P« |»iitl projiman: za «tlo leto naprej 20 K — h pol leta , 13 , —■ , ' Ti «etrt Ö „50 , 2 „ 20 , mesec , Vsprevnlitvu projemaa: za e»lo leto naprej 20 K — h nol leta „ 10 „ — , oetrt , , 5 , - , mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in in«« 11« •prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice 6t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 lzha)a vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Stev. 289. V Ljubljani, v ponedeljek 16. decembra 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 14. dtc. 1901. Kmetijske zadruge. Danes je zbornica razpravljala o § 2. in 11. načrta glede ustanovitve kmetijskih zadrug. Paragraf 2. izraža »name n« teh zadrug ter se glasi : »Namen teh kmetijskih zadrug je, da zboljšajo nravne in gmotne razmere poljedelcev z gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom in podporami, s pospe sevanjem stanovske samozavesti, stanovskih zadružnih ter sploh gospodarskih koristij«. Paragraf 11. označuje »delokrog« ter se glasi v odsekovem načrtu : »Delokrog kmetijskih zadrug določa v § 2. označeni namen. Osobito imajo to zadruge v okviru bodočih deželnih zakonov in statutov naslednje naloge : a) Nakupovati blago na svoj račun in svojo odgovornost, ki ga te zadruge potrebujejo v svojem obratu ; b) prodajati zadružne kmetijske pridelke na svoj račun in odgovornost, osobito zalagati armado; c) ustanavljati in pospeševati pridobitne in gospodarske zadruge, da si ustanavljajo skladišča in zaloge za skupno prodajo kmetijskih pridelkov, ustanavljati kleti, mlekarne, klavnice, pečnice in druga podjetja, ki morejo skupno uporabiti kmetijske pridelke; d) ustanavljati in pospeševati zadruge in druga društva, ki morajo gojiti poljedelstvo in gozdarstvo ter sploh pospeševati razvoj poljedelskih razmer; e) ustanavljati nove in pospeševati že obstoječe posojilnice, osobito po Raiffeisenovem načinu v svrho osebnega in lombardnega kredita ; f) posredovati mej zadružniki in hipo-tečnimi bankami za neodpovedljiva, amorti-začna hipotečna posojila ; g) posredovati pri konvertovanju vi-sokoobrestnih v nižje-obrestn?, odpovedljivih v neodpovedljiva, amortizačna hipotečna posojila ; h) sodelovati pri organizaciji in upravi produktnih borz in trgov ter posredovati pri razsodiščih poljedelskih borz v okviru dotičnih določb; i) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev in gozdarjev za življenje in starost, za slučaj bolezni, nezgod in onemoglosti, daljo pri zavarovanju proti ognju, toči in kužnim boleznim ter izvrševanju deželnokulturnih zakonov, v kolikor zadrugam to dopuščajo posebne določbe; k) pospeševati kmetijski pouk, predavanja ter shode poljedelcev; 1) zbirati poljedelsko statistiko ; m) posredovati in skrbeti za delo ter uravnavati pogodbe s poljedelskimi delavci i. t. d.; n) skrbeti, da se nadzorujejo semena ter zadružni promet s kmetijskimi preizkuševalci ; o) zadružnikom priskrbovati pravno pomoč ; p) ustanavljati razsodišča za pravno raz-sojo prepirov mej zadružniki in njihovimi pomočniki, mej zadrugami in člani, ali mej člani samimi. Stanovsko zadrugo imajo tudi pravico, dajati nasvete državnim in avtonomnim ob-lastvom o stvareh in v vprašanjih, ki se tičejo stanovskih koristi, dalje imajo pravico sodelovati pri naredbah države in avtonom- / / nih korporacij v prospeh deželno kulture, osobito glede podpor in melioracij. To je v bistvu »namen in delokrog« stanovskih kmetijskih zadrug po vladnem načrtu, s katerim večinoma soglaša tudi odsek. Ravno pri tej točki pa so se v odseku, kakor tudi v zbornici pokazala razna stanovska, politična in socialna nasprotja. Saj je znano, kako nasprotujejo razni faktorji sedanjim pridobitnim in gospodarskim zadrugam, ki so osnovane v smislu zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. Torej to, kar so doslej pobijali in skušali uničiti, naj bi v novem zakonu vsaj posredno odobrili? Oglašali so se veleposestniki, liberalci in soc. demokratje, da bi vodo prilili vinu in tako zvodenili ves zakon. Na drugi strani so agrarci raznih strank branili kmečke koristi ter širše pravice zadrug. Tako je vse-nemški poslanec Iro jako stvarno in temeljito zagovarjal svoj predlog, naj bi zadruge imele pravico izražati svoja mnenja in nasvete vladi in posameznim poslancem glede veljavnih ali novih zakonov, ki se tičejo poljedelskih koristij, kakor so carinske in trgovinske pogodbe, ve-terinarne naredbe, davčni zakoni itd. Toda zbornica je odklonila ta predlog po izjavi predsednika grofa Vettra. Za ta predlog so glasovali tudi vsi slovenski poslanci, ker ga je poročevalec Povše priporočal. Mnogi poslanci so izražali nevoljo, kajti večina zbornice je bila gotovo za ta dodatni predlog, a predsednik je konstatiral nasprotno. Posl. Iro je tudi izrecno naglasal, da so stanovske zadruge ne smejo baviti s politiko ali ločiti po političnih strankah. Tudi je mej živahnim odobravanjem izrekel zahvalo poročevalcu Povšetu za njegov trud in toplo obrambo kmetijskih koristij. Posl. dr. Marchet in dr. pl. G rabin ayer pa sta skoraj k vsem navedenim točkam stavila razne premembe, ki merijo na to, da stanovske zadruge neposredno ne smejo ustanavljati pridobitnihingospodarskih zadrug, ampak le posredno pospeševati napravo gospodarskih in pridobitnih zadrug. Dalje sta zahtevala, da stanovske zadruge no smejo same kupovati in prodajati kmetijskih potrebščin in pridelkov, ampak le posredovati pri nakupu in prodaji. Torej recimo: V eni občini že deluje gospodarska zadruga. V odboru so najboljši, najrazumnejši možje, ki jim je blagor zadružnikov na srcu. V isti občini pa se ustanovi po novem zakonu nova stanovska zadruga, ki iz stvarnih razlogov izvoli iste može v odbor. Ta odbor stanovsko zadruge bode moral posredovati — skoraj gotovo pismeno, če bodo birokratje to zahtevali —, naj odbor gospodarske zadrugo, v katerem so isti možje, n. pr. ustanovi mlekarno ali skupno vinsko klet, ali kupi umetnega gnoja ali občinskega bika. Torej zopet nove pisarije, nov mehanizem, nov birokratizem. Dr. L e c h e r se jo ustrašil besede »blag o« in zahteval v besedilu »poljedelske potrebščine«. Soc. demokrat seitz je zahteval, naj se popolnoma črtati točki i in m. To polje naj bi obdelavah soc. demokratje. Zbornica jo njegov predlog odklonila skoraj soglasno, pač pa z večino odobrila nasvete dr. Mar-cheta. dr. Grabmayerja in dr. Lecherja. Dr. L i c h t in S k e n c sta prinesla šc vrč vode ter zahtevala, da se naj v drugem cdstavku § 11 glasi: »Osobito morejo te zadrugo ... izvrševati naslednje naloge«, namesto »zadruge imajo pravico .... izvrševati itd». Gospod poročevalec P o v š e je sicer odločno branil svoje stališče ter večine v odseku, toda zbornica je z večino glasov odobrila premembe. Sicer pa moremo na-glašati, da je bilo mnogo poslancev nenav zočih, a da so mnogi le iz strankarskih ozirov glasovali za premembe. Ako pojde tako naprej, potem bodo otroka v vodi utopili. Nato se je pričela razprava o § 3., ki se glasi: »Člani stanovskih kmetijskih zadrug so praviloma vsi lastniki zemljiških ali gozdnih posestev, ki niso izključno le za zabavo ali vpisana v železniški knjigi. Deželni zbori pa morejo natančneje določiti, katera zemljiška ali gozdna posestva spadajo pod ta zakon. Deželni zbori morejo določiti, da so: a) zemljišča, ki po večini obsezajo g oz de, b) zemljišča, ki nimajo določene velikosti ali dohodka, c) zemljišča, ki presezajo gotovo velikost razsežnosti ali dohodka, izključena sploh iz zadružne obveznosti ali pa da smejo za-se osnovati posebne stanovske zadruge. Ne glede na te izjeme je vsak lastnik član one okrajno ali občinske zadruge, v katere okrožju leže njegova zemljišča. Posestniki, katerih zemljišča leže v okrožju raznih zadrug, so člani vseh dotičnih zadrug« Poslanec P e s c h k a nasvetuje, naj se odstavek tretji glasi tako: »Deželni zbori naj natančneje določijo, katera zemljišča po svoji obsežnosti, kakovosti ali dohodkih spadajo pod ta zakon.« Nam se zdi to besedilo mnogo sreč-neje. Dočim vladni načrt kar »a priori« izključuje lastnike velikih gozdov, ki dandanes dajejo najlepšo dohodke, kdor jih še ima, prepušča Peschka to določbo dežolnim zborom. Poslanec I r o nasvetuje, da smejo biti člani zadrug le izvršujoči poljedelci kot lastniki ali najemniki zemljič, ki morajo preživljati eno družino. Socijalni demokrat Seitz naglasa, da otanovske kmetijske zadruge ne bodo rešile kmeta. No, o tem smo tudi mi prepričani. A mi želimo organizacijo kmečkega stanu, kateri se socijalni demokratje upirajo, dasi tega nočejo priznati. Ako ima delavec pravico do organizacije, ima jo tudi kmet. Le potom organizacije more braniti svojo koristi, ker v edinosti je moč. Nemški agrarec Nowak naglasa, da veleposestnikov rok »noblesse oblige« velja le tedaj, ako se v veselju in žalosti družijo z malim posestnikom. Z-ato je upanje, da bodo veleposestniki člani ne lo deželnih, ampak tudi okrajnih zadrug. Nasproti Seitzu povdarja, da so kmetje večkrat večji reveži, nego njihovi posli. Zato naj Seitz molči o stvareh, katerih ne razume. Koroški poslanec Tschernigg bobna proti aristokratom in klerikalcem, kar se je naučil iz nemškonacionalnih listov. Dr. pl. Fuchs kot glavni proti govornik izjavi, da on in njegova stranka toplo priporočajo zakon. Vpisan pa jo proti, kor hočo k § 3. naavetovati nekatero promembe. Ta paragraf določa, da morejo le lastniki zemljišč biti člani zadrug. To ne zadošča, ampak ta pravica so mora dovoliti tudi už i t kar jem. Taki so n. pr. fideikomisni veleposestniki ali duhovniki, ki uživajo dohodke od zemljišč, ne da bi bil? ta zemljišča njih popolna last (plona proprietas). Nasproti Seitzu odgovarja, da se politična vprašanja ne smejo zanašati v zadruge, najmanj pa agitacija socijalnih demokratov. Ako socijalni demokratje dobe vodstvo nad kmeti, potem naj kmetje pobero šila in kopita. (Živahno odobravanje.) Grof Karol Zedvvitz v imenu konservativnih veleposestnikov naglaša, da hočejo male kmete podpirati v boju za obstanek ter kot člani okrajnih in deželnih zadrug pospeševati kmetijske koristi. Kot av-tonomist pa želi, da naj deželni zbori v tem oziru sklenejo natančneje določbe. b tem je bila razprava danes končana. Prihodnja seja je v ponedeljek, bplošna želja je, da bi zbornica še pred Božičem rešila zadružni zakon, dalje premembo paragrafov 59. in 60. obrtnega reda, zakon glede pokojnin in plač bogoslovnih profesorjev, zakona glede diurnistov in avskultantov. Kmetijske zadruge. (Govor posl. P o v S e t a.) Dne 10. decembra se je v poal. zbornici pričela razprava o načrtu zakona glede ustanovitve stanovskih kmetijskih zadrug. Poročevalec v zbornici jo poslanec Povšc, ki jo pričel razpravo z nastopnim govorom : Visoka zbornica! Ker sem žo meseca junija v imenu poljedelskega odseka visoki zbornici predložil poročilo o ustanovitvi kmetijskih zadrug, zato menim, da mi ob uvodu ni treba obširno govoriti. Dovolite, da v kratkih obrisih utemeljim v istini nujno potrebo in Vas prosim, da ga uvažujete in odobrite. Beda avstrijskega poljedelstva. Kakor znano, jo žo prestolni govor leta 1891 naglašal, kako žalostno in obupno so razmero mej poljedelskim prebivalstvom, ter napovedal, da bode vlada državnemu zboru predložila zakon, ki naj bi omogočil stanovsko organizacijo avstrijskih poljedelcev. Potreba te organizacijo je bila žo tedaj jasna. Že tedaj je bilo splošno prepričanje, da je avstrijsko prebivalstvo preobloženo z dolgovi. Mnogi poljedelci danes več no žive ob čistih dohodkih svojega zemljišča, ampak žo zajemajo iz kapitala, iz prodaje svojih zemljišč. (Pritrjevanje) Strah in groza je, kako so naš kmet zadolžuje. Ako so že leta 1891 bili prepričani o tej žalostni istini in da jo treba organizacije kmečkemu stanu, je to danes tem nujneje, ker so razmere poljedelstva še slabše, žalostnejo in obupneje. Nočem navajati dolgih številk, lo ob kratkem hočem navesti nekaj dokazov za svojo trditev. Slavna gospoda! Od leta 1890, odkar so v veljavi trgovinsko pogodbe, so se razmere v mnogem obrnilo na slabše. Opozarjam, da jo v tem času samo množina žita pri prodaji v inozemstvo pala za 70 odstotkov. Leta 1889 smo še 26 odstotkov pšenico, kolikor je potrebuje Nemčija, pokrili iz Avstrije. Leta 1895 smo pokrili lo šo dva odstotka, a lota 1898 samo 0-4 odstotkov. Nasprotno pa vidimo, da nas v Nemčiji iz podriva Amerika, ki danes v Nemčijo izvaža že 36 odstotkov pšenice. Do leta 1890 je v Nemčijo skoraj samo Avstrija izvažala svojo pšenico, ker 96 odstotkov vse moke je dala Avstrija. Danes iznaša naš izvoz moke le še 25 odstotkov. (čujte, čujte I) Poleg severne Amerike je v zadnjih letih jako hitro rastla konkurenca Argentinije. Leta 1890 je Argentinija izvozila le 78 000 kvintalov pšenice, leta 1896 pa samo v Nemčijo 3,400.000 kvintalov. Danes izvaža Argentinija v Evropo že 16 milijonov kvintalov. Odkod to? Ker Argentinija zna pospeševati svoj izvoz Prevoz 100 kg. pšenice iz Argentinije do Hamburga stane 1 gld. 20 kr. Tako nizkih prevoznih troškov pri nas v Avstriji ne poznamo. Strašno se je v zadnjih letih tudi zni-šal naš izvoz prešičev in svinjskega mesa v Nemčijo. Leta 1890 smo Nemčiji prodali še 37-8 odstotkov skupne potrebe, leta 1898 le še 0-3 odstotkov. Naš izvoz je torej skoraj prent hal. Ni ravno sedaj prava prilika, da bi navajal vzroke. Saj so znani; največ nam škodujeta Ogorsko in Balkan. (Tako je!) Nasprotno pa Rusija danes izvaža v Nemčijo 95 odstotkov prešičev in svinjskega mesa. Potreba organizacije Gospoda, že ta dejstva dokazujejo, da nazadujemo in propadamo. Treba bode skleniti nove trgovinske pogodbe. Ze zaradi tega moramo skrbeti, da še o pravem času ustvarimo temelj organizaciji kmetskega stanu. Ta organizacija bode obramba poljedelstvu, pa tudi državi. Vse se organizujo in združuje. V organizaciji je moč. To kažejo organizacije raznih stanov. Ako to delajo omikani krogi, ki si morejo sami pomagati, zakaj bi tega ne storil poljedelski stan. Imamo zdravniške, odvetniške, notarske, trgovinske in obrtniške zbornice. Velika industrija ima svoje kartele in zveze. Le ubogi kmet naj bi bil osamljen v boju za obstanek, izročen nemilostni usodi! Uradniki se gibljejo za zboljšanje svojih gmotnih razmer. Tudi ti so se organizirali ter trkali na vrata parlamenta. Tudi diur-nisti imajo upanje, da dobe od države boljše plače za svoje mučno delo. Zato pa je zadnji čas, da se združijo kmetje. Ali bodo kaj dosegli? Jaz nisem prevelik optimist, toda istina je: Ako se združijo vsi avstrijski poljedelci v zadruge, bode ta organizacija vsaj temelj za nadaljni razvoj tudi v zakonodajstvu. (Pritrjevanje.) Mi hočemo iti moramo ustvariti temelj, na katerem bodemo mogli izvajati svoje zahteve. (Pohvala.) Pred desetimi leti smo v tej zbornici sklepali trgovinske pogodbe. Kako žalostno ulogo so tedaj igrali zastopniki poljedelstva! Opozarjam samo na znano vinsko klavzulo. Že tedaj sem opozoril poljedelskega ministra na slabe posledice vinske klavzule za vino-rejske pokrajine. Reklo se mi je: »Vi vidite nevarnost, ki je ni; kaj to, če nekaj hektolitrov vina več pride v državo !« No, sedaj prihaja na milijone hI vina čez mejo, in to je pospešilo propad vino-rejcev v južnih deželah. (Pritrjevanje.) Načrti Pojasniti hočem ob kratkem načrt zakona iz 1. 1893 in sedanji. Načrt 1. 1893 je hotel ob enem rešiti tudi vprašanje rentnih domov. Čast možu, ki je hotel rešiti tudi vprašanje, kako naj bi se kmečki domovi tokom let razbremenili dolgov! Toda to vprašanje potrebuje večletnega proučevanja. Danes je na zemljiščih vknjiženega do 6000 mil. kron. Ako se ta dolg obrestuje lo s 5%, znašajo obresti 300 mil. kron, torej štirikrat več, nego znaša ves zemljiški davek. To je, kar uničuje poljedelstvo. In če je tedanji minister groi Falkenhayn sploh sprožil misel, da bi se kmetom omogočilo poplačilo dolgov, že za to dobro misel smo mu lahko hvaležni. Sicer čas za to še ni prišel, vendar pa to vprašanje ne sme zaspati. To vprašanje je na dnevnem redu. Tudi g. dr. pl. Grabmayr se v posebni knjigi bavi s tem vprašanjem. Ako se delo no opusti, pride čas, ko bode mogoče tudi to vprašanje rešiti. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. decembra. Zasedanje deželnih zborov. S cesarskim patentom z dne 12. t. m. so sklicani ti-le deželni zbori h kratkemu zasedanju in sicer: gorenjeavstrijski, solno-graški, moravski, šleski in goriški na 27., češki, gališki in štajerski na 28. in nižjeavstrijski in kranjski na 30. dcc. — Sklicani torej niso deželni zbori: buko-vinski, dalmatinski, istrski, koroški, tirolski, tržaški in predarlski. — Ker pozneje radi zasedanja državnega zbora ne bo kmalu prilike za sestanek deželnih zborov, je soditi, da se snidejo ti še lo okolu Velike noči. — Obenem se objavlja imenovanje kneza L o k o v i c a češkim deželnim višjim maršalom, dr. \Verunskega, kandidata nemške stranke, pa njegovim namestnikom. Tajni ukaz proti dvoboju. Z znanim tajnim ukazom, katerega celotna vsebina sedaj še ni objavljena, so peča avstrijsko časopisje. Dosedaj znana vsebina tega ukaza ni nikogar zadovoljila, ki je vnet za popolno, radikalno odpravo te pogubne razvade. Res je sicer, da se bo na način, ki ga omenja ukaz, preprečilo več dvobojev, a jopoino odpravljeni lo še ne bodo, ker ima še vedno konečno besedo vojaški Častni sod, ii še vedno lahko dovoli »viteško« rešitev areporne zadeve, ako se drugače ne doseže sprava. S tem se niti nismo povspeli na višino, na kateri se nahaja ozir dvoboja nemška armada. Vkljub temu je pozdraviti kot začetek tudi ta korak, ker je dokaz, da se e zaneslo gibanje proti dvoboju tudi v armado, kjer dosedaj o tem niso hoteli nič slišati, in je upanje, da se pod utisom izvenvojaške javnosti tudi v armadi dospe do popolnega vspeha. Novo nasilje pruskihgermanlzatorjev. Pruski vladi ne zadostujejo dosedanja nasilna sredstva nasproti Poljakom. Svojim okrožno-šolskim nadzornikom je naročila, naj na Poljake pritiskajo z vsemi mogočimi sredstvi, ako ne bodo njih otroci poslušni poveljem pruskih učiteljev. In nadzorniki so res iznajdljivi v teh sredstvih. Nekemu Po-jaku sa je zapretilo, da njegova hči o Veliki noči no bo dobila šolske izpustnice, čeravno je zadostila šolski dolžnosti, in mora torej se eno leto obiskovati šolo, če se ne bo udeleževala pouka v nemščini Drugemu Poljaku niso dovolili, da bi smel hčer za nekaj dni porabiti doma, ker se upira nemškemu verouku. Poslušnim starišem sa seveda dovoljuje daljši dopust. — Vkljub temu pruska birokracija ne bo zlomila poljske odločnosti. Burni prizori v italijanski zbornici. Italijanska poslanska zbornica se posvetuje te dni o vladnih predlogah glede gospodarskega zboljšanja južnih pokrajin. Vodivni krogi so sodili, da bo v sobotni seji razprava dovršena in vsprejeti vladni načrti. Sociali-stiški poslanci so jim pa prekrižali račune, bodisi radi tega, ker hočejo, da poljedelstvo res popolnoma propade, bodisi da so izpo-znali vladne načrte kot take, ki prebivalstvu ne bodo pomogli iz bede. V boj je šel prvi posl. Ferri, ki je zahteval, da se v to svrho omej6 neproduktivni stroški, to je, kraljeva civilna lista in vojni proračun. Potem je pa ta govornik osvetljeval »krasne« razmere na jugu. Na severu, pravi, je nepoštenost redka prikazen in vedno bolj izginja, na jugu je je pa ravno nasprotno. Tam se le težko zasledi poštenost, nepoštenost in sleparstva okužujejo ves jug. — Pri toh besedah je navstal v zbornici nepopisen vrišč, mej poslanci jo prišlo do pravcatega pretepa in predsednik je moral prekiniti sejo. Nova vojna? Med republikama Argentinija in Čile v južni Ameriki je nastal resen spor. Iz Buenos Ayres (glavno mesto Argentinije) poročajo, da je v čilski vladi nastala kriza, in sicer radi nesoglasja med predsednikom čilske republike, Errazarizom, in ministrom za vnanje stvari, Rodrigorezom. Slednji zahteva namreč, da bi se spor med obema republikama rešil mirnim potom. Mej tem pa se na obeh straneh — v Argentiniji in Čilo — pridno pripravljajo na vojno. Ljudstvo je navdušeno za vojno in prijavlja se, posebno z dežele, mnogo dobrovoljccv, da jih vpišejo v vojsko. Di-plomatični krpgi pa vsejedno sodijo, da ne pride do vojne. Iz Valparaiso (glavnega mesta republiko Čile) brzojavljajo, da so se tamkaj izdali dekreti, ki poživljajo pod orožje 30.000 novincev, katerim bo naloga hraniti gorske prehode. — Argentinski po- slanik v Berolinu izjavlja, da so močno pretirane vse vesti o poojstrenju spora med Argentinijo in Cile. Z druge strani so zopet boje, da bi vojna med čile in Argentinijo se ne razširila tudi na Peru, Bolivijo in Equador. Brazilija je ponudila Argentiniji in čilo svoje posredovanje. Gilenski minister zunanjih stvari je argentinski vladi ponudil nov posredovalni predlog in je izjavil, da bo, ako argentinska vlada ta predlog zavrne, smatral, da Argentinija vojne želi. JRazno. Ministerstvo Waldeck-Rou-sseau se hoji armade. Iz Pariza so javlja, da je francoski vojni minister sklenil vsled raznih povodom zadnjih vojaških vaj (logodivših se slučajev vež generalov in višjih častnikov upokojiti. — Napad na kitaj sk o cesarsko palačo. "Standardu" javljajo iz Šangaja, da je neka tajna družba na rojstni dan kitajske cesarice podtaknila ogenj v cesarski palači v Kaifonegfu in dve poslopji oropala. — Protest češke duhovščine. „Vestnik katol. duchovenstva" je na protestu čeških duhovnikov proti narodni razdelitvi škofij objavil že 1308 podpisov čeških duhovnikov. — Novim ces. namestnikom v Dalmaciji bodo, kakor poroča „Dubrovnik", imenovan avstroogerski poslanik v Cetinju g. Kučinski. Iz Srbije pregnan. Sorodniku kralja Aleksandra Kon-stantinoviču, ki se s svojo družino sedaj mudi na Dunaju, ja izročil srbski poslanik na Dunaju Kosta N. Krist.c odlok, da se Konstantinovič s svojo družino ne sme povrniti v Srbijo. Konstantinovič se je pismeno pritožil proti temu nasilstvu na skupščino, a njegovo pismo se skupščini ni niti prebralo. — Ruski prestolonasled-n i k pride v Berolin, kjer ga bo sprejel nemški cesar. — Delarey sejo udal? Angleški listi prinašajo iz Pretorije senzaci jonalno poročilo, dasejeburski oddelek, ki stoji pod poveljstvom burskega generalaDela-r a y a , sklenil udati Angležem, ako Angleži obljubijo, da bodo razdrte farme zopet sezidali. Menda se jo pa to Angležem le — sanjalo. — Roparstvo na Balkanu. Iz Soluna se poroča, da so bolgarski roparji v Kostoriji umorili nekega grškega duhovnika. V Menliku je bil zakristan grške cerkve cd roparjev v spanju umorjen. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. Na s o d n j i dan. Liudska igra v štirih dejanjih. Spisal P. K. R o s e g g e r. Poslovenil F. S. F i n ž g a r. Tone CeBtnik ima veliko družino. Brez kruha so, dela oče ne more dobiti, zato vzame puško in gre na lov v Križko planino. Tu ga zasači logar Nande Fazan, vulgo križki jager, pomerita drug na drugega, logar ustreli, ne zadene, v tem pa poči strel iz Cestnikove puško in križki jager pade mrtev na tla. Prvo dejanje. — Drugo „dejanje" pa ima jako malo dramatičnega dejanja: Tone Cestnik je zadnje jutro v zaporu, potem pa ga prepeljejo pred porotnike. Čeprav tu manjka pravega dejanja, se gledavci vendar ne dolgočasilo, ker so predstavlja klasična slika arestantovakega življenja — Tretje dejanje pa mora pretresti vsako količkaj čutečo dušo. Trdi, ošabni župan Meden podi Cestnikovo družino iz bajta. V tem pride mimo Marta, žena križ-kega jagra, ki gre ravno pričat pred porotnike, reveži so ji zasmilijo, in ona prosi najprej župana, naj jih vendar še pusti v koči. Stara grča se ne ud.a. Logarica potiplje malo njegovo slabo vest — Meden je bil namreč včas-.h v »zvezi« s tatinskimi lovci _ župan so prestraši in koj je voljan C' st- nikovim še raztrgano streho popraviti. —-Četrto dejanje: Cjstnik pred porotniki. Cal čas taji. Premaga pa ga velikodušna ljubezen logarice, ki tako milo prosi zanj, naj ga vendar ne kaznujejo, in Tone prizna svojo krivdo. Sodišče ga oprosti. Pred vsem izvrstno je igral gospod Dobrovolny Toneta Cestnika; ravno tako dobro g. D e y 1, Gdč. 11 ii c k o v a je kot angel ljubezni v ulogi logarice nastopala čisto naravno, a vendar tako umetno! Mino Cestnico je predstavljala gdč. T e r š e v a res ganljivo. Za smeh pa sta skrbela gosp. V e r o v š e k in g. P e r d a n. Gosp. Ve-rovšku moramo kot režiserju res čestitati, ker moral jo imeti precej dela, predno je tako dobro naučil celo vrsto igravcev. Igra je res prava ljudska igra m prav gotovo so bo udomačila na našem odru. Samo za sodnjo dvorano se mi zdi oder skoro premajhen. Konec je marsikateremu pokvaril izborni užitek. Navajeni smo namreč pri porotnih obravnavah, da izreko porotniki, je li obtoženec kriv ali no, tu pa jo kar sodnik končal z besedami: »Sodi naj ga večni Sodnik«, in zastor je padel. Tako je marsikdo dvomil, jo li žo konec ali ne. Prav srečno je gospod Finžgar presadil igro na domača tla, odvzel ji je ves tuj značaj, kar ni lahko delo. Naj bi kaj kmalu gledali na odru tudi kakšno njegovo izvirno delo ! L. L. Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek dne 17. t. mes. se ponovi Rosegerjeva krasna ljudska drama v štirih dejanjih »Na so d nji dan«, ki jo dosegla včeraj najlepši umetniški vspeh. V četrtek 19. t. mes. se igra prvič v sezoni 1 Iauptmannova » H a n i c a « in veseloigra »Ženski jok«. Pripravlja se Vilharjeva opera » Srn i 1 j a n a «. e novice. V Ljubljani, 16. decembra. Dr. Šusteršičev shod v „Katol. domu" jo bil včeraj jako dobro obiskan. Zlasti iz ljubljanske okolice jo prihitelo mnogo volivcev poslušat svojega poslanca iz pete kurije. Videlo se je, da so liberalci z vso svojo gonjo proti voditelju katoliško-narodne stranke dosegli le to, da jo njegova beseda tem vplivnejša in odločilnejša. Ker prinašamo govor gosp. Povšeta o kmetijskih zadrugah, smo dr. Šusteršičev govor odložili ter ga prinesemo prihodnje dni v celoti. Opisal je natanko vso državnozborsko akcijo za ljubljansko vseučilišče, pri čemer se je liberalno počenianje pokazalo v kričečih barvah. Ker je »Narod« pisal, da se je hotel dr. Šusteršič z govorom o vseučilišču »rehabilitirati« v zbornici, je vprašal dr. Šusteršič volivce: »Ali naj odstopim?« »Nikdar«, je zagromel ves zbor. »Ali so mi je treba rehabilitirati?« »Nikakor, ne!« je bil glasni odgovor. Dr. Šusteršič jo rekel: »Če jih je izmed 38.000 mojih volivcev le 100, ki zahtevajo, da naj odstopim, pa odstopim.« »Ni jih !« je zaklical ves zbor. Z ogorčenjem so vzeli volivci na znanje, da je dr. Tavčar v kongregacijski debati govoril o slovenskem narodu, ter se smejali dr. Ferjančičevi koneumni modrosti. Navdušeno so pritrjevali zborovalci poslancu, ko je zahteval, da se naj sanira državni zbor z vpeljavo splošne, enake in direktne volivne pravice. K sklepu sta se sprejeli na predlog dr. Lampetov sledeči resoluciji: 1. »V o 1 i v c i d r. Š u s t e r-šičevi izrekajo svojemu poslancu popolno zaupanje in zahvalo za njegovo delovanje. Zahvaljujejo ga za njegov nastop v debati o vseučilišču in odločno zavračajo liberalne napade na njegovo osebo, kakor tudi, da se je v to vprašanje iz gole strasti zaneslo stranka r- s t o, k i j e v s e j a k c i j i samo škodovalo. Čim bolj bodo liberalci napadali dr. Šusteršič a, temo žje bomo katoliškonarodni in krš-čanskosocialni volivcizdruženi ž njim.« — 2. »Najodločneje protestiramo proti govoru dr. Tavčarja v državnem zboru. Njegovo trditev o »in f e ri or nost i« slovenske g a n a rod a za v r a č am o kot grdo neresnico. Dr. Tavčar nimanobene pravice, govoriti o slovenskem ljudstvu, ker dela proti njegovim koristim. Hkrati zavračamo napade dr. Tavčarjeve na katoliško cerkev. Ge hoče dr. Tavčar kaj reformirati, naj počedi v vrstah svoje lastne st ranke !« " v O govoru drž. poslanca dr. Su-steršiča v drž. zboru pišejo češki »Ka-tolicko Listy«: »Navajal je dokaze, na podlagi katorih zahtevajo Slovani univerzo za Jugoslovane. Govor njegov je bil stvaren, dobro premišljen in je zato tudi naredil nenavadni utis. Zato ni čuda, da jo zbujal poslanec Berger, ki je za dr. Šusteršičem govoril a svojo nemško - kulturo, le pravo sočutje, in njegovo dobrii kanje, s katerim so je skušal Berger v svojem govoru prikupiti Lahom, je vzbujalo le veselje in smeh. Učiteljska imenovanja. Štajarski deželni Sol. svet je imenoval nadučiteljem na ljudski šoli v Gotovljah g. Antona Sum- Ijaka iz Žalca, učiteljem oz. šolskim voditeljem na ljudski šoli v Pernicah je ime novan del', učitelj g. Franc .Kotnik iz Št. Jakoba v Slov. Goricah, ria ljudski šoli v Topolšici del. učitelj g. Karol Korošec, na ljudski šoli v St. Pavlu v Savinjski dolini def. učitelj g. Feliks Pečar, na ljudski šoli v Grižah del. učitelj g. Ludvik Černy, učiteljicami so imenovane na šoli v Vuze-nici pvov. učiteljica gdč. Ivana V i d mer, na šoli St. Janž na Peči prov. učiteljica gdč. Frančiška Iv o n e č n i k , na šoli v Skalah privatna učiteljica gdč. Nežika Košar iz Ljubljano, na šoli v Hajdini provizorična učiteljica gdč. Irena Kalil od Velike Nedelje, na šoli v Gotovljah def. učiteljica gdč. Ivana Novak iz Galicije, na ljudski šoli v Doberni def. učiteljica gdč. Ana Seitz iz Kamnice, na šoli v Jurjevkloštru prov. učiteljica gdč. Helena Loinfellner. — Upokojeni so stalno meščanski učitelj gosp. Karol VuČnik v Gradcu, nadučitelj gosp. Franc Ranner v Poličanah in začasno jo upokojena učiteljica gospa Marija Pire, rojena Kranjc v Dobovi. Osebne vesti. Stntnik prve vrste Karol J a n i c z e k postane s 1. jan. piackoinan-dant v Ljubljani. — Poštni odpraviteljici gdčni Mar. S c h m i e d t in Irena pl. A1 p i sta imenovani za poštni inanipu-lantinji. Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo jutri v torek, dne 17. decembra 1901.» ob petih popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je mod drugim: O dopisu mostne hranilnice ljubljanske, da bi se odobril sklep njenega upravnega odbora o zadevi nakupa stav-bišča za lastno hranil nično poslopje; o prošnji Elizabetne otroške bolnice za prispevek k zgradbi nove ograje ob Eiizabetni cesti; o protiponudbi Marije Sprei-tzerjeve v zadevi naprave trotoarja pred njeno hišo v Slomškovih ulicah; o p o -nudbi dr. Vinka Gregoriča v zadevi odkupa sveta za regulacijo Miklošičeve ceste in Frančiškanskih ulic; o prošnji »Dramatičnega društva« a a izredno podporo; o dveh ponudbah za odkup stavbišč na prostoru nekdanje civilne bolnice : o prizivu Palusovih dedičev proti odloku mestnega magistrata št. 30.250 z dne 25. sept. 1(J01; o prizivu Luke Sabca proti odredbi glede naprave š k a r p e naStolbi; ubužnega odseka poročilo o zadevi otvoritve mestne jubi-lejske ubožnice v Vodmatu ter o domačem redu za to ubožnico, o poslovniku za nadzornika in o navodilu za upravitelja iste; v zadevi naznanjevanja poldan-skega časa s strelom na gradu; poročilo vodovodnega direktorija; o proračunu za 1. 1902 itd. ; regulačnega odseka poročilo o nakupu hišPohlov-kine ustanove v Krakovem; direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o proračunu troškov tega zakupa v letu 1902; stavbnega odseka poročilo o stavbnej dokladi za vodstvo gradnje kanala v Miklošičevih ulicah; direktorija mestnega užitnir.skega zakupa poročilo o položitvi kavcije za novo zakupno dobo 1902, 1903 in 1904. — K temu dnevnemu redu irnamo pripomniti, da gosp. dr. V. Grego rič ni uložil nobene prošnje glede prodaje sveta ob Miklošičevi cesti, pač pa je dal na magistratu na vprašanje, za koliko bi prodal za regulacijo potrebni svet, na zapisnik, da bi dotični svet prodal za tako ceno, kakeršna se je plačala ostalim on-dotnim posestnikom. O kaki prošnji torej ne more biti govora. Umrl je pri sv. Barbari pri Vurborgu umirovljeni župnik č. g. Blaž Trunk v 71. letu svoje starosti. N. v m. p. I — V Gradcu je umrl grof Herman Warmbrand-S t u p p a c k v 66. letu svoje dobe. Na noge dežela Kranjska in gorenjske občine! Glasom razglasa c. kr. deželno vlade vrši se vsled ukaza železniškega ministerstva dne 19. t. m. in prihodnje dni v Vintgarju v svrho vodne napravo za stavbo predora v Karavankah komisijski ogled. Kolikor nam je ta načrt znan, namerava se nad slapom Radovni odvzeti tri kubično metre v sekundi vode iz Radovnc. K temu ogledu povabljeni so razni interesentje; zakaj se ni povabilo tudi »Slovensko pla- ' ninsko društvo«, nam ni znano, morda zaradi tega, ker je »slovensko« in domače društvo!? Sedaj hočeio bisere, ki so v Vintgarju, nam vzeti. Ali niso druge vodne sile pripravne za nameravano napravo ; da še celo vodna sila »pod Šumom« bi popolnoma zadostovala vsem zadevnim potrebam. Koristi posameznika naj se umaknejo splošnim! Neodpustljivo bi bilo, ko bi dež. odbor v tem važnem trenotku pozabil na svoje svete dolžnosti ter energično ne protestiral proti nezaslišani oskrumbi našega bisera »Šuma« v Vintgarju. Kličemo pa tudi na noge občino in zdravilišče Bled, kakor vso sosedne ter prizadete občine : Prihitite dne 19. t. m. na ogled v Vintgar in odločno ugovarjajte proti nameravani napravi ! Razdelitev obleke mej ubožno šolsko mladino. V telovadnici I. mestne deške šole jo dobila včeraj ubožna mladina ljubljanskih ljudskih šol toplo zimsko obleko in obuvalo, kar so jej oskrbeli požrtvovalni dobrotniki. Slavnostne razdelitve so se ude-deležili ekscelenci deželni predsednik baron H e i n in baronica O. H e i n c. kr. okrajni šolski nadzornik ravnatelj Fr. Leveč, županov namestnik Iv. V o n č i n a, odbor dobrodelnih gospa in gospodičen in mnogo drugega odličnega občinstva. Nadučitelj g. Fr. G a b r š e k se je v imenu otrok, njih starišev in mestnega uč.teljstva zahvalil dobrotnikom, ki so oskrbeli obdarovanje; posebno zahvalo je izrekel kranjski hranilnici, ki da vsako leto izdatno vsoto za obleko ubožnih otrok, in drugim blagim dobrotnikom. Ekscelenca baronica Hein je nato razdelila otrokom obleko, gospe iz dobrodelnega odbora pa eo jih obdarovale s pecivom in sladčicami. Obdarovanih jo bilo nad 200 otrok. Blagim dobrotnikom in do-brotnicam naj bo plačilo zavest, da so storili plemenito delo krščanskega usmiljenja. Sedmina po rajnem g. Fr. Mareaiču bode na Lipoglavem v četrtek 19. t. m. ob 8. uri. Mož in žena zadušila. V soboto zjutraj so našli Andreja vulgo Brezarja in njegovo ženo v Predosljih v sobi mrtva. Udu-šil ju je dim, ki ga je provzročila tleča se obleka pri peči. Mož je ležal na tleh pri vratih, žena pa v sobi. Poginilo je tudi deset kokoši in en maček. Mrtva najdena. Z Vrha pri Vinici se javlja: Dne 2. decembra t. 1. ob 8. uri zjutraj so našli mrtvo Katarino Mukavec iz Selca h. št. 33 župnijo vrhovške v neki dragi pod kalom ali lužo vasi Gorice. Vra čala se je proti svojemu domu zvečer dne 1. decembra z Vrha od svoje hčere, zgre šila pot, zašla v neko dražico, kjer sta jo mrtvo našli njeni dve hčeri: Katarina orno-žena Kobe in Mare. Cigan Held, katerega je orožnik iz Vrbovskega na Hrvaškem pred kratkim zasačil v neki osamljeni gostilni, pride pred novomeške porotnike v mesecu marcu. Held govori dobro slovenski, nemški, hrvatski in ogerski. Pri aretaciji se je ustavljal h samokresom, a ker so ga v gostilni nalašč preveč vpijanili, ni mogel dolgo bežati. Razpisane učiteljska službe so na ap. Štajerskem pri st. Lovrencu v Slov. goricah, Št. IIju in Sevnici. Zmrznjenega so našli 12. t. m. 66-letnega v Hotič pristojnega ubožca Jožefa Možnarja na občinski poti pri Logu. Mož-nar se ga jc bržkone preveč navlekel in potem na potu zaspal. Ljubljanske novice. Nov „kon-sum" v Ljubljani, ttocijalni demo-kratje se pripravljajo, da ustanove prihodnjo spomlad kor.sumno društvo v Ljubljani. Tako bi Ljubljana imela eno uradniško kon-sumno društvo in dve delavski kor.sumni društvi. — Umrla je hišna posestnica vdova po c, kr. majorju gospa Jožefina Gob bat o. — Napadel je z nožem krojaški pomočnik Jožef Bukovnik 201etnega mizarskega pomočnika Rudolfa Koleša v Hrenovih ulicah ter ga ranil na levi roki. Težko ranjenega Koleša so prepeljali v bolnico, Bukovnika pa v zapor, kjer je izjavil, I da jo napad izvršil v pijanosti. — K r a n j-s ko kreditno društvo v Ljubljani jo pri upravnem sodišču zmagalo s svojo pritožbo glede prevelikega obdačonja od strani finančne oblasti. — Stavka pri K o r n u je končana. Delavci so si nekaj priborili. — Aretirana „c o p e r n i ca", o kateri srno v soboto poročali, se piše K a rolina Pečar in je omožena. Stanovala je v Kolizeju. Kletarsko društvo so ustanovili mariborski Nemci. Društvo jim bo skoro gotovo bIužiIo tudi v volivne namene po okolici. Mož in žena aretirana radi umora. V Št. Petru pri Gradcu so zaprli zakonska Laler, katera dolže, da sta meseca januva-rija 1. 1900 zastrupila pri njih stanujoče ga lajnarja V a p n i k a in si potem prisvojila njegov denar in hranilnične knjižice v znesku 20.000 K. Kecskemety — pred mariborskim sodiščem. Glanoviti ogerski defravdant Kecs-kemety je naredil povsod mnogo sitnosti drugim, ki so bili podobni ali pa so jih na kak drug način smatrali, da so identični ž njim. Nekaj posebnega se je v tem oziru prigodilo gospodu Avguštinu Wellachu v Mariboru. Gospod Wellach ae je dogovoril s svojim prijateljem gospodom J. Faillom in starim svojim znancem, nekim orožniškim postajevodjem, da napravi izlet dve železniški postaji daleč od Maribora. Ko sta Uellach in orožnik prišla dogovorjenega dne k Faillu, zvedela sta, da se je prijatelj že odpeljal in da je naročil, naj se hitro pripeljeta za njim. In res, Wellach in orožnik sta se odpeljala. Kako sta se pa začudila, ko sta prišla na dogovorjeno postajo, kajti na postaji je bilo vse polno ljudi, ki so debelo gledali gospoda Wellacha in orožnika. Prav neprijetno je bilo to obema prijateljema, a uprav nestrpna sta postala, ko je množica občinstva na poti do gostilne vedno naraščala, pred njima pa se je drvil cel trop otrok. Pred gostilno je bilo zopet vse poino ljudi, izrnej katerih je stopil občinski redar pred orožnika in mu glasno dejal: »Gospod, lopov varn bo v gnječi ušel, ako mu ne daste železja na roke.« Orožnik je bil osup-njen, gospod "VVellach je bil pa .rudeč kakor puran. »Koga pa menite?» zakričal je orožnik na policaja. »Tega-le vašega sopoto-valca — Kecskemetyja.« Sedaj je bila zadeva še le pojašnjena med velikim smehom občinstva. Dognalo se je, da so se razširile dopoludne vesti, da bode 8 prihodnjim vlakom prignal neki orožnik Kecskemetyja, zato je vsakdo hotel videti glasovitega de-fravdanta. Fellner je v gostilni hotel počiti od smeha. On se je bil v svoji nagajivosti peljal nalašč naprej in prijateljema priredil tak vsprejem s tem, da je raztrosil dotične vesti. Wellach je Fellnerja tožil in v soboto je bila razprava pred mariborskim sodiščem. Prijatelja sta se pred sodiščem pobotala. Wellaeh je odstopil od obtožbe pod pogojem, da Fellner plača dobro južino prijateljem, a da se ne sme več — peljati naprej. Mejnarodna panorama. »Krasni Ne-apolj« je privabil že včerajšnji prvi dan v mejnarodno panoramo na Pogačarjevem trgu izredno veliko občinstva. Toliko zanimanje pa to podjetje tudi zasluži v polni meri. Slike iz Neapolja nam predstavljajo krasne ondotne stavbe, posebno mnoge spomenike, poleg tega se pa vsakemu nudi prilika, da si od blizu ogleda ognjenik Vezuv, ne da bi mu bilo treba potovati v Italijo. Isto tako se vidijo izkopine v Pomjieju. Splošna sodba o razstavljenih slikah je zelo ugodna; vse je tako naravno, da se zdi gledavcu, kakor bi se v resnici nahajal na dotičnem mestu. — Za prihodnji teden se napovedujejo prizori iz M a r z e 1 j a. Shod za laško univerzo v Trstu včeraj ni uresničil nad lahonskih prirediteljev. Na shod se je pripuščalo ljudi 1 e proti vstopnicam. Trst je imel popolnoma navadno lica. Udeležba nikakor ni bila taka, kakeršno so prireditelji pričakovali. Shoda se je udeležilo kakih 3000 magistralnih uslužbencev, odvisnih delavcev, morettov in nekaj slovanskih radovednežev. Govorili so Benusai, Venuti. Bennati, Brug-nara, llortis in Učekar. Soc.-dem. so nabili lepake, na katerih so pozivali svojo pristaše, naj se shoda udeleže. K slovenskemu ma-i nilestacijskemu shodu v Trstu soc.-dem. ni bilo. Spomin okupacije Bosne 1. 1878 hočejo avstrijski veterani proslaviti na poseben način. Odbor, kateremu st ji na čelu g. Anton Adam v Znojmu , je priredil na Dunaju shod, ki je določil vspored za skupno pot veteranov in njihovih rodbin v Bosno za sredo meseca avgusta 1. 1903. Potovali bi čez Doboj in Maglaj v Sarajevo, tako, da bi v zadnje mesto prišli ravno dne 18. avg., na rojstni dan presv. cesarja. Obiskali bi tudi kraje Stolac, Trebinje, Kaoko, Bdek, Domanovice, Gernice in Kreminac. h Sarajeva bi potovali čez Mostar v Metkovič, odtod z vojno ladijo v Pulj, Trst, odkoder bi naredili izlet v M i r a m a r in v pošto-j i n s k o jamo, in iz Ljubljano bi se vrnili na Dunaj. Skupni stroški za osebo bi znašali k večjemu 200 K. Za Protektorat se naprosi nadvojvoda Franc Ferdinand. Vprašanja in denarne pošiljatvo sprejema grof Artur Vetter von der Lilie, c kr. deželni sodni svetnik v Znojmu. Vojne ladije v Trstu. V tržaško pristanišče je dospel oddelek c. kr. vojnega brodovja sestoječ iz ladij : Monarh (admiralska), Wien, Budapest, Panter. Torpe-dovke: Magnet, Planet, Cobra, Viper, Boa, Elster, Rabe, Kukuk in štev. 37, 3S in 39. Vojno brodovje jb ostalo v Trstu do danes. Pr^-j se je govorilo, da je ta oddelek vojnega brodovja prispel v Trst, da o prihodu pozdravi nemškega princa Adalberts, tretjega sina nemškega cesarja, kateri potuje kot mornarski kadet na nemški vojni ladiji »Carlote« in katera ladija se zdaj nahaja v italijanskih lukah. Po zadnjih poročilih prispejo nemški princ še le v januarju v Trst. Telefonska ia Irsejma poročila. Dunaj, IG. decembra. Danes popoludne ima zbornica zopet sejo in nadaljuje razpravo o stanovskih kmetijskih zadrugah. 0 češkem deželnem zboru se poroča, da bodo Mladočehi stri vi 1 i a d r e s n i predlog. V adresi bodo povdarjali, naj bi v slučaju, da se državni zbor razpusti, deželni zbori bili poklicani, da zamaše nastalo odprtino. Dunaj, 10. decembra. Prihodnja seja gosposke zbornice bo 20. t. m. Kot prva točka je na dnevnem redu budgetni provizorij. Dunaj, 16. dec. Nek tukajšnji list poroča, da je črnogorski knez na poti v Rusijo. To potovanje je v zvezi z nekim ženitovanjskim projektom princa Mirka. Gradeo, 16. dec. Župan dr. Fr. Graf je danes dopoludne ob 11. uri slovesno zaprisegel. Praga, 10. dec. Včeraj se je vršil tu shod vsenemških zaupnih mož iz Wolfovega volivnega okraja. Boj za Wolfov mandat bo hud, ker je pri de-želnozborskih volitvah v njegovem dr-žavnozborskem volivnem okraju zmagal liberalec prof. Bachmann, ki tudi sedaj za drž. zbor proti Wolfu kandiduje. Wolf kandiduje kot samostojni kandidat in ne kot kandidat vsenemške zveze. Brno, 16. dec. Včeraj se je za Slezijo osnovala češka agrarna stranka. Opava, 16. dec. Včeraj je Eisen-kolb hotel imeti shod za „Los von Roni". Na shodu je mnogoštevilno žen-stvo tako burno protestiralo proti Ei-senkolbu, da je vladni komisar shod razpustil. Lvov, 16. decembra. Tisoč Poljakinj je imelo v Krakovem shod, na katerem se je sklenilo, nemške trgovce in obrtnike bojkotirati in razviti agitacijo proti nemškim časopisom. Shod je izrekel sočutje obsojenim v Gneznu. Poljske žene bodo izdale oklic na žene v Evropi in Ameriki ter bodo v oklicu opisale pruska nasilstva nad Poljaki. Atene. 16. dec. Prestolonaslednica je povila dečka. Potrogr&d, 16. dec. Dunajski dopisnik „Novosti" zanika vest o aneksiji Bosne in Hercegovine od strani Avstro-ogerske in da l>i naslednik Kailayev postal grof Khuen Iledervary. Varšava, 16. dec. Ruski kmetovalci na vsi črti bojkotirajo nemške trgovine, ker se hočejo s tem maščevati nad krivico, storjeno Poljakom. Washington, 16. dec. Predsednik Roosevelt je definitivno odklonil ponudbo Carnegijevo, ki je namenil 10 milijonov dolarjev za povzdigo šolstva, ker ni hotel vsprejeti s tem združnih pogojev. Bruselj, 1(5. decembra. „Indepen-dance belge" zagotavlja, da se v Utrechtu vrše obravnave med burskimi voditelji, da bi predsednika Kriigerja pregovorili sprejeti avtonomijo. Predsednik je ostal neoraajan. Umrli ho: 12. decembra. Štefanija Šular, sprevodnika hči, 2 meseca, Bohoričeve ulice št. 16, črevesni katar. — Marija Matevže, posestnic-a. 85 let, Kolezijske ulice 6, oslarelost. — Alojzij Mancini, črkostavca sin, 14 dni, Privoz 8. življenjska slabost. — Katarina Doles, usmi-ljenka, 37 let, Radeckega cesta 11, jetika. V bolnišnici: 10 decembra. Terezija Zalokar, dninarica, 52 let, peritoniti 11. decembra. Franc Kožar, hlapec, 60 let, vodenica. Žitne cene dne 14. decembra 1901. (Termin.) Na dunajaki borzi: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad 1902 .... K 8-84 Rž za pomlad 1902 .....„ 7-59 Koruza za maj-junij 1902 . . . „ bil Oves za pomlad 1902 ...... 7-70 Na budimpeštanski borzi: Pšenic» za april 1902 .....K Rž za april 1902 ....... Oves za april 1902....... Koruza za maj 1902 ...... (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K južne žel........ Rž n i)....... Ječmen „ „....... „ ob Tisi........ Koruza ogerska, stara.....„ » a nova...... Cinkvant „ stara . . . . „ „ „ nova . . . . „ Oves srednji......... Fižol............ 866 7-33 7-41 549 8-45 8 60 7-40 7-20 6-75 5-70 535 6 80 6-3') 7-60 7-75 do do do 8-85 7-60 5-78 7-71 8-65 7 34 7 42 5-50 9-15 900 7-60 8-60 7-75 5'80 5-45 7-20 6-60 8-75 10-75 Meteorologiöao porodilo. TiSir.a nad morjem 306"ž m. srednji zračni tlak 736-0mm 1 Ca. opa-t.Taoia Stanje barometra ▼ aim. Tempe-ratnra po Celzija Vetre-rl Nabo 16. ct fj T5 Tj •i r Cu 14 9. zvee. 724-0 2-9 1 si. svzh. ¡del. oblaS. 101 .,1 7. zjutr. 10 2 ponol. 723 0 725 8 10 7'2 brezvetr. sr. jzah. del. oblaf-pol oblač- 15 9. zveC. ¡'ib 8 4-9! si sever,|sk. olilaß. 1-8 9Rl7. zjutr. H2. popol. 730-8 732-0 —5'7 I si sever, i megla --7'6 j brezv. | sneg oreuuja ueiupciatuifii auuuiu — u , nw, „.uit.. ^ . Srednja temperatura nedelje -3-6°, normale: 16-°. Podpisana družina izreka vsem med Ležečarni in Divačo na lužni želeinici službujočim služabnikom najtoplejšo zahvalo za dar, katerega so skupno zložili za nagrobni spomenic naSemu s nu, oziroma bratu, rajnkemu Antonu Špetlču. posebno pa se zahvaljuje gospodu n M. v Gornj.h Lež-Cah za dar in so-žalje. Bog povrni vsem! 1203 i-i Družina Špetič. Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela iz mesta in z dežele BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-5 897 Priznane naravna 32-27 iitriku vina pošiljata po nizki ceni ltebec & Zah/nik. Puli. Na prodaj je na Gorenjskem v jako prijetni vasi, kamor dohaja mnogo tujcev, z velikim sadnim vrtom. Hiša obstoji iz lepega stanovanja, ima stope, kovačnico z dobro vodno močjo, katera se da vsled svoje krepke moči porabiti tudi za vsako drugo podjetje. Odda se pod ugodnimi pogoji tudi v najem. Natančneje poizve se pri Vinko Hu-doverniku v Radovljici. 1133 3-2 Za Božič priporoča Rudolf Kirbisch-a slasčičarnica v Ljubljani, Kongresni trg 8 razne atrape, figure, bonboniere, jerbaščke s sadjem, kandirane in posteklcne sadeže v šatuljah, najfineje bonbone, krhljake, mandolate, male kruhke, navese za božična drevesca iz testa za španske vetercc, kutni sir, jabolčni mozeg, čokolade, fondante, likerje itd. itd. Dalje najfinejše pecivo za čaj, pasienee-pccivo, šampanjski bisquit, nafinejši čaj, rum, konjak, desertna vina, likerje, malinov sok, kompote, marmelade, kakao, čokolade, prepeščence, skladence (Waffeln), karlovarske oblate za pišinger-torte. Za praznike priporočam posebno povitice z orehi, medom, mandeljni, lešniki in rozinami. Izbrani naveski za božična drevesca od 4 K naprej. Vsa jedila so lastnega izdelka. H87 4-2 £3" Naročila na zunaj se točno izvršujejo. Št. 13.457. Razpis. 1184 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje službo •v v Mokronogu z letno plačo 1400 K. Prosilci za to tlužbo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 10. jannvarija 1902. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške^ prakse, avstrijsko-državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jeziku. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti službovali v kaki bolnici. Ocl deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani, dne 4. decembra 1901. • . ' __/ Žrebanje nepreklicno 16. jannvarija 1902 Srečke za „toplotne sobe". Glavni dobitek ,B-' kron 40.000 vrednosti. 1888. iz Rige z znamko .zvezda' , se dobijo po nizki ceni Varstvena znamka. 1 r na debelo in drobno samo pri Srečke po 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. Anton Krispet* in Vaso Petmčič V Ljubljani. 1175 SO—4 Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah: Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice : Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc Bartclme. Kostanjevica : Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. KršIfO : Rupert Engelsbcrger. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Perscho, M. Cescutti, Karolina Treo. Lifija Lebinger & Bergmann. Novomesfo : Josip Medved, M. Barborič. posfojinč): D. Dolničar. Radovljica : Leopold FUrsager, Frid. Ho- mann, Oton Homann. Škofja Loka : J- N. Koceli. božična darila priporočata Prešernove (Slonove) ulice 9 iff sä? i»ni 14. decembra. B5nsp*t> flrfavm dolg v notah . . Skupni drSavni dolg v «fbiu . . ftviirijuka zlata renta 4°/0..... ftvstrijaka kronska renta 4°/c, 200 kron Ogerska zlata i-ents. 4°/0 ...... Ogeraka kronska renta 4° „, 200 . . . Avitro-Oijerske bančne dslnice, SOO gld. Kreditne delnice, 160 gid. . London vnta &9-15 99 05 118-80 95-95 118-80 ?94 25 1695— 654-25 '¿39-80 (Uai&ki dri. bankovci sta 100 m. nem.dri. vi-l>. 117-17', 20 . . .... 20 frankov (napoleondorj , . Italijanski bankovci...... . C. kr. cekini ... ...... O ne 14. decembra. 3-2";.. državne srečke i. HSš-V. 250 gld.. . &"/„ dr/avne srečke 1. 1860, 100 gld. . Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/0 radolžnice Rudolfove želez. po 800 kron Tišine srečke. 4°/0, 100 gld. . . . Dunavske vravnavne srečke 5°/0 23-44 19 06 93-55 11 34 190 — 172- 96-60 146-25 265-- Ounavsko vravuavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bank» Prijoritetne obveznice dr.iavne ieleztiice i > južne temnice > » ju>.r>e želeamce 5°/,. , > dolenjskih železnic 4°/0 KrecKne srežkr, 3.00 jld...... t" 0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečagn križa areCke, 10 (fld. Ogei-skega > „ » 5 * Budimpeflt. bazilika-srečke, a gld. . . Rudolfove srečke. 10 eld. 401— 500 -49'65 24— 17-45 65 - ia'tuove srtOlco. 10 gid. Si Geaois sreč!«', tO ¿Id...... W*!dste>nove srečke, 20 gld, . . . LjubijansKa srečue... . • it.kcije anglo-avstcijske banse, 200 gid. Akcijs Ferdinandove sev.iele?., ¡000 gl. 4.'.*-Akeije tržaškega Lloyda 500 gld. . Akcije južne ieleao.ice, 200 gld. ¡¡r. . . Sploäna avstrijska itavbiaski druiba . ■ Moiitansua družba avstr. plan, .... Trboveljska premogarslisi drušba, 70 glu Papirnih rubijev 100 ....•• 73 — 260 -5510 — 836 — •,68 — 138 — 398-50 420 2 V3-50 i®*} £f«knp in prodaja "^Ä vsakovrstnih Arftavivllv papirjev, aročk, donRrjov ild. Zavarovanja ;a igube pri žtebs.njlh, pri lzžrebanju najmanjše«» dobitka. ~ Procese za vaako žrebanje. Kulanlna iivr#itev »aroöU ne borzi, Manjaniicíía tíabiíite drusiip. i^'í'ttíííífcíSfi j' sí'¿ ir fe HÄA*" S"oj weeh jispodarskllnn S>i