plavanju, gospodična Vermes je izvršila samomor. Motiv: ljubosumnost.
— Okužena voda v Hannovru. Koncem minulega Jedna se je razširila po Hannovru govorica, da je voda reke Ricklinger Marsch okužena. Ker se je pripetilo obenem 25 slučajev spinalnih okuženj otrok, se je razširila med prebivalstvom govorica, da izvfra tudi ta bolezen iz infekcije potoni pitne vode. Med tem pa so se v zadnjih dneh izredno pomnožili slučaji, da so oboleli ljudje, ki so pili omenjeno vodo na izredno hudem želodčnem in črevesnem katarju. Prebivalstvo 6e preskrbuje vsled tega z alkoholičnimi pijačami. Državna sanitetna oblast bo poročala
v	par dnesli o uspehih bakteriologične (preiskave. Zdi se, da je iskali vzrok zagonetnega okuženja v infisciranju naprav za filtriranje vode.
— Strašna avtomobilska nesreča. Blizu Halle-a (Nemčija) se je pripetila te dni siraš-na avtomobilska nesreča. V temni noči se je zaletel neki avtomobil, v katerem so sedeli trije gospodje in ena dama, v dvouprež-ni voz nekega kramarja, ki je vozil brez luči. Avtomobil je odtrgal enemu od konj glavo, drugega pa tako težko poškodoval, da so ga morali usmrtiti. Vse štiri osebe, ki so sedele v avtomobilu so bile težko ranjene. Enemu od gospodov se je zasadil dežnik da-me v trebuh, tako da so mu izstopila čreva.
sasitar ““ mi’di «“*1,1 ~«
— Oj to nesrečna ljubezen. V selu Murga-'su v bližini Biitolja se je dogodil oni ted°en nenavaden samomor. 24-letni seljak Jovanfe AiSič je šel zvečer s svojo ljubimko na sprehod. Ko sta prišla 2unaj vasi do nekega vod-njaka, je zgralbil Jovanša nenadoma svoje dekle za lase in skočil v vodnjak. -Stoja je imela toliko pričujočnosti duha, da se je oprijela za neki panj, tako da je zletel Jovanša sam v vodnjak, deklici pa je izruval samo i,op las. Stoja je hitela v selo ter povedala, kaj se je zgodilo. Izjavila je, da je prepričana, da je nameraval potegniti fant seboj tudi nj0’ v?r J1	Ponovno grozil, da jo bo usmrtit, ceš da ga vara z drugimi. Truplo Jomnsevo so potegnili drugi dan iz vodnjaka, trdil Hahn, da je izvršila samomor, so jo pokopali, nakar se je oženil tretjič. Že na dan poroke se je s svojo žentv hudo sprl. Kljub temu sta ostala dve leti skupaj. Dne 11. novembra pa je žena nenadoma izginila brez sledu. Pred kratkim je prodal Hahn svojo hišo nekemu živinozdravniku. Živinozdrav-nik ima psa, ki se je obnašal, če je prišel v klet, tako čudno, da je postala stvar njego-vemu gospodarju sumljiva ter je vložil na policijo prijavo. Policija je uvedla obširne poizvedbe, lu so končale s tem, da so klet prekopali. Pri item so našli delavci 1 meter pod zemljo več delov ženskega skeleta. Vsled tega je bil rlahn aretiran. Domneva se, da je 'svojo tretjo ženo umoril in razkosal. Naj-dene kosti je poslala policija v svrho pre-iskave \ anatomični institut. Ker je umoril Mann najbrže tudi drugo svojo ženo, so ekshumirali sedaj tudi njeno truplo. 'Hahn,
i j- i , , se nikdar kaznovan ter je bivši kandidat komunistične stranke, je sprva odločno tajil, končno pa je priznal, da je svojo t ret j o zeno zakopal, vendar pa trdi, da je bita mrtva, češ da se je obesita. Hahn je ravnal s svojimi ženami izredno brutalno.
Aretacija trgovke z dekleti v Skopi ju. le dni je dalo srezko poglavarstvo v Skoplju aretirati Abidžo Asan, znano trgovko z dekleti. Kakor poroča »Vreme«, je prodala ta ženska nedavno Turkom Rusinjo Maro Krasnik. Abidža se je pečala že dalje časa s tr-
govino z belini blagom. Zvabljala je lepe deklice v svoje mreže z vsemi mogočimi obljubami ter jih prodajala Turkom in v javne hiše.
— Afera milijonarja Goyota Kakor smo pred kratkim poročali, je izzval v Parizu ogromno senzacijo umor mlade deklice, ki jo je zadavil in v senu zažgal v neki vasi blizu Pariza znani milijonar Goyot. Pri pre-iskkavi je Goyot svoj zločin priznal. Ker sta umrli tudi njegovi dve ženi na skrivnosten nači, je bil Goyo.t, kot smo poročali, na sumu da je umoril tudi obedve svoji ženi. Milijonar .ie zatrjeval, da je izvršila prva njegova žena samomor, druga pa da je umrla vsled grozil ice. Na zahtevo državnega pravdnika pa so trupli ekshumirali ter komisijsko ugotovili, da sta umrli obedve ženi nasilne smrti, kjer sta imeli obedve lobanji prestreljeni z re-revolverskimi streli.
— Vzklic madžarskih ialzifikatorjev francoskih frankov. Zagovorniki princa Windisoli-grataa in dr. Emerika Nadossyja so vložili zoper sklep sodišča, glasom katerega se pridržita obtoženca v preiskovalnem zapora, vzklic. Sodišče bo sklepalo o stvari najbrže okrog 15. septembra v tajni seji. Obravnava
■ pred III. instanco se utegne vršiti meseca oktobra ali novembra.
— Monstre-proces v Bratislavi. V Bratisla-
vi	se prične te dni monstre-proces, kakršnega tam najbrže še ni bilo. Predvsem se bo zagovarjal trgovec Bohrn radi približno 700 goljufij in poneverb. K njegovi obravnavi je je povabljenjh nič manj kot 500 prič. Istočasno se prične obravnava zoper rekordnega tatu Barberja, ki priznava saim, da tima 2000 tatvin in vlomov na vesti. Obširna predpre-iskava mu je dokazala doslej fak.tično več sto taitvin in vlomov, ki jih je izvršil Barber vse sam, brez vsakršne pomoči.
Ljubljana.
1— Vojni razpored se bo priobčil ljubljanskim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1876 do 1904 in dajalcem konj od 30 avgusta do 5. septembra t. 1. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu, lvdor bo izostal od priobčitve vojnega razpo-i e-aa, bo pozvan h komandi vojnega okruga.
t— Istrski braki na razstavi psov. Istrski brak je najčistejša in najstarejša naša pasma. Pozna in čisla ga vsak lovec, tudi inostran-stvo pozna te pse in nekateri nemški lovci jih celo nazivljejo »Krainer - Bračke«. Istri-juna je ‘lahko poznati, katji čistokrven Istrijan ima samo dve barvi in sicer snežnobel život z malimi oranžnormenimi lisami ali p i kanti.
saka druga barva kaže tujo kri, ki pri Istri janu ni dovoljena. Pred vojno je imela Kranjska z Istro najožje gospodarske stike, zlasti naši gostilničarji in vinski trgovci so prihajali radi v Istro. Naravno je, da je istrski brak našel pot v naše kraje in se tukaj ustalit. osebno so se zanj zanimali pokojni naši Nunrodi: Galle, Kosler, šuflaj, Picek itd. Mnotreno in zelo uspešno deluje sedaj za to pasmo psarna Podgora-. Brakov iz te psar-ne bo videti na razstavi 8. in 9. septembra, kakor čujemo, prav lepo število.
1— Vlom sredi mesta pri belem dnevu. Predvčerajšnjim je bil v Ljubljani izvršen vlom, kakršnih bilježi ljubljanska policijska kronika, ki je na senzacijah precej revna, malo. Med 12. in 14. uro je udrl neznan storilec v trgovino s čevlji V. Sterniša na Jurčičevem trgu. Odprl je z vitrihom vrata ter odnesel, kot trdi oškodovana tvrdka, 7100 dinarjev, nakar je neopaženo izginil ter pu-?hl 'rata trgovine nezaklenjena. Lopova ljubljanska policija še ni izsledila. V trgovino nn„si®n|ša ie bilo že vlomljeno, in to leta 19„2. Takrat je odnesel tat, ki so ga kmalu izsledili, zaboj čevljev, vreden 9000 dinarjev.
Maribor.
m— Jesensko porotno zasedanje pri okrož. sodišču v Mariboru se prične dne 13. sept. Razpisanih je že več obravnav radi ubojev in umorov.
m— V mariborski moški kaznilnici sta razpisani dve mesti paznikov-zvaničnikov. Prošnje Je vložiti opremljene kot določa zakon, do 5. septembra t. 1. pri upraviteljstvu kaznilnice.
m— Prevaljski župnik, duhovni in konsi-storijalni svetnih Matevž Riepl, je imenovan za dekana mežiške doline.
m— 50 skopljanskih kaznencev so privedli te dni v Maribor. Bili so uklenjeni v težke 'erige na rokah in nogah. So skoro sami težki zločinci obsojeni na dolgotrajno ječo radi ropov in umorov.
Iz zasedeneqa ozemlja.
V Sv. Križu pri Trstu so se izvršile te dni pri naših ljudeh šlevilne hišne preiskave, ki so se končale — kakor v6e preiskave te vr-ft® ~ ^ negativnim uspehom za karabinei'-je. I i poslednji pa se nočejo spametovati in preiskujejo naprej ter šikanirajo naše. ljudi, akoravno bi morali že priti do prepričanja, da se naši ljudje pri vsem svojem snovanju držijo strogo mej zakonov.
V Buzetu v Istri se je ustanovila mlekarska zadruga. To je prva zadruga te vrste v Istri.
ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI.
Včeraj so bile končane viseče partije.
Skupina A. Kalabar je premagal Grenčar-skega, partija Rupnik - Tekavčič je končala remis.	.
Skupina B. Partija Vidmar—Vogelnik je končala remis. Nadaljevanje partije Tekavčič-Kalabar je bilo preloženo na večer, vsled če-ar n;-m rezultati" še niso znani.
Stanje po X. kolu. V turnirju A. Kalabar
6	(1), Tot 6,'Riesl in Rupnik 5 in pol, inž. Tekavčič 5 (1), Agapjejev 5, Jerošov in Pirc 4 in pol, Ačimovič in Grenčarski 2 in pol, Mrzlikar 2. — V turnirju B. Rožič 8 in. pol, Furlani 7 in pol, Demovšek in dr. Singer 6 iti pol, Didzinski, Kulžinski in Vogelnik 5, Poljakov in Ciril Vidmar 4 in pol, Dumič 3, Jonke in Marjanovič 2.
Danes se igra zadnje kolo.
Šport.
Plavalni uspehi v Budapešti v primeri s svetovnimi rekordi. Oger Baramy v prostem stolu na 1500 m v 20 min. 04.8 sek. Ta uspeh kord ima Amerikanec J. Weissmuller s 57.4 sek. — Arn,Q Borg v prostem stilu na 400 m v 5 min. 14,2 sek. Svet. rekord ima tudi Borg s 4 min. 54.7 sek. — Arne Borg v prostem stilu na 1200 m v 20. min 04.8 sek. Te uspeh Borga je nov svetovni rekord, ki »boljša Charltonovega za 1.2 >sek. — Erik Radema-cher v prsnem stilu na 200 m v 2 min. 52.6 sek. Svet. rekord ima tudi Rademaeher z 2 •mdn 49 sek. — Gustav Frolich v hrbtnem plavanju na 100 m v 1 min. 19 sek. Svetovni rekord ima Amerikanec Walter Lauffer z 1 min. 12.2 sek. Kakor je iz te tabele razvidno, so bili plavalni uspehi, doseženi v budaipe-štanski tekmi, prvovrstni.
Nemški plavač Vierkiitter je poskusil v torek preplavati Kanal. Preplaval je bil že 41.7 km v 8 urah in je bil oddaljen od Dowra samo še 16 km, ko je nastopila huda megla in se je bližal vihar. Moral je torej svojo namero preložiti na boljši čas. Kanal sam je širok sicer samo ca. 43 km, toda vedno 'menjajoči se morski toki izanesejo_plavača tako, da preplava v resnici 65 do 75 km.
Nemška lahkoatletski mojstrstva v Bruii-šviku so se završila sledeče: V desetoboju je .zmagal Holz (Berlin) s 636 točkami pred Weissom (Berlin), ki je dosegel 608 točk in Westerhausom (Beri.) s 598 točkami. Holzovi uspehi: 100 m v 11.5 sek, skok v daljavo 6.9 m, krogla 11.67 m, disk 38.24 m, skok ob pa-
lici 2.91, 1500 m v 5:22.4, 100 ni pregraje v 17.1 sek, skok v višino 1.70 m, 400 m v 58.1 sek., kopje 51 m. V maratonskem teku (42.2 kan) si je priboril zmago Reichmans v 2:41.0C9 s 100 ni pred Hempeliiom (2:43.40.3).
—	Tudi ženska mojstrstva so pokazala jako dobre, deloma prvovrstne uspehe. Tako je vrgla gdč. Reutter (Frankfurt) disk 38.34 m, svetovni rekord! skok v višino: v. Bredo\v (Berlin) 1.49 m, 100 m: Wi-ttmamn 12.5 sek., krogla: Himslein (Elberfeld) 11.49 m, skok v daljavo: Mockelmann 5.18 m.
Troboj najboljših. Pri lahkoatletskem mitingu v Chai toiieivburgu dne 1. septembra se bodo srečali trije najboljši evropski tekači in svetovni rekorderji: Finec Nurmi, Šved \Vide in Nemec dr. Peltzer. Šved Wide je izrazil željo, da se 2. septembra poskusi z Nijrimijem v teku na 3000 m.
V	boju za Davisov pokal med Japonsko in Kubo, ki se je vršil v Montrealu, je zmagal japonski par Harada-Sekio proti Kubancema Paris-Shacon 6:4, 6:3, 6:2. V predzadnji rundi nastopi Japonska proti Franciji, ki je poslala ^igralce Lacoste, Coclie ta in Bugnona že v Ameriko, kamor se je pred par dnevi napotil tudi Borotra. Seveda bodo Japonci napram Francozom podlegli, makar se odigra finale med Francijo in Zjed. državami, v katerem bo skoraj gotovo zmagala zopet Francija.
Nemčija proti Suzani Lenglen. Neanski teniški savez je oklenil, da ne pusti igrati svojih članov proti poklicnim igralcem. Ta izjava je naperjena v prvi vrsti proti svetovni mojstrici Suzana Lenglen in se krije s tozadevnimi sklepi angleških in švicarskih savezov.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, 26. avgusta 1926.
Vrednote: Celjska posojilna d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195.
BORZE.
Zagreb, 26. avg. Devize: Newyork kabel 56.8, ček 56.48—56.78, London izpl. 275.23— 276.43, Milan ček 186.13—187.33, Pariz izpl. 161.45—163.45, Praga izpl. 167.75—168.75, Cu-rih izpl. 1094.8—1098.8, ček isto, Berlin izpl. 1350.09—1350.09, D.unaj 799.25—803.25, ček 799.15—803.15, Budapešta 0.0793—0.0797.
Curih, 26. avg. Beograd 9.125, N e wy o rit 518.125, London 25.15, Pariz 14.825, Berlin 123.55, Dunaj 73.1625, Praga 15.3425, Milan 17.01, Bukarešta 2.5025, Budapešta 0.00724375.
VINSKA RAZSTAVA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
Da se omogoči seznaniti občinstvo, osobi-to gostilničarje, hotelirje, kavarnarje in druge prodajalce buteljskih, t. j. finih sortnih vin e kvaliteto raznovrstnih takih vin, bo združena z jesensko Pokrajinsko kmetijsko ; razstavo v času od 4. do 13. septembra tudi j vinska razstava buteljekih vin letnikov 1917 j do 1925 iz iz najboljših vinskih goric cele j Slovenije. Ta vina se ne bodo točila kot na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma iz sodov po litrih in četrtlitrih, marveč iz posameznih pravilno etiketiranih steklenic, le ipo kozarčkih kot 'pokušnja. Zato bo ta raz-savni del v velikem paviljonu »E« popolnoma ločen od veseličnega prostora ter oivor-jen le .v času kot drugi razstavni prostori.
Svojo udeležbo na tej razstavi so dosedaj zagotovili med drugimi znane tvrdke in vinski producenti, odno,sno drž. zavodi: Vinarska šola v Mariboru, Clotar Bouvier v Zgornji Radgoni, J. & R. Pfrimer v Mariboru, Prva južnoštajerska vinarska, zadruga v Celju, Kmetijska šola na Grmu, graščina Klevevž v Šmarju, graščina Rakovnik v Rakovniku, graščina Brežice, Vinko Bon h Krškega i. dr., ki razstavijo svoja vina iz goric: Kalvarija, Jeruzalem, Brebrovnik, Turski vrh, Železne dveri, Janški vrh, Podlehnik, Trška gora -Novo mesto, Trška gora - Krško, Gobec, Gadov peč i. dr.
Domačim in tujim obiskovalcem bo s tem dana ugodna prilika spoznati raznovrstna vina raznih vinskih goric in letnikov ter stopiti v direktni stik s producenti, odnosno prodajalci v svrho sklenitve zaželjene kupčije. Ta ugodnost nabave finih fouteljških vin bo^ marsikateremu interesentu prav dobro došla že z ozirom na precej skrčene zaloge starih finejših vin ter na še dvomljiv izid letošnje vinske produkcije in kvalitete.
Kakor vse naše gospod, panoge v Sloveniji, začelo je zbog neznosnih bremen, vedno dražjega intenz. obdelovanja, vsled slabih kup-čijskih konjuktur in vsestranskega primanjkovanja denarja, nazadovati tudi vinogradništvo, ker obnavljanje že opešanih starih vinogradov se že težko izplača. Zato postaja borba slovenskega vinogradnika za svoj obstanek od leta do leta akutnejša, osobito zadnja leta, odkar so mu pričela južna vina delati tako konkurenco vsled nizkih cen. Sreča slovenskega vinogradnika je še, da prideluje vina svoje posebne kakovosti zlasti v izrazitih vinskih goricah, kojih finese ne doseže no-
beno vino iz južnejših krajev naše države. To bo lahko {potrdil vsak objektiven obiskovalec navedene vinske razstave na Ljubljanskem velesejmu.
To la ona
PREPREČEN A LOM.
Dunajska policija se je bavila te dni z nenavadnim kriminalnim slučajem ter preprečila s tem, da je aretirala tri osebe, vlom v neko curiško banko. Neki Hagleitner, baje zaupnik dveh curiškili bančnih uradnikov, je angažiral dva dunajska vlomilca za vlom v neko banko. Domenil se je ž njima, da bosta ukradla iz blagajne neke curiške banke knjige, da bi s tem zakrila defravdacije, ki sta jih zagrešila misterijozna bančna ravnatelja.
V	plačilo za to »uslugo« je obljubil Hagleitner vlomilcema nagrado 100.000 švicarskih frankov.
Moža, ki ju je najel Hagleiner za čeden po-sel, sla dva notorična vlomilca. Ko sta bila zaslišana, sta priznala, da sta nameravala vlom izvršiti. Hagleitner jima je izjavil, da gre samo za to, da mu prineseta poslovne knjige; seveda jima je priporočil, da odneseta pri tej priliki tudi denar, ki ga bosta našla v blagajnah. Hagleitner jima je baje-garantiral, da ju čaka plen najmanj 100.0(V švicarskih frankov. Lopova sta obljubila ter sta si dala, kljub temu, da sta posedovala kompletno vlomilsko orodje, izplačati 250 šilingov za nakup vlomilskega orodja, dalje 80 šilingov v svrho, da si preskrbita ponarejene potne liste, ter 30 šilingov kot napitnino. Hagleitner je plačal ob priliki posvetovanj tudi ves zapitek, ki ni bil majhen.
Dnee 28. junija se je podala trojica v Zii-rich. V Švico pač niso mogli priti, ker potni listi niso bili pravilno sestavljeni. Vlomilca zatrjujeta, da že izpočetka nista imela namena stvari izvesti ter da si zalo tudi nista dala izstaviti potnih listov pravilno. Trdita, da sta se skušala zapeljivca ponovno iznebiti. V to svrho sta nalagala Hagleltnerja v Innsbrucku, da hočeta obiskati tam dve znanki. Imela pa sta smolo: sešla sta se zopet slučajno s Hag-leitnerjem, ki ju ni več izpustil ter ju Pri' peljal do Buehsa.
Hagleitner je stvar v glavnem priznal, zanika pa, da bi bil imel namen obdolženca pregovoriti, da bi bila izvršila kak v ifhprej določen vlom. Dunajska policija je mnenja, da so fantastične navedbe Hagleltnerja izmišljene ter poizveduje dalje.
Kudyard Kipling:	26
Knjiga o džungli.
Mowgli si je nato zbral senčnat kraj, se ulegel in zaspal, bivoli so se pasli okrog njega. Živino pa’sti v Indiji je ena najbolj lenobnih reči na svetu. Govedo se premika sem pa tja, prežvekuje, polega, pri tem pa niti ne zaniuka, samo kruli. Bivoli se redkokdaj oglašajo; drug za drugim zlezejo v blatne mlake, se zarijejo v blato, da jim moli samo še gobec in modrikaste oči iznad blatne površine, in leže tam kot klade. Skate misija jo na pripekajočem sclncu in pastirji zaslisijo jastreba — nikdar več ko enega — ki se očem skoraj neviden oglaša nad njihovimi glavami. Otroci vedo, ako bi eden njih umrl ali bi poginila krava, da se jastreb mahoma spusti na zemljo; tega vidi drugi jastreb milje daleč in se spusti za njim, in še tretji in četrti, in tako ?:e naen-krrat zbere cela jata jastrebov, kakor da bi se vzeli od nikoder, skoraj predno žival pogine. Otroci spe, se vzbudijo in zopet pespijo, pletejo majhne košare iz suhe trave in devljejo vanje kobilice; ali pa si vjamejo dve bcgomcljki ter ju naženejo, da se borita; tudi nanizajo rdečih in črnili džungelskih orehov na vrvico ali opazujejo kuščarja, ki se sclnči na skali, ali kačo, ki lovi žabo blizu blatovja. Nato prepevajo dolge, dolge pesmi s čudnim domačim drebolenjem na koncu vsake i" dan
se zdi daljši kot celo življenje večine ljudi. Časih gra- j dijo tudi gradove iz blata in postave ljudi, konj, bivolov, vse iz blata, vtaknejo ljudem trsje v reke in se delajo kakor da bi oni bili kralji, postave pa njihova vojska, ali pa tudi bogovi, katere je treba moliti. Tako pride večer; otroci kličejo živino, bivoli se vzdignejo drug za drugim ob glasnem pokanju iz lepkega blata in se vrnejo v dogli vrsti p rek c sive planjave proti migljajočim vaškim lučim.
Dan za dnem je Mc\vgli gonil bivole iz vasi v njihovo blato in dan za dnem je videval hrbet Sivega brata poldrugo miljo onstran ravnine in je tako vedel, da se Shere Khan še ni bil vrnil. In dan za dnevom je ležal v travi, poslušal glasove okrog sebe in sanjal o nekdanjih dneh v džungli. Ako bi bil Shere Khan napačno stopil s svojo kraljevo šapo tam v džungli ob Wain-gungi, bi ga bil Mowgli slišal v teh dolgih tihih jutrih.
Nazadnje je prišel dan, ko ni več uzrl Sivega brata na signalnem mestu. Nasmejal se je in nagnal bivole preti globeli ob dhakovem drevesu, ki je bilo polno zla-tordečega cvetja. Ondi je sedel Sivi brat, ki se mu je vsa dlaka ježila po.hrbtu.
Cel mesec se je skrival, da bi te zazibal v varnost. Sinoči je s Tabaquijem prekoračil 1 rrla in ti je na sledu,« je dejal vclk sopihajoč.
Mcvvgliju se je pomračilo čelo. Pred Shere Kha-liom nimam strahu, ali Tabaqui je jako pretkan.
>Ne boj se,« je dejal Sivi brat in si obliznil ustnice. Davi sem nameril na Tabaquija. Sedaj pripoveduje svojo modrost jastrebom, ampak meni je razodel vse, predno sem mu zlomil hrbet. Shere Khanov namen je, da te drevi počaka pri vaških vratih — samo tebe, nikokog&r drugega. Sedaj leži v veliki suhi globeli ob Waingungi.«
»Ali je že jedel danes ali pride s praznini želodcem na prežo?' je vprašal Mmvgli, kajti odgovor je zanj po-menil življenje ali smrt.
»Ob svitu dneva je ubil — marjasca, in pil je tudi že. Spominjaj se, da se Shere Khan nikdar ni znal postiti, niti radi maščevanja.«
»Ej! Bedak, bedak! Kakšen mlad mladič to! Nažrl se je in tudi napil, pa misli, da ga počakam, da se še naspi! Slišiš, kje pa-leži? Da bi nas bilo le deset, bi ga pobili na mestu kjer leži. Ti bivoli ga ne bedo napadli, razen če ga zavohajo, žal ne znam njihovega jezika. Ali mu lahko pridemo za sled, da bi ga zavohali?«	:	'■
»Plaval je daleč po Waiugimgi navzd I, da bi se
izognil temu,« je povedal Sivi brat:	^	.
»Tobaqui mu je tako velel, dobro vem. Sam ne >i bil nikdar prišel na tako misel.« Movvgli je vtaknil p1'1 v usta in premišljeval. »Velak globelj Waingunge. 'Ia se odpira v ravan komaj pol milje odtod. J« že imam.
(Dalje prib.)
. isaaaKa^s!<3nsaesBa
M. U. Dr. FR. VIRANT
Miklošičeva cesta 18/11 ordinira od 28. t. m. redno od 1 do 3 ure popoldne
Osmo in prolefoterapija
notranjih in infckc. ter kožnih in spolnih bolezni.
©
** ja 1 r* £> ' Promenadn«* bele In barvaste, O* C&J	ovratnike vseh vrst in
fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode In dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
V blizu Prešernovega spomenika ©1» vodi 9
KOKS-ČEBIN
Ulolfova 1/11. - T»lef. 56.
acacrcac
'■J
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naj Hrte) Si In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
zahtevajte PONUDBO I '•C
TehnlCno In hlgljenlčno najmoder-neje urejena Risama v JusroslavIJt.
Pharnai ljubima,	CMta	»*-	*»< H‘ n»rtstropje.
O
(Uprava,.Narodnega Dnevnika"■
prodaia	I
makulaturni papir 1
§	kg	Din 4*50.	®
Mali oglasi
7.a v*ako besedo »o plača 50 par, za debelo tiskunr pa Din 1*—.
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abouenti. Stari trg M. 34/11., levp vrata St. I.
Stekleno
»tvešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekli rne d. d. v Ljubljani.
Iščem
malo, mirno sobico, tudi na periferiji mesla- -sim naslove na upravni Stvo »Nar. Dnevnika«.
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje. otomane, dekoracijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, la potnik Ljubljana, Krekov trg 7.
Elektrotehnika in in®e~ nerja išče .Elektrona zadruga. v ***** &**• Ui bi P‘ev/'el mes,°
ouratovodja
ter bi bila to njegova postranska služba. Nastop službe takoj. Ponudbe do
-j —j VOCL	^	|	’	,
“nu^an“ Čopova 21/111. j 27. t. m. gori imenovani pod »vinska trgovinai	zadrugi.
Potnike
dobro vpeljane 9P£$Ee vinska trgovina !
‘n MUsni A Kopitar
na oglasni	<,1;T)T
Ogiašujte v „Narod. Dnevniku'*!
mmm~u»	—tam w«nii »mi i mi	j i a
K _ Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani Andrej Seve*. Izdajatelj k. odgovorni urednik ALEKSANDER ŽBLEZNIKAB.