Zli. stnilta. i mm, i «•. i tatin im. XUX. IB10. l^^a^a^a^^^Ha^a^a^a^ar ^a^^a^Bn^a^a^la^a^a^av ^a^B^a^a^a^a^a^a^a^F ^a^a^a^a^B^H B^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^aV B^B^B^B^B^B^Ba ^B^B^B^Bm B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^r B^B^B^B^B^B^Bb B^B^B^B^B^B^BH ^B^B^B^B^B^B^Bl B^B^B^B^B^B^BV ^B^B^B^Bl ^B^B^B^B^B^Bm B^B^B^B^B^B^BH ^B^B^B^B^B^B^BM B^BV^B^B^Bh ^B^B^B^B^B^B^B^B^B^V B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^V B^B^B^B^bI ^th^ ***** "*■* • * 5" I ^l€#o ***** * • • • * **~ na mes«c . . • . , H» ' ccto 1*» varaj .... X »-VpraSaaj«« §Me tomirta« *e Mj frtleff sa «*9*v«r da^tani« afl ara** teerttf vttM*: petero«top«a petit vwta n rnkrat po 30 vin., za ifarkrat pe It **U sa trikrat tfi veftrat p« ti fta. Pirlt ta mHv«wi vrsta % vfe Fetfan* Tfvtj so rm. hri ve^lfti Intrrciiih fm togovon. UpravrtOWĐ nij te r*8VjftJ* mrtfntnc, rekiamaeli*. tnsefatl Ui« % }• Ww*hrtm*rw stvari ■ revastc^aa **▼**■ velfa to liaMiijaji. ■ „Sloramld Itaot« v4|i v ■(■*■!—I na dom davtavlfOH: « v u|naiaglia prtfcouatt «4o leto uaprej . . . . K 24-— I eefe t«a» a*f*«| • # • • £ Jfr-i pol !eta . . . . . . I*— I pd l«ii „ • • • > • U'-* črtrt leti . ,•..$-! ttlrt ta* ^ 9 I -A , f» va ncacc 9 . • • • 9 •— • •*■ ■•■•■ a> • • • * • • «w D«pM aaf m fraHfctrajo. R#toopisi m a« vra0a|o. Vtorodhaasjtva) ■ BađAsra hIIca M* ft (/u pcMaQv lova^ aatteovai IL 9a> Mi nta pol Đii5Mi 5, decembra. (Kor. urad.) fcJradao se razglaba: VZHODNO BOJIšCE. Armadna skupina gfm, v. Mackcnsen a. 2ađji)e doi iirojevane uspehe smo izpopoinilL Doaavska armacU ie s svoiim de«nhn krilom zirrnlli ruske napade in prodrla jugo - zapadno oti Bukare*te preko Argesuia. Avstro - ogrske ki nautike čete. ki ?o seTero - zapadno od rornunskega davneira me$M prodirale, so prodrli preKo ždeznics Bu^ire^ta - Tario-Ttsta. Sovražne po«4edn)t čtt© smo, kjer so se postivilc v hraii, Trgli. StevUo ctoe 3. d«ciTn??ra vjetRi zna^ij Dfcd 12.000. Ob dolen}ern Arjcesuln smo na raimeroma ozfrerci bojnorn po!|a vjotl voisikc 25 poiKov. Armadna fronta zeneral-obir&tt nad v oj. Jožcfa. Av»tro - o^rrske In nem^ke čei« genersla ▼. Arz?i ?o ^xp»dfio !n seve-ro - zapodno od Očne zapet Iztrzaie s prodsunkom Rusom ▼«« krniern« i^nohe. kl *> Xh bili H ?adn|e dni iui po&tunnih tačkah ćo%*%:*. Fnako «o vrgll batAlloal sr©nera1ob*r8ta t K5-te»a so^rainlkr, v Mi!tc^i ^»ohi ht nadarjio na ntesa IrfTiblJe'iih Inrkf>T na Vrhu Debr#«. Pri te* rodvz#t8li *mo vj«i M0 flaot ff* rntatUI 13 strofalai pnšk In 4 *« ** »ir Riik« nam#e tevero - z*>>ftu.io <^J Sr>ot Meeoj« ?«g« - vaJtouno od f«5!fTf«i ?n pri Dorn! Vatri Sf^o z rrto vdlki-mi irgizbami zaTmrli. Armadna fronta rencra!^ (eldmaršala princa Le-opolda Bavarskoga. Ražen Mtro MTn^eoef^ mste-^ra sunkn pri Ariustovk! t Y3iVxf??J| Miliciji mče««r poniefnbacjs. ITAU.IAN5KO BOJTŠČ^. K*t& đeilii ?n meti? >e iml to-^cv$i:i nfreni v kratknn oć&okm pri teti J#i. JUGO - VZHODNO SOJlSCE, Nobenfli potebnafc Ćo*ndkor. Name»tnik ■•čelnika f.tntralncra štaba pl. fi č f e r. Inil. !!ii ifio poroti. Berolln, 5. decembra. (Kor. ur.) Wolfrov urad purj^a: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta gfm. p r c s t o ! o n a-slednika Ruprehta Bavar. V ]utran)i megl! m sunlli po krai-Kl moćni inUierifsfci priixtri angle->ki odd#fW vziiodno od c*%it A^eri->\ ariwf!coiiri neprej. Zavrniii s«i:o |ih z ognjem. Pri pot>olilne izboi.»ši(rein mzfi«c!ij se je tOiJOvJki bai na ćeli fronr! ob Soinmi oitčll ter is o«ta? todi porioCi žiTthnej*!* Kakor zadnii čas. VZIiOĐIO BO.JIŠCE. Fronta £eneralte!dmar-šala princa Leopolda Bavar s k e g a. Južno od ieleznlce Tarnopol-Krtsno so Dd AvfcustOTkl isman *u-n!!I ry?k! o^efki proti ko^u Lirka. Itl smo ga iim nedavno odv želi. Armadna fronta gener al-obersta nad v oj- Jožefa. DoCIm »o ostali obnovijeni napadi R»:«ov ob Capuiu, 5€va)ro-v7!sotlno od Dorni \atra, y ćoVu>ak Putne, TroiusuJ In Lz brez ^speaa. so nem-šk€ In aTStro - ocrske c^i« ▼ mirišu »•. z^i na* vaire ▼liir'fkc pocf.ciie. !r i^h, derani xdo UiHih lx>J«v, ■• «K#«f> «ć Vrka Del^r^oi (k *no od T*;%rf%«3# ti^im) amd i^WI m!Si m 8 siro?r£;h p*i*k v na*«N rokaii. Armadna skupina K?m. ▼ . Mickcnifni. Za*3«dttit3č ?^ro z?-.5fnTH odpor 9Ottmirnih r,*dn}*h ćet t*r je c?«T#«a ar?s»»i>d!» io* !««n?cf> H?fk«»*o^<« - Tnrgo»i*f« - P>-troikji. r>orf«T&ka arinada sied! p<5 svo^h sa do^aw!#c« Ar*M*i!u proti T^iJ'rl ItevDiJ premoći fzTc^erinlai »irsca^i. k«t«jr?ti *w }• po^mbn^ alnr-■© «4^efUa 217. nehoint dfrlrJi«« ua«lka^o6#«Mi 9orraž«fikfl Ha do od-»•ka bi 6«r. hor*ć »• i l#ylw kr1?o• v ^Kiflr«ki nl-Hnl krvaro zavrnJlo rusko - rorauatk« ■a>p*»(;« xdit3. 4ft<*0tbra, e ka'.«:•« mbo poredali včeraj, M s^aiv}« sa 12J0t: pri d*v»tl ar^acM je prisJo zraren tt 2000, pri donavskl srrnadi 2500 mož„ in ti prlpadafoč! 22 ptiiotnim in 6 artiljerijskim pol-kom. V Dobrudž! nikakih ▼e^jih boicv. MAKFDONSKO BO.II^CE. Vziiodno od Crne so se razvili novi boii. Srb^kl šunki pri Dahoveni in Nontn na fronti Moglenice so se ponesrečflL Prvi generalni kvartirni moister v. Ludendorff. DOGOOKI NA MORJU. Dunaj, 5. decembra. (Kor. urad.) Ura o se razjfiasd. PoroCnlk linijske ladje nanflcIJ ]e dne 3. decembr? pop^ilne xbil nad Kralko pfanoto ? toiu z UaHIanskitni aeroplani tipa Caproni eno letalo. Stirje letafcU od (eh eden t-žko, dva Jahko rar.i«rta, so vjeti. BreJovno poveljstvo. AVSTKIJSKO VECERNO POROClLO. Dunaj, 5. decembra. (Kor. urad.) Fz vojnega poročcvalske^a stana po^ ročajo dne 5. decembra zvečer: Na Romunskem dozore v a i o uspeh i. V sedmo-graš*kem obmejnem goro v ju se boji nadaljujejo. V Gozdnatih Karpatih posamezni ruski napadi. • m • NEM?KO VECERNO POROČILO, Berol?n, 5. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča dne 5. decembra zvečer: Na vzhodu in zapadu nič posebne ga, V Romuniji napredujemo v smeri Bukarešta in P1 o e s t i. Na makedonski fronti artiljerijski boj. Um uspeh! pred Bukarešto. FOROClLO. 5. decembra. Rom unska fronta. Na Vlaskem so zavezniJke čete poratne romun. čete ob Arge-si:Iu. Ob Honavi in pri Tutrakanu (JZtni pušk in strojnih pu*k. Pri Crni-vuC\ artiljerijski ogcrij. V Dobrudži «rt*iierij?ki ogenj s protlcdki in boji pacrulj. SoYr?^f«ik 5e je zakrpaj in postavil žične mreže. # Operacije v Romuiiji pntfkajo ugodno. Macken^cnova donavska af-mada, kf.teri zapoveduje jrenera! Kcsch je napzdla v ponedeljek silne. !5 do 6 divi^ij rr.ocnc romunske skupine, k: se* b!le iz prostora pri Buka-re«ti prodrle čez Ar^esul m Niaslov ter j'ii fe vrffla. akorarno je bila po steviMi znatno s'ftbe^^a. zopet proti Argc«u1n nata] Lero Koschevo krilo je prekoračilo zapadno BukareŠte re~ ko Argesul ter se je nitalilo na nje-rtm vzhodrtsm brecn. S tem ie od-pravijena nevansost, ki je prrozila centralnim armadarn vsied silnera prodiranja romunskih čet čer. Nla-slov ir sovražn:k je zapadno Bukare-šte potisnjen se boli proti metta. Napadi sitnili rusko-rom. č*t na dea- no Koschevo krilo, med Donavo in dolenjim Argesulorn, se sicer še ved-no nadaljuje^o, pa so bili tuđi t ponedeljek odbiti. ; ** Roko v roki z Mackerisenom de-lujejo Faikcnhaynove čete. Skupina generala Kiihr.e. k\ je v stikn s skrai-nim Mackensenovim levim krilotn je prekoračila frorenji Ar^esul ter je do-spela s svojim levim krilom do želez-nic vzhodno od Titu. Na to skupino se naslanjate armadi feneralov Kraiita in Morf ena, ki ste v ponedeljek prekoračili železnico Titu-Tar^oriste - Petro^ita ter prodirate nroti ražnemu krifis^ću Ploesti, kjer je nrič&kovati se silnih bojev. Vest. da pošiljajo Rusi Romu-nom silne pomoine čete, ki so jih od-poklicali t fronte v Karpatlh ozir. ob vzbodno ▼ sedmo^raiki mejl. se po-tr)»je. Vrpraianie pa je, ali bo dospo-la ruska pomoć še pravočasRo. Za-etikrat je računati z intervencijo onih ruskiFi divieij. ki se zbirajo ob srednji Jalofnnici s#vemo m sieverovshodno Bukarešte. Oenerala Ars in Kovess sta po-rabila oalahljenje ruske fronte v vz-hodni Sedinoirra^ki in v Karpatlh za ljute protisunke, ki so nam printtli mnogo uspeha. V sovražnih deželah so nad uso-do Bukarešte že obupali. Londonski krogi smatrajo. da je romunsko glavno mesto izgubljeno. Najbolj deprimirani pa so radi tega, ker bodo centralne države vplenile v Romunijf ogromne množine žita, živine in pe-troleja, kar je največjega pomena. Kriza v angleškem kabinetu, kateri bo morda kmalu sledila kriza tuđi v franeoskem miniitrstni, ie nesporno v zvezi z dogrodki na Romunskem. Bukareita odprto mesto? Iz Zcneve poročajo, da objavlja pariško romunsko poslanstvo posebno noto, ki naznanja, da je Buka* rešt a odprto mesto. Iz tega sporočila sledi, da so Romuni buka^ reske utrdbe desarmirali in da svoje prestolnfce, čim izgubijo bitko ob Argesulu, ne bodo branili. Veliko delo fortifikatorja Brialmonta, ki je 'stalo mno^o milijonov, ja bik) torej zannm. Pot ▼ Braflo osrožaiUL Curlh, 5. decembra. 1» Petrogra- da se poroča.: Med B u karei to in Dona vo je skuša! sovralnik % močnlnđ silamo prodreti na vrhod. Po* v Đrailo se rmatra xa ocrrol«oa Umfk do £ri« O«l»c - PoksmL Berott«, 5. decembra* »Navrle Vretnja« p*5e o moinosti lraiika aK trariceT r RonnniH do Crta OalK-Fcksani. RobmumIo nradfto poročflo. 3. decembra. Sevema i^ severozapadna fronta. Ob zapmdni meji Moldavlje in na sevenx Vlaške živahno artiljerijsko in infan-terijsko delcrvani«. Napadli smo so-vražnika na v©č točkah ter mu od-vzdi 120 vjetih, V dolini Damboviti nob«ne ispretnetnbo. — Zapadna f r o u t a. Na dentm krilu je sovraž^ nik ljuto napade* naic pozicije ter pri^ sili! Rftie čete, da so s« tnnakn41e pro^ ti Tita. Ob Glavatiocti in Neajlovn so porazile naše Č«te v blišlnl Drafi»-nošta aako Isriko divizijo, v okolici OhiTrrpati - Mlhalettiia pa Jedro n«nr-iko - boćarskih stt, pri čmn*c smo jlh vrsrll proti hi^n nazaj. Vjeli smo već moi in vplertill već rojneffa materijala. — Jafnafronta. V Don brudfi arHQ«r!)sko obstreUevanie. Rusko oradao poročUo. 2. decembra. Romanika fronta. Na Seđmofraikem trajaio bofl r toiinaJi Trotusa, Suito, Sveti MUclavž. Anton Gaspari. T«n nekje v dalji je njef or doto. Kakor bi r njem vstajalo in zahajalo ?olnce tako je svetel, blilči se xlata straha, srebrl ie zid in v oknih tre-reta svefa luč, odsev rn-ijctno«ti im udobnosti. Okrog doma je Jima mlada pomlad. ki *t le zdavnai. »dav-piJ vscvetela, pa ni padla ie nanjo i'ana, še ni veter odtrgal zelenih li-stov, ni težka plast tnega prekopičl-la vrtov in xajrrmadila ivetie bele ciste. Kamor «eže roka bogattvo, rsLzkošJe, kamor s# ozre oko radost od veka porojena, pa ▼ nobeni knjizi zapisana žalosti. Pokliči gospodar}«, ttar&ka a sivo dolfco brado, kakor od predira, s svilenim plaJč«m, visoko kapo hi srebrno palico — pokali • prstom. ;t je 2e tvoja lelja uslilana. l«|ef srcu radost. Pa )• daleč, daJeć ta pot ^o njegovega doena! San oabsrs lospodar vseja dobrega In lepega ▼ obillci, naloll potrtaf aćen, ođpravi s* ■i od ranaga fitra, pol to fo nr> timi. oči to Hai tnKtoe. otraai asah-i, bleđf. MM caka t lej graa, nrad oCni 1! stofi trapetafoča ntegla^ ki meniuio od časa do čaša barvo, Cntl, da ji )a v grla teeno od rmda hi bridkostl Misli na Midko, pa X je t srcu tako težko kot bi se t njem prelivalo gorje t igočetn plamena in jf sušilo kri Preko misli ji gre motna slika jutra-njih saaj: Se t pohnraJn vidi kako stopa gospodar pralestnega doma. z dolgo, sivo brado, £ njim pomagač*, noseči vseffa dobrega in lečega. Ro-majo od hiie do hiše. obiščejo vse, kl stanujejo r nadstropjih, jhn nalože mnogo, tuintam r izobilja. Gospodar ukazuje, aaroča. ponaafičl nalagala vrst* ter arejujaia Stopa gospodar daflo po tlakt Mtao vrat te ofc«n, kl drža v male tih ba k ravnim drvitnan, k abogl daoL stapa mfcno. pa se ia orre na. Tadl pomagačam ml mari malih vrat kl UrriplMo v tečaj*, aa aa mfoljo m aala okna, m vtdljo malih* nežnfc rok. kf m proaačo ixt#giWo far laig to koKak tsa^d tag* kaf M pr#» Mjclloi aađl sa poafaiPL Irapafli od amasa« v fota kRča najar •— aa^ kal čaH T srp*, da Ja da« tvaran MMavfa, a ta )• pocaMI naoto li ae apet aao telgo kftp aa vmo —. Siran 2. •3LOVCN9IU l%A*UD~t Me t>. aecemDra 191b« 281. štev. Csobanyosa in Uat. Sovražflik se \ fcrđovratno upira tcr zopet napada naše oddoike, ki so tam vzrii ćelo iTSto vižin. Boji v tej pokrajini so ne-pasiiiano tfuti. Vjete štejemo samo po desertoricah, V doiini Bazeu so Romuni iznova nekoliko napredovali. — Na fronti ob Dontvi Je izvr§fl sovralnik na ce«tah iz Pi-Jestija v Bukaroito m ob reki Arge-sul ćelo rrsto trćcrvratmli naradov ter prisili! romunsfce odđeike, ki ope-rirajo severno od rekc Argesin, da so se nekoliko umaknili. Južne od rekc smo zavrntli vse napade. Zapadno od Bukaroste se je posrećilo sovTartrfku z opstovanimi napadi Hrreči Rorrmne nazaj proti reki Arge-sui. Južno od Bukareste smo zavrniii vse sovraine napad*. Romani so vrgli v rrotinaT>adu nemske in bol-garske čete iz vaši Ccrnane in Costi-imri. — V Dobrudžisose pola-stile naše crte na zarainem ćela idezmikega mostu pri Crnivodi in sb prisilile sovražnika v okolici Ka-irckfota in Satiskeja da se je urnakr.Il t*T*i jugu in oru*tn več vlSin. 3. decembra. V dolini Arse-fcula trajajo sovražni napadi. Boji se j-asrvr?a?r> v te? pckraj!ni v veliko bitko. Pod pritiskali nasrrotnika se iumikaio rrnrunske čete, ki ]\h je 1 4»^a obsla korn*«iica. v }u£0 - vshod-i« smeri. Romunske operacije zapač-$o in južno od Bukarcšte rotc.^aio vsled prihoda ruske pomoći ugodno. Balssrrske in nemske čete so prisi-Jjere. da se umikajo. Prirteljali smo nazaj več vjetih hi trotsje. ki »ili se nismo prešteH. Do scđjj se je dognalo, da smo vplenili 25 tepov. U za psi i ?i?. BOLGARSKO tRADNO POROCILO. •f. decembra. Makedonska fronta. V okolici Bi to! ja boji Tped patruljami. V loku Crne mir. Vzhodno od Crne živahan artiljerijski oganj. V dolini Moglsnice s!abot-ni sovražni napadi rri Bahovu in Kontu, ki so se ponesrečili. Na obeh stran eh Vardari'a «!ab:>t»r: srt:ljeri;l-ski ogerri. Ob vznožm Bfltšic- planine mir. Ob Strumi boji patrilj in sla-bolno artiljerijsko ćelo van je. Francosko uradno porociio. 3. decembra. Vzhodno od Crne so zavzeli Srbi visino s#verno od Gruništa. Sovražrnk se je v nerc-do umaknil na Stravia io. Z ostalega ćela fronte ni porocati o nobenem Vazaem dD~odKu. 4. d e c em lira. O r i i c n t s k a fronta. Vzhoduo od Crne so za-vzeii Srbi visino severno cd Gruni-«&l Sovražnik se ie v rcrc<2u umaknil iz iraviaiie. Z ostale^a dela fronte ni porocati o nobenem važnem do-godku. 5. decembra. Orijent-ska fronta. Vzhodno od Crne so Srbi izrabili s\Ti usreli z dne 3. decembra. Vse scrvražns pnnirmpaće smo s krvaTtmi \7.gu^um\ za sovraz-!lifca zavniiH. TcKorn 3. in 4. ćec-*n-hm sn vpto!1t 5rbi 3 ropc in 5 hav-Jblc. Seremo od Par»!ova so rran-com in Srbi tuđi prodrli. Angi^ško nrsdno !icroČ!la. 3. decembra. Solunska fronta. Na fronti ob Strumi so izvršili naši izvidni oddeiki uspeset\ jiapad pri Nehorili blizu Seresa. Naši letaici so metali bombe na neko so-yražno taborišče. Napravili so škodo, } Italijan! v Epiru. Li2?8HO. 4. decembra. Iz poročil italHansKih listov je razvidno, da Italria raz^iria za^edonje Epira jnžno do Prcvcsc, kakor pravi., na irrecno prošnjo tamkaišnjega kucovlaškega prcbivalstva. UALUANSKO URADNO POROCILO. 4. decemb r a. Južno reke Ca-tteras (Adiža) so poskusile savražne skupine potiovno napasti vas Sano; Mi« so odbit« in so zbešale. Na osta-H trentioski fronti običajni artilerii^ki bofi, posebno živahni na visoki pla-noti Asiaški m v Sucanski dolini. Na fronti Jiuijskih alp )c bilo tuđi včtraj aovr*žno artili#riisko dejovanie proti nali naisorednei« crti Ln zvefuiim potem za fronto iako živahno. Naša se je borila z njo energično. Pri malih spopadih med patruUami v okolišu Kostanicvice spo napravili nekaj vjetaikov, med njimi eneca častnika. Skupina na^ih letai je obmctala voe-raj kolodvor v Dutovljah - Skopern na Krasu z bombatni. Navziic ne-ugodnim vrcfncnskim rartneram in Ifutem sovražnemu artiijoriiAo«Mi proti napadanim duom in so vnD nanje z naj\xčjim učinkom ppldrugo tono rk?plozi\Tiih snovi. V ftevflnfh tračnih boiih je bilo zfeito na tla eno so\Tažno letak). Eno naše se ni vrni-lo. Zvecer, ko so metala sovražna pomorska letala bombe na "Dober-dob, ne da bi povzročila žrtve ali šVodo, je pridrk) ono na§e letalo brzo (io postaje pomorskih leta! (pri-stan»ši:i nasip v Trstu) in je vrglo tam pet botnb z jako dobrim učin-kom. Ztprte mcje. Luga«?). ?. decembra, fiotovo je, da je iiiiija ir vo]aških vzrokov odredila, da jnorajo biti meje strofo zapne. »Corri^rc ael Ticino < v Luganu pra\ i, da. z^rrtc meje pomerJio zv\~ šano ofenzivno delovanje na vsei italijansko - avstrijski fronti. Dru^i listi pa prsvijo, da ffre tx hitri transport mo&tva ietnikov 1S76 77, ki je rpoklicano ea te dni. Zato je tuđi ostali žele^niški promet ustavljen. Lupano, 5. decembra. Italijan-rkih Hstov ni več čez švicarsko me-jo, tuđi drugre poste ni. Vzroki zaprte meje r^ tud? švicarskomu časopisiu neznani. Prcmet čez Simplon je za-prt pri Domodossoli. Italiianski parlament. Curiii, 5. decembra. !^eka brzojavka iz Rima razkriva razpoložcnie, ki vlada v poli ličnih krogih ob otvo-ritvi italijanskc&a. parlamenta. Na vse pritiska skrb o dogodkih v Ro-muniji. vsako ure se pričakuje neugodnih poročll in zlasti vladne kro-ge skrbi, kaj bo, ako pade Bukareštru Na itaiijanski fronti ni nikakega več-jeg ofeii2i\*nega delovanja, kar splos-no raspoloženje le še ^iabsa. Vzprićo take^a ra^poioženia je skrajfio ne-prijetna rasprava o mirovnem vpra-šnja s strani socijalistov, zbsti. ker bodo ti rmdariali. da po padcu Ro-munije je bistveno olajsana možnost za uvederje mirovnih posaianj. —* MirovirO interpelacijo je podpisnlo nad 70 poslancev. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Na NTanolltar*kem ?o bili tri dni bres moke in kruha. — V Romagni in v Padovi so se »birali Iju-dje in srro-zili. V Padovi je dala vojaška oblast ustreliti 60 voiakov. — Kakor več franeoskih tako je tuđi več italijan-sih srednjih mest ostalo bre? premota: nekatera zdravih ie mogoče dobiti le za izredno visoko ceno. 11 • W% •• W %r J a . ■ .■: r ^ - *„ £^ '& *£ *£ e RUSKO URADNO POROCILO. 30. novembra. Zapadna fronta. Neznatni oddelki ict so po-S^usifl pr! vas! Uroplanki severo-vzho^no od Srnorgona r.anii, ki smo ?a 5 svojim crnjem u^tr.vili. Sovrai-nika too vrgii na^aj v njegove iz-hocine jari:©. Naša artilierija je raz-pršlla tri »o"-Ta?ne kolone, vsrko r.:oč;if> po eno stotniio, ki so v vzhodni smeri naskočHe \% okolice kraja Gorodišta. V okolici Koritnice so zavzele r*še Ce'e del sovražne porcije, ki je sejr^l v na.se irte. V Ocrdnatih Karpatih srao zavzeli Goro Rukado, 11 vrst jag^o - zapadno od Brk arke. vjeli tjim 100 Nemcev in vplenili 3 strojne puške. V rsokrrJini pri višinah vzbodnr* od K»r!ihnbe ?^e boi še nadaliTije. Tam srr.o tekom dveh dr»i v;'eTi kakih 000 niož in vplenili 13 strojnih mišk, 2 metali bnfrih. etK> metalo fn:-i in dva reflektorja. Kirlibaba leži v našem topov«k«n ogrjti. ?. decembra. Zapadna fronta. V okolici Bubnova je sovražnik strelial i rranatamu v Kate-rih ie bit dušcč plin. Z vžiKa^nimi bomb.imi je oiistrclj3val Tuđi n?še zadnje P0W'c!1tve v lablinski mestni zastop v času od 7. Ra 18. đe-cember. Naiorei voli peta kuriia in potem po Trsti dme tarije d© prve kurije. EKSPLOZIJE V ARHANGELSKEM. POSLEDICA ATENTATA. New York, 5. decembra. (Kor. urad.) TrgOvrtiski ataše ruskega ve-leposlafiištva v Washimtonu ie na-znanil glavnemu policijskemu aradu. da so provzročile eksplozijo v Arh-angelsku bombe, ki so bile skrite v tov oru ladje pred-no je ta zapustila Aracriko. Neki Sa-muel Oatter v Broocklvnu je bil a r e t i r a n pod obtožbo, da je v to zadevo zapleten. Bitka ob Sommi. Poročila \% vojnih poročirvalskih stanom so*lašajo v tetn, da se je že pojetnajoče bojno deiovanje ob Sommi zadnje dni zapet ojačilo. Na sevc-ru, od flandrske obali pa blizu do Ar-montler©sa vlada razmerofna mir. — Pri Armentieresu je bojno deiovanje zivalineiše. Pri Framellesu, zapadno od Lilla so zopet Angleži bali živahni. Južno od Ancr-2 govore topovi slasti pri Saillyju in gardu 5t. Pierre Vaast ter na crti 03 Pcronna cio Chaulnesa. Infanterija pa še ni na-stopila ker je vsa pokrajina v glavnih napadalnih smereh \sled deževja se vedno razmočena. V Argonih so Francozi pričeli uporariljati granate s plini. A'ziiođno od Mosc ic strolja-nje normalno proti ncmškemu sek-ttvju od Douaumonta do Hardou-monta. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 4. decembra popoldne. Južno od Sorrrme smo z labkoto za-\Tnili dva nemska nenadna napada ■a majhne franco^ke postojanke v okolici BarleuX2L V Alzaciji se ie rudi ronesrečil nenaden napad na neki franeoski iarek ob Milsennrstu, jugo-vzhodno od Metzcrala. Noč je bila na ost&lem deln fronte mirni. ANGLE&KO URADNO POROClLa 3. decembra r v e č • r. Na rtznih tockah fronte deiovanje artiljerije in možnarjevv strelskih jarkih. 4. decembra popoldne. Sovražni topovski ogenj v okolici Gueudecouta in rouquevillersa. Močno srno obstreiievali sovrazno fronto pri Mouchvju. Ameriški letaic! v franooski armacH. Ameriški vojni korespondent \Vood poroča v »United Press«-, da ss nahaja v franeoski armadi dosc-dai nad 100 američkih Ietalcev - pro-stovoljcev, ki so skoro vsl pridelieni takozvani bojni skupini, kaicra ima velike aparate s 110 konjskhni sila-mi. Ameriški prostovoljci nosijo posebne znake: inđijanrko glavo, ki je naslikana tuđi na njihovih aparatih. nosedaj 50 \rX\ V boj'h z nemškimi Ictalci ubiti 3 Amerikanci, 2 pa ranjena. ZVISANA VOJNA KONTRTBUCiJA ZA BELGIJO. Dne S. oktobra 101.-. je bila Belgiji naložcna vojna kontribuciia 40 milijopov frar«kov. Sedai se ie ta kontribuciia zvisala na 50 milijonov mesečno. Noti angleški krediti. V par dneh bo predložila an^le-?ka vlada 7bornici zakonski nacrt za novo posojilo 400 milijonov funtov šterlingov. FrancosSvo demisijo sprejel. LLOYD GEORGE DEMISIJONI-RAL. Amsterdam* 5. decembra. (Kor. urad.) Brzojavka te Londona poroča: Večerni listi poročajo, da le Lloyd Oeorse demtsijODiral. ker ma je Asqaith »poroćfl% da »e more sprejeti Llorđ Geortejeveta nasvela glede »zkljnčitve ministrskefa predsedni-ka iz rmanj$ane*a vojnoga sveta. 4wdt»i nfatamka kriza. O aa&taH kpja v aaglo&keoi mi-nistrstvu ni dosti sanesljivoga zomio. V6 se sam, da je nastalo nesoeUsje med ministrskira prwls«iiiikoai As-quithom m vošnte ministrom Uoyd Georf esom. Po vseh doeedaajih iz-iavak ministra LJoyd Q#orfosa. |e ta saTiot sa »krajni fiapcr vseti sil m sa fiadaljevanje voine do najpopol-nejle zrnate četverosTeca. V čem ne socia&a % Asquitham, ni določno Enano; naiverjetnei^e ja» da hoće Lloyd Georfes za vojni odbor, ki ima v rokah najvišje vodstvo arma-de in mornarice, še većjih poobiastil, kakor jih itna žc sodaj. Najnoveiši flasovi o krizi so sledefci: 1% Rotter-d»ma porocaj^, da je nastala ministr-ska kriza nn Angleškem, ker smatra vojni mini»ter Lloyd G^orgec s«da-nii čma prknernlm, da % nek^kim tri-umviratom sam prevrame vodstvo države. Ker je najpopularnejši mož na Anrieškom, bi igral v takem mi-nistrstvu odločilno vlogo. Pri tem računa na pcdporo unijonistov. Veliko časopisje je to premembo žo dve leti pripravljalo. V Rotterdamu sodi-io, da je ta politična kriza obenem krita prežive-eira angloškeffa liberalizma. — Angleški radikalni list -Star« je mnenja, da ja fflinistrska kriza nastala zaradi strate:£ičnih na-sprotij. Eni žele, na] nošlje An^lija 500.000 ali ćelo en milijom vojakov v Solun, drugi pa pravijo, da ni zado* sti ladij za tak transport in da je ne-varnost po nem^kih podmorskih čol-nih prevelika. — »Mancbester Guardian^ pravi, da sta nastali pravza-prav dve krizi: vojna in ministrska krixa. Vojna kriza je nastala iz spo-znarja. da v vojni ni zmsčona smer rx>litfke. >Westmilnstar Gazette« poroča 5. t m., da bo sestavil Asquith vojni svet, v katerem o« sam ne bo. Grey in ▼•čina kabineta ga podpirajo. LIoyd George je tahteval naniši voj-m svet z dejansko Reomejenimi po-oblastili bre« fninistrsk#«ca predsad-nika. As^nith ]• Rahteval prodsedttvo v fnalem vojnem svetu. Asquith te \z-javnl. da rajši demisijoTiira. k?kor da bi se ukloni! ktki drujrl odločitvi. Rotierdara. 5. decembra. (Kor. urad.) Glasom poročila nekega tu-kaišnjetra lista opisuje poročevalec Dailv Newsa včerai^njo sejo angle-ške nosbnske zbornice t*ko-lc: Ko fe atopil Ascuith pred zborni-eo. so f a liberale! živahno pozdravili. Tuđi Carson je bil živo pozdravljen ko je vstal. da stavi neko vpra-%*mi$. Bonar Law je bil mirnejše spreiet. Kakor Mano. Uo3rd Gcorge ni bil navzoe. Dillon ie spomnil Asquittia, da je bilo že zadnji t&den obljubljeno, da se bo imenovalo ime živilskega dikta-torja. VpraSal )e. zakaj se to še ni zgodilo. Asnuith ;c odgovori! z vpra-šanjern, kako priđe poslinec do tega, da govori o živilskcm diktatorju. Ta-ke osebe ni in }e ni bilo nikdar. On je proti izrazu »diktator«. Ta pripomba je izrvala vihar odobravanja. Nato je podal Asquitti izjavo o preustroiitvi vlade. »Manchester Guardian^ piše. da ie opaziti znake, da se hoče vlada po preustroiitvi kabineta zopet lotiti homerule in uvesti na Irskern brambno dolžnost. Nacijo-nali?>ticni kroei parlamenta pa so mnenja, da ni niti najmanjšesgra upa-nia, da pr^de do takej^a kompromisa. List iziavlja nadaljc.dabi našciunijo-nističnj kabinet pri liberalni stranki več zaunanja, ktkor koalicija, v ka-teri bi Igrali liberalci podrejeno vlogo. Boii na moriu^ NEMŠKl PODMORSKI COLr>Q PRED MADEJRO. LJsahoM, 4. decembra. (Kor. u.) Agence Ha vas poroča: V č e r a j zjutraj so vdrii nemški podmorski čolni v prista-nišče Tnnchal ter napadli neki franeoski parnik z vojnim materijom in neko angleško trfovsko ladja Neko francosko topničar-ko so potopili. Baterije na kopnem so začeie stre-ljati, ukar so podmorski čolni »beiali. Potopljene so bil« t« - le ladje: Spremljevalec podmorskih čoinov »Kanguro«, anfle$ki parnik »Dacia« in franeoska topničarka »Surpri*©«. Podmorski 6olni so nato dve ari bombardirali mesto iz raxdalje dveh milj. Skoda ni pomembna, V mestn same ni bfl nobedea ubit, zdi se pa, dm je posadKt topnićarkt s poveljini-kom vred, skupal 34 vnž. iesub-Una. Norveške lađtjfke tecube. Iz Christianiie poročaio. da ie Norveška od poretka vojne do konca novembra izgubila vsled vojnih dogodkorv 242 ladij s 325.415 tonami, mod njimi 182 parnikov z 281.628 to-num in (50 jademic s 43.770 tonami. Lidje so bile zavarovane s 145*7 mi-lijonl kronami. Zadnje tri mesece je izgubila. Norveška 93 ladij s 145.295 tontmi s zavarovamm kapitalom 97*5 rmlijona kron. Izgrubila je Norveška septembra 25, oktobra 32 ki novembra 36 ladij. Turika vojna* TURSKO URADNO POROClLa 3. decembra. Sevroper-»ijska fronta. Na severa Saki-za smo izvršili posrecoti napad ter nspesno Ravrnili ruski protmapad. Nadalje smo vkorakali v kraj Sar-lik, 100 kilomctrov jugo - vzhodno od Hamadana. — Kavkaska fron-t a. Z nasadom ic centruma naše fronte smo prodrli tja za sovražno pozicijo ter smo obenem popolnoma' zavrniH cb sm^ražnika proti našemu levemu krilu izvršene napade. — Dobrudža. Naše čete so včeraj \T>lenile sovražni eklopni avtomobil s posadko dveh častnikov in 6 vojakov. Ražen tega smo odvzeli sovraž-niku en top in vjeli ?50 mož. Na ostalih frontah nobenega dogodka. ENTENTNE ĆETE SO SE ZOPET VKRCALE. Amsterdam, 5. decembra. (Kor. Urad.) »Times« poroča iz Aten: Vsi vjeti iraneoski vojaki so biK zopet izpušceni. Admiral Fonrnet ie konfe-riral z angleškhn in !ranco«kim poslanikom, nakar so bile aliirane čete zopet vkrcane. Vsi štirje po-slaniki entento so obiskali zunanjega ministra. Objavljen ]e bfl komunike, ki je prebivalstvo pomiril. Polkovnik Cfmbrakakis, bivSi šef atenske policije, )Q bil aretiran. Grlko čašo-pisje pfte očividno inspirirano, da }e obŽalovati, kar se & zgodilo ter pravi: Vlada, bi smatrala xa na]v©čjo ne-srečo, ako bi prišk> do konflikta z onirrrf državami, s katerima hoče ostati Grška v prijateljskih odno-šajih. Mir v Atenah. Milao, 5. decembra- »Secolo« poroča iz At«n: Mir traja. Cestua železnica je pričsla zopet voziti. Mnoga poslopja časopisov in mnoge gostilne so pc^kodovane. Venizeli-stični atenski župan B e n a k i s je bil izpuščen iz zapora, Število rezervist ov, ki so se prostovoljno osrlasili pod zastave, znasa več kot 70.000. Saroospoznanje v ententnlh ctežeiah. Spocnantc, da pomenijo dogodki v At*nah za entento občuten politi-čen in moraličen poitiz, je izzvalo y sovražnih deželah oštro kritiko ali-iranih vlad. Bivši minister Picriort poudarja v »Petit Journalu«, da pomenijo atenski dogodki zaključe^ ententHih porazov na Balkanu ter pravi: Jasno je, da taKo ne gre na-prei. ako se nočemo izpostaviti naj-hujšim posledicam. Londonska »Mor-nin?rpost« kritizira posebna oštro tuđi voiaško lahkornlselnost, s katero ie nastopila ententa v Atenah. Poka-zak) se je, da se nahaja v grski pre-stolnici poleg regularnih grških čet še 40.000 rezervistov. Ententa bi bila morala Rastopiti z drugačno silo, kakor Je to storila. Oficijozni pariški »Temps« zabteva takoj^nje energične vojaške korake ter pravi: Ne precenjuicmo sr©dstev, s katerirm razpolagajo kralj, dr. Stfeit in Dus-rrtanis, toda naša orijentska armacia. ki h zaposlena na vsej fronti od Strumd do Prespanskega jezera, po-1 trebuje ne le materijalnih. temveč| tuđi moraličnih garancij. Ako bi se poja\1le v Tesaliji posledice atenskih dogodkov, bi mogel trpeti Solun, kot temeljni steber Sarrailove armade: vsaj srlede na aprovizacijo. Položaj je torei predvsem vojaške ga značaja, diplomatična poga-jtuiia bi ga mogla le Še botj zamotati. Situacijo ie treba dancs premotrit" in razrešiti lc z operativnega s t al i šča. Grožn)* pttri^kfh Hstov. Ofici.iozni franeoski listi objav-ljajo članke, ki napovedujeio maŠČe vanje entente kralju Konstantinu i1 grSki dinastiji. Smatra se. da bode pariško trsko poslaniŠtvo po odstupu poslanika Romanosa in njegove?: pr\rega svetovalca Kaklamanosa z a-prli. Ni isključeno, da pretrga en tenta sveje diplomatiČne stike atensko vlado ter prizna v bodoče 1*" Venizelosovo vlado. ■ Ovacil« kralju Koostantinu. I Đerolbu 5. decembra. It Aten *m Boroča: Kralj Je sprtltl v Mvsoo>&f JT%j r . citr* .»2-^-.'^uss:\i NAtCJL/", aut G. ćzz^intt* IC13. SUan 3. sti generala Dusmanisa, polkovnflra Metaxasa in prejšnjega atenskega župana Markurisa več tisoč v Atene došlih rezervistov. Ljudstvo in ar-mada so ga navdu^eno pozdravljan. Ćuli so se klici: Proč z izdajalci in njihovimi pokrovitelji! Obsedno stanje na Grškem. Curih, 5. decembra, »Petit Journal« poroća: Atenska \1ada je proglasila v vseh grških pokrajinah obsedno stanje* Splošna mobilizacija na Grškem. Lugaoo, 5. decembra. OrŠka vlada je sklenila splosno mobilizacijo. Ukaz za mobilizacijo je pri kralju, da ga. podpiše. V Tesaliji so napadi na zvezne čete splošni. Fotek dosodkov v A ten ah 30. novembra. Rotterđam, 4. decembra. 2e z drugih strani naznanjeni dogodki v Atenah 30. novembra so se izvršili na ta način: Ko je grška vlada odkloni-la zahtevano izročitev vojnega materijala ententi, je stavil admiral Fournot ultimatum, ki je potekel 1. decembra. Dan poprej se je njrlasilo na tisoče grških rezervistov prosto-voljno k armadi. V noči na 1. đecem-ber so se izkrcale čete entente in ita-lijanski vojaki v Pircju in korakale proti Atenam. GrSka armada se Je vpirala in unel se je boi. ki je trajal ves 1. december. Zvečer je zvezna mornarica iz Falerona bombardirala vzhodne deie mesta. Grški armadi se }e posrećilo prijeći tuintam raztrese-ne dele ententnih čet. Ponoči so se nmaknile ententne čete v Pirei. Za časa boja so prišli poslaniki entente h kralju in so mu podali znatno zni-iane zahteve, grozili pa so. da bo mornarica dniri dan bombardirala vse mesto s topovi naitežiega kalibra, ako odkloni zahteve. Da resi posvečene kraje ?rrške kulture in ob-varuje ves civilizirani svet nred ne-nadomestnimi izgubami. je bila gr-ška vlada prisiljena, da je ponudila izročitev šest gorskih baterif. Za-stopnfki entente so izjavili, da o tem najprvo obveste svoje vlade, Ob bo-tih 1. decembra so vpri.Torili Venize-listi v Atenah nemire, ki so se raz-tegmili na rastoene dm in so bili na to s silo zadnšeni. Ceser Rsrel e $$?$m štono Duna|, 4 decembra. (Kor. urad-) fz voinoporočeva!skeg"a stana: Cesar fe prebi! današnji dan ves v bivališču armadnega vrhovnega poveljstva. Ministrski predsednik Korber, ki se z drugim podnredsednikom prehra-pjevalnega urada. baronom Friesom tnudi pri vrhovnem armadr.em po-veljstvu zlasr zaradi razgovora o prehranjevalnih vprašanjih. *e bil dopoldne spreiet v dveurni. popo!-dne v enourni avdijenci. Obe avdi-jenci sta veljaii v ^javnerri preskrbi prebivalsrva z žrvili. Nadalje je cesar spreie! gališkega namestmka gm. barona Dilierja, gališkega deželnega maršafe dr. viteza Niezabitovskega in ministeivalriesra svetnika barona Eichhoffa v daljši avdijenci. koneno več višjlh vojaških funkcijonarjev, ki so podali svoja poročila. Zado!! ta wm FigSC^ M I C. kr. brzojavni urad je dobil o zadnjem dnevu pokojnesa cesarja Franca Jožefa sledeče avtentične podatke : V torek. 21. novembra, je vstal cesar kakor ponavadi zgodaj zjutraj; ponoći ga bolezen skoraj nič ni mo-tila. Prvi naivišit dvorjatiik knez Montenuovo je prišel ob 8. uri k ce-sarju in ga je prosil, naj sprejme dvornega župnika, ki mu nrinasa pa-pežev blagoslov. Cesar je določil uro, bil je svež in se je s knezom Montenuovom razgovarjal o raznih zadevah. Ob pol 9. zjutrai je cesar sprejel nadvojvodinjo Marijo Valerijo, ki je prišla s svojo hčerjo grofico Watd-burg - Zeil. Cesar je sedel kakor na-vadno pri svoji pisalni mizi, bil je vesel in nespremenjeno bistrega uma. Rekel je: »Dobro sem spal, ća-nes mi je tsoHše.« Pripovedoval je, da nui je knez Montenuovo pravkar re-kel, da mu je.posla! papež blagoslov in da priđe dvorni župnik, ki mu ga podeli. Ko sta se nadvojvodinja Va-lerija in njena hči poslovili, Je cesar §e prej, predno ga je nadvojv->1in|a kakor po navadi vprašala, kda] srne priti proti večeru, rekel; »Danes ne moreš več priti, nimam časa.« Nadvojvodinja Valerija ie pa prosila, naj sme priti vsaj trenutek, da po»vcf kako mu gre m da rrm bo voičila lahko noč. To je cesar dovdil. K cesarju sta prišla nato grene-ralna poroČnika generaini polkovnik ?rof Paar in baron pl. Bolfras, da mu poročata, ! Ob V* na 10. je spreget c«sar I frane Jošef dvom#ga iupnlk*. kl H 1 prinesel zakranente kar seliof. Kot najboljšo pripravo na papežev blaf^- slov je župnik svetoval cesariu, n*i prejme zakrimente. Cesar Franc Jo-ie je reke!. da je pripravljen, posebno ie, ker sme sprejeti sveto obhaji-k> tuđi po zajutrku; nekai časa že je namreč cesar tmel tozadevni privileg apostolske stolfee. V popolni zavesti se je cesar v veliki svoji pisarni iz-povedal, sprejel pobožno obhajilo in papeiev blagoslov in je odpustil dvornega župnika najmilostnejše z opazko, da ja papeževra dobrota iz-redno v«s«li. Cetrt na 12. sta napravila pre-stolonaslednik in njegova soproga kratćk obisk Cesar je tožil nad svojim zdravjem, a prisiavil. da upa, da ozdravi, ker Rima časa, da bi bil bolan. Cesar je nato zadovoljno uovoril o uspehih svojih vrlih čet proti Ro-muniji in je končno pristavil, da ga papeževo zanimanje za njegovo zdravje in ker mu je poslal blagoslov, izredno vreseli. Žal se je okoli 1. ure cesarjevo stanje r.aglo poslabšale. Ko sta prišla kabinetni ravnatelj bar. Schiessl In sekčni načelnik pl. Daruvarv. ki sta bila pozvana ob pol 1. k cesarju. ni mogel cesar ž njima več dflati. Zapustil je pisalno mizo in je nekaj ur posedel v Iagodnej?.em naslonjaču. Približno ob 4. si je pusti! cesar po komnrnem slugri dati še enkrat pero in se je zadnjič podpisal. Popoldne ob 5. uri je cesar pri pisali?i mizi nekaj malega zaužil. Nadvojvodinja Marija Valerija je prišla ob pol 6. uri k svojemu očetn. Opazila je. da je ze!o slab. V nasprotju z jutranjimi urami ie izgleda! cesar kot človek. ki ie rročno bolan. Nadvojvodinja Marija Valerija je prisedla k njemn rekoč: >Nocem te utruditi, takoj bom zoret šla.« »Da, tnko bo dobro.« 5e rekel cesar. * slabo mi £re.<; Ko je nadvojvodinja vstala, da se poslovi, je cesar rekel. da rrora se opraviti pobež-nost, ker mu ?e panež posla! blagoslov. d\omi župnik gra pa obha?a1. Cesar se je pusti! pred 6. uro prenesti h klečalniku, ćolsro časa je molil sedć. ker ni mosrel več klecati, kaker si cer pri svojih jutranjth in ve-čsrnih molitvab Ko ga je komorni sluga opozoril. da je čas. da v>re v positrt;, je ce^ar rekel, da mora še veliko inciiti. Prc-nesli so ga v r)os*ciic: zdriUTiiki so ga preiskali. Ko so eesaria položili y posteljo, je prosil komorni sluga dalj-nih ukazov. Ces^r jo nato «r»asno in deločno naznanil uro, kđnj iioče vstati: »Zjutraj ob pol 4.!« Zdelc se je, da je cesar kmalu dobro zaspal. a pozneje se je prebuđil in je zahteval pijace. Ko ie pil. mu je pamagal komorni sluga, da se ie zopet vlegel in ga vprašal, če dobro leži. Cesar je odgovori!: ->Da, dobro.« Kmalu nato je pričel hitrejše dinari; profesor dr. Orrner mu j*e zato dal injekcijo, da ojači delovanje srca. česar cesar ni več zapazil. Istočasno so poklicali dvornega župnika. Pustili so ga v spalnico po pol 9. uri. kjer je dal ce-sarja v poslednje olje. Kavzoči so bili pri podelitvi zakrarnenta prestolona-slednik in njegova £Oprog"a nadvojvodinja Marija Jožefa. nadvojvodinja Marija Tereziia, nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvedinja Marija | Valerija; prvi najvišji dvorianik knez Montenuovo in generalni pobočnik general grof Paar. v Schon-branu navzoči krilni pobočniki in cesarjevo komorno osobje. Nadvojvodinja Marija Valerija je stopila h glavi cesarjevi in mu je stisnila mrtvački križ v roke. Cesar je sprejel še Dopolrn cdnustek in articnlo mnrtis. Kmalu nato je cessr nehal dfhati. Mirno je zaspal. Zgodilo se je to ob 0. uri 5 minut. Cesarjev zdravnik dr. Jožef vitez Kerz! in profesor dr. Ort-ner sta ugotovila smrt. Dvorni župnik je molil Responsorium sub venite saneti, izmo/il cerkvene molitve rai-niku in poškropi! mrliča z blagoslovljeno vodo. Nato so molili vsi navzoči za dušo rajnika. ki je zaspal v Gospodu. Ogrski državni zbor. V seji dne 5. decembra se je pođ0redsednik spominjal strašne že-lezniške nesreče, ki se je zgodila dne 30. novembra ter je povedal, da je za zdai že 122 poslancev v vojaški službi. Ministrski predsednik grof T i s z a je naznanil, da bo kronanje kralja še meseca decembra in je zato potrebno, da ssstavi državni zbor inavguralno diplomo, Tbornica. je sprejsla predlog mi-nistr^kega preo«Ianiku prrofn Tarnowskcmu nrosta pot. — Opczcrili so entento, da bi zabrani-tev prosteffa potovanja veleposlanika napeljala vodo na mlin nemskih mirovnih propagandistov. = Ncr»«=ka socihlno - demokratična sfranka. Nekateri listi trde, da cdstopi dr. Viktor Adler od vodstva nfmšrce socijalno - demokrniične stranke in da postane njegov nasled-nik dunajski državni p^slanec učitelj Seitz. ?i!no mi!(! in glBiovi mi ,Mcd ža!no zvenenje za umrlega cesarja Franca Jožefa so doneli čez naše meje tuđi glasovi o miru. V vsch sovražnih državah se je načelo miroljubno gibanje. Na Francoskem se bo parlament pri zaprtih vratih bavil z mirovnim vprašan.iem, na Ita-lijan^kcm že tuđi pretressio to vpra-š^nje. dciama uradn ■>. deloma neuredno, v an^leškcm parlamentu govore tuđi žc za mir in na Raskem ne morejo vzlic vsem grozo vi tim izja-vnm z ministrskih klopi, zadesiti zali te vanje prebivalstva, nai bo konec krvavemu bojevanju. Ti mirovni glasovi nišo drugega nič. kakor simptomi vojns \~trujeno-sti in znak!, da se sovražniki ne cu-tijo zmo::ne, prcmp.gnti organizacijo centralnih držav. Vodilri dr^avniki sovražnih držav seveda še ne mislilo na mir in tuđi ni zaun-ati mirovnim poskiiscm prezidenta Wi!sona, ki rnu ie reklama za lastno osebo več, kr.kor mir sam. Treba je torej napeti vse sile in se pripraviti za zadnje udarce so-vmžnikoiii, sicer bi bile zaman do-piincsenc vse naše žrtve. Avstro-Ogr?k2 :?če nc?vo vojno posoiilo; do-mnev?.ti je tr-rc:-. da se bl!.fa zadnja odlocilna ura. Ksr nam naznanjaio naši vojskovodje v dne\Tiih vojnih izv©stjih, nas lahko navdaia s pono-rom in 2odc?\'o!istvom. Če smo že nri tem. da stopimo za vrat našemu naJmJajšemn sovrazri?ku. bo avstrij-?ko prerivalstvo toliko raie in s toliko večjim veseljem napelo še en-krst svoj? sile. ćn. rm^ff^vito dekon-čiimo začeto delo iri si za^otovimo konrni uspeh. Vs? avstro - ogrski dr-zavlinni uvidevajo. da je potrebno, ojačiti naše vojaške bojne sile. Najbolje pospcs'mo yoino s rodpisova-niem ^etecrn voinega nosala: ž niim se prir»r?»vitno na tisto ve^-ko končno zmago. ki bo za vedno z ago to vila naši monarhiji o^?t?.rek kot ve1c«i'!a. Peto vojno nosojilo nudi vsako-vrstrte udobnosti. Kdor ima prihran-ks ali zajfotovljen zas!užek. naj ne zarmidi, podpisati vojno cosojilo in 5i ž njim za vojna hitro in zmaprovfto končana. Zato podpisuite peto vojno posojilo! HFran Hubad f 1 Včeraj popoljlne smo položili k večncmu počitku truplo dežeinega šoiskega nadzornika v p., dvornega svetnika Frana H u b a d a. Sledil je svojemu prijatelju Franu L e v c u v prezgodnji Rrob mož, ki so ga častili vsi, ki su prišli z njim v dotiko, velik prijatelj in dobrotnik mladine. Pred mrtvaškim vozom so se razvrstili dijaki in dijakinje vseh ljubljanskih srednjih sol, špremljani od učiteljskih zborov. Številni krasni venci so pričali o priijubljenosti po-kojne^a. Za mrtvaškim vozom se ie raz-\TSti!o številno spremstvo, ld si kljub skrajno neugodnemu vremenu ni dalo vzeti, da spremi pokojnega na zadnji poti. V spremstvu so bili: deželni predsednik ^rof A 11 z m s z dvornimi svetniki vit. Lascha-n o m, vitezom Kaltenegger-jem, R u b b i o, dr. Zupancem in deželnovladnimi svetniki: Kre-menškom, Kressetom in dr. Praxmarerje m; deželni sani-tetni nadzornik dr. vit. B I e i w e i s-Trsteniški: dvorni svetnik pl. LeviČnik; dvorni svetnik Pajk z gospodi od dezelne^a sodišča; višja svetnika deželne sodnije dr. Trav-ner in Vederniak: deže^nosod-ni svetniki 2ebre, Zotman in R e g a 11 y , okr. sodnik Mohori č; drž. pravnik dr. Pa j nič: fi-nančni ravnatelj dvorni svetnik K1 i-ment z višjimi finančnimi svetniki Avianom, dr. T h o m a n n o m in J c r o v c c m ter finančnim svet-nikom dr. P on e b šk om.—Šolstvo je bilo zastopano po deželnih šolskih nadzomikih vladnem svetniku dr. Bezjaku m Belarju, nadalje po ra\T«ateljih srednjih šol vladnem svetniku dr. J un ovi czii. Ma-c h e r ji u, S t r i t o f u, B e ž k u, F a j d i g i, okr. šol. nadzomikih dr. S v o b o d i in Q a b r š k u ter profesor dr. Zmavec kot zastop-nik društva slovenskih profesorjev in D i m n i k zi Zavezo slovenskih učiteljskih društev. Mestno občino ljubljansko je za-stopa7 žvj)?ri (jr. Tavčar s p^^u-panom dr. Tr III e ri em. magistrat-no uradnlštvo nadsvetnfk Tvan Lau-t e r z rnaglstrat. svet. B1 e i w e !-5 o rn vit. Trsten?šKim in Lanom ter številnlmi drucrimi magi-5tratn*mf uradniki ^n občinjkimi svetniki. V imenu. 7>Društva mas:i-strp.tn^h iirp.^nfko^^ sta se udeležila noereba majr. t?.inik Semenin mag. komisar Breskvar. Nadalje so bili v sprernstvu dr-žćivni po5:anec dr. Ravnihar. deželni pos'cinec dr. Novak, ravnatelj Mestne hranil. ljubljanske Hrast, ravnatelj ^^netsk? ^»raniTnicp Tlnb-ljanske okolice dr. K e r s n i k, ravnatelj ćež. muzeja dr Mantuani, vtedni s^vetnilf Senekovič kot zn-stopnik Družbe sv. Cirila fn Metoda z netarjem Hudovernikom in ^nn'kom Vrhovnikom, mszv. Župan, ravnatelj deželnih uradov Z a rn i d a, visri stavbni svetnik K1 i-nar in mnogo drugih. Končno se je korporativno ude-le^i^ rosrreba ?ičfte>jski 7>cr z učenci »Glas>enc Matice^ nod vodsr\rom ravnntelia Oerblča. Moski zbor tejra rrlrrsbene^Si zavoda je zape! svojemu ve:C7asW^emif^pokoJncmu Dret^sed-riku ^reia odroni in na Martinovi cesti pretresujož^iža1o5tinke v slovo. Voina odlikovanja. Raniki eesar Frane Jožef T. je podelil v priznanje posebno patriotičnega in požrtvoval-negra delovanja v vojni župniku na Vogrskem Ivanu Ncmcu zlati zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje in kaplanu v Solka-nu Josipu Likarju zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Odlikovan je z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje v priznanje odličnecra službovanja pred sovražnikem poštni oficijal Ste-fan B r a u n tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Deželni odbor goriški ie sklenil v svoji seji % dne 21. t. m.. da sprejme na breme dežeinega zaklada pla-čflo vojne doklade k rentnemu dav-ku, k! je bila uveder.a s cesarsko naredbo z dne 2$. avgusta t. 1. st. 280 drž. zak., In ki so ji podvržene obre-sti obveznic dežeinega posojila iz leta 1902. Te obresti se bodo torej iz-plačcvale rudi nadalje brez vsake^a vtržka. Iz SintHne na Krasu se nahaja v begunskem taborisču v SteinKiamu štirinajst družin. Te so; Bune št, 19. (Mihtjevi). Bune st. 22. (Linščevi), Bune ^Tončkovi). Bune (Mežnarie-vi). Črrisroj št 20 (Kmet), Čmigoj št. 18. (Jakopovi), Cotič Mariia štev. 21., Fak«n Ivan fPlmisčev), Fakin Ivana It 29., šivilia, Marica Jibeiia in dve sestri, hčerka Angela Mihalja, družina Lozej št. 34. (Kolendičeva), Adamič Anton št 26. (2venkelj),-Frančiška Fakin (botegarica), Čotar Josip. Nekaj drugih družin je tamkaj v blizini v Rahensteinu. v malem ta-borišču, tako da je tukaj okrog 25 družin iz Škrbine. Moški so tukaj vsi na delu in imajo razna dela, rokodel-ci so vsak pn svojem rokodelstvu, dekleta tuđi po većini delajo, za ne-katere pa ni tako. Tukaj smo begunci slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti nekaj malega. Begunci smo iz Škrbine. Komna. Gorjanskega, Lipe, z Buji. iz Rihemberga in drugih vaši. Pošiljamo pozdrave vsem škr-binskim beguncem. prepričani, da kražka skaia ostane neomajna in naši fantje in možje dosežejo lepo zma-go nad Italijanom. da bo kuhal svojo polento daleč proč od našega Krasa. Polledelske naselbine za Istrske vojne invalide« Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razpo-slala cbčinam to-le okrožnico: Deželna upravna komisija je sklenila. da ustanovi zaklad za ustanovlianje poljeJelskih naselbin za istrske vojne invalide in njih družine. Komisija se je potom listov obrnila do prebival-stva s pozivom, da pomore s prispev-ki do ustanovitve zakladne glavnice in bo vsako leto dolocalo gotovo svoto iz deželnih fondov v ta namen. Ne da bi se spuščala tu v razlaganje velike pomembnosti rečenega zaklada — ker smatra to kot odvisno — pozivlja komisija za sedaj občine, nal poskrbe. da se v vsaki občini ustanovi krajni odbor, ki bo pospeševal cilj zaklada. dajajoČ pojasnila o njegov! važnosti, nabirajoč dobrovoljne pri-spevks in prizadevajoč si y obče, da se bodo izvajala navodila in nasvetu ki mu bodo prihajali. Ako bi bilo slučajno v tej občini posestvo, primer-no za poljedelsko naselbino, izvolite natanko obvestiti podpisanega. O vserru kar občina izvrši vsled tega dopisa, se pričakuje poročilo do dne 15. decembra t I. Predsednik: La-sciac 1. r. Županstvo Skopo P. Dutovlje zahteva. da se takoj prijavijo vsi evakuiranci iz Krajnevasi pismeno sli ustmeno ter nodajo natančne na^ slove, kie bivajo. radi osebnih občin-skih ali političnih zadev. — Župan Anton Gulič. Dopisovanfe s svoicl v krajlh. katere so zasedli Italijani. Oddeleic ~L« skupnega »Zentralnachweisbu-reau«, Dunaj, I., Brandstatte 9, dostavlja kratke vesti, največ 20 besed in ne več nego enkrat na mesec, av-strijskim državljanom, ki so ostali v krajih, katere so zasedli Italijani. Ta urad pa ne posreduje v đopisovanjn z vjetniki ali internirane! v Italiji. Darovi za goriške begunce. Nan daljni izkaz darov za goriške begun^ ce v denarju in obleki kaže, da se spominjalo dobra srca širom slovenske zemlje nesrečnih goriških be-5,'uncev ter darujejo, kar in kolikor kdo more. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani se najtople-je zahvaljuje vsem dobrotnikom. Prosimo še nadaljnih darov. Poroci! se ie v Trstu gospod Josip B r e š č a k z gospodično Marico Gašperčič. Prasiče za rejo bo oddajala V sredo tržaška aprovizačna komisija in sicer po ceni 7 do 10 K kilogram žive teže. Legar v Trstu. V času od 25. novembra d6 2. decembra je bilo v Tr* stu 11 slučajev legarja, umrli sta dve osebi. Imenoranje. Qoz4arski svetnik Aloj. Corgnolan je imenovan za vis-jega gozdarskega svetnika v primorski politični upravi. O rekviziciji olja v Istri je deželna komisija istrska razposlala občina m okrožnico, ki določa, da pri vsaki stiskalnici olja naj postavi za-npnika radi nadziranja sploh in radi izvajanja nalogov glede rekvizicije olja. Vsak producent olja sme pridr-žati za domačo ekonomijo 6 litrcv za vsakega člana družine nad 7 let starosti, 4 litre pa za vsakega člana dru-ž!ne pod 7 let. Preostanek se ima iz-ročiti deželni upravni komisiji. Glede načina izplačevanja dobijo občine potrebna navodila. Odprava italijanskega Jezika Iz javne uprave v Dalmaciji. »Naše Jedinstvo« je naznanilo 30. novembra: »Iz Beča nam javljajo, da će brzo biti uvažene želje dalmatinskoga pučanstva glede ostranjenja talijansko-ga jezika iz javne uprave.« Težka nesreča. Dubrovniška »Prava Crvena Hrvatska« javlja: Te dni se je ob neurju žvalila skala pri neki vaši na vojaSko barako. Prebila ]e streho in ubila enega nalporočni-ka inženirja, enega artiljerijskega po ročnfka je težko ranila, ranjenih Je tudf nekaj vojakov, Kdor ve za Franico Križnjlč In Alojzijo Križnjič* s ?»esfirhi otrocl, ki sem iih pustit doma v Avčah št. 14 rri KarpJu na Primorskem rn jih po-erešatn že štiri mesec^. naj mi to L^ii_i,£&3 Stran 4. .aLOVEr>rsKi Nvu\ aitc a. aecemora i«ih aw*. «*v tjlaeovoti sporoćiH na naslor: Alof-tfj Križnjič, Polzera pri Celju, tovar-i* Kuck in WilcM. Kdo ▼• Ml?^ *<*or bi vedei. kj« m nahaji s*daj štefan Đrcgant iz Podgore pri Gorici, ki je bil lansko lcto kot poddesetnik pri 37. pešpolku na soški fronti in je oktobra meseca iel v bolnico, n&j blagovali nazna-Hiti njegov naslov na: Avgust Vcli-konja. c. kr. orožniSka postaja Krni-m pri Vodnjanu, Ittra. Orncnjeni Žte-fiti Br»fant je star 23 let, sm Štefa-b» Brtf anta. Kdor ka| Te, kje se nahaja dro-fina Vetrih iz St. Petra pri Uorici. ki jfi zadnji čas bivala v Biljah pri Gorici št 188.. na< to sporoči uredni-mr* naivca fista. KJ* se nabafe Stefan Bažič, že->rz5n#iki pomoćnik na Voičji draffi pri Crnici. Pojasnila na naslov: Franc Mizerit K. u. k. Inft. - Regt. Nr. 87, M. - O. - A., Celje. Jožef Qrt>ec, ki je oddal štiri so-f s©dann naslov, tUk dobi rroj« rtno nazaj. V nesprot-metn sfača^u se bo vino prodalo. Dnevne vesti. — OcSIkovarJ*. Zlati zaslužni |flrfl#€ s krono na traku hrabrostne stf»tinj« je dobi; višji živinozdravnik pri 27. domobranskom pcšpolku Jo-|p N e m c c, Srebrni zaslužni križec na traku hraJbrostne svetinje sta dobila četorrodja 27. domobrar.s. peš~ potka Matija Zidar in stražmojster l£. oro#nišk©ga poT#tj?tva Andrej — Otffikorftaje. Vo}a*ki zaslnžrri Ifriiec 3. razreda z vcpio dekoracijo ft dobil poročnik prj bas.-herc. peŠ-polka št 1. Maks K o b 1 e r. Srebrni zaskižni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so debili: narednik 77. domobr. pp. Makso Kosir ter stralmojster 7. orožnifckega povelj-itva Ivan Ratar in Josip Koro- — Generalni polkovnik Boroe-tR hl legija, \z Idrije nam piše;o: Naš deželni posianoc g. C. Gangl je v fgnerra mesta Iđrne in njega prebival-Stva otstital k rojstveni šesideset-leinioC gdrarainemu polkovitiku Bo-yevttu, ki je rudi idri??!« častni ne-ffcrr-. Qo9po6 poslanec Je dobfl za ivo] < SfcctitJto to-lc zahraio: Zs da-brotaa foKH!a se :wfcrčfleiše zahvalite i«i po^Hla obtio pozdravov vdani — Doroević I. rM generalni pol-kovnfk. — Pr>aeben spontfnskf znak za dvorne n*laibence cesarjs Franca Jožefa. Cecar ie pisal najvišjemu dvorjaniku knezu Montenoovu pismo, v katertm mu naroća, da sestavf Stattrt za spomh»ki znsk, ki bo pode-|en Tsmn onim ogebain. ki so služile ttt dvora pokotnespa ••sarja Tranca — Pri c. kf. ipfcviirt prometni ^Hffiki. podmžnka LiuMJ^ma, preie J. C. Marvtr so na V. avstrijsko vojno posojilo med đrnsrmi podpisali: G. Ju4ius Dbert. veletrgorec, LjiiMiana 10.000 K. Ga. Emestina Račič, sopro ra c. kr. dvornesa rvefnika, Ljubljana 5000 FL G. dr. Emil Bock, višji »edicinalni svrtnfk !tđ„ Ljubljana HOO K. Trrđka M. Rosner 6: Ko., Ljubljana 30.000 K. skupno s prejš-nVimi potoiill 100.000 K. Ga, Marija Hcrer. sonroffa tovsraarja. Želemiki J0.000 K. Pr^astiti stosrod đr. Seba-ttian Elbftrt Novo meito 10.0DO K. Oa. L«do\ika Wfbbe. UtTt3ljana ZOOO Ifron. O. flenrich VVIbbe. Ljubljana 4000 K. Q- Feilks Urbane reletrgo-vec. Linbllana 15.000 K. Tvrdka Frane Ksav. Souvan, Ljubljana 10.000 K. — Pnto avntriisko T0|no posolilo. Gosp. dr. Franjo Stor, rojak in eastni obČan ttharikt bivši c. kr. naoročnik ▼ r#xenrf m odvetnik v Ljubljani, ki prebiva sedaj v GTadcu. je pri Unioflbanki v Gradcu na vs? dosedanja vojna posofih pođpisal 100.000 K. — V. *?s*f1MLO vojno oosoiilo. 2tvnc«tenka barka centrala v Pragi Je podpisala na lasten račun kron l5,000.00Cr— n**e in irol« podružnice za V. avx?r1]sko rtfno Dosofllo. — Rđečf križ. Deželno !n gospej-iio društvo Rdečega križa za Kranjsko }e ođpo«lalo porodom »mrti Vje-rt>ve*a Veličanstva premilostljivesfa eesarja In polcroviteUa Frančilka Jo-Šcfa sa Nleffovo e. hi kr. Visokost prerr«t!er« ftadrofroda Franc ^aT-irator, pokrovitefl — immestflflca so-4aUno braoiavka na katero Je do- sp«*a imluiita —|yMJa sahvala Nf«- Cove c. In kr. Visokosti. Predsednik dci Cott, Ljubi)««. Njegova c. in kr. Vlsokost, presvet!; gospod nadvol-voda Franc Salvator se prtsreno zahvali za v imenu đeželnega in go-spejnega društva kdećoca križa za Kranjsko po Vašem prebiagorodfu najprijaznojše poslano sočutno obve-stilo. l^oderar, najviih dvornik. Tuđi je ce/eino in gospeino pomoino društvo N)€govi c. in kr. Visok os ti pre-svetiemu veleCastitemu gospcxlu nadvojvodu Evgcnu častitaio k imenovanja za maršala. — Njegova c. in kr. Visokosi je blagovoUa poklati društvu naslednjo brzojavko: Pred-sednik dei Cott, Ljubljana. Presrćna zahvala za meni v imenu deželnega in gospejnega društva Kdecega križa na Kranjsko poklonjena voščila. — Nadvojvoda E v g e n. — Ljubljansko prosto voljno ga-silno druitvo se je včeraj ob 10. uri dopoldnc udeležilo po svojem ravnatelju g. Josipu T u r k u maše zadušnice po njega Veličanstvu rajnem ce-sarju Frann Josipu 1., da počasti spo-min na Njaga Veličanstvo. Po maii se je podala deputacija, na čelu g. načelnik Turk k đeželnemu predsedni-ku. da izrazi pred njim udanost in zvestobo Njega Veličanstvu cesarju Karlu. Oberem naj še omenimo, da i« imela slov. deželna zveza prost. gas. društev na Kranjskem svoj redni občni zbor v Mestnem domu. Oosp. načelnik Josip T u r k je v zbranih bese dah pooastil spomin rajnega oče-ta gasilstva g. Doberleta in se toplo spominjal na bojnom pnlju padlih tr-varf^cv gasilcev. Poudaril je. da so storila vsa pasiina društva na Kranjske m srojo patriotično dr»li"no$t z veseljem, da so vztrajno in požrtvo-ralno delovala pri delu Rdečega križa. Sr>odbujal jih je k nadaljnemu de-lu toliko časa, dckler ne bo'iio oclžli kct zmagovalci z bojneg"a polja. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika z vzklikorn zapet na pc!?u gasfl^tva velezaslužni g. Josin Turk. — »Glasbena Matica«. Priso-stvovati koncertu Će^kcga kvarteta spada med najvisje »ižir're. ki jih je na svetu v ^rla5bi do-seči mogoče. Kaj višjega :r popol-nejcetra v komoru) glasb? rs se ni na nol^eTirm kontinentu sveta dosegle. Nebroj ocen rnest v vseh drzavah in !>ri vseh narodih. l:jer ie do?lej Češki kvartet nastop:!, to pri zna va. Opo-zarfamo r.a sabotni koncert, naj se sra vsakđo. komur je mojToOc. i'.^e'e-z\. rTstopmce se dobivalo, v Pre^er-novl u\{c\. — Imenoranle v nravo^odju. Okrajni sodnik v Ljubljani Em?t S t 6 c k f je imencn'an za namestrvka državne^a r-avdn*ka. — Po5tna vest. V času od 10. do ?5. decembra pošta ne b o spreje-msla posiljk % darovi in poštnih za-vitkerv za vojne vjetnike ?n fntomi-rance. — Jfori in start bankoTci. Av-stf>-OgTska banka izda dne 1S. decembra 191*5 nove bankovce po 50 kroTi, z datumom 2. januar ja 1914. — Stari barkovci po 50 K z datumom Z. januarja 1902. se vzamejo iz prometa. Za poškodovane ^ankovce bo dala banka le delno povrnitev in se dotični po£o?i izvedo fori vsaki fili-jalki. — Kar si kupil ati nar^čil plačaj takoj. kajti obrtniki hi trgct ^ mora-*o n!ačcvat; r'ardanei kupfji^o Ma^o tuđi taleoj. Kdor \\Hjmm čakatl na đenar v teh hudfh $£a*i< lim škodu je. — Slove?rskHi P^satd|wn na-znanfam, da prctiamtem s prinod-rjtrn letom uredništvo »Ljuhljan?Ke-ja Zvofm« in jih najvljudncjc vabim k sotniđrrifctvn. — Oton Ž u p^a n -C i č, DahnaTinava uirca št. 1. — Društvo zdraTiiikor na Kranfekem t Ljubljani. Z ozirom na obstojftče dra^njske razmere, je sklenilo društvo zdrivnikov na Kranjskem, da zviša rdravniike ho-rsorari# — po Ti^leća stanovskih or-raniMidi v drugih kronovinah — za tretjtno dosedaniega tarifa. Obcncm prosi, da s!>mio obCinstvo račune sprotl poravnavn. — Codne navade nekaieriti ljut?-Iranskih trgOTcev. Piše se nam: Od-kar smo v stiski za razna živila in dntfft dnovna potrebičine, imamo mastili prebivalci prav neprijetno stalfič«. Nekateri trgovci ljubljanski rmmreč tvojim starim stalnim odje-malcem. ki jim nišo še nikoli ostali niti vlnarja dolžni in ki so vsako reč sproti plačevali. m dado gotovih prodajnih reci. dasi fih imaio dovolj na rarpolago. Po!iebno je tr> rxlai s dkoftjo, sladkorjem in petrolejcm. Mtttni čk>vok ne dobi nič. čti, da ft vse rasprodano, dočim je za kmečke ženske, ki prineso dotičnenm trgovcu jajca, maslo in moko, vedno dovolj zaloge. Zakai ne gre ta trgovec raje na Dolenjsko, kjer bo lahko le po vojni prodaja! samo kmečkim Iju-đem, ko zdaj mestnih odjemalcev ne mara. Ako te besede ne bode poma-gate, storili borno druge korake. — Dmžinskl blagoslov. Dne 30. minuiega meseca je povila iena mi-Mirskeca pomoćnika in delavka v tobačni tovarni Antoniia Brvarjeva tri deklice. Mati, kakor tuđi otroci so dosedaj se vsi zdravi. — Nesreća čez ndtrečo. Vceraj je Pr©d škofijo neka stara ženica padla in si memla pri padcu zlomila nogo, nakar so jo prepeljali z rešil-nim vozum v dežeino bolniŠnico. Re-vica si je bila pred nokaj časom pri padcu ziCTiiila roko in je komaj prišla iz bolni^nice, pa jo je že zopet zadeia nesreća. Most pri Sv. Jakobu. Ko je kupila dežeia most čez Savo pri Sv. Jakobu, je takratni zastopnik dežele Derniastija kmetom \t okolice slo-vesno obijubljal, da ne bo treba za uporabo mosu ničc^ar već pbCcvati, će priđe most v deželno last. To bi se skladalo tuđi z javnimi interesi. Se-daj je nakup mostu že pravomočen, mostnina pa se ^c vedim pobira. Si-cer je treba plačaii samo po 4 vin. za osebo, vendar je to za okoličane pre-cej obCutcn izdatek. Zato vpra?ajot kdaj se bo dmia obljuba izpolila. Zupanfitva pozor! Roza Drccr, blagajničarica, roj. 11. aprila 1S90, v Vilsu, pristojr.a v Mttssau, okraj Reattc. se kto.ti brczpo5c.no oi;o!i ter izvaMja pri županstvih na račun svoje domervne olčinc podpore. Zu-p!»rstva ss nr>r-zarjajo, da ji, kjcr bi se še utec-cnila pojaviti, ako res ni nujne potrebe, ne ć?ijo ničesar, pač pa z n;o ohravnavajo po predpisih za vlači:£arje. Z?M^:r». Štajersko. Vpokoien' učitelj ?r. Jiman Strenki. po?estr;k na Tinskein je aaroval revnim Šolar-iem 20 K. Krajni šolski svet v Zibiki mu i?r©ka javno zahvalo. Njego Ta pos'erfnja krinka, drama v štirh dsjanjih Riharda Oswal-da z E^rnd Aldoriem v glavni vlogi se je vcerai prvič r»redv?^a!a v Kino-Idcalu. Kvaliteta filma je prvovrstna, svitjv p o v s e in k'.brana. fotografije ncop^rečne. ijfra sijajna. Na sporedu sta šf Ive dobri ve^sloigri »Tfe^rik ni ^ki^a7l3m€n« in »Ce?:ir T!beri3<: ter Sascha Mer?trov tec!en. Srorcd ni rrJa'Jfni prirto^en in se predvaja sarno ?5 dares in hitri v četrfe!:. Predstave trnjrjo dve ur!c in sicer cb 3., S., 7. hi 9. zvečer. »Srca v pro-£Ji3K?stv!»« je nas!ov pete ameriške srnsic^f- r i^ralko - lerjoticn Klrro Klmhmn Yoi2f^ v slavni vTotf. Pred-ftavljgli se bo od retka 8. do nc*nc-dc!J?ra 11. ć-zzembrz. — Krn? - Ideal. porhr! Oni. ki ;e relpeljal od so-bote do porsedr'Jka rroj ročni, zeleno ^f^^an^a?^ veziček z dvor?šča, na] ga neiTr/doma vrne, r!a more ttkoj do vozička, odnosno do storiV:-. dobi narrrsde 4H kron. — Josip Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. + Odda]a Kroinpfrja za HI. oferai. V četrtek, dne 7. decembra t. 1. se bo nada-jevala oddaja krompir-za za III. okraj. Na vrsto pridejo: Od 8.-9. dopoldne številke 721 do M0, od 9.—10. dopoldne štev. 981 do 1040, od 10.—11. dopoldne štev. 1041 do 12OO, od 2.—3. popoldne štev. 1201 do I2f*<\ od 3.—4. popoldne Itev. 1281 do 1360, od 4.-5. popoldne št. 1361 do 1440. — V četrtek dopoldne $e lahko oRiasijo tuđi one stranke iz III. okraja, ki zadnjič nišo mogli priti na vrsto pri oddaji krompirja. — Krompir se oddaja iz skladišča pri Miihicismi na Dunajski cesti št. 36. -f- Maksimalne cene imamo sko-raj že pri vseh vsakdanjih potrcbšči-nah in It j!h brezvestni Ijudjc navi-jajo. kjer Ic morcio. K vsakdanjim DOiretšCinam Eotrrvro spnda tuđi ocvalo in otlcKa. Pa ravno to nima rnaksfmalnih cen, kar je provzročilo tako draginjo, da si navadni zemljan v ti nudi stiski sploh ne more niti naj-nujnejšefa pretkrbeti. saj ima skoraj sviia enako ceno, kakor navadni »cajgi«- In kdo naj to zmaguje?! Tu« kaj bi bilo vsekako potreba reme-dure. — Kako izhajaj gostUničar, kako še gost? Vinske cene so neverjetno poskočile. Ćelo Belokranjci drže vino že po 3 K liter. Ako kupee takoj ne sklcne kupčijc in pridc čez 2 uri nazal, pa Je ie 10—20 v dražje. Ce bode ostalo pri tom? bodo moraH co-stilničarji, kl prim#roma plaćalo naf-već davlgt (indirektno aevpda gomtia) svoja obrtovaliSč* lapreti, kakor to nekateri že stortli, vino pa m boda menda pito na raoepte. Vino gotovo ni luksus, pač pa svibu kat#rt )• dan-danes videti po mafttih ta dmMH toti-ko, kakor je nikoli! 4- Lica koJiMMatov proti dnu žeaju In ocUntilvu z živIL Praški li-sti priporoćajo z ocirora na vtdno brezobzirnej&e oderuštvo % živili ustanovitev potebne lige koniurnen-tov, katere člani naj bi vsak slučaj đraženja ali oderuštva potom skupne organizacije naznanili oblasti tet sploh uvedJi spio*no pregarfjanje špekulantov in oderuhov z živili. Ta ideja gotovo ni slaba in bi se dala tuđi v Ljubljani z uspehotn uresnići-ti. Konzument mora danes Vbc pre-trpeti, ker ni organiziran. + Ali ie zmrzel krompir člove-škemu zdrav ju škodljiv? Na Dunaiu so nedavno napravili z zmrzlim krompirjem zanirnjve poskuse, da se 0 tem prepričajo, je-li zmrzel krom- 1 ir v kuhani obliki škodljiv človeške-ma zdravju. Košarico zmriega krom-parja so dali v mrzlo vodo in ga pustili v njej nekaj ur. Krompir so nato dali v lonec, napolnjen z mrzlo vodo in ga postavili k ognju. Ko }e bil krcinpir kuhan, so ga zageli jesti. Nihče navzoćih ni mogel ne na okusu in tuđi ne drugače spoznati, da Je bil kuhani krompir zmrzel. Iz tega sledi, da je treba zmrzel krompir dati za neka? ur v mrzlo vodo in #a nato takoj skuhati. Shraniti zmrzel krompir v teplih prostorih, da se otali, bi ne karalo, kalti v takem slučaju bi se krmipjr popolnoma pokvaril in doce-la srgnil. mm siwL * Viorn, V Linču so neznani tatovi vlomili v prodajalno zlatarja Cernaka in odnesli za 10.000 K vsako vrstni h dragocenosti. Tatovi so bili sicer med vi omom zasačtni, pa so vendar pobegnili. * Kronanle v Budimpešti. Naj-znamenitejže bodo pri kronanju ogr-skega krali a vsekako slovesnosti, ki se bodo vršile na prostorih pred kraljevskim gradom v Budi. Tam ni dosti zasebnih hiš in vsled tega pla-čujejo petični radovodneži po 2000 do 3000 kron za eno okno. * Mleko imajo za prailce, ne pa za oiroke. V sveti deželi tirolski je. občlna GStzis, ki se je z javnim raz-giasom obrnila do živinoreicev za mleko. V razglasu pravi, da je na stotine otrok. za kat©re ni dobiti mleka. dasi imajo kmetie zdaj veiiko več ži\ine, kakor pred vojno. La^ komnost živinorejcev je krtra, da niorajo otroci trpeti pomanjkanje. Kmetje krmijo z mlekom, z moko, s fižolom in krotnoirjem rajše prašiče, kakor da bi ta živila prodajali. Lepi čaši m živ dokaz, kako vrednost imalo kršćanska nač«4a tnđl v pobožni deželi tirolski. * Amerikanska ▼•flkodašnott. Sin najbosrateTŠegs mora na svetu, amerikanskega petrolejskega kralja Johna D. Rockefellerja, ie sklenil. da pusti na svoje strožke vzgojiti s t o -tisoč francoskih otrok, ki so v sedanji vojni izgubili očete. Mladi Rockefeller je izračunal, da ST* bo vziroja teh otrok valjala n a 1 e t o 65 milijonov frankov, skrbeti pa bo za otroke povprek po 15 let za vsakdSfa. Različni amerikanski veleboflfatali so Rockefellerju obljubili, da bodo za vzgojo rečenih otrok na Uto prisne-vali po v#č mlHjonov. * Prljate pit morite k«fficr V LoBchwitzn pri Draždanih it te dni umri bogati izdelovalec »Odola« dr. Lininer. Zapustll je nad 10.000 tm-teljk raxličnih vmt vina in 129 ste-klemic franeoskefa konjaka. A kako Nago je to bilo! 20 steklenic konjaka je bilo starih po 112 let, 30 steklonic po 82 let, 9 steklenie po 76 let, 20 steklenic vo 65 let, 20 steklenic po 47 let Natetarejšc steklenice so bile zdaj na dražbi prodane w M mark. Pnlje je mož v 2210 stoklcnicah za-pustil e.^ vrst nsKIaMngjSern franco-^Ke^a vina, polej tega pa še kakih .~wn bnteMk nemškega vina. * NajprilhjMfcm^i pissteff z imenom Jack London je umri pred kratkim v Kalifomiji. Ni slučaj, da se imenuje njegovo najbolj priljubljeno delo »Potepuhovo življenje«. Jack London je bil vse, kar le more člorek postati. Bil je ribič, matrez, pomorski ropar in ffnancar, kontroJor ri-Mčev v na}bc:j ^evemih morjih in lovce na mor^e pse na Japrmskem. Kot »tramp« je propotoval ćelo Ame-riko in konCn« ra je zanesla nsoda s kof«Jd zlata ▼ Ktonđyko. Tam stcer ni naid dosti zlata, a našel je svoi pi-satoljskl talent. Poptsal je življenje ▼ riatokopih in ves »divji zapad« ia njtgovi živi in originalni popisi so bili za občinstvo nekako razodetje* Noben ameriški pisatelj nima toliko čitatoljev kakor Jack London. Gospodarstvo. — Mettna kranilnica llubllan- ska. Promet meseca novembra 1916. 1041 strank je uložilo 992.767 K 45 v. 1220 strank je dvisnilo 954.194 K 69 vin. Stanje ulog 53,525.832 K 69 vin. Stevilo uložnih knjižic 32.673. Darila. Tretil hotit mm h*\litm. V prld božičiri akciji za kranjske vojake na bojišču so c kr. dcžclnema predsedništvu do§li sledeči darovi: Njega ekselenca Fmit.'Linner 50 K, Viljem Spitzcr 100 K, Adolf Lorant 100 K, okrajni Soltkl nadzornik Fran LavtiŽar 4 K, dr. Egcr 50 K, profesor dr. Man'nko 10 K, Joicf Krisp«r imejttel} tvrdke Anton Krtsper kolonijale r Ljubljani 200 K, bolsko vodstvo v Tmorcm 10 K 80 h, gospod in gospa c. kr. v!5ji finančnl svetnik Avian 20 K. neimenovan 100 K, ioltko vodstvo Polica pri ViSnji gori 12 K, Alojzi^ Zajc, posestnik v Sp. šiški 21 K, Frtnc Za}^ c. kr. flnančnl svetnik v p. 25 K, Otomat Bambcrg 100 K, Hans Krisper 500 K, Antoa Ktun iz Gorice, sedaj v Ljubljani 20 K, gospai Marija Eger, veleposestnica v Zelezniklh 200 K, Kranjska hnnilnica v Ljubljani 3000 K. Vo'JStođctno darilo atećemn krSt«. Zattopniki davčnega okraj a Čmomelj in Metlika so darovali dežslnemu in pospejnemu druSivn Rdečega križa za Kranjsko znesek po 2000 K iz okrajne blagajne. Deielno In gotpejno dru8-tvn izreka za ti velikodušni dar najpriBrčnejšo žmhva\r>. %m II4#4H krti. Deielnosodno predsedstvo v Ljubljani je darovalo mesto venca na krsto nmrlemn dfžetoosodnemu nadsvetniku v pu dr. Ivanu Preskerju 80 K Rdečemu križa. S4«t4 krit. Društvo tiskarjev na Kranjskem je darovalo Rdečemu križu znesek 30 K na mesto venca na krsto umrlega člana, gotp. Matevža Cersrja. Rd*ti Urii, Osrednjemu skladiSČu Rdc-če^a križa so do5!a sledeča darila: Gospa Štefanija grofica Wallis otročje perilo za otroško bolnico, gospa Evgenija Raspi 6 parov nogavic, gospa pl." Račič, otročje perik> 2a otroSko bol«. meo, gospa Berta pl. Laschan 1- parov nogavic, S stckl. slivovke in 1 stekl. malinovega soka, tvrdka Miklavc-Drofenig, 120 parov nogavic, fotpica pl. Almsteln, 1 para nogavic, gospa pl. Schoepfil 1 zavitek tablet za žvcplene ko-peli, gospa podpolk, pl. Schwarz 14 parov no- favic in 3 protezne obveze, ekselenca Anka pl. chmitt-Fussina, 12 proteznih obvez, goapod Ferdinand Tomazin, Panoviče, 1 srno. Za Sirota. Gospod stavbenik Valentin Scagncttl izročil je v smislu svoje pokojne so-proge Vekoslave me«tnemu magistratu znesek K 150.— xa tri ubožne sirote. S£mW> ev^tk na krt*« pokojnega gospoda c. kr. dež. šolskega nadzornika H ubada poklonila js gospa Rosy pl. Bleiweiss-Trsteniška rvoto 15 K Dezelnetnu pomožnemu drufitvu za bolne na pljntth, kateremu je bil skozi dolgo vrsto let marljiv odbornik. D&rilo a«s-o venca na krsto umrlemu tovarišu Matiji Cerar-ju, meteurju en pages lista „Laibacher ZeJtung* je darovalo tehnieno osobje tiska me Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg inesek 20 K v korist vdovam tn sirotam pacBih vojakov iz Kranjske. Raatea^ vescav na krsti g. dvornega sv etnika in šolskega nadzornika fra na Levea in f. dvornega svttnika in šolskega nadzornika, predsednika .Olasbene Matice" Franca Hubada isročUa je rodbina tovarnarja Dragotina Hri-barja mestnemu magistratu za fond z* osl«p«i« vojake K 25*— skupaj K 50*— Upravništvu naših listov so poslali : Za „Glril-BIetodoTO dm4bo^ I. Poč, mornariiki uradnik v Pulju 2 K, me«, prisp., dr. Schiffrer, c. in kr. generalštabni zdravnik v Gradcu 30 K 74 v. zložilo .Slovensko omlzje' v Gradcu, Stanko Bcnedik poročnik iz bojiSča 10 K, v spomin lOletnice Simona GregorčiČa, Fran Drobnlč z bojiSča 2 K, mes. prispevek in rodbina Pleško - Pajnlč 20 K, mesto venca pok. Fr. Levcu. — Skupaj 04 K 74 V. Xa „vđovo ta sirote p&dlih fnnakov" Fran Drobnič z bojišča 2 K, mes. prisptvek. Za „Zarođ i« ▼ xq]uX ostopel« to« Jake" Ivan Bonač v Ljubljani 30 K, v spomin prebiigemu c kr. dvornerau svetniku, gosp. Pr. Levcu. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 29. novembra' Bruno Beguj sin že-leiniškega oalužbenca, 7 tcrosestr:ku OraVisniku v Rupcrčah čez 4400 K. ki jih ie sedaj oogr.nl po grlu: rraven tcj^a pa je se tu pa tam rnova krac!el 7tvež in pijaco, ee je bila ravno nriložnost. Kon-črto pa sa je vendar dobila roka pravice. Z ozirom na visoke nkradenc zneske In ker je bil že petVr*t k^mo«-van zavolio tatvin.*. odHo na šes* let tcžko ?ece. ražen te^a pa nride se kot dezerter pre*d vr»?no snćt^Čc. §e boli bujno pretilost irr»a za sebr>j dru^i rb:ože^ec Jožff Sen-Jar doma iz S!arf!rcev v Ijutomer-skem o)rr%ju. JC^maj ie doslužil v ma-*n 1916 svnf"r> de^rrr^ečno j«co v Ljubljani zsr?di sro^'u^ie fn rxwevrr-ne. mt3 ze f'lfca ni dala miru. V ma-ribr>r*Vern *51nv. OospMarh!* !e pri-rfe*It*"> norvjdbcv. v tatrri kot fnteHrenten mJadcnič ne-rtimcc/evare r»ret?Hn*t' 'r:e r^n-ctmo weve«to s prm^rim nremo?*-njern. Tr! re* «• ?e v^-iTn r»a T;rn*r;:e ne** irfTf^ žr«'!i3 kuharica, b?grnVa fs nrrT1V"t«ra. W je vrr!*?la zapei-ivim hes^iaTn 5eTičar!^v''m in ie ^r^fmf-""nrM žePTTtu irroč*1?. v*e ^voic rri-vrir.ke. ftnniinn K^rž'co ir» p^-—:-^njn \"sotn đrnaria. Za to ra 1c ćo^ila ^! Scnčaria ororoko, v Icntrri io ]c posUnrfl u ctodinjo Iom Wto v Siiki pri Ljubljani, kler ima on bije mesa-rijo m fostflno. Ko nevesta ni imela vtč denarcev, se je tuđi ieninova lju-bezen ohladila in vrela sa je jesenska sapa. Izginil je brci sledu. Ko se k uboga kuharica navdićala čakatl, se je na licu meata v^ Si5ki prepričala, kato je bila prevarana, in naredila ovadbo. Med tom pa je SenCur iivd druffad veselo življenje, popi-vai po gostiinah, se izdajal »a boga-tega mesarja, gostilničarja in hišne^a posestnika iz Ljutamcra. se ženil pri ramih dekletih, r.a vide^ trgoval s svinjami, konji in z lesom, se bahal s svojimi visokimi hranilnimi vlo^ami pri Mest^i hrarilnici ljubljanski, ki jih 5eveda n;kr>Ii ni imel. Pnć rarličrj'mi ^retvezatni je izvabll raznim gosti!-ničarjem in natakaricam v Maribr^ru in Spiclfeldu znatne vsote in ko Je r»s!eT?arH ćelo vr*tr» Ijuč; za blizu 40;^| krofi, je bilo rjrsrove^^ kiativite^t\*a konec. Dobi! je §es* let te?ke Ječe, pooštrene * trdimi ležilći in temni-cam!. kar si je res zaslužtl. ker je bil kljub svoji mladosti že ve'krat ka-znovan zaradi go!iufije. Seclaj bo i mri čas premi^Ijevati o minljivosti lepih dni. §o eno lahkoživko je Joletela rasluf ena kazen, Pozo K a m p e ix ?rrdr]e Stajefske. Potepala se ;e po Mariboru in f i vela kaVor ptice poc pij^n kakor kanon \v. je takoj ra^ral. je po-rabila lepo priliko in mu ukr^dla list-nrco t, ?^no K ter izjinila v noč. A še tisto noč io je dohitela i^oda :n je hi-1« xaprta. OV^pJena ?e na p?t let te-rke if3e * trdtm Tef*^^ern ^*n ter^nica-mi. HHa je 7aradi raTHČrrh drV'k^ov že neitetokrćit prrdkaznovans. Vilentln KoaHsr. I tMt^'nm !n (Isk *Narodne tfskarne«. Lasodrjo rvivafcino sred?tvo, ki okrepi ?eirdec in rte raidraži črev*^-sa, 5^ TeHerjeve tek tvor'ne rab^T-ba^rks krogHcc r 7tt. »T!!s3-krogli-cc^.Prcdvofnc cene 6 5ka:lj!c franko 4 K 40 v. Lekarnar E. V. f eller. Sru-bica, rllsatrjr 5t. 2.^8 (HrvaškoV Več nec?o stot'soč zahvalnih pišem. Tud! za Fellerlev »E^afluid^, pornano bo-lečinc tolažeće sredstvo. (f) Zahvala. Za vse rri^rčn ' sečutje in prijatcljstro v dr^ji bolemi, kakor za mnogoŠtevilno 5astoo sprem^tto na aj-jo*i radnji poti in za ginJ'i?o, lepo petje, ob smrti niš'-gt oepcrabDeg* iO:/rog3, predobre^a očeta in dedka gospod* irrekamo svojo prisrčoo zahvalo. Y Ljubljani» dec 6. ekcemura 1916. Rodbini Uvec-Psjk. r.'diu:;! Zapmstnm ura z Intenzivno svete'.m raA-fskiaft «r«lk*«t| Stevilke in kazala razširiaj) v temi moten ^vit Rega .rano AnKer delo. frc tj.no, 3 letna garanciji Izdeitna v n kl.u. i u?n;at m jernr.fnoTp, premer 35 mm Pmmno :-ra»rtično za vojikr. C9»a fl kros. Poiilja po poviftju (vojna poSta d«ntr mr e ) zaloga ur Jakob KSnig, Dunai 3 223, L6wenoasse 37 A. enonadstropiu hiSa N«sl«v pove upravit. »Slav. Nareda«. VAJENCI •r sprejmeio pd J«U1« lUBiilft^ kl'u^«Tnifmr»kf m mojatru v lj|Ml|ftBl| TrEl« |t9T. 6. 1993 kontoristinja ki je obenem tuđi prođajalka meiin« si*njfmu naatopu pri tvrdkl VI- ■aal OMAkam, V1««|at*ra. 4000 I«yl •• po« mt^tta^aml p*tja(l mala pritlična hi sa ■Hyr«fM sa aaalo trajorhi# v Baaahi »II ■• tfaiait Pontjdhe na uprav. »Slov. Ntroda pod „m4r***l »•f*D 3tti*. PV Kupim *^p| ^91 mizarske slroie In les. Naslov pove upravn »Slov. Naroda«. Kuverte s firmo »rtp«r*ec n* pro*nrtnem r^«toru r,b proji flavn« že-!exnic*. « trgovino in gint:lmo se takoj radi pomanjkania deiavskih moči po zelo ugodni ceni ir pros*e iokc^r%4a. A^*nti ir.k*;u*ent. Ponudbe v"A .»•4o»«oit 3t91*( rt dprtvn. »?lov. Naroda«. 3992 Prazne vreće vsch vrst in v vsakš množini ^Vf)Vl(# Tfdno trr rilaČuie n*^rSraija ------ trgovfH« tvrt^« ■■■■■ I KuHsn, Kran], 0orsn]sko. 3739 i Conokiein. s ! proti kriDftveu (tripprju), b«lem } ! tc*ku. cyttit'd% črfTfimeinu in i • rr.fburn#mu katirju i. t. d ! Brei fbriz^iTinji O Gsiirkteiflu pii«: Wi>ner M f- i j dieini*ehe Wochenschnft ; 1 lPt 19 5 *t#»?. 7. ' Na koncu r^ktp'talinirrjo ? l-rstVcm dobri «TO'^tfa G^nok-, te 'i : ; 1) Jerrljff te pnjetno, trr ne ; pOTiror>t citi dx\ dil^fm lf^fniu potežkoi*, ktkor drug' prep»nu, t titor pof^rip vanjr, iz^uba t^k« f | toV^i^n- rprarjtmi, tirurenz lcdric | ! dnska in podobno I ! 2.) CMt'ranjuje nezno^no pe- icn^f} pri ?odi in omeđuje bolne errVcr trr rranj^a 'xce-!ek 3 ) Kra Sa čt^ Irčrnji, ako Sf ; ! ! 'cmli^ tako? ▼ začetku ?nrtnrjf» , . procesa, wikaj uničujc Gonokokc. ■ ■ rn trn rrc plarnd lokalno i Ircfnje i I 4.) Ne zalitrva od boln'ka vr- i ' Mkih »irnarn'b rrter, trrr »c rarndi : trra Siri tuđi mr-cl maoj prrmoi- j nimi Hoin'ki. ker «*do<«fcujeio na j ! r*nn tuđi 4 kapsel'. 213O ! ' ■ Zaradi teVi »»inih 1*«tno»t', » ! . Icatrfmi je pfvi med »irmi prr- ; oaratt, xa^ljfi GonoktHn, da ga ti>p!o pr'.poro'^arrio «»ira^ntb:om. j I krr srri^lo lahko trriimo, d« ie to j i , *rin?iio, ki t retn ci pumi^a, I ! ! ' kar boiniki sami radi pripocnavaio | i 1 D b> ■*! ▼ v^eh Tečjh Irkar i 1 na^ Škatliica K f*'—. Zab«e*a»t* j j ] literaturo ?n ptovf'nt ! ' Ljubljana : l«kirii TrmMmmmj* i Zagreb : .»»alTator". J«!a#fj« amimlaMrartra la | i ▼•'»•- t4ran ▼<*? Hra^e vrste razajleSa^O. Ichera pis««Eka«|ft O&pfpfal, eenena ftteiftla !■ allittaml z« i^pisnioa. Rekl&val koleđarU za 1. 1917 priporoča tigi*vcRin in prc >rodajai*em veletrgovina !n zalogi razgledmc Rudolf Polaček, Zagreb, Jurišičeva ulica 21. ZaHitavojta) cenik. 3971 Zahtajvajto conik. BI £>* 3 af^ i. a ai« *^P 8^ *^i a78 ■Par« «P t ^^ ^a ff| ar« ■ ^* IP T? 8^ ea laZRa tjiuii*u0 OE LiSIiO danes m listri ^ Rifffl fF^Tlofu \ ¥$®% pIpiISu IliU %-'* lal^* *s i 1.■ * i !! yi3jiIuiyLil. ^oJL»ee> 5«nz«e]a! J(ajt>«čjo s^nzecija! tf petek na praznik nov, krason spored._______ :: Na|aove'&a izbera :: r=^= umetniških in drugih - razgledale plsmznega papirja in vseh pisarn'ških in žoiskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA £jubljana fnltvun nlica stev. 7. 13.057/V. n. ^^ # 4002 s kcterim se vojalkoiaksn^ obvezane! pozlirajo v zglasitev« Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, drž. zak. št. 30, se morajo v?! voia.^kotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako •eto rnes^ca iannarja zglastti pri tišti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bi-^ališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1600 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih raz-logov pričakovati ali je v prejinjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve ^ 2glasl^ev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zfctasitev se rgodl t«ko, da se nošljeta na obalno dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnorna in resnieno popolnjena zglaševalna for-mulsrja. 2gla$evalni formularji se dobivajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Pošiljatve zgla?itev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so poštnine prostr. * Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo In adresirajo ter brez pismenoga zavoja cddnjo na pošto. Ustne zglasitve vpi?e občina v, oba zglaševalna formiilarja. Zgrlssitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je doižan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznostti Tištim, ki ?o dolžni se 7glpsitu pa prcdpisane zglasitve ne izvrše pravo-ćasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah ncpopolno, se sme naložiti denarna kazrn ćo f)0 N. VoiaSKotaKsni oiivczand, Ki v svojih z^lasitvali veđoma zakrive zamol^itve ali ncrrsn^Cnc napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji uči na, ki ga je po cbčnrm kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje — denarnim kaznim ć!o 500 K in ob posebno obtežujočih okolščinah do 1000 K. Kadar dctiarnih kazni ni mogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazrr. \7rhutfga je političnemu cblastvu dano na prosto voljo, da takrat, kadar 5e zgtisitev ne izvrši pravočasrso ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatkov ali padatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso. SMestni itisglsfrat ljubljanski, dne 7. G^cemhra 1916. ' Oficijelno subskripcii.ko mesto: ijubSianska kreditna banka v Liy&i!irii in nfene pođruinice v Splitu, Ceiovcu, Trstu, Gorici t. i. v Ljubljani, Sarajevu in Celju 99~ sprejentsjo prfg'sse na PETO 5 2Vno AVSTR. VOJNO POSOJ1LO I. Hirttf*Mtt*ta« tevka pvio S'<%-m amw*%*tHaikm 4rtmwmm p«a«|B» k MM'. u IM ■ ■•«. U. d«vk« protto IV." f «m 1. |Mtfl« 1922 vrailjlr« AriavM ukU4mle« * 99-90% sa 100 K ion. la «telr« vsakMM ■■l^iltuli >% IJOllinfcacMo. —— PiajliMMH m mtU •« Ml MT«sbra i« 19. d«o«Mkra 1919. JtWpM«^WWa> Kiaiiski iiiirtiii' illTiDitOii L. ^ahia^HMMi vM)HP| wssnlw 4a HMMprtvs • a»aFojiiiaa obratoni as «to»fcaa In* fta* 4M*| tpaluirtto a strojnim obratom v Kaaaaah ta nii WNtai| komoolomi v Podpoftr iit w Opatiji. — esES PriporoAo oo «a stewlNMi dola iMko wroto. ■ sađni mošt •dda 39ofcll»«m{a v vofaAk* ftlmibovaaJe |« Ukal ^dprl naBO xa proialo bujri la tlear Tiakl iin tamo o« t do i/if la w ao«ei|a M • io 11 Damske klobuke * v najvo6ji isbori priporoča === MINKR HORVAT. modistka LJUBLJANA, Stari trg fttav. 21. ZdravniVfModra Zdravoib ielilii 4^aai fB^^^k^Ba^a^B^B^K^B^aV ^ ^k^^fl^^^^^^H^Ba^aa^a^B VAb^b1i^b^b%A ^fe fai sdraTfhdk raatttai, kalart ii-toraa vpHva prsti alafc—MM ▼ AmMmI am^ akl flBJBBJBfl HaflŠBB^ka^al Anfon Bajec ■metoi in trgofski vrtnar hbhb)i e skoro nova ia poseduje reC kleti, krasmo droreno in scb lt> 5<*> ea tajce. Waiboi|ia nalofitev kapitala. 7*0 £ G ^ > aS: i .si iis i ' ^^SSam #^ a#P - 2 ^aaaari^ o ^^^ * 1 «HBm ? ^^ { $ar%nn Višek letošnje mode. Bogata izbiva v različnih hahovostih in barvah. cM. 4 S. Skaberne veietr&ovina ? manufakturnim blagom. ■e|k*l| ISMlMtl lB a«|»«qil a4SY. >«aTlrtlWaMl todsHt Ml ^TBD B MSjkBj ' kl pltobfcijcjo vsak tcd« ■■l|l —aiImIiIU aitau ¥«|Uć in o drugih važnih aktualnih doroačth ia tnjHi dogodkih, ter oM!o Eaninihrafa €fiva: peani, povettf, tafta MBlaUV« MP dUtofcttraid roaua, poo6ie članke in £rike iz gospodlnf^a, zdravstva, vzgojcslovja, tehnike hi sploh v«eh tirok poitađaega ananatva. ^^ U5 „TEDENSKC SLIKE* 90 ncpoHtičen i« nestrankaralcl flnetrovan tcdnfk, k! je posvećen le satari in pouku. „TEDCNSKE SLIKE« bi naj imela naročena vsaka rodbina, vlaka jraafflni, kavama, b^V-filca, vsako drmltvo ttd. ZahtaTajte„ TEDCNSKE SLIKE** potsod in pridobivajte naročnikov. „TEDCNSKC SLIKE" ttanejo Cetrt leta K 3— pot leta K 6.— in ćelo Uto K 1>—. MaročniU dobe kot ■■■■■#■ velik il«strovan ko!ednrv slike Pr cl crn a, JttrCIČa, OragOfđla 111 AikercA ter tedi lea« anlniv* kajiga. Naročite ai MTEO£NSKE SUKrT tikoj! Pofljtte nan fvoj aaalo? li poSjeno Vam 1 števflko „TEDENSKE SLIKE" bracpla&io in poitaiae protka a* oficai Uprt?nlštf• lista „TEDENSKE SLIKE- aVfaMfaaa, rmeiakaaska aUra lt L Kranjska deželna banka v Ljubljani «tp poni h peto 5 Vio ovstrllsbo uolno posolilo * ^^ * L 40 letno 5'lil amortizaciisko državno posojilo U I a BlHte 92 kron, U. 5I/I. državnozaldadne Ušle I Bal M ■ HL HI a mm 96 kron. V*ai4MaW^fe al^^^afAaV^ataaMBMMaMttt MB^kkala^Ma^a aa^i^B^Ji|A i^Ba^B LhMflBliA _— hipotolcarna in komunalna posolHo. =