LETNIK V- 1, JANUAR 1998 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Z velikimi pričakovanji v novo leto Vidi se, da smo bogata občina, Trzin pa ne 15 let PD Onger Trzin s složnostjo do uspeha Borut Čontala: "Novinar sem postal povsem slučajno!" srn Trgovinu z gradbenim malerialom Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL 0611716-454 FAX 06H713-288 gLQ.Q, Prodajni center Laikova vas Laikova vas 84. PRESOLD TEL 063/702-250 FAX: 0631702-251 Franšizing: Siporex - SAM SAK d.o.o . KISOVEC TEL 0601/71-182 w VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! V AKCIJSKE CENE V JANUARJUH! še po starih cenah vam nudimo: • strešniki BRAMAC • opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke • IZOLACIJSKI material • APNO, CEMENT • zidarsko ORODJE. in drugo potrebno za gradnjo in obnovo • rnešalce, cevne odre. podpornike... • stavbno pohištvo. okna. vrata, stresna okna VELUX, parket, program JUB-a... • Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7-19 ure. ob sobotah od 7 - 13 ure. CENTER ZA TUJE JEZIKE □I □I Slamnikarska 1, 1230 DOMŽALE Tel./fax: (061) 716 913 Vpisuje v tečaje angleškega jezika. Od 12. januarja dalje. Med 8. in 12. ter 14. in 18. uro. SADJE ZELENJAVA "PR/ MARTINEZ" VAB/ jjtk PESTRA PONUDBA VSEH V#ST SADJA IN ZELENJAVE, OSVE2ILNIH PIJAC IN VKUÇJH PW80USK0V DNEVNO SVEŽE SEZONSKO SADJE IN ZELEN JAVA, VSAK DAN OD 8.30 DO 19.00 PRI MARIWEJ, TRZIN, MLAKARJEVA 7 Tffêf061 / 716-734 ' ' -»U g*mmm iiiiniiiiii • atelje za portretno in amatersko // / fotografijo irtíft- C//////aA • ekspres color in č.b. laboratorij m iUTLro lAJACLL/ S • povečave in uokvirjanje fotografij \&ACO MAJHENIČ s.p.sdF • foto reportaže Ljubljanska 91, 1230 Domžale • fotografiranje za prospekte tel./fax: 061 721-057 • foto trgovina Želite obnoviti stare slike? Morda je ta čas primeren za to! Pri nas vam to naredimo hitro in kakovostno! VAŽNO JE, DA SMO PREŽIVELI! Pa je za nami najdaljša noč in preskok v novo, upov polno leto. Spominom na tisto noč se zdaj lahko le še nasmehnemo; eni, ker se spomnijo mačka, ki so ga imeli potem, drugi, ker si mislijo, da iz tega ni treba delati cirkusa, saj so vedno pričako-vanja večja od resničnosti in silvestrovanje žanje ni bilo takšno, kot bi lahko bilo, tretji - in upamo, da so v večini, pa zato, ker so se takrat imeli res lepo. Kakor koli že, v Trzinu je bil cel december prazničen. Pa ne, ker bi nam drugi kaj pomagali, praznično je bilo zato, ker smo december prazničen naredili Trzinci sami! Začelo se je z miklavževanjem, ki so ga pripravili v dvorani KUD-a, potem pa so se zvrstile številne prednovoletne zabave. Veselo je bilo v trzinskih društvih in organi-zacijah, přišel je Božiček, ponekod tudi dedek Mraz, na KS so se spomnili starejših krajanov ... Bilo je kar veselo in družabno. Trzin je bil okrášen sicer precej bolj skromno kot Domžale, vendar so se nekateri posamezniki potrudili in okrásili svoje hiše in bližnja drevesca z lučkanti, tako da se je bilo kar prijetno sprehajati po trzinskih ulicah. Pa ne zaradi tistih nekaj zvez-dic, ki jih je za okrasitev našega kraja prispevala občina! Prijetno je bilo predvsem, ker so se izkazali nekateri Trzinci! Potem pa je prišlo silvestrovo in smeli poskus Sportnega društva, da bi Trzinci silvestrovali v svojem kraju. Stvar se ni najbolje posrećila, vendar nikomur to ni preveč seglo do srca. Bo pa prihodnje leto bolje! Z nekaj več denarja bi se dalo narediti kaj več, s tistimi parimi fičniki, ki so jih Trzinci za prednovo-letno in novoletno veselje dobili od presvetle občine, pa se res ni dalo narediti kaj več. Domžalčanom je bilo lahko "s polno ritko kakat", bi rekel Štempeljčkov Tonček, mi pa vseeno nismo tako tanko piskali! Smo pa Trzinci že iz drugega testa! Tudi novoletno obdobje nas je lahko še bolj utrdilo v prepričanju, da moramo biti samos-tojna občina. Če se bo to zgodilo, se bomo z našim denarjem lahko kitili in veselili mi, ne pa drugi! Preživeli smo in zdaj gremo naprej v tigrovo lelo! Pravijo, da takšno leto lahko prinese precej pretresov, nekateri vraževerni in nepopravljivi pesimisti pa celo trdijo, da bo letos satanovo leto. Nimamo ravno kristalne krogle za prerokovanje, vendar upamo, da se nápovědi ne bodo uresničile in da bo to leto eno pomembnejših v trzinski zgodovini, Skoraj gotovo bo Trzin letos eno samo gradbišče. Dobili naj bi obvoznico, gradbeni stroji bodo zabrneli v bodočem centru Trzina, prostor med industrijsko cono in preostalim delom Trzina bo krepko spremenil podobo, končno naj bi uredili Jemčevo cesto in hodnike ob Mengeški, gradbince pa pričakujejo še na nekaterih drugih mestih. Kaj bodo vse te sprememebe prinesle Trzinu, bo pokazal čas, nihče pa nam ne more šteti v zlo, če računamo na najboljše in na razcvct našega kraja. Podobno kot smo se pri novoletnih praznovanjih opirali predvsem na laslne moči, tudi za naprej lahko računamo, da bo največ odvisno od nas samih. Prav zaradi tega ne bi bilo napak, če bi Trzin res lahko samostojno odločal o svoji usodi. Na drobtinice od pogače, ki jo krepko mesimo tudi mi, ne moremo pristajati! Urednik ,, : ili M ODSEV - glasilo KS Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Ćlani uredniškega odbora: Tone Ipavec. Urša Mandeljc, Nuia Matan, Jani Mušič, Viktorija Pečnikar - Oblak. Mojca Senica in Jože Štih Tehnično urejanje: Emil Pevec Fotografije: Mojca Ručigaj Lektoriranje: Marija Lukan Tisk: Bavant Trading d.o.o., Ljubljana Naklada: 1200 izvodov Glasilo Msev iihaja enkrat mesečno in ga dobijo Hrezpiačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. ISSN 1408-4902 Po mnenju Mimslrstva za kulturo Republike Slovenije 415 - 395/97 krajevni časopis Odsev spada med Povode ir.formalivnega značaja iz 13. točke tarifne SWie 3. za katere ce plačuje 5% davek od prometa proizvodov. IZ VSEBINE: PREDPRAZNICNO SRICANJE STAREJSIH KRAJANOV IN INVALIDOV 21.12.97 S ODIGRALI SMO NEKAJ DOBRIH IGER 10 'TRZINSKI" PEDIATER IN KARDIOLOG 14 TRZINSKA FARA 1/ LETU 1997 15 57EFETOVI IMAMO VONJ PO MOTORJIH V KRVI 16 ÏTRELSKI PRAZNIK V TRZINU - PREHOD NA SKIRCA BORISA PATERNOSTA 22 USPEŠEN PRVI NASTOP ALEKSANDRA NADJA NA SVU. MLAD. PRVENSTVU VŠAHU 25 LEP GLEDALIŠKI POZDRAV, DRAGE DAME IN GOSPODJE! 26 OBRAZI NAŠEGA tASA 27 DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI 27 Slika na naslovnici: Januarski pogled na trzinsko Zareber. Na levi strani je vidna trasa bodoče štiripasovnice. (folo: Mojca) Borimo se proti oviram, da bi dosegli mir, in ko to dosežemo, postane mir neznosen. (H. B. Adams - ameriški zgodovinar) Z VELIKIMI PRICAKOVANJI V NOVO LETO Začetek novega leta je primeren čas, da se ozremo na dosežke minulega leta in predstavimo nacrte za naprej. Predsednika sveta KS Trzin Toneta Ipavca smo povprašali o tem, kako ocenjuje minulo leto v KS in kaj je bilo v Trzinu narejenega. Vletu 1997 je bilo narejenega bore malo. Načrti so bili bistveno večji, vendar se je vse največkrat izjalovilo tik predno je bilo treba kako stvar uresničiti. Razlogov za to je več, najpogostejši pa je ta, da je KS povsem nemocna, če za to niso tudi v občini. To še zlasti velja za náčrte na področju infrastrukture. Kljub zelo velikim prizadevanjem praktično skozi vse prejšnje leto vse kaže, da nam v prvém krogu ne bo uspelo doseči, da bi poslali samostojna občina, čeprav druge poti za Trzin, po mojem, ni. Še naprej si bomo mocno prizadevali, da bi to postali v čim krajšem možném času. Kar se drugih stvari tiče, še zlasti na področju infrastukture, lahko zdaj samo ugo-tavljamo, da ni bil narejen hodnik za pešce ob Mengeški cesti, prav tako pa ni bila posodobljena Jemčeva cesta in to niti v tistem delu, za katerega smo mislili, da bo zanesljivo že končan. Ti dve poslavki izha-jata iz leta 1995, ko je o lem sklepal še prejšnji svet KS in se o tem tudi dogovarjal z občino. Razlog, zakaj tako, je spet v nemoci KS. Prav tako ni bila izvršena sanacija kanalizacije v Trzinu Mlake. Ni bila narejena večnamenska športna ploščad na 5.000 m2 kupljeni parceli za gostiščem Trzinka. Ni bila določena lokacija za pokopališče, ni bilo, po želji krajanov, prekvalificirano zem-Ijišče, ki za kmetijstvo, kljub temu da je uvrščeno v prvo kategorijo, nima nobenega pomena. To je t. i. parcela Zavaka pod Jablami. Islo velja za parcelo za zbiralnico mléka ob Habatovi ulici, kjer je dostop na parcele nemogoč, če ne greš preko parcel drugih lastnikov. Tista zemljišča bi morala biti namenjena pozidavi. Ni bil narejen ce-losten prostorski náčrt, pian večfaznih pri-hodnjih gradenj, ki so bile zamišljene do leta 2050. Še bi lahko naštevat, česa vse ni bilo narejenega.Seznam je dolg. Kaj pa je biio narejeno? Tega je bilo bistveno manj. Za uspeh, rie KS kol take, ampak občine Domžale, lahko štejem, da je dosegla podpis izvajalske pogodbe za izgradnjo štiripasovnice in obvoznice na južnem koncu Trzina. Isto velja tudi za nameravano gradnjo bodočega cen- tra Trzina. Naložbi bosta odločilno vplivali na prihodnje življenje v našem kraju. Kar se tiče uspehov same KS pa lahko rečem, da smo uspeli legalizirati brunarico ob smučišču v Dolgi dolini. Športna sekcija je redno vzdrževala smučišče, ki pa letos še ni zaživelo zaradi vremenskih razmer. Športno društvo je bilo tudi sicer zelo dejavno. Skupaj z vrtcem Žabica so organizirali otroško olimpiado, ki je bila izjemno dobro sprejela med ljudmi, in vse kaže, da bo postala tradicionalna, ob koncu leta pa so poskrbeli za prihod Božička. Pripravili so tudi nekaj odmevnih tekmovanj. Na splošno moram reči, da se v trzinskem društvenem življenju kaže živahnejši utrip. Lani so bile izpolnjene tudi nekatere večje želje Trzincev. Tu mislim predvsem na ležeče policaje, ki so jih namestili Za hribom ter na Kidričevi in Mlakarjevi cesti. Končno so postavili in nazadnje tudi usposobili semafor ob križišču, ki stoji ob industrijski coni. Te stvari so bile v večji meri odvisne od občine in drugih zunanjih faktorjev kot pa od same krajevne skupnosti, čeprav je KS stalno pri-tiskala na pristojne, da bi te stvari uredili. Pohvalil bi tudi Županjo, ki je zagotovila dovolj sredstev, da smo lahko za kulturni dom kupili 150 novih stolov in dopolnili elektronsko opremo odra. Zelo pomembno se mi zdi, da je svet KS na zadnji seji v prejšnjem letu, ki je bila bolj slavnostnega značaja, sprejel dva sklepa. S prvim smo sprejeli statut KS, v katerem so zapisana pravila, kako naj se krajani obnašamo v tej lokalni skupnosti, drugi, mogoče še pomembnejši sklep, pa je, da smo določili datum trzinskega krajevnega praznika. Tu smo posegli v zgodovino in ugotovili, da je bilo ime Trzina prvič omenjeno pred 725 leti. To je zapisano tudi v Stražarjevi knjigi. Zakaj je to tako pomembno? Rad bi poudaril, da smo primestna KS, takorekoč naslonjeni na glavno mesto Slovenije, in da nam v prihodnje preti velika nevarnost spojitve z Domža-lami in Ljubljano, zato se mi zdi pomembno, da še pred to utopitvijo opozorimo na zgodo-vinske korenine našega kraja. Določitev praznika s tako zgodovinsko letnico to vsekakor je. Kaj več bomo o tem pisali v kateri od prihodnjih številk Odseva. Nenazadnje pa bi med uspehi preteklega leta še omenil, da se je, kot vidite, v naše in vaše veselje časopis Odsev přijel in ga velika večina Trzincev komaj pričakuje, da iz njega izve, kaj se v Trzinu novega in zanimivega dogaja. Na splošno gledano, preteklo leto le ni bilo tako slabo, vendar se leto vse prehitro izteče, da bi lahko izpolnili vse nacrte in želje. To priliko bi tudi izkoristil, da vsem kra-janom Trzina še enkrat zaželim mnogo zdravja in družinske sreče in pa dobrih medsebojnih sosedskih odnosov v tem letu, hkrati pa jim želim tudi blagoholnega pogleda na delo KS. Kaj pa v KS pričakujete od leta 1998? Od leta 1998 pričakujemo veliko, bojim pa se, da bodo, kot vsako leto, pričakovanja večja, kot pa bo realizacija. Gradnja centra Trzina naj bi bila za Trzin v tem letu najpomembnejša investicija. Po zadnjih podatkih naj bi na tem prostoru zraslo več kot 200 stanovanj in kakih 40 lokalov. Ko bo komunalno urejeno, bo to prvo jedro mestnega značaja v našem okolišu. Upam, da takih jeder v Trzinu ne bo veliko in da bo naselje ohranilo vsaj delno vaški in primestni značaj bivalnega prostora. Svet KS se bo v tej smeri tudi trudil, zato bi bilo treba čim prej izdelati celosten prostorski načrt za vseh 560 ha površine, kolikor jo pokriva KS. Za leto 1998 smo občini Domžale že posredovali naše potrebe, ki naj bi jih vključili v občinski proračun, in upam, da nam bodo na občini v dobršni meri ustregli. V Domžalah sicer govorijo, da bo Trzin v prihodnjih letih največje gradbišče - tu seveda mislijo na obvoznico, povezovalno cesto, center in ob tem potrebne infrastrukturne objekte. V letu 1998 naj bi tudi začeli z urejanjem plinskega omrežja v občini. Kol so mi zagotovili na občini, naj bi bil Trzin v přednostní skupini, se pravi v prvi fazi plinifikacije. Vzporedno s tem pa načrtuje-mo, da bi napeljali tudi razvod za kabelsko televizijo. V prvih mesecih (ega leta naj bi že startali z deii. pričakujemo, da bo letos vendarle dokončan pločnik oz. hodnik za pešce ob Men-geški cesti, da bo opravljena rekonstrukcija celolne Jemčeve ceste (vodovod, preplasti-tev z asfaltom, hodnik za pešce in razsvet- Ijava), skupaj s štiripasovnico bodo naredili tudi povezovalno cesto s hodnikom za pešce in kolesarsko stezo med industrijsko cono in preostalim Trzinom, upam pa tudi, da bo leto 1998 končno le tisto, ko bomo lahko rekli: sanirali smo kanalizacijo v naselju Mlake. To so glavni nacrti, zraven pa so še drugi, vz- poredni, to je asfaltiranje več manjših odsekov cest in nadaljnja aktivnost v društvih. Načrtov je še veliko, pa naj bo za to številko dovolj, o drugem bomo govorili v prihodnjih številkah Odseva. Miro Štebe V DOMŽALAH SO ZADOVOLJNI, SMO LAHKO TUDI Ml? Na koncu prejšnjega leta so občine, následnice nekdanje občine Domžale, podpisale pogodbo o razdružitvi premoženja stare, skupne občine. Župani občin Domžale, Mengeš, Lukovica in predsednik občinskega sveta občine Moravče so podpisali sporazum, po katerem bo nova občina Domžale podedovala nekaj več kot 60 % zapuščine, Mengšu pripada 14 96, Lukovici in Moravčam ça po 12%. Županja občine Domžale je ob tej priliki na novinarski konferenci, kot so poročali drugi javni mediji - predstavnika Odseva na takšne tiskovne konference ne vabijo, izrazila zadovoljstvo, njenemu mnenju pa so v večji ali manjši meri pritrdili tudi predstavniki preostalih občin. Razlogov za zadovoljstvo podpisnikov je več, če ne drugega, bodo zdaj lahko občine začele medsebojno urejati nekatere zadeve, ki jih, dokler ni bila opravljena deiitvena bilanca, niso mogli. Pohvalno je tudi, da so dokaj hitro dosegli dogovor - v nekaterih drugih slovenskih občinah, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi, je razdruževanje precej trše in počasnejše. Kaj ta sporazum pomeni za Trzin? Pogajalci so se več ali manj strinjali, da razvoj nekdanje občine ni bil enakomeren, saj se je denár zbiral in tudi trošil predvsem na enem mestu. Območji občin Lukovica in Moravče sta ostajali predvsem kmetijsko, manj razvilo območje, v Domžalah in njegovi bližnji okolici, tudi v Mengšu, pa je bil razvoj hitrejši. Tam se je več vlagalo in tudi trošilo skupnega denarja. Novi občini .Vloravče in Lukovica zdaj zgovorno kažeta, da bi bilo s pravičnejšo delilvijo denarja mogoče precej bolj enakomerno razvijati občino, kot pa so jo. Prav zaradi tega bo morala nova občina Domžale 5 let plačevati Moravčam in Lukovici, vsaki občini posebej, po 30 milijonov lolarjev poračuna - se pravi, da bo morala vsaki vrniti po 150 milijonov SIT, ki jih je porabila. Verjetno je to vsaj delno opravičilo za tisto, česar prebivalci lukovške in moravške občine niso bili deležni v stari občini, pa bi morali biti. Vse Sepo in prav, kaj pa Trzin? Naš kraj je ostal v novi občini Domžale in lako bomo skupno 5 let plačevali kažen za preveč v Domžalah porabljenega denarja. Vendar, ali so tudi Trzinci v pre-teklosti prekomerno trošili skupni denar!? Daleč od tega! Kot smo v našem časopisu že nekajkrat dokazovali, je bil Trzin ves čas in je še, molzna krava občine Domžale. Tega na občini ne slišijo radi, vendar drži! Trzin se je res hitro širil, vendar so umni urbanisti in občinski vel-jaki to rast urejali tako, da so vse posege in naložbe v Trzinu krili z denarjem, ki so ga pobírali od bodočih Trzincev. Prišleki so svojo vselitev v Trzin preplačali, saj so morali s tem, ko so kupovali parcele in hiše, plačevati vse: vrednost parcel, popolno komunalno ureditev, gradnjo in same hiše ali stanovanja. Projektantom je takrat nagajala inflacija, zato so naselje hitro širili, risali nove in nove vrste hiš in s tem krili vse stroške uredilve naselja, pa še kaj je kapnilo v skupno občinsko blagajno. Javna skrivnost pa je, da je kaj kapnilo ludi mimo, v zasebne žepe. Kar so jim obljuhljali, so si morali vnaprej plaćati Zgodba se je ponovila z industrijsko cono Trzin. Tisti, ki so kupovali obrate, delavnice in hiše v njej, so plačevali tudi asfalt na cestah, urejeno kanalizacijo, zadosti tnočan vodovod, javno razsvetljavo in še vse druge komunalne in infrastrukturne dobrine. Ko so kupovali parcele, so jim urbanisti kazali náčrte umno urejene industrijske cone, ki je nikoli ni bilo in tudi več ne bo mogla biti. Na občinski ravni so znali novim "stránkám" pobrati denar, celo pogodbe so podpisali, v coni pa stvari, ki bi morale biti končane že v prvi fazi gradnje, še zdaj niso urejene. Težava je v tem, da je denar, ki so ga prišleki za obljubljeno plačali, na občinski ravni enostavno poniknil. V Domžalah zatrjujejo, da so denar pravično porabili na območju celotne stare občine Domžale in da bi morali dolgove torej plačali vsi, tudi tisti, katerim bomo 5 let plačevali tisto, česar niso dobili. Odškodnino tudi Trzinu Tudi Trzinu bi morali plačevati tisto, za kar je bil prikrajšan, predvsem pa bi morali v našem kraju narediti, za kar so denar pobrali, pa niso naredili. Ali pa bi morali denar vrniti z obrestmi in pustiti, da Trzinci to uredimo v svoji občini!? Na občini zdaj pravijo: lani smo vam položili ležeče policaje in uredili semafor na križišču za IOC. To je res, povedo pa ne, da za to ni šel denar iz proračuna, ampak da so to povsem druga, namenska sredstva. Začeli so sanacijo Jemčeve ceste, pa je to dolg občinskega proračuna še iz leta 1995. Marsikaj je le pešek v oči. Lelos bo občina morala za sanacijo ceste M-10 iz proračuna name-niti 140 milijonov SIT, toda s tem bodo pridobile tudi Domžale. Sploh pa, kaj je 140 milijonov v primerjavi s tolarji, ki konstantno odtekajo iz Trzina ali pa denimo z milijoni za sanacijo domžalskega pokopališča, da o kulturnern domu ne govorimo! Miro Štebe VIDI SE, DA SMO BOGATA OBČINA, TRZIN PA NE v Ce ste se za praznike sprehodili po Domžalah, ste res lahko začutili praznično vzdušje. Bilo je lepo! Na stotine luči, skoraj kol v Las Vegasu! Ne vem, če je bilo še katero slovensko mesto tako razkošno okrášeno; Ljubljana ni bila. Prav je, da so bile Domžale okrašene in Domžalčanom privoščim lepo mesto, nena-zadnje je tudi središče naše občine, zabolelo pa me je, ko sem štel snežinke na drogovih za javno razsvetljavo po Trzinu. Přistal bi na takšno razliko, če ne bi vedel, da se v skupno malho v Domžalah iz Trzina steka neprimerno večji tok denarja, kot ga Trzinci dobimo povrnjenega od občine. V Domžalah bodo spel zagotavljali, da je za vse enako poskrbljeno, ampak saj nismo otroci, in čas pravljic je že zdavnaj mimo. Slike, ki smo jih posneli istočasno v Trzinu in Domžalah, zgovorno pričajo o tem, v kakšnem razmerju so nam v Domžalah pripravljeni vračati naš denar. Štiri so ob Ljubljanski cesti (dve pred križiščem ob gasilskem domu in dve ob križišču pri banki, na križišču za OIC ni bilo ničesar) nakazovale, da smo v praznič-nem obdobju. Ob Mengeški cesti ni bilo več kot deset snežink, pa še vse niso gorele. Prava beda! Na Jemčevi, Habatovi, Mlakarjevi, Kidričevi in drugih ulicah v Trzinu ni bilo občinskih lučk. Če ne bi Trzina krasile živopisne lučke na sm-rečicah, balkonih in oknih zasebnih hiš, bi težko verjeli, da smo tudi v Trzinu prazno-vali. Pred prazniki je bil del starega naselja sploh zatemnjen, saj kar precej časa niti javna razsvetljava ni gorela. Električarji so verjetno imeli precej delà z vsemi lučkami v Domžalah, saj je center občine takrat že sijal v prazničnem okrasju. Za Trzince miloščina Pred novim letom so v Domžalah sporočili delne podatke o tem, koliko denarja naj bi porabili za miklavževanja in druge před- in novolelne prireditve. Številke so objavili tudi v nekaterih javnih glasilih. Č so podatki točni, naj bi za prednovoletni in novoletni utrip v občini porabili več kot 3 milijone in četrt tolarjev. Za Miklavževanja so tako na-menili 1.280.000,00 SIT. Iz te vsote je v Trzinu le KUD France Kotar za prireditev Miklavž prihaja přejelo 30.000,00 SÍT. Občinski Miklavž je bil neprimerno bolj darežljiv v Domžalah in še nekaterih priviligiranih okoljih, v Trzinu pa bi mahal s prazno vrečo, če se ne bi izkazali starši in prizadevni člani trzinskih društev. Nekaj več kot milijon tolarjev je bilo namenjenih sa sofinanciranje božičnih in novoletnih prireditev. Večji del teh sredstev so nameni-li tradicionalnemu božične-mu koncertu Domžalskega komornega zbora, 27. tra- dicionalnemu novoletnemu koncertu Sim-foničnega orkestra Domžale Kamnik, božično novoletnim prireditvam v Knjižnici Domžale, glasbeno plesnim, gledališkim in filmskim predstavam za učence osnovnih šol ter za Veseli december v OŠ in vrtcu Ihan. Le trzinski šolarji, ki so si ogledali nekaj prednovoletnih představ, so odškrt-nili nekaj tolarčkov iz tega kupčka. V Trzinu so v vrtcu pripravili Veseli december in skupaj s Športnim društvom še igrico in obisk Božička v dvorani KUD-a, vendar iz občinske blagajne za to ni kapnil niti tolar. Prav zanimivo je, kako je to uspelo lhancem, da o Domžalčanih ne govorimo. So med enakimi eni spet bolj enaki? Za silvestrovanje na prostem v Domžalah je občina namenila organizatorjem približno en milijonček. Če bi imeli v Trzinu le desetino teh (pa iz Trzina v domžalsko blagajno přiteče precej večji odstotek) tolarjev, bi bilo silvestrovanje v našem kraju precej bolj veselo in uspešno, kot je bilo. Že res, da so v Domžalah silvestrovali tudi številni Trzinci, ampak saj jim kaj drugega ni ostalo. Le tako so se lahko prepričali, kako prijetno znajo v Domžalah porabiti tudi trzinski denar in od tega so vsaj kaj imeli. Treba pa je pohvaliti Županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je med prazniki z dařili in do-brimi željami obiskala već starejših občanov in družin z večjim številom olrok, saj je v sklopu te prisrčne in tople akcije zašla tudi v naš kraj. Miro Štebe Trzin ' • m i SRECANJE NAJMLAJSIH Z BOZICKOM Otem, kako je trzinske malčke na začetku decembra obiskal Miklavž, smo poročali že v prejšnji številki Odseva. 18. 12. 1997 pa so se otroci še enkrat zbrali v dvorani KUD Franc Kotar v Trzinu, saj jim je vrtec Žabica, v sodelovanju s NOVOLETN! ŽUR V TRZINU Na najdaijšo noč v letu in preskok iz stare-ga v novo leto nas vežejo le še bolj ali manj prijetni spomini. Tokrat so Trzinci, po daljšem času, spet lahko silvestrovali v dvorani KUD Trzin. Lahko rečemo, da je bilo silvestrovanje kar uspešno, čeprav je bilo samo 20 obiskoval-cev. No ja, kakor koli že, zabavali smo se. Za pijačo in hrano je poskrbel Glorija bar, za giasbo in svetlobne efekte pa ŠD Trzin. Kljub slabému obisku nismo obupali in že mislimo na naslednje leto. Zato ste že zdaj vsi vablje-ni, da naslednje silvestrovo preživimo skupaj v domaćem kraju. Športnim društvom Trzin, priredil novo-letno rajanje. Zbralo se je več kot 115 otrok in mnogo staršev. Najprej so si ogledali igrico Božično dřevo (H. C. Andersen), nato pa so otroci pogumno stopili na oder in svojim staršem in ostalim obiskovalcem pokazali, da se v vrtcu ne samo igrajo, temveč tudi učijo plesali. Pod vodstvom plesne sole Miki so zaplesali nekaj prisrčnih plesov. Sledilo je drugo dejanje predstave, nato pa prihod Božička in razdelitev dařil, Lahko rečemo, da je bilo slovo starega leta v Trzinu kar pestro, še zlasli to velja za praznike, ki jih imajo najmlajši verjetno najrajši. Miklavž, Božiček in dedek Mraz so zdaj s svojim spremstvom že odpotovali v svoja domovanja, od kodér že budno opazujejo, kdo je priden in kdo ne. Organizatorji se zahvaljujejo: Mc Donaldsu iz Domžal (za sok in balone), Bonsaiu Trzin d.o.o., Gloriji baru in Urši Mandeljc za igrico. Mm BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7.h DO 19.h V SOBOTO OD 8.h DO 13.h PREDPRAZNICNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV IN INVALIDOV 21.12.97 Ko leto se izteka in spet starejši bomo vsi, presenečenje smo doživeli, v naši krajevni skupnosti. Smo praznikov se že kar bali, saj betežni smo postali in eni bi najraje kar jokali. V krajevni skupnosti pa modre glave razumejo težave prave, kako počutiš se in kako živiš, ko sedmi križ si naložiš. Ko so skupaj se dobili, so sklenili, da nas bodo razveselili, in tudi na invalide niso pozabili. Ko přejeli smo vabila, se nam samozavest je povrnila in tako smo ugotovili, da smo se v pravi krajevni skupnosti naselili. Hvaležni smo organizatorjem in vsem, ki so se nemalo potrudili, da so mize obložene in so nas res razveselili. JANUAR — PROSINEC Foto (vse): Urša Zvezda sije na snežene ceste ... Sveti trije kralji, kam pa greste? Srečo voščit se pri vas ustavimo, bob, kolače v cekarje pospravimo. (Iz pratike Vodnikove družbe) V prosincu toplola, v svečanu (februar) mrzlota. Ce v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. Makarij (2. januar) jasen ali meglen naznanja prav tako jesen. Če so na tri kralje (6. januar) jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode. Ce je na Pavla (15. januar) jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo. Če Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krásen. Če Pavla je dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen; če inegla stoji, bo mnogo bolnih ljudi. Ce se na Vincenca (22. januar) dan sonce peče [sije], obilo vina v sode steče. (Slov. ljudski rek) Povrnili smo se v mladost in se spominjali, kako bilo je nekoč, ko so s Francetom otroci nam zapeli Sveto noč. Ko Joži je Kališnikova pela nam tako iz srca, se marsikomu solza je utrnila, saj so vse pesmi bile iz naše mladosti in le-te lahko pričarajo nam še radosti. In citre kot da z nami bi jokale in naša leta obžalovale, po strunah brenkal je zdaj tu, zdaj tam, vsem dobro nam znani Miha Dovžan. Prosinec — To je staro slovensko ime za prvi mesec v letu in za latinski januar. V najstarejšem zapisu, v rokopisnem kodeksu iz i. 1466, ki ga hrani dunajska Narodna knjižnica (Ósterreichische Nationalbib-liotek), je zapisano to ime kot prosynicz. Ta dragoceni dokument je přišel v dunajsko knjižnico okoli I. 1790 iz nekega takrat zatrtega samostan--' na Kranjskem. Že Trubar je I. 1557 spremenil prvotno ime v prof f-imiz, t. j. prozimec, kar naj bi bilo v zvezi z zimo. Enako je to ime uporabil Dalmatin v svoji Bibliji 1. 1584, V kasnejših stoletjih so razni slovenski prizadevni kulturniki razlagali to ime vsak po svoje (p. Hypolit, Linhart, Matevž Ravnikar, Miklošič). Vendar se je vsem razlagam navkljub obdržalo in uveljavilo ime prosinec za prvi mesec v letu. Zatorej Slovenci ne bomo zavrgli tega starodavnega imena, pač pa ga bomo znova začeli uporabljali v naši vsak-danji govorici in pisavi. Se takih dni še vsi želimo, da nam v spominu bi ostali in vsaj ob koncu leta bi še skupaj pokramljali, se nasmejali in plesali, saj le veselje lepša nam življenje in le tako pozabiš na trpljenje. Sedaj bom strnila utrinke svoje, domov smo vračali se vsak po svoje, a še dolgo prijetna misel spremljala nas bo, zato hvala predsednik Tone. Lepo je bilo! Želimo, da bi še kdaj prišla k nam Kališnikova Joži in Miha Dovžan. Amalija Vouk PREDSTAV1TEV ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Kot že v prejšnjih številkah Odseva tudi v tej predstavljamo dva člana Svela krajevne skupnosti. Tudi zakoncema Bregar smo, kot vsem njunim kolegom, postavili ista vprašanja: ime in priimek, poklic, na kateri listi sta bila izvoljena, za kaj sta v Svetu KS posebej zadolžena in kaj naj bi bila po njunem prednostna naloga MARTA BREGAR R1ŽNAR Poklic: specialist splošne medicine Izvoljena na listi: SKD Komisija za zdravstveno in sociálno varnost Ker se življenjska doba ljudi daljša, pri svojem vsakdanjem delu srečujem vse več starejših pacientov s pljučnico ali možgansko kapjo, ki veljata za bolezni, ki se ne zdravila v bolnišnici, temveč kar doma oz. v domovih za ostarele. Tudi v Trzinu bi že danes, gotovo pa čez pet, deset let, potřebovali takšno ali podobno institucjo, naprimer nego-valno bolnišnico odprtega tipa, saj je za zdravljenje tovrstnih bolezni poleg terapije nujna ludi primerna prehrana in nega. Pritrdilna mnenja dobivam tudi od sokrajanov, ki jih za svoje onemogle mame, očete, babice, dedke MARKO BREGAR Poklic: dipl. inž. strojništva Izvoljen na listi: SLS Komisija za investicijsko izgradnjo in komunalne zade-ve, poseganje v prostor in ekologijo Spomnim se članka v časopisu pred približno 25 leti, kjer je pisalo o "sanjskem svetu" - Trzinu, poleg pa je bila slika hišice, obdane s cvetjem. Danes me zaboli vsakič, ko se po Mlakarjevi ulici peljem mimo bivšega kioska, kjer se je prodajalo sadje in zelenjava. Neurejena okolica in razbita stekla so res žalostna podoba sanjskega sveta. Nujno je potrebno zgradili športno rekreacijski center, kjer bi se lahko zbirali, se spočili ipd. vsi krajani, posebno pa mladina, ki je svoj prostor našla na ulicah in v zakloniščih. Morali bi urediti probleme s plinsko centralo in prav je, da se borimo proti velikim in nevarnim skladiščem vnetljivih in eksplozivnih snovi, ki naj bi našla prostor prav v našem kraju, v IOC Trzin. pripravila: Viktorija Pečnikar Oblak skrbi vsak dan, ko hodijo na delo. Pomagajo si z negovalkami na domu, vendar je za takšno dolgotrajnejšo rešitev treba seči precej globoko v žep. TIŠTI, Kl IŠČE RAJ NA ZEMLJI, JE PŘESPAL URE GEOGRAFIJE. ANKETA; KAJ MENITE 0 LETOŠNJI ZIMI? V prejšnji številki Odseva smo spraševali prebivalce novega delà Trzina, tokrat pa sva se z Uršo odpravili v stari del. Ne morem si kaj, da vas, dragi Trzinci, ne bi malo oštela. Ko vas čisto prijazno pobarava o tem ali onem, povsem preproste stvari, najraje gledate v tla, se obraćate v drugo smer in iščete vse mogoče izgovore. Ponavadi se vam zelo mudi ali pa preprosto ne morete - da ne omenjam težav s fotografiranjem. Nekateri pa ste bolj domiselni, kot neka gospa, ki se je izgovorila, da mora "lulaf. Anketa v Odsevu je način spoznavanja sokrajanov in še vedno se zdi nekaj posebnega, ko v javnem mediju zagledamo znano osebo ali celo sebe. in kaj so nam tokrat o letošnji zimi povedali pogumni Trzinci? Miha: Če bo zapadel sneg, se bom med počitnicami sankai, če ne, bom pa počival. Tone in Frida Pak: JELse Ivana Rosič: Menije karvšeč, ker ni snega. Me rado zebe. Kljub temu pa gremo med počitni-cami smučat v Av-strijo. Pavle Krt - župnik: Vesel sem bil, ko je zapadel prvi sneg in je lako lepo pobelil do Kamniškega vrha. Prav Po črti se je poznalo, do kod je padel. Tako mije uspelo celo dvakrat smucati. Včasih so bile hujše zime. Nekaterim je tudi takšna všeč, kot je letos, posebno tištim, ki so veliko na cesti. Bolj idilično pa je, če pade sneg, posebno za božič. Miha Bevk in Emil Smajlović: Emil: Meni je hudo, ker ni snega in se ne morem sankati. Med počitnicami bi se šel rad smučat na hribe. Znam pa tudi pesmico o zimi (Zares nam je zapel pesmico Zima, zima bela ...). Tone: Ker ni snega, je brunarica na smučišču na žalost prazna. Ha, ha ... Frida: Sneg imam rada. --» Zmeraj je bolj prijetno, če je zima bela. ^J^tím Marko Levičnik: Seveda bi sneg moral biti. Sin Žan je bil rojen lánsko leto in zato prema-jhen, da bi ga peljal s sankami, letos pa, upam, da ga še bom. Napisala: Viktorija Pečnikar Oblak Folo: Urša Mandeljc ODIGRALI SMO NEKAJ DOBRIH IGER Ko pišemo o Trzinu in dogajanju v njem, se pogosto srečujemo z enimi in istimi posamezniki. Nekateri enostavno izstopajo in je njihov prispevek k lepšemu življenju kraja večji kot so prispevki drugih. Pa ne gre le za tište, ki jih je povsod slišati, še največkrat za šankom, kjer na veliko komentirajo in kritizirajo vse vprek - takih je tudi v Trzinu kar dosti, gre za posameznike, ki od sebe tudi kaj dajo. ki delajo z glavo in jim za naš kraj ni vseeno. Za boljše življenje vseh v kraju so pripravljeni žrtvovati tudi del svojega časa in energije. Eden takih mož je tudi Ivko Ručigaj • Romsov Ivko. Ivko, ki je ravno pred nekaj dnevi praznoval 61. rojstni dan, se je že zapisa! v zgodovino našega kraja na več področjih, pa naj gre to za kulturo, trzinsko gledališče, zborovsko petje, gasilstvo ali pa tudi kako drugo področje družabnega življenja v našem kraju. Ivko |e nekaj časa deloval tudi v organih krajevnega vodstva. Prav gotovo pa ga večina sokrajanov najbolje pozna kot poveljnika gasilcev, gledališke-ga igralca in pevca na cerkvenem koru, zato smo pogovor začeli prav o tem. Rošovčeva hiša je bila takrat krita s slamo, zraven pa je bil še lesen skedenj s steljo, suhim lesom, drvmi in drugo gorljivo kramo. Gorelo je tako hitro, da se prav dosti ni dalo pomagati, vendar bi se ogenj lahko kaj hitro razširil še na bližnjo Tajčar-jevo leseno drvarnico in kozolec ali pa na hišo "ta Gornih", ki je bila zelo blizu in je imela lesen opaž. Trudili smo se na vso moč in policaji, ki so prišli drugi dan na kraj požara, so nam potem priznali: "Dobri ste bili, da ste tole rešili!" Ko smo ogenj ukrotili, smo, kot je običajno, pogorišče še stražili in odpravljali morebit-na žarišča novega izbruha ognja. Z vilami sem razkopaval ožgano steljo, ko me je iznenada skoraj podrl curek vode od spre-daj. V tistem dimu me Močnikov Francelj ni videl, pa me je temeljito pošprical. Šel sem okrog in mu ravno vpil: "Pazi, kaj delaš! Glej, kaj si mi naredil!" ko me je v istem trenutku spet nehote v hřbet pošprical še Brane Pirnat. Ko sem přišel domov, sem lahko samo zlil vodo iz škornjev. Ivko pa je dolgo zelo zavzeto deloval v trzinskem kulturnem društvu, med drugim je bil 20 let predsednik društva. Ljubezen do gledališča je podedoval po materi Marijanci, ki je bila nepozabna trzinska gledališka ustvarjalka. V Trzinu je zrežirala kar 50 iger, zadnjo leta 1975. Ivko je doslej odigral 69 vlog, trinajstkrat pa se je izkazal tudi kot gledališki režiser. Podatke o svojih nastopih in režijah ima skrbno zabele-žene v posebni knjigi. Največ je igral doma v Trzinu, večkrat pa je nastopal tudi v Mengšu in drugod, v zadnjem času je igral v dveh igrah na Studencu pri Moravčah, kot statist je nastopil v več slovenskih filmih. Lahko smo ga videli v Praznovanju pomladi, Idealistu, Za konec tedna, Vrnitev in v Ljubezni Blanke Kolak. Za petje v zboru me je navdušil oče, ki je bil tudi dober pevec. Mislim, da je bilo leta 1954, ko sem se "dri" doma, pa mi je rekel: "Kaj se boš tu dri, pridi k nam, ko imamo vaje, pa se boš naučil." Res sem poskusil in se tudi kaj hitro vključil v zbor, pa še nekaj mlajših nas je bilo. Vaje smo imeli kar pogosto. Spomnim se, da smo se so igrali in bilo je ogromno ljudi. Spomnim se, da je bila to res dobra veselica. Avseniki so igrali tam nekje do druge ure zjutraj, potem pa je še nekdo začel igrati na harmoniko in smo vztrajali vse do 4., 5. ure zjutraj. Ves čas smo kar krepko delali, spomnim se pa, da sem vmes šel še plesat. Kar lepo doživetje je bilo. leta 55 udeležili zleta pevskih društev v Ljubljani. Peli smo v Tivoliju, popoldne pa smo šli še v filharmonijo in trzinski pevski zbor je nastopil tudi tam. Nekako takrat so me začeli spraševati, zakaj ne bi pel tudi na koru in ko sem se nekaj izgovarjal, so mi rekli: "Kaj ti bo nerodno, pridi, pa bomo peli skupaj!" Potem pa se je začelo tudi tam. Zdaj ste že kar nekaj časa poveljnik gasilskega društva Trzin, to je delovna oz. odgovorna funkcija. Kako dolgo ste med gasilci? Gasilec sem od leta 1955. Spomnim se, da je bila takrat neka sektorska vaja, ki sem jo gledal, potem pa sem pokojnému Rebolju rekel, naj me kar vpiše. Že naslednje leto pa je bila 50. oblelnica društva in takrat sem že zavzeto délai na veselici. Avseniki V naslednjih letih je Ivko pridno sodeloval na organi-zacijskem področju v društvu. Bilo je kar dosti tečajev, sektorskih in drugih vaj, tek-movanj in drugih gasilskih dejavnosti, hkrati pa je bilo tudi kar nekaj gašenj poža-rov. Ivko se ne spomni več, kolikokrat je sodeloval pri preganjanju ognjenega pe-telina, še najbolj pa mu je ostal v spominu požar, ko je leta 1957 gorelc ori Rošov-cu v Zarebri. "Bilo je ravno 29. novembra. Okrog desetih zvečer smo šli s sestanka telovadnega društva. Bila je izredno gosta megla. Ravno smo šli mimo Pajka, ko je zatulila sirena. Obrnem se nazaj in skočim na kolo, pa se mi na kolesu strga veriga. Nekaj časa tečem ob kolesu, pa se mi začne vse zapletati, tako da ga enostavno vržem kar v járek ob cesti in tečem h gasil-nemu domu. Megla je bila tako gosta, da sirene v sosednjih krajih sploh slišali niso. Vse je bilo odvisno le od nas. Šele ko smo prišli do mosta čez Pšato, smo skozi meglo zagledali soj ognja. Za svoje gledališko ustvarjanje je prejel vrsto priznanj, med drugim zlato Linhartovo značko in srebrno Kersni-kovo plaketo. Ko zdaj pregleduje fotografije s představ se z veseljem spominja tistih trenutkov: "Ja veliko je bilo dobrih stvari. Prva igra v Trzinu po vojni je bila Divji lovec, to je bilo leta 1946, sledil je Mogočni prstan. igral sem dvakrat, prvič otroka, drugič sem bil pa pes. Ko sem bil star 20 let, sem igral 80-letnega možaka, v igri Čarlijeva teta pa sem igral žensko -Čarlijevo teto. To smo igrali tudi v Mengšu. Kar precej Trzincev nas je nastopalo tudi v Ta stara dopisnica da slutiti, kako urejen je bil grad Jablje nekoć Mengšu. Spomnim se na primer igre Pod svobodnim soncem, ki smo jo igrali v mengeškem letnem gledališču. Tam je bila kar dobra trzinska zasedba. Igra je bila pravi spektakel in smo jo večkrat ponovili. Spomnim se tudi, da smo po vojni nekaj-krat igrali kar v trzinskem kamnolomu. Med vojno je bila v kamnolomu nemška stražarska postojanka, po vojni pa smo v baraki, ki so jo zapustili, uredili manjše provi-zorično gledališče." Kdaj pa ste odprli kulturni dom? Med vojno je bit požgan. To je bilo pa leta 1946. Spomnim se, kako so, ko smo imeli generálko za igro Divji lovec, mojslri še nabijali deske za pod. Zani-mivo je bilo, da so bili mojstri hkrati igralci. Ko so odigrali, kar so morali, so spet nabijali deske. Se zdaj rad pomislim, kako smo improvizirali, kako smo si pomagali z najra-zličnejšimi svetili in kulisami. Leta 54, ko smo igrali Trnuljčico, nam je ministrstvo za prosveto pomagalo, da smo dobili tisle modre zavese. Kasneje pa je bilo vedno bolje. Spomnim se, kako sta Jože Kralj in Franc Capuder naredila ogromno kulis. Dosti kulis je še zdaj iz tistih časov. Igrali ste tudi v trzinski cerkvi? Ja, to je bilo pa leta 1968, ko smo igrali Na betlehemskih poljanah. Oder, ki je segal vse od prvih klopi do oltarja, smo dvignili in poskrbeli za kulise in svetlobne efekte. Najbolj zavzet pri pripravah je bil Franci Kurent, pa Brane Štefančič in drugi. Bilo je zelo dobro. V dogajanje na odru pa so se vključe-vali tudi pevci na koru. Zbor je bil ojačan z mengeškimi pevci. Obisk je bil nad pričako-vanji, tako da so ljudje stali celo na oknih. Igro smo ponovili še leta 1970 za božič. Ivko se precej zanima tudi za zgodovino Trzina. Ima nekaj zanimivih starih slik, še zlasti gradu Jable. Zdi se mu škoda, da grad, ki je v starih časih krepko krojil usodo Trzina, zdaj tako propada. To je bil včasih eden najlepših gradov daleč okoli, zdaj pa vanj lahko pride vsak in delà v njem, kar hoče. Že dvakrat je v gradu gorelo. Odnesli so vse, kar je bilo vred-nega. Tudi tista lepa železná kovana vrata, ki so se najdlje upirala, so zdaj neznanci odnesli. Pred kratkim so v gradu snemali TV reklamo, vendar tudi kulturniki niso kulturno pospravili za sabo. Ivko skuša ugotoviti izvor imena Trzin. Zdi se mu, da bi ime lahko izhajalo iz besede trs, saj je bilo te rastline včasih v trzinskem močvirju zelo veliko, iz nje pa so delali tudi trstiko, predhodnico sedanjih mrež za nanašanje ometa na zidovje. Sploh pa se Ivku včasih stoži po nek-danjem Trzinu. Življenje v starem Trzinu je bilo bolj pestro, kot pa je zdaj. Če že nič drugega, smo se vsi poznali, vedeli smo, čigav je kdo. Za vsako hišo je vsak vedel, kako se pišejo, kako se tam po domače reče in koliko jih živi v hiši. Bolj prijetno je bilo! Tudi veselice so bile dru-gačne. Vse je bilo bolj skromno. Godec je imel harmoniko, mogoče ga je spremljal še kdo na kitaro in kontrabas. Potem pa so ljudje stopili skupaj in zapeli. Ce so dobro zapeli, je hitro kdo dal za liter in poslal pevcem. Zdaj pa je pre-hrupno, predvajajo tako glasno glasbo, da se sliši v sosednjo vas. Včasih si se lahko na veselici pogovarjal, pošalil z drugimi, zdaj pa sluh posiljujejo s 700 in več vati. Vse v tem članku objavljene fotografije so iz zasebne zbirke Ivana Ručigaja. S čim pa ste se včasih še zabavali? Pozimi smo drsali na zaledeneli Pšati, predvsem pa smo smucali v Dolgi dolini. Spomnim se, kako zavzeto smo tam dělali skakalnico in potem skakali na smučeh. Ob nedeljah se nas je zbralo kar nekaj, pa smo navdušeno urejali zaletišče, mostiček in sploh skakalnico. Ni šio ravno za polete, prijelno pa je le bilo. Poleti smo na Pšati uredili kopališče. Tam, pri Dimčevem kotlu, kjer Pšata delà zavoj, smo posekali nekaj debelih jelš in z debli zajezili vodo. Jez smo utrdili s skalami, potem pa smo uredili še ploščad za sončenje in nekakšen bunker za preoblačenje. Ob tem smo naredili še skakalnice in celo tri štartna mesta za tekmovanja. Bilo je pravo, prav prijetno kopališče. K nam so se prihajali kopat tudi od drugod. Voda za jezom je bila kar globoka, jezerce pa je bilo dolgo kakih 15 met-rov. Moram pa tudi reći, da je bila Pšata takrat čista, pitna. Nikakršno onesnaže-vanje ni bilo dovoljeno. Bog ne daj, da bi kdo kaj zlival vanjo ali mogoče šel na potrebo. Marija joka, so rekli. Ja, včasih je bilo v Trzinu prav prijetno. Miro Štebe Zaradi dolžnosti sem še na veselicah, vendar komaj čakam, da grem domov." Sivo ponedeljkovo jutro je. Ponedeljkova jutra že po definiciji niso ravno najbolj priljubljena, za nas, ki pa živimo ob eni najbolj prometnih ulic v Trzinu, pa so prava mora. Habatova ulica je postala prava transverzala med Štajersko in Ljubljano! Iz last-nega dvorišča pridem na ulico le z izsilje-vanjem. Nepretrgana kolona se vali od šeste ure naprej. In ne samo to! Le red-kokateri voznik upošteva omejitev 40 km/ h in glede na to, da je to tudi šolska pot, me že zdaj zmrazi ob misli, da bo nekoč po tej ulici hodila v šolo tudi moja hčerka. Pred kratkim so na ulici Pod hribom položili ležeče policaje, pa ne pomagajo dosti. Avtomobili sicer malo bolj trpijo, ampak policaje se da z lahkoto preskočiti. Sprašujem se, kaj storiti? Če ulico enos-tavno zapremo, bo tudi za nas težje, saj bi porabili za pot po glavni cesti kar precej časa, vendar mislim, da bi morali vožnjo po Habatovi ulici omejiti le na prebivalce našega kraja. Trzin je že tako dovolj obremenjen s prometom. Vsi komaj čakamo na avtocesto, ki bo, upam, vsaj malo razbremenila cestne razmere v našem kraju, zato si ne smemo dovolili, da bi bile obremenjene še stranske ulice, kjer vsako jutro hodijo naši otroci v šolo. Nuša RESNICE IN BODICE Nekoč v Trzinu je Dimež strašil in tovor z vozov si je prilastil, nazaduje končal je, ko grel se ob peč', imel najbrž tudi je vinčka preveč. Hodit' ni b'lo varno ponoč' skozi vas, potiho pozdravit, še manj pa naglas, dobil si jo s pal'co al' skirco oštro, simbol še na plošči je tam za vasjo. Dělali, pletli so kite iz slame, klobuki iz nje pokrili so glave, cekarje tudi za dekliške postave ponesli izdelke v širne daljave. Z Mengšani v slogi skupaj se vzeli, pri Homcu krvavo rihto zapeli, razbili so pašo in dom ubranili, pred roparskim Turki, ki tu so morili. Zgodbe na Bistrici ne smejo zbledeli kjer v roke jim padel poveljnik Beleti, Trzinci so tam se postavili v bran, pred vojsko francosko za svobodni dan. Ko v Oregčevo hišo Francozi vstopili, radovedno so fantje uho prislonili, vojak je poměřil puško in počil, mladenič na travniku kri je potočil. A mladci njim dolžni niso ostali, za glavo ga skrajšaii, v gnoj zakopali, zdaj Frankov nazaj ni več v Trzin, naj vejo, kdo tukaj je petelin. Ta kraj je lastni imel aerodrom, v času, ko ob Soči je bil rompompom, da Lahe pohlepne nazaj čez vodo pognal, naj bi cesar čez Sočo lepo. Razkošnosti take ni na tem svet', saj Trzin postaj ima kar devet, ker jezno in mrko vsi se držijo, zato na postaji vsak svoji stojijo. Jeziki kosmati, kaj vse so čenčaii, o znanih mesarjih, kaj vse so regljali, shirane krave, svinje in bike, predelali so jih v klobasne oblike. Zato pa Trzinci bodimo si bratje ne pikajmo se kot pisani gadje, če kdo bi med nas vnesel nemir, kar naj ga pocitra kosmati hudir. Emilijan Pevec Težava z našimi mlajšimi pisatelji je, da so vsi v šestdesetih letih. I(W. S. Maugham - angleški pisatelj in dramatik) BORUT ČONTALA: NOVINAR SEM POSTAL POVSEM SLUČAJNO Ste kdaj razmišljali, kakšni so uredniki velikih časopisov in kaj počno? Eden od naših sokrajanov, Borut Čontala, ureja enega najbolj branih slovenskih časopisov Slovenske novice, in obiskali smo ga kar na delovnem mestu. Šarmanten, prijazen in komunikativen sedi pred računainikom za svojo mizo v moderno opremljeni pisarni v Detovi stolpnicl, v pisarno pa nenehno vstopajo ljudje in mu predajajo nekakšna sporočila. To je delovno okolje Boruta Čontale. Kakšen pa je Borut tudi drugače? Kakšen je vaš uradni naziv? Sem namestnik glavnega in odgovornega urednika Slovenskih novic. Kdaj ste se odločili postati novinar? To se je zgodilo slučajno. Ponavadi se marsikaka odločilna stvar zgodi povsem slučajno. Kot otrok sem želel postati pisatelj. Malo neuspešno sem študiral, že přej pa sem veliko pisal literaturo. Zahajal sem na Delo in na lepem sem přistal med novinarji, kjer sem že 31 let. Ste kasneje doštudirali novinarstvo? Ne. Takrat je redko komu uspelo doštudi-rati, čeprav moram reči, da imam zelo bogato zbirko indeksov in sem (tako) zelo široko izobražen člověk, vendar samo s prvimi semestri. Pa vam je uspelo napisati tudi kako knjigo? Ja, eno sem celo izdal. Knjiga Igralec s petim asom je naše sorte kriminalka - jugo štorija iz časov čudne ekonomske politike varčevanja, ko ni bilo kave, bencina ... Kava je bila takrat tihotapsko blago, kar si je danes kar težko predstavljati. Zgodba temelji na resnični zgodbi iz tistih časov. Nekdo je za tono kave kupil 5 volkswag-novih avtomobilov znamke golf. So vam kriminalke pri srcu? S kriminálkami se da veliko povedati. a se spleta in nanjo lahko obesiš Pfecej stvari. Ta zvrst je tudi bolj privlačna za bralce, je pa tudi precej novinarska zvrst. Kaj pa raje počnete - ste novinar ali pišete prozo? Raje sem pisal, vendar mi zdaj za to zman-jkuje časa. Pisanje člověka dosti bolj pre-vzame, ko doživlja vse tuje osebe. Torej ste bolj umetniška duša? Bolj kot ne, vendar se s tem v Sloveniji ne da služiti kruha. Katero področje novinarstva pokrivate? Vse po maleni, le športa ne. Novice pa so sploh reporterska zvrst - loviš dogodke, tudi manjše. Ko lovite novičke, morate znati tudi manj pomembne zadeve predstaviti kot nekaj posebnega. Pri tem je najbrž že zelo pomem-ben naslov? Seveda. Naslovi so velika umetnost. Naslov velikokrat naredi članek, ga proda. Celo najboljši članek brez dobrega naslova gre v pozabo. Za izbiro naslovov obstajajo tudi razni vzorci. Kaj pa podatki, ki jih dobivate? Jih preverjate? Ali imate tudi težave s tožbami? Podatke vedno dobiš od ene strani, ki je zainteresirana, da drugo "namoči". Informacijo je zato treba preveriti tudi pri drugi sirani. Zaradi tega zgodba velikokrat propade, saj ugotovimo, da gre le za kakšno nesmiselno maščevanje. Preverjanje je obvezno, saj je to drugo pravilo novinarstva. Sicer sledijo tožbe. Tudi pri nas jih imamo nekaj. Te pokopljejo še tako uspešen časopis. Gre za velike vsote. Npr. Helena Blagne nas je ložila za 100.000 DEVI. Za novice velja, da so rumeni tisk. Zakaj se reče rumeni? Natanko ne vem, vendar za grafično podobo velja, da črna črka na rumeni podlagi najbolj izstopa - je najbolj poudarjena. Kaj pa novinarski etični kodeks? Prej ste omenili 2. pravilo, katero je prvo? To je dobiti dobro zgodbo. Sicer pa je etični kodeks malo v krizi. Včasih so se plaćani članki popolnoma ločevali od ne-plačanih. To je že del etike. Novinar se ne sme prodajati. Mora iskati resnico, na žalost pa to včasih najde tudi preko plačanih člankov. Drugače pa kodeks sledi načelu, da je člověk človeško zvest sebi in tudi novinarstvu, to pomeni, da ne sme lagati, vsaj ne premoćno. Vam je naš Odsev všeč? Seveda, redno ga preberem. Moram reči, da je dober, pa tudi veliko reklam ste pridobili. Je zanimiv in igra svojo vlogo obveščanja v Trzinu. Tudi vi ste pred leti s še nekaterimi sodelavci v Trzinu izdajali časopis. V času, ko smo se ravno naselili v Trzinu, smo izdali celo 5 številk časopisa. Bil je precej šaljiv, delali pa smo ga tako, da smo ves material přilepili na papir, potem pa smo ga fotokopirali. Vse je bilo rahlo nejasno, vendar je zaleglo za tisto prvo ob-veščenost, ko se še nismo poznali med seboj. Izvode še zdaj hranim. Viktorija Pečnikar Oblak "TRZINSKI" PEDIATER IN KARDIOLOG Ura je 3.00 zjutraj. Nemočen otroški jok me že tretjič prebudi iz sna. Otipam vroče čelo. Prižgem luč in zagledam bled obrázek. Bruhanje se noče ustaviti. Zgodbo pozna vsak, ki je kdajkoli živel z majhnim otrokom. Primari) Slávko Popadič, dr. medicine, je naš sokrajan, ki je svoje življenje posvětil zdravljenju otrok in srčnih bolnikov. 28. novembra je, kot smo že poročali, na Mengeški ulici 48a v Trzinu (takoj za trgovino Pri Jurju - Unitap) v svoji hiši, v za to posebej prirejenih prostorih, odprl zasebno ordinacijo. U vi' Dr. Popadič, nam lahko opišete svojo študijsko pot na področju medicine? Leta 1955 sem na Medicinski fakulteti v Ljubljani postal doktor medicine. Specia-listični izpit iz pediatrije sem opravil leta 1962 v Beogradu, kjer sem vpisal tudi podiplomski študij kardiologije, ki je moj t. i. hobi, izpopolnjeval pa sem se v Londonu in Oxfordu. Leta 1969 sem opravil magisterski izpit iz kardiologije, naziv pri-inarija pa sem přejel leta 1973. Kje pa ste doslej opravljali svoj poklic? 8 let sem bil načelnik pediatrične službe v splošni bolnici v Zrenjaninu. Sodeloval sem na pediatričnih in kardioloških kongresih doma in v tujini, objavil pa sem tudi več kot 40 strokovnih prispevkov v medicinskih revijah. Od leta 1979 sem dělal v Klin-ičnem centru v Ljubljani. Osem let sem bil vodja pediatrične službe v stari porod-nišnici na ginekološki kliniki, imenovan pa sem bil tudi za svetnika. Pedagoško in mentorsko delo je bilo sestavni del mojega delovanja na kliniki in v porodnišnici. V neonatologijo sem uvedel elektrokardio-grafijo in razvijal kardiologijo. Za svoje delo sem přejel več strokovnih priznanj. Zakaj ste se odločili za predčasno up-okojitev in začeli "na svoje"? Za to je več razlogov. Že moja prva, pokojna žena Breda Habjan, ki je bila klinični psiholog, si je želela, da bi nekoč svoje življenje posvětil izključno pacientom. Ko snio pred 20 leti gradili hišo v Trzinu, sem že mislil na to. Zelo sem si želel, da bi dělal to, kar me veseli, in moj motiv ni zaslužek, saj imatn dobro pokojnino. Kot zasebnik bom svojim pacientom lahko posvětil precej več časa, ki je nujno potreben, kot pa sem ga lahko na kliniki. Ali vas lahko izberem za osebnega zdravnika svojim otrokom? Na žalost še ne, ker je to zaenkrat samo-plačniška ordinacija, nameravam pa pridobiti še soglasje Zdravstvenega doma Domžale za pridobitev licence zavarovalnice. Vendar pa je to drugi del "borbe". Sicer pa imam za delovanje samoplačniške ordinacije vso dokumentacijo in dovoljenja. Obiskalo me je že 6 inšpektorjev iz Domžal in trije iz Ministrstva za zdravstvo RS-a. Kar leto in pol smo zbirali vse potrebno, vendar ko je mimo, pozabiš na težave. Kako dobro je opremljena vaša ordinacija? Ali lahko pridemo k vam po prvo pomoč? Imam kisik, respirator, EKG, vse, kar je potrebno za nuđenje prve pomoči in oživljanje (reanimacijo) ponesrečencev ali bolnikov. Kaj pa laboratorij? Svojega laboratorija nimam, Vse preiskave pacienti lahko opravijo v Domžalah, Mengšu, Čmučah ali Ljubljani. Cene Si odvisne od vrste pregleda in dodatnih preiskav. Koliko stane pregled? Prvi pregled pri meni je zastonj, ker želim, da bi me Ijudje spoznali in dobili zaupanje vame. Kaj menite o pregledih za managerje? Preventivne preglede za managerje in vse ostale starejše od 30 let zelo priporočam. Za takšne preglede imam vse potrebne pripomočke. Preventiva je v medicini izjemno pomembna. Na žalost še vedno velja, da pridemo k zdravniku, ko že čutimo, da je nekaj narobe. Klinični kardiološki pregled vsebuje: fizikalni pregled, EKG, snemanje, test obremenitve in eventualne dodatne preiskave. Ali boste opravljali tudi obvezna cep-Ijenja otrok? Ne, tega ne bom prevzel. To je bolj dispanz-ersko delo. Opravljal pa bom vsa neobvezna cepljenja proti gripi in klopnému meningitisu. Kdaj se lahko cepimo proti piku okuže-nih klopov? Za to je najboijši čas januar ali februar. Cepijo se lahko otroci od 5 let naprej. Je popolna zaščita pred meningitisom. Ce-pljenje poteka v treh fazah. Drugo cepljenje opravimo čez en mesec, tretje pa čez eno leto. S tem postanemo imuni od treh do pet let. Katere prednosti bi za konec izposta-vili glede na to, da imate ordinacijo v lastnem domu? Prva je ta, da me lahko pokličete kadar koli, tudi ob praznikih, ponoči ... Praktično sem na razpolago 24 ur na dan. Le v primeru, da sem na obisku pri drugem pacientu, me morda ne bi dobili. Lahko me pokličete na tel.: 713-478 in se dogovorimo za pregled, v nujnih primerih pa lahko pridem tudi na dom. Viktorija Pečnikar Oblak PODJETJA, PODJETNIKE IN KRAJANE obveščamo, da tudi na KS zbiramo prijave vseh, ki jih zanima nakup stanovanja ali lokala v CENTRU Trzina. Zainteresirani lahko na sedežu Krajevne skupnosti dobi ustrezne podatke in Anketo, ki jo izpolni, mi pa jo posredujemo Potezi, to je agenciji, ki bo trgovala s prostori (lokali, stanovanja) predvidenimi za izgotovitev v I. 1999. Dogovorjeni smo tudi, da ima KS pravico vplivati na strukturo posameznih dejavnosti. Zglasite se osebno, svoj prihod najavite na tel. 711-060! TRZINSKA FARA V LETU 1997 Anton Martin Slomšek je dejal: "Kratek čas in dolga věčnost." Zopet je minilo eno leto, bližje smo smrti in bliqe věčnosti. Vse posvetno mine kakor kratek čas, zato se ne zanašajmo na minljivi svet. Dobra in huda delà ostanejo, zato poskrbimo za srečno věčnost. To naj bo voščilo za novo leto! Vsak skrben gospodar ob koncu leta pre-računa, ali ima dobiček ali izgubo. Leto 1997 je trzinski fari přineslo marsikaj dobrega, pa tudi stvari, ki bi jih najraje kar izbrisali iz spomina. Da se je v župniji redno odvijalo zakramen-talno in vzgojno življenje, se skorajda ne opazi, pa vendar pomeni, da je vse teklo po dokaj normalnih tirih. Hitreje opazimo izred-ne dogodke, V maju je bila tako gasilska slavnost ob godu svetega Florjana, zavetnika naše cerkve in vseh gasilcev. Od 27 vabljenih društev se jih je odzvalo 16, skupno 160 gasilcev. Mašo nam je s predolgim govorom o Slomšku "zamočil" Tilen Skubic, slabo voljo pa so nato popravile pridne gospodinje, saj se je bilo s čim posladkati. Prireditve so se udele-al' tudi v narodnih nošah. Prav na dan sv. Florjana je bilo celodnevno čaščenje, ki ga je popestril salezijanec Mirko Pihler. 6.4. smo dobili novega nad-škofa Franca Rodeta, ki je zamenjal Alojza Šuštarja. Velikonočnega blagoslova je-dil se je udeležilo kakih 900 ljudi, tudi v narodnih nošah. 13. maja smo imeli prvo sveto obhájilo, sveti zakrament pa je prvič přejelo le 21 prvoobhajancev. Za "prošnje dni" smo poro-mali v Loko, Mengeš in Groblje. Prosili smo za dobro letino. Obred zajema sveto mašo, litanije vseh svetnikov in blagoslov. Od začetka avgusta do 12. decembra se je s cerkvenega dvorišča k zvoniku zaman oziral 1.050 kg težak zvon, kateremu po vseh meritvah naš zvonik ni mogel nuditi gostoljubja. V začetku decembra je zato odšel razvesel-jevat župnijo Koprivnica, v kateri oznanja od 11. t. m. dalje. V začetku septembra nas je obiskal kip Fatimske Marije s svojimi skrivnostmi in nav-dihi. Slovesnost je s svojim igrivim govorom vodil župnik Franc Godec s Primskovega pri Kranju. S pelimi litani-jami in pesmijo Marija skoz življenje smo se poslovili od čudežne sv. Marije. Obisk je bil veličasten. Zgibank in svečk je zmanjkalo. Oktobrsko roženvensko pobožnost so letos vodili iz-ključno ministrantje. Deklice so to opravile lelo prej. Na roženvensko nedeljo pa smo poromali na Homec. Miklavž je na večer 6. decembra svoje mesto našel v kulturnem domu Trzin, božične polnočnice pa se je v cerkvi udeležilo 480 odraslih in 95 otrok. Vsem omenjenim svečanos-tim in pa tudi navadnim ne-deljam so še slovesnejši priz-vok dali naši zvonarji, ki so svoje delo vedno opravljali odlično. STATISTIKA ROJSTEV, POROK, POGREBOV IN OBHÁJIL Poroke: 20 oklicanih 17 zapisnikov hrani župnijski arhiv 2 poroki sta bili sklenjeni na Bledu 1 v Ljubljani - Koseze 8 brez birme Krsti: 42 vseh 18 dečkov 24 deklic 9 od drugod 25 do enega leta 7 nad enim letom starosti (2, 10, 8, 6,13, 3) 7 izvenzakonskih 16 civilno zakonskih 19 cerkvena poroka Pogrebi: 15 pogrebov 8 moških 7 žensk 5 predvidenih - ostali niso přejeli posled-njih tolažil vere; ali ni bilo pravoćasno poskrbljeno ali pa je to preprečila nenadna smrt - nesreća. Obhajila: 17.000 Kazalci na župnijski uri pravijo. da átevilo Trzincev še narašća Zaenkrat so mlade družine še bogate z otroki. Starejši krajani imajo že odraslo mladino, ki počasi že računa na skupno življensko pot s partnerji. Mnogi so s cerkveno poroko že v preteklem letu potrdili svojo začrtano pot. Pavle Krt - župnik Kaj naj bi premaknili v novem letu? V ospredje sili potreba po novih veroučnih prostorih. Projekt "prizidek k župnišču Trzin" oživlja. V novembru je přispěla dokumentacija za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Svoje skrbi polagamo v roke sv. Marije, saj jo imenujemo velika stavbenica sveta. Župnišče trpi škodo zaradi dotrajane kritine in mnogo-krat je bilo potrebno plezati na streho. Viktorija Pečnikar Oblak Za Matevža Štefela lahko rečemo, da je krivec za to, da je bil moto-šport v Trzinu v zadnjih desetletjih eden najbolj priljubljenih športov in da so Trzinci krojili, in še krojijo, vrh v slovenskem, še prej pa jugoslovanskem motociklizmu. Matevž, sicer rojen Trnovčan, zdaj pa že dolga desetletja pravi přiznáni Trzinec, se je izkazal na številnih področjih. Med drugim je bil ustanovitelj strelske družine, predsednik Strelske zveze Slovenije, lovec, velik ljubitelj motociklizma in avtomo-bilizma, dirkač, zvezni športni funkcionar, krajevni funkcionar, podjetnik, in seveda oče, dedek ... To je le delček dejavnosti, s katerimi se je, in se po malem še ukvarja, prav gotovo pa je najvidnejši ton njegovi osebnosti dajala njegova slrast, pravzaprav ljubezen, do motorjev in avtomobilov. Ko sva se o tem z njim pogovarjali v prijetni hišici ob jasi na obronku trzinskega gozda, se nam je pridružila tudi njegova žena Ana Štefe, ki ste jo bralci Odseva že lahko spoznali v eni od prejšnjih številk našega časopisa. Kot zanimivost naj že na začetku poveva, da se Matevž Štefe lahko tudi pohvali, da je bil lastnik enega od železnih konjičkov (na jer-men in karbidno luč), ki je zdaj razstavljen v tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki. Kdaj ste se prvič navdušili za motorje? Že kol "mule" sem imel strašno veselje do motorjev in moj prvi motor je imel še pogon na jermen. Kasneje sem ga zamenjal z bolj-šim, ki je namesto dinama oziroma električne luči imel karbidno luč, pri kateri sem moral sam nastavili vodo in karbid. Spomnim se, da so takrat ravno regulirali Ljubljanico in so za převoz materiala postavili ozkolirno želez-nico. Vsakič, ko sem zapeljal v luknjo ali čez tračnico, je luč ugasnila. Moral sem se ustaviti in jo z vžigalnikom ponovno prižgati. Uh, koliko delà sem imel s tem! Ha, ha, ha. Kakšne pogoje ste takrat imeli za tek-movanje? Možnosti takrat niso bile takšne, kot so zdaj. Recimo: danes imaš pokrovitelje in dobiš motor oziroma avto. Takrat pa je šio vse iz lastnega žepa. Možnosti so bile slabe, če pa si imel zadosti veselja do tega, si si znal to tudi priboriti. Kje ste dobili prvi motor? Prvi motor, s pogonom na jermen, sem si "zrihtal" kar sam. Potem sem imel že malo boljšega, s pogonom na verigo. Kje vse ste tekmovali? V Škofji Loki, Kamniku, hodili pa smo tudi v Opatijo, Beograd in Zagreb. Vozil pa sem tudi v Italiji in Bolgariji. V Bolgariji, kjer sem vozil rally, so nas zelo lepo sprejeli. Na vseh postankih med rally vožnjo so nas enkratno pogostili. Najbolj so mi ostale v spominu okusne salame. Drugače pa sem tekmoval predvsem na cestno hitrostnih dirkah, ki so jih pripravljali kar na običajnih cestah. Gospa Ana, ali ste moža spremljali na dirkah? Sem, predvsem na tistih doma, po Sloveniji, enkrat pa tudi v Beogradu. Nekaj časa ste dirkali tudi z motorjem s prikolico. Ja. Prijatelj Miklavčič je vozil motor, jaz pa sem bil njegov sovoznik na prikolici. Ko Miklavčič nehal tekmovati, sem motor, ki bil državni, prevzel jaz, v prikolico pa sedel Javornik. Bila je leva prikolica in tist ki je sedel v njej, se je z levo nogo opiral "pigelnu", imel pa je tudi volan. Ugotov sem, kako se motor nagiba z volanom. Če se motor pelje naravnost, drsi, če pa je nagnjen, je drsenja manj, zato lahko dosega večje hitrosti. Nujna je bila dobra usklajenost med voznikom in sovoznikom. Kako ste se pripravljali na tekme? Z odgovorom je pohitela gospa Ana, ki nama je zaupala, da si je želei !e miru in čokolade. Ja, čokolado sem pa rad jedel, ja. Dirkali ste tudi z avtomobili? Pri dirkanju z avtomobili sem bil precej let državni prvak. Še zlasti mi je ostalo v spominu, kako sem na dirki v javnih skladiščih za prvo mesto dobil zlato uro, ki so mi jo pokazali prejšnji dan in me ob tem vprašali, kdo bo naslednji dan lastnik ure. Rekel sem jim: "Ja fantje, tale ura bo julri moja!" Ha, ha. Tekmoval sem s "fičkom", ki sem ga doma v delavnici "navil" do konca. Pri zavorah in podobném mi je poma-gal Italijan Angelino. Gospa Ana pa se je ob lem spomnila, kako so njenega moža enkrat celo prijavili na carini, da je moral dokazovali, kako je naredil vse sam, in kako so se v lislem času velike avtomobil-ske tovarne zanimale, kako ima ses- tavljen motor. Ob vseh težavah pa je bilo treba takrat premagovati tudi veliko rivalstvo in nevoščljivost drugih tekmovalcev. Ali je bilo "friziranje" motorjev dovol-jeno? Da, to je bilo povsem svobodno. Kakor si se znašel! Razen kubikov, ki jih je bilo lahko do 850. Vedno pa so hoteli zvedeti, kako imam "zrihtan" avto. Imel sem odlično, specialno gred, ki sem jo dobil v Torinu. Pomagalo mi je poznanstvo s tovarnar-jem Abarthom, ki mi je vsako novo leto kaj podařil. Uplinjač sem imel od Mercedesa 170, zavore so bile diskaste, avto pa je bil 10 cm nad tlemi. Kaj pa štartnine? Štartnin ni bilo. Za nagrade pa so bili pokali in ne denar kot danes. V Trzinu imate tudi delavnico? ja, sem jo imel. Zdaj sem jo dal sinovoma. Takrat sem bil zaposlen pri Tomosu v Kopru, kjer sem bil vodja prometa. Dobro sem poznal vodilne delavce Tomosa, ki so me tudi navdušili za servis motorjev v Trzinu. Kasneje, ko so začeli izdelovati cit-roenove avtomobile, sem na avtomobile přesedlal tudi jaz. Povabili so me v Fran-cijo, na praksi pa sem bil v Avstriji. Žena Ana je takrat s pomočjo dobrega računo-vodje vodila pisarno in kuhala delavcem. Kdaj ste nehali dirkati? Prijatelj Janez Imperl je nekoč dejal: "Zdaj si na vrhuncu, zato zdaj raje prenehaj!" Ubogal sem ga in nehal z dirkami. Kakšne naslove ste osvojili? Odgovorila nama je kar gospa: "Povsod je bil ta prvi!" Zatrdila je, da imajo Štefetovi vse, kar "smrdi" po motorjih, v krvi. Čep-rav'ji ni bilo nič prizanešeno, še posebej, ko sta se očetu pridružila še sinova, se je tudi sama poskusila z jeklenim konjičkom, vendar le za kratko pot, od Kranja do Ljubljane. Spominja pa se, kako je najbolj uživala na pogostitvah po tekmah, z bogato obloženími mizami in zabavami. Matevž Štefe pa jo je dopolnil: Veliko je spominov. Lepih in manj lepih. Vendar mi ni nikoli žal, da sem dirkal. Lepi so tudi spomina na prijateljstvo z Levčkom - Le-vom Ponikvarjem, ki je bil kitarist pri Avse-nikih. Skupaj sva odraščala in skupaj dir- Krajane obveščamo, da ima Občina Domžale SPREMENJENO telefonsko številko. Nova številka je: 720 -100 IZOBESANJE ŽňlNE ZASTAVE Krajane obveščamo. da po sklepu Svela KS izobešamo crno, žalno zastavo na stavbi KS za vsakim umrlim krajanom če lo želf/o njegovi najbližji in nas o tem ohvestijo. POSEBNO 08VESTIL0! wspevek na strani 27 je MCELA 6 POPOLNOMA UMIŠLJEN. VSf KARAKTEKJI so produkt WMIŠUIJE, KAKRŠNA KOU PODROBNOST 2 RESNIČNIMI OSESAMI6 DOGODKI JE 260U G GOLO NAKUVČJE! kala. Vedno sva si izmenjavala najvišje lovorike. On na 500 ccm DKW motorju, jaz pa na 750 kubičnem Harley Davidsonu. Kako pa sta se spoznala z ženo? Gospa Ana je pohitela: "Čisto slučajno je přišel k nam". Matevž pa se spomni: V Mengeš smo šli po čevlje in usnjene plašče, ker pa zaradi snega nismo mogli naprej, sem šel s prijateljem Lojzetom iz Resljevega hrama (preimenovali smo ga v Moto hram, saj smo tam imeli vsak večer zbor ob klobasi in vinu) na Kasarno, v takratno gostilno, kjer so živeli Anini. Ali še kdaj sedete na motor? Na moped še, drugače pa zdaj dirkajo že moji vnuki. Kako pa zdaj doma zapolnita dan? Tu, ob robu gozda, imava čez dvajset žívali. Obiskujejo naju otroci in vnuki ter najini prijatelji. Mir imava in zrak je tu v gozdu boljši. Matevž Štefe in njegova žena Ana bi nam lahko povedala še marsikaj zanimivega o dirkah in o tem, kako se je v motoristični in kasneje avtomobilski delavnici pri Štefetu ali kar na Kasarni, kot še zdaj pravijo stari Trzinci, kalil cei rod motorističnih zanesen-jakov, tekmovalcev in Ijubiteljev dirkanja. Prepričani smo, da bosta še večkrat zašla na strani našega časopisa. Mojca Senica in Urša Mandeljc AKCIJA sladkor Ormož 1 kg 139,60 SIT moka posebna Zíto T 400 1 kg 80,70 SIT čokolada MAUXION 100g 79,70 SIT napolitanke MANNER lešnik 450 g 273,20 SIT kava ZLATI MINAS 100 g 134,60 SIT sok marelica DAN 11 154,00 SIT sok PFANNER pomaranča 21 250,10 SIT vino VESELI MARTIN 11 157,30 SIT pasja hrana DARLING 1,2kg 246,00 SIT hrana za zunanje ptice 1 kg 166,30 SIT toaletni papir INTIMA 8/1 406,60 SIT toaletni papir CARLINA rdeča 8/1 290,40 SIT prašek pralni ARIEL 3,6 kg 968,00 SIT TRGOVINI: Kidričeva ul. 12, Mengeška ul. 9, Trzin i a I ® "i j ■111 i Us I k I i Ni I I.H I« W . ®a I Seli a ® il h i;* s i i Akcija velja do razprodaje zalog. Pripravljamo različne narezke po naročilu! Se prlporooarno. Éy ONG II P. D. TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN S SLOZNOSTJO DO USPEHA l e Lf elos bo (Planinsko društvo Onger praznovalo 15 let svojega ob-stoja. Eden od ustanovnih članov društva, ki je od vsega začetka član društvenega upravnega odbora, nekaj let pa je bil celo predsednik društva, je Janez Žnidar, ki ga nekateri poznajo tudi po vzdevku Bohinjc. janez je ves čas z vsem srcem opravljal različne funkcije v društvu - med drugim rad delà z mladimi, je društveni vodnik, že celo vrsto let pa tudi gospodar društva, zato ni čudno, da so ga v društvu, kot prvega in za zdaj tudi edinega, imenovali za častnega predsednika PD Onger Trzin. Zdelo se nam je prav, da nam prav on predstavi društvo in nam pove, kako je Trzin sploh dobil svoje planinsko društvo. Janez Žnidar Lahko bi rekli, da se je naše planinsko društvo rodilo na Komni. Bilo je kmalu po novem letu, ko smo bili na zimskem izletu in turnem smučanju nekateri člani takrat-nega športnega društva Trzin in nekateri najbolj zagnani trzinski planinci, ki pa smo bili člani različnih planinskih društev. Takrat smo se v topli, zakurjeni sobi doma, v nepozabni zimski idiliki, prvič začeli pogo-varjati o ustanovitvi laslnega planinskega društva. Peter Levec, ki je bil predsednik ŠD, je predlagal, naj bi društvo ustanovili v sklopu ŠD, vendar se s tem vsi nismo strinjali. Peter je vseeno, ko smo se vrnili domov, sklical sestanek nekaterih potencialnih članov planinskega društva in dogovorili smo se, da za začetek ustanovimo planinsko sekcijo, ki bo delovala v sklopu PD Janez Trdina Mengeš, v katerem je bilo včlanjenih največ Trzincev, hkrati pa naj bi sekcija delovala tudi v sklopu športnega društva Trzin. Za sekcijo smo se odločili, ker smo se želeli preizkusiti ali smo organizacijsko sposobni voditi društvo. Že takoj smo začeli voditi izlete. Prvi je bil na Katarino in Polhograjsko Grmado, že prvo leto pa smo skupaj z mengeškim društvom v Bohinju pripravili planinski tabor. Zaradi velikega zanimanja sokrajanov smo kaj kmalu spoznali, da se lahko osamosvoji-mo. Videli smo, da smo zadosti močni, k temu pa so nas spodbujali tudi drugi. Kaj kmalu smo začeli s přípravami. Med drugim smo precej pozornosti namenjali tudi imenu društva. Nismo želeli, da bi društvo enostavno krstili za PD Trzin. Želeli smo nekaj več, zato smo dolgo izbirali primerno ime, ki bi že na prvi pogled ločilo naše društvo od drugih. Imeli smo kar nekaj težav, nazadnje pa sta se v ožji izbor uvrstili dve imeni: Grintovci in Onger. Po tajnem glasovanju članov iniciativ-nega odbora smo se odločili, da naše društvo poimenujemo po hribu, ki se dviga nad Trzinom, saj Onger simbolično, po planinsko, povezuje stari del Trzina z novim, hkrati pa je marsikak Trzinec s prvim vzponom na Onger začel svojo gorniško kariéro. Oblikovalec Jože Cof je kaj hitro izrisal ličen znak društva, na katerega smo še zdaj ponosni, oblikovno pa je pos-krbel tudi za druB_ društvene dokumente in znake. 10. februarja 1983 je nastopil veliki trenu-lek. Bilo je zares veličastno. V dvorani kul-turnega doma v Trzinu se je zbralo kar veliko ljudi, med katerimi je bilo tudi precej povab-Ijencev. Přejeli smo celo vrsto čestitk, na zboru pa smo sprejeli delovni program društva in izvolili njegovo vodstvo. Prvi predsednik je bil Miro Štebe. Tudi na občini, kamor smo šli podpisat ustanovni dokument, so nas pogledali kar začuđeno. Druga društva imajo običajno težave, da zberejo potrebnih 11 ustanoviteljev, nas pa je prišlo kar 16, pa še več bi jih lahko pripeljali. Prvo leto smo imeli več kot 600 članov. Bilo je prav neverjetno, kako so nas ljudje radi sprejeli. Ko smo se odcepili od Mengša, smo s seboj potegnili precej vodilnih članov PD Janez Trdina, kar niti ni bilo čudno, saj je bilo v društvu kar dosti Trzincev. Kako pa je steklo delo na društvu po ustanovitvi? Prvi izlet smo imeli že februarja, ko smo se nekateri udeležili tradicionalnega zimskega pohoda na Stol, kmalu zatem pa smo pripravili še druge izlete, ki so bili zelo dobro obiskani. Kot novo ustanovljeno društvo smo bili brez opreme in tudi brez denarja. Za vse smo morali poskrbeti sami. Pripravili smo celo vrsto akcij s katerimi smo utrdili društvo. Med drugim smo se v sodelovanju z gozdnim gospodarstvom lotili pogozdovanj. V parih dneh smo posadili kakih 10.000 smrečic in s tem zaslužili nekaj denarja. Akcijo smo ponavljali tudi v naslednjih letih, tako da smo po gozdovih v okolici Trzina, Mengša, lhana in drugod posadili kar veliko sadik. Da bi dobili še več denarja in opozorili na društvo še druge, smo ob trzinskem bajerju začeli prire-jati piknike, enega pa smo pripravili tudi v kamnolomu. Imeli smo še več kar odmevnih akcij. Med drugim smo izdelali društvene klobučke in značke, ob koncu vsakega lela pa natisnemo tudi poseben društveni sten-ski koledar, ki jih delimo po hišah Trzincev in drugih članov duštva. Ko smo prišli do denarja, smo začeli kupovali opremo, ki je potrebna za delo društva. Vse, kar smo naredili, nam prav gotovo ne bi uspelo, če ne bi bili tako složni, kol smo bili. Kje ste se sestajali? V prvem obdobju smo se največkrat sestajali na sedežu KS, večkrat pa tudi v kaki gostilni ali pa kar pri kom doma. Grdo rečeno, ampak zares smo se morali kar "vláčit po oštarijah". V to smo bili prisiljeni Malajur (1995) 5e zlasti, ko so nam začeli na KS zaračunavati prostore. Stvari so se precej popravile, ko smo skupaj s ŠD dobili hišico na ulici Rašiške čete. Ker je športno društvo takrat že zašlo v krizo, smo za hišico začeli skrbeti predvsem mi. Uredili smo si kar prijetne društvene prostore. Do hišice smo prišli tudi s pomočjo občine, saj smo kar tja poslali prošnjo za prostore. KS se je šele takrat zavzela za nas. Kljub temu, da na začetku nismo imeli lastnih prostorov, smo bili zelo dejavni. Počasi so tudi drugi spoznali, kako smo zagrizeni in so nas začeli ceniti. Kaj pa so bili po vaše največji dosežki društva? leju smo v društveni hišici uredili razstavno zbirko, ki Dolomiti (1995) je še zdaj edina muzejska zbirka v Trzinu. Prav tako pa ne morem mimo uspehov naših članov mladinskega odseka. Pětkrát so se udeležili držav-nega tekmovanja v poznavanju gorništva za mlade planince in vedno so se vrnili z uspehom. Dvakrat so zmagali in postali državni prvaki, enkrat so bili drugi, lani pa so mladim planincem prav gotovo zapiše osvojili tretje mesto. Mladinski odsek je zelo globoko v spomin, saj je na teh taborih dejaven, še zlasti zdaj, pod vodstvom Emila vedno prijetno in zanimivo. Letos boste praznovali 15. obletnico obstoja društva. O tem se že kar precej pogovarjamo. Med drugim bomo izdali društveni bilten, pou-darek pa bo na razvitju prapora, ki ga še pripravljamo. Seveda pa bomo pripravili tudi druge slovesnosti in akcije. Uspehov je bilo kar precej. Pripravili smo celo vrsto lepih izletov, vsak mesec vsaj po enega. Vsako leto so zelo dobro obiskani izleti v neznano. Ko sestavljamo letne programe, pa vsakič vanje vključimo tudi sku-pinske avtobusne izlete. Zelo dobro smo organizirali nekatere članske in mladinske tabore. Članske tabore smo sprva usmerjali v manj poznané gorske predele takratne Jugoslavije. Obiskali smo Durmitor in Prokletje, ko smo dobili izkušnje, pa smo začeli zahajali tudi v tuja pogorja. Tabore smo tako imeli v Grčiji, v Tatrah na Češkem, v Pirinejih, na Korziki, Dolomitih, pripravili pa smo tudi odpravo na najvišji vrh Afrike Kilimandžáro in v Tibet pod Mont Everestom. Naši člani so bili na Alatterhornu, obiskali so južnoameriške vrhove in številne zanimive kraje. društvu smo vzgojili vrsto vodnikov, mar-kacistov, naravovarstvenikov in drugih planinskih strokovnjakov. Pripravili smo veliko Predavanj, razstav in precej družabnih prireditev. Eden od vrhuncev društvenega delovanja je bila obletnica rojstva pokoj-nega častnega člana društva, enega najvid-ne' s'°venskih planinskih delavcev, dol-goletnega urednika Planinskega vestnika in Pedagoga profesorja Tineta Orla. Ob jubi- Pevca. Člani mladinskega odseka vsako leto pripravijo mladinski planinski tabor, ki se Zelje PD ... Da bi imeli več članov in da bi bilo naše društvo še boljše, kljub temu, da je že zdaj po aktivnosti pri vrhu med planinskimi društvi. Želei bi, da bi se še bolj razvila vodniška in markacijska sekcija, najbolj pa želim, da bi v našo dejavnost pritegnili še več mladine, tako da se ne bi dogajalo, kot se ponekod, da mladina v brezdelju in dolgočasju uživa mamila. Naj gredo raje z nami v planine in bodo prišli nazaj zdravi in veseli. Pogovarjala se je Urša Mandeljc VODNIKI PD ONGER TRZIN Kategorija: (MPV) vodnik član GRS A(PLV) 14. A(PLV) Čičerov Sandi Jerman Jože Kralj Dušan Kralj Simon Mesar Tomaž Mučibabić Irena Pevec Emil Rupar Janez Schoss Gregor Schoss Rudi Štebe Miro Sircelj Lojze Zižek Tone Žnidar Janez Verjetno ne veste, kaj pomenijo posamezne črke pod rubriko Kategorija. Posamezna črka označuje zahtevnost poti, po kateri lahko vodnik vodi skupino oz. kliente. A: Lahke kopne ture (lahke označene poti in lahke neoznačene poti), B: (lahke, zahtevne in zelo zahtevne označene poti, lahke in zahtevne neoznačene poti ter lahko brezpotje, načeloma do snežne meje, vključno s posameznimi snežišči), D: vse kot pod A, poleg tega pa še zimsko markirane poti in organizirani in varovani zimski pohodi, G: vse kot pod A in D, poleg tega pa še lahki turni smuki. Gorski vodnik je na-jvišja stopnja vodništva. Ljudi vodi tudi po ledeniških gorah, opravlja plezalne vzpone,... Vse dodatne informacije pa lahko dobite pri načelniku vodniš-kega odseka Rudiju Schossu! PLV = planinski vodnik MPV = mladinski planinski vodnik PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN SE PREDSTAVI Predsednika planinskega društva Onger Trzin Rudija Schossa, ki je hkrati tudi vodja vodnlškega odseka na društvu smo zaprosili, naj nam na kratko predstavi društvo: Kot predsednik koordiniram delo izvršnega odbora društva. Člane tega odbora skličem takrat, ko se nabere zadosti snovi ali se pojavi kak problem. V izvršilnem odboru so MARKACIJSKI ODSEK: Skoraj vsako slovensko planinsko društvo skrbi za kako planinsko pot po naših gorah. Naše društvo vzdržuje približno 50 km poti na območju Krvavca in njegove okolice. Naši markacisti vsako leto vsaj dvakrat pregledajo vse poti. Prva velika akcija je, ko se stali sneg in je treba poti očistiti in popraviti škodo, ki je nastala pozimi. Naši markacisti so razdeljeni v pare in vsak par skrbi za določeno pot. Posamezni markacisti popravijo manjše spre-membe na poteh, jih očistijo vejevja in smeti ter ob poteh narišejo markacije, če pa gre za Mangrt (1995) načelniki društvenih odsekov in sekcij ter nekateri drugi, najbolj zavzeti člani društva. V našem društvu imamo vodniški odsek (vodja Rudi Schoss), markacijski odsek (Marjan Končina), naravovarstveni odsek (Lojze Sircelj), propagandno sekcijo (Janez Martine), mladinski odsek (Emil Pevec), gospodar društva pa je Janez Žnidar. Kot vsako društvo imamo še nadzorni odbor in častno razsodišče. VODNIŠKI ODSEK: Vodniški odsek se sestane po potrebi, pridejo pa vsi vodniki. Odsek se zanesljivo sestane konec vsakega leta, saj na teh sestankih vodniki sestavijo program izletov za naslednje leto. Ta pro- kakšno večjo stvar, naprimer če je treba popraviti jekleno vrv - pletenico ali zajlo, kot jim največkrat rečemo, pa se dogovorimo za skupno akcijo. Pri teh akcijah namreč potrebujemo precej ljudi. Treba jih je zavaravati, rabimo agregat in mnogo orodja. Takrat gremo na delo vsi: vodniki, reševalci. ... GOSPODAR DRUŠTVA: To funkcijo opravlja Janez Žnidar, ki je vzdrževalec naše planinske hiše na ulici Rašiške čete 4. Sprva smo hišico delili s šporl-nim društvom, ko pa je delo v ŠD zamrlo, smo dobili nadzor nad celotno hišico. Morali smo jo popraviti. Vanjo smo names-tili kamin, uredili sanitarije, jo prebelili in uredili še celo vrsto stvari. Ob obletnici društva, ki se je pokrivala tudi z obletnico rojstva našega častnega člana prof. Tineta Orla, pa smo v njej uredili tudi stalno razstavo o prof. Orlu. Hišico bi radi še popravili, gram izletov je nato vsakič natisnjen na društvenem koledarju. Poleg rednih društvenih izletov, ki so v tem programu, vsak vodnik vodi še posamezne skupine plan-incev tudi na druge izlete. Vodniki so razdeljeni po težavnostnih stopnjah izletov, ki jih lahko vodijo. Lahko rečemo, da je pri nas vsako soboto, včasih celo ob nedeljah, vsaj en izlet. Za te izlete ponavadi ni objav, saj se skupine kar med seboj dogovorijo, kam bodo šli. Vsak, ki ga posamezna tura zanima, se jim lahko priključi. izleti. Naravovarstveniki poleg tega skrbimo tudi za zaščito narave in še zlasti rož na našem območju. To še zlasti velja za rastišče lepih čeveljcev v trzinskem gozdu. Vsak naravovar-stvenik mora biti izšolan in mora imeti opravljen izpit. NARAVOVARSTVENI ODSEK: Naši naravovarstveniki so zelo dejavni. Ko cvetijo zanimive, redke rože, pogosto hodimo na skupne izlete, namenjene ogledu rastišč teh cvetlic. Takrat se nam radi pridružijo tudi dragi člani društva, tako da so to najšteviičnejši društveni Matkov škaf „ NAGRADA PLAN1NSKEMU DRUŠTVU ONCitR - Mladinski odsek :eijmm-jluc uspvbe in orfrlHIWl" rťpublííhťt[ii tekitiovuniđ "Mfjditu in fttnr" Ti uspehi so seveda plod dolgolet-nega delà mentorjev na 0Š Trzin. Znanje, ki ga učenci pridobivajo pri Planinski šoli se utrjuje s praktičnim delom na izlelih. Poleti (običajno druga polovica julija) MO pripravi mladinski planinski labor. To je nekakšna nagrada za liste, ki so skozi celo leto pridno obiskovali planinski krožek. Od leta 1992, ko jih zopet organiziramo, smo jih pripravili na Pokljuki (Rudno polje), v Krnici, na Jezerskem, v Vratih, v Bavšici in v Trenti. Za študente in dijake (predvsem tište, ki so že prej hodili z nami) imamo organizirana srečanja v društveni hišici. MO bo že ta mesec začel pripravljati serijo preda-vanj znanih alpinistov. Spremljajte obvestila na plakatih! Sliki spodaj: Tekmovanje "Mladina in gore" leta 1997 v Podlehniku pri Ptuju (3. mesto) in leta 1996 v Trzinu (1. mesto). Zgoraj: Prvouvrščena ekipa leta 1996 je přejela nagrado Športne zveze Domžale. Zgoraj desno: MO PD Onger Trzin je aprila 1997 za svoje dosežke v tekmovanju "Mladina in gore" prejel Občinsko priznanje. Nova in rabljena vozila po ugodnih cenah! Tudi na kredit ! poskrbeli za njeno izolacijo in izkoristili pod-strešje, mogoče bi jo celo dvignili za eno nadstopje, da bi dobili prostor za delo naših mladih članov. V društvu pa imamo tudi gospodarja društvene planinske opreme. V času delo-vanja društva smo nakupili najrazličnejšo planinsko opremo ter opremo za taborjenje. Vso planinsko opremo si naši člani lahko izposodijo za izlete, nekatere kose taborne opreme pa včasih posodimo tudi drugim trzinskim društvom in organizacijam. MLADINSKI ODSEK: je že zaradi svojega poslanstva (vzgajati mladino v planinskem duhu) takorekoč najpomembnejši člen v verigi odsekov. V zadnjih petih letih smo se že kar navadili, da nas naši mladi člani razveseli-jo z izrednimi uvrstitvami na tekmovanju "Mladina in gore". Leta 1995 in 1996 so tako naše mlade planinke osvojile 1. mesto, leta 1993 2. in leta 1997 3. mesto. Leta 1996 so člani MO in PD Onger Trzin s pomočjo Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije organizirali to tekmovanje pri nas. A¥T© BEWWI® DOMŽALE Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061 716 185 TRZINSKE STRELSKE NOVICE: PRAZNIK STRELCEV V TRZINU PREHODNA SKIRCA BORISA PATERNOSTA seiiLTAîi: V spomin Borisu Paternostu, po katerem se imenuje to tekmovanje, so na njegov grob položili ikebano. PIŠTOLA EKIPNO: PIŠTOLA POSAMEZNO: Robi Kranjc SD Olimpija 2. Simon Veternik SD Mrož 3. Peler Tkalec SD Dušan Poženel Uvrstitev naših najboljših treh: 96 98 94 98 96 96 578 98,3 676,3 Gojmir Pevc 10. mesto s 557 95 93 98 94 9b 9b 571 97,8 668,8 mesto s 550 točkami in Franci 95 97 96 94 98 95 575 92,1 667,1 Mušič 26. s 542 točkami. Že drugič za-pored je SD Trzin priredilo spominsko strelsko tekmovanje na državni ravni, ki so se ga udeležili najboljši střelci Slovenije, med drugim tudi naš najboljši střelec Rajmond Debevec. Dvodnevno tekmovanje je dobro organiziral Damjan Klopčič, vodil pa Franc Brečko Ker pražen žakelj ne stoji pokonci, je poklicni kuhar Stane Narat sku-hal odličen golaž. Na žalost so ga nevedni priredi-telji čez noč pokrili in ga niso postavili na hladno, zato so se z njim lahko okrepčali le prvi dan. Med odmori in čakanjem so se lahko pozabavili z metanjem pikada in gledanjem TV, v preprostem bifeju pa so těšili žejo. V soboto, 3. 1. 98, so se prvi poměřili pištolaši. Bilo jih je 47. Odstreljali so 6 zaporednih serij po 10 izstrelkov. Naslednji dan, 4. 1. 98 je streljalo še 52 tekmovalcev s puškami. Ti imajo, za razliko Za pravilno štetje zadetkov je skrbel dolgo-letni sodelavec sodnik Zoro Oražem iz Portoroža, ki mu je pomagal sin Robera. Uporabljala sta poseben računalniški program in napravo, ki bere zadetke na tarči. Viktorija Pečnikar Oblak Foto: Urša Mandeljc 1. SD Olimpija: 1698 točk 2. SD Mrož: 1681 točk 3. SD Dušan Poženel: 1680 točk Robi Kranjc 578 Simon Veternik 571 Peter Tkalec 575 Srečko Vinko 567 Renato Sterman 557 Ksenija Maček 553 Peter Marinček 553 Boris Klančnik 553 Pavli Knez 552 od pištolašev, posebno obutev in usnjena oblačila. ÉH^.«^H Streljanje je pote-Bj y?Bk ïjf'l kalo v strogi tišini, K& i t 23 zaprtimi vrati, f- i iy Poseben del tek- PBra movanja pa je fi-"^jj nale osmih naj-! boljših. Na tem ř* T^J delu so smeli pri-jSR sostvovati tudi JoK® gledalci in navijači in jih vzpodbujati. Streljati so morali na znak, kar pomeni, da so morali po danem znaku streljati v presledkih nekaj sekund. Trzinci so se med desetimi ekipami uvrstili na 7. mesto. PUŠKA POSAMEZNO: 1. Rajmond Debevec SD Olimpija 99 100 100 97 100 100 596 104,7 700,7 2. Renata Oražem SD Kamnik 95 98 100 98 99 99 589 99,7 688,7 3. OtoStrakušek SD A. Hohkraut 97 97 98 98 96 97 583 101,8 684,8 Uvrstitev naših najboljših treh: Jer-nej Adlešič 14. mesto, 575 točk, Božo Habjan 37. mesto, 559 točk, 42. mesto Andreja Perne - 555 točk. Točke, ki jih je Rajmond Debevec zbral, pomenijo svetovni rekord, vendar pa tovrstna tekmovanja ne štejejo za uradno priznanje rekorda. PUŠKA EKIPNO: 1. SD Olimpija: 1743 točk 2. SD A. Hohkraut 1733 točk 3. SD Kamnik 1730 točk Rajmond Debevec 596 Oto Strakušek 583 Renata Oražem 589 Primož Horvat 583 Martin Srakušek 575 Miha Radej 578 Zoran Uzelac 564 Uroš Javorič 575 Bojana Bombač 563 SD Trzin se je uvrstilo na 8. mesto. 8+relsko društvo Trzin se zahvaljuje: Osnovni šoli Trzin, ki jim je odstopila telovadnlco za postavi-tev 18 mesfnega montažnoga e+relišća, Krajevni skupnosti Trzin s prisotnostjo predsednika g. Toneta Ipavca fer Ôporfni zvezi Domžale za sofinanciranje tekmovanja. Biring d.o.o., Jan bar, éinko Tomaž - servis glasbil, Mizarstvo Pevc, Libametal - Pire Darko s. p.; Reklamni napisi - Óinko Tomaž s. p.; Kovinoplastika Kosmatin; Gloria bar; gosiilna "Pr' Jakov Mel"; trgovina Unitap d.o.o.; Slaščičarna Oger d.o.o. NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN ŠD Trzin v februarju praznuje prvo obletnico ponovne oživitve društva! Mislim, da jim lahko voščim v imenu vseh krajanov, se jim zahvalim za ves trud, ki ga posvečajo našemu kraju. Torej, Igor Kralj (predsednik), janez Lenarčič (namestnik), Monika Jevše-nak (tajnica), Marina Kralj (blagajničarka), Anton Župan, Bojan Perko, Zoran Perko, Vladimir Nadj, Tomaž Dane in Oorazd Završnik (člani) - kar tako naprej! Igor je poudaril, da so s svojim delom zadovoljni, veseli so tudi z odzivom Trzincev. O posanieznih akcijah vas bo ŠD sprati obveščalo, za informacije pokličite Igorja (712-103) ali KS Trzin (711-060). Napovedani šahovski turnir zaenkrat odpade, ker se g- Nadj, ki je organizator tega turnirja, z našimi olroki intenzivno pripravlja na državno prvenstvo v Salm. Zelimo jim veliko uspehov! ŠD Trzin bi se ob tej priliki zahvalilo največjim pokroviteljem, ki so jim pomagali do posameznih "fPešnih akcij v preteklem letu. To so: McDonnald "omžale, Bonsai Trzin, Gloria Bar Trzin in KS ran. Zahvaljujejo se tudi uredniškemu odboru Od-društv* VSakomeseíno ot,iav'o prispevkov o delovanju Nuša Program za Beto 1 JANUAR, smučanje za rekreativce v Dolgi dolini (pogoj je seveda FEBRUAR: sneg), enodnevni smučarski izleli za smučarje rekreativce rekreacija v teiovadnici OŠ Trzin (košarka, nogomet, gimnastika) telovadba za otroke MAREC, rekreacija v teiovadnici OŠ Trzin (košarka, nogomet, gim- APRIL: naslika) MAJ: prvomajski tek in piknik otroška oiimpiada rekreacija v teiovadnici OŠ Trzin JUNIJ: košarkarski turnir 5 na 5 SEPTEMBER: nogometni turnir NOVEMBER: pričetek rekreativnih dejavnosti v OŠ Trzin ♦ telovadba za otroke DECEMBER: božično novoletna zabava za otroke novoletna zabava za krajane V kombinaciji posamezno so si najboljša města razdelili: Jože Kolene - SD Grosuplje, Roman Radej - SD Kamnik, Branko Malec - SD Kovinar. V kombinaciji ekipno sta sodelovali Ie dve SD in sicer : 1. mesto SD Grosuplje in 2. mesto SD Trzin. Za nagrade so prejemali medalje in denar za streljanje posamezno, pokale za ekipe, za kombinacijo posamezno pa kitaro, električno pečico in gumo Pirelli. SMUČANJE V DOLGI DOLINI V LETU 1998 Z gospodom Antonom Županom smo se pogovarjali o tem, kaj se bo letos, če bo zapadlo dovolj snega, dogajalo na smu-čišču v Dolgi dolini. Lani je imelo ŠD Trzin veliko težav z organizacijo, saj z Ministr-stvom za okolje in prostor niso imeli pod-pisane zemljiške in najemniške pogodbe za zemljišče. MOP je tudi prepovedalo vsakr-šen poseg v smučišče in v nadaljnjo gradnjo brunarice, zato je bilo vprašljivo, če se bomo Trzinci sploh lahko spuščali po beli strmini Dolge doline. S posredovanjem nekaterih prebivalcev našega kraja so dobili soglasje za legalizacijo brunarice in v najkrajšem času pričakujejo tudi podpis pogodbe o obratovanju smu- čišča. Brunarico jim je podařil Brane Lap iz IOC Trzin, ki se mu ob tej priliki prav lepo zahvaljujejo, saj jim je s tem omogočil začetek obratovanja. Brunarico so s prosto-voljnim delom postavili, po tleh so položili izolacijo in ploščice, jo toplotno izolirali in obložili z opažem. Zdaj je pripravljena služiti svojemu namenu (spravilo orodja). Tudi na samem smučišču je bilo potrebno veliko stvari narediti in popraviti, saj ga je preraslo drevje. Razširili so spodnji del, nekaj smrek je bilo potrebno izruvati s koreninami, posekali so grmovje, špulili štore in pripravili razširjen teren za postavitev dveh vlečnic. Razširitev je bila potrebna predvsem zaradi varnosti naših otrok. G. Župan poudarja, da smučišče ni namen-jeno le Trzincem, ampak tudi krajanom Loke in bližnje okolice. Težava je tudi v tem, da sta obe vlečnici stari 15 let in sta že precej dotrajani. Za varnost bi bilo potrebno zamenjati vsaj eno vlečnico, seveda pa je ponovno problem denar, saj ZŠO Domžale našim smučarjem ne namenja nobenih sredstev. Ponovno bi opozorila na mačehovski odnos "naše" občine do Trzina. Tudi tu se pokaže, kako zelo upravičeno si želimo imeti svojo občino in razpolagati z našim denarjem tako, kot si to želimo sami, da nam ne bo potrebno hlapčevsko prositi za vsak tolar, ki ga krvavo potrebujemo. V delo na smučišču je bilo vloženega veliko prostovoljnega delà krajanov, podpore od KS Trzin niso imeli zaradi neurejene dokumentacije. G. Florjančič pa je podařil les za dve klopi in dve mizi, in se mu lepo zahvaljujemo. Če bodo snežne razmere ugodne, bo smučišče ob delavnikih odprto od 12.00 naprej, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. Dnevna karta za otroke bo po 500,00 SIT, popoldanska 300,00 SIT. Za odrasle bo dnevna karta 1.000,00 SIT. Za hrano in toplo pijaco bo poskrbljeno! Z ozirom na snežne razmere je težko napisati, kaj se bo na smučišču zares dogajalo. Glavna aktivnost bo poučevanje otrok, vaditelji so strokovno usposobljeni in s polno odgovornostjo jamčijo za varnost in pravilno šolanje, kljub temu pa naprošajo starše, da se v trening aktivno vključijo in otrokom omogočijo čim večji izkoristek časa na smučišču. Tečaji med počitnicami Če bodo snežne razmere ugodne, bodo tečaj izvedli na našem smučišču. Cena tečaja bo 5.000,00 SIT na otroka. V příměru slabih snežnih razmer bodo organizirali začetni in nadaljevalni tečaj na kak-šnem ne preveč oddaljenem smučišču. Cena, roki in odhodi avtobusov bodo objavljeni pravočasno. Pri predšolskih otrocih bo obvezno spremslvo staršev. Pozor! Smučišče zaradi specifičnih last-nosti ni primerno za snowboarderje, zalo jih naprošamo, naj ne motijo in ogrožajo nič hudega slutečih smučarjev. Za informacije pokličile g. Župana (713-938) ali KS Trzin (711-060). V ŠOTORU - BALONU NE BO ZEBLO V NOGE AEROBIKA Vsak ponedeljek in sredo ob 20.00 je v dvorani KUD aerobika za Trzinke. Vabljene! Vteh dneh je Trzin dobil novo, mogoče manj opazno pridobitev, znali pa jo bodo ceniti vsi, ki imajo radi tenis in sploh šporlno življenje. V športnem centru Taubi pri trzinski osnovni šoli so veliki šotor -balon, v katerein je prostor za tri teniška igrišča, preselili na novo lokacijo. Pred tem so tla, kjer zdaj stoji šotor, asfaltirali, po asfaltu pa položili posebno preprogo, prekrilo z majhnimi delčki prave gume - z gumi granulati. Nova podlaga bo zaustavila talni hlad in preprečila, da bi igralce med igrami zeblo v noge. Kot nam je zatrdil lastnik centra Marjan Golob, lahko v balonu zelo hitro premestijo talne oznake in igrišče priredijo za igranje badmintona, odbojke ali pa na primer malega nogometa. Nova pridobitev je prav gotovo razveselila igralce tenisa, ki v centru Taubi igrajo samostojno ali pa v sklopu treh teniških šol, ki si delijo tamkajšnja igrišča - ena je domaća, Taubijeva, druga je mengeška, tretja pa kamniška. Igrišča Centra Taubi uporablja tudi Teniška zveza Slovenije in prav pred kratkim so v njem imeli svoj turnir. Balon z novim podom pa s pridom izkorišča-jo tudi trzinski šolarji, saj jim Marjan Golob omogoča, da šotor izkoriščajo za športno vzgojo in rekreacijo v dopoldanskem času, seveda pa se lahko vključijo tudi v tečaje teniške šole Taubi. USPESEN PRVI NASTOP ALEKSANDRA NADJA NA SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU V ŠAHU Na svojem prvem svetovnem prvenstvu v šahu, ki je bilo od 8. do 18. decembra lani v mondenem francoskem letovišču Cannu ob Ažurni obali, je mladi trzinski šahist Aleksander Nadj dokazal, da sodi med najboljše mlade šahiste sveta. Med 95 šahisti je zasedel 37. město, ob tem pa je imel po rezultatih zelo dober izkupiček - 6 točk več kot 50 %. Z le malo več športne sreče v zadnjem kolu bi dosegel naravnost fantastičen rezultat, že tako pa je bil najboljši v slovenski reprezentanci, saj je zbral največ točk. V zadnjem kolu je imel realne možnosti, da si svoj rezultat precej izboljša. Madžar Berkeš Ferenc, mojstrski prvak z ELO ratingom 2220, četrli nosilec na prvenstvu, je imel srečo. V časovni stiski se je Aleksander na-pačno odločil in izgubil. Odločala je le ena napačna poteza, po vodi pa je splavala uvrstitev med 15 najboljših na svetu. Aleksander niti ni bil preveč razočaran, saj sta mu dobra igra in dober rezultat dvignila samozavest. Dokazal je, da zna igrati šah in da mu znanja ne manjka. Lahko se enakovredno kosa z najboljšimi mladimi šahisti sveta, kar so na svojo koži čutili tudi: 1. kolo: Nevara David - MK ELO 2075 - (3. mesto), prvak Češke; Aleksander je izgubil. 2. kolo: Gerald Soli - ELO 2000 - (75. mesto), prvak Malezije; Aleksander je dobil. 3. kolo: Daurimbetov Azmat - (25. mesto), prvak Uzbekistana; Aleksander je izgubil. 4. kolo: Parikh Valay - MK ELO 2115 - (18. mesto), podprvak Indije; remi. 5. kolo: Annaberdyev Meylis - ELO 2000 -prvak Turkmenije; Aleksander je dobil. 6. kolo: Venkatesh MR. - MK ELO 2155 -(10. mesto), prvak Indije; Aleksander je izgubil. 7. kolo: Real de Auza Enriq - (53. mesto) podprvak Argentine; Aleksander je zmagal. 8. kolo: Abilmajinov Dauren - (59. mesto) podprvak Kazahstana; remi. 9. kolo: Marie Sebag - (63. mesto) prvakinja Francije - dekle je igralo med fanti; Aleksander je zmagal. 10. kolo: Daligault Jean - (44. mesto) prvak Francije; Aleksander je zmagal. M. kolo: Berkeš Ferenc - MK 2220 - (19. mesto) prvak Madžarske; Aleksander je izgubil. Aleksander se zahvaljuje vsem tistim, ki so vsak dan spremljali njegove igre na internetu in teletekstu in jim obljublja, da bo še naprej tako dobro predstavljal Trzin in Slovenijo. Zahvaljuje pa se tudi vsem sponzorjem, še zlasti 8»vnim: Krajevni skupnosti Trzin, OŠ Trzin, Ubůni Domžale, ŠZ Domžale, ŠD Trzin. Pomagali so tudi: Citroen servis Janko Štefe - Trzin, Nissan servis Pižem -Mala Loka. Ford servis - Trzin, Kegal Comerce - Radomlje, Verpex Peter Verbič - Jarše, Trgovina Flis - Trzin, Mercator trgovina - Trzin, Kmetič me-sarstvo in trgovina - Trzin, Gloria bar - Trzin, Valentin bar - Domžale, Piz-zerija Da Mattia - Trzin, Baron bar -Trzin. V. N. Ena od lepih zmag Aleksandra na svetovnem prvenstvu 2. kolo: Gerald (Malezija) - Aleksander Nadj (Slo) I. g3 d5, 2. Lg2 e5, 3. d3 Sc6, 4.e4 de4, 5. Le4:Sf6, 6.Lg5 Le7, 7.Lf6:Lf6:, 8. Sc3 Le7, 9.SÍ3 o-o, 10. o-o Le6, 11 .Lc6:dc6, 12. Se5 Dg6, 13. Tel Lf6, 14. Sg4 Ld4, 15. Se4 Dd7, 16. Se3 Lb2, 17.Tbl Ld4, 18. Sc4 Lg4, 19. Dd2 f5, 20. Sc3 f4, 21.Se4fg3, 22. hg3 h6, 23. Se3 Lf3, 24. Kh2 Le3, 24. De3 Dg4! 26. Sg5 Dh5, 27. Sh3 Lg4, 28.Thl Lh3, 29. Kgl Dg4, 30.ac Tae8, 31. Da7:Te2, 32. Th2 Tf2, 33. Th3:Dh3: 34, Df2:Tf2:, 35. Kf2:Dh2+ 36. Ke3: Dc3: 37. Tb7+ Kh7, 43.Kh2 c5, 44.Kg2 Dd3: 45. Tc5:De2+ 46.Kh3 Kg6, 47. Tc6 + Kh5, 48,Tc7 g5, 49. Tc5 Dfl + (beli preda, mat v dveh potezah) Aleksander je po partiji povedal, da bi v 33. potezi lahko končal partijo, vendar je želel igrati naprej, ker je lepo, če zmaguješ. PREOSTALE ŠAHOVSKE NOVICE: OBČ1IMSKO PRVENSTVO OOIVIŽALSKE REGIJE Na OŠ Venclja Perka v Domžalah sta decembra potěkali občinski šahovski prvenství za mlade šahiste. Starostni skupini do 13 let (dečki in deklice letník 86, 85) in do 15 let (dečki in deklice letnik 84, 83) sta se poměřili 2. decembra. Med fanti do 13 let je prepričljivo zmagal in že petič zapored postal občinski prvak Aleksander Nadj, v preostalih kategorijah pa Trzinci nismo imeli predstavnika. 16. decembra pa so svoje moči merile sta-roslne skupine nade-budnih šahistov, starih do 9 let (dečki in deklice letnik 89 in mlaj-ši) ter do 11 let (letnik 88 in 87). Med fanti do 11 lel je prvič postal občinski prvak Žiga Bobnar, saj je premagal vse nas-protnike. Zlata medalja zanj pomeni nagrado za večletno naporno delo za šahovnico. Na žalost tudi tu v preostalih skupinah nismo imeli predstavnika. šahovski menlor OŠ Trzin Vladimir Nadj O nastanku šahovske igre je veliko legend, katerih vsebine ni mogoče dokazati. Drži pa, da je zibelka te "kraljevske igre" tekla v Indiji, kjer so že pred dvema tisočletjema poznali strateško bojno igro, imenovano čaturun-ga. V njej so poskušali posne-mati stanje in sestavo tedanje indijske vojske. Iz tega je po več vmesnih stopnjah nastala nekako v 16. stoletju današnja igra, v kateri gre za to, da nasprot-nikovega kralja napademo tako, da ne more zbežati in ga tudi ne morejo resiti lastne figure. LEP GLEDALIŠKI POZDRAV, DRAGE DAME IN GOSPODJE! In nasvidenje v naslednji vojni, kol je lepo zapisal Vitomil Župan v svoji knjigi "Manuel za kitaro". Da, tako bi zaključil januarske Vestičke izpod žarometov. Ha! Pa jih ne bom! Zanalašč ne. Da bi vam privoščil toliko veselja, pa res ne gre. In čeprav sem čisto malo žalostěn, a ne preveč, in če hoćete, sem čisto, čisto malo tudi utrujen. Zakaj? Zakaj tak nagovor? Vse leto, vsak mesec sem vas, drage dame in gospodje, obveščal o našem delu v gledališču. O vsem natančno in podrobno. Celo to vam nisem pozabil povedali, kako smo spekli ubogega pujsa. In ga seveda na koncu v veselje vseh tudi pohrustali. Na poti v Avstrijo. Bilo je naporno leto, ure in ure vaj, ogromno, veliko nastopov po vsej Sloveniji in zunaj nje. V samem trzinskem hramu kulture si je naše predstave ogledalo preko pet tisoč (5000) otrok in njihovih mentor-jev, učiteljev. In vendar se sedaj sprašujem, drage dame in gospodje, kje, za vraga, smo ga polomili? Nekaj je tu narobe. Nekaj tu preprosto ne funkcionira. Kot da bi živeli prebivalci Trzina na enem, ustvarjalci Okus je sovražnik ustvarjal-nosti. (Pablo Picasso - španski slikar, grafik in kipar) gledaliških představ (KUD-ovci) pa na dru-gem planetu. Ko se pogovarjam z znanci o trzinski kulturni sceni, mi jih veliko potoži, kako že leta in leta ni bilo v Trzinu nobene "prave" gledališke predstave, da je škoda dvorane, ki sameva in ni namenjena temu, čemur bi morala biti itd, itd, itd ... Pa jim pripovedujem, ali bolje rečeno, skoraj da se zagovarjam in opraviču-jem, zaradi naših gledaliških představ, s katerimi smo bili prisotni na republiški sceni. O naših predstavah so pisali vrhunski profesionalni kritiki. V veselje in ponos nam je bilo, ko nam je na eni od naših gledaliških představ přišel stisnit roke celo sam Dane Zajc. In kaj? Nič ne pomaga. Ko enkrat ljudje dobijo fiksno idejo, da se na trzinskem odru ne dogaja nič, je to nič in konec, pika. Vsako prepričevanje je zastonj. Da, drage dame in gospodje, časi se sprem-injajo in to se pozna tudi v gledališču. Představ, kot so jih delali dvajset, trideset, štiri-deset let nazaj, sedaj ne delajo tudi v najbolj zakotni vasi naše države. Mogoče je to narobe, ne vem, res ne vem. Naj ostajajo nanje lepi spomini, delati take predstave, sedaj, v tem času, pa bi bil absurd prve vrste. Včasih, da, v lepih starih časih, ko so na primer Trzinci postavili na oder gledališko predstavo, jo odigrali pred zadovoljno publiko in jo na koncu dobro zalili, je bil to pravi kulturni praznik za cel kraj. Oledalci so v teh predstavah viděli predvsem sosedovega Janeza, Lojzeta, Micko.... Vsekakor je bila po-niembna tudi predstava, vendar - ta je bila bolj v drugem planu. Slaba igra in napake jih Trije "preveč" in trije "premalo" pogubijo člověka: preveč govoriti pa premalo vedeti; preveč zapravljati pa premalo imeti; preveč dobro o sebi misliti pa premalo dober biti. niso motile, saj so bili amaterji. In amater-jem se pač odpušča. In vendar dam lahko roko na srce in pošteno povem, da je bilo delà za predstavo tudi takrat ogromno. Kot vedno, pa je bilo najtežje za režiserje. Takrat in sedaj, vedno, se predstave delijo na amaterske in profesionalne, vendar pa, če ima teater le malo več ambicij in hoče pogledati in tudi biti na drugi strani, pa se na žalost zadevica malo spremeni. Na drugi strani, drage dame in gospodje, pa obsta-jajo samo še predstave, na drugi strani predstava je ali pa je ni. To je to! Predstave, ki jih delamo mi, so za marsika-terega malo drugačne, zanj nesprejemljive. Ampak predstave so! In tega se ne da zanikati. Sedaj, ko končujem te "naše" vestičke, po radiu poslušam pesmico Adija Smolarja "Jaz sem nor". Naklučje? Naklučja ni! Lep gledališki pozdrav. Jože Štih Vsako zrno Ijubezni, ki smo ga zasejali, bo prej ali slej vzcvetelo. (R. Follereau) ... "coetlice. ttG&e. poezije, átala da y&aj ào- otU i^te^iihxw- l&áÁe. lay, 'ca, okHajale io- ui^j^-te. jih iboia "... (F. Prešeren - Sonetni venec) Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bomo letos proslavili tudi v Trzinu. Zato ste vsi vabljeni v soboto, 7. 2. 1998 ob 18.00 v KUD Trzin, kjer si boste lahko ogledali kratko prireditev z recitali, glasbo in plesom. UABLJENI!!! OBRAZI NAŠEGA CASA - IN TEKLA JE NAPREJ ... NIČESAR VEČ NI SLIŠALA. NAPREJ JE TEKLA ..." Takšen je konec romana Edwina Čemažarja z naslovom "Dotik gorja", ki je pred dvema mesecema izšel pri založbi Rodna gruda. S piscem tega no-vega delà v seriji bestsellerjev sva se pomenkovala v sobi kulturnega Neverjeten občutek za doma Franc Ko-sočloveka in življenj- tar in nastal je ska radost kar vejeta ta|e zapis. Iz gospoda Glažarja alias Edwina Čemažarja. Vprašanje: "Protagonisti vaših del so največkrat Ijudje z dna, marginalci, Ijudje, ki jih družba zaradi drugačnosti zavrača. Bralce verjetno zanima, kako vam uspe ta svojskost transpersonalizacije karakternosti subjektov?" Odgovor: "Nikoli se nisem trudil biti dru-gačen kot sem. Moje pisanje je le refleksija današnje, z lastnimi kompleksi preobre-menjene družbe. Na problem drugačnosti ne smemo gledati z negativnim predznakom, saj lahko drugačni kaj kmalu postanemo tudi sami..." Vprašanje: "Doslej ste se pred javnostjo skrivali pod psevdonimom Edwin Cemažar (avtorjevo pravo ime je Stanislav Glažar -Frenk, op. a ), ste se bali neposrednega stika z oboževalci?" Odgovor: "Ta maska izvira iz najslniških let, ko mi je Svet staršev prepovedal objavo mojega prvenca "Mali na prsih" v sred-nješolskem glasilu "Daljni horizonti". To je bil začetek moje trnove poti na piedestal umetnosti. Šel sem med klošarje, prosjačil za pijačo in tudi do prvega snega spal pod milim nebom. Kot bolj znani kolega Zola sem opa-zoval kruto realnost in neizmerno bedo teh ljudi in hkrati njihovo pristno in neizprijeno človečnost. To mi je vlilo novega optimizma in porajalo misel na boljši jutri. Uspeh je le odraz mojega dojemanja življenja kot takega skozi prizmo "padlega člověka, ki se je pobral in ni hotel več pasti". Bralce, moje zveste oboževalce, dojemam kot stimulativen pritisk in vedno znova razlog več mojemu poslanstvu. Rad jih imam ...". Vprašanje: "Kot sami pravite, ste umetnik, ki živi za to, da ustvarja. Je pa nekolikanj nena-vadno vaše rnecens-tvo, torej pokroviteljstvo, mladih pisa-teljev iz agrarno in demografsko ogro-ženih krajev Slovenije. Kaj je botro- valo tej nedvomno „ , , , .. , . . Kar nekal varovan-zelo sirokosrčni, C£v Č6mažarJevEga nevsakdanji pote- k,uba miadih. nadar- zi?" Jenih plsateljev "PA- Odgovor: "Poglej- RAGRAF" bo v začet- te, prvih 25 let sem ku te9a l6ta izdal° moral ustvarjati za- svoj€ p™6"c? M'ad*T .. , nic na sliki je Sandi to, da sem prezivel. Kušar 26 kj ustvapJa Zdaj, ko sem sla- v Zasavju. Představil ven, lahko na svoj se bo z zbirko osebno način pomagani tis- razmišljujočih novel tim, ki so pripravi- "Beda neke sreče" in - • . „i u. „ upamo lahko. da mu ieni ziveti za kulturo . y , .. . ' . , , ,. bo uspel preboj iz pisane besede. Us- anonirnnosti. merjam skupino 14 talentiranih pisateljev, katerih čas šele prihaja. Ne gre samo za Stipendiranje, meni osebno se zdijo nasveti in napotki, ki jim jih nudim, pomembnejši od denarja. Morda gre res za ne-navadno potezo, vendar pa sem mnenja, da če v teh odmaknjenih krajih domovine ... ... ,., i Umetnik pravi, da je n. veliko nalozb v njegov Jpeh |£ odraJz industrijo in in- njegovega dojemanja frastrukturo, po- življenja kot takega tem moramo via- skozi prizmo "padlega gati vsaj v kultu- člověka, ki se je pobral ro. To vizijo sem in ni hotEl V6Č Pasti" imel pred 25 leti in še danes se mi zdi dobra ideja." Vprašanje: "Lahko v bližnji příhodnosti pričakujemo novo literarno delo izpod vašega peresa?" Odgovor: "Takole bom povedal: Snovi za pisanje imam zares veliko, vendar pa me mora navdihniti trenutek. En sam trenutek ... in potem spet pišem, pišem. Kolikor se poznam, bo novi roman med nami že čez leto dni. Ne, zanj še nimam naslova". Vprašanje: "In za konec še intimno vprašanje: Kje ste silvestrovali?" Odgovor: "Veselil sem se tega večera na Komni v družinskem krogu, z družbo dobrih prijateljev, kozarčkom rujnega in seveda - orglicami. No, vašim in mojim bralcem pa v tem letu želim obilo sreče, lepih misli in čim več vedrega duha." Z našim gostom sva takole kramljala več kot dve debeli uri in povem vam, čas je kar letel ... Ob slovesu je Stanislav Glažar -Frenk obljubil, da nas kmalu zopel obišče. Veselimo se že ... Gašper Ogorelec DEZ1NFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI Na področju kulture se je v Trzinu v zadnjih dneh zgodilo marsikaj, kat ste lahko přebrali tudi v našem časopisu. Dva dogodka pa sta razburíla širšo javnost. Zadnjič je gospa T. T. šla na popoldanski sprehod po Kidričevi ulici. Na njenem koncu jo je vznemiríl hrup, ki je prihajal iz zaklonišča. Beseda je dala besedo in gospa T. T. je mulcem pokazala, kako se zares vihti bobnarske palčke. Njeno preveč vneto udrihanje po kožah pa je, žal, pustilo določene posledice v okolici. Ekskluzivno vam prinašamo sliko (na strani 29), ki pove vse o glasbeni moči izkušene bobnarke. Tudi na modnih pistah v stavbi KUD-a seje dogajalo marsikaj zanimive-ga. Klobuk, ki ga vidite na sliki desno pa je izzval izredno odobravanje. Sliko zadovoljnega občinstva si prav tako lahko ogledate na strani 29! Mesec december na poseben način odpre vrala veselju, obdarovanju in praznovanju. V otroški svet vstopijo dobri možje in jim uresničijo marsikatero skrito željo. Vsako leto znova pa vsak na svoj način doživlja božične praznike, se na svoj način poslavja od starega leta in se radosti prihajajočega. Decembrsko razpoloženje obišče predvsem družine, najlepše Irenutke pa vsekakor doživljajo otroci. Praznično razpoloženje ne obiđe tudi šol-skih prostorov. Ker so prazniki pouka prosti dnevi, se praznovanje prične že nekaj dni pred počitnicami. Na naši šoli se je praznično vzdušje čutilo kar ves december, saj so učenci, ki prepevajo v pevskem zboru, pridno vadili božične pesmi, pesmi o zimi, celo na sneženega moža niso pozabili. Mnogi učenci so pohiteli s krašenjem matičnih učil-nic, nekateri so jih polep-šali še z adventními venčki. Manjkale pa niso niti gle-dališke predstave. Učenci razredne stopnje so si ogledali predstavo Marje-tica, Jurij in zmaj, ki je bila novoletno dařilo ZPM Domžale, učenci predmetne stopnje pa so se zaba-vali ob ogledu predstave Klovni v izvedbi Mladin- _ skega gledališča iz Ljubljane. Zadnji dan pred odhodom na božično-novoletne počitnice je popestril še kulturno-zabavni program. Na razrednih zabavah so se učenci poveselili skupaj z razredniki in si zaželeli srečo za prihodnje leto. Marjanca Ipavec UČENCI SEDMIH RAZREDOV OŠ TRZIN PONOVNO V TREH ODDELKIH i---- Generacija sedanjih sedmih razredov je bila na začetku šolanja (1. in 2. razred) v treh oddelkih. V 3. razredu so se učenci zaradi nekaj izpisov združili v dva oddelka. Disciplina in učni uspeh sta se v dveh številčno močnejših oddelkih poslabšala. V takšnih pogojih delà je generacija přispěla do 7. razreda. Na pobudo staršev in učiteljev smo si ponovno prizadevali za tri oddelke. To nam je preko Ministrstva za šolstvo po letošnjih jesenskih počitnicah uspelo. Učenci imajo zdaj primernejše učne pogoje, njihovo počutje v šoli je boljše, učitelji in starši so zadovoljni in upamo, da bo to vplivalo tudi na večjo úspěšnost in boljše učne rezultate. VESELI DECEMBER V VRTCU ŽABICA V decembru smo imeli v vrtcu kar nekaj prireditev, ki so popestrile dneve, ko smo pričakovali obdaritev Božička in dedka Mraza. Dopoldne smo imeli tudi predstavo, ki so jo pripravile dijakinje vzgojiteljske šole iz Ljubljane, z naslovom Šivilja in škarjice. Vrhunec samega praznovanja smo imeli v kulturnem domu v Trzinu, kjer smo skupaj s ŠD Trzin pričakali Božička, ki nas je obdaroval. Učenci osnovne šole Trzin so za nas pripravili predstavo Božično drevo, ple-salci iz vrtca pa so nam pripravili plesno točko. Kljub temu, da je bila v dvorani kar precejšnja gneča, so bili otroci zadovoljni in presenećeni nad darili. V januarju bomo v vrtcu zopet organizirali zimovanje na Ambrožů pod Krvavcem. Udeležilo se ga bo dvajset otrok, kar pomeni, da so otroci s starši zadovoljni s tako pripravo zimovanja, saj nam, vzgojiteljicam, vsako leto zaupajo več otrok. Upam, da bomo tudi letos domov pripeljale vse otroke zdrave, zadovoljne in polne novih doživetij. Pripravile bomo tudi maškerado, ki jo bomo izvedle kar v vrtcu v dopoldanskem času, seveda pa bomo pripravile tudi pustni sprevod po ulicah Trzina. Petra KRÂJEVNI PRAZNIK Na zadnji seji Sveta KS v letu 1997 je bil sprejet sklep, da se 15. maj razglasi kot KRAJEVNI PRAZNIK TRZINA. Zakaj ravno 15. maj? Na ta dan daljnega leta 1273 je bil Trzin prvič pisno omenjen. Tako bomo imeli priložnost v letošnjem letu ta datum svečano obeležiti kot 725-letnico prve pisne omembe kraja: "Komanda Nemškega viteškega reda v Ljubljani je 15. maja 1273, ali pa že pred tem, pridobila šest hub v Trzinu (Direzin). To je do sedaj najstarejša znana pisna omemba kraja. " (S. Stražar: Mengeš in Trzin skozi čas). POČITNICE MALO DRUGACE: ANGLIJA Clovek se mora gibali, to-da vsak od nas to dojema na svoj način. Za nekatere je gibanje že to, da se prese-dejo s stola na stol, za druge je dovolj, da zlezejo na kak hrib ali dva, za tretje (ka-mor prištevam tudi sebe) pa ga ni čez dobro potovanje v drugo državo. Le tako lahko namreč spoznaš drugačne običaje, kulturo, ljudi, predvsem pa hrano (mljask!). Tako me je letos pot (létalo Adrie Airways) zanesla v Anglijo - čudovito deželo, kjer kraljujeta Tony Blair in kraljica Elizabeta IL Windsorska. Kot še 28 drugih navdušen-cev sem se tudi jaz odločila za tečaj tujega jezika pri agenciji Kompas Holidays v Windsorju. Odločitev ni bila slaba, ampak najboljša možná (vsaj zame)!! V Anglijo sem prifrčala 7. julija in bila takoj ob izstopu iz létala presenećena nad angleško natančnostjo in organiziranostjo. Na letališču je bilo namreč točno označeno, kje je treba stati, varnostnik (ki pa sploh ni izgledat tako hud kot se je dělal) pa te je napotil k enemu izmed 20 sprejemnih uradnikov, ki so se pozanimali o namenu tvojega obiska. Ta natančnost pa te potem spremlja tudi na vseh ostalih uradih, le da je drugje varnostnik odsoten (na žalost), kajti nadomesti ga računalnik. No, potem so nas z avtobusom pripeljali do šole, tam pa smo takoj namučili možgane z reševanjem testa iz angleščine, zato da so nas lahko uvrstili v skupine. Sledil je ogled Windsorja ter ob 17.00 srečanje z družinami. Mene je pod okrilje vzel prijeten starejši možakar, Bob, z njim pa sta bili še dve gardedami. Saj ne; bili sta moji sostanovalki. Na poti do mojega novega doma smo pre-diskutirali različne teme in zelo hitro postali prijatelji. Zvečer sem spoznala še Jackie, Bobovo ženo. No, naslednji dan pa smo začeli s poukom, in sicer ob 9.00 zjutraj. Na poti v šolo so me presenetili še šolarji v muzeje), ob petkih pa so prišli na svoj račun najbolj zapravtjivi, saj smo imeli prost popoldan, večina pa jih je takrat šla nakupovat. Kaj pa vikend? Ob sobotah so bili organizirani izleti v različne kraje, ob nedeljah pa si bil lahko z družinami, toda mi, iz Brighton (plaža) - Mateja je druga z leve uniformah, ki so tudi v juliju še imeli pouk. Skratka, s štirimi drugimi smo pristali v najboljši skupini med vročekrvnimi Španci, mirnimi Poljaki in za-peljivimi Italijani - to pa so tudi većinsko prebivalstvo v šoli tisti čas. Andre (učitelj) jih je najprej vprašal, če vejo, kje je Slovenija. Brez heca; vedeli so skoraj vsi oz. so za našo lepo deželico vsaj enkrat že slišali. V tej skupini sem dobila tudi največ novih prijateljev, saj smo bili kar naprej skupaj; delali smo v parih in obrav-navali teme od marnil do splava ter tako še na ta način spoznavali mišljenje drug drugega. Večkrat je prišlo do manjših sporov, predvsem med Španci, ki so se v skrajni sili zatekli kar k materinemu jeziku ter se obme-tavali z raznimi kletvicami. Prav zabavno je bilo vse skupaj. No, ob 11.30 so bili ponavadi krajši odmor-čki, v katerih smo samo Slovenci jedli, ostali pa so igrali nogomet ali pa kaj podobnega. Njihova malica je bila ob 13.00. Vsak je lahko namreč jedel, kadar je hotel, saj je od doma (angleškega) s sabo prinesel Lunch paket. Ob 13.00 pa se je pouk tudi končal. Popoldne pa smo imeli različne dejavnosti. Ob torkih in četrtkih smo se zabavali v šport-nem centru, ob sredah spoznavali London (oz. njegove znamenitosti, predvsem krasne Slovenije, smo šli v London in si ogledali še razne trge, Oxford Street, muzej voščenih lutk, Hard Rock Cafe, ... Pa še angleško trav'co smo preizkusili, če je res tako mehka, kot pravijo. A če je? No, tega pa ne povem, boste morali kar sami tja. Saj se splača, boste videli. P. S.: Za tište, ki imate resne namene, pa še cena lakega tečaja - 2000 DEM (oz. S 1000) + nekaj žepnine za spominčke ... (do 1000 DEM je kar dovolj). In še to: cene in življenjski standard sta podobna kot pri nas, samo obleke so veliko bolj poceni, narava (ki je lepa oh in sploh) pa itak nikjer nič ne stane. Pa ludi Angleži niso tako zelo hladni, kot se govori, vreme je bilo pa tudi vse tri tedne (kolikor sem jih preživela tam), ne boste verjeli, SONČNO!!! Mateja Erčulj m— _ KJ Z —v M % 1— a CĆ O LU ^ LL. mmmx Z O M LU z h- O ÛÉ > Vsi najbrž vemo, da je pojesti kaj do-brega užitek, da pa je to lahko tudi prelinjena umetnost, se nekateri šele učijo. Janez Bratovž, ki ga prijatelji kličemo kar Jani, pa to že dolgo ve. Ni čudno, saj se je najprej izučil za kuharja. Vendar ni ostal pri tem! Hotel je še precej več. Končal je še hotelirsko šolo, potem pa se je v praksi podal na dolgo raziskovalno pot v svet vrhunske kuhinje. Janeza stari Trzinci prav gotovo vsi poznajo kot enega najbolj zagnanih mladih šport-nikov izpred dvajselih let, ko je v Trzinu zelo uspešno delovalo športno društvo. Bil je eden od ustanoviteljev društva, potem pa je bil eden najuspešnejših trzinskih atletov. S številnih tekmovanj se je vračal z zlatimi medaljami in pokali, za svoj največji uspeh pa šteje četrto mesto na Teku treh src v Radencih. Bil je tudi dober smučar in smučarski tekač - med drugim je zmagal na prvem trzinskem teku na smučeh, ki so ga pripravili na Pokljuki. Jani zdaj za šport nima več toliko časa, je pa še v vrstah trzinskih gasilcev, pa čeprav zdaj živi v Kamniku. Pravi, da je še vedno zaveden Trzinec in da bo to vedno ostal, tekanja pa ima tudi zdaj veliko, saj mora za dobro poslovanje svojih dveh gostišč kar veliko tekati naokoli in urejati najrazličnejše podrobnosti. Janiju je namreč v krvi, da hoče vsako stvar opraviti kar najbolje, če že ne vrhunsko. To mu vsi priznavajo in njegova restavracija JB by Tschebull v Domžalah, nasprotikulturnega doma, slovi kot ena na-jboljših in tudi najbolj cenjenih v Sloveniji. Zakaj tako ime restavracije? Jani je po šolanju svojo kuharsko pot nadal-jeval kot kuharski vajenec v hotelu Turist v Ljubljani, potem je eno sezono kuhal v hotelu Riviera v Portorožu, nekaj časa je kuhal tudi pri Spornu v Radomljah in Re-povžu v Domžalah, potem pa se je za 5 let podal v Avstrijo, kjer je kuhal najprej v hotelu Regina ob Vrbskem jezeru, potem pa je spoznal gospoda Tschebulla, lastnika ene najbolj uglednih restavracij v Avstriji. Kaj kmalu je bil kuhar v gostišču Tschebull ob Baškem jezeru. Prvi dve leti je bil pomočnik šefa kuhinje oziroma saucier, to je šef za omake, potem pa je bil štiri leta šef kuhinje, v kateri je v sezoni dělalo kar 25 kuharjev in pomočnikov. V omenjeno gostišče so prihajali najuglednejši gostje, na primer takratni ameriški predsednik Nixon, predsednik OZN-a Kurt Waldheim, avstrijski kancléř Vranitzky in znani filmski Vinetou, igralec Pierre Brice. Jani se rad spominja takratne službe, v njej pa se je tudi izredno veliko naučil. Gospod Tschebull je bil odličen gastronom. Imel je čez tisoč kuharskih knjig in Jani se je pridno učil od njega. Spravljal je jedilnike in si zapisoval recepte. Rad pa je obiskoval tudi druge kuhinje po Evropi in v njih gledal znane kuharje, kako so pripravljali najbolj imenitne jedi. Zakaj ne bi poskusil na svoje? Pred petimi leti in pol je Jani v Domžalah odprl svojo restavracijo, ki ji je dal svojo dušo in poskrbel, da gostje vanjo prihajajo ne le jest, ampak tudi na vrhunske užitke ob oku-šanju slastnih jedi in pijač. K izbranim jedem namreč obvezno sodijo tudi izbrane pijače. Jani se lahko pohvali tudi z diplomo izučenega strokovnjaka za vina, zato ni čudno, da je gostom v njegovi restavraciji na voljo kar 30 vrst žlahtnih buteljčnih vin. Jani sam, ali pa natakarji, lahko gostom izvedensko svetujejo, kakšna vina sodijo k izbranim jedem. V restavracijo JB v Domžalah prihajajo přiznáni sladokusci in vsi, ki vedo, da življenje lahko olepšajo tudi izborni grižljaji. Med gosti, ki so okušali specialitete Jani-jeve kuhinje, so tudi Janez Drnovšek, Marjan Podob-nik, Borut Pahor, Janez Janša, Lojze Peterle, Jože Pučnik, poleg znanih po-litikov pa tudi umetniki France Slana, France Mi-helič, Rudi Španzel, Mag-nifico, Jonas, Eva Longyka, Špela Pretnar, Jure Košir, Brigita Bukovec in drugi. Nekateri so stalni gostje in tudi Janijevi znanci in prijatelji. To še zlasti velja za nekatere naše vrhunske športnike. V JB Tschebul ^Restavracija O lier prihajajo ministri, ve-leposlaniki, poslovneži in seveda tudi tisti, ki bi radi kako obeležili kak življenski mejnik, dosežek, ali pa uglednim gostom, na primer iz tujine, pokazali svoj okus in tudi poznavanje umetnosti uživanja. by ês Že sam lokal je drugačen Ob umirjeni iahkotni glasbi, ki v restavraciji gostom omogoča pogovore, se obiskovalci lahko razgledujejo med razobešenimi slikami, starimi in sodobnimi, še večji užitek pa je prebiranje jedilnika in nato okušanje dobrot. Jedilni list ponuja res pestro izbiro specialitet, pri katerih že imena razvnamejo domišljijo. Začnete lahko s sestavljenko hladnih jedil JB, nadaljujete s česnovo juho s škampi, nalo pa gratiniran-imi polži in pljučnim medaljonom v teranovi omaki. Lahko se odločile za nojev medaljon z rožmarinovo omako, žrebičkov steak v zeliščni omaki ali pa jelenovim hrbtom v lovski omaki. Možnosti je veliko in vse se že ob branju jedilnega lista zdijo tako vabljive, da bi člověk začel okušati kar po vrsti. Za vrhunec lahko izbirate med celo vrsto odličnih sladic, na primer s parfait sladoledom ali s panne coto, to je kuhano sladko smetano. Nekateri se ne morejo upreti jogurtoví rezini, drugi pa prisegajo na čokoladno peno. V restavraciji pripravljajo vrhunske ribje jedi, kjer losose, bracine in druge ribe specialitete spremenijo v pregrešno okusne grižljaje, lahko pa izbirate med raki, jastogi in hobotnicami. Poznavala pravijo, da je Jani čarovnik za omake, čeprav Jani budno bedi tudi nad vsem, kar se godi v kuhinji, in povsod daje svoj vrhunski pečat in zad-njo besedo. Ponudba in kakovost hrane in pijace pre-segata vsa pričakovanja, je v knjigo vtisov v restavraciji zapisal eden od hvaležnih gos-tov. Ob tem se člověk vpraša, zakaj si ne bi še večkrat privoščil takšnih posvetnih užitkov. Dve Janijevi restavraciji Restavracija JB Tschebul na Ljubljanski 54 v Domžalah je odprta od 12. ure do enih ponoči in to vsak dan, razen ob nedeljah. Janez Bratovž pa je z novim letom odprl še eno restavracijo in to v Kamniku na Maistrovi 11, blizu tamkajšnje avtobusne postaje. Kamniška restavracija je namen-jena predvsem malicam, kosilom in večer-jam, v njej pa strežejo tudi z odprtimi vini. Odprta je od 7.30 do 22. ure. Informacije za obe restavraciji je mogoče dobiti tudi po telefonu: v Domžalah je številka 715-109, v Kamniku pa 831-081. Še zlasti za domžalsko restavracijo Jani priporoča predhodno rezervacijo, po telefonu pa je mogoče sporočiti tudi posebne želje gostov. OGLASEVANJE NA OKROGLIH STEBRIH Ker so bile oglasne deske vse prepogosto primerna tarča za razposajene in od energije prekipevajoče huligane, so se pred časom občinski veljaki spomnili, da bi bilo dobro po občini namestiti okrogle betonske stebre za oglašanje. Nepridipravi takih stebrov ne morejo kar tako polomiti ali porušiti, neradno pa je, da nanje ni mogoče pritrditi plakatov kar z risalnimi žebljički. Ker so oglaševalci iznajdljivi, so si nekako pomagali z različnimi lepilnimi trakovi in drugimi lepili, in stebrički so začeli služiti svojemu poslanstvu. A glej ga zlomka, kmalu so neznanci začeli z njih vestno trgati vse plakate. Zgrožene privržence urejenosti našega kraja pa so zdaj pomirili plakati agencije, ki vsem ponuja oglaševanje na okroglih stebrih. Izgleda, da so res mojslri svoje obrti in da se tištim, ki jim bodo zaupali lep-Ijenje plakatov, ne bo več treba bati, da plakati ne bi ostali na svojem mestu. Tišti, ki znajo sešteti I + 1, naj vedo, da je to le golo natolcevanje. BANCNI KONTEJNER JE ZA BANČNE ODPADKE! TUDI KOMUNALCI PRAZNUJEJO V trzinski banki v novem naselju se že kar precej časa hu-dujejo na paco-ne. ki, meni nič tebi nič, v banani kontejner dovažajo svoje ■dpadke. In to »ajrazličnejšo šaro in kramo, !» še celo vrsto ■mrdečih stva- Bančni uslužbenci so že prepoznali nekaj izkoriščevalcev svojega *»ntejnerja, med drugim so si zapisali tudi registrsko številko jomobila, s katerim pripelje odpadke ena od brezvestnih strank. Ijubljajo, da bodo posegli po manj prijetnih ukrepih, če bodo 7 kontejner še naprej polnili drugi. Onesnaževalci, ki imajo Premajhen kontejner, se lahko zamislijo nad tem, kaj jih lahko hank'' ^ b0d° °Set^e V banki z3'1051'' razjezili!! Pravica je na strani . Pa ,udi obresti lahko hitro zrastejo, da o dolgovih ne morimo! Policajev še omenili nismo. Zadnjič so se nekateri Trzinci na železniški postaji Mlake v Trzinu zgražali nad polnim kušem za smeti, ki ni prenesel vseh odpadkov in jih je malo pobruhal tudi po svoji okolici. Ampak kritikom je ušlo, da je bil ravno čas praznikov in da morajo tudi komunalci praznovati, saj so vendar ljudje. Neradno je to, da imajo komunalci očitno precej dolge praznike ali pa je žanje praznik vsak dan, ko je okrog nas več smeti. Le takrat ljudje pomislijo nanje. Če je vse čisto, jih še pes ne povoha. Ko plezate na goro resnice, se nikdar ne trudite zaman: če danes niste dosegli višje točke, ste krepili svoje moči, da se boste lahko jutri povzpeli više. (Friedrich Wilhelm Nietzsche) --I » --r. - Obutev lahko še kako vpliva na naše počutje in razpoloženje! V udobnih čevljih je ritem življenja bolj poskočen, zdrav in tudi utrujenost kasneje načne naše sile. Če pa je obutev še prijetna na oko in izdelana po modnih merilih, je dober občutek zajamčen. Od 20. oktobra lani imamo tudi v Trzinu svojo trgovino s čevlji, tako da se za nakup obutve lahko odločimo kar na sprehodu in nazaj grede čevlje še preizkusimo. Trgovina Ritem planet je v starem delu Trzina, na Mengeški ulici 53/a (Križmanova hiša pred Jan barom). Obisk v prodajalni vas bo prepričal, da je to lahko trgovina s čevlji prav za vas. Na policah boste našli obutev za vsakdan in za vse prilike. Kakovostna obutev znanih, predvsem italijanskih, proizvajalcev bo navdušila mlade, ki sledijo modi, kaj po svojem okusu pa bodo našli ludi starejši z bolj umirjenimi, a predvsem praktičnimi merili. Med čevlji se svetijo taki za slavnostně prilike, takorekoč sami se ponujajo najrazličnejši športni modeli, zelo pestrá pa je izbira tudi udobnih in kakovost-nih čevljev za vsak dan. Za otroke trgovina Ritem planet ponuja bogat izbor čevljev za zimske dni iz lahkega simpatex materiala, ki omogoča nogi dihanje, hkrati pa ni pre-močljiv. Takšna obutev je na voljo tudi za starejše oziroma tište z večjimi številkami. Ženske lahko izbirajo med modnimi modeli najrazličnejših barv z debelimi podplatí, dostikrat z rezano gumo. Lahko se odločijo za nizke, elegantne čevlje, ali pa za gležnjake ali pa tudi za najrazličnejše škornje. Med proizvajalci ženskih čevljev, ki se ponujajo na policah Ritem planěla, naj omenimo le nekaj najbolj znanih: Kinsly, O star Life, Tosi Vannino, (Moda Giovane, Close Up, Marinel-la, Kilvana in še cela vrsta drugih. Moški lahko izbirajo med modeli Klondike, Club Shoes, Bush Runner's, Woodman, Gordon Jack ..., med otroškimi modeli pa naj omenimo Asso, La Giostra, Moki Duck, Panda Piumotto. Izbira je res velika! In ne samo to! Prav zdaj lahko kupite zimske modele čevljev ceneje, po zelo ugodnih cenah! Še do 4. februarja bodo v Ritem planetu za posamezne modele čevljev nudili ugodne posezonske popuste. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! V trgovini Ritem planet pa lahko kupite še različne modne dodatke: na primer najrazličnejše modele modnih torbic in na-hrbtnikov za mlada dekleta, pa tudi za vse tište, ki radi sledijo modi. Najbolj bogat je izbor torb znanega belgijskega proizvajalca Kiplinga. Ob tem pa lahko v Ritem planetu izbirate tudi med pestro ponudbo copat, pasov za hlače, dežnikov, še zlasti bogata pa je ponudba nogavic - dokolenke znamk Hur-wits in Ergee, za ženske pa tudi najlon nogavic - hlačnih in tudi samostojećih. Omenimo samo blagovne znamke Sisi, Golden Lady in Omsa, pa bodo poznavalke vedele, da ponujajo kakovostno blago. V Ritem planetu so na voljo še drugi izdelki, zato se splača sprehoditi po prodajalni in spoznati, kaj v njej še vse prodajajo. Z nakupom v Ritem planetu si lahko prihranite mar-sikako vožnjo v Domžale ali Ljubljano, vaš ritem pa bo v obutvi Ritem planeta prijetnejši. Mengeška cesta 53/A, 1236 Trzin Tel.: (061) 724-182 Prodajaina je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9.00 do 13.00. Trgoavto Koper TRGOVINA BURSMIK Mengeš • Prešernova 3 telefon / fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422 novi varnostni trikotniki snežne verige Weissenfels akumulatorski polnilci Bosch, Poko preizkuševalec kisline akumulatorja preizkuševalec tekočine hladilnika brisalci za vetrobranska stekla dodatne stop luči pretočna prostostoječa črpalka za tekočine agregati za pranje vozil, traktorjev itd tekočina proti zmrzovanju za pranje stekel 11 avto tepihi - univerzalni sobna kolesa - Viva digital motokultivator Goldoni - uno 5S motorna žaga Husquarna - 61 FF motorna žaga Partner 370 motorno kolo Tomos APN 6 - Alpina novi model motorno kolo Tomos APN 6 - stari model od 1.380 SIT dalje od 6.240 SIT dalje od 5.608 SIT dalje samo 671 SIT samo 671 SIT par od 1.194 SIT dalje od 1.440 SIT dalje samo 11.497 SIT od 31.318 SIT dalje od 438 SIT dalje od 2.112 SIT dalje od 32.160 SIT dalje samo 199.815 SIT samo 71.064 SIT samo 33.600 SIT samo 134.800 SIT samo 129.800 SIT wieuío® Ma 2M>©@ag motorna olja Castrol, Valvoline, Elf, Mobil, Mapetrol, Proton in Rsl, antifriz - koncentrat in razredčeni, akumulatorji Fiamm za motorna kolesa, osebna in tovoma vozila - 2 leti garancije, zimske in letne pnevmatike Sava in Pneumat, prtljažnik! Fapa + do-datki za smuči, sedežne prevleke, spojlerji, volanski obroci - športni, rezervni deli - pločevina, mehanični rezervni deli, pločevina, elektromateriál Iskra, Saturnus, Helia, Bosch in drug material za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa Rog in Atala, skuterji Piaggio, ročno elektro in navadno orodje in drugo. Plačilo kupljenega blaga tudi na 1 +7 čekov ali s kreditom brez pologa. Kolesa Rog 10% popusta na gotovino ali 1 +1 ček, možen nakup na 1 +11 čekov brez popusta in brez obresti! Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi in konkurenčnosti cen. __ VABI NA SMUČANJE MED POČITNICAMI od 15. 2. 98 do 20. 2. 1998, na smučišča južne koroške regije v Avstriji: Petzen, Klippitztórl, Koralpe, Weinebene, Salztstigel... Prijave in informacije: tel. 061/ 714 435. CENA' 380 DEM nD osebo- V ceno je všteto 5 polnih penzionov in petdnevna smučarska karta, ki velja za vsa navedena smucisca. VABLJENI! Športni park Trzin vabi vse tenisače na igranje tenisa v balonu s tremi igrišči na preprogi z gumi granulatom. Rezervacije po tel.: 061 714 435. VABLJENI! FIZIO CENTER TRZIN Zakaj se ne bi brez bolečin iznebili bole-čin?! Vendar se jih lahko dokončno znebi-mo le tako, da odpravimo resnične vzroke žanje. Većina terapij, ki obstajajo dandanes, uporablja le simptomatski način zdravl-jenja, ki bolečino le začasno omili, tako da se le-ta kaj kmalu spet pojavi, včasih celo v še težji obliki. Način zdravljenja dr. Vladimira Borisova, ki je v svetu eden vodilnih specialistov za novo manualno terapijo, uspešno odkriva prave vzroke za bolečine in jih tudi zanesljivo od pravi. Vzroki za bolečine, ki pestijo številne ljudi, so največkrat mikropoškodbe, nastale pred mnogimi leti. Tekom življenja se člověk večkrat udari oz. poškoduje. Pri tem pride do disiunkcij (nepravilnih polo-žajev) kostnih struktur in ma-jhnih krčev okoliških mišić, ki se sčasoma razširijo na so-sednje mišice. V organizmu nastopi proces negativne kompenzacije, ki preprečuje občutek bolečine. Vendar pa mišice ne zdržijo vse življenje in po daljšem času patološki procesi začno premagovati negativno kompenzacijsko reakcijo. Pojavijo se bolečine, ki jih pacient ne more natančno definirati, ker je na številne mikropoškodbe že zdavnaj pozabil. Terapija, kakršno za zdravljenje uporablja dr. Vladimi Borisov, je mehka metoda zdravljenja, pri kateri pacient pod natanč-nim terapevtovim nadzorom uporablja svojo mišićno moč in tako aktivno sodeluje pri odstranitvi vzrokov za bolečine. V prvi fazi zdravljenja zdravnik odpravi proces negativne kompenzacije, v drugi pa disfunkcije kostnih struk.ur. Po 4 - 8 tret-majih je potrebno napraviti daljši odmor (10 - 20 dni). Takrat pacient hodí na plavanje, nato pa pride še na 1 - 3 korek-tivne terapije, kjer zdravnik odpravi še preostale morebitne dislunkcije, ki jih orga-nizem sam ni mogel uravnotežiti. I.O.C.Trzin,HRÀSTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386 (včlanitev, prošla delà, napotruce...) PRfHRM^ PODCOR/EH Šlandrova 4, Črnuče, v tovární IMKO vam po ugodni ceni nudi več vrst dopoldanskih malic. Poleg tega vam nudimo tudi veliko izbiro domaćih sladíc. POSEBNA PONUDBA: Dopoldansko malico vam pripeljemo tudi v vaše podjetje. Informacije po 0: (061) 16-12-316. Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 14.00, razen sobot, nedelj in praznikov. SE PRIP0R0ČAM0! I Studentski Servis domžale mja|c| STUDENTJE mmm Ljubljanska 70, nasprotl blagovnlce Vele, tel.: 711-790 Na željo li zasluženi DENAR za vsa boljša podjetja nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice v cclotnem znesku. PERMANENTNO NAPOTNiCO li pošljemo avtomatično vsak mescc na željeni naslov. Odprto tudi OB SOBOTAH od9.h dol2.h. KAJ VSE" LAHKO OPRAVIM na INTERNETU: OPOZORILO IN PROŠNJA Upravnike in lastnike oz. uporabnike zgradb obveščam, da ste v skladu z 11. členom Odloka o ureditvi zimske službe v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/96) dolžni pred svojimi objekti: - odstraniti sneg s pločnikov za pešce v celotni dolžini nepremičnine, - odstraniti s střeh in žlebov ledene sveče, - ob poledici posipati pločnike za pešce, - odstraniti sneg s parkirnih prostorov in dostopnih poti. V primeru nespoštovanja določil omenjenega Odloka bom zoper kršilce podal predlog za uvedbo postopka o prekršku, saj za kršitve odlok predvideva denarne kazni v višini do 25.000,00 SIT. Komunalni nadzornik Občine Domžale Aleš Kerin RTV SERViS GORENCs.p. ljubljanska 44, Triin telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644- 121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike "Beli člověk nam je veliko obljubljal, već, kot si lahko zapomnim, držai pa je samo eno obljubo - to, da nam bo vzel našo zemljo, kar je tudi storil." (Rdeči Oblak - poglavar Siouxov) Nasvidenje februarja! NOVO V DOMŽALAH DÛMLESdoo Trgovina z barvami in laki Savska 47 A 1230 DOMŽALE Tel.: 061/710-179 V NA TRGOVINI MED PRIJAZNIMI L JDMI UGODNO NUDIMO: Belton Beltop Mojca SVECE Piramida SVEČE 3.009,00 SIT 4.426,00 SIT 236,00 SIT 150,00 SIT male gosoodinjske aparate, dežnike, razna čistila ter pripomoćke za barvanje. ZAG OVLJENI PARKIRNI PROSTORI! Većjo količino tudi dostavimo na dom. Obiščite nas med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro in izkoristite ugodne cene. OPTIKA v Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980 MONTAŽA IN SERVIS VSEH VRST OGREVALNIH NAPRAV ELPAN - d.0.0. Mengeška 66/A - 1236 Trzin tel: 061-716-735; 722-993; fax: 061-714-471 Grelne in meteorne instalacije - žlebovi-žlote - odločne cevi - klančine - uvozi v zgradbe - zunanje površine - notranji prostori - proizvodni odrati ATEST: SIO-VDMSO »001 Tel.: 061/713-037 Mobitel: 0609/628-451 0609/648-389 centralna kurjava, plinske instalacije, solarno ogtevanje, vodovodne instalacije DRAGO CERAR S.p. Zupanć.čeva 11. 1236 Trzin