222. številka. Ljubljana, v četrtek 28. septembra. XV. leto, 1882 I Izhaja vsak dan cveter, izimfit nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstvij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za fcivt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za djubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kv. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaAa. Za oznanila placaje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Glcdališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (VII. seja dne 26. septembra 1882.) (Dalje.) Dr. pl. Schrey jako jezno odgovarja, da je neumestno staviti nanj taka vprašanja, tikajoča se nemškega „Sehulvereina". G. Svetec naj se obrne do g. deželnega predsednika kot prvomestnika deželnemu šolskemu svetu, ta mu bode odgovoril, če so se pogoji izpolnili, da se je aktivirala šola v Maverlu. Gospod deželni predsednik pravi, da se je o tej zadevi uže govorilo v interpelaciji, na katero bode odgovoril v kratkem. Prvič je bilo sklenjeno v deželnem šolskem svetu, naj bode pouk v šoli na Maverlu dvojen, dopoludne za jeden, popolu-dne za drugi jezik, kakor je to nasvetoval okrajni šolski Bvet v Črnomlji. A pozneje prišla je peticija občanov iz Maverla za popolnem nemški pouk v šoli, katero je podpiral tudi deželni odbor kranjski * in da naj bo slovenski jezik obligaten predmet za vse učence. Po §. 6. državne šolske postave pa odločuje deželni šolski svet o učnem jeziku, zaslisavši one, kateri vzdržujejo šolo. Ravnal je tedaj popolnem postavno, kajti stariši so tisti, ki v prve] vrsti odločujejo o narodnosti svojih otrok. Ako pa kdo misli, da se je ravnalo nepo-stavno, se lehko pritoži pri ministerstvu za uk in bogočastje, ali pa pri upravnem sodišči. Poslanec Svetec opomni, da še do sedaj nij izvedel, je li nemški „Schulvereinu pritrdil tej določbi, da se poučuje slovenski jezik kot obligaten predmet v šoli na Maverlu, za katero je dal poslopje. Dr. Z ar ni k meni, da je vse govorjenje, da bi „Schulverein" to dovolil, bob v steno. Nemški „kultus-minister° dr. Weitlof tega na noben način dovolil ne bo. Dr. pl. Schrev pravi, naj se g. Svetec naravnost do dra, \Veitlofa obrne, on da mu služi s priporočilom. Ako g. Svetec ne verjame, da se bo ustauovila šola na Mavrlu, naj ne glasuje za učiteljevo plačo. Poslanec g. Na v ra ti I: Ta §. 8 moram si tudi jaz malo ogledati. Točka 4. bila bi relativno še precej prijetna, ko ne bi imela neke poglavitne napake, in ta je „pogoj", da se v soli na Maverlu rabi nemški jezik kot učni jezik in da se slovenščina uči kot obligaten predmet. Čemu ta pogoj? Kdo ga je zahteval? Ko je stiglo lanskega leta na c. kr. okr. šolski svet črnomaljski vprašanje, kako da bi se imelo poučevati v novej šoli na Mavrlu, hotel je ta pred vsem točno seznati, katere narodnosti je ka teri ušolani otrok. V to svrho odšel je črnomaljski okr. šolski nadzornik na lice mesta in govoreč osobno z vsakim pojedinim ušolanim otrokom, poizvedel je, da je mej 45 učenci 11 otrok, ki samo nemški znajo, 4 so, ki znajo nemški in umejo slovenski, vsi drugi, to je 30 otrok, so Slovenci, od katerih 14 zna samo slovenski. Na podlagi teh resničnih podatkov šel je potem okr. šolski svet na" svoj Bklep in priporočil dva oddelka, oddelek slovenski in oddelek nemški s polu-dnevnim poukom. Vodila ga je pri tem sklepanji justitia, ki je fundamentum regnonim, posebno pa še previdnost in skrb, da, ker je Maverl blizu kočevske meje, ostane zagotovljen ljubi mir mej Slovenci in Nemci. (Dobro! dobro!) Ta ukrep dobil je potem pri c. kr. deželnem šolskem svetu svoje odobrenje s tem naročitim naglasom, da se Vsmislu obstoječih postav drugače odločiti ne da. Ali zdaj je priletela bomba iz Dunaja in čas miru in sprave je bil pokopan. Intiinirani o tem nemški „Schulverein", razkačen, da se mu nij takoj ustreglo, nij hotel kratko ni malo nič vedeti o Šoli z dvema oddelkoma in brez vseh okolišev odpisal je, da take šole podpirati ne more, ker to ne stoji niti v njegovih pravilih niti v njegovih težnjah. Tega odpisa prestrašila se je kranjska dežela in da se ne bi zamerila nemškemu „Sehulvereinu", začelo se je nervozno gibanje po dotičnih krajih, nabira podpisov na nos na vrat, začel je remonstri-rati tudi sam deželni odbor in — visoki c. Ur. deželni šolski »vet, pozabivši na obstoječe razmere, Stotere so mu šc» malo prej (.V moja t. I.) meroclajiie in svt»te bile, pozabi \ si na visoko svoje dostojanstvo kot najvišja šolska oblast, — premenil je čez mesec d nij svoj prvi sklep in izpekel „Sehu 1 v ereinu" pogačo po nemškem okusu, pogačo z napisom: dovoljuje se nemška šola itd. Kdo je tedaj prouzročil ta nenaravni, ta nezaslišani pogoj, da bi se zaradi 11 nemških otrok moralo učiti 34 drugih v tujem jeziku? Prouzročil ga je nemški „Scbulvereinw. In kdo je bil pripravljen udati se nSehulvereinoveju volji? Visoki c. kr. dež. šolski svet kranjski. Nemški ,,Sehulverein", tisti verein, čegar agenti divjajo kakor besni s svojim kužnim ponemčevalnim misijonom po slavjanskih deželah avstrijskih in uže tudi po Ogrskem, —kjer se jim pa neusmiljeno slabo godi, kajti sami tamošnji Nemci jih nejevoljno od sebe pode, — verein, ki brezobzirno pa nekaznjen pre stopa svoje statute in meje, verein, ki očitno objavlja, da z izvenmejnimi denarji dela pri nas nemško propagando; verein, ki s takim denarjem in drugimi obljubami zapeljuje ljudstvo in učitelje naše, da mu postanejo voljno in podlo orodje; verein, ki nam ruši v domovini mir in dela vse večjo razdraženost: ta zloglasni verein daje tedaj smoter našemu deželnemu šolskemu svetu, kakor je dokazano v navedenem slučaji, ki ostane — žalostnega spomina — oveko-večen v aktih naših deželnih šolskih oblastij. Ker mi predobro znamo, kdo je ta veliko-hrupni nemški „Schulverein", od kod mu je fond in kakšno parolo da ima, predali smo dne. 19 t. m. znano interpelacijo do g. dež. predsednika in priča kujemo, kakor tudi smemo na temelji resnice in pravice pričakovati, da se II. nepostavni sklep dež. šolskega sveta o šoli v Mavrlu uniči. Zato protestiramo svečano proti zgoraj omenjenemu pogoju, ter izrekamo, da mi tega protipo- stavnega pogoja ne bomo nikoli vzeli na znanje. (Obče burno odobravanje in dobrokliei mej poslanci in poslušalci.) Zdajci se dvigne pravi načelnik ljubljanske „Ortsgruppe" nemškega „Schulvereina", vitez Anton Gariboldi, nekako ponosno hoteč naznaniti popravek, da je on prva glava nemškega „Schulvereina" v Ljubljani, ne dr. Schrev. Vitez Gariboldi pravi, da interpelacija slovenskih poslancev neopravičeno dolži nemški „Schulverein" i/.dajskih nakan. (Dr. Vošnjak: To je istina! Gromovito odobravanje poslancev in občinstva. Dr. Schauer: Das ist unverschämt! Glasni klici: Da ! dB ! istina je !) Slovenski poslanci, pravi govornik, imajo vedno navado, zagnati v zbornico kak „Zankapfel". Poslanec Navratil pa ima uže metodo napadati na podlagi nedokazanih (akt, tako tudi sedaj delovanje nemškega „Schulvereina". (Smeli.) Okrajni šolski nadzornik Linhart, ki se v interpelaciji neopravičeno natolcuje, niti še, to govornik natanko ve, zaslišan nij bil zaradi baje neopravičenega nadzorovanja. (Klici: Čujte! Čujte!) Kar se tiče „Ortsgruppe Laibach" nemškega „Scbulvereina" so vsi napadi tendencijozni in obrekljivi. Ministerstvo notranjih /adev, sam minister Tan Ho dovolil je nemški „Schulverein", in ta ima le namen, v Avstriji, kjer je prebivalstvo mešano, varovati nemštvo; tedaj je delovanje „Schulvereina", ki snuje v takih krajih šole, zgolj le defenzivno in konservativno. (Oho! Oho!) „Schulverein" se je ustanovil za splošno obrambo nemštva, ki je sedaj v Avstriji v tolikej nevarnosti. Tudi v Kranjske i je potrebno da se varuje nemštvo, kajti Kranjska počela se je uže tudi sistematično sloveniti. (Glasen smeh.) Govornik pravi, da zna služiti v tej zadevi poučljivimi primerami. (Dr. Zamik: Prosimo! Prosimo!) Občina \Veis-senfels je čisto nemška občina. (Dr. Zarnik: Nij res! Mi tudi poznamo odnošaje v deželi!) Prej je tam kot župnik 20 letslužboval „ein würdiger Priester", kakor pravi vitez Gariboldi, s katerim so bili vsi zadovoljni, in ta pridigoval je le nemški. A prišel je letos po leti nov župnik, kateri, kakor g. vitez (Jariboldi iz lastne izkušnje ve, zna tako slabo nemški, da ga v govoru in pisavi niti razumeti nij. Komaj je petkrat pridigoval, uže je počel brati evangelij v slovenskem jeziku; naposled pa je bilo uže pol pridige slovenske. Ko so ga nekateri župljani vprašali, zakaj pridiguje slovenski, odgovoril je, da je mnogo žensk, katere so se semkaj primožile, iz Radeč doma, ki ne znajo nemški in zaradi tega mu je dolžnost pridigovati tudi slovenski. Vidite, kliče g. Gariboldi, tako se je pričelo poslovenjenje kranjske dežele, in to pod ministerstvom, katero je zapisalo na svoj prapor pomirjenje narodov, pod katerim se pa hoče nemški jezik popolnem in povsod do čistega iztrebiti. (Glasen smeh in oporekanje.) Zato pa je nemški „Schulverein" potreben; iz tega razloga se tako grozovito napada in neprijatelje nemštva navdaja uže strah, da v ol če obstoji. (Glasen smeh.) Ko-nečno zatrjuje govornik še lojalnost nemškega prebivalstva v Avstriji in se popolnem vpehan, z rude-čico po obrazu oblit, gotovo ponosen na svojo govo-ranco vsede. (Nijsmo opazili, da bi bili sedanji pri-staäi g. Gariboldiju čestitali na njegovem „speechu", ali bolje rečeno ga milovali, da se je toli po nepotrebnem razburil. Op. poroč.) Deželni glavar grof T h u r n prosi poslance, naj bodo v njih govorih bolj stvarni, kajti na dnevnem redu je proračun normalno-šolskega zaklada, ne pa delovanje nemškega Sehulvereina. Poslanec Klun vpraša: je li nemški „Schul-verein" v Grčaricah hišo za šolo, katero je dal občini, tudi izročil v njeno last V Tudi v Grčaricah živi nekaj Slovencev, a nobenemu Slovencu nij prišlo na um zahtevati, da bi se tam, kjer je velika veČina Nemcev, ustanovila slovenska šola. Nasprotno hoče govornik dokazati, da so Slovenci dosti bolj spraved-^jivi, nego nemški zastopniki v deželnem zboru. Vitez Gariboldi je tožil, da se bere v Weissenfelsu tudi evangelij slovenski in vender je zadnje ljudsko številjenje dokazalo, da v tej župi živi tudi precejšnje Število Slovencev. Vitez Gariboldi je vprašal: kaj bi se zgoddo, da se jednako postopa v Slovencih? Kaj bi se reklo, ko bi se v kakej slovenskej župi pridigovalo nemški? Vas Grčarice uže mnogo let nijma duhovnika, in nemški prebivalci hodijo v cerkev sosednje, popolnem slovenske župe. In kaj je storil tamošnji župnik? Rekel je svojim župlja-nom: „Vi slišite vsako nedeljo besedo božjo oznanjati v svojem jeziku, Grčaričaui pa ne, zato bo-dem daneB pridigoval nemški, da i oni razumejo!" (Klici: Čujte! Čujte!) In nobeden slovenskih župlja-nov se nij pritožil in mirno so obsedeli na svojih prostorih, dasiravno od pridige nijso razumeli besede. (Klici: Čujte! Čujte!) Govornik potem iz letnega poročila nemškega „Schulvereiuii" dokazuje, ko prečita dotične oddelke, da je nemški „Schulverein" v ozkej zvezi z nemškim „Scuulvereinomw v Bero-linu in s poddružnicami istega, v nemškem cesarstvu. Kak ropot bi bil, vpraša govornik, ko bi katero slovensko ali slovansko društvo bilo v zvezi z jednakira društvom v Ituskej, Srbiji itd.; koliko bi bilo krika in vpitja o veleizdajstvu iu kako bi se od strani nemškega časopisja in njega priveržencev na to delovalo, da se tako društvo kar hitro zatre! V Lvovu se je proti Rusinom pred kratkim vršila velika pravda. A kaj je vse delovanje Rusinov, ka terega pa nijso uiti prizuali, proti delovanju nemškega „Schulvereina", ki v svojem poročilu vse to pripoznava! Sploh pa, pravi „Schulverein" nij tako rado-od nasprotne nemške strani, dal za šolo na Smuku, uknji-V obče pa je zmota, ako Pragi dal novce za šolo svoje delovanje javno govornik, tudi nemški daren, kakor se trdi kajti novce, katere je žil je na šolsko poslopje, se trdi, da je Stamprl v občini Maverlskej, nego dal je iste nemškemu „Sehul-vereiuu", kateri z njimi gospodari. Vladni zastopnik svetovalec g. Hočevar ponavlja sklepe, kateri so se storili v deželnem šolskem svetu in pravi, da se je le nemškemu „Schul-vereinu in g. Staniplluu zahvaliti, da se je v Ovčjaku, Grčaricah in v Maverlu ustanovila v obče šola, kajti te občine so prerevue, da bi same zamogle sezidati ali kupiti šolska poslopja. Poslanec Bo bič opomni, da nij res, da bi bila občina VVeissenfels popolnem nemška. On služboval je tam pri davkarskem uradu in ve, da je skoraj večinom slovenska. Uže pred mnogimi leti bral se je tam sloveuski evangelij, in če je prejšnji župnik le-to opustil, je novi župnik le pomote prejšnjega popravil. Poslanec dr. V o š n j a k: Slavni zbor! Jako obžalujem, da je prečastiti zastopnik deželne vlade zagovarjal kranjski deželni šolski svet, tisto korpo-racijo, katera neprenehoma iu brez vsacega uzroka zmirom nasprotuje sedanjej c. ki. vladi, sosebno pa, kjer le more, tudi brez vsacega uzroka deželnemu predsedniku g. Winkl erju. C. kr. deželni šolski svet v zadevi Maverlske šole nikakor nij postavno ravnal, to je jasno dokazano. Kdo pa je podpisal glasovito, tolikokrat omenjeno prošnjo za nemški učni jezik na tej maverljskej ljudskej šoli? Ali je sklenil prošnjo občinski zastop? Ne! Ali so res stariši tamošujih otrok moledovali za nemški jezik'? Ne! Samo tamošnji bivši provizorični učitelj pridobil je po raznovrstnih izmišljenih obljubah seljake ma- verlske, da so podpisali dotično prošnjo za uvedenje nemškega učnega jezika na tej šoli. Če pa hoče c. kr. deželni šolski svet biti tako vesten in se ozirati na vse prošnje in zahteve občin, zakaj nij isti c. kr. deželni šolski svet se oziral na sklepe občinskega odbora v Cerknici, kateri je jednoglasno sklenil in svoj sklep naznanil dežel nemu odboru in c. kr. deželnemu šolskemu svetu: da neče, da se v cerkniške) šoli poučuje nemški jezik, katerega je deželni šolski s v rt. ne zaslišaje občine, samovlastno usilil v cerkniško ljudsko šolo! (Klici: Čujte! Čujte!) A se ve da, sedanji deželui šolski svet ima le ušesa za pritožbe iu sklepe Nemcev, za Slovence pri tej korporaciji nij nikakoršnega čut-stva. Vprašam Vas, slavna gospoda, kam pa pridemo, če bode nemški „Schulvereinu ustanovljul za vsacih 40 nemških ali navidezno nemških otrok posebno šolo? Kdo pa bode te šole vzdržaval? Nikdo drugi, ko deželni normalno-šolski zaklad. In če se ravna po tem pravilu od strani nemškega „Sehulvereina" Še na dalje, ustanovi nam isti lahko s preprijaznim sodelovanjem sedajšnjega c. kr. deželnega šolskega sveta še 200 do 300 šol. Kam pa potem s stroški za nje? Vprašam pa tudi, kako pride mali oddelek Nemcev v našej deželi do tega, da zahteva uže za vsacih 40 otrok posebno šolo, Slovenci pa, ogromna večina prebivalstva, bi naj imeli šolo le tam, kjer je 120 do 150 otrok? Tako ravnanje mora biti za davkoplačevalce gotovo pogubo-nosno. Ravno sedaj pa je ponemčevanje slovenskih ljudskih sol, toliko zaželjeno od sedanje večine de želnega zbora,, deželnega odbora in deželnega šolskega sveta popolnem nepotrebno, — zdaj, ko so se uže osnovali slovenski nižji razredi srednjih sol. Zdaj je najmanjši uzrok ponemčevanju, kajti izgovor, da treba znati za srednje šole nemškega jezika, je ničev. Jako osupnila pa meje odločna trditev gospoda viteza Gariboldija, da tisti okrajni šolski nadzornik, | ki se je tako zelo pregrešil proti postavi, še niti zaslišan nij bil. No, g. Gariboldi je gotovo dober prijatelj temu gospodu nadzorniku (Linhartu), in jaz moram njegovim izjavam verjeti. A, gospoda, kam pridemo, bolje rečeno, kam zagazimo, če ne bode mej c. k r. uradniki nobene discipline, kaj nam potem pomaga spravedljivo minister stvo Taaffejevo in nam naklonjeni pravični c. kr. deželni predsednik, če se nižji uradniki popolnem nič ne brigajo za pravične namene vlade; če si upa vsak c. kr. okrajni šolski nadzornik prestopati meje svojega delokroga; in da se nam razžaljenim zastopnikom slovenskega naroda danes kar v obraz pove, da ta nadzornik uiti zaslišan nij bil o svojem p ro tipo sta vnem ravnanji. Kaj bi se zgodilo Slovencu in kaj se je zgodilo slovenskim uradnikom! Slovenec bil bi takoj suspendiran od svoje službe in naše domače uradnike gonili so samo vsled neopravičenih in nedokazanih de nuncijacij sirom Avstrije na najslabše kraje, in še le pred kratkim časom posrečilo se nam je, da smo dobili nekatere svojih vernih sinov uradnikov v domačo deželo nazaj. (Dobro! Dobro !) Gospoda, to je razloček, kateri se usojam Vam pri poročati v resno premišljevanje! (Dobro! Dobro!) To se zamore pač z vso odločnostjo trditi, da rabi dan danes dvojna mera, jedna za Nemca ali nem škutarja posebe, druga za Slovenca pa, ki ljubi svojo domovino, vsa drugačna. Naglaševalo se je danes tu uže mnogokrat, da nemški „SchuIverein" deluje le defenzivno. Gospoda moja, to nij res! Nemški „Schulvereinu dela agres sivuo, on ustvarja svoje šole le tam, kjer je večina Slovanov in le mala peščica Nemcev ali tako zvanih Nemcev. Nemškemu „Schulvereinu" nij mar za vzdr-žavanje nemškega prebivalstva, ampak hoče le ger mauizovati. V Rušah na Spodnjem Štajerskem, kjer so rudniški delavci, sami Nemci, prosili, da bi jim nemški „SchulvereinM ustanovil šolo, nij dal ničesar, a za Maverl, kjer je večina Slovencev in le mala kopica Nemcev, tam je imel nemški aSchulverein-takoj denar za ustanovitev šole. Nemški „Schul-verein" pa tudi še na drug način podkopava slovensko ljudsko Šolstvo. Učiteljem ljudskih šol daje tajne nagrade za širjenje nemščine mej Slovenci, to pa se ne sme trpeti na noben način. Naj daje podpore, a tajne ne smejo ostati, kajti to se pravi naše učitelj stvo korumpirati na nezaslišan način. In, gospoda, tudi naš deželni šolski svet, kateri je, hvala Bogu, uže blizu svoje smrti, tega ne sme trpeti, in upam, da v prihodnje ne bode pripuščal, da ljudski učitelji dobivajo tajne nagrade za dela, katera so obrnena proti slovenskej narodnosti. (Živahna pohvala mej poslanci in poslušalci.) Slavni zbor! Konečno pa mi treba še jedne opazke. Gospod vitez Gariboldi je jako navdušeno brauil po njegovem mnenji zatirano nemštvo. Pač čudno se mi zdi, da je prevzel ta nalog baš g. Anton vitez Gariboldi, isti Anton vitez Gariboldi, kateri je bil voljen 1. 1866 na podlagi slovenskega programa kot poslanec v deželni zbor kranjski, isti Anton vitez Gariboldi, kateri je kot župan občine gorenj e-š i š en ske na binkoštno nedeljo leta J867 popoludne ob 5. uri pozdravil v Ljubljano došle naše slovanske brate Hrvate s soljo in kruhom, po staroslovanskej šegi! (Klici: Čujte! Čujte! To je renegat!) Gospoda! Vi toliko jadikujete, da je nemštvo vKranj-skej v nevarnosti. Gospodje, vi to ravno tako dobro znate, kakor mi, da vse, kar v tej zadevi govoričite, nij res! (Klici: Res je!) Slovenci se ne boje za svojo narodnost, ohranili so jo na stotine let in ohranili jo bodo, akopram dojde Še deset nemških „Schulv ereino v". Ne nemštvo, ampak neinškutarija,katera Vas redi na Kranjskem, ta je v nevarnosti in ta bode in mora v kratkem popolnem propasti, tega vas gospoda jazzago-tovljam. (Navdušeno pritrjevanje, živio- in dobro-klici mej slovenskimi poslanci in poslušalci.) Deželni predsednik g. Winkler v slovenskem govoru opomni, da nij branil c. kr. deželnega šolskega svčta, da je samo pojasnjeval, kot njega predsednik, njegove sklepe. Ako se je zgodila komu s takim sklepom krivica, naj se obrne do do-tičnih merodajnih višjih oblastij. Kar se pa tiče postopanja večkrat imenovanega okrajnega šolskega nadzornika, opomni deželni predsednik g. Winkler, da se stvar natanko preiskuje in pride tudi le-ta Linhart v kratkem na vrsto. (Dobro.) (Konec prih.) 0 potrebi narodnih meščanskih šol na Kranjskem. (Konec.) To domoljub« vsekako veseli, ko vidi, da si naše revno pa brihtno ljudstvo prisluži z novo obrt-nijo uže lepe krajcarje z izdelkom, kateri mu čast dela tudi po širocem svetu. Lepo kiuča idrijsko mesto tudi novo šolsko poslopje, katero dela po svojej notranjej in zunanjej opravi čast stavitelju. Poslopje je tako obširno, da bi človek na prvi pogled sodil, v njem se ne nahaja samo ljudska šola, marveč kakova višja šola, rudarska šola ali srednja učilnica. Toda pri reorga-nizovanji idrijske šole storjeni sta bili dve napaki: učiteljem so odmerili tako nizke plače, kakoršne imajo drugod učitelji po bornih kmečkih vaseh, a v velikansko poslopje utoknili so samo 4 razredno dekliško in 5 razredno deško ljudsko šolo. Za našo dobo pa ne zadostuje v takih krajih, kakoršna je Idrija, samo 5 razredna šola. Pred 100 leti je bila v Idriji uže 4 razrednica, a dan danes naj bi zadostovalo, če se šola pomnoži samo za jeden razred; to se ne vjema niti z dejanskimi potrebami niti z napredkom šolstva po drugih deželah in mestih. Idrija ima nad 4000 ljudi, torej kacih 500 otrok; je naj večje mesto na Notranjskem, sploh drugo na Kranjskem; ima svoj sloveči rudnik, na novo oživljeno obrtuijo in precej živahno kupčijo Idrija postala je z novo cesto na Tolminsko važna štacija za brihtne Tolmince. Idrijske šole so bile v prejšnjih časih silno važne za vse Notranjce, Vipavce, Kraševce in Tolmince; dandanes nijso to več, kajti tudi drugod po Notranjskem in Tolminskem imajo večrazredne ljudske šol«. Idrija bi jako potrebovala torej deške meščanske šole, v katerej bi se v slovenskem in nemškem jeziku oziralo zlasti na rudniške in obrtnijske potrebe. Rudniško vodstvo potrebuje precej veliko izobraženih ljudij, zlasti nadzornikov za delavce, dobrih rokodelskih mojstrov in voditeljev strojev, ter pisarjev in drugih ljudij. Ali sama ljudska šola mu jih ne bo dovolj izobrazila; do tolikega izobraženja, kolikor rudnik zahteva, ne pripomorejo dečkom druge ljudske šole, a tudi idrijska 5 razrednica tega storiti ne more. Večje izobra-ženje idrijske mladine pospešilo bi tudi novo obrt-nijo s čipkami; izurjenost v risanji je namreč prvi pogoj, da se ta obrtnija povzdigne in razširi. Največja pozornost se pa na takih šolah obrača zlasti na risanje, katero se ima gojiti na meščanskih šolah zlasti z ozirom na dejanske potrebe. Da Idrija potrebuje in tudi sme nekako zahtevati višje šole od ljudske, kaže uže to, da je ona imela prejšnjih časih še večje učilue zavode, nego jih ima dandanes, kajti ondi je bila v začetku tega stoletja nekaka nižja gimnazija (privatna), in pozneje tudi moška preparandija. Sicer cela Notranjska nijma niti jedne višje šole; naj se tedaj vsaj največjemu kraju, kjer je največ obrtnije in kupčije, da taka šola, kakoršna bi bila ob jednem tudi v smislu .sedanje vlade. Prostorov in učnih sredstev za trirazredno deško meščansko šolo v idrijskem krasnem poslopji ne manjka; tri učitelje bode pa tudi kmetsko mini-sterstvo rado dovolilo, kajti šola bi bila v interesu iudnika samega, ki spada v področje omenjanega ministerstva. Treba je v ta namen samo jednoglasne prošnje od strani mestnega zastopa in rudniškega vodstva. Pa če bi se tudi ministerstvo branilo skrbeti še za učiteljske plače na idrijskej meščanskej šoli, stvarnih potrebščin, katerih ima v poslopji itak v obilnej meri, ne bi se menda nikakor branilo dati za-njo. Učitelje bi potem lahko plačeval ves veliki logaški okraj, kakor to tudi postava terja; vsaj bi ves okraj imel od take šole kolikor toliko dobička. Te vrstice pošiljam v javnost s to prisrčno željo, da bi jih zlasti merodajni krogi pretresovati izvolili. Ob jednem pa želim, da bi se o tem predmetu oglasili še drugi, kateri se strinjajo v tem z menoj: da se duševno in materialno blagostanje našega naroda more pospešiti skoro največ z dobrimi solarni. L —e. Cittadino objavlja telegram dvomljive verodostojnosti, po katerem se je v Bosni mej Sara-jevim in Kanjico prikazala nova ustaška tolpa, močna 1000 mož. Poveljnika sta jej baje Forte in Kurtovič. Vnanje države. Mejno vprašanje mej Crnog-oro in Uhani.) o se bode, kakor se poroča iz Cetinj, kmalo povoljno in definitivno rešilo. Visoka porta je namreč po svojem zastopniku izjavila predsedniku senata Božo Petroviču, da jo je volja stopiti o tej zadevi s knezovo vlado v dogovor. Pričakuje se, da se bo ta stvar, ki je bila povod uže krvavim praskam, rešila začetkom oktobra, ko bode knez Nikita zopet doma. f*rsko~tiirsko mejno vprašanje se je, kakor potrjuje „Journal de St. Petersbourg", dognalo po naredbi porte in grške vlade same. Nadaljnih dogovorov zastopnikov velevlastij torej v tej zadevi ne bode več treba. O lSg iptu : Torek v jutro bil je pri Khedivu v Kahiri vzprejem, ki je trajal štiri ure. Veliko število domačinov se ga je udeležilo; mnogo paš in begov pa, kateri so bili zapletem v ustanek, Khedive nij hotel vzprejeti. Ulemom je dejal Khedive, da so možje znanosti in vede a ne politike; prvi, ki se bo mešal v politična vprašanja, se bo ostro kaznoval. Pozneje vzprejel je Khedive angleške gene rale in diplomatičen kor. — Lord Duffcrin se glede egiptovskega vprašanja močno trudi, da bi sklenil s porto posebno pogodbo brez družin vele vlastij. Angleži bi radi zasedli Port Said in Suec, da bi potem lahko nadvladali suelki kanal. Glede administrativnih prememb v Egiptu bi se po rt i zna-biti Še udala, a sultan se vender nekako boji poga jati se z Angleži brez drugih vlastij. V torek po svetovali so se v Carigradu ministri, kako naj bi se porta v tej zadevi obnašala. Kakor se čuje, napenjajo Angleži v Kahiri vse žile, da bi se polastili korespondence s u 11 a n a z A r a b i pašo; s to bi potem lahko močno pritiskali na Abdul Ilamida Francosko poslanstvo je jako oprezno in vedno pazi na operacije Lord Dufferina. Politični razgled. t o 11 ,;i n j dežele. V Ljubljani 28. septembra. Presvitli cesar podaril je za poškodovance v Tirolali in na Koroškem iz svojega zraven prejšnjih 10.000 gld. še 100.000 gld. — Mestni zastop v Pragi volil je v ta namen 3000 gld., v Brnu 1000 gld. Nadvojvoda Albrecht naklonil jim je 1000 gld., nadvojvoda Vilj em v imenu nem škega vitežkega reda 2000 gld., knez Ivan L i e c h t e n ste in 3000 gld. Avstrijsko planinsko društvo je do sedaj nabralo 1682 gld. 50 kr. — Povsod se pripravljajo pevska in druga društva, da napravijo v ta namen predstave, da se vsaj nekoliko pomore ob tej groznej nesreči. V včerajšnjem deželnem zboru v Pragi sta vil je poslanec Kučera sledečo interpelacijo: 1. Ali se nij-li predsedništvu tudi naznanilo, kdo je za leto 1882/83. na českej Karolo-Ferdinandeji izvoljen za rektorja? in 2. Če se je to zgodilo, kaj misli pred sedništvo storiti glede zastopništva češke univerze i deželnem zboru? Na to je oberstlandmaršal takoj odgovoril: l. Tako naznanilo je došlo. 2. Predsed ništvo bo o rečenej zadevi še le tedaj zamoglo ukre pati, kader se bo rešila vladna predloga o prena redbi volilnega reda. — Rečena predloga se potem v prvič bere; po nasvetu Zeithanimara se izroč posebnemu odseku doveterih. V mora v sitem deželnem zboru izročil je poslanec dr. Kozanek v imenu 30 občin peticije za ustanovitev okrajnih zastopov, za uvedenje jezi kovne ravnopravnosti pri železnicah, za ustanovitev deželnega kulturnega sveta, za odpravo osemletne šolske dobe itd. Domače stvari. — (Gospod vitez Schneid) naznanil je s pismom 2 5. t. m. gospodu tajnemu svetniku dru. Smol ki, kot predsedniku zbornice poslancev, da je odlomil svoj mandat kot poslanec ljubljanskega mesta. Volitev novega poslanca bode prve dni novembra t. 1. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes sejo od 10. ure dopoludne do 2. ure popoludne, pri katerej se je vnela jako živahna debata zaradi usmiljenih sester. Prihodnja seja jutri. — (Klub narodnih deželnih poslancev) ima jutri 29. t. m. zvečer ob G. uri sejo. -— (Zanimljiva ustanova.) Znan slovensk profesor in pisatelj odločil je 2000 gld. za dijaško ustanovo ter v ustanovnem pismu stavil pogoj, da mora dijak, kateri bode užival dohodke te ustanove, vsako leto plačati in navzočen biti pri sv. maši, ki se služi: „nir das heil und wohl aller Slaven". — (Sedemstoletnica sv. Frančiška) praznovala se bode pri oo. frančiškanih v Ljubljani s slovesno tridnevnico; 2. in 3. oktobra s slovesno mašo ob 10. uri, 4. okt. v godovni dan svetnika pa ob 9. uri. Vsak dan popoludne ob 5. uri pridiga in litanije. Ta sedemstoletnica obhaja se po odredbi sedanjega generala frančiškanov o. Bernardina v Rimu v cerkvah vseh treh redov. Papež Leon XIII. dovolil je za te dni posebne odpustke iu rituelne privilegije. — (Prostovoljna požarna stražaljub-Ijanska) imela je 25. t. m. zbor, pri katerem se je mej drugim naznanilo, da je gospod Srečko Nolli, četovodja in zaupni mož II. četi, prijavil svoj izstop. Člani II. čete sklenili so jednoglasno, da se gospod Nolli, ki je v vseh krogih priljubljena oseba, naprosi, naj še na dalje v istej lastnosti ostane pri društvu. — (Imenovanje.) Gospod Josip ltaz-b o r š e k, sedaj na Brdu, imenovan je župnikom v Gradu (na Bledu). — (Razpisana je služba) druzega učitelja na štirirazrednej ljudskej šoli v Št. Vidu pri Zatičini. Letna plača 500 gld., prošnje do 10. ok- I tobra t. 1. — („llrvatake Vile") deveti vezek ima naslednjo vsebino: Slike: Vasilij V. Vereščagin. — Pobjedno sladlje v Turkestanu. — U6ka gora i Če-pičko jezero. — II boj za otačbinu. — Zemun. — Vienac kneginje Milene na grobu cara Aleksandra II. — Vienac kneževiča Danila na grobu cara Aleksandra II. — Nošnje za šetnju. — Ilagarin progon, fotografički svetlotisak po Van Dvck-u. — IVsni: Živa lutka — A. Harambašič; — Na put —Tugo-mil; Što je život — Bogdan Krčmarič. — Primorci, roman (na dalje); — Bakine priče ; — Viktor Ilugo; Franjo Krežma; — Listak. — (Rudolfovo.) Deseta porotna obravnava. Na klopi zatožencev sedi Alojzij Kromar, 29 let star, doma iz Boj, okraja Mokronoškega. Zatožen je zaradi poskušanega hudodelstva ponarejenja bankovcev. K obravnavi je bilo povabljenih tudi dvanajst prič, katere je hotel deloma preslepiti s ponarejenimi bankovci, deloma njim je pa le samo takove kazal in risal na šipo. Pri obravnavi je Kromar vedno tajil, da bi bil on kdaj denarje ponarejal ali take mej ljudij razdajal; toda izpovedbe prič so natanko dokazale, da je Kromar kriv poskusa hudodelstva ponarejevanja bankovcev in da je hujšemu le s tem pete odnesel, ker so ga bili ravno utakirli v zapor, ko je bil še le na pol pota svojim ponarejevanjem in nijso pri njem še nič druzega. dobili, ko nek na pol dogotovljen petak. Porotniki so njim stavljena vprašanja potrdili in A. Kromar bil je obsojen na poldrugo leto težke ječe, poostrene vsaki mesec z jednim postom. — (Jed-uajsta porotna obravnava in ob jednem tudi zadnja tretje sesije letošnjih porotnih obrav.) Na klopi zatožencev sedi Mica Štrk, stara 4G let, doma iz Kovače Vasi, okraja Črnomaljskega. Obdolžcna je hudodelstva uboja, katerega sicer nij nameravala, ampak samo v sovražnem namenu storila. Rilo je dne 14. julija t. 1. okolu polu dveh popoludne, ko je Mica Štrk na vrtu Petra Najziea njegovo ženo Mito Najzič v prepiru zaradi nekega sena na košenicah in neke poljske poti s polenom tako močno po glavi tiešeila, da ji je črepinja počila. Urez zavesti se je zvrnila na tla iu je potem še tri dni ležala in še le 17. julija t. 1. po strašnih mukah umrla na niož-janskem mrtvudu. Poleg tega je bila pa hudodelnica tudi obdolžena prestopka proti telesni varnosti, ker je bila omenjeni prepir začela z metanjem kamenja in pri tem je bila tudi Peti a Najziea lehko zadela v desno roko in desno lice. Hudodelnica je takoj sama obstala, da je v resnici kriva tega zlodejstva. K obravnavi so bile tudi štiri priče j>oklicane. Porotniki so njim stavljena vprašanja jednoglasno potrdili in hudodelnica je bila obsojena na 3 leta težke ječe, poostrene vsaki mesec z jednim postom. — Kot zaključek poročilu o obravnavah tretje sesije naj bode še omenjeno nekoliko o porotnem sodu i porotnikih. Obravuavo so se jako precizno izvrševale iu zelo spretno vodile, sosebno pod predsed-ništvom dr. A. Vojske, kateri je znan kot temeljit veščak na pravoslovuem polji iu duhovit pravosodnik. Kako točno in gladko da so se obravnave pod vodstvom omenjenega g. deželnega svetnika vršile, zna vsak, kdor je bil le količkaj pazoim pri posameznih obravnavah in to vse ne v posilenej — ampak v prostej, domačej besedi. Isto tako pohvalno je omeniti tudi g. državnega pravdnika in njega nadomest-nika, katerih govore v naščini so poslušalci z velikim veseljem in radostnim srcem vzprijemali. Tudi porotniki so svoj težavni nalog vrlo rešili ter pokazali, da so temu težavnemu poslovanju povsem kos. Kar se pa tiče otrobovezanja nekaterih gospodov in drugih nepriličnostij, katere nastajajo v takih slučajih, bilo bi tudi o njih veliko povedati, a vse vodeno, zategadelj naj te slabosti za sedaj tu ostanejo neomenjene. — Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kajiro 27. septembra. V soboto bode pred palačo Abdin, kjer se nastavi Khedive, „revue" več nego 20.000 vojakov, kateri bodo samo defilirali, ker za manevre nij zadostnega prostora. — Malet in AVolselev mislita, da zadostuje 10.000 mož za vzdržavanje miru, dokler se ne povrnejo normalne razmere. Toliko vojske ostane menda v Kgiptu. Aleksandri]a 27. septembra. Dvema polkoma in jednej kompaniji inženirjev je zaukazano, naj bodo pripravljeni, da se povrnejo v Indijo. Ustnimi nr«>«iiii«.i*mt Gtotpod Pobllena v Ameriki: Vašo jako laskavo ponudbo vzprijemamo drsijo volje. Sicer pa vse „all right!". Da ste nam zdravi! 27. septembra. Pri Nloiiu: (Jresse iz Gradca. — Germ z Dunaja — Dr. Sova iz Zndra. — llauscubichler iz Z^vca. — Klav- \ 11if: iz Beljaka. Pri Mallei: Dr. baron Sonunaraga z Dunaja. — Gutfreund iz I'rage. Pri avMtriJNkem eeanrijfl: Reich iz Gradca. — Zujav z Dunaja. — Kolenc iz Comsenisa. —■ Globocnik iz K ranja. Pri i>j»i arftkeui «lvorn: l.enda z Dunaja. — Gladstone iz Trsta. — Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 21. septembra bil je zato/ n Ostanek Jakob, 66 let star iz Planine, bivši posestnik, zaradi hudodelstva umora. Zatožna ga toži, da je v noči od 20. na 21. aprila t. 1. v hlevu s sekiro umoril svojega j edinega Hna, zemljiščnega posestnika, 20 let starega Janeza Ostanka. Za toženec umor odločno taji, zagovarja se pa jako zmešano zatrjevaje, da je sina ubila krava, katero je hotel molzti. Poklicanih je deset prič, katere vse izpovedo, da, ko se je zaznal umor, bila je le jedna misel, ker so vsi drugi ljudje, sosebno pa fantje ubitega Janeza jako radi imeli, da ga nikdo drugi nij urno ril, ko njegov lastni oče. Kakor priče izpovedo, je zatoženec uže pred desetimi leti izročil posestvo svojej ženi zaradi neke odškodnine, ki jo je imel plačati, da bi se rešil prodaje. Žena pa je pred jednim letom izročila posestvo sinu Janezu in šla od hiše proč, ker nij hotela z zatožencem več živeti. Zatoženec Jaka Ostanek je namreč zmiraj pohajkoval in pi-jančeval, tako, da mu niti žena niti pozneje sin nijsta mogla in tudi nijsta hotela dajati dovolj denarja. Zaradi tega je stari zmirom grozil in razsajal. Zjutraj 21. aprila prišel je zatoženec k sosedu in ga naprosil, naj gre krave krmit, ker mora on v Kačjo Vas, da tam dobi kaj jesti, sina Janeza pa doma nij. Sosed se nekaj časa ustavlja, da nijma časa in reče, naj gre zatoženec sam, a naposled, ker sta bila z Janezom prijatelja, vender le gre. Ko pride v hlev, najde Janeza ležečega na obrazu, obe roki podviti pod prsi, na glavi več težkih ran, vsega v krvi, mrtvega — bil je uže trd. Tik njega bila je lončena posoda, ubita in krvava. Takoj teče po žan darje, ki so nemudoma prišli in pri ogledu tudi za pazili, da je bil na dvorišči komaj včeraj izmetani gnoj krvav. Ko se žandarji napote iskat zatoženca, starega Ostanka, ga uže ljudje priženo proti žan-darskej vojašnici. Izgovor zatoženca, da bi bila krava ubila sina, |" j o biloT samo v nedeljo nadnormalno zanikajo vse priče, krava in junec bila sta oba mlada, krotka in nepodkovana, in žandarski vodja je v svojej navzočnosti pozval žensko, da je motala kravo, katera je stala čisto mirno. Žandarji so preiskovali stanovanje zatoženca in našli v skrinji, h katerej nij hotel zatoženec dati ključa, okrvljeno obleko zatoženca s frišno krvjo. Vprašan od kod kri, rekel je zatoženec, da je to od zadnjega časa, ko se je tepel s sinom. V žandarskej vojašnici rekel je žandar ki ga je zaprl, da je škoda za tako pridnega človeka, kakor je bil Janez, a zatoženec je rekel: „Kaj pa je za jednega človeka, Če je prav moj sin !w Po- umoril in vse taji, ga ne morejo obsoditi na smrt. A porotniki ga proglase jednoglasno umora krivega in sodišče ga obsodi v smrt na vešalah. Razne vesti. * (Dober dovtip.) V Parizu pripoveduje se jako dovtipen izrek Aleksandra Dumas-a o gospodični Duverger, ki zdaj v poznej dobi svojega življenja nnmerava stopiti v zakon. Slavni pisatelj rekel je o njej: „Spomina me moje mladosti, a jaz se njene (mladosti) ne spominam". reč 7krat, je bil Jugozahod", po 5krat ,,brezvetrije" in „ vzhod", 3krat „gorenjec- in lkrat Jugovzhod'4. Nebo je bilo v pretečenem tednu precej spremenljivo, 11 krat „popolnem oblačno", Tkrat „delomu oblačno" in „deloma jasno \ okrat ,popolnem jasno". Vreme pretečenega tedna je bilo zelo neugodno; imel je Sest deževnih dnij, namreč vse razven nedelje; palo je za 7P38 mm. dežja; najveS, za 2958 mm., v četrtek; naj-menj, za 1*80 mm., v soboto. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim je koncem tega meseca naročnina potekla, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker nSlovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. ..SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 „ 30 , „ jeden mesec ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Sfov. Naroda". XD-u.zxaoslsa, "borza, dne 28. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata, renta........ . • 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ......... Srebro . . ....... Napol. ........... C. kr. cekini.......... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 18M . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata rent«, davka prosta . . Ogrska zlata runta 6°/0 ...... n n n ^ /o...... „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4I/1°/(, zlati zast. listi . Prior. oblig. Elizabclno zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železtvce Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove Brečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trainmway-drust. vel j. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 75 kr. 77 35 n 95 » 25 » 92 71 85 n 825 71 — n 318 n 20 n 119 n 10 71 9 n Ti 45 » 7) 5 7> 64 » 58 71 15 n 120 n 75 n 170 n 2") n 95 7) 65 n 119 40 n 88 m — n 87 — » 104 n — n 115 n 25 71 118 n 75 7> 98 25 F» 10« 71 25 7} 174 n — rt 126 n n 25 m n 280 * 25 n Zahvala. Za presrčno sočutje mej boleznijo, za krasne vence in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu naše nepozabljive nam matere Marije Babnik, roj. Čuk, izrekajo s tem presrčno zahvalo (626) ostali žalujoči. M eteo ro 1 ogično poroči 1 o. (Progylocl <>«»'v. preteöenl teden.) Barometer: Srednje stanje barometrovo je bilo v pretočenem tednu nizko in sploh za 4'51 mm. nižje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo jo namreč 7;>0'79 mm. in Zahvala. )čut.je ob priliki oziroma očeta i Andreja Debevc-a, Za obilno sočutje ob priliki smrti pokojnega našega soproga, oziroma očeta in brala, gospoda Z ozirom na srednjo stanje vsega tedna je bil barometer samo v četrtek in petek podnormalcu. Najvišje srednje stanje, za 6*66 mm. nad normalem, je imela nedelja; najnižje, za 5-07 mm. pod normalem, Četrtek; razloček mej maksimum in minimum srednjega stanja znaša tedaj lO'T.'J min. Najvišje v vsem tednu sploh, za 7*85 mm. nad normah »m, jo stal barometer v nedeljo zvečer; najnižje, za 542 mm. pod normalem, v četrtek opolu-dne; razloček mej maksimom in minimum sploh je tedaj znašal 12*77 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4*03 mm., je imela sobota; najmanjši, za 0*72 mm., četrtek. Thermometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala -J- 18*4° 0., to jo za 0*4° C. pod normaloiu, in je bila samo v sredo nadnormalna, v ponedeljek in četrt k normalna, druge dni pa podnormnlna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura v ponedeljek, sredo in četrtek nadnormalna, druge dni pa podnor-malna. Najvišje srednje stanje, za 1'2° C. nad normaloiu, jo Imela sreda; najnižje, za 1'2° C. pod normaloiu, petek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša kakor za mnogoštevilno udeležitev pri sprevodu ter za mnogobrojne podarjene krasne vence, izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo (625) žalujoča rodbina. V Ljubljani, v 28. dan septembra 1882, zneje, koso žandarji hišo še jedenkrat preiskali, I J0«6* "J? nmf?!2Sm ? , J 1 J J 11 tedaj 2-4° C. Najvišje stanje sploh, za 49u ('. nad normalom, našli so tudi ročno sekiro, katera je bila krvava je bilo v nedeljo opoladne; najnižje, za 50° C. pod norma-in S katero je zatoženec SVOJega Sina Ubil. | lom v soboto zjutraj; va/doček mej maksimom in minimom ■' ' " m sploh jo tedaj znašal 95)" C. Največji razloček v stanii jed- Zatoženec, ki ima jako oduren obraz, V jedno j nega dno. za 9-6° C, je imela sobota; najmanjši, za 2-8° C, mer taji, pač misleč, da velja še stara postava, 0 1 torek, oziroma petek. J ' ^ . . . Vetrovi pretečenega tedna so bih večinoma precej katerej je bojda on kdaj slišal, da, če je kdo koga slabotni in tudi ne posetmo spremenljivi. Največkrat, nam- Cené ure! šil jam in «laiu llenar po vol j nu. Vsako naro-neiiskirauo. Po poštnem povzetji j»o-na/.aj. če poslatev nij čilo je torej 1 cylinder-ura iz srebrnega nikla z verižico ; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25. 1 ancre uro iz srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — zdaj gld. 7.25. 1 srebrno remontoir - ur o-Washington t verižico ; prej gld. 80 — zdaj gld. 17. 1 srebrno anere-uro s patentiranim kolesjem in z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 12.25. Zlate nre za gospe ; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. .i;Mii»-i -.«• /.» 5 let. i*i i. r^i*<>ivii\i; I li itn in lu-i ka nt. Uutheutliiii'iiisd'asgo gegeiiiiber dor Wollzeil<\ Wion. (610 2) Pismena naročila se prosijo ter so takoj vestno izvršujejo. 7>V> vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji. Ustanovljena 1*^550. Stanje konec 1881. leta: Zavarovan kapital v 25,151 policah gld. 28,000.000 Rezervni fond.....„ 5,188.159 Izplačanih za 1. 1881 . . . gld. 403.943 Izplačanih izza ustanovljenja čez 7,000.000 Dobiček za I. 1881 . . . . „ 158.190 Čisti dobiček (100 °/0) razdeli se vsako leto mej članove in za leto 1882. znaša ta 22 % letne premije. V zadnjih'10 letih povrnilo se je po Čez 20°/0 premije. Za naročila priporoča se grla^TrrLa. a^entiira za ICxa.rxjsDs:o v l. j uhlja ii i. Mestni trg 14, II. nadstropje. (479—H) I*- Zegner. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č. 4 < < A\ < A < ► ► ► ► Priporočava se za izdelovanje oblek za goapoue in dečke, zagotovljaje jako ^ ► ► Odpretje obrta v hiši g. Žitnika na Bregu h. št. 14 v Ljubljani. Podpisana naznanjava p. t. občinstvu, da sva z