318                                                                 Listek.
ima zadatak, da svu inteligenciju a po njoj i narod upozuaje s njegovimi kulturnimi, književnimi i povjestnimi spomenici; s razvitkom njegova jezika i govora, s njegovom filozo-fijom i estetikom, sadržanimi u bezbrojnom blagu njegovih narodnih pjesama, poslovica i pripovjedaka; s njegovimi običaji i socialnimi potrebami; s napredkom njegovih umjet-nosti. Ali „Smotra1' ima i tu dužnost, da upre oči i u ostali sviet pa da našemu občinstvu u korist kaže, što se u njegovu duševnu životu sbiva. Tu su nam Bugari najbliži, za tim sjeverni Slaveni: Cesi, Slovaci, Lužičani, Poljaci i Rusi, napokon ostali kulturni narodi. Treba nam o njih etno- i geografskih črta, izvješča o napredku njihovih književnosti i kulture. ,,Smotra" se ima na dalje obazirati i na razvitak prirodoslovnih znanosti, koje su nam u malo godinah doniele najzamašnijih po čovječanstvo rezultata. Dovolj no je spomenuti astrofiziku i elektrotehniku. Kemija i š njom tehnologija slavi svaki dan novih triumfa. A liepe umjetnosti? Glasba, našemu narodu toli omiljela, kazalište, slikarstvo, kiparstvo, graditeljstvo, rezbarstvo, ne smiju li nači u ,,Smotrinih" izvješčih bar čedno mjestance? Naša je bibliografija da ne može da gora bude. vSmotra" želi s toga zabilje-žiti svaku knjigu, svaku razpravu, svaku brošura, u obče svaki književni produkt našega naroda gdje god on izašao. Dapače ona želi bilježiti i važnije stvari po naših novinah. Time bi ,,Smotra1' postala ono, što hoče da ved i po svom imenu postane: prava pravcata ,,Revua" suvremene obče prosvjete.« List ima obliko »Ljubljanskega Zvona«, uredovan je izvrstno in podpirajo ga najboljši pisatelji hrvaški kakor dr. Rački, dr. Markovič, Ko-strenčič in mnogi drugi, Doslej so izšli štirje zvezki. Opozarjamo na »Smotro« tudi Slovence, kajti  izborni list je vreden vsega priporočila in največje pažnje naše.
Slovani v nemški književnosti. V Magazin f. d. Liter, des In- und Auslandes št. 52 (1886) hvali F. Miiller Maretičev prevod Homerja na hrvaški jezik in poudarja, kolikega pomena je njegova prestava za Jugoslovane. — V istem časniku (št. 1., 2. in 3. 1887) opisuje dr. H. Penn Vuka Stefanoviča Karadžiča kot prijatelja nemškega zgodovinarja Rankeja in slavi njegove zasluge za srbsko književnost. Ob jednem podaja tudi dosti obširen životopis slavnega Srba in dodaja tudi pisma, katera so pisali njemu Goethe, J. Grimm, Talvvje i. dr. — V Lipskem pri Dunckerji in Humblotu prišla je na svetlo nemška prestava dela grofa L. Tolstojega ,,Bekenntnisse. Was sollen wir thun ?" ponem-čena od H. Samon-Himmelstjerna. — A. Briickner objavil je prvi zvezek svoje knjige pod naslovom: »Bilder aus Russlands Vergangenheit« (tudi podnaslovom: ,,Beitrage zur Kulturgeschichte Russlands im XVII. Jahrhundert") v Lipskem pri Elischerji.
V Lipskem predava Leskien staroslavensko slovnico, zgodovino staročeske literature in bere staroslovenske tekste, Scholvin ruske slovnice II. del in rusko kresto-matijo po Miklošiči in Šafranovu, IVollner pa o tvarini in obliku slovanskih pripovedek pri slovanskih narodih in o epični pesmi jugoslovanski.
Poljska književnost. Poljaki so ustanovili društvo »To\varzystvo literackie imie-nia Adama Mickiewicza«, da izdaja dela slavnega pisatelja in kar se je pisalo o njem. Predsednik društvu je vseučiliški profesor dr. Roman Pilat. — Rusko geografsko društvo je sklenilo, da preišče in popiše tudi Poljsko v etnografičnem in etnologičnem oziru. To je veselo znamenje, ker se dosedaj ni pečalo s Poljaki in ker so dosedanja dela tega društva porok, da bode zvršilo svoj posel temeljito in natančno. — Ruski polkovnik Pu-zvrevskij izdal je s pomočjo Nikolajevske akademije generalnega štaba knjigo »Poljsko -Russkaja vojna 1831. goda« z atlantom (St. Peterburg 1880. XIII. in 436, 227 str.) Delo je tem večje važnosti, ker je porabil pisatelj uradna poročila in razpravlja stvar mirno, stvarno in vednostno. — Henrvk Sieukiewicz piše nov roman »Wolodyjski«, ki bo prišel na svetlo v »Dzienniku Poznanzkem« in bo trilogija z »Ogniem in mieczem« in »Potopom« istega   pisatelja.   —   Oddel   iilologične   akademije umetnosti v Krakovu je bil odločil iz
Listek.
319
davanje materijala ob istoriji, literaturi in prosveti na Poljskem. I. del tega važnega dela je prišel na svetlo leta 1878., II. 1882., III. 1884., IV. pa 1886. Že prvi trije obsezajo veliko zanimivega v sebi, v IV. je posebne vrednosti »liber diligentiorum facultatis ar-tisticae« Krakovskega vseučilišča od 1. 1487. do 1563., ker opisuje živo tedanjo vednostno gibanje. Gospod dr. Vislockv, urednik tega dela, zaslužil si je hvalo vsega občinsva, učenega in neučenega, za tako lepo delo. Nadaljni zvezki izidejo kmalu. ¦— V Varšavi je zagledala dan igra Jana Gadomskega »Larik«, kateri so prisodili pri zadnjem Varšavskem konkursu darilo. Ravno tam je oddal J. Sarnecki gledališču novo veselo igro v treh dejanjih »Kalecy«. — Grof Jan Alex. Fredro je tožil Varšavsko gledališče, ki mu ni hotelo plačati honorafa za jeduo veselo igro očetovo in za jedno svojo. Prisodili so mu 500 rubljev, katere je pa podaril Poljakom, iztiranim s Pruskega. — Kazimir Zalewski je spisal novo veselo igro ,,Krolowa Opinia", ki razpravlja o življenji na Grškem okoli leta 400 pred Kristom.   Tiska se v listku ,,Warszawskega Kurvra".
Češka književnost. Rud. Storch v Pragi je založil malo lepo zbirko ilustrovauih pripovedek za mladino Eliške Krasnohorske: ,,Mladym srdečkum". A. Storch sin pa krasne pripovedke iste pisateljice: ,,Z tajemuych riši". — Marljivi založnik J. Otto v Pragi izdal je ,,Zlaty maj", dvajset krasnih pesmij Jos. J. Sladeka za mladino. — ,,Salonni biblioteka" istega založnika, uredovana od prof. Ferd. Schulza, prinaša v 46. zvezku Jar. Vrch-lickega pesmi pod imenom: „Motyli všech barev" ; 47. zvezek pa drugo serijo zbranih povestij in novel Al. Jiraseka: ,,Povidky a novelly". — Pri istem založniku izhaja ,,Novejši dejepis rakousky," uredovan od dr. W. W. Tomeka, katerega je prišel na svetlo II. zvezek ; in ,,Zemepisny sbornik", urednik dr. J. Režabek; ,,IIistoricky sbornik,', uredovan od prof. dr. Anton Rezeka že v IV. letu. ,,Lacina knihovna narodni" (založnik J. Otto) do-naša v 24. in 25. zvezku IX. serije nadaljevanje romana ,,Drama rodinv pana Daniela" od Em. Ziteka. — A. J. Vrt'atko- Benatskv je preložil iz italijanščine v češčino dramatično delo Karla Goldonija ,,Pamela", založil jo je J. Otto.
V Tnrčanskem Sv. Martinu izhaja že šest let mesečnik »Slovenske poh'lady«. Ureja ga prvak slovaški Svetozar Hurban Vajanski, izdaje pa na svoje stroške rodoljub Paval Mudronj. S tem listom se morejo dičiti Slovaci, kajti v njem se ne nahajajo samci spisi najboljših pisateljev slovaških, ampak tudi same originalne slike narodnega življenja od samih domačih umetnikov.
Opomnja. Zadnje čase se nam je nakopičilo toliko gradiva, da smo morali že v 4. št. izpustiti prej začete članke gg. Subica, Apiha, Fekonje, Trnovca, Hubada i. dr. A tudi danes smo prišli s prostorom tako v zadrego, da smo morali za prihodnjič odložiti poročilo ob občnemu zboru »Matice Slovenske« in pisateljskega društva, kakor tudi naznanilo o nekaterih novih knjigah slovenskih in nekoliko manjših stvarij. Naj nam dotični gospodje to blagovoljno oproste". Večkrat moramo dejati v list kako novo stvar, ki bi drugače zastarela. Počasi pa pride vse na vrsto. — V zadnjem listu na 255. strani pripovedujemo, da je Ondriček koncertiral pred mnogoštevilno zbranim občinstvom našega lista. Ni nam treba opozarjati, da ima ta lapsus naš g. stavec na vesti. Namesto lista beri mesta; kajti »Ljubljanski Zvon« še nima toliko naročnikov, da bi g. Ondfiček samo nj i m koncerte dajal. — V članku o dopolnjevalni volitvi odbornikov v »Matico Slovensko« je med kandidati zmotno izostalo ime" g. novomeškega ravnatelja A 11 d. S e-11 e k o r i č a ; a g. Fr. VViesthalerja je spet g. stavec naredil za direktorja v Novem Mestu.    Tudi ta dva gospoda prosimo: brez zamere!