NAPREJ Z
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NAPREJ Z
^UlCE xxiii._leto xxni.
SLEVELAND. OHIO, MONDAY, (PONDRLJgK) NOVEMBER 4, 1040.
ŠTEVILKA (NUMBER) 260
"•J-THOMAS PO-DELAVSTVO
3. novembra. — ^omas, podpredsednik C. organizacije in predsednik Automobile Workers of , ji*	je izjavil danes
Wim • 'nočejo oni, ki stoje Kiejevo kampanjo "izro-^ eriko Adolfu Hitlerju na J- 'i^cin, kakor mu je bila iz-^ izdana Francija." Tho-da pomeni glas za ^ Roosevelta, gl'as za , appeasmentu."
ne bodo volili na •i fi v" ^^ko, kakor želita dr-Thomas. 3- ne bo padla v past, v 1%. P^dli evropski narodi
demokracije.
1^ ^še. dežele se ne bo na-^/Uge Francije s tem, da . podporniki Wendell Hitlerjevo igro.
je v
Pot L. samo ena pot. To j iin' ^di do-miru, sigurno-j-® pod Rooseveltom j
Novi grobovi
I, «ANK BERNARDie den ^ Gtar je preminil za '. ^nk Bemardič, sin Dorotheje Bernar-5. na 1203 East 71. J rojen v Ameriki, ^'"sev zapušča tudi dva ) u in Roberta in [Gm,-Truplo je v oskrbi
'"a m si
,j,, - sb se bo vršil v sre
E. 40th St. ^ t>fi Calvary pokopali- ( ijlip ^^tim izrekamo naše
VSI ZA ROOSEVELTA!
v vseh letih svojega obstoja, ni Enakopravnost še nikdar priporočala, da naši ljudje volijo le kandidate ene stranke — ali "straight ticket." Letos pa vas urgiramo, da to storite. In to vsled tega, ker smatramo, da izvolitev predsednika Roosevelta postavlja v senco vsa druga vprašanja in kandidate.
Gonja proti predsedniku Rooseveltu od strani ljudi in interesov, ki jim je demokracija le krinka za boj proti socialnemu napredku, je tako ogromna, da ne smemo riskirati izgube niti enega glasu. Vsak glas, ki je za Roosevelta, mora biti štet za Roosevelta.
Vsaka možnost, da bi pri zaznamovanju glasovnico pokvarili in da bi vaš glas ne štel, je izključena le tedaj, ako volite "straight" — to se pravi, da napravite križ ()[) v kolobarju pod PETELINOM. V Ohio imamo dve glasovnice —-eno za predsednika in podpredsednika, drugo za governerja, zveznega senatorja, državne in okrajne zastopnike. Ko boste stopili v volilno koči, poiščite najprej te dve glasovnici in napravite križ pod PETELINOM na obeh.
Volite demokratsko "straight" in s tem boste zasiguirali, da bo vaš glas oddan in štet za ponovno izvolitev našega velikega predsednika FRANKLIN D. ROOSEVELTA!
In pomnite — pojdite na volišče zgodaj in apelirajte na vaše prijatelje, znance in sodelavce, da storijo isto. Volilne koče bodo odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer.
NAPREJ Z ROOSEVELTOM!
Svoj med svojimi!
v soboto večer je Cleveland kaj tako je pisano v Knjigi, ta-dostojno sprejel svojega pred- ko je pisano v zakonu morale, in sednika, velikega humanista, dr- ^ tako je pisano v obljubi velike žavnika in najboljšega pri jate- dobe svetovnega miru."
Ija, ki ga je še kdaj imelo delov- j Nato je predsednik izjavil, da! no ljudstvo te velike republike, je ponosen na opozicijo, ki se mu Na mestnem trgu, pred mestno je postavila nasproti: na eni dvorano in na ulicah v bližnji o- strani komunisti, na drugi stra-kolici je. valovilo morje ljudstva,' ni Girdlerji. Ko je predsednik iz-1 ki je prišlo pozdravit in poslušat' govoril Girdlerjevo ime, je mno- i svojega velikega voditelja, čigar žica zatulila.	i
GRKI SO POGNALI ITALIJANE NAZAI NA ALBANSKO OZEMLJE
Italijani so neusmiljeno tepeni, pa naj se kamor koli obrnejo. - Panika med laškimi junaki.
ogromnih zaslug ne bo izbrisa- j "V letošnjih volitvah bodo vse :
TUDI ALBANCI BIJEJO ITALIJANE
la nobena, z milijoni, velekapita- sile nazadnjaštva združeno voli-i LONDON, 3. novembra.-Po- zavladala med italijanskim vo-listov plačana propaganda. ! le proti Novemu dealu," je rekel {r'oeila iz Bitolja, Jugoslavija, na-Pred mikrofoni vi dvorani so predsednik. "Ta. administracija	da so grške čete ob-
nastopili najprej drugi govorni- bo dala vso razpoložljivo pomoč , kolile Korico, ki leži v Albaniji,
ki, toda množica je nestrpno onim narodom, ki se upirajo a- sedem milj od albansko - grške vzklikala: "We want Roose- gresivnosti ter bo skrbela, da ne meje. Zavzetje tega kraja po Gr-velt!"	j bo naredila nobene fatalne na- ^	pričakuje vsak trenutek.
Končno je završal vihar: Roo- pake "appeasementa."	ki se je vršila, preden so
sevelt prihaja!	j Nato je predsednik v podrob- S^^ške čete obkolile Korico, so
Pisec teh vrst smatra pred- nostih očrtal socialne reforme,	^'"ki 1,200 Italijanov ter
sednika Roosevelta i^za enega 'zadnjih sedmih let, javna dela^}™'čili 30 italijanskih tankov.
največjih predsednikov, ki jih je odredbe za odpomoč kmetijstvu,"	dveh italijarskih
še kdaj imela ta velika republi-!delavske zakone in legislacijo zap ka, za enega največjih4ri najmo-
Glas mladega slovenskega premogarja
'4
A
Na
Mlad slovenski, v Ameriki ro-1 jo — ne uniji, temveč Lewisovi m sinovi pogrebnega jen fant, eden izmed John L. mašini. Gorje onemu, ki bi se ■pogreb se bo vršil v sre- Lewisovih "odvišnih premogar-. predrznil, zahtevati avtonomijo
>v," nam je poslal v^jpriobčitevjali pa volitve uradnikov!
sledeči člančič, ki je značilen za j Mnogi delavci so se počutili našo tu rojeno mladino:	j neugodno zaradi Lewisove na-
John L. Lewisova največja i vzočnosti pri Novem dealu, kajti življenska ambicija je, da bi po-! oni, ki Lewisa poznajo, mu ne
BOKARJEVA
^ Mel	^kar, ki za-
°	soproga Josepha,
^tu	8 let, Patrici-
^'tey	Catherine 9 mese-
^	Marijo Erbežnik,
^ in	Josepha in Stan-
0	Verono, Alice in
drejših državnikov, za velikega ' RoOSeVClt bO ffOVOril delavskega prijatelja in človeko-!
ljuba, ki mu je tuja vsako poli-1 p^evi od desetih bodo nasto-tična demagogija, s katero so v radiu razni demokratski , tako obilni meri obcferjeni nje-: govorniki, med katerimi bo i-govi nasprotniki. V življenju sle-1 važen in zadnji govor pred i hernega človeka se pojavljajo i volitvami tudi predsednik F. D. dogodki in doživetja, ki narede'^oo^^velt. Ob desetih zvečer na-nanj tako globok vtis, da mu o-.'^^vnajte radio na postajo WT-stanejo neizbrisno v spominu poslušajte govornike to-vse dni njegovega ostalega živ-i "ko časa, da nastopi tudi pred-Ijenja. Tako nepozabno dožive-'tednik Roosevelt. Kakor rečeno, tje je doživel pisec teh vrst v to zadnji predsednikov go-soboto večer, ko je uzrl pred se- |vor pred volitvami._
boj moža, v katerega niso upr-	. u^r- .
te samo oči Zedinjenih držav	7' ste naredi-vse zapadne hemistere, marveč,"	^ ™ate oči vsega sveta, WneSfeSlih.f	. V' »»"Kt po diktatorjih zasužnjenih naro-l^'	! Igranje z dedov, ki vidijo v našem velikem I	- ustavili predsedniku poosobljeni simbol f:?
pravice in svobode, svetli zubelj 'J"''' ^ ""hkml predsednik.
Stal delavski tajnik. To pozicijo si je prizadeval dobiti pod tremi j republikawkimi administracijami, toda brez uspeha.
Wendell L. Willkie je izjavil, da je urad delavskega tajnika urad za moža, nakar je Lewis, o-
zaupajo;
generalov
BEOGRAD, 3. novembra.. — Grške čete predirajo proti Kori-ci v Albaniji, kjer se bo morala vsak čas udati ena cela italijanska divizija, ki šteje 15,000 mož, ako se ne bo kaj bolj odločno postavila Grkom v bran. S prodira jočimi Grki sodelujejo grški in angleški bombniki. Med 1,200 Italijani, ki so jih Grki zajeli, sta tudi dva generala.
Grškim četam pomagajo tudi albanski četniki, ki vidijo v teh bojih ugodno priliko, da se maščujejo nad svojimi zavojevalci, ki so jim pred letom dni vzeli deželo. Albanci so podrli že več mostov.
Panika med Italijani Iz vasi Stenje v Jugoslaviji se poroča, da ko so včeraj grški in angleški bombniki napadli le-
Sca d Pokojna je bi- portiinist, kakršen je, takoj vi-%%	sv. Cecilije št. j del v sanjah v sebi tega moža.
31,
I

^''eb se bo vršil iz i Smatral je, da če se vpreže pred ^dina in sinovi na Willkiejev voz, da se bo pripeljal v torek do- v urad delavskega tajništva.
um —* v cerkev sv.
pokopališče v na Calvari-'"^^jen blag spomin, ^aše Božal je!
JIARY KOSS ''Ule ^ ^6Čer je preminila v Mrs. Mary Doh,^ ^"^celj, v starosti iz Ljublja-iJ®02 o prišla v Ameriko [Sc^tanovala je na 19901
%
»f	]e na 199U1
C Lun; - Tukaj zapušča y/i	Leskovec, v stari
r Ni	Albino Ka-
Frank je 5atul^,^^«tal933. Bila je Zavedni sosedje d delničarka Slo-'"'^štvenega doma v se bo vršil v sre-^ dveh iz pogreb-3 K., August F. Svetek i^hla,-, ^52nd St. in potem Crematory, blag spomin,
ig, je preminil Paul ' stanujoč na 4806 '»na' ^ starosti 67 let. ^">Vi ^ ^ oskrbi A. Grdi na |>f ..^f^ožalje!
Slovenke
^zvečer, se vrši A J sivnLh Slovfenk kro-\ ^^ovenskem delav-Waterloo R. Se-■jjXa ob 7. uri. Ker I	ste prošene, da
^'deležite. — Tajni-
K

,Mk
Toda ta peti kolonar velikega stila bo prav tako razočaran kakor je bil oče Coughlin.	j
Mi ne vemo, da-li je tudi ta Judež dobil trideset srebrnikov za svojo izdajo, zato bomo črtali besedo "trideset" iz rekorda, toda kljub temu je Judež.
Pod Hooverjevo "ragged" individualnostjo so se delavske organizacije porušile na zemljo. Med temi je bila tudi najmočnejša organizacija v deželi — United Mine Workers of America. Rooseveltov Novi deal je priskočil Johnu L. Lewisu na pomoč.
United Mine Workers of America organizacija se ni samo postavila spet na noge, temveč je v obliki in v okrilju CIO organizacije zopet vzcvetela.
Zdaj pa si prizadeva mož, ki je bil rešen, pahniti svojega rešitelja preko krova. Toda Franklin Roosevelt ni noben "pushover," zato bo dne 5. novembra mnogo ljudi razočaranih. John L. Lewis bo eden izmed teh.
Lewisova rešitev vprašanja brezposelnosti: On je svetoval, naj 200,000 mož zapusti premogovno industrijo, "ker je preveč premogarjev."
Demokracija: Kjer je Lewis,
tam ni demokracija! Unija premogarjev ima svoje distriktne urade v skoraj vsaki, premog producirajoči državi Amerike.
Toda uradniki teh uradov in organizatorji niso — z malimi izjemami — nikoli izvoljeni, temveč zmerom imenovani, da služi- smrti
R. J. THOMAS ODKLANJA!
Snoči je bilo po radiu naznanjeno, da je vodst\'o republikanske kampanje ponudilo K. J. Thomasu, predsedniku C. I. O. avtne unije, mesto delavskega tajnika v Willkiejevem kabinetu, ako potegne Thomas svoje članstvo v Willkiejev tabor. R. tf. Thomas je ponudbo odločno in z ogorčenjem odklonil. — Ta ponudba Thomasu pomeni, da so republikanci spoznali, da niso z Le visom ničesar pridobili, sicer ne bi mesta delavskega tajnika obetali Thomasu, kajti znano je, da je bilo to mesto že obljubljeno Lewisu, ki vidi v uradu delavskega tajnika izpolnjenje svojih visokoletečih želj in ambicij.
Dati vse to nazaj v roke republikanske administracije, je
plamteče bakle, v katero upirajo iz teme, ki jih obdaja, svoje
trudne oči, - zadnjo nado svo- rekel Ro^velt bi pomenilo to-
liko, kot da se obrnemo ter od-
marširamo nazaj v divjino, iz katere smo prišli." Toda ljudstvo 'se ne bo obrnilo nazaj, kakor se tudi ne bo "dalo podkupiti po
je rešitve . . .
Kdo, ki veruje v veliko poslanstvo tega m^a, ne bo v globino duše prešinjen po njegovi
navzočnosti?	,	,..v
P.ec teh vrat J i-, to	C" Po°
redno srečo, da je dotal sedež o-1	otoka, posejanega
sem korakov od mikrofona, pred ^	palma-
katerim je govoril nas veliki	j,,; k.^akal
jaštvom panika.
Jugoslovanski konzul v Kori-ci, ki je na potu v Beograd in se je ustavil danes v Bitolju, poroča, da obstreljujejo Grki s topništvom cesto, ki vodi iz Korice v Rtsno, kateri kraj je v Jugoslaviji.
Angleži se izkrcujejo na Kreti
LONDON, 4. novembra. — Angleške čete so se izkrcale na otoku Kreti, angleški pomorski častniki pa so dospeli v Atene. Izkrcanje angleških čet na Kreti je zelo značilno, ker pomeni, da ustanavljajo Angleži baze na Kreti in na drugih grških otokih odkoder bodo vsilili Italijanom bitko za Sredozemlje.
Baza na Kreti bo služila Angležem za sledeče:
Od tu bodo poslej angleški bombniki napadali Italijo, kakor napadajo na primer nemški bombniki iz Francije Anglijo.
Kreta bo služila kot oporišče Turkom v njihovem boju proti Nemcem, ki pripravljajo napad na Turčijo.
S Krete bo angleška mornarica obvladovala Egejsko morje, in dalje bo Kreta služila kot o-porišče angleški mornarici, ki bo napadala italijanske transporte
tališče in vojašnice v Korici, je j v Afriko.
Robinzonada dveh mornarjev pogreznjenega parnika Anglosaxona
predsednik . . .
Za mikrofonom se je pojavila
visoka, krepka postava z glavo in obličjem, ki ga odlikujejo klasične poteze antičnih tribunov. Usmev njegovega plemenitega obličja se je zdel izmučen in trpeč; na njem se je zrcalilo težko breme velikih odgovornosti.
Kultura
dalje po svoji začrtani poti!", je
Da predsednik Roosevelt nima v mislih četrtega termina, je bilo razvidno, ko je rekel, da bo
NASSAU, Bahamsko otočje, 3. novembra. — V bolnišnici v Nassau-u se nahajata dva telesno in duševno popolnoma izmučena mornarja, ki sta prevozila v 70 dneh v 16 čevljev dolgem čolnu 2500 milj morske razdalje. Ta dva pomorščaka sta 19-letni Robert George Tapscott iz Cardiff a in 24 let stari Wil-bert Roy Widdicombe iz Newtor-ta v Walesu.
Widdicombe, ki je krepkejši iz-
njim, v Beli hiši nov predsednik.
Zakaj hoče predsednik še tretji
i termin, je pojasnil s sledečimi ki teze ramena njegove močne'	..gg^hočem ostati s
postave. Spontane ovacije so mu 1^..^ ljudstvom, dokler se ne izvabile smehlja], ki ]e dal nje-1	vihar in dokler ne bomo
govemu obhcju mahoma drug izraz: trpljenje asketa se je u-maknilo radosti moža, ki je ma-
po volitvah, ki bodo sledile seda- med obeh, je povedal, da ko je
bil njihov parnik Anglosaxon 21. avgusta 500 milj južnozapadno od Azorov pogreznjen po neki
VAJE ZA OPERETO
. V torek ob 8. uri zvečer se vrši vaja za opereto "Srce in denar", ki jo vprizori poleg koncerta soc. pev. zbor Zarja na Zahvalni dan 21. novembra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vsi, ki i-mate vloge, bodite na mestu.
Vsi drugi pa, ki še nimate vstopnic za to prireditev, je dobro, da si jih že naprej nabavite, ker jih dobite nekoliko ceneje. Vstopnice se dobe pri pevcih in pevkah Zarje, pri Mrs. Makovec v slaščičarni v SND in pri Jos. Dumu v trgovini na E. 156th St. in Waterloo Rd.
ZADNJI SHODI
Nocoj se vršita zadnja dva demokratska shoda in sicer eden Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., drugi pa v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na obeh shodih bodo nastopili dobri govorniki. Pridite na o-ba.
Zadušnica
Jutri, v torek, ob 8. uri zju traj se bo brala maša v cerkvi j kanskega kandidata.
lo pozneje rekel: "Jaz hočem o-stati z ljudstvom, dokler se ta vihar ne poleže!"
Med silnim navdušenjem in spontanimi ovacijami, ki se niso hotele poleči, je pričel predsednik govoriti.
V svojem govoru je ponovil, da si "nesveta zveza" prizadeva strmoglaviti Novi deal ter da so se vsi ameriški finančni interesi mobilizirali za zmago republi-
Toda No-
,imeU pred seboj zložne, gotove in varne poti."
"In mi jo bomo dosegli, pre-'den bo drvršen prihodnji termin," je zagotovil predsednik.
'Mi jo bomo dosegli, in, upamo, da jo bo dosegel tudi svet.
"Ko bo potekel prihodnji termin, bo prišel novi predsednik in leta pozneje še nadaljni novi predsedniki, in mislim, da bo beseda "predsednik" povsod razveselila srca preprostih mož in žena."
nemški podmornici, je sedem mož s parnika stopilo v rešilni čoln.
Groza v rešilnem čolnu
Dva izmed teh sta bila ranjena, ko so pričeli Nemci s strojnico streljati s podmornice na rešilni čoln. Oba ranjenca sta podlegla ranam. Petorica v čolnu se je zdaj preživljala z živili, kolikor jih je bilo v čolnu, ki pa so kmalu zmanjkala. Dva izmed tovariši je nista mogla več prenašati gladu in sta skočila v morje. Tretji brodolomec pa je od vročine znorel in si prerezal grlo.
Zadnja dva sta vztrajala
Zdaj sta ostala v čolnu samo še dva, ki sta ob času deževja kakor sta vedela in znala nastre-gla deževnico, s katero sta si gasila žejo. Preživljala sta se z morskim biljem ter bila tako srečna, da sta ujela dvoje velikih rib. Ko sta se izkrcala na Ba-hamskem otočju, sta bila že o-sem dni brez pitne vode. Nesrečnika je našel neki kmet, ki ju je opazil, ko sta se vlekla po pešče-nini proti senci, ki jo je delala skupina dreves. Farmar je obvestil oblasti, ki so ukazale prepeljati oba moža z letalom v tukajšnjo bolnišnico.
Widdicombova normalna teža je znašala 180 funtov, zdaj pa tehta 100 funtov.
sv. Vida za Joseph Sterleta ob priliki četrte obletnice njegove
vi deal bo korakal svojo pot naprej, in te poti mu ne bodo za
Kakor rečeno v uvodu, je pričakovalo predsednika Roosevelta pravo morje ljudi. Gneča je bila ogromna, toda ljudstvo se je korektno obnašalo in policija ni imela pritožb, dasi je imela, naravno, s tem ogromnim na^Iom polne roke dela. Prebivalstvo Clevelanda je dostojno, svečano in navdušeno sprejelo predsednika Roosevelta, ki ga ljubi in spoštuje, kakor ljudi in spoštuje on vse plasti ameriškega naroda, ne glede na njegove plemen-
Klobase
Slovenska zadružne zveza naznanja vsem, da v sredo 6. novembra se bodo dobile, kot vsako leto, najboljše riževe in krvave klobase in enkrat tekom tedna tudi nova ajdova moka.
Card Party
V torek se vrši po seji društva št. 18, Slovenske ženske zveze Card Party, kamor se vljudno vabi vse članice in njih prijatelje.
gradile sile zla in prevare. Za- ske in verske razlike. — A. Š.
GRŠKI MINISTER POZIVA SVETOVNO DELAVSTVO NA ODPOR PROTI AGRESIVNEMU FAŠIZMU
ATENE, Grčija, 3. novembra, i peliram na delavce vsega sveta. — Aristides DematratoS, grški j Grške strokovne unije, apeliraj-minister dela, je apeliral na de- te na svoje organizacije, da po-lavce vsega sveta, naj se zdru- i magajo naši pravični stvari."
žijo v svojem odporu proti fa- j Delavcem Italije pa je mini-šizmu in nasilstvu.	| ster dejal:
"Delavci Zedinjenih držav, j "Imperialistična blaznost vas Sovjetske unije in vseh nevtral-1 je iztrgala iz vaših domov ter nih dežela, zahtevajte, da se ta-1 vas poslala v boj v tuje dežele za koj ustavi izvoz vojnega materi- j koristi plutokratov. Kaj iščete v
jala v države agresivnežev," je
izjavil minister preko radia. "A- Vojaki Italije, ne bojujte se
Albaniji ? Kaj iščete v Grški ? —
>t"
iTRAN 8.
ENASOPRAVNOSt
novemW,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi'In Mexlci, ža celo leto.......................................^$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece..........................................?.$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece...........................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:
celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
Volilna propaganda in papige
ROOSEVELT - PRIHODNJI PREDSEDNIK
ne reveže mora priti v naše blagajne za orožje. Kadar bomo i-meli denar v naših blagajnah, o-O da bi bila skoro končana ta ^ožje v naših rokah, potem bo-gonja ter blatenje in kidanje ^lo povedali tistim, kateri bi se gnoja. Človek že ne more več od- upali ugovarjat, kje se konča preti radio apai-ata, da ti na njihova pot.
drugem koncu v pokvarjeni slo- Zatoraj prijatelj v torek je venščini, hrvaščini, slovaščini, volilni dan, tvoja sveta dolžnost češčini in poljščini upije. Kda je jg, da greš volit in da voliš po izvolil Hitlerja? — Hitler sam. gvojem najboljšem prej)ričanju. Kdo je izvolil Masolinija? Maso- gledaš, da boš sam sebi naj-lini sam. Kdo je izvolil Roose- bližji. In to boš storil ako si boš velta? Roosevelt sam. Kdo je no- skušal ohraniti tisti mali kos miniral Willkieja? ljudstvo. Ta- kruha, katerega imaš v roki. Že ko toraj ljubi prijatelj! Ako si pregovor pravi, boljši je vrabec repubhkanec, si prištet med ljud- ^ j-oki, kot golob v zraku.
stvo. Ako pa si katere koli dru- j Zapomni si prijatelj, po repu ge politične skupine pristaš, ali blikanskem ti nisi prištet med pa tudi ako ne pripadaš k nobe- ljudstvo, ako nisi republikanec, j ni, pa si Monky in te ne prište- g j socialističnega prepriča-vajo med ljudstvo.	nja, nimaš prilike, da bi glasoval
Tako sodijo o tebi republikan- svojega kandidata. Ako si koči. In žali bože, da imamo med munist prejemaš direktivo iz Slovenci tudi take papige, ki po- Moskve. Ako pa si demokrat, si navijajo za drugimi, kar so jih pg coklja, katera zadržuje hi naučili. Ko bi se le količkaj za- trejši razvoj in okrevanje te de-vedali, da s tem kričanjem žali- žele, katefo so republikanci po-jo svojega očeta, mater, sestre,' minili v skorajšnjo propast.
brate in ves slovenski narod. In'
vse to delajo za judeževe srebr-
Po jugu se klatijo preganjani Kriza ni posegla samo v zvez-farmarji, brezdomci iz kraja v no vlado, pač pa tudi v vlade kraj, brez cilja, raztrgani in lač-jvseh zveznih držav, zato je naj-ni, na drugem kraju se razme-^ večje važnosti, da so na odgovor-tava bilijarde, seveda je lahko nih mestih državne vlade možje, porivati nekaj sto Amerikancev, ki so zmožni pravilno in uspe-
okoli, ampak ko bo treba porivati 50 milijonov Amerikancev, bo treba ubrati druge strune.
t.
šno reševati pereče tekoče probleme. Allen N. Corlett je eden teh mož, na katerega se volilci
Sedaj je tudi prišel v deželo'lahko zanesemo, da bo deloval čas za narodni cirkus, ali gaš- za uzakonitev predlog, ki bodo peri teater. Koritarji vpijejo vse koristne celokupni splošnosti.
nike. Razume se, da jih ne briga ugled naroda, ker ugleda sami menda nimajo. Ako bi ga imeli, bi tega ne vršili.
obrekovanje, natolcevanje, po-tvarjanje resnice. Imajo pa
Predsednika Roosevelta poznamo zadnjih sedem let 1 o njegovih dejanjih, v soboto večer pa smo imeli čast,
tpoznati ga tudi osebno. Kdor je predsednika osebno \idel in slišal, se ne bo čudil, če Willkie v sedanji volilni j kampanji kljub milijonom, ki so mu na razpolago, kraj-t ega vleče. Samo primerjajte njegovo demagoško rjovenje umerjenTmi in izbranimi besedami predsednika Roosevelta, Willkiejeve obljube, kaj vse bi on storil na predsednikovem mestu in kaj še vse bo storil, če bo izvoljen,
s tem, kar je predsednik res že storil za ameriško ljudstvo in za ameriško delavstvo, pa boste izprevideli, zakaj bo ameriški narod* poveril Rooseveltu še za nadaljna štiri leta vodstvo Zedinjenih držav.
Priznavamo, borba bo silna, kakršne morda še ni bilo v zgodovini predsedniških volitev Zedinjenih držav.
Sile, ki so se zarotile proti Rooseveltu, so silne in jih ne gre podcenjevati. Na Willkiejevi strani so milijoni ameriškega velekapitala, denar velebankirjev kakor tudi užaljeno samoljubje tistih, ki mislijo, da pod Rooseveltovo administracijo ni bilo v polni meri zadoščeno njihovim osebnim ambicijam. Poleg teh javnih nasprotnikov predsednika Roosevelta so ali so bili na Willkie jevi strani vsi oni saboterji, ki so posredno delovali v Willkiejevo korist s tem, da so oglaševali svetu vse gorostasne in demagoške zmožnost za obmetavanje z svo-Willkiejeve laži in očitke predsedniku Rooseveltu, s če- i™ lastnim blatom in gnojem, me., so ustvarjali v neup.avičene dvome, clesc. clni pred volitvami pa so prišli na dan z izjavo za predsednika Roosevelta, češ, da so čakali z izjavo zato, ker prej "ni še čas dozorel." Deset dni pred volitvami pa jih je nenadoma razsvetlil sveti Duh, nakar so prišli na dan z izjavo o neprecenljivih zaslugah predsednika Roosevelta in njegovega New deala za delavstvo in deželo v splošnem, in za narod in deželo pogubni taktiki onih, ki podpirajo kandidata Willkieja. . . Pač pozno spoznanje!
Mi smo po svojih skromnih močeh ves čas izza konvencije delovali za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, ker smo smatrali, da je bil ČAS ZREL ZA TO od tfenutka dalje, ko smo doznžili, da namerava Roosevelt kandidirati za tretji termin, žal nam je samo, ker čutimo, da smo še vse premalo delovali za ponovno izvolitev tega velikega moža.
Poleg finančnikov in veleindustrijalcev, ki so znani po svoji mržnji do delavstva in do Roosevelta, je nastopil proti predsedniku Rooseveltu tudi John L. Lewis,
predsednik Kongresa za industrijsko organizacijo, ki pa s svojo izdajo ni škodoval predseaniku, temveč sebi. Šte-
Eden izmed- 85 odstotkov.
Kam jadramo?
Euclid, O. — Zelo, zelo hitro beži čas, in s časom se spremi-Vsakemu le nekoliko dostoj-' njajo razmere, da človek koma^ nemu človeku se more gabiti ta- zasleduje. Kakor hitro beži čas, ko početje in to od ljudi, kateri tako se tudi hitro producira bla-žele biti voditelji sto in trideset go in tovarniške izdelke, potom milijonskega naroda.	j strojev seveda. Hitro! Hitro!
Nimajo druge zmožnosti kot To je geslo današnjih dni. Clo-
za
karldidate demokratske stranke. Kadar Jcaterikoh kandidat v svojem govoru ne more povedati
vek nima niti časa, da bi se počasi najedel, vedno se nekam strašno mudi, zakaj to? Nikdo ne ve. Ako človek stoji poleg ceste in opazuje kako drve mimo razna vozila, se nehote povpraša kam vse to tako leti in drvi? In najlažji odgovor na to je, za denarjam in s to besedo
drugega kot nedostanke in laži j je tudi vse povedano.
svojega protikandidata, ni vre-j	^ vršila raz-
den, da se ga .zvol, v kak urad.	baznih strojev, industrij.
41. v resmo. m vec nobenega do-1 ^ namreč. Zelo malo sto,nega ,n [»stenega eloveka. ] ^ j« z, to razstavo vedelo, kater. b. sluz.l narodu kot se:^^_,	mršilo vse malo bol
spodobi od predstavnika. Vrab- j	tiho. ne veto za-
=.nastrehanvedo.dasoosebra|	Mustrijalce
interesi prv., potem pndejo pr.-1 strah kaj je stroj danes vil.gi.-ane.. potem nj.hov. ^rodJ	Današnji stroj je tako
n.ki m prijatelj, .n teh je toliko.,	hiter, da ni nič pre-
da pobero vse. zate pa ne osta- !^.	»ko rečem, da
ne niti gola ost.	, jj^g jg res lahko strah teh no-
Volimo za Willkie in vsi bomo, | vih strojev, ker nas bodo po-delali, bomo nosili vodo v jeze- ■ stavili v krušnfe vrste. Pa to ro po 30c na uro, 12 ur na dan.' ne bo samo nekaj stotin, šlo se Ako izvolimo Roosevelta bomo ; bo za milijone in to niso prazne imeli WPA. in brezposelnost, i besede. Res je kot pravijo, da ker republikanski kapitalisti bo-' stroj ustvarja dela, to drži, sa-do nasprotovali njegovi adpnini-1 mo tako dolgo dokler se dotični vilo ČIO organizacij, ki se izjavljajo po svojem vodstvu straciji, tako da bomo delavci j stroj dela. Ko je stroj narejen za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, se z vsakim vedno na dežju. Veščaki so nam I in upostavljen, da začne produ-
že neštetokrat povedali, da je j cirati, potem pa gorje delavcu. S5 odstotkov prebivalstva v A- j In ko bodo upostavljen! vsi ti-meriki delavcev.	1 sti novi stroji, ki se jih danes
In vsi ti niso zmožni izvoliti j ustvarja, bo produciranega to-človeka, kateri bi zastopal de-1 liko blaga in indiistrij&kih iz-lavske interese. Zares žalostna j delkov, da se mora zamašiti ves slika. Nikakor mi ne gre v gla- j svetovni trg. Izvedenci in stro-vo, zekaj tudi delavci ne gleda-1 kovnjaki so preračunali, da se jo prvo sami za se, kot to d3- {lahko produkcija podvoji vsakih lajo financirji, kot jih imenuje-j 90 dni, če se namreč ena kom-
ponovno izvolitev pr dnem viša. Te organizacije se obračajo v najstrožjih izrazih proti Johnu L. Lewisu, in že danes se more z gotovostjo reči, da kar bo Willkie med meščanstvom pridobi',
toliko ali še več bo izgubil zaradi Lewisove podpore v vrstah CIO organizacije ter vsega ostalega zavedneg.i delavstva. Nobena odredba organizacije ne bi mogla storiti toliko dobrega za koristi predsednika Roosevelta, kot je storil govor, ki ga je imel Lewis po radiu Willkie ju /
prid. V St. Louisu se je na primer vršil pretekli teden ogromen delavski shod, katerega so sKlica^e tri delavske organizacije; CIO, A. F. of L. in Bratovščina železničarjev, ki ne pripada ne tej ne oni delavski organizaciji; kot glavni govornik na tem shodil je nastopil newyorski žup^n LaGuardia.
Eno dejstvo je gotovo: Mase delovnega ljudstva stoj.e trdno ob strani predsednika Roosevelta, in te bodo tudi pripomogle, da bo ostal predsednik Roosevelt še prihodnja kritična štiri leta na krmilu ameriške vlade.
Kar se tiče nas Slovencev in naših skromnih moči,
vemo, na katei-o sti'an tehtnice jih bomo položili. To smo jP«roča ekonomija (Economize)
vedeli od vsep začetka, tudi taki-at, ko so drugi smatrali,	%tL'la'^b^%'a.I#.
da "čas se ni dozorel. Nase ljudstvo ni slepo ne gluho,	pj-j WPA proč s tem de-
zato se ni šele zadnjih deset dni pred volitvami odločilo,	lom, denar namenjen za potreb-da bo glasovalo za Rooseveflta, temveč je bilo odločeno
vprek, ta je kriv, da jei tako in drugi zopet zvrača krivdo na druzega. Brez razlike kedo je na krmilu, bo moral trošiti denar, ako bo hotel obdržati današnji sistem še nekaj časa. Cela struktura pa sloni na tako rahlem podstavku, da zna vsak ilajmaši sunek, ali stresljaj povzročiti, da se vse skupaj zruši v razvalino.
No, kedo ima pa narejen načrt, da bo spravil vse to zopet nazaj v funkcijo? Najhujši ropot se je primeril pod republikansko vlado. Po 1929 ropotu je bil še Hoover 3 leta na krmilu in kaj je skrpucal skupaj? Nič. In po sedem let Rooseveltovega vladanja? Koliko smo na bolj šem? Pa ta drugi nič. Saiho za-dožili smo se za nad 40 bilijonov. Tukaj je dokaz, da je voz denarnega sistema do pesti v blatu in ga ni, da bi nas spravil na gladino. Nikar ne pošlu-šajmo kaj nam povedo politiki. Dajmo malo misliti sami za sebe. Kakor politiki, tako naš zavajajo tudi časopisi. Ko je človeka Bog ustvaril mu je dal dva konca, enega da misli z njim, drugega pa, da sedi na njem. Torej dajmo nehat sedeti na naših možganih, saj veste ko pravijo, Head winfe, tal loses.
Torej zopiet bodo volitve. Kaj pa pravzaprav dfela volilfefc ža tistim zagrinjalom v volilni koči? Prebira uši, češ ta uš me je že žrla zadosti, sedaj me bo ta, ta me bo še bolj ko me je una zadnja štiri leta. Nobenemu ni treba pričakovati, da bo kedo prišel in znižal, kake davke ali podobno, davki bodo čezdaljfe večji, ker politiki — rabijo denar. Denarja rabijo čim dalje več. Nobeden ne želi tako kot technokratje, da bi se še ta sistem držal vsaj še pet let, da bi se nam bilo čas bolj organizirati. Ako naša organizacija ne bo zadostno pripravljena, da povede ostalo ljudstvo, po pravem potu do cilja, bomo mi z vsemi drugimi pogubljeni in uničeni. Mi smo ravno v istem čolnu kot ostali svet, mi ne iščemo za nas nič boljšega kot za druge ih nas pričakuje ravno ista usoda kot vse druge. Ako mi ne uspemo, ne bo naša krivda, pač pa bo krivda tistih 3/00 ljudi, ki vidijo tako kot vidimo mi, pa nočejo delovati. Mi ne rabirho vseh ljudi v organizaciji, zadostuje sanio 3/00, da se pripelje ljudi po pravem potu da pravega cilja.
A. Noč.
Zato se ne bomo kesali, če oddamo zanj svoj gifts ter izvolimo Mr. Allen N. Corletta za državnega senatorja na republikanskem tiketu.
Glasuj mo za tega poštenega in zmožnega moža!
J. P., volilec.
nekoč morje?"
danes samo kopalne
Gospa: "Kaj delati, kadar se prejšnji
pijete?"	. xpffgpJ
Melhio: "Milostljiva, j
nevem, kernisemsewkoKF
skusil."
Gospod: "Gospa, C	•	i-i	da iskreno sočustvuje ^
Sbcijalisticnim volilcem	^ora biti, ce
Jutri so volitve. Toda volilci,! na vdova v tridese^ni ki so prepričani, da je edini iz- Vdova: "V petindva hod in rešitev za deželo v demokratičnem socializmu, ne bodo našli na glasovnici sociali-
tu, prosim
Gospodinja: "Zdaj
stične liste, z Normanom Tho- gostom, da jinti zapoj®^ ________X.1,, 1__-;4.;	"Kai. Če .
masom na čelu, kajti državne o-blasti v Ohio so socialistom odrekle prostor na glasovnici na način, ki prav nič ne diši po demokraciji.
Kljub temu pa volilci, ki uvi-
Gospodar:	,
počakala, morda odia j
stema le v socialiaticni^'';,;# uredbi. In ne bojte se, j
tem vaš glas "proč
vržen
devajo, da reformisti starih ^	več ko bo
strank, pa bil to Roosevelt ahLi^sov prej bo zapihal v ^ kdor koli, ne morejo trajno in'	__ ^drav - ^ete-
korenito rešiti silnih socialnih,	družabnega in ,
in gospodarskih problemov, ki ga hapredka — veter
nas mučijo, lahko glasujejo za ekonomske demokfacig ^ g, socializem. Kako?	Klub št.
Klub
Prečrtajte na glasovnici ime j enega izmed predsedniških kan- [
didatov, Willkija ali Roosevelta,
zapišite potem razločno nad prečrtano ime "Norman Thomas" in pred tem imenom napravite križ.
Slednje je važno, ker bf*ez križa pred imenom vaš glas nič ne šteje.
Socialisti in somišljeniki, glasujte ža Normana Thomasa in za resnično demokracijo, kakršno lahko uresniči le socializem!
Pokažite, da ste proti mrcvare-nju demokracije in da verjamete, da je trajna in zadovoljiva
rešitev iz kaotičnih razmer pro-_________
padajočega kapitalističnega si- kal prst od rojstv^
liš
Palec ličge
roko
Neki delavec je sreči palec desni^®- ^ Petrosjan, ki dela škem zavodu v En^
isadil ponesrečenem
palec leve noge na je r Nenavadna operacU_ ^
i paie"

srečila. Presajeni r pravlja svoje delo m ke ni bila nič znta J ^ bila druga operacija
A
Prvo takšno opera^j ^ prof. Petrosjan riletnem otroku, k'
VOLITVE SO NA I^RAGU!
Dolžnost vseh, ki bodo volili ste, kateri bi im®''
ma, da bi se upa" ^ nico tem tako si®
jo tehnokratje.
Nerazumljivo je tudi, kako da je delavec prej pripravljen pomagati drugim kot pa sam sebi. Bržkone, da ima raje druge kot sam sebe.
Cesto po Ohio, so slabe. Vsaj tako jih kažejo na slikah, katere so raznesli po hišah. Pod katero administracijo pa so bile te ceste narejene? Hot mix.
panija nameni narediti en tisoč aez oplanov na mesec, potem se isto število v 90tih dneh podvoji, da se lahko naredi po dva tisoč aeroplanov na mesec in tako nam prinese v enem letu na 16 tisoč aeroplanov na mesec. In to ne velja samo za aeroplane, pač pa tudi za ladje ih drugo. Pomislimo torej koliko je to blaga, koliko časa bomo mogli
Allen N. Corlett
Allen N. Corlett kandidira na republikanske mtiketu za državnega senatorja. Allen N. Corlett, ki je star 35 let, je že bil državni poslanec ter ima kot tak dovolj izkušenj z dolžnostmi državnega legislatorja. On je znan kot prijatelj delavstva, zato ga je indorsiralo mnogo de-lav.s-kih in drugih organizacij. Kot državni poslanec je podpiral in glasovi^l za vse predloge v prid Clevelanda.
Radi njegovega rekorda kot državni poslanec, sem prepričan, da bo Allen N. Corlett dober državni senator, ki se bo po-krajih gnile, v sramoto Ameriki, brigal za pravice in koristi cle-
velandskfega prebivalstva, če mu
Sedanji administraciji se pri- še dajati vse to čez vodo? To je
zagonetka, ki jo bo rešil čas in ta čas ni več tako daleč, posebno še, če vlada ne reši problema doma. Razmere so po veliko
je, da dobro premislijo, za katero stranko jim je treba voliti,
da bodo koristili večini. Samo dve stranki sta, ki bosta odločili o velikih stvareh, za katere se je boj že začel. Veliki kapitalisti so vrgli ogromne milijone med ameriški narod, da se ti milijoni potom časopisja in raz- j spremenilo in bi novrstnih prodanih ljudi borijo; kateri bi padal P° F za njihove nikdar polne bisage in' brez vsega usn" # g te njihbve bisage so tako veUke, jhov namen je, ^	f
cem, ki so pa
ki in obljub polni, ^
slepili in dobili
tem, ko bi se pa .jgti ^ J
sedlo in bi dobili jjgg ^
roke bi se pa
i
#1
da Se v njih pogreznejo ogromni i koristi delavskeniu prof i ti, katere izprešajo iz prid- j hočejo uničiti vse^^
ne delavske mase, to je iz pro-j dobitve, katere
dukcije, katero izvaja delavski.pridobilo pod razred. Ako bi človek ne poznal i vo administracijo-teh hijen in ako bi jih sodil po^pa je treba na njihovih časopisih, bi mislil, da žati in jih še vec P ^,
_	. . ..	i__1__^nefaVl^^
30 ti ljudje največji človekolju-1 pa je treba bi, ki so pripravljeni dati vse j urade iskrene in ^
svoje bogastvo na razpolago sa- j tel je, ne pa ljudi pi mo, da se koristi narodu, da bo-i libra, kateri bi s® do do ti ljudje res storili vse, kar je po delavskih hr pg v njihovi moči, da bodo izboljša- j moči in bi potem, ii življenski standard delavskim potrebovali deia^® masam do stopinje, pod katero ^li na cedilu. S se bo cedilo rrileko in med delav- tja jo zaupanje v ; J«
Ih \\ k
ski masi, kamorkoli se bo obrni- nje, da potem

la, in pečenih kokoši bo tudi v nim voditeljem 0, ogromni množini na razpolago. Zatorej je n«®^^ Vse to so nam tudi pod Hoover- smo oprezni, da m « jevo administracijo obljubovali, vsem tistim, ki zC , a potem, ko so sedeli v sedlu, voriti in kateri p*,j^ so se pa le sami gostili z njimi,
za ogromno delavsko maso pa še kruha niso imeli.
Zatorej ameriški volilci, le dobro premislite kaj boste volili, da vam ne bodo te hijene sedele na vaših vratovih in pile va-' nost je, da ga
k(
1
i
razne stvari, v Z"®® Jfisti-^ jo samo za svoj® .g, ramo gledati na bila izvršena P° administracijo,
ral P. D. Roos«^'Utr,
ley
njemu oddati svoj glas takoj, čim je izvedelo, da bo kan- Ijivo pa je, da glasujemo tudi za vse ostale demokratske ^	Lehe ne W Imeirin TvaVž^pIid njegovo ..... ' kandidate, da bo imel predsednik Roosevelt v prihodnjih ^ preteklosti kot po- spet nagnali v Hoovers Village, Vo botiti napig
jfiriVi	Liv'r\in	Aim nDiHl obstl'llkr.i IP. ITI i	i_w	4.»^; i>; Ui ati na imnnn'^rnl Willkios fAAnlnn D^st .
, I %
k K
didiral za ponovno izvolitev.
Torej oddajmo jutri svoje glasove predsedniku Roo- štirih letih svoje administracije čim manj obstrukcije in	bo deloval tudi kot ki bi se: pa imenoval Willkies resiiico, za P'r
je- nasprotovanja v kongresu kakor tudi v državni in mestni senator za korist splošnosti, če dump yard. Pa tudi raznovrstne razmere in za ^
seveltu in Henryju A. Wallaceu, bivšemu tajniku polje dejstva, ki kandidira za podpredsedniški urad, priporoč- vladi
se iiui poveri ta važen urad. kempe bi bile na razpolago ža ti-1
i^vembra, 1940.
Obtožbe proti New Dealu stoje na šibkih
nogah
v bučni.kampanji, katero vo- hišo, je produkcija napredova-1 republikanski predsedniški la sleherno leto z izjemo 19&8, ■	Wendell L. Willkie ko je padla na 88. Prošlo leto je
P'^Gdsedniku Rooseveltu, ^ znašala 108, povprečna visokost s isi najbolj često trditev, da|za prvih šest mesecev tekočega J pod New Dealom ameriško ospodarsko docela skrahiralo.
fji . '^3. sedanje administra-® je vrgla na pot businessa ^vire, vsled katerega
llfXKOPRX^nOII
STRAN m.
mogoče
se mu m
razmahniti, je rekel re-
Wikanski kandidat Jojih govorov. 1
^ malo dru-j ciie besede. Dejal je: "Ključ uu voji Produk,
miru je ameriška cija. Naša produkcija se
leta pa je 115.
Hast nakupne moči
V	letu 1932 so skupni narodni dohodki padli na 40 milijard in 89 milijonov. Lani so se dvignili na 69 milijard in 400 milijonov,
v enern j v tekočem letu pa se z gotovost j o V drugem je računa, da bodo znašali 74 milijard.
V	očigled dejstva, da so cene danes nižje okt so bile leta 1989,
Ran H " "	oc td pomeni, da je nakupna moč
v„] v^^^rdblja in duši pod ameriškega nal-oda letos znatno om	... y [večja kot je bila v letu 1929.
Farmer ji so na boljšem Vredno je tudi omeniti, da se je skupni farmerski dohodek skoro podvojil, odkar je New Deal na krmilu. Leta 1932 je bila cena prašičem od $2.75 do $4 za sto funtov, letos je bila med 34.90 in $6.40. Koruza v zadnjem letu republikanske administracije je padla na 29c bu-šelj, danes je okrog 60c. Cena pšenici »v letu 1932 je bila 42c, danes pa prinese okrog 85c bu-šelj, navzlic izgubi trgov v inozemstvu radi vojne in drugih vzrokov, ki so izven vladne kontrole.
Kdo bi utfeghil reči, da ni pravično {»rimerjati razmere najslabšega leta pod repiublikanci
iieu"'	propagande." V '
govoru je Will-,m na široko odprl usta.
dežele še ni bilo ^Mlnistfacije," je dejal, "ki bi
dulf^'° razumela na pro-tedanja." In tako
P^jstvtt goečre drugače
tQ S katero se nabija na Pokazuje, da imajo »Tih ostali republikanski Jjudi za zelo neumne.
političarji
Pisov	»e čitajo časo-
Prvi	časopisu, ki na
je-objavlja Willkiejeve W;	o "razpadajočem
ki%	lahko na straneh,
y {ii,„^°®^^čene gospodarskim in
čila zadevam, čita poro- ^ z najboljšim pod Rooseveltom, ®^^o o rapidni rasti pro- j ko je industrija deležna umetne y ternveč tudi dobičkov,'stimulacije od strani obrambne-jjgt aiheriški velebisniški
konstatacija
Times, ki sicer v
- ^OniSkih

, . kolonah pod pira pfgj	kandidaturo,
dnevi na finančni
ga programa. Ampak tudi če priiiierjrimo zadnjih sedem let pod vlado republikancev s sedmimi leti New Deala—torej, akb se poleg Hooverjeve depresije vzame v poštev tudi Coo-lidgevb prosperiteto—nam šta-
fto jasno dokazuje, i Hs	produkcijski m-

ffevS	bodisi pokadili
kampanjskih cigar ali o kaki drugi deželi
* )e j^^^^^Gralno-rezervne komisi-je industrijska pro-'etj ^ Septembru tekočega Pol jj' ^ oziroma za 13 in ISgg j^^^Gntov nad produkcijo v Žibal ® ^ gospodarska raz-p dežele na svojem Mjg '■ j'odukcija avtne indus., la fg, oktobru je bila začrtafta l^orofa^ višini, sedaj pa se > fla bo šla celo preko te
,1*
ske administracije znašala 89 napram 92 v sedmih letih Netv Deala.
Še eita laz pribita
Zanimiva je tudi očolščina, da pod Rooseveltom, ki po zatrdilu Willkieja strahovito "zatira" business, je povprečno število bizniških bankrotov znašalo 1,042 ha mesec, medtem ko je dneh, ko sta deželi vlada Coo-lidge in Hoover, šlo povprečno 1,784 podjetij na riiesec nš kant.
Ker je v deželi več malih podjetij kot velikih, je s tem dokazano, da je stanje malih podjetij pod Rooseveltom v splošnem boljše kot je bilo pod republikanci, ki' se proglašajo za zaščitnike malega businessa, ki ga Willkie želi "oteti" iz riew-deal-skih krempljev.
kampanja varanja Iz vsega tega je očitno, da se Willkie in njegovi kolegi skušajo prikopati h krmilu federalne vlade z argumenti, ki ne I preneso stvarne analize. Celo ve-^	j like efektrarske korporacije, o
^Publikanski kandidat .katerih bi Willkie kot bivši pred-'""Pbd	® razpadajočem I sednik Commonwealth and
pod New Dealom,'southern Co. moral nekaj ve-° zajema iz zgodoVi- |deti, izkazujejo stalno večanje, ^	administrafcije vjdasiravno jih je Roosevelt tako
'"zatiral."
Leta 1932 je produkcija elek-
"	vik in krik
kapitala od 'iie, L °®®veltove administr&-y	City banka v
poroča,- da so bili ' Pryj/ vodilnih korporačij 5» . mesecih tekočega Ni ^^^t'tkov višji kot pa v ®^^ci prošlega leta, kar se letn^ mera profi-^ iz 7 na 10.9 pročen-

Judge Daniel E. Morgan
for Judge Court of Appeals
Judge Lee E. Skeel
for Judge Court of Appeals
Judge Virgil J, Terrell for Judge Court of Appeals
Judge Homer G. Powell
for Judge Court of Common Fleas
^	aamimsiracije v
1 % ' On sicer o tem zad-
leta republi-	jc
L^ »Jr^^^^iistracije nikoli rii-.trike bila povprečno 6,865 mi-
m hi mu zameriti,

a JHase ameriškega Ijud-
j"' ^
^	AfneHkancc j.
/1 k j^pričan, ih to' upravi To^ WPA slabo nado-
je:
?5 ^tio> L *"^^"0 zaposlitev, am ' j f li! "i ,da v letih lOSl prodajanje jabolk
%

lijonov kilovatriih ur, lani pa je narastla na 10,857 milijonov.
Kot se je izrazil predsednik Roosevelt v svojem prvem kampanjskem govoru, ki ga je imel v Philadelphiji: ameriški business se nima vzroka pritoževati had svojimi "sovražniki," pazi pa naj, da ne pade zopet v roke svojim "prijatfeljfenfi."

Judge Frederick P. Walther for Judge Court of Common Pleas
Judge Frank S. Day
for Judge Court of Common Pleas
Judge Nelson J. Brewer for Judge Probate Court
Judge Harry L. Eastman for Judge Juvenile Court
Advokati priporočajo najsposobnejše kandidate za sodnike.
Tukaj predstavljena navodila volilcfein, pri zaznamovanju" nestrankarskega sodnijskega listka, pri volitvah v torek 5. novembra: so rezultat poskusnega glasovanja, izvedenega nedavno po clevelandski odvetniški zvezi med advokati sirom Clevelanda.
Dobro pripravljeni, da pre-
stanejo moške kvalifikacije za sodnike, potom njih dela kot zastopniki ljudi na sodišču, priporočajo ti advokati v izvolitev sledeče kandidate: Za sodnika prizivne sodnijfe, Daniel E. Morgan in Lee E. Skeel, ali Virgil J. Terrel (oba izrazito sposobna in priporočena): za sodnike okrajne sodnije; Homer G. Powell, Frederick P. Walther, Frank S. Day; za sodnika na zapuščinski sodni ji: Nelson j. Brewer; za
sodnika mladinskega sodišča: Harry L. Eastman.
Od osmih navedenih kandidatov se jih šest priporoča za ponovno izvolitev. Trije: Morgan, Walther in Brewer so tako izredno odlični, da nimajo protikandidatov.
Vsi so doprinesli izredne ;po-sluge clevelandskim tujezem-skim skupinam in bi morali bifl' odobreni po narodnostnih držav-Ijanh. — (Politični oglas).
John F. Curry in James A.| Reynolds sta sposobna { okrajna komisarja i
Društveni
John F. Gurry
'testnih ulic od stra-edina "indusiri-
><1 1%? J'Sirila
%
dotienih Zadnjih dveh j^/Gpublikanskih vfeie-rWhi,ameriška industri-na tlfeh. Pofelejmo
'edfe^-ailnO - rezervne kaže, da je pro-tHi	58 odstotkov,
liooseveltu v Belo
Iz šfdr^
trie
Leiona tobaka
Letina tobika na Hrvatskem j6 bila letos ugodna, kajti dala je nad tisoč vagonov pridelka. Po vsej banovini je bilo žasajenih blizu 300 milijonov toba-kovih rastlin. Vsaka f-astlina da 6d 35 do 37 gramov suhega tobaka.
James A. Reynolds
John F. Curry in James A. Reynolds, kandidata na demokratskem' listku za ponovno izvolitev v, odbor okrajnih komisarjev pri riovemberskih volitvah, sta služila v tem odboru že zadnjih osem let. Izvolitev teh dvfeh mož ža komisarje bo zagotovitev tudi v bodočnosti dobrega okrajnega gospodarstva v naši občini.
Glavni princip točnosti, načina in postopanja Mr. Reynoldsa iR Mi:. Currya pri upravi okrajnih zadev je bilo, da mora biti okrajno gospodarstvo vodeno na učinkovit, ekonomičen način na trgovski podlagi, kot tudi tako, da je v korist dotičnih, ki prispevajo k vzdrževanju tega odbora, namreč, davkoplačevalcev. Izvolitev teh dveh mož bo zagotovilo davkoplačevalce Cuyaho-
NOVEMBER
9. novembra, sobota — Društvo Collinwood Hive, Maccabees, priredi ples v avditoriju Slov. del. doma na Waterloo Rd.
9. novembra, sobota. — Svobo-miselne Slovenke, št. 2 S D Z Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9. novembra, sobota. — Pey. ski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slov. društ. domu na Recher Ave.
9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, priredi ples v Hrvatskem domu.
19. novembra, sobota. — Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
9.	novembra, sobota. — Maria Prisland Cadets priredijo
" plesno veselico v Twilight Ball Room.
10.	novembra, nedelja. — Društvo "Slovenec", št. 1 SDZ. Proslava 30. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj" SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
10. novembra, nedelja. — Lake Shore Post, A. L. priredi plesno veselico v Knausovi dvora-m.
16. novembra, sobota. — Društvo Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16. novembra, sobota. — Sta-
j tuettes klub SDD pridi ples v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, sobota. — Buc-kye Stars priredijo plesno ve-
ga okraja, da bomo imeli tudi v bodoče dobro, pošteno, čisto in učinkovito okrajno gospodarstvo v prihodnjih štirih letih. — (Politični oglas).
selico v Twilight Ball Room.
16. novembra, sobota. — Društvo "Velebit" štev. 544 S. N.
- P. J. priredi veselico v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
16. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. J. priredi plesno veselico v Slovenskem domu, na Holmes Ave.
16.	novembra, sobota. — Druš-tvo"Cvetoči Noble", SNPJ priredi Card Party v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
17.	novemora, nedelja. — Mladinski zbor SDD priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
17. novebmra, nedelja. — SKPP "Lira". Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-go doma.
i 21. novembra, četrtek. — Zahvalni dan. Social, pevski zbor "Zarja", priredi koncert in ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
23. novembra, sobota. — Društvo "Glas Clevelandskih Delavcev", št. 9 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slov. nar. doma, na St. Clair Ave.
23.	novembra, sobota. — Roustabout klub priredi ples v Twilight Ball Room.
24.	novembra, nedelja. — Oreški klub. Prireditev v Slov. del. &)mu na Waterloo Rd.
24. novembra, nedelja, — Slovenska Dobrodelna Zveza. — Proslava 30-letnicfe v avditoriju Slovenskega nar. doma na St. Clair Ave.
24. novembra, nedelja — Oreški Klub. Prireditev v Slovenskem delavskem domu na Wa terloo Rd.
24. novemora, nedelja — Jesenski koncert mlad. pev. zbora "Kraljički" v Slovenskem narodnem domu. Maple Heights
28. novembra, četrtek. — Pev.
društvo "Cvet" priredi koncert in ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. i 28. novembra, četrtek — Young League SDZ. Prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno ve-nem domu na St. Clair Ave. selico v Slbvenskem narod-129. 30 nov. 1. dec. petek, sobota lin nedelja. — Razstava ročnih del Progresivnih Slovenk krožek št. 1 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
30.	novembra, sobota. — Vantage Raquet klub priredi ples v Twilight Ball Room.
31.	decembra, torek. — Praznovanje novega leta v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, Ohio.
DECEMBER 1. decembra, nedelja. — Zdru-j ženi Bratje, SSPZ, priredijo j ples v SDD na Waterloo Rd. jI. decembra, nedelja. — Blaue j Donau. — Koncert in ples v j avditoriju S N D. j 7. decembra, sobota. — Sunny I Ray Orchestra. Ples v avdito-1 riju SND.
17. decembra, sobota. — Društvo i "BlejslA) jezero" št. 27 S. D. j Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu I na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota: — Klub Gay Knights priredi plesno veselico v Twillight Ball Rom.
8.	decembra, nedelja. — Dram. društvo "Abraševic" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. — Wrong Club. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14; decembra, sooota. — Shar-pey's Klub priredi ples v Twillight Ball Room.
15.	decembra, nedelja. — Društvo Croatian Pioneers, H B Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15. decembra, nedelja. — Zveza kulturnih društev Slovenskega delavskega doma. Prireditev s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
15. decembra, nedelja. — Društvo Brooklyn, št. 135 SNPJ proslavlja 30-letnico z banketom v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
21.	decembra, sobota. — Cleveland Athletic SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	decembra, v nedeljo. — Ml. pev. zbor Škrjančki priredi koncert v Slov. društ., domu na Recher Ave.
22. defcembra, nedelja. — Ob-
letna spominska slavnost smrti Ivana Cankarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	decembra, torek: — Božfč-nica SND Šole v Slovenskem narodnem domu na St. Clair
* Ave.
25.	decembra, sreda. — Socija-listični klub, št. 49 JSZ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda. — Klub št. 49 JSZ priredi plesno veselico zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. defcembra, sreda. — Društvo "Loyalites" SNPJ priredi ples
v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28. decembra, sobota. — Društvo. "Spartans", še. 198 S. S. P. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28, decembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega S. D. Z., priredi plesno veselico v Twillight Ball Room.
31. decembra, torek. ..— Pev. vski zbor "Jadran" priredi Silvestrov ples v S. D. D. na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slov. nar. dom in Klub društev S. N. D. Silvestrov večer v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma.
I.	januarja, sreda. — Novo leto. Maccabees Red Jackets, priredijo plesno veselivo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4. januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 S. N. P. J., priredijo veliko plesuo veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4. januarja, v soboto. — Rupert Kadets priredijo ples v Slov. društ. domu na Recher Ave.
4. januarja, sobota. — 23rd Ward Civic klub priredi ples v Twilight Ball Room
II.	januajra, sobota. — Društvo "Danica", štev. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. januarja, sobota. — Društvo Zumberak, HBZ priredi ples v Twilight Ball Room.
1^. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
18.	januarja, sobota. — Klub Jolly Jesters priredi ples v Twilight Ball Room.
IS, januarja, sobota. — St. Vitus Boosters klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	januanrja, nedelja — Dram., zbor "Ivan Cankar". Predstava in plesna veselica v avditoriju SND.
25. januarja. Sobota. — Sam. pevski zbor "Zarja" —Glasbena Matica — Plesna veselica v SND.
25. januarja, sobota. — Pevski zbor Adrija priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.	januarja, sobota. — Amigos klub priredi ples v Twilight Ball Room.
26.	aprila, sobota. — Klub Jolly Fishermen priredijo plesno ve selico v Twilight Ball Room.
1. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren, št. 17 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	februarja, sobota. — Wrong klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
9.	februarja, nedelja. — Slov. nar. čitalnica.Proslava 35-let-nice v avditoriju Slov. narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	februarja, sobota. — Sunny Ray Orkester. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	februarja, nedelja. — Mlad. pev. zbor "Slavčki", priredi koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
HAIR-BREADTH HARRY
RUN, MEN',
■ME. DAM WAS
BUR3T !! / —.	""Dsat
BUT-
OUR
SPONGES
9)3
already that girl 6 SWALLOWED UP BY THE TORREXIT! TME VILLAGES BELOW MUST BE SAVED!.

PwMAT DID Vnu 5AV^'
»SPONGES?!! 19 /VEP-MILLIONS TWAT WHAT WU'RE VOF 'EM' TUEVRE HAULING ? _J-^?^^^VALUABLE !
^ILL SAY TUEy ARE' DUMP 'EM OUT AS ^6T AS MDU C/^


AlfflifliiDS&EtiS
STRAN 4
ENAKOPRAVNOai
Z ANE GREY:
15
ŽELEZNA CESTA
ROMAN
"želodec se ti obrača, a? Poznam ta občutek . . . Vrag in pol si, dečko, kadar se razvna-meš."
Ustreliti Indijanca je bilo za Neala po tem takem vendarle nekaj drugega, nego si je predstavljal v sanjarijah deških let. Tako naglo je bil izvršil svoje dejanje, prav kakor da ga je vodil podzavesten nagon. Ko je pa bolj natanko premislil stvar in polagoma dojel značaj nenadne groze, ki ga je prešinila, se je spomnil omamnega vzvalovenja vroče krvi, tigrske želje, da bi planil in udaril — in nato hladne, srdite odločnosti. Vsa isto-rija je bila kaj zoprna.
Ko sta prišla v tabor, sta javila, kaj se je zgodilo, in sta zvedela, da so se pokazali Indijanci na več krajih proge. Celo streljali so na posamezne vojnike. Šef je iznova odredil, da naj se vrši sleherno delo pod zaščito čet, ki naj pazijo, da po možnosti zabranijo nenadne naskoke. Med tem pa je sklenil poslati oddelek vojske, da prežene sjuško tolpo.
Ta dva okrutna doživljaja sta potrjevala generalovo napoved: začenjal se je divji čas, ki ga je bil napovedal Nealu. Delo pri U. P. ni bilo šala in tudi ne romantična prigoda. Toda neznana bodočnost ga je mikala. V urah oddiha, ko je zvečer sedel ob tabornem ognju, je premišljeval in sanjal in fantaziral. In vsa ta premišljevanja so se na koncu vedno iznova vračala k spominu na Allie.
Prišel je mesec september; polovica ga je bila že minila, ko
"Obilo sreče."
Tako sta se ločila tovariša. Bila sta samo dva izmed neustrašnih inženjerjev, ki so jih bili izbrali, da bi v tem divjem kraju kljubovali zimskim nevarnostim in naporom in s tem služili veliki stvari.
Bager in zlato jeseni sta se mešala z zelenjo, ki je prevladovala v nastavarjevi dolini. Nekje so bili bobri zajezili potok, tako da je nastalo majhno jezerce; tu so se zbirali žerjavi in druge vodne ptice. Neale je videl bobre pri delu in ^rne, ki so se pasle na pologu.
petu ustnic je našel marsikako znano sled, toda vse ostalo mu je bilo novo in tuje: bel obraz z : višnjevkaStimi žilicami, zdrava rdečica, ki je počasi oblivala široko čelo, ljubke rdeče ustnice, ganljive v svoji žalosti, prekrasne oči, nalikujoče vijolicam, ka-j dar jih napaja rosa, globoko ob-senčene, turobne in vendar sijoče z divnim bleskom.
Neale je dojel devojkino lepoto tisti mah, ko je spoznal njeno ljubezen — in tako globoko ga je osupil ta kras, toli silno ga je premagala ljubezen, da je kar obnemel. Nato je spet začutil besedo na jeziku in je obrzdal svoj pogled.
"Za pravo Indijančičo sem te imel v tej irhasti obleki."
"Krilo, golenice, mokasine, vse sem sama napravila." Roka ji je naglo zdrknila po resju in biserju. "Nikjer nobenega gumba! Oh, težko je bilo — toliko dela!"
"Tedaj nisi brez posla pose-
Tri mesece je bilo tega; tri	, v
meece! ICaj vse se ukgnUo dab, odkar sva % beda?
zgoditi v tem času! Toda Slin-;	tistega dne pri
gerlandu se ni bilo ničesar bati s I besedah ^nUo ^ardf» " strani Indijancev. Neale je upal tistega
pri teh
in verjel, da se Allie dobro godi.
Strah in tesnoba sta ga mučila, a dvizal se ni zato nič bolj. Larry, ki je gonil mezge, ga je bil dokaj prehitel in mu je za zelenim ovinkom rečice izginil izpred oči. Naposled je Neale uzrl nad drevjem steber višnjevkas-tega dima; ta pogled mu je olajšal srce.
In tisti mah je konj zSstrigel z dolgimi uhlji in prhnil.
Siva postava se je spustila naproti — gibčna, uma postavica, oblečena v irhovLno.
"Indijansko dekle!" je vzkliknil Neale.
Toda njen obraz je bil bel, svetlorjavi lasje so ji vihrali v vetru. Allie? Morala je biti ona. Bila je,
"Bože moj! Zdaj se začne!" je zambrmral Neale ter skočil s konja; radovednost mu je gle-
je Neale, ki sta ga spremljala dala iz oči. Ona se je naglo bli-Larry in neki inženjer z imenom zala.
Service, dospel s tovornimi mez-j "Neale! Prišli ste!" je vzklik-gi in zalogami živil na višino nila, tekoč naravnost proti nje-Shermanovega prelaza, priprav- , mu.
Ijen, da nastopi dolgo stražo ter ^las in obraz je komaj spo-dozene, kako visok bo pozimi,toda njene besede so mu
dne sem delala tisoč stvari, vse, kar je mogoče na svetu — samo žalovala nisem, ker vem, da ne maraš tega! Vse kuhala sem in šivala, lovila ribe, kopala se, streljala, jahala — in čakala tebe."
Nealov konj se je pasel na zelenem bregu potoka. Voda je tiho žuborela in naglo tekla svojo pot; čebele so brenčale nad jesenskim cvetjem, vonj dima je prihajal od tabora; in nad vsem tem je ležala zasanjana tišina letnega časa in pustinje.
Allie je sedla na skalo, Neale je obstal zraven nje.
"Tedaj si me pričakovala?" je vprašal tiho.
"Ure in dni in tedne," je vzdih-nila.
"In potem takem si me imela — nekoliko rada?"
"Imam te — rada." Rahel je bil njen glas, malone jecljajoč, poln globoke miline, drhteč od
POLITIČNI OGLAS
John T. DeRighter
sneg od bodoči železniški progi. ^ p^^^^ale, da je Allie. Vrgla
Rečeno je bilo, da naj si raz-
se
!mu je na prsi; njene lakti so se
delita ozemlje prelaza. Service	in strastno oklenile nje-
je dobil zgornjo polovico, Neale
govega vratu. Njen obraz se je
pa ravni svet. Ker je raslo v tem	^ njemu, bled, svetal od
kraju le malo drevja in je bilo^^j^^y čudno tuj; toda Neale
treba lesa za obilno zalogo drv, so sklenili, da ne zgrade Servi-ceu koče, ampak da mu izkopljejo setan: globoko jamo na pobočju holma, pokrito s streho iz zemlje in vej.
Zgradba pripravnega zavetja, ki ga ne bi moglo z vsakega griča uzreti indijansko oko, in po vrhu še toplega, suhega in zavarovanega, seveda ni bila lahka stvar. Večkrat so morali začeti iznova, preden so napravili tisto, česar so potrebovali.
"Bolj sami boste tu — in mraz vam bo," je pripomnil Neale.
"Za to se ne menim."
"Menda se kaj vidiva, preden začne mesti."
"Samo če pridete vi do mene. Jaz ne morem plezati. Bolno nogo imam."
"Dobro, pridem. Kaže, da bomo imeli še nekaj tednov lepo
je čutil, Neale je vedel, da ta u-sta koprne po njegovem poljubu. Ves zmeden jo je poljubil — hladne, mile ustnice so se dotaknile njegovih ustnic, enkrat, drugič in še enkrat.
"Mislila sem — da te ne bo nikoli, nikoli več," je zamrmrala, privijaje se k njemu.
"Res dolgo je trajalo, gov glas je bil negotov.

neizrekljivega razburjenja.
Neale se je zdrznil. Nato jo je kradoma pogledal. Njene oči so bile pobešene, skrite pod dolgimi vejicami; njen obraz je bil nežen in krotak, sanjav, odušev-Ijen in prečudno čist; prsi so ji drhtele pod irhovino, obšito z bi-serjem. Nato je spustil pogled še nižje, na njene ročice — lepo oblikovane, krepke in rjave dekliške roke; na tretjem prstu je uzrl svoj obroček. Pozabil je bil pogledat, ali ga nosi. Rahlo se je dotaknil prstana in je potegnil njeno roko v svojo.
"Moj prstan, oh, Allie!"
Odgovorilo mu je prečudno, škrlatno iskrenje v njenih očeh. Zaslutil je, da je bil njegov prstan tisti prijemljivi člen, ki je obnovil pretrgano verigo njene-
V SPOMIN
ga življenja.	i
"Odjahal si — tako naglo — da ti nisem več utegnila povedati," je odvrnila tiho in okle-vaje. Vse na njfij je bilo zdaj preljubek sram; Neale se je moral trudoma krotiti, da je ni potegnil na svoje srce.
Poljubil ji je roko.
"Vso jesen in vso zimo boš i-mela čas, da mi boš pripovedala take lepe stvari. In jaz — če se mi jutri razveže jezik, ti morda nekaj povem."
"Kar zdajle povej," je vzkliknila naglo.
"Oh, Allie — lepa si."
''Dalje sledi-'*
V najem
Odda se v najem štiri sobe, z gorkoto in garažo. Naslov se po-izve v uradu tega lista ali pokličite HEnderson 5311.
POLITIČNI OGLAS
Četrte obletnice kar je umrl naš ljubljeni sin in brat
JOSEPH STERLE
Umrl je 3. novembra, 1936
Z Bogom dragi mirno spavaj, večno spanje v grobu tam, V raju svetem pa uživaj,
radost nam neznano vsem. S cvetjem ti grob bova krasila Vedno v trajen Ti spomin. Cvetlice s solzami zalila najnih srčnih bolečin.
Žalujoča mati in brat
Cleveland, Ohio 4. novembra.
AKO HOČETE PRAVICO NA VASEM SODIŠČU .. .
VOLITE TE MOŽE!
So najbolj kvalificirani... Indorsirani od clevelandskih odvetnikov
Za sodnika—Apelatna sodnija
^ ; Daniel E. Morgan
Volite samo enega
Lee J. Skeel ali Virgil J. Terrell
Oba kvalificirana—oba indorsirana.
Za sodnike—Court of Common Pleas:
X
Homer G. Powell
Frederick P. Walther
Frank S. Day
Za sodnika—Probate Court
Nelson J. Brewer
Za sodnika—Juvenile Court
1
Harry L. Eastman
Ako greste na sodišče pričakujete; da dobite pravico, iK>toni VAŠEGA ADVOKATA. Zakaj IK>tem ne izvolite kot sodnike Zii vase okrajno sodlAče najbolj kvalificirane kandidate, ki so indorsirani po praktičnih advokatih Iz rieve-lamla, od Cleveland Bar Association? Poiščite njihova Imena na različnih Judicial glasovnicah I
Sledite priporo6Uvi vašega advokata!
Izrcžite to glasovnice in vzemite Jo s seboj v volilno kočo v torek 5. novembra.
JUDICIAL CAMPAIGN COMMITTEE J. Virgil Cory, Chairman Harry F. Pattie, Campaign Mgr.
THE CLEVELAND BAR ASSOCIATION Herbert A. Spring, President
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTr
POZOR
POZOR
John T. DeRighter kandidira Nje- j na demokratičnem tiketu za po-Toda novno izvolitev za državnega
prišel sem . . . Tolikanj sem vesel, da te spet vidim."
"Nisi me spoznal," je rekla boječe. "Uganila sem po tvojem pogledu."
"Ni čudo, Allie. Ostavil sem
poslanca. Omenjeni je bil že dva termina član finančnega odbora v poslanski zbornici, zato so mu dolžnosti teh uradov dobro znane. DeRighter, ki je prej stanoval na Edna Ave., je zelo zain-
KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana;
KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja;
KADAR koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju;
KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis;
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na:
AUGUST KOLLANDER
6419 ^t. Clair Ave. v Slov. Narodnem Domu
POLITIČNI OGLA&
POLITIČNI OGLAS
POLITIČNI OGLAS
POLITIČNI OGLASjf
BRANITE DEMOKRACIJO
Volite demokratično
ROOSEVELT
ZA PREDSEDNIKA
DAVEY
ZA GOVERNERJA
McSWEENEY
ZA ZVEZNEGA SENATORJA VOLITE "straight" obe demokratski glasovnici
For SENATOR For PRESIDENT For GOVERNOR
Martin L.
F. D. ROOSEVELT
John MeSWEENEY
■1
DEMOCRATIC TICKET
For Pratident FRANKLIN D. ROOSEVELT For VI«# PrMidant HENRY A. WALLACE
DEMOCRATIC TICKW
For Governor MARTIN L. DAVEY
Svarilo!
PRIJATELJI PREZIDEN-TA ROOSEVELTA
Da volite za Roosevelta izvolitev in da daste njemu kompletno demokratsko podporo, naredite X pod demokratskim petelinom na 2 glasovnicah^ ko greste volit 5. novembra.
Naredite X pod petelinom na mali predsedniški glasovnici. Potem zagotovite Rooseveltu simpatične sodelavce v kongresu in v državi in oki-ajnem uradu, ter naredite vaš X pod petelinom na državni glasovnici.
Da podprete vašega PREDSEDNIKA. volite 'STRAIGHT' obe demokratski glasovnici.
For LieuUntnt Gowrnot
ROBERT S. COX_
For S«cr«t«ry of SI«'« (Full Term)
JOHN E. SWEENEY.
For SecreUry of SU" /Unaxplfd Term)
For Auditor of Sl^ JOSKPH T. FERGUSON^
For Treaiurer ■>'f'f?v
n ARF.NCE H. KNIStjl-
For Attorney General GEORGE D. NYE.
For United St.tei
JOHN McSWEENEY,
FRANCIS WJ)UW!&. STEPHEN M. YOUN^^
OTTO J. BARTUNSL
WILLIAM ~J6HNNY KltJANE^ JAMES METZENBA!^
Iz stare domovine
bil drobno, bledo, majhno de- ^ teresiran za dobro in pošteno so-
kletce — kar strah me je bilo cialno zakonodajo. Kot državni zate — in kaj vidim zdaj? . . .'poslanec je glasoval za brezpo-Daj, da te pogledam."	Iselnostno kompenzacijo ter za
Stopila je korak nazaj in je ^ celotni Social Security program, obstala pred njim vsa plašna in | On je tudi goreč podpornik skromna, toda brez najmanjše ^ predsednika Roosevelta in nje-vreme. Rad bi hodil malce na'zadrege. V njenih črtah, morda j govega New Deala. Glasujte lov."	tudi v obliki njenih oči in v tre-' zanj!
POLITICnToGLAS	'POLITIČNI OGLAS	j	POLITICNfoGLAS
HiiiiiiiiniiiinHiiiininiHiiiiiit]iiiiiiniiiiunHiiiiiiiit]iiiiiiiiiiMniiiiiiiiiHiciiiiiniiiiiiE]iMuiiiiiiiE]iiuiiiiuuiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiciiiiniiiniiuiiiiiiiiiiii[]niiiiiiiiiiHiiMiniiiiiiiiiiHuiiiiiniiiHiiiiiiu]iiiiHMiiMniiiitMiniii
VOLITE
MARTIN E. BLUM
Pošten, dober delavec, indorsiran po delavskih in državnih organizacijah, Press, Plain Dealer in News.
Republikanski tiket, državni poslanec
VOLITE MARTIN E. BLUM
PRED ŠTIRIMI LETI
za v zvezni kongres.
Je 22,158 ljudi v 20. kongresnem distriktu glasovalo za. . . JOHNA L. MIHELICHA On je—kandidiral proti Martinu L. Sweeneyu—ki je dejal
"ROOSEVELT ... JE DOUBLE-CROSSER"
Resnica pa je
Sweeney je double-crossal Roosevelta in demokratsko stranko ter je nagovarjal svojo stranko, da naj podpira Lemkejevo kandidaturo za predsednika. On ni bil lojalen svoji stranki—on prav gotovo ni lojalen vam!
SWEENEY MORA BITI PORAŽEN!
Vi ga lahko porazite . ..
ZAZNAMUJTE SVOJO GLASOVNICO TAKO LE
For RepresartUtiTe to Congress (20th District)
GEORGE PILLERSDORF
reamlitn
iiiMiiiiniiniiiiiiiiiiM[iMiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiHE>niiiiiiiiiit}iiMuiiiiiiniiniiniiiiuiiuiiiiiniC]niiiiiiiiiiuiiiiiiiii>uiiiiiiiiii[]iiiiiiuiin(]iuiiiiiiiiiaiiiiiiHnii[]iiiiiinnii(iiiiiiiiiiMitiniiiiiiiiiiniiMiiiiiiut]iiiiiiiiHHaiinuiii
NAZNANILO
V torek 5. novembra, 1940
JE VOLILNI DAN IN
LEGALNI POL-PRAZNIK
Clearing House banke ne bodo poslovala na ta dan od 1. popoldne.
THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION
Izseljenci iz Francije j
Nedavno je prispelo ^ v Split j večje število jugoslovanskih izseljencev iz nezasedene Francije. Po večini so delavci, med njimi pa je tudi nekaj študentov, trije zdravniki in dva inže-njerja. Delavci so bili zaposleni po raznih krajih Francije, a največ v Grenoblu. Kakor pripovedujejo, so razmere v nezasedeni Franciji izredno težke, zlasti kar se tiče prehrane in zaposlitve. Naši delavci so ostali brez zaslužka, ker je tudi ogromno število francoskih delavcev brez posla. Francoske oblasti imajo mnogo težav in skrbi z demobiliziranimi vojaki in begunci. Nekateri izmed naših rojakov so pešačili po 10 in 15 dni iz severnejših delov Francije, predno so prišli do Marseilla. Na poti so doživljali vse mogoče strahote, a prav tako niso bili ničesar dobrega deležni v Marseillu, ki je poln beguncev.
Zaradi dekleta
V zadnjemm trenutku se je rešil iz goreče hiše Ivan Vido-vič iz Pristave pri Mariboru, ko je v noči na 25. junij izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posestnika Jakoba Kavčiča v Pristavi, kjer je stanoval. Hotel je skozi vrata na prosto, pa ni mogel, ker so bila hišna vrata zaprečkana s kolom. Zaradi tega je skočil skozi okno na prosto. Komaj je bil izven goreče hiše, se je vsa stavba zrušila in bi Vidovič našel gotovo smrt. Preiskava je ugotovila, da je
CHARLES A^VANiji
CLARENCE L.
W. J.
For R«prc«nt«tiv« t®
Geiwral AiM^ji'
JOHN J. BABlW
JOHN J. CAMtgL
MATT J. COUGHLL
JOHN J D**
JOHN T. DORICHISS
HARRY J. DWOg!^
ETjTHXnr^
WILLIAMMU^GI
MlČHiELProiBRiSi
E. F. SAWJCK^
STEPHEN A
For County Comg
(V«M far
JOHN
JAMES AJE

For CUrk
(FullT«!?'
LEONARD -..
MARTIN L.0I2S

umu	^
For County
JOHN J

For County
JOHN O
For Coron^
S.R.HBB2
vrata
hišna
Franc Fakelšek iz nato hišo zažgal z bi našel smrt Ivan ' ^ pi katerega je bil	^
odvzel njegovo izvolj® j-jidi Fakelšek se je mora ga zagovarjati pred ženskim senatom	je
okrožnega sodišča, k' j. sodil na 2 leti robij®
gubo častnih državlj® vic za dobo 3 let.
Grozdje - moŠ^
---------- 1 * Ji
ČRNI MOŠT sod
BEL, sod .................................
% črno M belo, sod - " ' concord grozdje. *" ; belo grozdje, tona ......
Sodi od
TED MAND%. 20171 NichoU«
KEnmorel««*'
J'