nT 63503 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN M0RNIN8 DAILY NEWSPAPEB K NO. 41 - CLEVELAND, OHIO. MONDAY MORNING, FEBRUARY 18TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVII. boj v kongresu Stofisoče ljudi se priča-; lnir: CA vnlihm nri Lafarili Haupimann pričakuje, e določb starost- kuje na evharistični JUlII bU MALIK VIMVC pil ftdimil | da bo od višje sod- Hud glede določb starostne pokojnine kongres Washington, 16. februarja. Odsek poslanske zbornice za starostno pokojnino, je včeraj končal debato in je sprejel več točk, ki se ne strinjajo z originalnim načrtom, kakor ga je predložil predsednik Roosevelt. Najbolj važna sprememba je ta, da se prepu/sti posameznim državam, da določajo visokost starostne pokojnine, namesto da bi to delo vršila zvezna vlada. Obenem se je tudi sklenilo, da mora biti starostna pokojnina v podeželskih krajih manjša kot v mestih. Te spremembe bodo predložene predsedniku Rooseveltu v odobritev. V odseku se je včeraj oglasil Harry Harriman, ki je predsednik United States Chamber of Commerce. Harriman je protestiral, da bi morale samo industrije prispevati v fond za brezposelno zavarovalnino. Podal je načrt, glasom katerega bi delavci prispevali en odstotek, industrije pa dva odstotka. To bi bilo pravično, pravi Harriman, zlasti ker bi prispevali samo oni, ki so zaposljeni, in ker se prispevki ne bi tikali onih, ki zaslužijo manj kot $250.00 na mesec. Izvzeti od davka bi bili tudi farmarji in hišni posli, toda v istem času pa tudi ne bi bili zavarovani zoper brezposelnost in starostno pokojnino, Pričakuje se, da bo prišlo do glasovanja v poslanski zbornici kongresa tekom dveh tednov, in sicer glede brezposelne zavarovalnine in starostne pokojnine. -o- Cena žganja Governer Martin Davey je odredil prve korake, da se zniža cena žganju, katerega prodaja država v svojih trgovinah. Zana-prej bodo kompanije, ki prodajajo državi pijačo, plačevale skladiščni davek, ki znese 7 centov in pol od enega zaboja. Tekom 60 dni bo tudi država imela plačane vse svoje račune za nakupljeno žganje in bo v bodoče sproti plačevala vsako naročilo. To bo povzročilo, da bodo cene mnogo nižje. Governer je nadalje priporočil državni zbornici, da odpravi $1.00 davek na galono žganja, in vse to bi imelo za posledico, da bi se cene splošno znižale za 25 odstotkov. Manj na relifu Clark Mock, direktor relifa v Clevelandu, je izjavil, da se nahaja letos nekako 8,000 manj družin na relifu v Clevelandu kot v februarju lanskega leta. Dasi se prijavljajo še vedno nove družine za relif, pa slednjega opušča mnogo tisoč družin, katerih glavarji so dobili delo. Zaprte gostilne Jutri, 19. februarja, se vršijo volitve v Cuyahoga okraju glede novih davkov. Državna komisija za kontrolo opojne pijače naznanja, da gostilne ne smejo prodajati na vollvni dan nobene pijače razven 3.2 pive. Mama in papa prideta V soboto, 23. februarja, bo Cleveland lahko pozdravil Mr. in Mrs. Oliva Dionne, ki sta oče in mati slavnih kanadskih pe-tork. Nastopila bosta v enem izmed mestnih gledališč. Pralni stroji . Na februarski razprodaji pri Grdina Furniture Co., dobite zlasti krasne Maytag pralne stroje raznih modelov. V cenah so po $59.50, $69.50 in $99.50. Cleveland. — V dnevih 23., 24., 25. in 26. septembra, 1935, se bo vršil v Clevelandu narodni evharistični kongres, ki bo sedmi po svojem redu. Zbornica ameriških škofov je pri svojem zadnjem posvetovanju v Washing-tonu sklenila, da se vrši sedmi narodni ameriški evharistični kongres v Clevelandu, ker šteje clevelandska škofija nad pol milijona katolikov. Kongres se bo vršil v ogromnem avditoriju, kjer je sedežev za 20,000 ljudi. Katoliška katedrala v Clevelandu je mnogo premajhna za tisoče, ki bodo prišli na kongres iz vseh krajev Zed. držav. Na kongres se pričakuje najmanj 100 škofov in nadškofov ter nad 5,-000 monsignorjev, opatov in drugih duhovnikov in redovnikov, poleg približno 200,000 katoličanov iz vseh delov Zedinje-nih clržav. Za vsakega škofa bo v mestnem avditoriju postavljen poseben oltar, kjer bo opravljal službo božjo. Maše se bodo vršile pri vseh oltarjih istočasno. Vsak oltar bo v oskrbi ene ali druge župnije, ki spada pod katoliško škofijo v Clevelandu. Vse štiri slovenske župnije v Clevelandu kot tudi hrvatska župnija bo imela svojega škofa in oltar. Podrobnosti bodo od časa do ča-fa priobčene. Zaključne slavno-sti se bodo vršile v ogromnem mestnem stadionu, kjer je prostora za 150,000 ljudi. -o-- Znižane obresti Vladna organizacija, Federal Home Loan Bank, ki ima svoj glavni sedež v mestu Cincinnati, Ohio, naznanja, da je znižala obrestno mero na posojila, ki se rabijo za gradnjo novih hiš. Obresti so bile dosedaj računane po štiri in pol odstotka. V bodoče bodo*znašale obresti le tri in pol odstotka. Razne stavbin-ske družbe v državi Ohio imajo $650,000,000 premoženja. Ako sj izposodijo na to premoženje en odstotek, dobijo takoj lahko $7,000,000 vladnega posojila za e-radnjo novih hiš, ki so nujno potrebne poleg tega, da bi tisoče delavcev dobilo delo. V petek ni post Rt. Rev. Joseph Schrembs, skof clevelandske katoliške škofije, je odredil, da v petek, 22. februarja, ni postni dan., 22. februarja obhajamo rojstni dan Prvega predsednika Zedinjenih držav, George Washington. Prvorojenka Družina Mr. in Mrs. Frank Jlinkar, 1121 Addison Rd. je dobila za "Valentine Day" hčerko Pfvorojenko. Mlada nlati se je Pravkar vrnila iz Mt. Sinai bol-iiice. Otrok in mati sta zdrava. Iskrene čestitke! Zadušnia V torek ob 7. uri zjutraj se bo bi'ala sv. maša zadušnica za pokojno Jennie Klaus. Sv. maša bo darovala v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in znanci ranjke so prijazno vabljeni. Zadušnica Sv. maša z libero se bo brala v sredo, 20. februarja ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida za pokojnim Alojz Strnadom. Prijatelji pokojnega so prošeni za udeležbo. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Mr. j0hn Kostelec, 1171 E. 61st St. in Miss Jennie Čampa, 6519 Fdiia Ave. Iskrene čestitke! se gre za deset milijonov dolarjev mje oproščen Jutri, v torek, 19. februarja, bo pozvanih 450,000 volivcev v Clevelandu in v Cuyahoga okraju, da se pokažejo in izrečejo svoje mnenje glede milijonov dolarjev, katere zahtevajo razne oblasti od javnosti, da lahko nadaljujejo s svojim programom in s svojo administracijo. Da bo 15,000 volivcem slovenskega in hrvatskega rodu jutri jasno, kako se voli in zakaj se gre je naša dolžnost, da stvar detajliramo in dobro pojasnimo. Navedli bomo vzroke, zakaj bi morali voliti "yes" in zakaj bi morali voliti "no." Pri vstopu v volivno kočo boste dobili v torek dva mala vo-livna listka v roke. Na enem vo-livnem listku se vas bo vprašalo, če dovolite, da se davki povišajo letos za 3.2, da dobi Cuyahoga okraj dovolj denarja, da podpira tudi v letošnjem letu največje siromake, kar jih imamo v okraju. Glasovanje za 3.2 davčno naklado pomeni, da če bo predlog prodrl, da bodo morali hišni lastniki plačati tri cente in dve de-setinki centa več davka od vsakih $100.00 davčne vrednosti. To je, ako je vaše posestvo precenjeno na $3,000.00, boste morali radi tega davka plačati v prihodnjem letu 96 centov davka več. , To ni veliko, a Cuyahoga okraju bo prineslo skoro $3,000,000. Kam bo šel ta denar? Razdelil st bo sledeče: v sklad za podporo sirotnim materam, v sklad za vzdrževanje otrok, ki nimajo ne očeta, ne matere, ne drugih so-rodnkiov. In teh sirot je v našem mestu do 3,000. Nadalje dobijo od tega podporo slepci, katerih ima Cuyahoga okraj 600 v svoji oskrbi. Vzdrževalo se bo približno 1,000 blaznih ljudi, katerih se ne mo- re nastaniti v državnih blazni-cah, pač pa jih oblasti vzdržujejo v privatnih sanatorijih. Nadalje je potreben denar za razne pohabljence in druge nesrečnike, ki nimajo na svetu nikogar, ki bi skrbel za nje in je javna oblast prisiljena jih vzdrževati. Dasi so lastniki hiš in posestev, zlasti mali posestniki že obilno obdavčeni, pa je ta davek vendar nizek dovolj, da bo denar za to malokdo pogrešal. Denar gre v skrajno dobrodelne svrhe, in če slučajno volivci ne odobrijo te davčne naklade, tedaj tudi oblasti ne bodo imele tozadevnega denarja na razpolago. Na cesto bo vrženih tisoče sirot, vdov, starcev, siromakov, Lromcev in slepcev. Ali naj jih vržejo na cesto, da umrejo lakote in pomanjkanja. Mi priporočamo vsem našim državljanom, da volijo "Yes" pri vprašanju 3.2 davčne naklade za Cuyahoga county. Drugi listek, katerega bodo volivci dobili v roke je pa prošnja mestne vlade v Clevelandu, da se zvišajo davki za 4.4, da s-tem dobi mestna administracija dovolj denarja za svoje poslovanje v letu 1935. To pomeni, da če bo ta zahteva odobrena od volivcev, da bo moral' sleherni lastnik hiše ali zemlje v Clevelandu plačati $1.32 več davka od vsakih $3,000 vrednosti. župan Davis trdi, da ne bo imel dovolj, denarja na razpolago za mestne stroške v letu 1935. In so ljudje, ki mu verujejo, je pa tudi dosti ljudi, ki mu ne verujejo. Poglejmo nekoliko v preteklost. Harry L. Davis je županil v Clevelandu od leta 1915 do 1919. To so bila najboljša leta v mestni zgodovini, ko je sleherni delal, ko je sleherni imel kupe denarja in so se davki točno plače- Flemington, N. J., 16. februarja. — Včeraj se je obsojeni vali. In vendar se je tedaj žu- morilec Bruno Hauptmann izja-pan Davis zadolžil za nič manj j vil napram jetniškim oblastim kot $16,000,000, in moramo da-! in napram svojim odvetnikom: nes posestniki še danes plačeva- "Pred Bogom slovesno prise-ti obresti in obroke na ta Da- gam, da nikdar nisem imel no-visov dolg, dasi je poteklo odte-j benega opravila ali stika z umo-daj že več kot 16 let. J rom Lindberghovega otroka in Davis ni nikdar mogel shaja-' aa mi o vsem zločinu absolutno ti z denarjem, ki ga ima na raz- ničesar ni znanega. Obenem polago. Dve leti za Davisom je bil izvoljen Fred Kohler za župana. In ta Fred Kohler, ne sa- tudi prisegam, da mi ni ničesar znanega o odkupninskem denarju, razen to, kar sem izjavil na mo, da se ni zadolžil niti za enlsodniji tekom pričevanja, ču-cent, pač pa je na koncu svojega j tim, da je sodnija naredila fa-termina pustil v mestni blagajni; talno napako." Izjavil je tudi, še cela dva milijona dolarjev či- da čuti "globoke simpatije" na- stega denarja! ti gospodariti! To se pravi zna- pram Col. Lindberghu in njego-j vi soprogi radi smrti otroka. —1 Ko je županil pred dvema le-[Povedal je, da je navzočnost toma župan Miller v najbolj čr-j Lindbergha tekom sodnijske ob-nih depresijskih časih je izhajal ravnave vplivala na porotnike s tem, kar je dobil. Zadolžil se ni niti za en cent. Kakor hitro je pa župan Davis prišel do gospodarstva je že dobil $4,000,000 posojila, danes pa stopa ponovno pred državljane, da mu dovolijo nadaljnih $5,300,000 za mestne stroške! Kar je Davisu zameriti je to, ker ni podal mestni zbornici na tančnega proračuna, kako se bo ta denar potrošil, župan Davis samo splošno izjavlja, da potrebuje denar za mestne stroške, za tako, da so porotniki morali dobiti eno žrtev, in ta žrtev je on, Hauptmann. Medtem pa je načelnik tajne zvezne policije v Washingtonu izjavil, da ni res, da je policiji znano, da je imel Hauptmann pomagača pri svojem delu. Hauptmann je bil odpeljan v soboto iz Flemingto-na v Trenton, kjer so državni zapori. Pet pomočnikov šerifa m pet vojakov narodne garde ga je spremljalo. Poroča se tudi, da je sedem porotnikov, ki so policijo, za ognjegasce, za pobi-1 spoznali Hauptmanna krivim, ranje smeti in enako.' Tudi Da-1 sprejelo pogodbo neke gledališ- vis ne računa na dohodke, ki jih i ke družbe, ki jim je obljubila po bo mesto dobilo od prodajnega | $500.00 na teden, ako gredo na davka, in tu bodo šteti težki mi- j razne gledališke odre in pripo- lijoni. vedujejo, kako so Hauptmanna Te stvari imejte pred očmi, ko j spoznali krivim. boste jutri v volivni koči dobili; --o—- v roke listek, na katerem Davis ( Sodnik se je zmotil prosi, da zvišate davke za 4.4 in mu s tem podelite $5,300,000., Ako naredite križ pred "Yes," j pomeni to, da mu dovolite denar, i , , „ , . , x , , - , „ v„ obtožen, da ]e leta 1917 umoril ako naredite kriz pred No, zu- ' V soboto je bila končana porotna obravnava napram neke-;mu Oscarju Havvkinsu, ki je bil pan Davis ne bo mogel dobiti denarja in bo moral iskati druge vire dohodkov. 31 jetnikov na begu Granite, Oklahoma, 17. februarja. 31. jetnikov je danes pobegnilo iz tukajšnjih državnih zaporov, potem ko so ubili stražnika v stražnem stolpu. Vsi jetniki so se nahajali v zaporih radi ropa ali umora. Osem izmed beguncev je bilo ranjenih po strelih, ki so jih kmalu potem oddali drugi stražniki. Teh osem in še dva druga so kmalu potem polovili in odpeljali v zapore. Nadaljni trije so bili aretirani v mestu Sayre, Oklahoma. Ostalih osemnajst pa iščejo pomožni šerifi in prostovoljci, ki imajo s seboj dve čredi krvnih psov. Zločinci so na cestah v bližini zaporov ustavljali avto-mobiliste, slednje napadli in pobili na tla in se odpeljali z njih avtomobili. Zaporom, iz katerih so jetniki pobegnili, načeljuje ženska ravnateljica, ki je edina ravnateljica moških zaporov v Zed. državah. Jetniki so pobegnili s pomočjo pušk in revolverjev, ki so bili vtihotapljeni v ječo. -o- Izdelki jetnikov Apelatna sodnija v Clevelandu je v soboto razsodila, da so izdelki jetnikov, ki prihajajo iz drugih držav, ne smejo prodajali v trgovinah v državi Ohio. Slavčki Z davkom ne bo nič Tem potom se obvešča vse starše "Slavčkov," da se vrši redna seja v torek, 19. februarja, ob 7:30 zvečer v S. N. Domu, novo poslopje, dvorana št. 2. — Prosi se, da ste vsi navzoči. — Odbor. Iz Ely, Minn. H Naš dolgoletni zastopnik v Ely, Minn., Mr. J. Peshel, je pretekli teden zbolel za influen-co. In šaljivo nam sporoča, da ji je podlegel, namreč influen-ci, ne pa smrti. Peshel že 29 let zastopa "Ameriško Domovino" v Ely, Minn. Da bi bil zdrav in močan še nadaljnih 29 let! — V taborišču CCC v bližini E1 y, Minn., je izbruhnila influenca, kateri je podlegel mladenič Fr. Vožnjak. Umrl je v Shipman bolnici, star komaj 24 let. Telesni ostanki pokojnega so bili od- svojo ženo. Porotniki so se posvetovali štiri ure in potem oddali svojo razsodbo sodniku Cor-; lcttu. Nekaj minut pozneje je I sodnik Corlett prebral pravdo-| rek porotnikov, ki se je glasil, da so porotniki spoznali Haw-kinsa krivim umora prve vrste brez priporočila milosti. To po- Hawkins V soboto nas je obiskal državni poslanec Mr. Boyd-Boic, ki nam je povedal marsikaj za-J meni električni stol. nimivega o poslovanju državne!je prebledel in mislil na smrt. postavodaje v Columbusu. Mr. Pa se oglasi sodnik in naznani, Boyd, ki je zaveden Hrvat in da je prečital napačno se nahaja že tri leta v postavo-daji, je član finančnega odseka državne postavodaje. Med drugim smo ga vprašali tudi, kaj je z govorico, da namerava državna postavodaja upefjati davek na bratske podporne organizacije v Ohio. Mr. Boyd se je nasmejal in povedal, da je nekdo imenitno potegnil gotove ljudi glede tega davka. Niti lansko leto niti pri letošnjem zasedanju ni bil vložen kak tozadevni pi*ed-log, kaj šele, da bi se o njem glasovalo! Izjavil je, da če bi slučajno kdaj kdo stavil tak predlog, da je vsa zbornica pripravljena planiti po predlogu in ga takoj uničiti. Enako se je iz- peljani v Sobieski, Minn., kjer, javil zadnji teden governer Da- živijo starši in 12 bratov pokojnega.—Končno nam Mr. Pesrel sporoča, da nam čestita, ker smo tako odločno nastopili proti "Srakopravnosti." (To je njegov izraz. Op. ured.). Nekoč je bil ta list glasilo S. H. Zveze, toda v Ely, Minn., nihče ni maral tega lista, kajti srake se di-čijo vsak dan z drugim perjem. Pozdrav! — J. J. Peshel. vey in enako državni poslanec Ogrin, ki je član zavarovalniškega odseka v postavodaji. To vse potrjuje resničnost uredniškega članka Ameriške Domovine v decembru mesecu lanskega leta, ko smo opozorili našo javnost, naj ne veruje krivim prerokom, ki trdijo, da bodo obdavčili bratske organizacije v državi Ohio. listino. Porotniki so spoznali Hawkinsa nedolžnim in ga oprostili. Hawkins je bil torej resnično v par minutah med življenjem in med smrtjo. Pokojna Alojzija Stare Mrs. Frances Zontar nam sporoča: V St. Joseph Valley, v državi Washington, je umrla Alojzija Stare. Njeno dekliško ime je bilo Rotar. Ranjka je bila doma iz vasi Gorica na Gorenjskem in je dospela v Ameriko pred 30. leti. Njen mož Joseph Stare se je ponesrečil, ko je pripravljal puško za na lov. Puška se je sprožila in mož je bil smrtno zadet. Ranjka zapušča tu dva sinova, sedem vnukov in vnukinj, sestro Anno v North Part, Wash., in več drugih sorodnikov. V Nottinghamu zapušča brata Ignaca in Karla Rotar j a. Električne ledenice Na februarski razprodaji pri Mandel hardware, 15704 Waterloo Rd., si prihranite pri nakupu električne ledenice do 25% na ceni. Poslužite se te prilike. William Green organizira delavce v mestnih tovarnah Cleveland. — Včeraj je dospel v Cleveland Wiliam Green, predsednik American Federation of Labor. Popoldne je imel govor v Metal Trades poslopju, katerega je poslušalo 3,000 delavcev. Green je dospel v Cleveland, da začne z ogromno kampanjo, da se pridobi vse delavce, ki delajo v avto industrijah, za unijo. Delavci so z največjim zanimanjem poslušali Greena in mu živahno ploskali. Obenem s pozivom, da se mora sleherni avtomobilski delavec pridružiti uniji, je Green v svojem govoru tudi zahteval, da se mora odpraviti National Automobile Labor Board, ker je krivičen napram uniji. Ta vladni odbor je pred kratkim poročal ,da spada manj kot 10 odstotkov avtomobilskih delavcev h delavskim unijam. "Avto delavci imajo sedaj priliko, da se pridružijo ogromni uniji kot je American Federation of Labor," je dejal Green. "Jaz sem tu, da vam ponudim moč, podporo in varstvo A. F. of L. Pridite v naše vrste! Oni, ki se bojite, da so asesmenti unije previsoki, naj pomislijo, da boste dobili desetkrat povrnjeno v denarju, ako se pridružite uniji, ki se bori za vas, da se vaše plače dvignejo, da je vaše delo bolj ftalno in da živite v bolj dostojnih delavskih razmerah." V petek se vrši glasovanje pri Fisher Body Co. v Clevelandu glede delavske unije. -o- Listnica uredništva Naročnik. 1. Urad za prodajni davek se nahaja v 3. nadstropju Engineers poslopja, vogal Ontario in St. Clair Ave. 2. Oglasite se v starem poslopju, četrto nadstropje in prosite uradnika za tiskovino št. 2,400. Ko bo dotična pola izpolnjena, morate priložiti dve sliki in money order za $5.00. Vzelo bo par mesecev, da dobite odgovor, potem ko ste prošnjo odposlali. Frank Terček umrl Kmalu po polnoči je preminul dobro poznani rojak in posestnik Frank Terček, stanujoč na svojem domu na 15706 Holmes Ave., kjer je vodil tudi malo trgovino. Umrl je v lepi moški dobi 42 let po bolezni, ki je trajala samo par dni. Pogreb ranj-kega se vrši v sredo zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda. Podrobnosti poročamo jutri. Listnica uredništva Collinwood. Glede vaše zadeve vam svetujemo, da se obrnete na Mr. John L. Mihelich, 1200 Addison Rd. Njemu so te razmere bolj natančno znane. Pozdrav. Podpora za marc Uradniki okrajnega relifa računajo, da bodo potrebovali za mesec marc $3,030,000 za podporo brezposelnim. Bolna na domu Mrs. Helena Kotnik-Grando-vec, 13767 Sprecher Ave., se nahaja težko bolna na domu. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo. Seja Slov. Zadruge Direktorij Slovenske zadružne zveze ima danes večer ob 7:30 važno sejo. Vsi direktorji naj bodo navzoči. * Čete republike Bolivije so včeraj zopet začele z ofenzivo proti četam republike Paraguay. 2. AMERIŠKA- DOMOVINA, FEBRUARY 18TH, 1935 t. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 mo Jugoslavijo! — Boris Bačan, tajnik Kluba jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani. Odprto pismo gospodu Louisu Adamichu, New York. Te dni smo dobili v roke slovenske ameriške liste, v katerih čitamo, da ste blagovolili dati ameriškim novinarjem neko izja- Ieto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: D. 8. »ud Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year O. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 41, Mon., Feb. 18, 1935 Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00 Za njeveland po pošti pol leta $3.501 ki nanaša na umor našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Za Cleveland, po raznasalcih: celo loto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo j Zedimtelja. Z nemalim ogorčenjem in studom smo prečitali vaše prerokbe in mnenja ter podle napade na Jugoslavijo in našega blagopo-kojnega Kralja. Kot predstavniki akademske emigrantske mladine, ki je morala zapustiti svojo rodno zemljo v Julijski Krajini in pribežati v objem svobodnih Jugoslovanov, čutimo sveto dolžnost Vam, g. Adamich, poslati to odprto pismo. Pišemo v prav takem tonu kot Vi, v upanju, da boste pismo najbolje razumeli. Ne mislite pa, da Vam pišemo zato, da Vam dokažemo, da nimate prav ali da Vas demntiramo. Ne, kajti neglede na to, da Vi temu, kar ste napisali in izjavili, niti sami ne verujete, ste bili pač de-mantirani že od mnogo merodajnejše strani, to je od našega celokupnega naroda in to na način, ki je moral tudi najzasleplje-nejšim in celo norcem odpreti oči. O Vas smo, g. Adamich, že tolikokrat slišali toliko mnenj in sodb, da smo si ustvarili točno sliko o Vaši veličini. Izdali ste knjigo "A native's return," v kateri v isti sapi, ko blatite našo domovino Jugoslavijo, ko pišete o našem narodu in vsem, kar je jugoslovanskega, v takih besedah, ki niso samo neVredne Slovenca, temveč vsakega poštenjaka in dostojneža, zlasti pa še za človeka, ki se smatra za pisatelja svetovnega formata, Vi, g. Adamich, hvalite našega največjega sovražnika in morda tudi Vaše- Benita Mussolinija. Italijani morijo našo kri Julijska Krajina je vstopila v novo leto z dvema novima žrtvama: umorjena sta bila Srečko Likar in Fran Fabjan-čič, o katerih žrtvah smo že poročali v naši kroniki v rubriki pod naslovom "Od Soče do Jadrana." Bila sta ubita okoli-božiča, in sicer eden v bližini Idrije, drugi pa v Koparšči-ni. Na strašni straži Slovenstva padajo žrtve: Eržen, Bevkova, Juriševič, Čotar, Likar, Fabjančič . . . Izgleda, da niz teh nesrečnih žrtev še ni završen in da grozna stran naše zgodovine še ni polna, ker fašistična Italija ne kaže še no-!ga diametralnega nasprotnika benih znakov, da je vsaj malo ublažila svoj bes proti sloven-! Vaša domovina — Jugoslavija, katero ste zatajili, saj sploh skemu človeku v Julijski Krajini. Italija že dolga leta grozno gospodari s taktiko skrajne nehumanosti in absolutnega barbarstva nad Jugoslovani, ki so ji — brez vsake moči in brez vsakih pravic — izročeni na milost in nemilost. Vse to zlo našega človeka prihaja od Rapalske pogodbe, po kateri je izročena velika masa jugoslovanskega naroda italijanski državi, od katere se ni zahtevalo nikakih garancij za zaščito teh nesrečnih ljudi. Če bi bilo drugače, to je, če bi se v tej pogodbi nahajala klavzula o zaščiti naše manjšine, ne bi mogel fašizem nad našimi j ne znate več našega jezika, Vas je kljub dvajsetletni odsotnosti sprejela pred nedavnim z vso ljubeznijo. Sprejela Vas je kot more sprejeti le mati svojega izgubljenega sina, kot sprejema domovina onega, ki pravi, da je sesal njeno materino mleko. Jugoslavija Vam je dala vse, dala Vam je vse, kar je imela in je mogla. A Vi, g. Adamich, ki se smatrate za poštenjaka in pobornika resnice, pravice, svobode in odkritosrčnosti, ste to sicer rade volje sprejemali, a kot sedaj vidimo, je v Vaši prostaški duši gorel drugi ogenj, ogenj hinavščine in sovraštva. Zakaj niste prišli, g. Adamich, v teh dneh tuge in bolesti ju- ljudmi tako grozno divjat? in ne izvajati takšne asimilacij-! goslovanskega naroda med nas?! Kaj vse bi mogli videti, kaj ske akcije, ki pušča za seboj samo krvave žrtve. Toda v stanju, kakršno vlada zdaj, je Italijanom lahko ubiti slovenskega in jugoslovanskega človeka. Umor Slovenca, ki stoji na potu asimilacijski akciji, je opravičen v uzakonjeni fašistični ideologiji o državi in narodu, in tak ; ti svojemu gostitelju hvaležen, če torej niste Vi s svojimi očali umor je mnogokrat še nagrajen kot zasluga napram državi videli v nekaj tedenskem bivanju med svobodnimi Jugoslovani vse bi mogli slišati in danes smo prepričani, da bi Vas jok milijonov razočaral, ker ne bi mogli najti ničesar, s čimer bi nas lahko blatili. Olika dostojnega človeka veleva, poslušajte, g. Adamich, bi in narodu. Doslej še nismo mogli zabeležiti niti enega procesa proti morilcem naših žrtev. Tako je gotovo, da ne bodo prišli pred sodišče tudi morilci Likarja in Fabjančiča. ničesar, kar bi se dalo pohvaliti in z lepo besedo opisati, bi takt vljudnosti zahteval, da bi potem vsaj molčali. Toda mi, kot predstavniki one mladine, ki živi danes izven Človek, ki je umoril Fabjančiča, izrodek slovenske ma-j Jugoslavije peklensko življenje, razumemo Vaše obnašanje.. Za-tere in odpadnik Babuder, se danes mirno šeta po. Materiji |co Vas smatramo za čisto navadnega plačanca in štejemo Vas šte- te r se hvali s svojim krvavim delom- Njega nihče ne. prime in ne pozove pred sodni stol, da bi dajal tam odgovor za svoje krvavo dejanje. In čemu neki? Saj on je učinil samo koristno delo za fašistično Italijo: ubil je človeka, ki je bil ponosen na svoj jezik in na svoje slovensko ime, človeka, ki je v tem jeziku in tem duhu odgajal svojih četvero otrok! Ono, kar bi v drugih državah povečalo grozoto zločina, uprav ono v fašistični Italiji povečuje zaslugo zločinca: štirje otroci daj v tabor onih zločincev, ki so naročili, plačali ih izvršili zločin nad Viteškim Našim Kraljem. Vi tudi niste nikak komunist, niti niste pristaš kakega svetovnega naziranja, temveč imenujemo Vas z. besedo, ki-ste jo .dali Vi drugim: — Vi ste lopov—avantu rist! Kot človeka bi, Vas moralo biti v dno duše sram izražati se tako, kot ste se Vi o ljubljenem našem mrtvem Kralju. Toda še enkrat., ponavljamo: mi vemo in razumemo, zakaj Umorjeni je svojih četvero otrok branil pred italijansko asi-1 ste blagovolili dati tako mnenje in tako podle izjave. Mi razu-milacijo, torej ali ni to dovolj, da se takega človeka ubije? memo in vemo, kdo Vas je plačal, da govorite v njegovem imenu To je fašistična filozofija. A oni mladi, sedemnajstletni slovenski dijak Srečko Likar, katerega so ubili finančni stražniki na pragu njegove rodne hiše, — ali naj bi bil on deležen nekakih posebnih obzirov? Ali zasluži -- po mnenju omejenega in zabitega italijanskega finančnega stražnika, ki je prepojen s fašističnimi frazami in prežet z duhom za svojo specialno službo m prerokujete tako neumno in bedasto, da bodo res vse tiste mačke, ki bodo sedaj prišle na dan, kot sami pravite, mijavkale pesem o velikem lažipreroku Louisu Adamichu. Pa se oglasite koncem leta ponovno, pokličite vse one novi narje, ki so poslušali Vaše prerokbe in demantirajte svoje besede in neumne izjave, čez leto dni se boste morali sprijazniti z mislijo, da se Vam Vaše upanja polne želje o propadu Jugoslavije v obmejnem kraju - ali torej zasluži ta mladi dijak, ki po- niso uresničile; čez deset let bodo naše trditve ponovno potrjene haja italijansko gimnazijo, pa ostaja kljub temu Slovenec, j in prepričani smo, g. Louis Adamich, da bo že Vas in vse nas kaj drugega kakor smrt? Saj finančni stražniki in karabi- krila črna zemlja — a Jugoslavija bo stala vsak dan močnejša in nerji v naših krajih so vendar stražniki in dresirani kakor psi za napad na vse ono, kar je le količkaj sumljivo na meji. To je psihoza borbe za iztrebljenje in poitalijančenje Slovencev, borbe, ki se v naših obmejnih planinah vrši še bru-talneje med italijanskimi predstavniki države, ki so do zob oboroženi ter slabotnimi Slovenci, ki nimajo drugega, kakor Lo kljubovala vsem, zlasti pa še. če se bo vanjo zaletavalo sto ali pa tisoč borcev takega kova kot je Louis Adamich. To smo Vam hoteli povedati ob čitanju Vaših izjav, mi aka-demiki-emigranti. Potrudite se ob priliki, če boste ponovno dobili kako štipendijo za pošteno in objektivno proučevanje narodov, v našo tužno svoje gole roke . . . Tukaj se čuva sveta pravica ne samo fa-j Julijsko Krajino. Tja pojdite in imeli boste dovolj snovi za opi-šistične države, marveč tudi latinske civilizacije! isovanje. Bivajte med našim nesrečnim narodom vsaj toliko ča- Grozne so grozote, ki vladajo danes v Julijski Krajini,!«*, kot ste bili v svobodni Jugoslaviji in sporočite potem sveti m katerim so izpostavljeni naši ljudje. Zunanji svet pa vse, prav vse, kar ste videli. Navžite se toplega goriškega sonca, ostaja nad vsem tem hladen in nezainteresiran, dasi obstoja splošni zakon človečanstva, zakon človeške vesti napijte se mrzle soške vode, prehodite skale kraške in obiščite tužno Istro, pa boste videli in sami doživeli, kaj je robstvo in kaj Žalibog pa so bili doslej vsi apeli na vest sveta, zaman, .i« svoboda. Pojdite, potem pa napišite vse, kar ste doživeli in Morda zato, ker je bil naš glas preslab in prešibak. Zato bi j videli v tej naši lepi, a tako nesrečni zemlji, bilo potrebno, da se najprej med vsemi Jugoslovani in Slo-j Odprto pismo Vam pošiljamo, da bo lahko vsakdo zvedel -enci zbudi zavest bratstva in ljubezni, da se utrdi med na-i kaj mi.sl.imo o Vas, mi akademiki-emigranti, vseh svetovnih nami vez krvi. tradicije in jezika. Jugoslovani bi morali dvigni-1 ziranj. ki bomo vedno in povsod zastopali idejo, našega Viteške-*i pred vsem civiliziranim svetom glas protesta nad onim, j ga Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in vedite, da bomo vedno ter kar se dogaja nad našim narodom v Julijski Krajini! Kajti, I povsod izvrševali Njegovo oporoko, ki nam veleva: <*e tega ne storimo, bodo minila še nešteta leta trpljenja in j ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! ocd brutalnim udarcem sistema, čigar psihoza je borba zaj Za Klub jugoslovanskih akademikov-emigrantov: iztrebljenje našega človeka, bodo še nadalje padale žrtve in ; BORIS BAčAN, tajnik, se bo v Julijski Krajini še nadalje ubijalo naše nedolžne: -o--—■ ljudi ; i Jugoslovanski akademiki o Louis Adamichu <*nih_spominov Dvoje knjig—dvoje drago-tom in mečem v roki-čuva nad J našim Jadranom in ladjami, ki Ljubljana, Jugoslavija, 30. januarja 1935. Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! Že dne 12. novembra 1934 smo bili odposlali iz Ljubljane sledeče pismo, ki pa radi nezadostnega naslova ni prišlo na pravo mesto in nam je bilo po pošti vrnjeno. V celoti Vam ga pošil.ja- Mr. Josip Grdina, lastnik slovenske knjigarne na St. Clair Ave., je prejel iz stare domovine dvoje krasnih knjig, katerih ne bi smelo manjkati v nobenem slovenskem domu. Ena teh knjig j skega solnca je morje tiho umi- plovejo po njem. "Prag Domovine, ki ga večno poljublja sinje morje, je nase sprejel mrtvega kralja. Prisluhnili smo: v prekrasnem jesenskem jutru s pečatom in poljubom neumirajočega jadran- mo zopet, da se prt pričate o tedanjem našem mišljenju, ki se do- je krasno vezan album s slika-j valo noge Jugoslavije. Gospodar zdaj ni prav nič izpremenilo. Prosimo Vas, da objavite prilože-!cni jugoslovanske tragedije, ki s« je vrnil — in narod je zaje-,io odprto pismo g. L. Adamiču v svojem listu — kljub zakasnit-1 se je pričela v Marseilleu in kon-vi in kljub temu, da stvar zdaj ni več aktualna. Adamičeve tr-'čala v grobnici Karagjorg.jevi-ditve, ki so se nanašale na dobo od žalostnega 9. oktobra 1934 do čev na Opkjucu. Druga knjiga danes, so že postavljene na laž, kakor bodo tudi vse ostale, saj pa nosi naslov: "Kralj odhaja" stoji Jugoslavija zdaj trdnejša ko kdaj poprej. Padel je kralj, | ter ima na platnici krasno sliko toda ostalo je 14 milijonov Jugoslovanov, ki se jasno zavedajo j pokojnega jugoslovanskega kra-svojih dolžnosti, podanih v poslednjih kraljevih besedah: čuvaj-,]ja, ki, v železnem oklepu, s šči- čal kakor hrast, ki se z najs.il-nejšo burjo bori, Bori se in ne omahne. Ko smo žalovali, nam je bila vrnitev Gospodarjeva kakor privid. Da je mrtev? Ne! Kje je krsta? To ni mrtvaški oder na kljunu jeklene ladje — v temni noči stoji naš Najvišji admiral, ves v železnem oklepu, blesteč ščit na levi, oster meč v desnici — po telesni svoji smrti še večji junak, kakor je bil v življenju naš najodličnejši bra-nitelj. V njegovem mirnem in odločnem varstvu naj naše ladje režejo brazde po Jadranu, kakor so nekoč s smelo razpetimi jadri hitele v borbo in slavo stare vojne ladje Dubrovnika, rušeče pohlep in nasilje tujcev od zapada, juga in vzhoda in noseče blagostanje svoji svobodni domovini. Odtlej in za vse čase je naš Najvišji admiral utrdil naše gospodstvo na Jadranu. Na Oplencu, poleg pradeda in očeta, leži Gospodar Jadrana in Jugoslavije, mrtev, vendar nesmrten v objemu svojega naroda. . . " Ta knjiga ima krasno posvetilo našega največjega sodobnega pesnika, Otona Župančiča, ki slove: II. OKTOBRA 1934 V viharju plava z mrtvim kraljem rakev — nekod s kraljico v črnem vlak spe v noč — nekje je mlad, mlad kraljevič zaplakal — moj narod moli ves: "Boy, daj mu moč!" * Kdor si — življenja gospodar in smrti, ki usodo narodov držiš v rokah — boš plaval, Duh, nad našimi načrti, če duh naš v zmedi omahoval bi plah? Ki navdihuješ in zapuščaš kralje, misli budiš in jih polagaš spat— daj mojstrom, da zidali bodo dalje po osnutkih pravih naš začeti grad. Da le za hip na odru v težki omami povesijo se gla ve brez besed, in drugi hip se iz molka že predrami ritem zidarskih kladiv, žlic m dlet. V tej krasni knjigi, posveče ni spominu velikega pokojnika, kralja zedinitelja in tvorca miru, je nanizanih nešteto pre krasnih misli in globokih doj-mov naših največjih mož, knezov slovenske poezije in proze, izpod vrhov svobodnega Triglava in belih Karavank ter izpod Krna in tolminskih hribov, ki jih oklepa zlokoben pas železo-betona, bodeče žice in ogromnih topov. Manom velikega pokojnika se klanjajo vsi, kjerkoli se govori naša govorica. Iz svobodne zemlje so zastopani: Župančič, Finžgar, Meštrovič i, dr. a iz zasužnjene domovine mu kliče v žalovanki "Ob mesecu" Alojzij Gradnik, naš poet iz,sončne Goriške: Še mesec ni — in še veselja ni Še onemele v žalni so črnini v ravnini hiše, vrhi na planini in še je žalen vsalc korak ljudi. O, saj Tvoj grob ni tisti na Oplencu! Povsod, kjer naši sveti zemlji kraj in vidna meja je, tam vidim zdaj milijone src v ogromnem rdečem vencu. Tam, kjer je zdaj ta rdeči', živi zid, tam si zdaj Ti — in nam prav nič ni mar ne za zaplotnikov sumljiv šepet banušev in duhovni oče smehljajočih se "Otrok solnca," je posvetil velikemu pokojniku Naricaljko, iz katere naj povzamem le nekaj stavkov neizmerne ljubezni in neutešene boli: Mrtvo Veličanstvo, visoki Gospod naš in Kralj, junaški Vojvoda sebi vdanih or-dov, oče osirotele Jugoslavije, Vitez naš prvi! Lastovke, te ptice naše sreče so odletele s Teboj. Ptice naše sreče se bodo vrnile. Le Tebe, naš ljubljeni kralj, ne bo več nazaj. Naše rože se osipajo. Svojo zadnjo lepoto trosijo na Tvoj krvavi grob! Solnce, ki je šlo s Teboj v zaton, jutri bo vzšlo v novi zarji. Ti, solnce naše, ne vzideš nič več. Strta je Tvojega življenja pe-irot. . . Tvoja ljubezen ni ubita! Tvoja ljubezen v vse veke živi! V naših srcih živi! Tvoj svetli iik bo sijal nam, mlademu rodu. Tvoj zadnji opomin nam bo do zadnjega svet! Bolj bo smo Te ljubili živega, Te ljubimo mrtvega! ... S kraljem Aleksandrom je legel v grob mož,, odličen vojskovodja, dalekoviden državnik in tvorec miru, pred vsem pa največji in najiskrenejši Jugoslovan. Ko ga je jugoslovanski kipar Meštrovič svaril pred potovanjem v Francijo, se je kralj nasmehnil in dejal: "Dobro vem, da mi vsak dan preti smrt, toda jaz sem samo človek in strašno se motijo tisti, ki mislijo, če bodo mene zadeli, da bodo tudi Jugoslavijo zadeli! Bili so pred menoj ljudje, ki so za Jugoslavijo trpeli in umirali, zakaj tudi jaz ne bi umrl za Jugoslavijo? Za menoj pa bodo prišli možje, ki bodo tudi delali m trpeli za Jugoslavijo in če treba — umirali zanjo." Besede, vredne velikega kneza in velikega Jugoslovana! Torej še enkrat opozarjam na ti dve prekrasni knjigi, ki naj ne manjkata v nobenem slovenskem domu. Pokojnik je bil — kot človek, Jugoslovan in vladar zedinjene Jugoslavije — tako velik, da moremo pred vsem svetom javno izpričati pieteto njegovemu velikemu spominu in nam ne sme biti mar "za zaplotnikov sumljiv šepet!" . . • Tqpe šabec. -o-- Čas je bil, da smo se zganili Euclid, O. — Prosim, da mi odstopite malo prostora v priljubljenem listu Ameriški Domovini. Ni moja navada pisariti dopisov, ker to prepuščam tistim dopisovalcem, ki jih kar za ušesom, s na mejo in na papir namalajo, da jim ni treba svinčnika grizti in ne kasno spat hoditi. Ni dolgo tega, kar sem bila opozorjena, kaj vse piše tisti brezbožni list Enakopravnost. Kakšne izbruhe na katoličane, katoliške liste in sploh na vse, kar je boljšega od gnilega sovražnega natolcevanja, katerega servira Enakopravnost žalibog tudi katoličanom in to v veliki meri. Tudi jaz sem bila naročnica tistega brezbožnega lista, pa sem bila vedno v strahu, da ne bi kdo videl na mizi tega časopisa in skrivala sem ga tudi pred otroci, ki že doraščajo in znajo za silo brati slovensko. Bala sem se, da ne bi izgubili še to malo vere v je profite, pa manj stroškov. Res je, da se sliši sempatja s prižnice: proč s protiverskimi listi, ali to še ne zadostuje. Treba je omeniti, kateri list naj po-skrijemo, kadar po opravkih pride duhovnik v hišo. Treba je povedati resnico, četudi je bridka. Zelo znajo pri Enakopravnosti citirati besede iz sv. pisma. Tegale pa gotovo ne vedo, da je boljše, da se pohujšljivcu obesi mlinski kamen na vrat in se ga potopi na dno morja, predno po-hujša svojega bližnjega. Gorje pohujšljivcu! Iskrene pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine. F. Kinkopf, 20960 Miller Ave. m a nemirnih ket, dokler ta zid je ščit, in dokler Ti si v e č ii i stražar. mečev ne zven- nasvm mejam Vprašanja brez odgovorov Enakopravnost je že trikrat odgovorila na naše članke, toda odgovarja vse kaj drugega kot pa zadevo, za katero gre. Niti enkrat ni še povedala, zakaj je napadala katoličane, papeža, Vatikan in katoliške duhovne. Torej poz i vi jemo urednika Enakopravnosti, naj pove javnosti: 1. Zakaj je zapisal, da so katoličani proti vsakemu napredku? 2. Zakaj je zapisal, da duhovniki niso imeli pravice nastopati proti nemoralnim filmskim slikam ? 3. Zakaj je zapisal, da so samo svobodomiselci zgradili narodne domove? 4. Zakaj je zapisal, da je papež pomagal Hitlerju v saarskih volitvah? 5. Zakaj je zapisal, da bi moral ravno papež nastopiti pri plebiscitu na Koroškem? 6. Zakaj je zapisal, da so katoliški duhovniki v Mehiki na-hujskali ljudstvo, da je zgrabilo za orožje proti vladi, torej da so bili katoliški duhovniki in katoličani sploh povod verskim bojem v Mehiki?! 7. Zakaj je napisal, da katoli-čanstvo uči hlapčevsko ponižnost ter mrzi vse, kar diši po napredku in svobodi? S. Zakaj je zapisal, da je bila cerkev od prvega početka pa do danes strupen sovražnik kulturne osamosvojitve slovenskega ljudstva? To smo vprašali Enakopravnost in pojasnili občinstvu, katoliškemu občinstvu, kaj piše Enakopravnost in nič drugega. Zakaj se bojite odgovoriti na t i vprašanja? Zakaj se zvijate in nosite vse drugo na dan, samo tega ne? Odgovorite na gornja vprašanja, potem bomo pa debatirali. Na barabske napade ne bomo odgovarjali, posebno pa še ne na "trgovce," ki nimajo niti toliko poguma, da bi svoje i m e podpisali. . M^t . .....-^fcv , ^ ^ . . Če verjamete al' pa nc gh — --- - Učiteljica razlaga v šoli o domačem prašiču, oziroma svinji, kar je nazadnje eno in isto. — "Veste, otroci," govori gospodična učiteljica, "svinja je zelo koristna žival. Daje nam okusno prekajeno meso. Glava, ušesa, parklje porabimo za žolco. Kožo damo ustrojiti za obuvalo. Ščetine porabimo za krtače, čre-va napolnimo z rižem in krvjo, pa dobimo dobre klobase. Mehur rabijo oče za tobak. In kaj narod. No, mislila sem si, če je tak časopis kvaren za otroke, tudi meni ne more koristiti. In prepovedala sem ta list v hišo ter nima več vstopa k nam in. sem tega vesela. Naročila sem pa Ameriško Domovino, ki je poučljiv list ter je za napredek in izob.i\izbo vsem Slovencem v A Ivan Pregelj, dete tolmin-jtej deželi ameriški, želeti bi skih hribov, nenadkriljivi pripo- j bilo, da bi tako storila sleherna vtdnik uporov tolminskih knie-^lovenska družina ter vsi kato-tov, vestni kroničar dobrih del j liški trgovci naj bi oglaševali le kmetavzarskih tolminskih ple- > v katoliških listih. Imeli bi več- drugega, mislite, dobimo še ko-Boga in slovenski i ristnega od svinje?" Mala kodrolasa Marjetica si; odreže: "Njeno ime ljudje tudi rabijo, kadar se kregajo." v njem A Mož jo primaha domov iz go-stine močno nadelan, žena ga sprejme z običajnimi ceremonijami in špalirjem ter mu med drugim zabrusi tudi: "Mrha pijana, ti pa tudi nisi nikoli vina sit!" "Večkrat kot ti," se odreže on v zavesti, da se mu dela krivico. AMERIŠKA DoMpV'tNA, FE i;k U AR Y 18TH, 1935 KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem izvirniku K. Maya I. ,je hotel k "pravi veri Mohamedovi." In pravkar je bil sredi ! takega "izpreobračanja." Jezdil sem nizkega, poldivje- DRUŠTVENIH PRIREDITEV Februar 23.—Društvo France Pre- Mohametlanski misijonar "Gospod — !" "No — ?" "Torej se res nočeš izpre-jga berberskega žrebca, noge obrniti k veri Mohameda, naše-! sem skoraj vlekel za seboj. Ha-iv ga velikega preroka — slava :lef pa se je posadil na staro, šern, št. 17 SDZ, plesna veslica mu! — in res hočeš ostati Imršavo, visokonogo kobilo, vse-J v gornji dvorani SND. džaur, nevernik, ki je v očeh i kakor zato, da bi podprl svojo; —Društvo sv. Vida št. 25 vsakega pravovernega mohame- neznatno postavico. In iz svo- KSKJ priredi plesno veselico v dana hu jši ko pes, ostudnejši! jih višin je zrl doli name, ben- i Twilight Ball Room (preje Gr-ko podgana, ki žre mrhovino?" j gljal z nogami, — stremeno-v!dinova dvorana). "Da!" [seve ni imel — krilil s suhimi 23-—Društvo sv. Cirila in "Veš, gospod, nevernike si-j rokami ter pačil obraz med go- Metoda št. 191 KSKJ obhaja cer sovražim in privoščim jim, vorj en jem, da sem se komaj 10-letnico svojega obstanka s branil smehu. Ker mu na njegove besede nisem odgovoril, spet nadaljeval. da bodo prišli po smrti v pekel, tja kjer stanuje hudobni duh, šejtan. Toda tebe bi pa le rad rešil pogube, ki te neizogibno čaka. Dober si, ves drugačen, nego so bili drugi gospodje, ki sem jim dosedaj služil. In zato te bom izpreobrnil, pa če hočeš ali nočeš — !" Tako je govoril Halef, moj sluga in spremljevalec. Potoval sem tistikrat po Al-žeriji, severnoafriški francoski koloniji, in že par tednov sva se klatila po gorah in soteskah, ki leže med sredozemsko obalo in veliko puščavo Saharo. Tistikrat še ni bilo železnic, ki dandanes že križem prepletajo Alžerijo ter ponekod segajo celo prav v osrčje Sahare. Potovati se je dalo le na konju in prenočevati si moral na prostem aii pa kvečjemu v revnih beduinskih vaseh. Prehodila sva gorovje Aures in potovala zadnje dni skoraj nepretrgoma po goli puščavi proti jugovzhodu. Tam leži cela vrsta slanih jezer, šott imenovanih, med njimi sloviti, pa tudi zloglasni Džerid, »"'Jezero smrti." In to jezero sem nameraval obiskati. Sam človek po tistih težko potuje. Beduin - sv. plesno veselico v dvorani zadnje!Kristine na 222. cesti, je ko j 24.—Vrtec SSPZ, predstava v avditoriju S. N. Doma. "In — ali veš, gospod, kam 24.—Društvo Cleveland št. pridejo neverniki po smrti?" 126 in društvo Lipa št. 129 S. N. "Kam?" P. J. praznujeta skupaj 25-let- "Po smrti pridejo vsi ljudje, ni(-'o obstanka. Banket in ples-pa najsi bodo pravoverni musli- na veselica v S. N. Domu na St. mani, kristjani, judje ali kar- Clair Ave. koli, v barzah." (24. — Slovenska mladinska "To je nekako spanje godba priredi koncert življenjem in smrtjo?" meu ----„ priredi Koncert in zabavni večer v S. N. Domu na "Da. gospod! In iz tega spanja jih bodo zbudile trobente, kajti jom-el-ahhar, sodni dan in konec sveta, bo prišel in vse bo minilo, čisto vse, razen prestola, ki na njem sedi Allah, in razen božjega duha in knjige 80. cesti. Začetek ob 7:30 zvečer. 24.—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 24.—Zveza collinwoodskih društev, koncert in ples v Slo- življenja, ki so v njej zapisa- venskem Delavskem Domu na na vsa naša dela, dobra in sla- Waterloo Rd. razen peresa, ki z njim življenja zapisuje naša Marc 2.—Comrades, SNPJ, ples v zgornji dvorani S. N. Doma. 2.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi maškeradno veselico. 2.—Društvo Soča št. 26 SDZ ba, in angel dela." "In vse drugo praviš bo minilo — ?" "Da!" "Kaj pa, raj in pekel?" Pred.no pa nadaljujem najino priredi plesno veselico v spod- versko razpravo in posebej Ha- »ji in zgornji dvorani v Sach- lefov pouk o veri Mohamedovi, | senheim dvorani na 7001 Den- moram še tole povedati. ison Ave. Mohamed — živel je od leta 2.—Društvo Srca Marije št. krajih 570 do leta 632 po Kristusu — 111 KSKJ> Barberton, O., pri- - tako i ie za svojo novo vero vzel mno- redi maškeradno veselico v dvo- u i ■ - i o-n vpvsVih r^mV \v Vršnnncstva ran' društva Doiuovina na 14. e imenuje arabski govoreči do- veismn lesinc iz Kiscansi\a, iz Starega, pa tudi iz Novega: cestl> barberton, O. i zakona. Pomešal je krščanske 2—Hi Fiesta Club, ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 3,—Waterloo Grove, W. C., 27. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, domača zabava v zgornji dvorani S. N. Doma. 27.—Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 28.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 28.—Mladinski pevski zbor "Slavčki" bo imel svoj koncert v Slovenskem Narodnem Domu. 28.—Strugglers, koncert in ples v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd. MAJ 4.—Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4.—Spades Club, ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 4.—Chi Sigma. Kappa klub priredi ples v avditoriju sv. Kristine na Bliss Rd. 5.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ praznuje 10-letnico ^svojega obstanka v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 5.—Slovensko pevsko in podporno društvo Zvon priredi po- Naša in druga politika Cleveland (Collinwood), O.— Prav srečno smo se pretolkli skozi mesec januar in ni od njega ostalo nič drugega, kot cele kopice puščobe in ledu. Takoj v februarju je pa mnogo bolj zanimivo. Sonce je mrknilo in glavna ječa v Columbusu se je stresla in poslovodja Preston Thomas je pobegnil nič se ne ve kam. Pravijo, da ga bodo našli v 30 dneh, pa kot se čuje, demokratski governer Martin Da-vey ne mara imeti nobenih stroškov za njim, ker je dokazano, da je bil preveč požrešen. On, njegova žena in hči so pojedli do 400 funtov mesa in cele zaboje pomaranč mesečno. Pa ni treba misliti, da je Martin tako zelo skop, da ne bi privoščil ljudem zadostne hrane, o ne, ampak je toliko previden, da si je mislil: že 22 let država plačuje $3,500 letno tega prašiča, naj gre pobirat pomaranče sam v Florido. In imel je prav. Enakih požeruhov imajo v vsaki državi in vsako večje mesto vsepolno. Tudi Cleveland ni izjema. Samo to je narobe, ker se ljudstvo vse premalo zanima za važne dogodke. Ljudstvo vse prehitro pozabi za prejete klofute in to od njih, ki so jih sami izvolili za \oditelje. Ali se še kaj spominjate, kako je naš sedanji župan j Harry Davis za časa volitev ši-rokoustno delil vse mogoče do-: brote na desno in levo. Poudarjal je, da bo izhajal s tekočimi plačani za to delo. čemu so Da-1 pozoren, visu ravno policisti in qgnjegas- kqrakov ci tako pri srcu, davkoplačevalci pa molzne krave, jaz ne razumem. Prihodnjo jesen bomo imeli Ko je stopil še nekaj proti goščavi, skoči bliskoma proti njemu divji merjasec. Z dvema dobrima streloma pa je mercina obležala. Tamošnji vaščani so že kak te- zopet volitve za župana. Naš den sem opazovali, da moravne-dobri župan Harry Davis bo zo-' kaj biti,, ker je bila zemlja tu pet kandidat, torej že četrtič, to-j pa tam globoko razrita. gte-da to pot bo zopet sonce mrk- vilno zbrani so z grozo opazo-nilo in tedaj ne bo Martin Da-; vali zverino z dolgimi čekani. vey podil požeruhov iz mestne! Niti najstarejši ljudje ne pom-hiše v Clevelandu, pač pa zaved-'nijo, da bi se v teh krajih poni volivci. 'tikali ali zadrževali divji pra- Kar se tiče 32. var.de, se ni-jšiči, in so mnenja, da se je ta mamo za pritoževati. Naš coun-! samec priklatil iz kočevskih cilman Anton Vehovec je eden gozdov in preko Save k nam. najboljših izmed vseh v mestni! Mogoče pa tudi iz Hrvaške, zbornici. On, priprost delavec, j Divji prašiči bi tu, ako bi se pove Davisu naravnost pod nos | ugnezdili, imeli obilo gozdne marsikatero pikro. Glasoval je j hrane, obrobnim posestnikom v zbornici proti bondni izdaji, pa bi prizadejali dosti škode. On napravi, kar je pač v njego- -o- vi moči pri današnjih razmerah, i DNFVNF tf F^TI Zato pa ni pritožb, razen nekaj MllfcWIlt ■■vil samcev, ker jim je prepodil ta - debelo Mico iz Darwina. Sestra Hauptmanna trdi, Pripomnim naj še, da si mo- j da je Bruno nedolžen goče marsikateri misli, da bo Los Angeles, 16. februarja, imel koristi, če bo bondna izdaja Mrs. Ema Gloeckner, sestra odobrena 19. februarja, pa se Bruno Hauptmanna, je včeraj zelo moti. Noben brezposelnihJ izjavila, da nikdar ni dvomila o ne bo dobil niti zobotrebca s 5- j nedolžnosti svojega brata. Izja-milijonsko klobaso, jedli pa bo- vila je, da če je Bruno imel kako do to klobaso največ politični ;jVezo z Lindbergh slučajem, da koritarji in njih oprode. je to storil nevede in nehote. Da se pa kaj več pogovorimo n . „ .... o sedanji in bodoči situaciji, ste i VoIk<>yi nadlegujejo lju* vljudno vabljeni na sejo in to <» v Jugoslaviji Belgrad, 16. februarja. Več mladanski koncert v S. N. Do- j dohodki, toda takoj po nastopu mu na 80. cesti. je skoval načrt za štiri milijone 5.—Slovensko pevsko dru- dolarjev. Razpisale so se volitve | štvo Cvet priredi koncert v S.! lanskega maja v to svrho in tu-D. Dvorani na Prince Ave. di dali ste mu jih. Prihodnji1 S.—Društvo Brooklyn št. 135! teden, 19. februarja, bo zopet; SNPJ proslavi 25-letnico v; zahteval $5,300,000.00 od dav- prav vsi brezposelni in oni, ki delajo, dne 27. januarja ob 7:30 zvečer v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Frank Kožel. -o- -o- IZ DOMOVINE mačin v Orientu — ceni tvojo vrednost in veljavo po tvojem snremstvu. Pa tudi ni varno, resnice s poganskimi nazori svo-še manj pa kratkočasilo, če sam i jih rojakov, jih olepšal, da bi ta-potuješ. Končno potrebuješ tu-1 ko ustregel njihovemu nagonu, di kažipota, če .že ne tudi tol- z bujno, čutno orientalsko domi- maskeradm ples v Slovenskem mača. jšljijo ter iz te mešanice sestaviL Delavskem Domu na Waterloo Zato sem si potoma najel I "mohamedanski katekizem," — Rdv mladega beduina, Halef mu je'svojo "sveto knjigo" — koran. 3.—Okrožje bilo ime. Zaj slugo mi je bil, Zato je mohamedanstvo zelo po,: P"reditev v S. N. Domu. za vodnika, za spremljevalca, dobno krščanstvu. Dvor Baraga št. pa je s svojo gostobesednostjo Na moj ugovor je Halef de- C0F Priredi zanimivo plesno obenem tudi skrbel za kratko-hal,, v zadregi in obotavlja je se:lvesellC0 v Knausovi dvorani. kakor kaže razgovor, v "Gospod, ti si pameten in mo- 5.—Pustni torek. Velika pri der! Koj si opazil, da sem glav- Jug. Kult. Klub 1317 ca s je, katerega me je pravkar zamo tal. no moč pozabil. Zato je zelo Mej Halef jc bil posebnež i škoda, da se nočeš izpreobrniti. svoje vrste. ; Pa prisegam ti pri svoji bradi, Majhen je bil, da mi je komaj pod pazduho segal, pri; češ ali nočeš!" tem pa suh in mršav ko treska. reditev Kluba društev S. N. Do- Na glavi je nosil ogromen turban, — pokrivalo iz dolgega, ozkega kdsa pisanega platna, ki J .si ga beduin ovije krog majhne čepice na temenu — oble-č< n pa je bil v dolgo beduinsko haljo, v burnus, ki je bil svoj-fas snežobel, sedaj pa je razkazoval že vse mogoče druge f barve, madeže in maroge in mnogo prevelik mu je bil, tako da je skoraj izginil v njem. Vkljub tej svoji neznatni, nekoliko smešni zunajnosti pa jc bil moj Halef človek, ki se ni dal ugnati za karsibodi. Bistroumen je bil in pogumen, naravnost predrzen. Njegova majhna postava je bila izredno gibčna in pri vsej svoji lnršavosti je bil vztrajen kakor vsak pravi beduin, ni se ustrašil niti največjih naporov. Iver je peleg tega gladko govoril \sa arabska narečja od je pa do Nila in povrh še ški — tistikrat je, vsaj i;ne\i, še carigrajski sultan ,-tarifi! ma. Maškeradna veselica. 5.—Društvo Cvet p r i r e d i koncert v Slovenski delavski da te bom izpreobrnil pa če ho- dvorani na Prince Ave. 5.—Ženski odsek S. D. D., maškeradni ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 10.—Koncert samostojne Zarje v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 16.—Dr. Kranj priredi domačo zavavo v zgornji dvorani S. N. D. 16.—Kegljaški klub Slovenskega Doma priredi banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17.—Društvo Jadran, opereta v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 24.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. 31.—Blaue Donau, koncert v (Dalje prihodnjič) Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Vsak dan ena Nekaj u puranih v severni Afriki — lahko verjamete, da sem bii prav zadovoljen z njim. Eno hibo je seve imel, —■ trasi en mohamedan je bil. I'a ne da bi mene, kristjana, zaradi tega sovražil! Zelo rad nie je imel in izpreobrniti me Puran, ki se zlasti rad šopiri na ameriških mizah o Zahvalnih dneh, je doma v Ameriki ali Novem svetu. Natančno se ne avditoriju S. N. Doma ve, kdaj je bil puran prinešen 31.—Društvo Euclid št. 29 v Evropo. Vendar je na razpo- SDZ ima domačo zabavo v Slo-ago zapisnik, da je bil v špani- j venskem društvenem domu na ji leta 1524 že puran. Zapisniki Recher Ave. Alžeri- iz leta 1518 kažejo, da so Španci APRIL ir-| videli v Mehiki purane, ki so si 7.—Dramatično društvo no .iih udomačili Azteki. V letu Abraševič, predstava v avdito- 1541 je bil prinešen puran že v riju S. N. Doma. mi'Anglijo in prihodnja generaci- 14.—Dramsko društvo Veja ga je že imela o božiču sploš- rovšek priredi igro in ples v no za kosilo. Ne ve se, zakaj so Slovenskem Delavskem Domu da so ti gospodje dovolj D. Domu na Waterloo Rd. 12.—Klub Pipa ima piknik pri Anton Gorišku na Green Rd. 12.—Slovenska mladinska šola ima prireditev na Materin-! 4.—Društvo Tabor št. 139! ski dan v Slovenskem društve- SNPJ praznuje 25-letnico ob-|ea" nem domu v Euclidu. stanka na Zornovih prostorih Vinko Možiiia, vzoren gospodar in požrtvovalen javni delavec. —Umrl je v Stari vasi, do- tednov je padal v Jugoslaviji sneg in končno je pritisnil nepopisen mraz. To je prignalo volkove iz šum, ki so se v velikih tropah pojavili po vaseh, kjer nadlegujejo prebivalstvo. V večina vaseh imajo oborožene j stražnike, ki streljajo volkove, ciočim si drugi ljudje ne upajo iz stanovanj, ker bi volkovi takoj padli po njih. Miss Betty Gow v prepiru na potu v domovino New York, 16. februarja. mače videmske župnije, J. La- Miss Betty Gow, bivša služkinja puh, posestnik in upokojeni že- jn pestunja v Lindberghovi dru-lezničar. Več let je potrpežlji- žjni, je včeraj odpotovala iz New vo prenašal zavrat.no bolezen Yorka domov, na Škotsko. Ko jc kostne jetike, ki ga je tudi stopila na parnik Berengaria, je spravila v prerani grob, saj je | prihitela neka ženska, ki jo je umrl v najlepši moški dobi 52 j raočno potegnila za roko in rek-let. Kal bolezni si je pa na- ia: «Hej, čakaj, da te nekoliko kopal me dvojno, saj je nič ogiedam!" Miss Gow je bila ze- AVGUST 4.—Pevsko društvo Jadran, piknik na Stuškovi farmi. manj kot 33 mesecev prenašal vojne grozote. —V Ljubljani je umrl v starosti 70 let Friderik Pauer, ugledni, ljubljanski pekovski mojster na Sv. Petra cesti. Pokojnik je svoje podjetje z veliko spretnostjo razvil v velik pekovski obrat. Zapušča ženo, dva sinova in hčerko. —V Mostah pri Ljubljani je umrla Uršula Trost. Pokoj niča je vse svoje življenje žrtvovala svojim 6 otrokom in jih vzgojila v pravem krščanskem duhu ter v ljubezni do bližnje- ie nevoljna in je z roko udarila proti radovednici. Iv o t znano, je dobila Miss. Gow $800 od vlade države New Jersey, da je prišla iz škotske v Ameriko pričat proti Hauptmannu. -o- Importirano 'žganje Zvezna sodnija v New Yorku I je v soboto razsodila, da vsaka oseba, ki pride iz Evrope, prinese s: seboj več kot en kvort tuje-zemskega žganja, ne da bi bilo treba plačati carino, ako se dokaže, da je žganje za osebno 1 vporabo. Vsaka oseba lahko prinese do $100.00 vrednosti tuje- V Rajhenburgu je po dol-------------------. . j zemskega zganja v Ameriko, ne 26.—Klub "Prijatelji n ara- na 4388 Bradley Rd., Brook-1 ^"Lllrr^S.. ™ da bi bila pijača podvržena ca- ve" priredi lep piknik na štu- !>'n> G. škovi farmi. i 26.—Društvo sv. Alojzija SEPTEMBER 14..—Roustabouts Club, ples praznuje 35-letnico svojega ob- v spodnji dvorani S. N. Doma. Stanka. Ob 10. uri sv. maša v! OKTOBER cerkvi sv. Lovrenca. Popoldne j piknik v Maple Gardens. 26.—Razvitje zastave podružnice št. 49 SŽZ v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. JUNIJ 2.—Pevsko društvo Jadran, piknik na Stuškovi farmi. 2.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens. 9.—Društvo "Na, Jutrovem," št. 477 SNPJ priredi piknik pri Jos. Zornu, na Bradley R.d. 9.—Piknik Združenih društev fare sv. Vida na Pilitarjevi farmi. JULIJ 2. nedeljo v mesecu—piknik Slovenske zadružne zveze na M-očilnikarjevih farmah. 14.—Slovensko pevsko društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 21. — P i k n i k samostojnega pevskega zbora Zarja na Močil nikarjevi farmi. % 28.—Pevsko društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi. Franc Avsenak, čevljarski moj-ister. Z ranjkim lega v grofe jUm' mož poštenjak, kremenit zna- - Čaj in vzor-katoličan. Plodono- sno se je udejstvoval na gospo-1- darskem, cerkvenem in pro-svetnem polju. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik in nekaj časa tudi župan občine Raj-henburg. —Huda nesreča v gozdu. — Oni dan je ljubljanski reševalni avto prepeljal z Vrhnike 25 letnega hlapca Antona Lukana s Stare Vrhnike. Lukan je vozil les na saneh, v gozdu, pa so se sani s hlodi prevrnile na Lu- _ kana, ki je obležal s hudimi j Mesarski pomočnik konqert v Slovenskem Domu na ^z^Sf ^ ^^. teleH «6e delo v slovenski mesnici. Holmes Ave. 5.—Club O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma. 12.—Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, plesna ve-j selica v spodnji dvorani S. N. j Doma. NOVEMBER 3.—Samostojna Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 10.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 10.—Pevsko društvo Soča, MALI OGLASI Radi boledni se prav poceni proda hiša za dve družini, vsako stanovanje po štiri sobe, kopališče, vse moderno, velika klet, dva. furneza in dve garaži. Hiša se nahaja v Collinwoodu, blizu slovenske cerkve. Na račun se vzame tudi vknjižba North American in International posojilnice. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (43) eno nogo, dalje hude I Zahteva malo plače. Vpraša se notranje poškodbe, tako da je ha 999 E 67th St 27.—Zahvalna veselica dru- k ma!o upanja da bi okrevaL štva sv. Helene št. 193 KSKJ v (41) Slovenskem Domu 11a Holmes Ave. DECEMBER i —Izreden lovski plen. Lovca gg. Smrkoli Matija, poštni uslužbenec v Ljubljani, in Stanko Kokalj iz Vevč, imata v za-31.—Pevsko društvo Sfi>ča,j'KOpU lovišče v občini Drtija pri zabava v Slovenskem Domu na;Moravčah. Nedavno sta lovila Holmes Ave. jv družbi z lovskim čuvajem v --: takozvaneni Lesu nad Dešnam. 1-4. septembra 1936 se prične Smrkolj se je po kratkem času konvencija Jugoslovanske Ka- podal na vrh hriba, kjer je opa-toliške Jednote v avditoriju S. j z«, da je zemlja ko strelski ja-N. Doma. j rek razrita ter je postal 11a to JNI RL^fek* uimmi Jm Ku.. Wl DO OUR P*»» "Ameriška Domovina" stori svoj del za uresniče- nje predsednikovega pro- grama. I 4. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 18TH, 1935 .mislim, kako pot ima sedaj. . . Zahvala jo ti moj ljubi Bog! še smili sel Dolžnost me veže, da se iskre-mi! Na, na! Kake stvari so'no, hvaležno, zahvalim članicam prišle nad nas!" S težkih vzdih-j gospodinjskega kluba za 'Sur- ljajem je odšvedrala do vrat, a na pragu se je zopet okrenila. "Onj, Lizika, ali se nočeš raje vleči? Saj bo že kmalu dan, a par uric počitka moraš vendar imeti, sicer ti bo jutri lahko že | vsakdo čital z obrazka, kaj se je zgodilo! Daj, bodi pametna. . . Ko je prišla do doma, je ugle- življenje ne smrt več sveta! Li_ t'akaj, prinesem ti očetove blazi-dala, da so bila vsa okna v prit- zika! Uboga moja Lizika!" Ho- lie- • • saJ on jih danes itak ne ličju skrbno zastrta. Niti žarek'tela je slediti hčeri. j bo rabil!" svetlobe ni prodrl Ven na cesto.j "Tu mi' ostaneš!" je hropel Izginila je in se zopet čez mi-Čula je pritajeno ihtenje in ugle-j Zaplotnik. "Govoriti imam s te-; roto prikazala, pod vsako paz dala na klopici temno postavo, i boj!" Prijel je ženo za roko ter ''"h0 P° eno debelo blazino. Bel odsev predpasnika ji je de-1 zaloputnil vrata. j Skrbno je poravnala postelj ter Lizika je v veži pobrala go- U'ekla Liziko, ki je nemo pusti lečo svečo ter je tekla, kako bi:la> da Je delala ž njo, kar je ho jo strah podil, v svojo kamro, itela- "Tako, moja uboga revi Trepetaje je zapahnila vrata,|ca! Le leP° se zar>.) v perje plaho je zaprla okno, ki je bilo Gle-1- vsa se treseš in mraz ti je še vedno odprto, ter je postavi- jtako tj Je šel strah v vse ude, ti la svečnik s svečo pred zrcalo.! ub°gi srček m°j> tj! In bo Pogledala je vanj in ugledala | di s teb°J! Ko bom opravila, že rudeče madeže na prsih in roka-! Pridem spet sem in Sedem k te vu. Same groze je kar strgala bi- In svetilko pustim prižga prise Party," ki so mi jo priredile ob priliki moje 00. letnice. Posebna hvala gre članicam Tereziji Lekan, Frances Sraj O POGREBU RANJKE MARY MIKULICH Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" in jal, da je to mati. Izmučenja se je že opotekala. Tesno je oklenila materino roko in povedala, da ni našla zdravnika doma. "Lizika! O moj Bog. Lizika!" je ihtela v srce trgajoče Zapotnica. Z obema rokama je objela hčer ter si jo potegnila v naročje. "Taka sreča te je imela doleteti! O, taka nesreča je morala priti nad nas! O ti ubogi moj zapuščeni otrok! Taka nesreča! Tudi zdravnik ne bi mogel več pomagati!" "Jezus, Marija . . . mati?" "Krvotok je imel. In komaj si bila ti zunaj, že ga je prijel drugi. In konec ga je bilo!" "Jezus, Marija!" je zavrisnilo dekle ter trepetaje skrilo glavo na materin vrat. Tako ste sedeli in skupaj jokali. Konečno je poskušala Za-plotnica dekle dvigniti. "Pridi, Lizika, povedem te v izbo! Da pogledaš svojega srčka, kako tam leži, tako ljubek in lep!" V veži, na zadnji stopnici, je stal svečnik z gorečo svečo. Vrata v izbo so bila napol odprta in videti je bilo mizo z visečo svetilko nad njo. Na stolici sredi izbe je stala zemljena skleda z rudeče pobarvano vodo, v kateri je plavala krvava krpa platna. Zlomljen, smrtnobledega obraza je sedel oče Zaplotnik pri peči. Ko sta vstopili mojstrovka in hči preko praga, se je nekaj zganilo v njegovih pesteh in zmedenega pogleda je pogledal na zofo, na kateri je ležal mrlič: v lepi uniformi s svetlimi gumbi, na stran povešeno glavo udrto v blazine. Da so bile nad ugaslimi očmi zaprte trepalnice, bi bil lahko smatral tiho počivajočega za spečega človeka. Barvana pol-senca rudečega senčnika na svetilki je zavijala smrtno bledico v navidezno barvo življenja. Zmešani so viseli nalahno kodrasti lasje v čelo, kakor da je v njih grebla božajoča roka. Lepi, mladi obraz, s katerega je bila skrbno umita sleherna sled krvi, je imel tisti dobrohoten, skoro deški izraz, katerega je kazal vedno, kadar je v življenju govoril s sestro. Mati je Liziko objela. Tako je stala Lizika pred mrtvim širo-koodprtih oči, navdana groze, da so ji zobje šklepetali. "Glej, Lizika, tu leži!" je ihtela Zaplotnica. "Stopi vendar in daj poslednji poljub svojemu izvoljencu ! In zapri mu njegove mile oči!" Mpjster Zaplotnik se je vznemiril. Od matere rinjena, se je bližala Lizika zofi ter iztegnila tresoče se roke. Ko pa so se nje prsti dotaknili mrtvečevih trepalnic, je odskočila in si z rokama pokrila obraz. "Mati! Bojim se ga!' Tedaj je poskočil Zaplotnik, kakor kuhan rak rudeč obraz in stisnjenih pesti. "Ven!" je vpil v taki jezi, da so mu pene silile iz ust. "Ven iz izbe! Ti! Dokler je bil živ, se ga nisi bala? Kaj- moderček s sebe. Zaponka pa se je na tilniku ujela v lase in to ji je povzročilo tak strah, da je le venomer vlekla, dokler si ni raz-| kopala kit. Težko sope je zopet odprla vrata, vrgla moderc v temno vežo ter na to mahala s prsti, kakor nepreviden otrok, ki si jih je opekel. V samem krilu in čevljih, obraz spačen strahu in izmučenosti, se je vrgla povprek na posteljo. Postelja je bila odgrnjena in sveže prevle- no, kajne? Da se ne boš bala." Nežno je božala Zaplotnica bledo otrokovo lice, s pestjo otr la solzo, ki je visela na njenem materinskem očesu ter odšved-rala končno iz kamre. Trepetaje se je Lizika stisnila v vzglavje ter si potegnila odejo preko ušes. Kljub temu pa je cula ves mogoč ropot, ki je pri hajal iz izbe: odpiranje in za piranje vrat, stopinje v copatah po veži in kuhinji, šklopotanje čena, kakor za velike praznike, siča, na dvorišču škripajoči in le blazine so manjkale. Trpko je ihtela, medtem ko je stiskala glavo v mehko perjani-co. Tako tudi ni slišala ničesar, čeravno sta stara dva v izbi ro-bantila tako glasno, da je bilo čuti njiju glasova sem gori. Potem sta oba glasova v izbi utihnila. Ropotajoči koraki v veži, a potem so zaškripala vrata. Preko oken kamrice je šel odsev, kakor bi šel kdo čez dvorišče na cesto. Kake pol ure je bilo doli vse tiho —. potem so se hišna vrata zaprla in trudni koraki so švedrali po stopnicah gori. V kamro je stopila Zaplotnica, podoba siroščine. A glasna bol se je pri njej oči vidno že nehala. Brez besed je venomer zmajala glavo, prekrižala roke ter se sesedla na stol poleg postelje. čez nekaj časa je plaho pobožala gola hčerina ramena in ječala: "čuj, Lizika, nikari se več ne boj! Glej, saj ga ni več v hiši!" Dekle se je zadrlo, strmelo v mater ter -nato zopet zagreblo obraz v perjanico. "Oče je menil, da bi bilo gospodu grofu ljubše, če bi ljudje dejali: nesreča se je pripetila na cesti . . . raje, nego da bi ljudje zagnali krik: z okna Zaplotni-kove Lizike je zdrknil. In glej, tudi zate je bolje, če se za stvar ne izve. Sicer je res velika čast, da je gospod grof dvignil svoje gnadljive oči k tebi. Ampak glej, ljudje si kaj takega vse drugače razlagajo. In tako bi lahko dobila madež za vse življenje. Ampak sedaj moram že naravnost povedati: nate oče sploh mislil ni. Le samo vedno cvileči škripec pri vodnjaku in pljuskanje vode, Pred okni kamre se je že prikazovala sivina nastajajočega jutra, ko je stopila vanjo Zaplotnica z mokrim predpasni kom in rokami, ki so bile rdeče vsled mrzline vode. Sladka in vsemogočna tolažba, katero prinaša vsaki boli delo, se je oči \idno tudi na njej izkazala. — Pomirjena je bila. "Tako, Lizika, sedaj Sem zopet tu !" je' dejala. To je bilo zame žalostno opravilo. A sedaj je doli vse v redu, sedaj lahko pride v hišo kdorkoli in nihče ne bo opazil, da se je pri nas kaj zgodilo. In med ve, med ve morava biti sedaj tudi pametni. In lepo v miru morava prenesti hud-udarec, ki naju je zadel. Pred ljudmi se je treba paziti! Medve, kadar sva same, lahko še vedno govo-riva o sreči, ki bi bila prišla, če ne bi bila tako kruta nesreča prišla nad nas!" S tem pogovorom "med nama" je Zaplotnica pričela zopet razpravljati o vsej nesreči, ki jo je prinesla nocojšnja noč in obrazložila med neštetimi vzdih-ljaji sleherno upanje, ki ga je "ta nesreča" tako kruto zdrobila. "Sedaj seveda, sedaj vem, kaj ti je šlo vedno po glavici, ko si tako tajinstveno govorila s svojo materjo: če se mi posreči, potem bodo ljudje debelo gledali! Sedaj da, sedaj bi ljudje debelo gledali, ko bi vse vedeli! — Glej, ljubi otročiček, jaz ti prav gotovo nočem ničesar očitati, a ko bi bila malo več zaupala svo- ji materi, sam Bog se bilo vse izteklo. . ve, kako bi . Tak, daj, na milostivega gospoda grofa! j no, govori kako besedo! Saj me ne? Tedaj si znala plavšati in se zavijati in na stežaj odpirati okno? Sedaj pa te je groza pred njim? Ven, pravim, ven, ti, skr-kavec od Boga pozabljeni . . . ali pa se spozabim!" Lizika je sklenila roke nad glavo ter zbežala iz izbe. Prvikrat v življenju se je bala očetove jeze. "O dobri Zveličar!" je vreščala Zaplotnica. "Ja, kak človek pa si ti? Take neusmiljenosti še ln sedaj je nesel ubogega fanta doli k potoku in ga je položil tako, da bo izgledalo, kakor da je v noči napačno stopil in padel v prepad. A sedaj je šel oče zdoma in se je odpravil k milosti vemu gospodu grofu v lovsko kočo. Temu bo moral seveda vse odkrito povedati, kako je bilo, da ne pride do preiskave. O, moj Bog, moj Bog, kako bo mi-lostivi gospod grof gledal!" Vzdihuje je Zaplotnica napihnila lica in solze so jo zopet zalile. Po daljšem presledku stokanja je vstala ter prekrižala roke na hrbtu. "Sedaj pa moram zopet doli, da posnažim. — Oče mi je to na dušo naročil, ko je odhajal. In če ne naredim, kar mi je ukazal. . . mislim, da je danes sposoben, da me do dobro pretepe. Takšen kakor danes, nak, tak ni še nikdar bil! A saj vem, kako visi na vsem, nisem videla! Ja, tebi nista ne kar spada h gospodi. In če po- je kar strah, ko te vidim tako ležati venomer, kakor da si besedo izgubila. Nu, daj, govori, povej kaj! Glej, tudi jaz bi bila potolažena, ko bi vedela, kako je vse prišlo." Lizika, ki še vedno ni spregovorila besede, je stresla glavo in zagrebla obraz v zglavje. A bolestna radovednost Zaplotni-čina je bila enkrat zbujena in ni dala mirlij, dokler ni bila potolažena. Lizika je morala pripovedovati, da-li je hotela ali ne. Napol se je zadrla v postelji ter obotavljaje se pričela svojo izpoved. Zunaj pred okni se je danilo — in kakor je tam zunaj prodirala luč v vse temne kote doline, tako se je prikradel razsvetljujoč žarek tudi v Lizikino temno ljubavno zgodbico, še sama ni menda opazila, da je zašla često daleč vstran od resnice. Prepa-ftenost 4>jen«ga lepega obrazka Bilo je 30. januarja, ko se je oglasil pri nas ves potrt Matija Mikulič in povedal, da mu je v bolnici preminula soproga, da pa je brez sredstev in ne ve, ka-Agnes Žagar, ki so vse tako iz- ko bi se jo moglo pokopati. Po-vrstno rešile in se potrudile iivvedal je, da je bila poprej zava-tudi mojemu sinu, ki me je tako rovana tudi pri društvih, toda lepo izpeljal iz hiše, da sva šla k | radi bolezni in brezdelja v hiši, moji hčeri Sr. Stephen, in potem ! je vse opustila, ker ni bilo s čim me je prišla klicat Mrs. Sraj, da I plačevati. naj grem nekaj posode urediti, j Ko smo nadalje poizvedeli 0 In kosem prišla v dvorano pa : stanju družine in videli položaj zagledam spodnjo dvorano pol-jsoproga in otrok in se pogveto. no mojih prijateljev in pri jate- j vali še z uradnicami slovenske ljic, tako da sem se v resnici ženske zveze št 32> je bil takoj prestrašila. Iskrena hvala Mr. j gtorjen sklep; da ge mQra taka Joe Lekan, predsedniku Narod- 'ti brGZ vgega obotavljanja nega Doma, in vsem direktorjem kar najdostojnejše pokopati, če- in kuharicam za njih trud in požrtvovalnost. posebna hvulai Rev. Father Omanu za tako pomemben govor, kakor tudi vsem drugim za krasne besede. Moja iskrena hvala gre sledečim: Mr. in Mrs. Anton Sraj, Mr. in Mrs. Frank Sraj, Mr. in Mrs. Anton Miklavcic, Mrs. Gertrude Cesek, Mr. in Mrs. John Zupančič, Mr. in Mrs. John Turk Jr., Mr. in Mrs. Anton Sraj Jr., Mr. in Mrs. Mike Mer-tic, Mrs. Mary Janezic, Rev. J. pa qq J. Oman, Mr. in Mrs. Louis Ferfolia, Mrs. Theresa Lekan, Mrs. Theresa Jeric, Mrs. Mary Jeric. Mr. in Mrs. Louis Arko, Mr. in Mrs. Rudolph Novak, Mr. in Mrs. Frank Mulh, Mr. in Mrs. Ignac Godec, Mrs. Pauline Zupančič, Mr. in Mrs. Andrew Za- tudi p o milodarih. Uradnice imenovane ženske podružnice so | šle takoj na delo in so zbrale skupaj tekom enega dneva vsoto $74.00. Od te vsote se je porabilo: §5.00 so dale ženske v dar družini, $3.00 so plačale za en privatni avtomobil in en dolar so dale za eno sv. mašo. Ostalih $65.00 je bilo razdeljenih: za grob na Kal vari j i pokopališču s pomočjo fore sv. Kristine $15.00 in za pogrebne stroške S tem je dobila rajna Marija Mikulič primeren in dostojen pogreb; mnogo ljudi je spremilo krsto v cerkev, kjer je župnik Rev. Bombač opravil sv. opravilo s pridigo, vse brezplačno. Mnogim so prišle v oči sol-j ze sočutja, ko so videli, da štir-I je otroci, hčerka in trije sinovi, v starosti od 6 do 13 let, izgub- gar, Mr. in Mrs. Frank Smre-iljajo mater> ki se n€ bo dala ni_ kar, Mr. in Mrs. Martin Lindic, koli več nadomestiti in ki bi jo Mr. in Mrs. Frank Blatnik, Mrs Frank Stepic, Mr. in Mrs. Anton Gliha, Mr. in Mrs. Louis Gli-ha, Mr. in Mrs. Anton Stepic, Mrs. Grozdanic, Mrs. Antonia Debelak, Mrs. Mary Filipovic, Mr$. Mary Lazar, Mrs. Frances Sever, Mr. in Mrs. Anton Pucell, Mrs. Mary Globokar, Mrs. Mary Slak, Mrs: Louise Vercek, Mrs. Barle; Mrs. Mary Aidisek, Mrs. Mary Sadar, Mrs. Mary Turk, Mr. in' Mrs. John Vene, Misses Mary in Angela Rosman, Mr. ill Mrs. Frank Kuznik. Mrs: Mary Marincic, Mr. in Mrs. Frank Stražar, Mr. in Mrs. Joseph Perko, Mrs. Gertrude Mauer, Mrs. Shuster, Mr. in Mrs. Mertil, Mrs. Mary Papez, Mr. in Mrs. John Strekal, Mrs. Mary Sever, Mrs. Frances Skuf-ca, Mrs. Mary Vercek, Miss Kra-marich, Mrs. Mary Mauer, Mrs. ^ose Yanchar, Mrs. Anna Su-pan, Mrs. Louise Tu,rk, Mrs. j Louise Godec, Miss Rose Kosak, Mr. Joseph Jeric, Mrs. Mary Ur-bancic, Mrs. Pauline Godec, Mrs. Gliha, Mrs. M. Barle, Mr. Anthony Rosman. Končno se tudi zahvalim moji družini in omoženi hčeri in zetu za krasna darila. Vsem še enkrat stotera hvala, zlasti za da-ila. Upam, da ni nobeno ime tako zelo potrebovali v bodočnosti. Soprog je bil silno potrt in ne ve, kje bi našel dovolj vrednih besed, da bi se zahvalil požrtvovalnim ženam, ki so šle okrog, in darovalcem, ki so storili nekaj, česar sam ni nikdar upal in pričakoval. Pokopana je bilo v pondeljek 4. februarja na Calvary pokoijališSe, spremljana od mnogih sorodnikov in prijateljev. Naj tam v hladni zemlji v miru počivajo trudne roke dobre matere, otroci in soprog pa naj je ne pozabijo. Ker so pa nekateri govorili, da se je nabralo mnogo več kakor omenjeno, se na željo teh, ki so zbirale, priobčuje tukaj na tem mestu imenik darovalcev: Darovali so: $10.00 SŽZ podružnica št. 32; po $5.00: Družina Ulepič in Mrs. Jennie Kun-stal; po $2.00: Mrs. Osseg in A. Bartol; po en dolar: A. Tekan-čič, Miss A. Gerže, družina A. Gerže, družina Pavletič, družina Volpe, družina A. Zupančič, Mr. L. Starman, Mrs. Zgonc, družina Zdešar, družina Cesar, družina Pibernik, družina A. Barkovič, Mr. Joe Svetina, John Russ, Jennie Sivec, Frank La-rish, Mrs. Mary Gornik, .Joseph ... y , i'akrajsek, Ogrin in Bartol, L. ^ Ce JVe ?ak°|Rehar, Mrs. Lužar, Mrs. Pros- I skreno zahvaljujem, še enkrat: 3og vas živi! Vam' vdana Mrs. Mary Miklavčič, predsednica Kluba. | ^""družina Fink, družina Po-i tokar, družina Majcen, družina Požar, družina Kaliope Frank ! tor, družina Strekal 75c. Nada-|lje so darovali po 50c: družina j žele, Mr. John Zaugar, Loluis Brežic, Mrs. Yamnik, Mrs. Hai- NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našo ljubljeno hčerko in sestro ki je bila rojena 13. novembra 1919 v Clevelandu. Umrla je dne 25. januarja 1935, staraj 15 let. K večnemu počitku smo jo položili dne 28. januarja 1935 na Calvary pokopališče. Najlepše se želimo zahvaliti vsem. ki so nam s sočutjem stali ob strani in nas tolažili v žalostnih urah. Iskrena zahvala darovalcem svetih maš: družini Tom Mer-var, Mr. in Mrs. A. Gorišek, Mr Matthew Gorišek, Mrs. Joe Cerne, družini Frank Frank, šolarjem 8. razreda, šolarjem vseli razredov šole sv. Lovrenca. Junior Sodality, družini Anton Pucell, Mi-, in Mrs. Joseph Smrdeli, friends from the May Co., Č. g. Julius Slapšaku, Mr. Thomas Mervar Jr., Mr. Anthony Mervar, družini Louis Grden, družini Frank Snyder, direktorij S. N. Doma, družini John Petrich, družini Antonia Rosman, družini Joseph Ozimek, družini John Perko. družini Vence! Tekaučič, qruzini Frank Perko, družini Frank Kužnik. družini' John Skerl, Mrs. Frances Hočevar, Mr. Antcn Balant, Mr. Mike Vrček, Mrs. Frances Perko, Mrs. Mary Globokar, Mrs. Catherine-Ovnik, Miss Clare Hanzlik, Miss Vida Throsher, Miss A Mi-klaucic, Revere Ave., Mrs. Frances Shuster, Miss Anne Mi-klaucic, Miss Anne Sray. Najlepša zahvala daicvalcem vencev: Miss Mary Košak, Anton Gorišek (Green Rd.), Mrs. Podboy, Mrs. Jankovič, Matthew Gorišek, direktorij SND na 80. cesti, družini Joseph Cerne, Miss Annai Rosmaji, Mr. John Pozar Jr., The May Co., Mr. Chesler, Mr. in Mrs. Hagenbuck, Mrs. Skeel. Lepa hvala darovalcem avtomobilov: Mrs. Frances Perko, Mr. Thomas Mervar Jr., Mr. Louis Grden, Mi-. Frank Zabuko-vec, Mrs. Fiances Jankovič. Lepa hvala č. g. Rev. Charles Patricku za podeljene zadnje svete zakramente, za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv govor. Lepa hvala organistu Mr. Anthony Rosman in pevcem: Mr. Frank Snyder, Mr. John Kaplan. Mr. Joseph Yanchar za ganljive zapete žalostinke. Najlepša hvala članicam Junior Sodality, ki so nosile krsto in bile tovaršice ob krsti. Lepa hVala čč. šolskim sestram reda sv. Dominika, ki so preskrbele sprevod šolskih otrok od hiše v cerkev. Lepa hvala pogxebniku Louis L. Ferfolia za prijazno postrežbo in lepo urejen pogreb. Iskrena hvala vsem, ki sc jo hodili kropit in so molili za pokoj njene duše. Najlepša hvala vsem, ki so molili zanjo v cerkvi skozi sedem dni po pogrebu. Ti, draga hčerka in sestra, pa uživaj rajsko piačilo po pre-stanem trpljenju. Naj Ti sveti večna luč. Žalujoči ostali: FLORIJAN in MARY CESAR, starši; MARY, FRANCES, ALBINA. BRIDGET, THERESA, PATRICIA, sestre; BERNARD, brat. Cleveland (Newburg), Ohio, 18. februarja 1935. se je pričela militi in medtem ko so njene temne oči gledale ža-ostno, se je spremenila Lizika pred materjo in pred svojo lastno dobro vero v brezmadežno, najglobljega sočutja vredno ju-akinjo žalostnega romana, ki je Zaplotnico ganil do solz. REJENl PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljemo vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo. H. F. HEINZ Vine St., Wilioughby, O. Tel. Wickliffe 110-J-2 Petek, S. Valenčič, Mrs. D. Bauer, Mrs. G. Sovhak, družina So-kač, družina Smolej, družina V. Turk, Mrs. Strukel, Paul Kožel, Francis Perme, Mrs. Bartol, Mrs. Mohar, Mrs. Bom, Mrs. Gombach, Mrs. Fox, Mrs. Ko-man, Mrs. Zupančič, Mrs. K. Peck 40c; po 35c: Mrs. August Koren in Louis Somrak, po 30c, Mrs. F. Pušnar in Mrs. Ocvirek. Nadalje jih je darovalo še 14 po 25c in 3 po 15c ter 5 po 10c. Skupaj so darovali kakor zgoraj omenjeno, vsoto $74.00, za kar se zahvaljujejo darovalcem od-bornice podružnice: Mrs. Theresa Potokar, predsednica; Eva Majcen, tajnica in Terezija Zdešar, blagajničarka, ter Jone, ki so pomagale z nabiranjem: Mrs. Jennie Grdina, Agnes Korošec in Mary Jakomin. — Zahvaljuje se vsem tudi A. Grdina in Sinovi, pogrebni zavod. _ . Jr BRAZIS BROS. RAZPRODAJA O PRENOVITVI SEDAJ DA KUPITE DENAR IN SI PRIHRANITE Narejene v tovarni OBLEKE POVRŠNIKI SUKNJE $11.75 $19.75 Narejene po meri: OBLEKE POVRŠNIKI in več SUKNJEj in več HLAČE, narejene po meri iz finega sukna $3.50 Ta razprodaja bo trajala samo do 1. marca 1935. Majhno naplačilo vam bo shranilo vsako blago, ki ga želite. BRAZIS BROS. 6905-07 Superior Ave. Kupujte direktno od izdelovalcev Anton Kastelic, manager J ►f) V SPOMIN ►f, 4. obletnice smrti našega nepozabljenega sina in bralci LOUIS J. MILAVEC ki je v Gospodu zaspal dne 18. februarja 1931. Blag spomin Ti kličejo tvoji žalujoči: mati in sestre. Cleveland, Ohio, 18. februarja 1935.