JULIJ 16 S Kai-melska M.B. N 6. pobinli. 18 P Kamilij 19 T Vincencij Pav. 20 S Elija T> 21 Č Viktor 22 P Marija Magd.+ S Apolinar žrN7. pobink! 25 P Jakob 26 T Avna g 27 S Krištof, muč. 28 C Janez Kolum. 29 P Marta + 30 S Julita 31 N 8. pobink PRVI SLOVENSKI OST ® AMERIKI Getlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHXCAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. x [(Official Organ of, four, Slovenian Organizations} STEV. (NO.) 147. ^CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. JULIJA — SATURDAY, JULY 30, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL ^aziji v Berlinu kritizirajo in obsojajo češki zakon za narodnostne manjšine. — Nemški tisk vehementno ugovarja češkemu načrtu, po katerem naj se uredi vprašanje manjšin na Češkem. — Obenem Nemci utrjujejo meje in se pripravljajo na vojno. Berlin, Nemčija. — Čeho-slovašKa vlada je objavila za-kon za narodnostne manjšine, Po katerem naj se uredijo vprašanja narodnostnih manj-sm na Češkem. Zakon določa Porazdelitev republike v nove Politične edinice,. s pokrajin-?kimi imeni, na nekak podo-pn način, kakor je Jugoslavija razdeljena v banovine. Na-J" Porazdelitve v politične ^ 1Ce Pa Nemci posebno u-^varjajo, češ, da je praška a zamislila take politične Province, v katerih bodo ime- ^ vsepovsod Čehi večino in ll£i narodi manjšino. Nefmci amreč zahtevajo, da se grille sudets^e Nemce skupaj mr. Se Jini da popolno autono-kar Čehi pod nobenim no?°:,em ne bodo napravili, če _ cejo zraven žrtvovati svoje Neodvisnosti. > Nemci se še posebej hudu-Jn se sklicujejo, da Čehi Va,em zakonu imenujejo Slo-g s državnotvorni del dr-mia.e' če tudi je Slovakov koških \t milijona i" Pol, sudet-Pol ®mcev Pa tri milijone in ter" 'Voelki«cher Bebbach-g.j eden izmed glavnih trosi "aZijcev piše' da Cehi Za i?° SVetu Z novim zakonom Am ,njšine Pesek v oči. "Der ngrjff!) . . Pa izjavlja,da ta za- težke"6 nikdar rešil tega d08t S,a pr°blenia in izzivalno 1 .rko) naj Se zgodi že -mci VSep lučaje. ^emč-°Clla' pr]'haJa-j° iz P0ve i''16. po raznih virih vedo ut,/ti, da Nemci noč in dan 6ehu er Je bilo jagnje ran, "1. — Albert Ho- ki i'*"' P0' naše s°dni slu-dostaV] ;S <1>l)i' da se pravilno stranka'U s°dnijske pozive ^išči jn ' ki imajo posla s so-spadaj0 Ufira taka dela, ki kot tak V ta delokrog. Iloran stVa ^ J.e 1)11 izvoljen, od Ijud-batltfov načelnik skupine jih -ie v Chicagi Vani od - so večinoma imeno-niW j Političnih str an k, sod-stala k'?' Zadnja leta je na S°kfati 1 med vodilnimi de-«oran sv državi Illinois. Bailif riei-ip Je lani opredelil s ?U KelivT0 .8trujo Proti župa-0sU Ky/? 1,1 demokratskemu 1° O Ker J« bil° mno- JV nastavljenih po ashovi struji, ti niso Pariz, Francija. — Vladne čete, ki so začele pred par dnevi s silovitimi protinapadi, pravijo zadnja poročila, da so prodrli daleč preko reke Ebro, zasedle do skoro 375 kvadratnih milj ozemlja ter zasegli velike količine vojnega provi-janta. Ta nova zmaga je prinesla vladnim čtetam, ki jim več mesecev že zelo trda predla novo moralno poživlje-nje. Francove čete v tem! sektorju ne kažejo nobene prave odpornosti; le letalci napadajo in bombardirajo iz zraka postojanke vladnih, kar pa mnogo ne izda. V Rimu in Berlinu, ki so že pričakovali popolne Francove zmage so radi tega poraza zelo ozlov-Ijeni. Slišijo se ugovori, da Franco nima dobrih poveljnikov. -o- KDO JE KRIV TEŽKEGA POLOŽAJA ŽELEZNIC? Cleveland, Ohio. — Leslie Craven, bivši-pravni vladni zastopnik za posredovanja med železniškimi družbami in vlado, je na letni konvenciji zveze ameriških odvetnikov izjavil, da težkega gospodarskega položaja ameriških železnic je največ krivo preveliko \fladno vmešavanje in pa "delavski rojalisti". Nad 30% naših železnic je bankrotiranih, je izjavil govornik, a kljub temu jim vlada naprej in naprej diktira to in ono. Kritiziral je dalje neprestane spore z zastopniki žel|ezn!ičarjev in dejal da pod takimi okoliščinami ni m'ogoče doseči nobenega u-speha. Težave so mogoče, ampak vsa odgovornost pa tudi ne bo na vladi in delavcih. Craven pač zagovarja ljudi, v katerih službi je. --o- LUCAS PREROKUJE ZMAGO Salem, 111. — Demokratski kandidat za zveznega senatorja Scott W. Lucas, je v svojem kampanjskem govoru na tukajšnjem shodu da republikanska stranka nima nobenega programa in kot t^ka tudi zmagati ne more. Stranka, ki hoče zmagati v volilni borbi, je rekel Lucas, mora vedeti kaj hoče. mogli v kampanji delovati za Hornerjejvo strujo, kakor jim je to odločno zapovedal boss bailifov Albert Horan. Zato je 55 bailifov enostavno odpustil. Mestni sodniki so ukazali, da jih sprejme v službo nazaj, kar pa Horan ni storil. Zdaj je tožen radi prezira sodnije in je bil včeraj obsojen na zapor. Izpustili so ga pod $1000. varščine in mu da-ii 12 dni časa za prizilv. SE 0 BOJU V. AUTV UNIJI "Ne bodo dobili priliko, da bi komunisti vodili unijo", pravi Martin. Detroit, Mich. — Tajni porotni proces, ki ga vodi glavni odbor automobilske unije radi izključitve štirih podpredsednikov še vedno traja za zaprtimi vratmi. Obe stranke zagovarjajo najboljši pravniki in obtožbe in obrambe se vodijo, kakor na pravem sodišču. Martin je včeraj še ves dan iznašal na dan obtožbe in razloge proti svojim nasprotnikom. Dokazoval je, kako so imeli načrt Lovestonovci in drugi komunisti, da se po-laste glavnega urada. "Toda", je povdaril, "r^e bodo dobili prilike koin'unisti, da bi vodili našo unijo". Proces upajo, da se bo danes zaključil, glasovanje, ki ima dati Martinu predsedniku organizacije zaupnico ali ukor pa se bo vršilo pozneje. TELEVIZIJSKI TELEFON PATENTIRAN Washington, D. C. — Alexander Nicholson je dal patentirati izum televizijski telefon, potom katerega se vidijo osebe 'med seboj, ki telefonirajo. Aparat je praktičen v eni stavbi med uradi, pa se da uporabiti tudi na daljave, pravi iznajditelj. VOLILNI ŠKANDAL V TENNESSEE Washington, D."c. — Senat-ski odbor za preiskavanje ne-rednostij v volilnih kampanjah je dobil težke obtožbe proti volilni kampanji demokratske stranke v državi Ten-, nessee. Obtožbe navajajo, da so delavci, ki so zaposleni pri vladnih abecednih ustanovah bili prisiljeni voliti za nekatere demokratske kandidate. Istotako so še zahtevali prispevki v kampanjski fond od nastavljencev v raznih uradih in službah. Odbor je mnenja, da so dokazi dovolj tehtni, da se bo volitve še lahko razveljavilo. -o- ŽIDJE MORAJO IMETI IZKAZNICE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada je izdala odredbo, da^ morajo vsi v Nemčiji bivajoči Židje nabaviti od oblasti osebne izkaznice. Policijska oblast, ki bo izkaznice izdajala, bo vse prijavljence natančno opisala in jim obenem odtisgila prste. Na ta način hoče vlada vedeti za vsakega Žida, kje se bo nahajal. --o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" KRIŽEM SVETA — Vancouer, Kanada. — Velik požar je izbruhnil v pristanišču na pomolu Canadian .Pacific železnice, ki je ' povzročil nad 1 milijon dolarjev škode. Velikanski ognjeni zublji so ogrožali velikemu delu mesta, kar se je pa pozneje posrečilo ognjegascem, da so ogenj omejili. — Moskva, Rusija. — Poroča se, da je te dni direktorica vzgoje v Moskvi, Evgenija Sergojeva ostro kritizirala starše, češ, da se ti- ne zanimajo dovolj za vzgojo svoje dece. Otroci so na cesti vse noči brez nadzorstva. Stavila je vladi predlog, da morajo šolsko obvezni otroci nositi posebne znake in da za naprej nihče pod 15 let starosti ne sme biti po 10 uri zvečer na ulici. Prav, samo kritike ni naslovila na pravi naslov! — Birkenhead, Anglija. — V tukajšnji ladjedelnici so pričeli graditi novi veliki pre-kooceanski parknik, ki bo nosil ime "Nova Mavretanija". Parnik bo vseboval 40 tisoč ton in bo največji potniški paAik na svetu. Parnik bo last znane parabrodne družbe Cunard Line. — London, Anglija. — ''Pick A-Back" letalo, ki nosi ime Mercury, ki je pred nekaj dnevi dospelo iz Anglije preko Atlantika v Kanado, se je včeraj srečno vrnilo nazaj iz Kanade v Anglijo. Letalo je preletelo nad 8000 milj na svoji poti in se je vrnilo v po-polno'm'a dobrem stanju. ' — Bogota, Colombia. — Po nesreči, ki se je dogodila na tukajšnji letalski postaji Cam-po de Marte zadnjo nedeljo, ko je 54 ljudi zgubilo svoje življenje, je vlada izdala ostre nove odredbe za letalstvo. Nobeno letalo ne sm,e več letati nižje, kakor 600 čevljev. Kake akrobatske zračne predsta- ŠTEVILKE 0 NAŠIHUUDEH Slovencev veo na tujem, kakor doma v lastni državi. Ljubljana, Jugoslavija. — Z izseljensko zbornico v Ljubljani je ustanovljena zelo važna ustanova, ki bo imela v skrbi za našo slovensko kri in naš narod v, tujini velevažen pomen. Zdaj bo še le mogoče ugotcviiti, koliko ! naših ljudi je sploh doma in na tujem. Naj sledi malo statistike,ki bo marsikoga zanimala: V domovini, v mejah lastne države je Slovencev 1, milijon in 200,000. Po Jugoslaviji jih je raztrešenih kake 100,-000. V Italiji je 600,000 Slovencev. V Avstriji 120,000; v Madžarski 10,000; v Nemčiji 50,000'; v Franciji 40,000 v Belgiji 6,000. v Holandiji 3,000; v Združenih državah 300,000 (?); v Kanadi 2,000; v Južni Ameriki 40,000; v Afriki 8,000; v Aziji 1,200; v Avstraliji 700; v Španiji 7,000 v Rusiji; 600. Drugod po svetu okrog 1,000. Po teh podatkih je vsega naroda Slovencev 2,500,000. Doma na slovenskih tleh v lastni državi jih živi samo okrog 1,200,000; izven domovine pa 1,300,000. Zanimive številke. ■-o- VODJA ARABCEV UBIT Jeruzalem, Palestina. — V mestecu Acre je bil napaden in ustreljen glavar mošeje Šejk Hevzi Abdul Hamid. Napadel ga je nepričakovano neki neznanec in oddal nanj tri stre le. Ta napad in umor je zopet silno razburil Arabce po vsej deželi. Angleške oblasti se boje novih izgredov. Iz Jugtoslmrije Maščevalen napad na mladega fanta v Vitanju pri Celju. — Zaradi os je v Adrencih v Slovenskih goricah zgorela hiša posestnika Bašarja. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja. ve ne sme nihče vrštiti, kjer so zbrani ljudi. Taka odredba bi bila že na mestu pred zadnjo nesrečo. — Tuscola, 111. — Kake dve milje severno od mesta Bourbon je vč,eraj udarila strela v motor automobila, v kateretn' so se peljali delavci, ki delajo na progi Chicago and Eastern Illinois železnice. K sreči ni bilo smrtnega slučaja. Je pa udar silno pretresel štiri delavce, ki so se nahajali v automobilu. 5's.v IRCI PREVZEMAJO V OBLAST IRSKO TRDNJAVO Slika kaže, kako so irske oblasti prevzele v svojo oskrbo trdnjavo v pristanišču Cork Harbor, katero so do pred nedavnim nntle v oskrbi angleške oblasti. Po posebni pogodbi je trdnjava pr»-sla zdaj v irske roke in bodo za naprej Irci sami upravljali trdnjavo. Zločinski napad Celje, 11. julija. — Ni še dolgo tega, ko je bil v Vitanju u-morjen graščinski gozdar. V noči od nedelje na ponedeljek pa se je odigral v Vitanju že drugič žalosten dogodek. V Kuzmano-vi gostilni se je zbralo več fantov. Med njimi je bil tudi 24 letni Vili Purk, ki je fantom pripovedoval o izletu v Pragi. Ob 11 se jr^Purk poslovil od fantov ter odšel domov, da se preoble-če. nato pa gre v službo. Zadnje čase je namreč nadomestoval obolega občinskega čuvaja. Okrog polnoči, se je vrnil v trg. Blizu Kuzmanove gostilne so ga napadli 25 letni klobučarski pomočnik Jakob Dežman, 25 letni čevljarski pomočnik Struc in njegov 21 letni brat Ivan ter 24 letni delavec Ivan Šinkovic. Purk jih je lepo pozdravil, za pozdrav pa ga je podivjani Dežman nahrulil in ozmerjal, češ da mora domov spat. Med njima se je vnel prepir, ki je dovedel do pretepa. Dežman je udaril Pur-ka dvakrat z vso silo po obrazu, kar je mirnega Purka tudi raz-/kačilo, da mu je prisolil klofuto. Dežman je podivjal in planil z nožem na fanta, ki se je umikal. Ves besen se je pognal za njim in ga z nožem zabodel naravnost v srce. Purk se je še dvignil in vlekel proti mostu, Dežman pa je tekel'za njim, da bi ga še te-pel. Ko pa je opazil ljudi, ki so prizor videli, je zbežal. Na mostu pa je Purk padel in izdihnil. Vest o zločinu se je hitro razširila po Vitanju. Orožniki so kmalu aretirali oba brata Štru-ca in Šinkovca. Dežman se je po zločinu skril na neki kozolec, a so ga orožniki našli okrog 3 zjutraj in ga aretirali. Vse štiri so danes izročili sodišču v Konjicah. Kakor ljudje govorijo, je Dežman izvršil zločin iz maščevanja. Purk ga je bil nedavno zasačil, ko je hotel vdreti sredi noči v neko poslopje, in ga je seveda po svoji službeni dolžnosti prijavil orožnikom. Dežmana je to tako razjezilo, da se je sklenil maščevati. Svoj sklep je v pretekli noči izvršil. Ose so požigali, pa je zgorela hiša Maribor, 11. julija. — na domu posestnika Leopolda Bašarja v Adrencih v Slovenskih goricah se je nahajal sam doma 13 letni Bašarjev pastorek. Slavko Juranič. V bližini hleva je opazil, kako letajo iz luknje v zemlji ose. Fant je hotel ose z ognjem uničiti ter je privezal na kol omot slame, ga zažgal ter ga potisnil na osje gnezdo. Pri tem poslu mu je-pomagal še 14 letni Alojz Šamperl. Oba sta na-metala na gorečo slamo še slame in dračja, ker pa so ju začele ose pikati, sta pobegnila pred njimi v gozd. V tem trenutku pa je potegnil močan veter, zanesel pla- J mene do bližnjega hleva, ki se je vžgal. Od hleva pa se je vnela še hiša in tako je "bilo Bašarju zaradi nekaj os uničeno vse imetje ter trpi 40.000 din škode. PodDegel Pred poldrugim letom je padel z drevesa, ko je žagal sadnemu drevju suhe veje, 52 letni posestnik Janez Mrak, po domače Šimnovec iz Hrast j a. pri Kamniku. Pri padcu jei dobil hujše notranje poškodbe in si ob enem zlomil ključnico ter dobil še druge poškodbe na glavi. Nekaj časa se je zdravil v ljubljanski bolnici, pozneje je pa bil v domači oskrbi', toda vse ni nič pomagalo. Po poldrugoletnem hudem trpljenju j-e izdihnil 9, julija. -o--j Kolesar pod avtomobilom ' Na cesti med Ribnico in Sv. Ožbaitom na Štajerskem se je pripetila nesreča, da je neki avtomobilist trčil v 40 letnega zasebnega uradnika Alojzija Piščanca, ki se je peljal s kolesom. Udarec- je vrgel Piščanca s ceste v jarek, kjer je ob-ležal s hudimi poškodbami nezavesten in avtomobilist, ki je videl kaj se je zgodilo, ga je odpeljal v mariborsko bolnico. Vtonil pri kopanju Na Bohinjski Beli so žalovali za Mihaelom Ambrožičem, ki je bil izučen ključavničar, kateri je umrl v Beli Cerkvi v Banatu, kjer je služil kader-ski rok. Fant se je šel kopat, pa ga je v vodi zadela kap. Pokopali so ga z vojaškimi častmi v Beli Cerkvi. Letalo so krstili Pred kratkim je Jadralna skupina Novo mesto slavila svoj veliki dan. Na Trgu kralja Petra II. so krstili svoj-e novo jadralno letalo, katerega si je četa nabavila z denarnimi sredstvi članov in prijateljev jadralnega letalstva. Boter letalu je bil novomeški žuan Dr. M. Polenšek. Letalo £0 krstili na ime "Krka". DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-še cene: V..Jugoslavijo: V Italijo Za: Din: | Za: Lir: $ 2.55.... .... 100 $ 6.50..... .. 100 $ 5.00.... .... 200 $ 12.25..... .. 200 $ 7.20... .... 300 $ 30.00____ .. 500 $10.00.... .... 420 $ 57.00..... ..1000 $11.65.... .... 500 $112.50..... ..2000 $23.00.... ....1000 $167.50...... 3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: , Za $ 5.00 pošljite ...............$ S.7S Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite _______________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We?2 Germak Road CHICAGO, ILL. •an 2 'AMERIKANSKI i •............ SLOVENEC Sobota, 30. julija 1938 Amerikanski Slovenec jPryi in najstarejši slovensU v list v Ameriki. , Ustanovljen leta lSMi Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. . Izdaja in tiska! JEDINOSt" PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd.,Chicago Teleftto; CANAL 5544 Naročnina s Za celo lcflP..., ----- Za gol leta.......— Za *lrt leta - Za Chicago, Kanado in Za celo leto - Za pol l$ta _ Za afetrt leta___ PotfStotuttra številka _ ,,.$5.00 „ 2.50 _ 1.50 Evropo: __$6.00 _ 3.00 _ 1.75 ___3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerfag, A Established 1S9Jj . Issued £aily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address o.f publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For 1one year -- For half a year-- For three months--- _$5.00 _2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____$6.00 For half a year - 3.00 For three months -. L75 Single copy------3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo tsa"j dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopiso brez podpisa 6e ne ozira. <—> Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered 8e second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Brez naslova vate v škatljah, celo pridige vam pošiljajo po radio in celo ob smrti pridejo pri vas po ta mrtve z avtomobilom na dom. Pač napredna dežela." Naredi na svojem mestu, kjer si, kar moreš in kar znaš napraviti; nikdar pa ne hodi okrog in se ne hvali kaj si in kaj bi napravil če bi bil to pa to, ali pa tam pa tam, ker veš, lahko v naprej, da ne bi nič naredil. Bahati se, ni lepa lastnost. V Parizu so se vršile te dni velike slavnosti, kakor-šnih Pariz, ne Francija še ni videla. Naudušenje je pri-kipevalo, ker sta se stara zaveznika zopet sestala in to v času, ko je to snidenje velikega moralnega pomena za nju in vso Evropo. Kralju in kraljici Velike Britanije, ki so jih vozili po pariških znamenitih ulicah so nazdravljali mladi in stari. Poročila pravijo, da so v veliki mestni dvorani prisostovali poslanci in zastopniki vseh političnih strank v Franciji. Najbolj glasni, so pa bili komunisti, ki so na ves glas vpili: "Viva le Roi!" — "Živio kralj!" — Zgleda, da komunisti so povsod zraven in kjerkoli je treba in ni treba stegnejo svojo "ponujano roko". Ce treba obedujejo s kraljem, če treba gredo tudi k maši in celo rožni-venec ti pokažejo na agitaciji. Kjer pa pridejo do oblasti pa "likvidirajo", da teče kri, kakor za Belim gradom . . . Tiči so ti komunisti. ZA WILLARD IN LEMONT: SLIKE IN ROMANJE Cleveland, O. Mesec julij, ki je ob prevesu leta, nas bo prav kmalu zapustil in nas predal mesecu avgustu, ki je mesec romanja na božja pota. Kdo se ne spominja domovine v mesecu avgustu? Skoro na vseh Marijinih božjih potih se vrše shodi in romanja, na katera prihaja ljudstvo od vseh imeli, bomo šele bridko spoznali, da smo iz lastne nemarnosti podcenjevali to, kar nam je bilo največja vrednota. Kaj naj storimo sedaj ? — Pridimo skupaj v Lemont. Pri-dimo tja v nedeljo in v ponedeljek 14. in 15. avgusta. Kdor more naj pride že v soboto popoldne. Tako gredo na božja pota v stari domovini, da se pri-parvijo za praznik. Krasno je strani. Največ je pa romanj se- prebiti noč v prijetnem zelenju * ft.' Trgovski promet v letošnjem letu je hudo nazadoval. K temu je pripomogla "recesija" (kriza), ki je ponovno nastala še lansko jesen. Na prometu se čuti v enih krajih skoro do 20 % nazadovanje. Poročilo tvrdke Sears, Roebuck & Co. izkazuje samo za dobo od 16. junija pa do 16. julija letos v primeru z lanskim istim časom celi $6,134,-000.00 manj prometa, kakor v istem času lansko leto. Razlika kaže, da je bila kupovalna moč konsumentov za toliko večja. Ljudje so delali skozi predlansko leto bodisi v tovarnah ali na javnih delih kolikor toliko. Letošnjo zimo pa večina ni delala in so viri pošli. Ali te vražje krize še ne bo konec? veda ravno na praznik Marijinega Vnebovzetja 15. avgusta. To lepo navado smo Slovenci prinesli tudi s seboj v Ameriko. Tudi v Ameriki naši ljudje zelo radi obiskujejo Marijina božja pota, najbolj seveda na zgoraj omenjeni praznik. V stari domovini bodo na Brezjah na Gorenjskem, od blizu in daleč tisoči in tisoči zagrnili vse prostore okrog romarske cerkve Marije Pomagaj. — Mi v Ameriki tudi imamo naše slovensko Brezje. To Brezje je blagopokojni škof. Dr. A. Bonaventura Jeglič blagoslovil za slovenske romarje v Arae- v Lemontu. Kdor pa ima avto, se lahko pelja v Joliet, ki je samo 13 milj oddaljen; pa tudi do Chicage ni daleč. Sicer pa imajo tudi v Lemontu prostora za prenočišče. — V nedeljo 14. avgusta bo tam slovesna služba božja na hribu, kjer potem ostanemo do večera. — Kje naj iščete lepšega kraja za razvedrilo, kot je ravno tukaj na hribu? — Zvečer bomo pa spet imeli program, kakor ga bodo gg. frančiškani vredili, jaz bom pa tam razpredel svoje mreže s slikanimi predstavami. Ta večer bom pokazal na hribu toliko in takih riki, kateri ne morejo romati na i slik, ki se bodo vjemale s pra- V državi Ohio ie v teku vroča volilna borba, ko se približujejo primarne državne volitve. Sedanji guverner Davey je ponovni kandidat jza guvernerja, kateremu nasprotuje Sawyer. Guverner Davey je sicer mož prijaznega značaja. Priljubljen pa ni, ker se je za časa lanskih stavk delavcem zameril radi naklonjenosti lastnikom industrije. Med delavskimi vrstami ne bo našel podpore. Drugače pa ie bil Davey z gospodarskega stališča dober guverner, boljši kot njegovi predniki. Za časa njegovega uradovanja se je v državi Ohio uvedlo starostno državno pokojnino in druge socialne oskrbe. Poleg vsega je ohranil v ravnovesju tudi državni proračun. , Ribenčan je prišel v Ljubljano k svojemu sinu, ki je študiral na visoki šoli. Zvečer ga je sin vzel k predavanju o zvezdoslovju. Profesor je pravil imena raznih zvezd in planetov ter tudi navajal, kako in kdo jih je odkril. Ko sta se s sinom vračala domov je oče dejal: "Veš Jože, to že zastopim, da so tiste zvezde našli, ampak tega pa ne zastopim, kdo jim je povedal, kako je tem zvezdam ime ..." Chesterton je nekoč zapisal: "Ljudje, ki se prepirajo radi vere in znanosti, navadno nimajo mnogo ne ene ne druge. Med pravo vero in pravo znanostjo ni prepira." priljubljene gorenjske Brezje v Jugoslaviji. — Kaj mislite, mar ni naša dolžnost, da se posluži-mo romanja? — Da, naše Brezje v Lemontu, Illinois, so velikega pomena za naš katoliški živel j v Ameriki. Če se vselej zavedamo časa in bodočnosti kot katoličani, bi se morali malo bolj zavedno oprijeti naših le-( montskih Brezi j. Lemontske Brezje nudijo marsikateremu rojaku to, kar se drugače ne da tudi za veliki denar kupiti. Marsikateri mladenič bo tukaj našel to, po čemer mu hrepeni srce, našel bo pot do — oltarja. Marsikateri stari in izmučeni oče ali mati, dobita v Lemontu svoje zavetišče in mirno stanovanje na stara leta. Lemont je v splošnem za nas vse kraj, na katerega bi morali obračati svoje oči z velikim ponosom in upanjem. Pri vsem tem, kar je že iz stališča šolanja za mlade študente in za stare onemogle, je Lemont tudi prava božjepotna centrala za one, ki mislijo in hočejo dobro v svojih srcih, podobno, kakor to vrše iz dobre volje naši tam v stari domovini. Če ni tako, je to iz nemarnosti od naše strani; če se za naše ameriško Brezje ne zanimamo, smo sami krivi. Duhovniki so nas večkrat vabili in nam dajejo priliko. Ali nismo tega dostikrat premalo vpoštevali? Kadar kaj imamo, ne znamo ceniti in če bi se zgodilo da bi tega ne Shaw je nekoč hudomušno izustil na račun Američanov to-le: "Ako je Amerika dežela prosperitet ni to nič čudnega, ker to deželo odrešijo vsake štiri leta." Mislil je na predsedniške kandidate, ki v svojih govorih zatrjujejo, kako bodo odrešili deželo za slučaj izvolitve. Šaljivec Williams pa pravi: "Prosperiteta nam vsem prinaša radost in veselje, da se počutimo, da želimo plesati; ko pa to mine in plačamo muzikante, pa nimamo ne novcev, ne prosperitete." Dandanes dobite na svetu že vse mogoče električne stroje in strojčke, s katerim lahko opravite vse. Le takega stroja še niso znašli, da bi plačeval za nas račune za elektriko. Ko je prišel neki Irec na obisk V Ameriko h svojim sinovom, se je na vso moč čudil, kako je svet napredoval. Rekel je: "Od sile ste napredni v tej deželi. Hrano dobi- znovanjem na Brezjah. Videli bomo pravo Brezje na Gorenjskem in prave romarje. Potem bomo videli, kako so kronali sliko Marije Pomagaj ljubjanski škof dr. A. B. Jeglič v Lemontu. Za tem bodo sledile slike iz zbirke, kakor boste lahko sledili v programu, ki je pripravljen za Willard, ki tukaj sledi. Na Wil-lardu se bodo namreč vršile dve predstavi in sicer 6. in 7. avgusta. Program za Willard je sledeči : Tako le sem sklenil, zato pa Willardcani, le kar pripravite se. — Z mojo prtljago pridem na Willard že kmalu enkrat okrog poldne v soboto 6. avgusta. Še ta dan želim posneti nekaj slik ondotnih domov z družinami, ki bodo opravljale kakšno farmarsko delo, ali kako drugo delo na vrtu ali pri hiši. Zvečer v soboto bo prva predstava in sicer bo prva slika ta, ki sem jo zadnjič posnel na Wil-lardu. Potem sledijo slike našega slovenskega Clevelanda, v katerih bote videli, kaj se je v zadnjih par letih godilo med nami, kako so prihajali k nam slavni gostje iz stare domovine na razna praznovanja. V teh slikah bote lahko občudovali našo drugo Slovehijo, slovensko Ameriko, našo ameriško Ljubljano, katera se bo zrcalila in sijala v krasnih paradah; narodne noše bodo zastopane v velikem številu in na tisoče jih bo korakalo v kulturni vrt ter na veliko jezersko razstavo. Zagotavljam vas, da bote z resnično zanimivostjo sledili tem krasnim slikam. Vseh slik ne bo mogoče videti v treh urah. Za nedeljo se pa lepo oblecite, ker vas mislim vse vzeti na film, ko bote odhajali iz cerkve. Prav tako bomo šli v nedeljo popoldne okrog vseh farmarjev in družin, da posnamemo kolikor mogoče vse družine. Za nedeljo zvečer, ste zopet povabljeni skupaj, ko se vrši druga predstava. Ta bo pa sestojala iz slik iz stare domovine. V treh urah gledanja bote videli vse dele naše domovine; videli kaj se tam dela in kaj se vse lepega dogaja. Med važne slike domovine spada prav gotovo evharistični kongres v Ljubljani. Temu podobna je velika slavnost osemstoletni-ce stiškega samostana na Dolenjskem, potem birma v Žužemberku, procesija v Laščah, Ribenčan Urban s suho robo. Samo ta slika je dolga za eno uro kazanja. Potem pride zopet Ljubljana s svojimi številnimi slovesnostmi; dalje sejmi in shodi po drugih farah, kot so Moravče, Dev. Marija v Polju in še več drugih krajev, kar prav gotovo ne bo mogoče vsega pokazati.—Predstava bo spremljana z glasbo. — Pol ure bote poslušali natančno izvajani radio program, ki se je vršil v Cle-velandu dne 15. maja, kateri je bil oddajan v staro domovino. Na tem programu so govorili: Senator Barkley, župan Dr. Juro Adlešič iz Ljubljane in še več drugih častnih oseb, med igranjem največjega orkestra, ki ga rabijo na radio postajah. Pri cerkvenih proslavah bote pri predstavi poslušali pravo pritrkavanje zvonov in celo zvonove v zvoniku bote videli, kako lepo se majejo, ko veličastno zvone, ali na katere fantje udarjajo, ko veselo pritrkavajo. Glas naših zvonov je najmilejši in že samo to je dovolj, da vas bo privabilo vse skupaj. — Pri slikah parad bote poslušali vesele koračnice, pri drugih prilikah pa bote slišali petje naših lepih pesmic. — Vse to in še več kot je tukaj zapisanega bote videli in slišali, kajti še več sem pripravil za Willard in Lemont. Naj torej nikdo ne zamudi tega videti in slišati. Pridite in ne bo vam žal. — Naj omenim še to, da bom na Brezjah v Lemontu posnel sliko romarjev in tako bo ta, kakor tudi ona slika willardskih farmarjev, poslana v staro domovino, da jo bodo ob priliki tudi tam lahko gledali in jo pokazali romarjem na gorenjskih Brezjah. Tako nekako se bo vse to vršilo, če nam Bog da srečno dospeti na zgoraj omenjene kraje. — Kdor ima avto in želi imeti nekoliko lepih počitnic, naj se nam pridruži. Odhajamo zgodaj v četrtek 4. avgusta zjutraj Clevelanda in se vrnemo nazaj v torej 16. avgusta zvečer. — Sebi in drugim bomo napravili, če bomo šli, veliko veselja in kratkočasja.—Prav lep pozdrav čitateljem. Anten Grdina, lastnik slik P. S. Ako bi želeli med tem časom slikane predstave v Joli-etu, Chicagi ali So. Chicagi, se lahko poslužijo tega v dnevih 10., 11. in 12. avgusta. -o- UMRLI PRIJATELJICI V SPOMIN Detroit, Mich. Vsakdo se rad spominja svojih dobrih prijateljev, posebno še, če so bili zvesti prijatelji, kakor je bila pokojna Josephine Grijak. — Pokojna je bila rojena v Sisku na Hrvatskem leta 1889. Bila je hči slovenskih staršev, ki so se tja preselili iz Litije na Kranjskem. Njeno dekliško ime je bilo Berdajs. Večkrat se mi je izrazila, da ravno zato hodi rada v našo cerkev, ker imamo lepo navado, da po osmi sv maši zapojemo vsi skupaj pesem "angelsko češčenje". In pravila mi je, da je to pesem njena pokojna mati velikokrat rada prepevala. Lahko zapišem o pokojni,da kakoršno življenje, taka smrt. — V nedeljo 17. julija je bila še pri sv. m'aši, nakar je pripravljala obed. Poklicala je družino k obedu,sama se je pa pritožila, da jo močno glava boli. Misleč, da bodo bolečine prenehale, se je vlegla na posteljo, zvečer ob pol devetih je z Bogom spravljena zatisnila svoje trudne oči. Pokojne, ki je bila zares dobra žena, bodo pogrešali kar pri štirih cerkvah. Hrvatska cerkev sv. Jeronima, v katero je več let spadala, slovenska cerkev sv. Janeza Vianeja, iz katere se je vršil njen pogreb, Don Scotus College in poljska cerkev sv. Florijana, blizu katere je živela. — Delala in pomagala je pri cerkvah z denarjem in rokami ter dobrimi nasveti, za kar naj ji Bog poplača z večnim življenjem. —-Družina Geo. Grijak se zahvaljuje čč. gg. duhovnikom Rev. Augustinu Svete in Rev. Hia-cintu Podgoršek za podeljeno sv. popotnico in za lepo oprav ljene pogrebne obrede. Nadalje se lepo zahvaljuje članicam Oltarnega društva sa cvetici} in za darovane sv. maše za pokojno ter vsem kliče Bog plačaj! — Pokojna zapušča žalujočega soproga, dva sina in štiri hčere, katerim izrekam globoko sožalje. Stevs Potočnik SREBRNI JUBILEJ CERKVE Greaney, Minn. Letos bomo pri nas slavili petindvajsetletnico cerkve sv. Brigite. Ta proslava srebrnega jubileja obstoja naše cerkve bo v nedeljo 7. avgusta. Slav nost so bo vršila s sv. mašo ob 9 uri za vse dobrotnike naše cerkve. Lepo bi bilo, da bi se ob tej priliki zlasti spomnili v svojih molitvah moža, ki nam je toliko daroval za našo lepo cerkev pod vodstvom Rev. L. Pirnata. Veseliti nas mora srebrni jubilej naše cerkve, veseliti zlasti nas starejše, da smo u-čakali njene petindvajsetletni; ce. Zato vabimo na to proslavo vse cenjene rojake od blizu in daleč, da se tudi oni z nami! veselijo ter jim kličemo na veselo snidenje pri dvorani. Pripomba uredništva: Naslov dopisa smo morali spre- Dcbro ga je vsekal — L. ? 1878, ko je .po mirni kranjski deželici že sopihal lukamatija proti Trstu,je sedela v majhni krčmi, blizu kolodvora v ljubjanski okolici,glasna družba pri bokalu vipavca. Krčmar je izrazil željo, da bi nad vratmi izvesil novo tablo s slovenskimi napisom: Gostilnica pri kolodvoru. Postajenačelnik, takole majčkeno na nemškutarsko plat u-darjen človeček, je predlagal naj bi se poleg slovenskega napisalo tudi nemški: Gasthaus zum Bahnhcf. Navzočni seveda narodni možje, so se temu odločno uprli. Pa je vstal brihten kme-tič, tam s hribov doma, in dejal : — Možje! Izpolnimo gospodu željo. Na eno plat table napišiimo slovenski, na drug0 pa ne'mški napis. Podnevi naj se smeje nad vhodom. Gostilnica pri kelodoru, ponoči Pa Gasthaus zum Bahnhof. Gostje so planili v gromovit krohot, ki se mu tudi postajenačelnik ni mogel iTz-ogniti-Plačal je svoj zapitek in odne" sel pete med škodoželjni® muzanjem prebrisanega kmetica, 'j Nad vrati krčme se je Pa poslej blestel samo nov s'0' venski napis. * * * Skromnost. — Nadvojvoda Albert je bil mož anglešk3 kraljice »Viktorije. Kraljica je bila večkrat proti svojemu možu ohola in nepravična. On se je niiki dan tako razsrdil za' radi tega, da se je zaklenil v posebno soba in se dolgo !li prikazal. Kraljica gre,da ga poišče Pa potrka na njegova vrata. —Kdo je? vpraša nadvojvoda Albert. — Viktorija, angleška kr»' Ijica. Odpri! — Ne odprem. Vaše Veličanstvo. Kaj je hotela drugega, ka' kor da se je obrnila. Čez n I I .-A Ji!//. ' 1 Ko jo črni vojak, ki je zapazil Tarzana, kateri se je I > i I priplazil po ma-likovi glavi že precej blizu, zavpil, tla vidi gozdnega vraga, so vsi ostali prestrašeni pogledali proti velikanskemu maliku in zapazili Tarzana. V prvem velikem presenečenju niti niso vedeli, kaj bi napravili. Tudi Tarzan je bil presenečen, da so ga opazili. Kaj naj napravi? Če pobegne nazaj na drevo, bodo številne sulice začele lrčati proti njemu. Ne! Pobegnil Tatzaii ne bo! Se nikdar ni pobegnil, pa bi naj sedaj, ko lahko pomaga belemu človeku, čeprav z nevarnostjo lastnega življenja? Nečastno bi bilo. Divjaki so sicer pričakovali da pobegne, zato so trdni prijeli za sulice. Tarzan jih je pa ukani!. Naglo, kot je bita njegova navala je skočil proti njim. To je divjak« strašno presenetilo, kajti prepričan so bili, da se ne boji nobenih groženj. V resnici je to gozdni vrag, ki jim je ugrabil pleni Da, sani gozdni vrag je to, ki je izpred oči ukradel plen gozdnemu bogu, tega so bili divjaki prepričani. Tarzan je pa v tej zmešnjavi pograbil belega ujetnika, si ga zadel na rame in prav tako naglo kot je prišel je .s plenom tudi odšel, pustiv4i divjake ■/. njihovim čarovnikom vred, vse pre-padene. , ______ § & C s 2 . ® 2 -"! P o: £ % g- t g « «♦ 2 2 t £ o o p m -d " S J ^ o, fc & § « E 3' t o t> ni ničesar, da bi človek jnogel kaj pohvalnega pisati v em oziru. Da bom pa samo jam-al in tožil, tega je pa že itak Preveč v vseh listih, tako da so S1 dopisniki več ali manj po- stali da sami jamravci. Razumem, ge vzrok zato, ampak zdi n6 mi Pa tudi, da samo jamra-je ne bo položaja ničesar iz-Hlšalo. Zdaj pa naZaj k gtvarL Ce ni narja je res hudo. In so taki g čaji marsikje. Mnogo kje pa na;uchSlučaji> ki kar se tiče de_ ja še ni nobene stiske, jam- ve? Veliko" Navadno je tam LJe jamranje, kakor tam, kjer Zadnjič™ je dal Mi Vi Se Je naroci1 pogum. in d S6m' da bo začel J'amrati a ne bo nič, kakor je navada, trda*6 m°Ž rekel: "Veš MIadif- hod' Za denar> samo po tri dni Has1"1 ddat na teden' za jest je dva n d°Sti' ampak če dam te di n k a Za ta list' pa nas tu~ . 6 »o konec. Svet se zato ne J? Podrl in vsle Crb0lj *** m vsled tega ne bom i bogat, ne bolj reven, Piši" Sem-1 imaš» pa me za- JCi To je možata beseda. Wkrbfm° °bupavali radi krize- rat se bo že spremenilo, ta- ko vedno ne bo. Mi pa taki ne bodimo, da bi hranili tamkaj kjer je za nas katoličane največja škoda. Rojaki, kampanja "Novega Sveta" je za vse nas velikega pomena. Mi moramo ta list oja-čiti, da mu zasiguramo obstoj. "Novi Svet" je za nas zgodovinska knjiga, ker opisuje naše družine in posameznike. Samo ta opis je vreden za vsako družino in vsakega posameznika več, kakor tista vboga enoletna naročnina. Vsak naročnik je opisan, odkje je-prišel iz domovine, kedaj in kod je bival po A-meriki. To je nekaj posebnega za vsako družino in vsakega posameznika. Saj nas doslej še nihče vprašal ni od kje smo, tu pa vse to dobimo in zraven še lepi list. To je treba vse pomisliti in kdor to pomisli lahko uvidi, da vsak cent, ki gre za ta list je v dober namen investiran. To je resnica, katero moramo upoštevati, če hočemo biti pravični do tega lista. Zato kličem še enkrat, krepko naprej vsi zastopniki in zastopnice po naselbinah, pa tudi vsi naročniki širom Amerike. Širimo tekom kampanje ta list, da ga postavimo na trdno podlago, da mu bo mogoče vršiti nalogo, ki si jo je nadel med nami. Sli vsi, vi ki berete te vrstice in jaz, ki jih pišem zavihajmo rokave in ne ostanimo samo pri teh besedah, ampak pojdimo ven na delo, med naše rojake in pridobivajmo novih naročnikov. Postanimo vsi Vitezi in Prince-zinje "Novega Sveta". Vršimo dobro delo s tem, da razširjamo dober katoliški tisk med nami! V nadi, da bo ta kampanja dosegla lep uspeh in da bo pokazala, da katoliški Slovenci ni-sjno nezavedni, ampak zavedni in navdušeni za svojo stvar, posebno za svoj katoliški tisk, pozdravljam vse prijatelje katoliškega tiska, kampanji pa želim najboljšega vsestranskega uspeha! Leon Mladič. CESKI VOTAKI NA MOTORNIH V07TTJH Češki vojaki se peljejo na treh motornih kolesih, na katerih se drže v objemu in stoje eden na drugem. Združene države pred dnem 1. julija 1924, niso več podvrženi deportaciji. Oni pa, ki so prišli kasneje, morejo biti deportirani vsak čas, čim jih oblast zasači. FLIS. ZA NAŠE GOSPODINJE P&EDLAGAM PRISELJENIŠKI D ZAKON NI BIL SPREJET Es BILL NI .PRIŠEL DO GLASOVANJA V SENATU 7 • i po^ski načrt, ki je znan 639l!men°m Dies bill (H. R. ko J ln 0 katerem je bilo toli- oOVovu bi )5il d> ni prišel do tega, da zased- VZak°njen, predno se je toesJ^6 kongresa zaključilo v (lovoijj1 juni'1'u- Ta zakon bi bil ki So Xe''ki skupini inozemcev, 2ene ?rv,šli nezakonito v Zdru-l®24, d pred L iuli-iem Post' a uredijo svoje stanje in bil bi ej° državljani. Dodatno svojj , Vladi Pravico> da P° taCij0 azsodnosti ustavi depor-ship C.V 8000 takozvanih "hard-Že odlo?" (t" kjer je vlada iih Vr J a deportacijo v slučajni; mh Uvaževanja, dasi do-vice itZak°n ne daje vladi pra-^tacaviti za vedno njih de-^ bil y 0l)enem novi zakon 0<3l,edbea°,Strožil deportacijske ZemCev ^ de kriminalnih ino- l p°slan tf ubm je bil sprejet zbornici (House of ^ ntativ °ean ^es) in je bil tudi od priseljeniškega gr°žnja nata- Kakor znano, ()veh Se S strani enega oziroma (lii b> sei t jev je prcprečila, 0b^Ukci- ' ki Se -ie bal njune ° tem 7Je (filibuster), sklepal njih načrtu v zad- rah Usedanja. 1 načrti- 0 katerih elaso S |V PreJŠnjem zaseda- ®llcen N| dvoma pa, da bo ldi v rK°nski načrt nredlnimn ki se s ^ed te lunuarju 1939. Prišli J1' 16 oni inozemci, ki lG2akonito pred dnem Cem kongresu, mu le 3. junija 1921 sme legalizirati svoje stanje s tem, da vložijo prošnjo za registracijo. Za to prošnjo služi tiskovina Form 633, ki se izpolni v dvopisu in h kateri treba priložiti dve sliki in Money Order za $10. Inozemci, ki so prišli v Združene države po dnevu 3. junija 1921, bodisi brez priseljeniške vize ali začasno, morejo legalizirati svoje stanje le s tem, da odidejo iz Združenih držav in zaprosijo ameriškega konzula v inozemstvu za priseljeniško vi-zo. Treba predložiti dokaze, da ne bo dotičnik padel na breme javnega dobrodelstva. Inozemci, poročeni z amerrSRlmi državljankami, so vpravičeni do iz-venkvotne oziroma prednostne vize. Dostikrat je mogoče za take, da po primerni prošnji s strani žene-državljanke, odidejo začasno v Kanado oziroma Mehiko, čim je bila vgotovljena njihova pravica do izvenkvotne oziroma prednostne vize. Dobro je zapomniti si, da inozemci, ki so prišli nezakonito v VAŽNOST SADJA PRI PREHRANI Večkrat slišimo, kako zdravo je pogosto uživanje sadja. Zato menda ne bo odveč, če tukaj o tem predmetu nekaj napišemo, našim gospodinjam v vednost. Jagode vsebujejo železo, zato so koristne za kri. Stlačene in pomešane s spenjemo smetano krepe želodec/ ako je slab. Vendar pa vsakdo ne prenaša jagod ; nekaterim povzročajo izpuščaje na koži ali celo krče. Maline priporočajo zlasti ženam, otrokom baje niso koristne. Borovnice ali črnice 'so dragocen sad, ker imajo v sebi mnogo železa. Uživali naj bi jih ma-lokrvni ljudje in taki, ki imajo oslabele žleze ter bolno kri. Črešnje so tvorci krvi. Tudi črešnjev sok, ohranjen na zimo, vsebuje še precej sadnega sladkorja, organskih kislin in soli. Češplje in slive krepe živce. Uživati pa jih je treba prav zmerno. Več nego 5—6 češpelj na enkrat bi lahko dražilo sluznice prebavnih organov. Parje-ne češplje so lahko odvajalno sredstvo. Breskve uživane v manjših količinah, so dragocene za duševne delavce. Marelice imajo podoben učinek kakor breskve in oživljajo črevesje. Grozdje ni koristno samo po svojem grozdnem sladkorju, nego tudi po sadnih kislinah in soleh, ki čistijo kri, in jo množe. Zdravljenje z grozdjem je v jeseni prav na mestu, toda vršiti se mora po zdravnikovem navodilu. Osebe, ki trpe na revmi in prehlajenju na sopilih, naj ne uživajo črnega in temnega grozdja. Malokrvni ljudje in taki, ki se jih loteva poapnenje žil, pa naj se zdravijo z rdečim in modrim grozdjem. Banane so jako redilne, urejajo delovanje želodca in čre-r vesja. je vse-Vsebuje Limona ali eitrona stransko uporabljiva, dopolnilne tvarine ali vitamine, ki so zlasti otrokom silno potrebni. Limono v sok razkužuje, limonada je najbolj zdrava, alkohola prosta pijača. Osvežuje in pomirja živce ter je zdravo nadomestilo za vino in pivo. -o-- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Kumare s slanino Olupi kumare, zribaj jih na listke, potresi s soljo in kumno, premešaj ter pusti, da stoje. De ni v kožico na drobne kocke zre-' niškem mozgu" center, ki obvla- mizo. * * * Francoska paradižnikova omaka V kožico daš rezino sirove gnjati, ki je na kocke razrezana in žlico masti. Dodaš razrezan korenček in sesekljano čebulo; to naj zarumeni. Potem dodaš deset razpolovi j enih iztrebljenih paradižnikov in vse prav dobro premešaš. Dalje še lovorjev list, soli in popra. Pokriješ kožico, in naj se tako dolgo kuha dokler se paradižnikov sok ne vku-ha. Nato doliješ pol kvarta juhe in žlico razžvrkljane moke. Ko se še četrt ure kuha, vse skozi gosto sito pretlačiš. — Dobra paradižnikova omaka je pripomoček, da moraš vsakršni ostanek mesne jedi okusno pogreti. Izborna je omaka k rezancem vseh vrst. To zlasti vedo Italijani, ki imajo makarone vedno v paradižnikovi omaki. Ta omaka spada tudi h kuhanim ribam in mesenim cmokom. Ali z ri-žem, rižotom! Povsod je uporabna, mimo tega jako zdrava in otrokom še posebno koristna! ZDRAVSTVO NAŠE TELO Novejša raziskovanja so pokazala, da nimajo naši veliki možgani večinoma nič opravka z vodstvom notranjega obrata v našem telesu. Ohranitev nespremenjene sestave krvi, vzajemno razmerje med dihanjem, krvnim obtokom, izločevanjem itd. potekajo čisto nezavisno od volje pod vplivom sil, ki niso podrejenem možganom. In to je dobro, ker se vršijo ti procesi tako najbolje. Med temi nezavisnimi silami imajo največjo besedo znani "hormoni" in "samostojni živčni centri". Preden so jim prišli na sled, so odkrili celo vrsto svojevrstnih "avtonomnih regulacij" v telesu. Sem spada n. pr. dihanje, ki mu je v prvi vrsti namen spraviti ogljikovo kislino iz krvi in ji dovajati kisik. Človek sicer lahko poljubno globoko ali površno diha, a to do neke meje. Izkazalo se je, da eksistira v "podaljšanem hrbte- nil in moče kot glad in žejo, ali pa brez naše volje z "notranjimi transakcijami". Tu odločujejo novo odkrite sile: hormoni in samostojni živčni centri. Hormoni se izločujejo iz žlez v krvi in povzročajo n. pr. porast ali padec krvnega tlaka, povečanje ali zmanjšanje sladkorja, pospešitev ali zadržanje rasti itd. Vsak hormon ima svojo protiv-no snov, ki učinkuje povsem nasprotno. Tako zmanjšuje insulin količino sladkorja v krvi, adrenalin jo poveča. Smotreno sode- lovanje takšnih proti vnikov] ustvarja v organizmu ravno-' ves je. Avtonomni živčni centri so,1 kakor rečeno, prav tako neza-visni od naše volje in so hormonom čestokrat celo nadrejeni. V teh centrih so "priključene postaje", ki preiskujejo potrebo telesa po posameznih soleh in hranilih in sporočajo hormonskim žlezam svoja povelja, da vržejo v kri določene hormone, ki spravijo organizem spet v red in ravnovesje. RAZNOTEROSTI Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do S popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. zane in prekajene slanine, žlico drobno zrezane čebule in pol žlice moke. Ko je lepo rumeno pri-deni ožete kumare, par žlic juhe ali vode in nekoliko kisa. Ko se je že nekaj časa pražilo pri-deni še nekoliko na rezine zre-zanega in kuhanega krompirja in malo popra, dobro premešaj, pa je gotovo. * * * « SUgedinski gulaš Na masti zarumeni nekoliko drobno zrezane čebule, prideni pol žličke paprike, funt in pol na koščke zrezanega svinjskega mesa in primerno osoii. Ko se meso prepraži ter začne rume-neti, prideni pol funta v vreli vodi prevretega kislega zelja, prilij nekoliko juhe in pari eno do dve uri. Ko je meso mehko, polij s skodelico smetane, v kateri si žvrkljala žlico moke. Lahko prideneš tudi par paradižnikov, kuhanih in pretlače-nih in malo juhe. Ko še malo prevre, daš z ajdovimi žganci na duje ves proces dihanja. Cim doseže količina ogljikove kisline v krvi določeno stopnjo, se ta center razdraži in dihanje se avtomatično spodbudi. Podobno čudovito sodelovanje kažejo tudi procesi pri prebavi. Pri sprejemanju hrane se v prebavnih organih tvorijo snovi, ki spodbujajo želodec in črevesje k živejšemu delu. Velik del krvi se pretoči v te organe, da si nabere hranilnih snovi. Tako se dogaja, da imajo možgani med prebavo približno malo krvi, kar ima za posledico znano zaspanost po jedi. Najvažnejši so pa pripomočki, s katerimi si organizem ohranjuje nespremenjeno sestavo krvi. Ne glede na temperaturo, ki se uravnava z znojenjem, večjim ali manjšim delovanjem mišič itd., mora telo skrbeti za to, da se koncentracija soli in hranil v krvi ne spremeni. To se dogaja lahko zavestno, s tem, da občutimo nedostajanje hra- V NEMČIJI ZMANJKUJE PRAVIH ARIJCEV Berlin, Nemčija. — Ker je nazijska vlada v Avstriji odpustila veliko število Zidov, ki so vodili razna podjetja, kakor tudi ljudi druzih narodnosti zdaj n\j morejo najti dovolj "čistih arijcev", pravi poročilo, ki bi jih nastavili na ta mesta. Izkušeni direktorji raznih podjetij so bili aretirani in poslani v koncentracijska taborišča. Razni nazijski izprijeni izvoljenci pa zdaj vodijo raz-ny ustanove, o katerih nimajo najmanjšega znanja. Hitlerjeva "arijanizacija" je res tragična in smešna. -o- BREZPLAČNA INFORMACIJA O SPOLNI BOLEZNI "Sifilis se more ozdraviti". To poslanico vsebuje brošurica, ki jo je ravnokar izdala federalna zdravstvena oblast (Uni-tek States Public Health Service). Ta urad označuje to jako nalezljivo in nevarno bolezen kot "velikega morilca" in spominja, da več kot 100,000 ljudi v Zdr. državah vsako leto pomira radi sifilističnega okuženja in njegovih posledic, da po en slučaj blaznosti izmed desetih in po en slučaj slepote izmed sedmih je pripisati tej bolezni. Pa vendarle je sifilic skoraj vedno ozdravljiva, ako zdravljenje začne pravočasno. v Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HO W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0Y1 DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S 817, CHICAGO, ILL. Vsakdo bi moral poznati temeljna dejstva o toj bolezni — njen vzrok, kako sL širi in kako se zdravi. Pišite na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, in brošurica o sifilis, spisana v angleščini od federalnega zdravstvenega urada, se vam pošlje brezplačno. FLIS. -o- ZA OPROSTITEV STAV-KARJEV PROSIJO North Chicago, 111. — Zastopniki CIO so včeraj apelirali na sodnika v Waukeganti Ralph J. Dady, da naj opusti tožbo proti nekaterim stavkar-jem za gotove prestopke v sedem tedenski stavki pri Chicago Hardware Foundry Co. Tudi družba je odstopila od svoje tožbe proti stavkarjem in podala v tem oziru javno izjavo, da odstopa od tožbe. Upati j,e, da bo sodnija prošnjo upoštevala. -o-- PODPORO ZA NAJEMNINO BODO ZOPET PLAČEVALI Chicago, 111. — Upravitelj chicaške relifne administracj je Leo M. Lyons objavlja vest, da bo uprava za mesec august zopet izplačevala določene znesek' za najemnine za družine, ki so na javni podpori. Določene svote za najemnine so: $15. za nekurjena stanovanja; $20. za stanovanja, ki so o-skrbovana s kurjavo in $5. do-klade za družine, ki štejejo več, kakor sedem oseb. --o- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira k&toli-eki list "Am. Slovenca," pod->ira katoliške Slovence v Ameriki. Staro domovino v slikali dobite v knjigi V 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, II!. r Stran i ^ 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 30. julija 1938 ^ "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. if* r Mlakarjeva sta se čudila Štefanu. Poznala sta ga kot fantička, sedaj pa je govoril ko mož. In fantu res ni primanjkovalo moškega značaja. Ko je odšel od doma jtudi Jožef, je moral on prijeti za delo. Videl je, da oče ni bil kos bremenu, ki ga je moral nositi po odhodu obeh starejših sinov, zato je dal slovo otroški brezbrižnosti in se je lotil dela. Prijel je za koso in plug, skrbel za živino. Spočetka mu je šlo delo težko izpod rok, toda ni omagal. Oče mu je bil svetovalec in ker se je Štefan ravnal po njegovih nasvetih, je dozorel v moža. — Sploh pa je še nekaj drugega, kar očeta muči — je nadaljeval mladenič po kratkem presledku. — Vest o naborih ga je popolnoma strla. Prepričan je, da tudi mene izgubi. Štefan je utihnil in sklonil glavo. Težko mu je bilo govoriti o tej stvari. Saj se je nabora tudi sam bal. Ni bil strahopetec, toda misel na krvavi ples ni bila prijetna. — Nesrečni nabori! Kdaj jih bo konec? — je vzdihnila Mlakarca. Saj skoraj ni hiše, ki ne bi imela vojaka. Kdo bi mislil, da je vojska tako strašna stvar? Nikdo ne vpraša, ali sme vzeti očeta, sina ali brata, marveč jih kar trgajo iz domačega kroga in pošiljajo na ta grozna bojišča, kjer jih pobira smrt. Sama ni imela sina, toda sočustvovala je z materami, ki jih je je videla dan na dan žalostne in objokane. — Štefan, pogum — je bodril fanta Mlakar. Kdo pa pravi, da bi moral tudi ti biti vojak? Zdrav si sicer in močen, toda poizkusiti je treba srečo. Mladenič je dvignil glavo. Začudeno je pogledal Mlakarja. — Kako srečo? — vprašal naglo. — Ako boš sposoben, povej komisiji, da sta dva brata vojaka in si ti edina opora slabotnih staršev. Mislim, da te potem izpustijo. Na to možnost Štefan še ni pomislil. Mlakar mu je Vzbudil v srcu upanje, da se morda vendar najde zanj rešitev. Vse to pa je bilo negotovo, zato žalostnih misli ni mogel pregnati popolnoma. Zmajal je z glavo in je ravno hotel izraziti dvom nad uspehom, ko se je prikazala na pragu Minka. — Glej, glej! — je pogledala mati proti Vratom. — Sedaj pa je bila naša Minka zelo hitra ... Ce si ga le dobro skuhala? — se je nasmehnila nagajivo, Minkin obraz je žarel, ko se je bližala Štefanu. Skodelica s čajem se ji je v roki tresla. Ustavila se je pred njim in ga milo pogledala. — Pij, Štefan! — je dejala mehko in je iztegnila roko. Ko je Štefan zagledal Minko med vrati, se je nasmehnil. Zatrl je težke misli, ker ni hotel, da bi ga dekle videlo žalostnega. Vedel je, da se boji zanj, zato ji ni hotel še sam delati večjih skrbi. — Bog plati, Minka! — je vzel skodelico s hvaležnim nasmeškom. — Ta čaj bi me ozdravil, četudi bi bil zelo bolan. Minkin obraz je še bolj zažarel. Oči je povesila. — Ti se norčuješ iz mene — je govorila tiho. Iz glasu je zvenelo očitanje. — Kaj se ti sanja!? — je vzkliknil fant. — Popolnoma resno mislim. Že zato bi me ozdravil, ker si ga ti skuhala. Dekle je počasi dvignilo glavo in pogledalo fantu v oči. — Ti si hudoben! — se je navidez hu-dovala Minka, srce pa ji je močno utripalo od notranje sreče. ' — No, no, otroka! — je posegla vtnes mati. — Še stepeta se mi. — Štefan, le hitro spij čaj — se je obrnila potem k Štefanu — drugače bo mrzel. Štefan je ubogal. Čaj je bil vroč, zato ga je le v malih požirkih srkal. Vmes se je oziral v Minko, ki je molče stala pred njim. — Minka, izvrsten čaj si skuhala — je pokimal z glavo. — Takega še nisem pil. — Le norčuj se — mu je zažugalo dekle. Čaj je bil v resnici dober. Štefan je čutil, da se mu je začela pretakati po žilah prijetna toplota in ko je skodelico izpraznil, mu je obrza zardel. Hvaležno je pogledal Minko. — Najlepša hvala, Minka! — je izročil dekletu prazno skodelico. Minka je vzela posodico in jo postavila na peč. Potem se je podala k mizi, vzela tam stol in se vrnila z njim k peči. Vse-dla se je poleg matere, tako da je lahko videla Štefana. Nekaj trenutkov so vsi molčali. Pogovor o naborih se je prej pretrgal in nobenemu se ni ljubilo, da bi ga nadaljeval. Najmanj pa je želel nadaljevanja Štefan, ker je vedel, da bi bilo ,to za Minko mučno. Molk je pretrgal Mlakar, ki je nepremično zrl proti oknu. — Zdi se mi, da je vihar popustil. Vsi so se ozrli proti oknu in so prisluhnili. — Saj res. Ne žvižga več tako močno — je dodala Mlakarca. — In tudi dež ne poka tako neusmiljeno — se je zopet oglasil Mlakar. — Morda pa popolnoma preneha. Vreme se je v resnici spreminjalo. Vihar se je izdivjal. Oblaki so se začeli trgati. Popuščala je tudi tema. —■ Hvala Bogu! — je dejal Štefan. — Vsaj moker ne bom zopet. V tem trenutku se je oglasila stara stenska ura. Začudeno so se ozrli vsi' vanjo. — Kaj, tako pozno je že? — je vzkliknil fant in je naglo vstal. — Iti moram. Minka ga je preplašeno pogledala. Tako težko ga je pričakovala, sedaj pa hoče tako naglo oditi. ♦ — Saj še prideš — je zadrževala Štefana mati. — Res, ostani še, Štefan — ga je prosila Minka. — Glej, niti posušil se še nisi prav. Štefan jo je mehko pogledal. Rad bi ostal, a ni bilo mogoče. Do polnoči se je moral vrniti domov. — Ni mogoče — je odvrnil počasi, — Zjutraj bo treba zgodaj vstati. — Ob kateri uri pa boš šel ? — je vprašal Mlakar. ,, * £)t:ijt_2.] t (Dalje prih.) S.P.D. sv. Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1938: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: Jos. Beribak, 1811 W. Cermak Road Tajnik: Jos. J. Kobal, ?113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So, Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 201S W. Coulter St. Porotniki: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite iva družbenega tajnika ali pa predsednika. IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. naznanilo! < Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v sredo dne 3. augusta točno ob osmi uri zvečer. Vabljeni ste, da se v.obilnem številu vdele-žite. V n,edeljo dne 7. augusta bo naša Družba priredila svoj piknik, v "Jugoslav Club" prostoru na Archer in Narra-gansett Ave. (5500 South in 6400 West). Te dni bo dobil član pismo na dom', ter natančna navodila v vseh ozirih glede našega piknika. Vsak član je prošen, da kolikor mogoče poagitira in razglaša naš piknik, da bo vdeležba tem večja. Vspeh je odvisen od Vašega sodelovanja. Člani, ki ste zaostali z Vašim asesmentom, ste prošeni, da to nemudoma poravnate, in to brez posebnih opominov. Toraj ne pozabite na naš piknik dne 7. augusta ter Vam klioe'rri, nasvidenje na ta dan. Z sobratskim -pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik 2113 W. 23rd St. Bister odgovor. — Narednik izprašuj^ vojake teorijo: — Povej ti meni, kdaj rrfora vojak pokopan z vojaškimi častmi ? Tišina. Vojak bolj predse. — No,, kdaj ? Se ne moreš spomniti? — Kadar umre. -o- Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD ,V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: PO DELU IN TRDDU STE POTREBNI ZABAVE l + h— I i * * 3 Tsr ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste virja, žganja in likerje. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek (SLOVENSKA GOSTILNA) Telefon Canal 9713 ' 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * * * * * * + Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^^ f\f\ in stalie samo: !|)4iUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Pisana pot je J. M. Trunk Liberalci, socialisti, komunisti. Poleg kolikor toliko versko orientiranih krogov imamo med našim narodom te tri skupine. Morda je še nekaj podskupin, označba pa utegne zadeti. Kdorkoli) se več ali manj loči od verskega naziranja, zapade eni izmed teh skupin. Zgodovinsko so bili najprej liberalci. Politično so obsegali bolj "višje" ali) vsaj srednje sloje, in se udomačili nekoliko tudi v kmetskih krogih. Ko je liberalno naziranje zajelo tudi delavske kroge, se je pojavila socialdemokracija, ki je še danes gibanje skoroda izključno med delavstvom. Končno so prišli komunisti, ko je prišla ta struja na krmilo v Rusiji. Razume se, da prav nobena struja ne izgine, ko se pojavi druga struja, liberalci niso in ne bodo izginili, niti ne socialisti, komunisti pa itak ne morejo v kako novo strujo, ker so šli do skrajnosti, dalje ne gre. Mogoč je le kak povra-, tek, ako sledi eni orientaciji druga orientacija. Povratek pa ni1 lahak, in tako, bodo pač liberalci, socialisti, ampak kot skrajna struja imajo komunisti nekako najbolj ugodno pozi cijo, ker stoje na skrajni meji, in je vsaka nadaljna skupina nemogoča. Za nje velja, ali tu, ali pa nazaj! Nazaj, povratek pa je težak. Med temi skupinami se vrši trenje. Vsaka trdi svoje, privrženci prihajajo, skupina se krepi, ali odhajajo, skupina se krči. Trenja se gibajo in se morejo gibati le okoli taktičnih vprašanj, ker glede podlage svetovnega in življenjskega naziranja so vse tri skupine 'v soglasju. Vse tri skupine napadajo, skušajo zrušiti nasprotno, naše svetovno naziranje, vse tri skupine so izrecno pro-tiverske, v taktiki morda le nekoliko različne, ampak glede skupnega njih naziranja, glede materialističnega pojmovanja sveta in življenja, med temi skupinami in nobenega trenja, nobenih borb. Malo je na tem, kako se pri sti socialistu ne bodo ostali ničesar dolžni. Ne pišem1 radi teh medsebojnih očitanj, ,ker so neizogibna pri medsebojnem trenju. Izgleda, kakor bi bil le socialist na pravem. Izgleda ^' ko. Ampak liberalci in konW' nisti mu ne verjamejo, in P0' sledica je, kakor socialist saflj potoži, da stoji z delavski® zadevami precej klavern0, "Sodelovati s komunisti (k3-kor delajo liberalci) v obrambo demokracije", meni, "sf pravi — pomagati komun1-stom pokopati demokracijo provocirati intrige, razprtiji kaos in fašizem". / J Kaos, fašizem, intrige raZ' prtije...to ne m'ore biti za ve" dno. Ne gre po liberalnem, n1' ti po komunističnem progi'3' mu, socialist bo trdil, da šlo po socialističnem progr8-mu. Ali bi šlo? Prvič bi se morali liberal« pomakniti navzgor med' sod*1' liste in komuniste priti dol z<>' pet med socjialliste. Ali b0(j° prvi korakali, drugi pa raka'1; Tako kmalu ne. In če ^ Trdim, da bi prav nič ne P0' magalo, če postanejo vsi sk^' paj le socialisti. Čemu bi D'.c ne pomagalo? Socialist mis'1, da je le on v vsem na prave®' V marsičem, kar je bolj nom'skega in socialnega znač3' ja, bo in je, ampak v glavn«"1 ni na pravem, in glavno f' (vprašanje), o svetu in Šivanju, toraj vprašanje, ali ljudje le živali, ki hodijo nekih korit, da se najejo; pa je poleg potrebnega kru'1® v človeku ze nekaj več. % so sociailsti s komunisti i11 beralci vred materialists 11111 oni ne bodo prinesli recitfjjj demokracije, ki' bi bila reS1'_ tev kolikor toliko mogočih ■ di. socialisti.morajo iti g01' , do dru*J hočete, do drugega in Pra; taktičnih borbah postopa. Raz- ne£a svetovnega naziranja, P ? dvojeni v taktiki so tudi drugi, tem utegne biti nekaj Pf . cialnih vprašanj, in kakor J, rezultat vseh dosedanjih ^ banj le kaos, razprtija-^ zem, tako bo še naprej. beralci navazgor, ne komun15'' navzdol 'mjed socialiste, vsi di socialisti,mora dol, kakor hočete, smo tudi mi, ki stojim'o drugače na idealističnem nazira-nju o svetu in življenju, in enako nimamo borb radi tega naziranja, radi taktike pa le / reveč. Kvečemu je taktična borba le vrlo značilna. Socialist označuje liberalec in komuniste. O liberalcih in svobo-domiselcih trdi, da "so se skregali z lastno pametjo", da "nimajo opredeljenosti, načelnosti in programatičnosti", sploh, da "niso resni", ker cep-ljajo za komunisti. Komunisti dobijo še bolj gorke. Očita jim, da "so navadni sanjači, ki so mogli dobiti le navadne bebce, ki še verujejo v pravljice". Righto! Niso le bili, so še naprej. Dalje pravi, da "so prvaki neznančajnosti", da nimajo morale, le "komunistično nemoralo", po kakršni je "vsaka taktika pravilna, vsako sredstvo dobro". Tako socialist o liberalcih in komunistih. Se-ve da tudi liberalci ali komuni- demokracij(e, kolikor je PaC tem razburkanem svetu če, kakega raja pa ne bo koli. . v Širite amer. slov e nO POSLUŠAJTE PMDECH'S TRAVEL Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P-5*' Station WWAE — 1200 liiloc>,c,fS 23 LET IZKUŠNJE „ Pregleduje oči in predpisuje 0 BR.JOHNJ.SME OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Aveno« Tel. Canal 0523 ^ Uradne ure vsak dan zvečer. $ zjutraj do 8:30 zvei Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Sloven^ 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o anient ^ gleščini. Slovar je priredil in »e,t?j znani profesor J. Mulaček, ki J« b a več let v Ameriki. — Knjiga i«18 strani. cena- ,0 Trdovezan v platno-- »M. Broširan mehko