številka 14 • leto KUl • cena 500 din Celle, 7. aprila 1980 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC HIfnIk med varovanjem In unlčenlem črne gradnje posegajo v podobo Rif- nika. Stran 12. Računalništvo na psu Na regijskem tekmovanju le 23 učencev. Stran 6. Kruli Je, kruha nI Preskrba v Laškem z osnovno vrsto kruba je slaba. Straa Zdravje za vse - vsi za zdravje Zdravje ni vse, a brez zdravja ni nič. V zdravju leži ekonomska vrednost in soci- alna pravičnost. Ti dve misli iz poslanice dr. Hafdana Ma- hlerja, generalnega sekretar- ja svetovne zdravstvene or- ganizacije za letošnji svetov- ni dan zdravja sta tudi misli, s katerima se zaradi velikih težav zdravstva pri nas sre- čujemo vse pogosteje. De- narja za potrebe zdravstva ni dovolj - niti za t\jegov tehno- loški razvoj niti za pravično plačilo dela zdravstvenih de- lavcev. Mar to pomeni, da naša socialistična, deklarira- no humana družba ne ceni zdravja, se ne zaveda njego- vega ekonomskega pomena in je brezbrižna do socialne pravičnosti? Prvi del letošnjega gesla ob 7. aprilu »Zdravje za vse« pri nas vedno bolj postaja že- lja, ki jo pešajoče gospodar- stvo in zahteve na drugih po- dročjih družbenega življenja vse bolj odmikata. Ko bomo vsem Hudem nudili samo to- liko zdravstvenega varstva, kolikor smo ga sposobni pla- čati, bo ostalo zdravja za vse le še malo. Koliko, je v veliki meri odvisno od izpolnjeva- nja drugega dela gesla: »vsi za zdravje«. Letos praznujemo 10. obletnico sprejetja deklara- cije Svetovne zdravstvene organizacije, ki poudarja, da je za uspeh današnjega zdravstvenega varstva nujno potrebna naravnanost posa- meznika kot tudi družbe kot celote na skrb za lastno zdravje, njegovo ohranitev in krepitev. Te cilje smo za- pisali tudi pri nas kot dosled- nejše uresničevanje progra- ma osnovnega zdravstvene- ga varstva, kot osebno in skupno skrb ter odgovor- nost za lastno zdravje. To pa ni in ne more biti samo stvar tistih, ki delajo v zdravstvu. Tako kot ni samo njihova stvar položaj zdravstva v družbi. Je bila res potrebna grožnja z generalnim štraj- kom, napovedana na sam svetovni dan zdravja, da so se zganili odgovorni in da so se kolesa pričela hitreje vrte- ti ? Ali v polno ali v prazno, to bomo šele videli. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da nobe- na družba na svetu ne daje za zdravstvo toliko, kot bi po- trebovalo, ampak toliko, ko- likor je sposobna in pripra- Ijena dati. MILENA B. POKUCL Hmeljišča oživeia Dotlej, ko bodo dozorele bmeljske kobule, je sicer še daleč. Toda hmeljišča so že oživela, v zadrugah pa pri- pravljajo osnutek pogodbe s hmeljarji o letošnjem od- Kupu hmelja. V Kmetijski zadrugi Savinjska dolina so o letošnjih načrtih v hme- ljarstvu in sklepanju po- godb razpravljali člani nji- hovega hmeljarskega od- bora. Letos bodo kmetje v Sa- vinjski dolini gojili hmelj na 728 ha hmeljišč, pridelali pa naj bi ga 1276 ton. Po izjem- no bogati lanski letini se hmeljarji bojijo, da brez te- žav ne bo šlo. Zelo visoke so namreč cene vhodnih mate- rialov, v tem trenutku pa tu- di še ne vedo, kako bo z zaš- čitnimi sredstvi, zlasti zašči- to pred rdečim pajkom. Do- ločena škropiva so namreč izločena na zahtevo tujih, predvsem ameriških kup- cev. Kljub vsemu so v kmetij- ski zadrugi pripravili in obravnavali osnutek hmelj- ske pogodbe. V njej so pred- videli, da bo poprečna od- kupna cena hmelja letos 10.000 din, združeni kmetje in zadruga pa si jo bodo deli- li v razmerju 80:20. Lani je bilo to razmerje 70:30. Osnu- tek pogodbe bodo zdaj obravnavali še v vseh temelj- nih zadružnih organizacijah. Kot je povedal direktor kmetijske zadruge Savinjska dolina pa lahko slovenski hmeljarji računajo v aprilu ali maju še na kakšen dinar od lanske prodaje hmelja. V teh dneh naj bi namreč zaključili prodajo hmelja in naredili dokončen obračun. Doslej so v zadrugi izplačali celotno pogodbeno količino in še dodatnih 20% hmelja, za kar so si v hranilno kredit- ni službi izposodili okrog 3 milijarde dinarjev. IRENA JELEN-BAŠA Kaico vijolična bo moja dolina Savinjska dolina že dobiva novo obleko, ki bo, kot vse kaže, tudi letos najprej vijolične barve. Nekoliko prej kot ostala leta so namreč že pričeh z napeljavo vrvic v hmeljiščih. Takoj po prvomžuskih praznikih, ko n^ bi povsod končah s tem delom, pa naj bi dolina hitro pričela spreminjati barvo in takrat bomo že govorih o dohni zelenega zlata. EDI MASNEC la čistejše Celje Od včeraj pa vse do 26. aprila bodo delavci celjske- ga Komunalnega tozda Jav- ne naprave v vseh krajev- nih skupnostih postavljali zabojnike za odvoz smeti in starega pohišva ter odsluže- nih gospodinjskih strojev •n podobnega. S predstavniki krajevnih skupnosti celjske občine so Se v Javnih napravah tudi dogovorili, da bodo zabojni- ke po potrebi postavljah na različne kraje. Tako so jih včeraj že namestili v krajev- nih skupnostih Medlog, Slavko Šlander in Savinja, od 8. do 11. aprila bodo za- bojnike dobiU v KS Dobrna, Strmec pri Vojniku in Fran- kolovo, od 11. do 13. aprila v KS Karel Destovnik-Ka- juh, Center in Dolgo polje, od 13. do 15. aprila v Novo vas, Gaberje in na Hudinjo, od 15. do 18. v Škofjo vas, Trnovlje in Vojnik, od 18. do 20. v KS Aljažev hrib, Pod gradom in Dečkovo naselje, od 20. do 22. aprila v Štore, na Teharje in Ljubečno, od 22. do 25. v Šmartno v Rožni dolini, na Osrožno in Lavo ter nazadnje, od 25. do 26. aprila še na Svetino. Za čistejše bregove v obči- ni pa bodo poskrbeli ribiči celjske družine. Tekoče vo- de, Šmartinsko jezero in rib- nike bodo čistili 9. in 16. aprila. __________....._______BP Novinarji »letimo« v Rečico četrtek je dan za Novi tednik pa tudi dan za tako imenovana »leteča uredni- štva«. Ekipa »letečih« no- vinarjev bo ta četrtek, 7. aprila, polnila svoje belež- ke in magnetofonske tra- kove v Rečici pri Laškem. Po dolgem in počez kani- mo prečesati rečiško doli- no in zabeležiti mnogo za- nimivosti. Delček tega, kar bomo izvedeli na tere- nu, bomo novinarji razkri- li že na večerni prireditvi, Ustnem časopisu, ki bo v rečiškem kulturnem do- mu ob 19.30. Večer pa bodo popestrili tudi številni na- stopajoči: domača folklor- na skupina, moški pevski zbor TIM. rečiški ljudski godci in osnovnošolci pa še posebna gosta - ansam- bel Vikend iz Radeč, ki v teh dneh pričakuje izid svoje prve kasete in Laški instrumentalni kvintet alias Lipov cvet kot se skupina imenuje po no- vem. Prisrčno vabljeni, torej! K. Opozorite na onesnaženje! Društvo za varstvo okolja Celje vabi vse ob- čane, da prijavijo svoja opažanja onesnaževanja zraka, voda, črnih odla- gališč in drugih nemar- nosti po telefonu števil- ka 985. Steklina ponovno na poiiodu Po malo daljšem zatišju je na našem območju spet na pohodu steklina. Letos so na Celjskem zabeležili že osem primerov silvane (gozdne) stekline oziroma skoraj toU- ko kot lani vse leto. (O tem obširneje na 15. strani). Letos bodo v vseh občinah še posebej pozorni pri cep- ljenju psov. Te dni veterinar- ji cepijo vse pse, ki so starej- ši kot štiri mesece, lastnike pa opozarjajo, da bodo ne- cepljene pse pokončali. Na fotografiji je takšno cepljenje v žalski občini, kjer je približno tri tisoč psov. ____Zelto; TQM£ TAVČAfi 2. STRAN - NOVi TEDNIK 7. APRIL 1988 Spotikanja na poti demokracije Naklade časoisov in revij naraščajo, vse več ljudi gleda in posluša televizijske in ra- dijske informativne oddaje, sodeluje s svojimi pogledi v mnenjskih rubrikah in kontaktnih oddajah, pošilja v objavo izjave. Govorimo o rastoči odprtosti sredstev množičnega komuniciranja pobudam »od spodaj«, mne- njem najširšega kroga ljudi, o procesu demokratizacije družbe in uveljavljanju nad- zorne funkcije sredstev ob- veščanja. Da vedno več ljudi dejan- sko zanimajo ne le dogajanja v družbi, temveč da skušajo nanje tudi vplivati in da se pri tem zavedajo pomena sredstev množičnega komu- niciranja in sprejemajo ovire na njihovi drugačni poti, kot smo je bili vajeni v preteklo- sti, kot ovire svojih hotenj, je v Celju prejšnji teden potrdi- la tudi dobra udeležba pri okrogli mizi o množičnem obveščanju v procesu demo- kratizacije. Občinska konfe- renca socialistične zveze in celjski aktiv Društva novi- narjev Slovenije, ki sta pova- bila v Celje ugledne sloven- ske novinarje, sta s tem po- kazala posluh za interese lju- di. Sam pogovor seveda ni mogel razrešiti vseh odprtih vprašanj, ki se postavljajo ob spotikanju na poti k demo- kraciji, pa naj se spotikajo zaradi premajhnega znanja oblikovalci množičnih občil ali vsi tisti, ki bi jih radi ob- držali varno zaprte v svojih naročjih. Opozoril pa je na mnoga med njimi. Svobode v izražanju mnenj je vedno več, a kultur- nega dialoga se bomo še mo- rali naučiti. Še več nam manjka do oblikovanja upo- rabnih stališč, kaj šele do te- KOMENTIRAMO ga, da bi takšna stališča lah- ko tudi uresničili v življenju. Bojazen, da odtujena politi- ka pušča množičnim obči- lom (in ljudem) ravno toliko svobode, kolikor ji ustreza, je upravičena v pogojih upa- danja samoupravljanja in ra- stočih teženj po etatizaciji družbe. Merila pa so v posa- meznih okoljih objektivno različna, zato so pod njiho- vim vplivom (ah pritiskom) različni tudi koraki k po- družbljanju sredstev mno- žičnega komuniciranja. Vsi ne vodijo naprej in mnogi lahko v kriznem času, ko lju- dje ne morejo več zadovolje- vati svojih potreb, privedejo na rob prepada. Ne glede na to pa so pomembni koraki k oblikovanju javnosti, k svobodi obveščanja, nare- jeni. Le da sredstva množič- nega obveščanja ne morejo naprej brez družbe, v kateri delujejo. MILENA B. POKLIC Kako se že imenuje tista komisija...? »Pa smo spet skupaj!« Takšen vzdih je bilo slišati iz ust nekaterih udeležencev ko so se zbirali na seji sveta za varstvo okolja pri celjski socialistični zvezi. To je po- menilo, da so se ponovno srečah tisti, ki se sicer sreču- jejo na sestankih, ko gre za obravnavo tem iz varstva okolja. Ugotavljali so, da se kljub prvi seji novo obliko- vanega sveta člani večinoma že poznajo med seboj iz pre- teklih let. Podobno velja za številne druge organe, komi- sije in svete, kjer nenehno sedijo isti ljudje in se med seboj prepričujejo stvari, o katerih so že zdavnaj pre- pričani. Številni med njimi niti ne vedo več točno, kje vse so člani, kako se sploh kakšna komisija imenuje in kakšne su njene pristojnosti. Prav zabavno je bilo, ko so ugotavljali nekako v stilu: »Kako se že imenuje tista ko- misija na občini...« Oči^o sta pretiran norma- tivizem in preobsežna orga- niziranost prodrla tudi ^ na področje varstva okolja. Šte- vilni organi in komisije na različnih ravneh razpravljajo o istih vprašanjih, večinoma nepovezano med seboj in za- to tudi manj učinkovito. Razpravljajo o problemih, jih evidentirajo, to pa je v glavnem tudi vse. Nekateri strokovnjaki menijo, da je različnih zapisovanj in zbira- nja podatkov več kot dovolj in da bi bilo treba tudi kaj konkretnega narediti. Svet za varstvo okolja je, na primer lani obravnaval številne teme, izdelal predlo- ge in pobude, ni pa povsem jasno, kaj se je s temi pobu- dami zgodilo kasneje, kje so konkretni rezultati opozarja- nja na probleme. Podobno je na primer s sanacijskim pro- gramom za varstvo zraka v Celju. O njem govorijo že od leta 1975, se prepričujejo ali je potreben ali ne, dlje od tega pa še ni prišlo. Pomena vseh teh razprav seveda ni mogoče zanemariti, saj so prispevale k osveščenosti ljudi. Toda v zadnjem času postaja to premalo. Potrebni so tudi konkretni, oprijemlji- vi rezultati in ne le ugotovi- tve v stilu »razpravljali smo.« Kakšna komisija ali svet manj, pa kakšen rezul- tat več, je verjetno tisto, kar si mnogi želijo. T. CVIRN Občina napreduje s konference mozirskih komunistov Na seji programsko-volil- ne konference ZK Mozirje, ki je bila v soboto v Nazar- jah, so ocenili družbeno- ekonomske in politične raz- mere v občini. Na seji so opravili tudi nadomestne volitve v organe občinske organizacije ZK in sprejeli programske smernice. Na koncu seje je Miloš Prosenc, sekretar CK ZKS, orisal tre- nutne razmere v družbi in v ZK. Mozirski komunisti so v času od zadnje konference na svojih sejah obravnavali predvsem tekoča gospodar- ska vprašanja, delovanje in prenovo ZK ter druge teme. Za sedanjo konferenco pa je bilo v sprejetem poročilu ugotovljeno, da je mozirska občina, kljub splošni krizi, gospodarsko napredovala. Kazalci uspešnosti so boljši kot v celjski regiji in v Slove- niji. Osebni dohodki so rastli hitreje in njihovo zaostajanje za republiškim povprečjem so prepolovili. Glede fizične rasti proizvodnje kaže obči- na ugodne kazalce. Delovne organizacije so poslovale praktično brez izgub. Slabo- sti pa so v kadrovskih teža- vah nasploh, ponekod pri prestrukturiranju, v uravni- lovki, premajhni vključitvi v izvoz in še kje. Na področju uveljavljanja samoupravnega poUtičnega sistema so delo usmerili predvsem v ohranjanje dose- ženega. V času splošnega štrcO kovnega vala, je bila le ena stavka, v Smreki. ZK se je v času od prejšnje konfe- rence zmanjšala za 57 članov in za 9 umrlih, na novo pa so spejeli deset članov. Osrednja točka konferen- ce je bila ocena družbeno- ekonomskih in poUtičnih razmer v občini, ki jo je pre- bral predsednik občinske konference ZK in v njej opo- zoril na težave v občini. Inve- sticijska sposobnost gospo- darstva je vedno manjša, zmanjšuje se tudi finančna samostojnost delovnih orga- nizacij, prizadevanja za izvoz ne dajejo učinkov, slabša se življenjski standard delav- cev. Dve tretjini ustvarjenih sredstev je šlo iz občine. Predvsem so se povečale ob- veznosti za nerazvite. Mozir- ski komunisti bodo tudi vna- prej svoje sile osredotočili v povečanje družbeno-eko- nomske učinkovitosti. Na področju političnega siste- ma bodo usmerjali svoje de- lovanje v druge družbenopo- litične organizacije in insti- tucije. Več poudarka bodo dali delu komunistov v ZSMS, delovanju v krajev- nih skupnostih in delovnih organizacijah, obveščanju občanov in drugim nalogam, zlasti diferenciaciji članstva. BRANE JERANKO IZJAVE, MNENJA Ivan Kramer, direktor Elkroja iz Mozirja o lik- vidnostnih problemih: »V ekonomskem siste- mu Jugoslavije, kjer mo- rajo banke, samoupravne interesne skupnosti in drugi na minuto točno dobiti svoje, je zelo težko vzdrževati likvidnost de- lovne organizacije. Si- stem je naravnan tako, da podjetju dejansko pobere skoraj vse in zato nima dovolj možnosti za izdva- janje denarja za obratna sredstva. Doslej je bilo ta- ko, da je država z emisijo denarja napravila poslov- ne banke zelo odvisne od Narodne banke, podjetja pa zelo odvisna od po- slovnih bank. V tej verigi tudi Elkroj ni nobena iz- jema. Ob tem pa imajo razvijajoča se podjetja več težav kot tista, ki že dolga leta niso ničesar vložila v svoj razvoj.« KOMENTIRAMO Brez IVluje se še čevelj ne obuje Delež delavcev iz drugih re- publik je v Velenju največji v Sloveniji, večina pa je v ob- čino pripeljala tudi svoje družine in se naselila za stal- no. Pred leti so v Velenju res obstajale potrebe po eksten- zivnem zaposlovanju nekva- Uficirane delovne sile in ob- čina je seveda morala tem delavcem zagotoviti tudi sta- novanja in ves ostali stan- dard. Navkljub ugotovi- tvam, da že nekaj let zaposlo- vanje nekvalificiranih delav- cev iz drugih republik ni več potrebno, nasprotno, da ve- lenjsko združeno delo niti ne prenese več fmanciranja do- sedanjega obsega družbene gradnje, razraščenega zdrav- stvenega varstva in demo- grafske eksplozije, ki ni po- sledica razcveta občinskega gospodarstva, pa so v občini še lani morali za stalno prija- viti 698 občanov, med njinu kar 429 iz drugih republik, odvajalo pa se jih je 420, od tega le 118 iz drugih repu- blik. V velenjskih samskih domovih je ta čas prijavlje- nih 1650 delavcev, ki žele do- biti tudi stanovanja in nato pripeljati v Velenje še svoje družine Del velenjskega združene- ga dela še vedno zaposluje po načelu »Brez Muje se še čevelj ne obuje«, kar sicer daje nekoliko večji trenutni dohodek, saj je manj kvalifi- cirana delovna sila tudi manj plačana, računi za topogle- dano kadrovsko politiko pa bodo slejkoprej spet prišli v združeno delo. Obremeni- tve bodo postale še večje, re- produktivna sposobnost vse manjša, perspektive razvoja Velenja pa vse bolj črne. BRANE PIANO Fronta je mesto za borce Skrb za ohranjanje iradlcU v Konjicah Na programsko volilni skupščini osnovnih organi- zacij Zveze združenj borcev NOV Slovenske Konjice, ki je bila prejšnjo sredo, so se borci v razpravi zavezali, da se bodo vključevali v razprave o ustavnih spre- membah in le-te podpirali na tistih mestih, kjer je ču- titi napredek. Kritično so spregovorili o zdravstvenem varstvu bor- cev, ki je po odstotkih naj- Med nalogami, ki so jih borci opredelili v svojem programu za prihodnje ob- dobje je tudi akcija za zbi- ranje in urejanje dokumen- tov in podatkov za izdajo monografije, ki naj bi med drugim predstavljala poli- tično življenje na Konji- škem koncu v času NOB. slabše v regiji. Za predsedni- ka Občinskega odbora ZZB NOV so ponovno izvolili To- neta Turnška, za sekretarja pa Franca Pintarja. Zaradi vse pogostejših na- padov na naše revolucionar- ne pridobitve bodo borci še z večjo odgovornostjo in zav- zetostjo delovali za ohranja- nje in širjenje tradicij NOB, so bili enotnega mnenja. Svoja prizadevanja pa bodo prenesli na frontno organiza- cijo ter preko nje izvajali ak- cije za ohranjanje tradicij re- volucije. Skrb za vsa jubilej- na in tradicionalna proslav- ljanja bo potrebno postopno prepuščati drugim, družbe- nopolitičnim organizacijam in društvom, se zavedajo borci. Vendar pa s tem še ni rečeno, da borci glede na zmanjšano fizično sposob- nost ne bi dajali svojih idej in spodbud pri organizaciji praznovanj. Skratka; svoje mesto za delovanje vidijo borci v socialistični zvezi. Posebno pozornost in skrb bodo znotraj lastne organiza- cije in navzven namenjali so- cialno ogroženim in zdrav- stveno šibkim borcem. Po- kojnine, posebno tiste naj- nižje, so tako zaostale, da bo potrebno mnogim borcem pomagati iz stiske s prizna- valninami. Kritiziran so tudi slabo stanje sistematskih zdravstvenih pregledov in še slabše možnosti zdraviliške- ga zdravljenja. Lani se je zdravilo v zdravilišču le 30 borcev ali komaj 6,6 odstot- kov vseh, medtem ko to pov- prečje znaša v celjski regiji 16,6 odstotkov. MATEJA PODJED Premaio ali preveč? Kako relativne so števil- ke in kako posameznih po- datkov sploh ne smemo pri- merjati med seboj, še bolj pa, da je pomembnejše kje živiš kot pa kako delaš, je bilo jasno razbrati iz raz- prave doktorja Ivana Mo- serja na programsko-volilni konferenci šentjurskih ko- munistov. V šentjurski občini je za- poslenih 60 zdravstvenih de- lavcev, kar je glede na priz- nane republiške standarde 15 odstotkov premalo, glede na v občini ustvarjeni doho- dek pa kar petino preveč. Občanom bi morali zagotovi- ti vsaj še 9 zdravstvenih de- lavcev, da bi bilo za njihovo zdravje poskrbljeno vsaj v skladu z republiško dogo- vorjenim poprečjem. A kje vzeti denar, ki ga že zdaj manjka? Še težje pa bo najti odgovor, kako zagotoviti po- goje, da se bo zdravstvo vsaj v prihodnje razvijalo sklad- no z večanjem števila ob- čanov. V razmislek je doktor Mo- ser ponudil nekaj ugotovi- tev, ki bi vsekakor pomagale k skladnejšemu ter hitrejše- mu razvoju občine. Mednje sodi tudi podatek, ki je sicer star že 6 let, zgovorno pa pri- kazuje mačehovsko skrb za kadrovsko politiko v občini. Leta 1982 je bilo namreč v šentjurskem Zdravstve- nem domu zaposlenih več visokozobraženih delavcev kot v vsem ostalem občin- skem gospodrstvu. Podatka, ki bi moral marsikoga zaskr- beti, takrat niso zapisah niti v zapisnik, pa tudi v vsakda- njem življenju ga niso po- skušali zanikati. To, daje šentjurska občina zdrsnila po republiški lestvi- ci v višini ustvarjenega druž- benega proizvoda na zadnje mesto, postaja problem, ki bi ga morali poimenovati »šentjurski AIDS«. Še pred- no pa ga v občini resnično poimenujejo s to besedo - pač glede na to, da je bole- zen zaenkrat še neozdravlji- va - bi morali storiti vse, da zagotovijo vsaj kadrovsko osnovo za prenovo gospo- darstva. Tega pa bi se morali lotiti s predpostavko, da je gospodarski vidik za preno- vo gospodarstva pomemb- nejši od ideološkega. L FIDLER Gospodarski Infarkt in amputacije v porabi ŠmarskI delegati so proti ukinjanju celodnevne šole o tem, kako je lani potekalo zbira- nje in koriščenje denarja iz naslova samoprispevka, kako uspešno so or- ganizacije združenega dela zaključile lansko poslovno leto, ter o lanskem uresničevanju programov v samou- pravnih interesnih skupnostih druž- benih dejavnosti in o programih za letos, med drugim, prejšnji teden raz- pravljali delegati šmarske občinske skupščine. Lani je bilo v občini Šmarje pri Jel- šah zbranih dobrih 674 milijonov di- narjev krajevnega samoprispevka. Od tega je bilo namenjeno za programe krajevnih skupnosti 565 milijonov 550 tisoč dinarjev, za skupni program pa dobrih 106 miUonov din. Problem, na katerega so opozorili delegati, je ne- redni dotok sredstev, ker nekatere or- ganizacije združenega dela, zlasti tiste s sedežem izven občine, sredstev ne odvajajo na pravi naslov oziroma kra- jevno skupnost. Gospodarstvo šmarske občine ni v vsesplošni krizi gospodarjenja nobe- na izjema. Družbeni proizvod, produk- tivnost dela, izvoz, industrijska proz- vodnja, so bili lani pod načrtovano ravnijo, akumulativna sposobnost iz leta v leto strmo upada, likvidnostni položaj je kritičen. Nominalno so lan- ske izgube manjše za več kot šest krat, edini lanski izgubar pa je Slovinova temeljna organizacija Vital Mestinje. Sicer pa je v sedanjem obračunskem sistemu težko ocenjevati, kdo je dobro in kdo slabo gospodaril, so poudarili na zasedanju skupščine. Od vsega, kar se je pohvaUti dalo, so opozorili na izboljšanje strukture gostov v šmar- skem turističnem izvozu ter na razme- roma dobre rezultate kmetijske proiz- vodnje. Značilnost, da nas potrošnja bolj za- nima od proizvodnje, se je pokazala tudi tokrat, ko so se delegati »razgiba- li« šele ob dejstvu, da bo treba progra- me, zlasti v zdravstvu in šolstvu, teme- ljito oklestiti. Ob dobri milijardi sisov- skega primanjkljaja v občini, se bo tre- ba odreči nekaterim dosedanjim pra- vicam in obdržati le tiste, ki so v zago- tovljenih programih. Delegatsko vpra- šanje, ali je potrebno, da je prvo na vrsti prav šolstvo (ukinjanje celodnev- nega pouka na osnovnih šolah), je bilo na mestu, sploh pa bi pri pripravi pro- gramov morala imeti več besede stro- ka na posameznih področjih, so opozo- rili v razpravi. 7. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Sindikat naj si določa naloge sam /ia posvetu celjskih In potlravsklh sindikatov o položaju sindikatov prejšnji teden so se na po- svetu v Celju zbrali pred- sedniki občinskih sindikal- nih svetov celjske in po- jravske regije. Obravnava- li so teze za pripravo ocene jela republiškega sindikal- nega sveta in njegovih orga- nov v pokongresnem ob- dobju in usmeritve za na- daljnje delo sindikatov. Največ časa so namenili po- ložaju sindikatov v seda- njih družbenih in gospodar- siiih razmerah. UgotavljaU so, daje na sin- dikat pripetih preveč nalog, tudi takšnih, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. Preši- rok obseg dela je eden izmed razlogov za premajhno sa- mostojnost sindikatov, zlasti pa je preskromen vpliv na oblikovanje različnih predlo- gov, ki vplivajo na družbeno- ekonomski položaj delavcev. Predstavniki sindikata bi se zato morali vključevati v or- gane, ki takšne predloge pri- pravljajo. Še vedno so sindi- kati preslabo usposobljeni za delo v organizacijah zdru- ženega dela in v občinah in še vedno niso uspeli izobli- kovati sindikalnih jeder. Članstvo običajno sploh ne pozna (pogosto dobrih) skle- pov občinskih svetov. Med še nerešenimi problemi je v združenem delu prevelika odvisnost sindikatov od po- slovodnih struktur, v obči- nah pa od političnih in izvr- šilnih. Tako je bilo slišati predlog, da sindikat ne bi več sodeloval v občinskih pohtičnih koordinacijah. Uspešno delo sindikatov po mnenju udeležencev po- sveta ovirajo tudi prekratki mandati funkcionarjev tako v osnovnih kot v občinskih organizacijah. Ponudli so za- misel, da mandati ne bi biU več določeni. Članstvo samo bi se naj odločalo o njih in slabe funkcionarje izločilo, dobre pa obdržalo. Ocenili pa so, da poklicnih funkci- onarjev sedaj v sindikatih ni preveč in se strinjali z odgo- vorom vodstva republiškega sveta mladim s Koroške in iz Laškega. Glede na obseg na- log, ki jih ima sindikat v pri- merjavi z drugimi družbeno- političnimi organizacijami, funkcionarjev ni preveč, le še bolj jih bo potrebno uspo- sobiti, da bodo imeh večji vpliv na družbena dogajanja. Predsedniki občinskih sve- tov so tudi menili, da so medobčinski sveti zveze sin- dikatov potrebni, saj njihove vloge republiški svet ne bi mogel prevzeti. Spregovorili so še o člana- rini in zavrnili obtožbe o nje- nem nesmotrnem trošenju. Kljub temu bodo porabo čla- narine še enkrat proučih, da ugotovijo, če je le mogoče več denarja pustiti osnov- nim organizacijam. MILENA B. POKLIC Ure trezniii partilskih razprav volilno programska seja velenjskih komunistov Minuli četrtek so v velenj- skem Domu kulture speljali zasedanje Občinskega komi- teja Zveze komunistov, na ka- terem so izvolili nekaj novih članov komiteja, ocenili seda- nje razmere v občini ter zasta- vili naloge za prihodnje ob- dobje. Sejo je spremljal tudi Andrej Marine, član predsed- stva Socialistične republike Slovenije. ' Značilnost tokratnega zase- danja velenjskih komunistov je predvsem ta, da so iz komi- teja izključili nekatere neaktiv- ne člane in izvolili nove, pa tu- di, da so o stanju v velenjski partijski organizaciji sprego- vorili brez dlake na jeziku. Ta- ko se je s pripravljenimi tema- mi k razpravi prijavilo kar 26 poročevalcev, ki so skušali čla- nom komiteja in gostom pred- staviti problematiko iz svojih delovnih in življenjskih okolij. Daje večina velenjskih težav v gospodarstvu pa tudi v sami organizaciji ZK podobna teža- vam v drugih okoljih, je v uvodnem referatu ugotavljal že Drago Blagus, sekretar predsedstva Občinskega ko- miteja Zveze komunistov obči- ne Velenje. Kot drugod so tudi v občini Velenje nekatere os- novne organizacije zašle v ne- kakšen birokratizem, rutinsko delo in nesamoiniciativnost z že leta enakimi programi de- la, obravnavanjem splošnih tem, zgolj formalnim sestanko- vanjem in brez poglabljanja v razmere lastnih okolij. Ob tem so posamezni člani izgubi- li vse želje, da bi bili idejno in teoretično usposobljeni prav v časih, ko zveza komunistov za ohranitev svoje vloge in po- vrnitev ugleda potrebuje prav sposobne komuniste. Članstvo I pa se povrhu iz leta v leto vse bolj stara, vsako leto pa je tudi manj novih članov. Nič kaj rožnat ni tudi položaj v gospodarstvu. Pri delitvi do- hodka se nadaljujejo tendence zniževanja akumulacije, pove- čevanje obveznosti za skupno in splošno porabo ter rahlo upadanje deleža _sredstev za osebne dohodke. Še težavnejši pa bo položaj v nekaterih ve- lenjskih organizacijah združe- nega dela, ko bodo v celoti po- ravnale obveznosti do sklada federacije za kreditiranje manj razvitih. Ta obveznost pred- stavlja 1,3 odstotka lanskega Andrej Marine je ob koncu zasedanja poudaril, da je iz razprav očitno, da Velenjča- nom ne gre le za oživitev go- spodarstva, temveč tudi za vzpostavljanje kulture dialo- ga in življenja v občini nas- ploh. Posebej da so ga pretre- sle besede mladinca, ki je v imenu mladih poudaril, da mladi takšni partiji danes ne morejo stati ob strani. Pohva- lil je pobude velenjskih mla- dincev, ki žele odločati o svoji usodi in prihodnosti ter zak- ljučil, da vendarle ne morejo svojih interesov uveljavljati sami. Tudi zato ne, ker zveza komunistov v teh časih potre- buje prav takšnih svežih in mladih idej. družbenega proizvoda v občini oziroma 2,5 odstotka čistega dohodka in kar 16,4 odstotka lanske akumulacije občine Ve- lenje. Ob tem pa izgube v Vele- nju dosegajo skoraj 4,5 odstot- ka dohodka. Zato bodo v Velenju komu- nisti morali delovati po načelu, ki so ga zapisali tudi v teze za konferenco: Kdor ne zna, naj se nauči, kdor ne zmore ali si ne upa, naj naredi prostor spo- sobnejšim in pogumnejšim, kdor noče, temu bodo dali slo- vo! Očitno je namreč, da v Ve- lenju 320 ekonomistov, 90 pravnikov, 159 strojnih inže- nirjev, 131 elektro inženirjev in 62 gradbenih inženirjev ni do- volj vključenih v pripravo in izpeljavo novih programov, ob tem pa se navkljub vsem skle- pom nadaljuje nenadzorovano zaposlovanje nekvaUficiranih delavcev. Na konferenci v četrtek so velenjski komunisti ocenili, da je večina referatov tako zani- mivih, da je razpravo o njih nujno razširiti preko frontne organizacije. BRANE PIANO Reorganizacija sisov o tem razmišljajo v laški ohčini Omejevanje skupne in splošne porabe, ob tem pa še kadrovske težave, hromi- jo delo in učinkovitost služb samoupravnih inte- resnih skupnosti v Laškem. Racionalizacija je nujna, ena od možnih rešitev pa je tudi prenos opravljanja strokovnih nalog za občin- ske samoupravne interesne skunosti v občinske uprav- ne organe. Cilj takšne reorganizacije naj bi bil v racionalnejšem opravljanju teh nalog pa tudi v »zagotavljanju kakovost- nejših, strokovno dognanih in objektivnih strokovnih podlag za odločanje v orga- nih samoupravnih interes- nih skupnosti. Obenem pa bi samoupravnim interesnim skupnostim omogočili, da se okrepijo v svoji ustavni vlogi usklajevanja interesov upo- rabnikov in izvajalcev ter prevzamejo odgovornot za razvoj dejavnoti in stroke na posameznih področjih«, piše v osnutku predvidenih spre- memb, ki ga je pripravila po- sebna delovna skupina pri laškem izvršnem svetu in ga bodo obravnavali na skupš- činah sisov. Upravni organi že po zako- nu pokrivajo vsa področja družbenega življenja v obči- ni in torej posegajo tudi v po- dročje, ki ga opravlja delov- na skupnost sisov. To pome- ni, da se nekatere naloge po nepotrebnem drobijo in pod- vajajo, kar bi s prenosom del pod skupno streho odpravili, obenem pa omogočili obsež- nejšo in bolj poglobljeno ob- delavo problematike na po- sameznih področjih. Uprav- ni organi naj bi prevzeli vse naloge, ki jih sedaj opravlja delovna skupnost in tudi de- lo izvajalskih služb: centra za socialno delo in občinske matične knjižnice, dokler ne bo mogoče ustrezneje rešiti statusa teh dveh služb. Hkrati z nalogami bi prev- zeli tudi vse delavce, ki te naloge opravljajo sedaj. Za največ toliko bi se tudi sme- lo povečati število delavcev v upravnih organih, sčasoma pa naj bi se to štvilo na račun naravne tluktuacije zmanj- šalo. Na skuščinah samouprav- nih interesnih skupnosti naj bi najprej sprejeli spremem- be statutov, ki sedaj določa- jo, da strokovne naloge za sa- moupravne interesne skup- nosti opravlja skupna delov- na skupnost. Hkrati naj bi sprejele tudi sporazum o upravljanju strokovnih na- log, ki jih bo za sis opravljal upravni organ. _____________________NADAKUMER Letos najbližje izdelavi programa o sanacijskem programu ^ varstvo zraka v Celju razmišljajo že nekaj let, vendar se je zataknilo pred- vsem zaradi finančnih težav. Letos pa v občini ugotav- ljajo, da so najbližje uresniči- tvi tega načrta, saj je tudi v proračunu občine predvi- apako se opravičujemo. sanacijski program, saj že imamo dogovor o varstvu okolja v občini. Obveljala je usmeritev, daje program po- treben, saj bo natančneje opredelili obveznosti ones- naževalcev sanacijo zraka. Pred končno izdelavo pro- grama pa bodo morali pri- praviti še nekaj nalog, ki bo- do osnova programa. Gre za dopolnjevanje virov onesna- ženja in sicer predvsem za gospodinjstva in terciarno dejavnost, medtem ko so ti podatki za industrijo že zbra- ni. Obdelati bo treba pro- gram toplifikacije in ga eko- loško ovrednotiti, s tem pa je povezan tudi program plini- fikacije v Celju, ki se že izva- ja, vendar počasneje, kot je bilo predvideno. Tudi tu bo- do ugotavljali vplive na okolje. Večino teh nalog naj bi opravili letos, seveda pa sam program ne zagotavlja izbolj- šanja stanja, če ga onesnaže- valci ne bodo uresničevali. TC SVET MED TEDNOM Piše Slobodan Vuianovič Zaostrovanje pozabljene vojne Iransko-iraški vojni namenjajo novinarji vse manj pozornosti, vsekakor pa mai\j kakor recimo nemirom na Zahodnem bregu reke Jordan in Gazi ali pa tako miroljub- nim zadevam kot so francoske in ameriške predsedniške volitve. Kljub temu, da v tej vojni vsak dan umirajo ljudje, velja preprosto novinarsko pravilo, da tudi še tako krvava morija pač ne more biti več »novica«, če traja predolgo časa! Vseeno pa je bilo minuli mesec po krajšem zatišju obilo novic, saj se je spet začela tako imenovana »vojna mest«, Iračani pa so znova uporabili kemično orožje. Vojno mest je pričel Irak, ki je poslal nad sovražno prestolnico okrog dvajset izstrelkov zemlja-zemlja, Iran pa je odgovoril s sedmimi takšnimi izstrelki. Do zdaj sta si v mesecu dni sprti stremi »izmenjali« več kot 150 raket; od tega jih je Irak izstrelil kakšni dve tretjini, Iran pa preo- stalo tretjino. O žrtvah v tem obojestranskem obstreljeva- nju ne v Bagdadu, ne v Teheranu ne govorijo radi. Toda če vemo, daje bilo v vojni, ki seje pričela 22. septembra 1980, do danes že najmanj milijon ranjenih in mrtvih in da je bilo samo v lanski januarski in februarski vojni mest več tisoč civilnih žrtev, si lahko mislimo, koliko ljudi je nastra- dalo v marčevskih bombardiranjih. K tem žrtvam je treba prišteti (po iranskih podatkih) še n^manj 5000 ljudi, ki so umrli takoj po iraškem kemičnem napadu na mesto Halabdža. Tisti, ki so preživeli močno dozo cianida, so dobili hude poškodbe zaradi gorčičnega plina, mnogi izmed njih neozdravljive poškodbe mozga. Iračani nedvomno niso uporabili strupenih plinov le zato, da bi pregnali iranske vojake, ki so mesto zavzeli, in kaz- novali Kurde, ki bivajo v mestu, za sodelovanje s sovražni- kom, temveč je bilo to slejkoprej nerazumno dejanje, porojeno iz stiske zaradi vojne, ki teče že osmo leto in kiji ni videti konca. Tudi bombnih napadov na Teheran niso obnovili v upa- nju, da bodo sovražnika končno premagali, temveč zato, da bi mednarodno skupnost opozorili na to pozabljeno vojno na Srednjem vzhodu. Iranci letos sicer niso izvedli že tradicionalne veUke zimske ofenzive, toda že vsako- dnevne napade fanatičnih pazderanov Iračani vse težje, prenašajo. Nasprotnik ima namreč več »človeškega mate- riala« - Iran ima 45, Irak pa le 15 milijonov prebivalcev. Režim Sadama Huseina je očitno hotel prebivalcem vliti nekaj novega optimizma in domoljubja. Za prirejene izstrelke Scud sovjetske izdelave je trdil, da so jih napra- vili iraški strokovnjaki, in jih ljubeče krstil z imenom tretjega šiitskega imama Huseina. Ob bombardiranju nasprotnikov pa so po radiu predvajali: O, udari raketa, razbij glave tej sodrgi... Ne vemo, ali je bila takšna propaganda učinkovita. Vse- kakor pa je imela od iraške krvoločnosti več koristi nasprotna stran. Iranci so ga pred mednarodno skup- nostjo znova ožigosah kot agresorja in krvnika, novinar- jem pa so lahko pokazali več kot prepričljiv dokaz, izžgana trupla v Halabdži. Obenem so ti dogodki utrdili položaj vodstva v Teheranu in vs^ navidez zgladili nasprotja in rivalstva v njegovih vrstah. Morebiti se pričenja še bolj krvavo poglavje te vojne. Pride lahko do še bolj smrtonosne kombinacije namreč te da Iračani (ali Iranci) množično uporabijo kemično orožje v vojni mest. Ta nov način pa ne bo prinesel nobeni strani končne zmage, ampak le neznosno trpljenje in kruto smrt nedolžnemu civilnemu prebivalstvu. Panami grozi ameriška invazija: Potem, ko so Ameri- čani na Karibskem moiju in v Srednji Ameriki v začetku meseca pričeli vehke vojaške manevre, na katerih bo sode- lovalo več kot 40.000 vojakov, so se panamske oborožene sile začele mrzlično pripravljati na obrambo pred morebit- nim državnim udarom in ameriško invazijo. Bela hiša očitno hoče na vsak način strmoglaviti generla Noriego. Proti pričakovanjem pa finančni embargo ni bil učinkovit. Zato so v Beh hiši - tako trdijo v Panami kot v Washing- tonu - že pripravih načrt udara kot uverture v vojaško intervencijo. Toda ameriški politični vrh očitno ni enot- nega mnenja glede sankcij proti »neposlušnemu« gene- ralu. Zlasti Pentagon baje nasprotuje povečanju ameriške vojaške navzočnosti na tem območju, češ da to lahko pripelje do neposrednih spopadov s panamskimi gardisti. Pogajanja le počasi napredujejo: V sredo bi se morali v Managui znova sestati nikaragovski obrambni minister Humberto Ortega in trojica kontrašev, da bi se dogovorili o dokončnem miru. Toda kontraši so preložili pogajanja za šest dni, na 12. april. Pogajalski posrednik kardinal Obando y Bravo, ki je sporočil to odločitev kontrašev, je dejal, da ne želijo nadaljevati pogajanj, dokler ne bodo rešena vsa tehnična vprašanja v zvezi s premirjem. Ameri- ški kongres pa je nikaragovskem protirevolucionarjem odobril humanitarno pomoč v višini 48 milijonov dolarjev, j Mladi kritični do ustavnih sprememb Rok za javno razpravo o ustavnih dopolnilih je odločno prekratek. Te- mu mnenju so pritrdili tudi mladinci laške občine. Njihovo predsedstvo je na svoji četrtkovi seji izoblikovalo dokončna stališča okrog ustavnih sprememb. Predlagali so, da bi razpravo podalj- šali do konca leta in jo vsake štiri me- sece dopolnili z novimi, že oblikovani- mi predlogi. Menili so tudi, da amand- maji, kakršni so, ne bodo pripomogh k odpravljanju gospodarske in družbe- ne krize, potrebno bi jih bilo skrajšati, konkretizirati in poenostaviti, narediti dostopne in razumljive vsakemu de- lovnemu človeku. Glede referenduma so laški mladinci predlagali, naj ga ne bi razpisovali v fazi osnutka ustavnih sprememb ampeik v fazi predloga. Imeli pa so tudi pripombe na konkret- ne določbe: zavrnili so 31. amandma in menili, naj financiranje JLA teče še naprej po sedanjem sistemu. Na po- dročju deviznega sistema bi morali bolj konkretno določiti, do katere me- je ureja poslovanje države in do katere združeno delo, ki te devize ustvarja. Občine naj bi dobile več vpliva na or- ganiziranje sisov družbenih dejavno- sti, predvsem obsega in števila. Podpr- h pa so tudi predlog gospodarske zbor- 'nice glede lastništva družbenih sred- stev. Na seji predsedstva laških mladin- cev so določili tudi način praznovanja meseca mladosti. V večjih krajih naj bi pripravili koncerte kantavtorjev iz la- ške občine, na sporedu bodo številna športna tekmovanja, odprh naj bi raz- stavo plakatov Simona Serneca iz Ra- deč in nemesto politične šole organizi- rali neko vrsto javne tribune, »mladin- ski čvek,« kot za zdaj imenujejo to ak- cijo. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL 191 Najprej čistilna naprava Proizvodnjo trit bo EMO posodabljal postopoma Trenutno najpomembnej- ša naloga, ki stoji pred ko- lektivom Ema, rekonstruk- cija in modernizacija proiz- vodnje frit, ne bo končana v predvidenem roku, med- tem ko bo izgradnja čistilne naprave za sedanjo in bodo- čo proizvodnjo frit nameš- čena v času, ki ga od Ema terja tudi širša družbenopo- litična skupnost, so člani vodstva Ema nedavno po- udarili na pogovoru za no- vinarje. V Emu so se odločili za vari- antno rešitev, po kateri naj bi najprej zgradili čistilno napravo, vredno med tremi in štirimi milijardami dinar- jev, kasneje pa bi z nakupom dveh peči modernizirali še proizvodnjo frit. S takšno potezo zaenkrat pridobijo le povečane stroške, vendar pa bodo s tem izpolnili svoj dolg do ekološke sanacije. Odločitev je posledica te- ga, ker s spremenjeno zako- nodajo pri koriščenju inve- sticijskih sredstev Emo ni dovolj močan, da bi se naen- krat lotil celotne rekonstruk- cije, ki jo ocenjujejo na 12 milijard dinarjev. Zato so iz- brali že omenjeno rešitev, ki pa bo tudi dovoljevala, da bodo lahko hkrati uresniče- vali tudi začrtano prenovo ostalih tehnoloških procesov v delovni organizaciji. Tako bodo poleg ostalega sredi le- tošnjega leta pričeli tudi z butično proizvodnjo. Pri izbiri so se odločili za zahodnonemško čistilno na- pravo, ker za domače napra- ve niso dobili ustreznih teh- noloških jamstev. Čistilna naprava, ki bo delovala po suhem postopku, bo letno ujela 99 odstotkov vsega flu- ora, ki bi odšel v zrak, to pa pomeni, da bo namesto seda- njih 120 ton celjski zrak onesnažila le še ena tona flu- ora letno. Investicijsko bodo zaključih leta 1990, če bodo, seveda, tokratne obljube dr- žali. R. PANTELIČ Uspehi pri prestrukturiranju ¥ Gllnu so povečali proizvodnjo In Izvoz Da so bili načrti za leto 1987 v Gorenjevi delovni or- ganizaciji Glin v Nazarjah zares zelo pogumno zastav- ljeni, ni nobenega dvoma. Spodbudno je, da so večino zastavljenih ciljev lani do- segli in nekatere celo pre- segli. Rast proizvodnje je bila večja za dobrih dvanajst od- stotkov, pa čeprav so načrto- vali desetodstotno rast. Iz- voz je bil v primerjavi z le- tom poprej večji skoraj za če- trtino in je znašal 4,5 milijo- na dolarjev, načrtovali pa so, da bo večji za petnajst do dvajset odstotkov. Pomembni so tudi uspehi pri prestrukturiranju gospo- darstva, vidne uspehe pa so dosegli domala v vseh te- melj^nih organizacijah. V toz- du Zagarstvo so povečali iz- koristek žaganega lesa. Ob 2,7 odstotka manj razžagane hlodovine, je bil izkoristek večji za dobra dva odstotka. Poleg tega so uvedli nov vrt- ni program, ki je precej pri- speval k večjemu izvozu. V tozdu Stavbno pohištvo so v celoti osvojili proizvodnjo novih strešnih oken, ki bodo v bodoče v sklopu tako ime- novanega strešnega progra- ma bistveno izboljšala do- hodkovni položaj tozda. Pri- čeli so tudi z osvajanjem Hobby programa. Proizvod- nja pohištva in celoten pro- gram tozda Iverna pa je pos- stal eden izmed glavnih ste- brov izvoza Glina. Na gospodarjenje Glina so seveda negativno vplivali tu- di interventni ukrepi Zvez- nega izvršnega sveta, ob tem pa seje povečala rast prihod- ka v izvozu zaradi spreme- njenega tečaja dinarja. Žal je bil dohodek s prodajo na do- mačem trgu manjši kot bi lahko bil. Ob vsem tem pa je spodbudno predvsem spre- minjanje strukture izdelkov za izvoz. Medtem ko je glav- no breme izvoza v preteklo- sti bilo na ramah tozda Iver- ne, pa se v izvoz vse bolj vključujeta preostali dve te- meljni organizaciji z izdelki z višjo stopnjo obdelave. V Glinu poudarjajo, da so za prestrukturiranje proiz- vodnje že dosti naredili. Pri- šli pa so do stopnje, ko z do- sedanjimi osnovnimi sred- stvi nadaljnje prestrukturi- ranje ne bo več mogoče. V okviru celotne delovne or- ganizacije bo treba zato sto- riti kar največ, da jim bo uspela naložba v posodobi- tev proizvodnje masive od tega pa je odvisna tudi teme- ljita posodobitev tovarne su- rovih ivernih plošč. JANEZ VEDENIK Referendum v Libell le uspel Po lanskem nauspehu so se delavci vseh tozdov celjske Libele prejšnji teden ponovno referendum- sko odločali za drugačno organiziranost delovne organizacije in bili tokrat uspešni. Za združitev v enovito delovno organizacijo so glaso- vali v vseh treh tozdih in tudi v delovni skupnosti skupnih služb. V Servisih 87, v Tehtnicah 83, v skup- nih službah 79 ter v Finomehaniki 68 odstotno. Eno- vita delovna organizacija bo z vidika stroškov vseka- kor učinkovitejša od prejšnje, čvrstejša povezanost pa naj bi prispevala tudi k učinkovitejšemu razreševanju negativnih gospodarskih razmer v podjetju. Na zadnji aprilski seji delavskega sveta delovne organizacije pa so Danila Kotnika, inženirja elektro- tehnike, ki je bil do sedaj vršilec dolžnosti glavnega direktorja, imenovali za direktorja Libele. RP Doseganje lanske resolucije Pregled uresničevanja resolucije za preteklo le- to v občini Celje kaže, da so rezultati nekoliko boljši kot v republiki in v primerjavi z občinama Kranj in Slovenske Ko- njice, ki jih pri ocenah večkrat jemljejo za pri- merjavo.« Pri posameznih kazal- cih pa občina ponekod precej zaostaja. To velja na primer za industrijsko proizvodnjo, ki je med le- tom vseskozi zaostajala in seje povečala le za 0,3 od- stotka, čeprav so načrto- vali 3,5 odstotno rast. Razlogi so bili v težavah pri prodaji na domačem in tujem trgu, vplivalo pa je tudi znianjšanje proiz- vodnje v Železarni in ste- čaj Lik Savinje. Po pre- cejšnjem zaostajanju med letom se je izvoz proti koncu preteklega leta močno izboljšal, še zlasti na konvertibilnem po- dročju, kjer so presegli resolucijska predvideva- nja. Največji vrednostni obseg skupnega izvoza je tudi lani dosegla Cinkar- na, pri konvertibilnem iz- vozu pa jo je rnalenkost- no presegla Železarna. Z izgubo je lani poslova- nje zaključilo 12 organiza- cij združenega dela, kar pomeni, da se je njihovo število od leta 1986 pod- vojilo. Lanskoletne izgu- be v občini predstavljajo več kot 32 odstotkov iz- gub celjske regije. Pri na- ložbah v občini pa velja, da je bila po vrednosti največja naložba v Žele- zarni, medtem ko so v ob- čini lani ob koncu leta gradili več kot 160 novih objektov. TC Tekoča gospodarska politika v Usku Smo na ravni iz leta 1939 Pod naslovom Kdo ovira odpiranje našega gospodar- stva Evropi, razmišljata o tej temi 22. in 23. marca v Borbi dr. Ljubiša Adamo- vič, profesor na ekonomski fakulteti v Beogradu in Ja- nez Stanovnik, član pred- sedstva SR Slovenije. Adamovič opozarja, da si moramo zaradi številnih teh- noloških razlogov bolj kot kdaj koli prej prizadevati za sodelovanje z razvitimi za- hodnimi državami. Naša per- spektiva je v zahodni Evropi. Ne potrebujemo držav v raz- voju in podjetij, ki nam ne- prestano dolgujejo. Pa tudi za uspeh na tržišču nerazvi- tih se moramo najprej afir- mirati kot kooperanti velikih zahodnih podjetij. Poudaril je tudi, da je Ju- goslavija v primerjavi z raz- vitimi državami Evrope rela- tivno na isti ravni kot leta 1939 in veliko dlje, kot nam diktira raven razvoja proiz- vajalnih sil... Tisti, ki se bo- jijo tržišča nasploh, se bojijo tudi zahodne Evrope. Če ho- čemo sodelovati z razvitim svetom, moramo sistem re- formirati tako, da bo država v gospodarstvu prisotna le toliko, kolikor jo angažirajo razvite države. To pomeni, da ne more biti vsaka obči- na, repubUka in pokrajina, niti zvezna država direktno angažirana in odgovorna za funkcioniranje gospodar- stva ... Janez Stanovnik pa je opo- zoril, da so neučinkoviti deli jugoslovanskega gospodar- stva največja ovira za odpira- nje v svet. Izolirani od Evro- pe in svetovnih tehnoloških tokov ne moremo niti oh niti neodvisnosti niti grac samoupravnega socializn Povezovanje z Evropo pa pomeni našega odrekai nobeni veliki vrednosti, katero se zavzemamo kot i cialistična država. Jasno odločno je tudi poudaril, linija različnih pogledov vprašanje, kje so ovire za c piranje svetovnemu tržišč ne poteka po kriteriju rep blik, temveč po kriter; strukture podjetij. Tista j djetja, ki pomenijo da sposobna za mednarod tekmo, zahtevajo odpiran ekonomsko neučinkov: podjetja pa nasprotuje takšni usmeritvi in zato išc jo različne »načelne« arg mente, »obrambo« neodv nosti, neuvrščenosti ali ct samoupravnega socializm; Zamujeno bodo skušali nadoknaditi Predvsem v ^ drugem polletju bodo v Železarni Store skušali nadokna- diti velik izpad proiz- vodnje, ki je bil posledi- ca okvar dveh transfor- matorjev. Obe peči, ki so jih mo- rali zaradi okvar ustaviti, sedaj ponovno obratuje- ta. Rade Končar je končal popravilo transformator- jev zanesljivo in v dogo- vorjenem roku,^ plačilo; popravila pa je Železarni Store povrnila zavaroval- na skupnost Triglav. Zaradi nepredvidenih okvar je bila proizvodnja jekla nižja za 18 tisoč ton, za približno 6 tisoč ton pa je bila nižja tudi proiz- vodnja v obeh valjarnah in jeklovleku. Izpad prihodka v višini 110 milijonov dinarjev bodo skušali delno nado- knaditi do konca leta, te naloge pa so se lotili na- črtno in sestavili poseben program. V času okvar so opravili tudi vse potrebne letne remonte. RP Z Inovacijami do dobodka Komisija za inovacijsko dejavnost v zreškem Come- tu je za minulo leto naredila izračun za 29 inovacij in ugotovila, da je inovacijski dohodek znašal nekaj več kot 458 milijonov dinarjev, ali petkrat več kot leta 1986. Najvišji inovacijski doho- dek so dosegli v tozdu Co- tim, in sicer 169 milijonov di- narjev, v Coneku 110 milijo- nov dinarjev, Sivu 69 milijo- nov dinarjev, itd. Zanimivo je, da so na račun inovacij tudi v delovni skupnosti skupnih služb zaslužili 2,7 milijona dinarjev. V Cometu ugotavljajo, da bi bili brez uresničitve inovacij njihovi poslovni rezultati precej slabši, v nekaterih tozdih ce- lo negativni. Zato bodo ino- vacijsko dejavnost še spod- bujali. Prav te dni se izteka nagradni natečaj za inovaci- je. Komisija ga je razpisala na predlog tozda Conek. Pr- vi izziv za inovatorje se nana- ša na povečanje in izboljša- nje kakovosti pri proizvodnji fiberdiskov. Tozd želi na- mreč to proizvodnjo, ki jo je razvil na osnovi starega, do- ma zasnovanega in narejene- ga stroja, močno povečati. V drugi nalogi pa naj bi se inovatorji spoprijeli z izbolj- šavo brušenja spojev trakov pri predelavi brusnega pa- pirja. Pri tej novonastajajoči proizvodnji se namreč pojav- ljajo težave pri brušenju, ki ga opravljajo zdaj pred leple- njem. Iskanje rešitve naj bi bilo usmerjeno predvsem v uporabo sedanjih strojev, njihovo usposodobitev in določitev postopkov dela. V Cometu imajo za nagraje- vanje urejen poseben pravil- nik. Prva nagrada za ti dve razpisani nalogi bo 150 tisoč dinarjev, druga 100 in tretja 50 tisoč dinarjev. Za vsak re- sen predlog pa dobi predla- galec 6500 dinarjev. M. PODJED Alpba In Veplas za jadralce yeplas ohranja tudi proizvodnjo Jadralnih desk v velenjski delovni orga- nizaciji Veplas, ki je v jav- nosti najbolj znana pred- vsem po lastnem programu jadralnih desk, največji de- lež dohodka ustvarijo z dru- gimi izdelki: otroškimi smučarskimi čeladami, mo- torističnimi čeladami, gum- bi, armiranim poliestrom in jamborji za jadralne deske. Ker so njihove jadralne de- ske že nekoliko zastarele, imeli pa so tudi tehnološke težave pri njihovem izdelo- vanju, so ta program za leto dni ukinili. Pač pa so letos pričeli raz- vijati lastno jadralno desko s stiropornim jadrom in od- pornejšo epoksi prevleko. Ta čas pa bo Veplas deskarjem vendarle zagotovil nekaj kvalitetnih desk, saj so z av- strijsko Alpho sklenili po- godbo, po kateri lahko letos v Jugoslaviji prodajo okoli tisoč njihovih surfov. Veplas namreč Alphi izvaža jambor- je in uvaža jadralne deske, ki jih nato v Velenju le dogradi- jo. Sicer pa so v Veplasu dru- gi do tretji svetovni izdelova- lec jamborjev za jadralne de- ske, izvažajo pa v Združene države Amerike, Avstralijo in Zahodno Evropo. Letos naj bi s tem izvozom zaslužili okoli 3 milijone zahodno- nemških mark, nekaj deviz pa bodo dobili tudi z izvo- zom za italijanski Nolan in francoski Cebe. Dani Terglav, vodja ko- mercialnega sektorja, pravi, da lahko v današnjih pogojih Veplas na domačem tržii ču trenutno prodaja štiri ti pe Alphinih jadralnih desi in štiri tipe jader. Trenutn imajo na zalogi 200 teh av strijskih surfov, skoraj sto pa so jih že prodali. Najvei na sejmu Alpe Adria, kje' so priznavali tudi 30 odstO' ten popust. Deske brez j* der stanejo od 1,3 do 1,5 m«' lijona dinarjev. gospodarjenja v Veplasi" osvojijo novo tehnologijo kvaliteto izdelkov le s ko operacijskimi pogodbah Zato se nadejajo, da bodo ve liko tovrstnih izkušenj s tujj mi partnerji lahko uporab* tudi pri razvoju sodobnejS lastne deske iz epoksija. BRANE PIANO 7. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Ko ravnatelj postane politik Novemu šmarskemu predsedniku frontne orga- nizacije ni lahko. Občasni, zlasti tisti v ožjem Kozjan- skem delu občine, mu znajo slejkoprej očitati nenačel- aost, kdo izmed njih pa mu zna celo zabrusiti v obraz, daje hinavec. Zgodba, kako iz poštenja- ka in vsega spoštovanja vrednega človeka postaneš hinavec, je pravzaprav pre- prosta in je le odraz naše stvarnosti: kruljave in betež- ne, - in odraz naše globoko zasidrane miselnosti, da je (tudi) šolstvo del porabe, ki jo je treba oklestitiin jo rešiti vsega tistega balasta, s kate- rim bomo »pokrili« sisovski fmančni primanjkljaj in »us tregli « zvezn em u in ter- ventnemu zakonu. Srž problema šmarskega predsednika Socialistične zveze tiči v tem, da je bil pred prevzemom te politične funkcije učitelj in ravnatelj na celodnevni osnovni šoli v Podčetrtku. Prav dobro se še spominja tistih let, ko je moral kot pravo bogokletno dejanje propagirati novost, politično in strokovno pod- prto - celodnevno šolo. Še v mestih so ljudje takrat ne- jeverno zmajevali z glavami. on pa je moral s to novostjo pred kmete. Pred tiste ljudi, ki so svoje otroke po pouku potrebovan v hlevih in na poljih. Celodnevna šola naj bo za mestne otroke, ki po- poldne tako nimajo kaj pa- metnega in koristnega poče- ti, za kmečke otroke, nasled- nike kmetij, pa je to golo za- pravljanje časa. Najboljša šo- la zanje je domača šola, in najboljša praksa je domača praksa, so kmetje takrat raz- mišljali. KOMENTIRAMO Pa je le šlo: počasi, po kap- ljicah, ob skrbno pripravlje- nih programih. Celodnevna šola v Podčetrtku je sčasoma zaživela in postala pravi vzor tovrstnim osnovnim šolam. Zadovoljni so bili učitelji, za- dovoljni učenci, zadovoljni starši. Tako je še danes. In kako bo jutri? Nekdanji učitelj in ravna- telj v šoli v Podčetrtku in se- danji predsednik občinske konference SZDL Šmarje se ta trenutek upravičeno spra- šuje: kako naj zdaj stopi pred iste ljudi in jim kot poli- tični funkcionar dopove, da naenkrat celodnevna.Aoia JU več potrebna, da je predraga in da bo treba spet po sta- rem. Bo po tem sploh kdo komu še kaj verjel? Resnica pa je ta, da gospo- darstvu odpovedujejo vital- ne funkcije in da si ob takš- nem bolniku družba pač ne more več privoščiti razkošja, kakršnega je bila doslej v^e- na. Programom družbenih dejavnosti bo treba marsikaj odvzeti, obdržati pa le tisto, kar je najbolj potrebno. S sekiro nad porabo! Po- prek in počez? Brez temelji- tih izračunov, kaj in koliko lahko nek ukrep na eni stra- ni prinese in na drugi strani odnese? Se bomo poprej po- svetovali s porabniki, ki bi bili morda pripravljeni tudi kaj dodatno prispevati za skupni blagor? Vsa zadeva spet smrdi po kampanji, mr- zlici, kjer ima stroka spet zadnjo besedo. In če se v da- ni situaciji moramo sprijaz- niti s tem, da je šolstvo pora- ba, se ga dajmo lotiti prav nazadnje, in tam, kjer bo to zanj najmanj boleče. Seda- nje zamisli o ukinjanju ce- lodnevnih šol naj bodo zato še nekaj časa v predalih. Ne zaradi šol, in tudi ne zaradi predsednika frontne organi- zacije. MAJijELA AGREŽ Vpis v celjske vrtce Celjske vzgojnovarstvene organizacije bodo vpisova- le novince od ponedeljka, 11. aprila do vključno 20. aprila. Letos bo zaključilo malo šolo okoli 560 otrok in prav toliko prostora bo za vpis no- vincev. Ocenjujejo, da bodo s temi zmogljivostmi pokrili potrebe vseh staršev, ki želi- jo imeti otroke v vrtcu s pri- hodnjim šolskim letom. Obrazec za vpis dobijo starši v upravi vseh treh vzgojnovarstvenih organiza- cij, kamor tudi prinesejo iz- polnjeno prijavnico. Le vzgojnovarstvena organiza- cija Tončke Čečeve bo spre- jemala prijave tudi v vrtcih v centru mesta, Štorah, Voj- niku in na Dobrni. Tudi letos bodo imeli ne- kaj težav z razporejanjem otrok, ki jih bodo skušali re- šiti skupno s starši. Večje povpraševanje pričakujejo za vrtce v krajevni skupnosti Hudinja, medtem ko v osta- lih vrtcih ne bo posebnih težav. Problem otrok iz drugih občin bodo v Celju poskušali rešiti s samoupravnim spo- razumom o svobodni menja- vi dela med celjsko skup- nostjo otroškega varstva in skupnostmi matičnih občin. Otroci iz občin, ki bodo pod- pisale sporazum, bodo lahko dobili varstvo v vrtcih celj- ske občine, sicer pa ne, nam je povedala Anica Četkovič, ravnateljica W0 Anice Čer- nejeve. Sporazum je v pri- pravi in tudi že tečejo razgo- vori s skupnostmi otroškega varstva sosednjih občin. WE Številke o kosu kruha Nezaposlenost se je posta- vila med problemi v konji- ški občini v sam vrh. Števi- lo nezaposlenih se je na- mreč v zadnjem času pove- čalo in je zdaj pret-aslo šte- vilo 200. Treba bo zastaviti široko akcijo skupaj s sindi- katom, so med drugim skle- nili na zadnji seji izvršnega sveta, ko so obravnavali na- črt zaposlovanja za letos. Rast zaposlenosti je v ko- njiški občini z resolucijo opredeljena po 1,5 odstotni stopnji, lani pa je bila z 1,7 odstotno stopnjo, vendar je v družbenem sektorju niso ujeU. Z letnimi načrti za zaposlo- vanje za to leto napoveduje združeno delo, da se bo pov- prečno število zaposlenih od 8161 v letu 1987 le za 8 oseb, drobno gospodarstvo druž- benega sektorja napoveduje povečanje zaposlenosti za 6 odstotkov, v zasebnem sektorju pa naj bi se število zaposlenih od 308 povzpelo za 58. Zaskrbljujoč je zlasti po- datek o negativnem zaposlo- vanju v gospodarstvu z -0,1 odstotno stopnjo, kar pa gre v glavnem na račun znižanja števila zaposlenih v delovni organizaciji Unior, kjer pred- videvajo znižanje zaposlova- nja z 3,5 odstotkov, ah v pov- prečju za 79 delavcev. Tak radikalen ukrep opravičuje- jo z naravnim odlivom delav- cev, ki pa ga ne bodo nado- meščali. Tehnološke viške, ki bodo nastajali v Uniorju, bodo zaposlih v turizmu, ali pa prezaposlili v okviru de- lovne organizacije. Kadrov- ske presežke napovedujejo tudi v Emoninem Maximar- ketu v Zrečah. Brezosebne številke bodo prizadele še marsikaterega delavca, kajti kot kažejo ka- drovske napovedi, se bodo pojavili viški zaposlenih tudi zavoljo prestrukturiranja go- spodarstva. Združeno delo namreč ukinja nekatera sta- ra dela in naloge in predvi- doma bo pokrilo le 27 odstot- kov izpraznjenih delovnih mest zaradi vseh vrst upoko- jitev, istočasno pa bodo na nova delovna mesta zaposlili 133 delavcev oziroma pri- pravnikov. Stališče izvršnega sveta je, da v občini tudi na področju zaposlovanja sledijo resolu- cij sko zastavljenemu cilju in da tam, kjer svoje dejavnosti širijo, zaposlovanja ne ome- jujejo. Samo v primeru, da vse zastavljene aktivnosti ne bi rodile sadov, bo potrebno popraviti odstotek zaposlo- vanja v resoluciji. MATEJA PODJED Dan brez kajenja Praznovanje 40-letnlce Svetovne zdravstvene organizacije v Celju Letos mineva 40 let od ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije, prve vzpodbude za sodelo- vanje pri zaščiti in izboljša- nju človekovega zdravja na svetovni ravni, ki so ga v Ustanovni listini oprede- lili kot popolno telesno, du- ševno in socialno blagosta- nje in ne le kot odsotnost bolezni ali slabega počutja. Letos je Svetovna zdrav- stvena organizacija predla- gala, da bi bil 7. april 1988, torej letošnji Svetovni dan zdravja, prvi svetovni dan brez kajenja. Predlagala ni le opozarjanje na škodljive po- sledice kajenja, temveč tudi vsaj en dan odrekanja vsa- kršnemu reklamiranju in prodaji tobaka. Obletnico ustanovitve in sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo bo- do letos posebno slovesno praznovali v Celju. Pripravili so okroglo mizo strokovnja- kov iz vse Slovenije na temo gesla Zdravje za vse - vsi za zdravje, včeraj pa je bila osrednja proslava v Narod- nem domu ob 40-letnici Sve- tovne zdravstvene organiza- cije. Pripravila sta jo Repu- bliški komite za zdravstveno in socialno varstvo (slavnost- ni govornik je bil njegov predsednik Dinko Leskov- šek) in komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Sloveni- je za sodelovanje s svetovno zdravstveno organizacijo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Celje. Ta teden pa je v Muzeju revolucije na ogled prilož- nostna razstava na temo zdravje, ki sta jo, tako kot okroglo mizo, pripravili ko- misija za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem centru Ce- lje in temeljna organizacija Zavod za socialno medicino in higieno. MILENA B. POKLIC PRED VPISOM v soboto, 2. aprila, je potekel rok za prijavljanje; v prvi letnik srednjih šol in začetni letnik visokošol-; skih delovnih organizacij. Posredujemo vam že prve podatke o stanju v sred-, njih šolah celjske regije glede na število prijavljenih j učencev in razpisane zmogljivosti šol. j V Srednji šoli Boris Kidrič Celje je premalo prijavlje- ■ nih v programu prometni tehnik in tekstilni mehanik, j preveč pa v programu osebne storitve-frizer. V srednji ] šoU Maršala Tita v Celju se je preveč učencev prijavilo; v naravoslovno-matematično usmeritev ter smer elek- i tronika, premalo pa za gradnjo in za kemijskega pro-j cesničarja. V Srednji družboslovni šoli se je preveč učencev prijavilo za upravno-administrativno dejav-; nosti. V Srednji šoU za trgovinsko dejavnost je znatno i preveč prijavljenih za obe smeri izobraževanja in sicer \ za prodajalca in ekonomsko komercialnega tehnika. > V Srednji šob za gostinstvo in turizem v Celju je pre- j malo prijavljenih za smer natakar in tehnik strežbe, j V Centru srednjih šol v Titovem Velenju je premalo J prijavljenih v rudarskih usmeritvah in za računalni-i štvo, preveč pa v skrajšani program kovinarstva, ■ v smeri elektronika ter v naravoslovno matematični i usmeritvi. Za vse smeri izobraževanja je še prostora v Srednji; kmetijski in živilski šoU v Celju,vSrednji kovinarski, j strojni in metalurški šoU v Štorah in v Steklarski šoli j v Rogaški Slatini. Polno sta zasedeni Srednja šola za; pedagoško usmeritev in Srednja ekonomska šola Tone i Grčar, preveč prijav pa je na Srednji zdravstveni šoli. \ Kviz v Lučah Občinska konferenca ZSMS Mozirje je za mladin- ce te občine pripravila zani- miv mladinski kviz. Kviz »Tito-revolucija-mir« so le- tos zamenjali s temami o gozdnih delavcih Luč in kmečkem delavstvu v času med obema vojnama ter o planinstvu z alpinizmom. Namen kviza je bil spozna- vanje mladih s polpreteklo zgodovino. Prireditev, ki je bila v pe- tek, 1. aprila, v Lučah, je pri- vabila veliko gledalcev. Eki- pe so bile letos boljše pri- pravljene. Tekmovanje so popestriU s kulturnim pro- gramom. Tekmovalo je enajst ekip. Med ekipami os- novnošolcev so zmagali do- mačini iz Luč, med ostalimi pa mladinci tovarne MGA iz Nazarij. Nagrajenci si bodo ogledali gledališke predsta- ve v Ljubljani. BRANE JERANKO OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: Jože Volfand Vlada se rešuje še preden se je začela skupščinska razprava o poročilu zvezne vlade za obdobje zadnjih dveh let, so se zaiskrile polemike. Vzrok je znan. Po ocenah komentatorjev v jugo- slovanskem tisku je sicer zvezni izvršni svet uspešno pri- peljal do konca pogajanja z Mednarodnim denarnim skla- dom, toda to, kar je bilo sprejeto, je v resnici kapitulacija ekonomske politike. To, piše Danas, ni ekonomska kapi- tulacija jugoslovanskega gospodarstva, marveč samo kapitulacija ekonomske politike njene vlade. Skupščinska razprava o delu zvezne vlade ne bo dovolj. O rezultatih r\jene ekonomske politike bi morali spregovoriti tudi eko- nomski eksperti. Kajti vlada Branka Mikuliča ni »skoraj ničesar izpolnila« od tistega, kar je obljubila. Ostavka ali ne, piše Danes, to bi bila samo smiselna izpeljanka argu- mentirane razprave o tem vprašarxju. Odmevi na razplet pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom niso niti malo navdušujoči. Prej narobe. Zvezna vlada zdaj ploska stand by sporazumu, nedolgo tega pa je izjavljala, da se gaje za zmerom odrekla. Večernji list piše: Drseče zamrznitve plač pa tudi vseh drugih oblik porabe, pospremljene z odmrznitvijo okoli dve tretjine cen, z libe- ralizacijo uvoza in s hitrejšim drsenjem dinarja - to je osnovni okvir ukrepov, ki izhajajo iz dogovora s komisijo MDS. Vse to naj bi uveljaviU po 15. maju, ko bi naj poko- pali program interventnih ukrepov za zbijanje inflacije. Javna tajnost je tudi informacija o devalvaciji, ve se pa še, da naj bi dobili novo posojilo za uvoz repromateriala - kar naj bi dalo nekaj kisika opešani proizvodnji. Beograjska politika je v besedilu z naslovom Burja pod ledom napisala, daje sporazum z Mednarodnim denarnim skladom odpihnil ideje o podaljšanju obdobja maksimira- nih cen. Toda, taka poUtika ni več mogoča le zaradi spora- zuma z Mednarodnim denarnim skladom, ampak pred- vsem zato, ker se je ta metoda reguliranja cen pokazala kot skrajno neuspešna. Cene se niso zaustavile, zato pa se je povsem kompromitiral sistem njihove administrativne zajezitve. Morebiti to celo ni najhuje: huje od tega je, ker se naše vlade ne učijo na izkušnjah prejšnjih, pa spet pose- žejo po ukrepih, za katere se ve, da niso pravi... Večernje novosti so z naslovom povedale vse: Ciljna inflacija strelja na potrošnjo... KakorkoU že - navzlic predahu, ki bo možen s podpisom sporazuma s tujimi upniki, vladi ne bo nič lažje. Zdaj ne gre več za znane in v vsej Jugoslaviji vsak dan hujše kritike na račun neprimerne in neučinkovite ekonomske politike. Zdaj gre za nekaj več. Ali se bo zvezni izvršni svet po dveletni vladavini, žal neuspešni, obdržal z reorganiza- cijo in s kadrovskimi okrepitvami, ali pa se bo moral posloviti. Razprava o tem res ne bi smela biti rutinska. Toda odgovor je vendarle jasen - resda vlada ni za vse kriva in vprašanje je, ah bi bila katera druga boljša. Vpra- šarije je še, ali niso zdaj druge razmere, ki bodo morda olajšale, tudi pot pritiskom obveznosti do tujine, sprejem drugače usmerjene ekonomske pohtike. Toda zvezna vlada ne bi smela spregledati vsepočeznega nezaupanja, ki si ga je prislužila v dveh letih. Prav zaradi nezaupanja stroke, gospodarstva, politike in javnosti v njeno delo bi bilo modro, če bi se umaknila. To bi koristilo sanaciji gospodarskih in političnih raz- mer v Jugoslaviji. Spet zaplemba Novico je najprej poslala v javnost britanska agencija Reuter. V Zagrebu so prepovedali časopis Študentski list, ker so zairskega predsednika Mobutuja, kije bil na obisku v Jugoslaviji, imenovali diktator. V članku z naslovom Prihaja diktator med drugim pišejo, daje Zair pod Mobu- tujem »ekstremni primer totalitarne države«. Takšno pisa- nje bi lahko užalilo predsednika prijateljske države. V obrazložitvi trajne prepovedi razširjanja lista (ki se gaje pa v Ljubljani dalo kupiti) je sodišče med drugim ugoto- vilo, da bi objava spornega besedila lahko vplivala na prijateljske odnose med SFRJ in Zairom. Tožilci spet branijo bonton in za to imajo pravne ozi- roma ustavne osnove. Toda spet ni mogoče obiti vprašanja - kaj je bonton in kaj negostoljubnost, kaj pa razkorak med temeljnimi opredelitvami naše zunanje politike in ideologijo prikrivanja nekaterih resnic o režimih, s kate- rimi smo si večji prijatelji, kot pa bi bilo to potrebno. Poleg tega je predsednik Mobutu, če to kaj pove, znan kot držav- nik, ki si nikoh ni vzel časa za udeležbo na katerikoh konferenci neuvrščenih držav. Pokončnost in doslednost zunanje politike, s pravo mero pragmatizma, sta v vrtincu iger v mednarodnih odnosih še kako pomembni za ugled naše države. Prihodnost v 12 točkah Zagrebški Start objavlja zgovorno m poučno sporočilo z nedavnega posveta o reizvoju, dilemah in perspektivah jugoslovanskega socializma. Posvet, ki so ga v Zagrebu organizirali v počastitev 50. obletnice prihoda Josipa Broza Tita na čelo KPJ in se gaje udeležilo okrog 100 ljudi različnih znanstvenih profilov, je postregel s starimi in novimi tezami o programu ZK in o avantgardi, ki umira, o demokraciji in pohtičnem pluralizmu, o državi in družbi, o reformi socializma, o zvezni vladi, o federaciji, o javnosti in o scenariju naše prihodnosti. Start objavlja scenarij prihodnosti v obliki programa, kakor se ga da razumeti po branju in poslušanju številnih referatov na nadvse zanimivem znanstvenem zborovanju. In kaj med drugim prinaša program v 12 točkah? Navajam samo najvažnejše: razvoj in legalizacijo sistema mešanega lastništva (privatno, državno, družbeno, korporativno, del- ničarsko, mešano, zadružno, etažno in podobno); razvoj političnega pluralizma - za razpravo ostaja vprašanje oblike plurahzma: partijski ali interesni; razvoj sodobne pravne države; razvoj spontanih in avtonomnih družbenih organizacij in gibanj (»civilna meščanska družba«); svo- bodne volitve, razvoj procesa ideološke in politične dere- gulacije v ekonomskem, socialnem in kulturnem življe- nju; emancipacija občana kot posameznika, kije izhodišče novega političnega sistema samoupravne, nove politične kulture in nove demokratične skupnosti; nadaljnji razvoj samoupravljanja; razvijanje federacije in ne konfedera- cije; ukinitev monopola partije; razvoj trga kot osnovnega mehanizma ekonomske regulacije... V šahovskem jeziku bi se zdaj lahko vprašah: če je ta scenarij količkaj blizu splošnemu pogledu na postopno ukinitev krize, kdo je tedaj na potezi? 6. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL 198 Bo mesto lepše? Celjske »črne točke^ v Celju je precej takoime- novanih »črnih točk«, ki ka- zijo okolje. Za lepše mesto si z akcijo »Očistimo in olepšajmo naše okolje« pri- zadevajo tudi na skupščini občine. Marjan Ašič, namestnik predsednika Komiteja za varstvo in urejanje okolja, ki je na čelu občinske akcije, predsednik skupščine obči- ne Tone Zimšek in Vera Čer- nič, članica izvršnega sveta za področje krajevnih skup- nosti so si skupaj ogledali urejenost največjih mestnih naselij in nekatere črne točke. Iz Komiteja so poslali kra- jevnim skupnostim že febru- arja dopise, da bi izdelaU po- drobnejše programe za var- stvo lastnega okolja. Največ uspeha imajo tam, kjer dela- jo načrtno. V večih krajevnih skupno- stih pa žal programov sploh niso izdelali. Od spomladan- skega čiščenja bi morali ko- rak dlje, k celoletnemu olep- ševanju. To naj bi postalo tradicionalno. Zimšek je po- vedal, da bodo na skupščini občine, s pomočjo občinskih stražarjev, sestavili spisek črnih točk in jih odpravljali eno za drugo. Skor^ po vsem mestu iz- stopa neurejena okohca ga- raž. Na Otoku, kjer skrbi za zelenice komunala, je okoli- ca blokov urejena zadovolji- vo. Na Ostrožnem bodo oko- lico sedeža Kr^evne skup- nosti okrasili s cvetličnimi nasadi, imajo očiščevalno akcijo, precej časa pa posve- tijo tudi tekmovanju za »Zla- to vrtnico«. Imajo tri črna odlagališča smeti v goz- dovih. V krajevni skupnosti Deč- kovo naselje pa je, presenet- ljivo, neurejena okolica šole Ivana Kovačiča-Efenke. Imajo očiščevalne akcije, za zelenice skrbijo sami. Okolje sedeža kr^evne skupnosti in vrstnih garaž je urejeno. V krsgevni skupnosti je le eno črno odlagaUšče smeti. V kr^evni skupnosti Hudi- nja je črna točka neurejeno zemljišče predvidene Konu- sove hiše. Pred sedežem krajevne skupnosti Medlog je okolje še neurejeno, a ga bodo ure- dili z organizirano delovno akcijo. Okolje pa kazi tudi izrazito neurejena okolica soseda kmeta-gostilničarja. Imajo tri črna odlagališča smeti. Teži jih tudi stara struga Ložnice, ki bi jo radi zasuli. V kregevni skupnosti Cen- ter so opozorili na prometno neurejenost in na porast pre- povedanega parkiranja. Čr- ne točke so neurejena, zaprta dvorišča v kareju med Can- karjevo, Aškerčevo in Stane- tovo ulico in neurejeno oko- lje vzhodnega dela Aškerče- ve ulice, proti železnici. Črna točka je seveda tudi ruševina hiše v Zidanškovi ulici, ki je zasebna last. Največja črna točka, tudi po površini, pa je Spodnji grad, ki ga bodo za- čeli urejati v tem letu. Za lepo mesto se bo treba še precej potruditi. Vendar pa potrebujemo, še bolj kot sredstva, primerno zavest kr^anov in vodstev krajev- nih skupnosti. BRANE JERANKO Tudi okolje okrog sedeža krajevne skupnosti Medlog je neurejeno. Takšno okolje, kot ga ima bližnji kmet-gostilničar, preseneča. Po obisku z občine pa so začeli čistiti. Foto: E. EINSPIELER Računalništvo na psu Na regijskem tekmovanju le 23 učencev Regijskega tekmovanja osnovnošolcev s Celjskega se je minuli petek v celj- skem Pionirskem domu udeležilo le 23 učencev, pol manj kot leto poprej, med njimi pa je bilo le eno dekle. Zveza organizacij za teh- nično kulturo, kije tekmova- nja organizirala, nima omembe vrednega vpliva na tovrstno izobraževanje po šolah, v republiki pa raču- nalništva še nismo uvrstili niti med fakultativne pred- mete v osnovnem izobraže- vanju. Daje v Celju stanje še slab- še kot v sosednjih občinah, je potrdila Zorislava Sev- šek, učiteljica na OŠ I. celj- ske čete, ki sicer na šoli vodi računalniški krožek. Po nje- nem bi morah učitelje raču- nalniško prosvetliti in za de- lo z računalnikarji tudi na- grajevati, s^ bodo v nasprot- nem naši bodoči intelektual- ci računalniško povsem ne- pismeni. Ob tem bi morali v Celju k delu z učenci priva- biti tudi čimveč računalni- ških strokovnjakov, ki se v občini poklicno ukvarjajo s tem področjem. Rado Am- brož, tajnik celjske Zveze or- ganizacij za tehnično kulturo pa si prizadeva, da bi v celj- skem Pionirskem domu or- ganizirali računalniško de- lavnico, za katero bi večji del potrebnih sredstev za nakup opreme prispevalo celjsko združeno delo. BRANE PIANO Spodnji grad bo oživel Za celjski Spodnji grad prihajajo, kot kaže, boljši časi. Gradbinci, ki trenutno urejajo Vodnikovo ulico se bodo, kot je prdvideno, takoj po končanih delih, preselili v Spodnji grad. Začeli bodo s tlakovanjem dvorišča. Če- prav grajska streha ni v po- sebno kritičnem stanju, naj bi letos popravili tudi to. Hkrati pa naj bi v tem letu postavili tudi zidarske odre. Lokalov v pritličju letos še ne bo, saj bo grad postal gradbišče. Na popolno oživi- tev gradu bo treba počakati več let. Osrednji del proslave na predvečer celjskega občin- skega praznika bo, če bo vse potekalo po načrtih, že na novo tlakovanem grajskem dvorišču. BRANE JERANKO REKLI SO RAJKO PINTER, pred sednik sveta KS Ljubno »KS Ljubno je z dosedanjim tremi samoprispevki velike pridobila. Tokrat se bom( maja odločali četrtič. O uspe hu referenduma bodo pra\ gotovo v vehki meri odločah pridobitve, ki so zrasU s sredstvi dosedanjih treh sa moprispevkov in ki smo jih oplemenitili s sredstvi samo- upravnih interesnih skupno- sti in našega združenega de- la. Rezultati so vidni na vsa- kem koraku. Bogatejši smo za moderno, lepo šolo, prido- bili smo več km cest, uredili preskrbo z vodo, pretvornik je izboljšal TV sprejem itd. Četrti samoprispevek bo malce drugačen. To pomeni, da bo veUka večina sredstev, ki jih bomo zbrali kr£yani Ljubnega, ostala v naši kra- jevni skupnosti. Če bo refe- rendum uspel, bomo razširili telefonsko omrežje, obnovili vodovod, uredih pokopališ- če, dogradili prizidek k pro- svetnemu domu, dokončah obnovo objekta v Radmirju, reših vprašanje kanalizacije, itd.« T.TAVČAR OBRAZI Anton Ajdič Anton Ajdič je zaposlen v Hmezadu, kjer med dru- gim skrbi za družbeni stan- dard, doma pa je iz Latkove vasi. Že vrsto let je aktiven na številnih področjih, tako v preboldski krajevni skup- nosti kot tudi pri žalski sta- novanjski skupnosti, je pa tudi eden izmed najbolj pri- zadevnih planinskih delav- cev v žalski občini. Sedaj je predlagan za predsednika skupščine stanovanjske skupnosti. Ajdič ima nedvomno pre- cej zaslug za prizadevno delo v kr^evni skupnosti, kjer je bil nekaj let predsednik skupščine, aktiven pa je še sedcu. Predvsem je treba de- lati z ljudmi, se znati z njimi pogovarjati in tako je tudi la- že reševati prenekateri pro- bleme, pravi Anton. Mirno lahko zapišem, da mu je to ves čas dobro uspevalo, tako pa tudi na njegovem delov- nem mestu, s^ mu delavci zaupajo. Ne nazadnje tudi zato, ker je že sama stano- vanjska problematika zapo- slenih delavcev včasih zelo pereča. Antonu je ves čas uspevalo, da tudi pri tako občutljivem delu nanj niso letele takšne in drugačne pripombe. Anton Ajdič je bil skup^ z Adijem Vidm^erjem in še z nekaterimi drugimi pobudni- ki za ustanovitev planinskega društva v Preboldu, kije danes eno izmed nsgbolj aktivnih na našem območju. Kdo ve, koli- ko prostovoljnih delovnih ur je opravil pri urejaiyu planinske- ga doma pod Reško planino! Pa ne le to - nikdar mu ni bilo žal dela z mladimi ljudmi. Ce kdo, potem jim je on znal pri- čarati ljubezen do slovenskega planinskega sveta. To je tudi razumljivo, saj tudi njemu po- meni nagvečjo sprostitev, ko si na hrbet naloži nahrbtnik in se poda v naravo. Prehodil je tudi dobršen del evropskega pla- ninskega sveta, bil je na vrhu Mont Blanca, pravi pa, da takš- nih gora kot so naše, ni nikjer. Škoda, da naših nciravnih lepot ne znamo še bolj približati tudi tujcem. Naloge, ki ga čakeoo kot predsednika skupščine stano- vanjske skupnosti v Žalcu, ne bodo lahke. To je tudi razum- ljivo, saj bo ob pomanjkanju denarja tudi vedno več proble- mov na stanovanjskem po- dročju. Mnogo laže pa jih bo mogoče razreševati, če bo ta skupnost delovala tako kot je treba, če bodo delegati aktivni in da bodo skupnost zares je- mali za mesto razreševar\ja te- žav in problemov. JANEZ VEDENIK Šentjurski lovci ulovili jelena v šentjursko lovsko družino je vključenih 56 članov, ki imajo na Blagovni svojo brunarico in ureje- no strelišče za streljanje z maloka- libersko puško in streljanje na gli- naste golobe ter lovski dom, ki ga oddajajo kot gostinski lokal. Šentjurski lovci so v preteklem obdobju namenili veliko skrbi vzgo- ji lovskih psov, tako da imajo med 38 psi kar 14 goničev, 12 jamarjev ter 10 šarivcev, pri lovu pa si poma- gajo tudi s ptičaijem in krvosled- cem. V svojih loviščih ugotavljajo, da je stalež male divjadi vse mcinjši, zato je tudi odstrel slabši. Tako so, naprimer, odstrelili le 45 Zc^jcev in 12 fazanov, zadovoljnejši pa so z od- strelom rac. Najbolj pa so pripadni- ki zelene bratovščine ponosni na ulov jelena, saj je v zgodovini šent- jurskega lovstva to prvi odstreljeni jelen. Tudi v ulovu srnjadi so lovci dosegli dobre rezultate, saj so od- strelili le nek^ manj kot 150 srrvja- kov, srn in mladičev. Za letošnjo lovno sezono pa bodo lovci v svojem lovišču namenili za lovni turizem 7 srnjakov, povečali pa bodo tudi število rac in fazanov. E.REČNIK Predsednllc nočem biti Krajevna konferenca socialistične zveze v Marija Gradcu je že štiri me- sece brez predsednika. Pa ne, da bi v tej krajevni skupnosti laške občine šli korak dlje od deprofesionalizacije v občinskem predsedstvu in funkcijo preprosto ukinili.*: Vzrok je mnogo bolj banalen: med približno dvatisoč prebivalci marija- graškega območja doslej niso uspeli najti nikogar, ki bi hotel postati pred- sednik socialistične zveze. Odkar je prejšnji predsednik prevzel funkcijo v krajevni partijski organizaciji, je nje- govo mesto ostalo nezasedeno. KOMENTIRAMO Vse manj je pač tistih, ki so priprav- ljeni žrtvovati svoj prosti čas za delo v krajevni samoupravi, ko pa je za last- no preživetje bolj donosno ob popold- nevih zavihati rokave na domačem vr- tu ali v delavnici. Za ostalo bodo že poskrbeh drugi. Res se še vedno najde nekaj tistih, »drugih», zanesenjakov, ki skrbe, da delo frontne organizacije tudi brez predsednika ni kaj prida okr- njeno. Ljudje so se namreč vedno pri- pravljeni zbrati, če gre za uresničeva- nje njihovih skupnih potreb, za akcije, ki bodo pospešile razvoj v njihovem neposrednem okolju. In pri tem jim je čisto vseeno, če sestanek vimenu soci- alistične zveze skliče partijski ali kra- jevni predsednik ali kdo tretji. Sestaja- nja zaradi golega politiziranja pa so se že zdavnaj naveličali, predsednik gor ali dol. Imeti ali ne imeti predsednika - to ni zdaj vprašanje. Vprašanje pa je, ali ne zahteva takšna situacija kar sama po sebi razmislek o tem, kako je mogoče delo posameznih družbenopolitičnih organizacij poenostaviti, jih oklestiti nepotrebnega balasta in povečati učin- kovitost, s tem pa vzbuditi zaupanje in pripadnost članstva ter večji ugled or- ganizacij in funkcij v njih. Tudi takš- ne, (zgolj) na videz banalne stvari, do- ločajo odnos posameznikov do nekega dela in do osebnega angažiranja. Uglednega in pomembnega dela se ne bi branili, mar ne? NADA KUMER Taborsicl otroci za marsllcaj prikrajšani v štirirazredni podružnični šoli v Taboru je letos za razred manj otrok kot prejšnja leta. Zato imajo sedaj kombinirani pouk učenci prve- ga in drugega razreda. »Vehko sestankov smo imeh s starši, ko smo spoznali, da je število prvošol- cev premcuno za en razred,« pravi vo- dja šole in učiteljica kombiniranega oddelka Boža Zupane. »Starši so bih sprva proti kombinaciji in so predlaga- li naj otroke vozimo v centralno šolo. Kaj to pomeni za manj razvit kraj, kot je Tabor, vsi vemo. Slej ko prej bi mo- rah zapreti šolo.« Tako so starši pristali na kombinira- ni oddelek. Šoh v Taboru, pa se vsaj po matičnih podatkih čez leto ali dve, obetajo boljši časi, saj bo otrok dovolj za samostojen prvi razred. Delo z manjšim številom otrok je mnogo lažje, ker tovarišice uspejo uva- jati nekatere sodobne oblike dela, po- uk po skupinah, dodatni pouk, indivi- dualno delo z učenci in podobno. »Kljub temu so naši otroci za marsi- kaj prikrajšani,« pravi učiteljica Boža. »Nimamo telovadnice. Pred dvema le- toma so v Taboru zaprli večnamenski dom Partizana, ki bi ga bilo potrebno temeljito obnoviti. Naši učenci so tako ostali brez telovadnice. Ob lepem vre- menu telovadimo na igrišču, a predpi- sanega programa telesne vzgoje ne moremo v celoti uresničiti.« Zaradi slabih avtobusnih zvez imajo otroci iz Tabora manj možnosti, da se udeležijo kulturnih in drugih priredi- tev v centralnih šolah žalske občine. Problem dodatno otežuje to, da so mnogi otroci iz oddaljenih zaselkov, kjer ni urejen javni prevoz, pa tudi ne vozi šolski avtobus. »Nemogoče si je zamisliti, da bi v teh časih šola sama krila stroške za najeti avtobus, staršev pa si tudi ne upamo več obremenjeva- ti, saj je vse več dejavnosti, ki jih mora- jo sofinancirati,« pravi Boža Zupane. { 7;APRIM988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Strokovnjakov ni, aikolioiiki pa umirajo v zadnjih letih je boj proti alkoho- lizmu in drugim odvisnostim na Celj- skem zamrl. Evidentiranje alkoholi- l(OV ni bilo izpeljano, organizacije združenega dela beležijo porast alko- holizma pri njih, zato tudi pritisk na zdravstvene ustanove. V ozdih so tudi ponikniU klubi zdravljenih alkoholikov, svojo dejav- nost opravljajo še v dveh krajevnih skupnostih in pet jih je v samem Celju, pretežno samotarijo, ker nimajo pra- vih terapevtov. Največ je v preventivi napravil občinski Rdeči križ, ki je s predavanji v šolah pojasnjeval poja- ve in posledice alkoholizma v naši družbi, predvsem pa v družini. O tem je pred kratkim tekla beseda na koordinacijskem odboru za boj pro- ti alkoholizmu in drugim odvisnostim pri občinski konferenci socialistične zveze v Celju. Odbor je izvoljen na no- vo, predseduje pa mu dr. Franjo Veli- kanje. Največ besedi je bilo namenjenih di- spanzerju za preprečitev alkoholizma. Ustanovljen je bil pred štirimi leti v Celju, čez dve leti pa se je preselil v Vojnik. Takrat so za njegovo delo načrtovali štiri alkohologe, zdaj pa to delo opravlja samo eden, zato je čakal- na doba za zdravljenje dolga, traja tudi dva meseca. V okviru dispanzerja de- lujeta dve izvenbolnišnični skupini, v vsaki je sedem do osem parov. »Od- padnikov« je malo, največ pri tem po- maga osveščen partner. Program dela, ki ga bodo člani koor- dinacijskega odbora sprejeh na pri- hodnji seji, bo moral biti finančno ovrednoten, kar pa ni lahko, saj še da- nes ne vedo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolagajo. Prelivajo se v ok- viru nevropsihiatrične bolnišnice Voj- nik, potrebno pa jih bo izločiti ter na- mensko uporabljati. Med drugim tudi zato, da bodo lahko pridobili nove strokovnjake, predvsem pa zgledno plačevali terapevte, ki že delajo ali pa še bodo v klubih zdravljenih alkoho- likov. Pred petncustimi leti je bil boj proti alkoholizmu na Celjskem na višku in nujno je, da doživi sedanji renesanso, kajti če se to ne bo zgodilo bomo ne- močni gledali zmagoslavje kralja Al- kohola, njegovi podaniki pa bodo brezmočno umirali naprej. ZDENKA STOPAR Kruli je, kruha ni v Laškem se občani pogo- sto pritožujejo, da v trgovi- nah zmanjkuje kruha, da prodajajo star kruh - skrat- ka s preskrbo s tem osnov- nim živilom niso zado- voljni. Poročilo, ki ga je pripravil občinski tržni inšpektor po- trjuje, da so negodovanja upravičena. Slaba je pred- vsem oskrba z osnovno vrsto kruha, spečenega iz moke tip 850. Pekarna Laško je, denimo, v mesecu januarju spekla dobrih 80 ton kruha, od tega pa osnovne vrste kruha le slabih pet ton ali šest odstotkov. Od Pekarne Celje je dobila še 9600 kilo- gramov osnovne vrste kru- ha, tako da je skupaj dala v promet 16 odstotkov te vr- ste kruha, čeprav bi ga po zvezni uredbi morala proiz- vesti in dati v promet 30 od- stotkov od svoje celotne dnevne proizvodnje. Pregled devetih prodajaln v Laškem, Rimskih Toph- cah. Zidanem mostu in Ra- dečah je pokazal, da tiste prodajalne, ki jih oskrbuje Pekarna Laško, povprečno dobe manj osnovnih vrst kruha od onih, ki jih oskrbu- je Pekarna Sevnica. Razme- roma majhno količino poku- pijo kupci že v jutranjih urah, tako da popoldne os- novne vrste kruha ni več mo- goče dobiti. Kruh, ki ga vozi- jo iz celjske pekarne pa je tudi star, saj ga v trgovino dostavijo prejšnji dan. Prodaja ostalih vrst kruha ni tako problematična, če- prav v posameznih dneh zmanjka tudi tega, so pa tudi dnevi, ko ostaja na policah, s^ povpraševanje precej niha. Problematiko preskrbe s kruhom je obravnaval tudi laški izvršni svet, ki je zaen- krat prepustil ukrepanje ob- činskemu tržnemu inšpek- torju. Ta naj bi z ustreznimi dogovori skušal doseči bolj- šo preskrbo. To naj bi spremljal tudi potrošniški svet v laški krajevni skupno- sti in po potrebi znova zapro- sil za posredovanje. ^ N. Iv. V razmislek o zilravju v Laškem bodo ob Dnevu zdravja, 7. aprilu, pripravili dan odprtih vrat zdravstvenega doma. Vsako uro bodo v zdravstvenem domu pripraviU predavanja o zdravju za občane. Vrata bodo odprta od 9. do 17. ure. Krvodajalska akcija v Laškem Letos bo v občini Laško že druga krvodajalska akcija. Tokrat jo pri OO RK Laško in Krajevno organizacijo Rim- ske Tophce, pripravljeno v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za transfuzijo krvi. Akcija bo v torek, 12. marca od 7. do 11. ure v OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice. Posebni avtobus bo iz Laškega do Rimskih Tophc odpe- ljal ob 7.30, iz Jurkloštra ob 8.15, iz Radeč pa ob 9.30 uri. Delovne ljudi in občane Laškega naprošajo, da se akcije udeležijo v čim večjem številu. VM Male pasemske živali na malih farmah že nekaj let rastejo v krajevni skupnosti Skale nad bivšimi ogrzninami male farme, kjer ljubitelji malih pasemskih živah urejujejo lastne hlevčke in nad njimi še vikende in tam prežive domala ves prosti čas. Rudnik jim je omogočil brezplačno ureditev zemljišča, na leto morajo odšteti le star mihjon naOemnine. Edini pogoj je, da so člani društva rejcev malih pasemskih živali in da objekt postavijo v skladu s tipskim projektom. Tako na škalskih pobočjih rastejo vikendi in kunci, race, kokoši, koze, ovce... LOJZE OJSTERŠEK Kurirčkova pošta mimo zased Kurirčkova pošta Štajerske smeri od torka že potuje od i odreda do odreda pionirjev šentjurske občine. Danes jo bodo pionirji Osnovne šole iz Dobja predali; pionirjem v Kalobju. Od tod bo kurirčkova pošta potovala ■ še v Šentjur, Blagovno, Dramlje, do Ponikve, kjer jo bodo ■ prevzeU pionirji šentviške osnovne šole. Šmarsko občino bo i kurirčkova pošta zapustila v torek 12. aprila, ko jo bodo i prevzeh pionirji ptujske občine. \ Kurirčkova pošta Koroške smeri pa je ves minuM teden, I vse do včeraj, potovala po Zadrečki in Zgornji Savinjski i dolini. Ta bo še enkrat pripotovala na naše območje v pone- deljek 11. aprila, ko bo začela svojo pot med pionirji osnov- nih šol konjiške občine. Kurirčkovo pošto spremljajo številne slovesnosti in prire- \ ditve s katerimi obujmo spomin na našo revolucionarno | preteklost, v kateri so imeh tudi pioniiji kurirji pomembno \ vlogo. \ Na posnetku so pionirske osnovne šole Petrovče Jana i Randl, Natalija Drev in Petra Verbič, ki so prejšnji četrtek j mimo zased srečno prinesle kurirčkovo pošto v osnovno ^ šolo Petrovče. VVE, Foto: TONE TAVČAR Se bo našel denar za obnovo šole? Osnovna šola v Grižah je nujno potrebna obnove za- radi prostorske stiske, zla- sti problematična pa je ku- hinja. Tudi zato so se kraja- ni Griž odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ves letošni program samo- prispevka je namenjen ob- novi osnovne šole, res pa je, da zbrani denar iz samopri- spevka ne bo zadostoval za vsa dela, ki bi jih bilo treba urediti. Krajani se zavedajo, da bi bilo škoda, če bi denju", ki se sedaj zbira za šolo, ležal neoplemeniten. Treba ga bo čim prej oplemenititi z dru- gimi sredstvi. Če družbena skupnost ne bo imela poslu- ha za potrebe šole, bodo v Grižah ta denar namenih drugim prepotrebnim pro- gramom. To pa pomeni, da bo kasneje veliko težje zbrati denar za obnovo prostorskih razmer na šoU. Družbenopo- Utična skupnost je bila že pred dvema letoma, ko so se odločih za uvedbo krsgevne- ga samoprispevka, obvešče- na o programu, v katerem bi za potrebe šole namenih tri- deset odstotkov zbranega denarja. Torej ne more biti dvomov o tem ah se bo našel denar za obnovo šole ali ne. Tako meni delegacija krajev- ne skupnosti Griže. Odgovor na vprašanje oziroma svoje zahteve naj bi dobila na seji zbora krajevnih skupnosti, ki bo prihodnji teden. JANEZ VEDENIK Trgovina v Zbelovem Na seji sveta krajevne skupnosti Zbelovo so prejšnji teden sklenili, da bodo imenovali nekaj člansko komisijo, ki naj skuša razrešiti probleme, nastale v zvezi s predlogi za novo trgovino v Zbelovem. Komisija naj bi predvsem proučila in predlagala, kakšna bi bila najugodnejša rešitev glede lokacije trgovine. V komi- siji bodo predstavniki vseh zainteresiranih. j V zvezi s tem so na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predsednik skupščine občine in izvršnega sveta Slovenske Konjice menili, da so posamezniki, ki so bili ogorčeni nad predlogom, da se trgovina uredi v domu krajanov, reagirah ' preveč čustveno in da se na svetu KS, kjer so o problemu J razpravljah, niso zmenih, da bodo s problemom seznaniUJ celotno javnost. Ne da bi jim odrekali to pravico, so se" domenih, da bodo v prihodnje zadevo reševah strpneje. RP Zanimanje za telefone Telefonskih priključkov, za katere se najbolj zanimajo v soseski Pod kostanji v krajevni skupnosti Dečkovo naselje, *al ne bo vse dotlej, dokler ne bodo zagotovljena sredstva za i^akup nove centrale na Golovcu in za primarni vod iz centrale ^0 novega naselja. Združeno delo namreč ni podpisalo potrebnega sporazuma za združevanje sredstev. Tudi kakšno vplačevanje vnaprej in po °brokih ni možno, ker nihče ne more jamčiti cene in časa Priključkov. Ko bo čas, bo akcija telefonskih priključkov potekala preko i^r^evne skupnosti Dečkovo naselje, dolžnost hišnih svetov pa že zdaj, da pridobijo čim več naročnikov, ker bo imela tudi t^ova centrala omejeno število naročnikov in bo verjetno še prej ^sedena kot je bila sedai\ja. Z. S. O življenju in duhovnih gibanjih o življenju in Času ter vseh pomembnejših vprašanjih vezanih na ti dve kategoriji priprav- ljajo žalski mladinci v sodelovanju z občinsko matično knjižnico v pe- tek, 8. aprila pogovor z doktorjem Vjekosla- vom Grmičem. Za izhodišče pogovora so organizatorji zbrali ne- kaj vprašanj o duhovnih gibanjih, tistih, ki že dol- go združujejo podobno misleče ljudi, in tudi takš- nih, ki se šele porajajo. V pogovoru, ki se bo v ob- činski matični kjnižnici začel ob 19. uri, pa bo doktor Grmič pojasnil tu- di nekaj svojih stališč o pomembnejših vpraša- njih življenja in časa, ki se slej kot prej, čeprav v raz- ličnih oblikah, postavlja- jo vsakomur. I.F. Udarniško do kanalizacije v zaselku Glinje-Kamenče v Krajevni skupnosti Braslovče so krajani prejšnji teden končali z udarniškim delom pri obnovi kanalizacije. Predsednik odbora je Andrej Korošec, ki nam je povedal, da so si kr^ani že dolgo zeleh urediti predvsem vode, ki so se stekale iz obcestnih jarkov. Zato so se odločih, da obnovijo jarke oziroma kanalizacijo. »S pomočjo krajevne skupnosti Braslovče smo uspeh v minuhh dneh izkopati okrog 500 metrov jarkov in položiti cevi. Denar za cevi je dala krajevna skupnost, sami krajani pa smo opravih okoli 600 udarniških ur. Poleg teh ur so bile tudi strojne ure s traktorji, ki so jih opravih kmetje. Akcij je bilo več, na vsaki pa je bilo po petnajst krajanov,« je povedal Korošec. To za ta zaselka ni bila prva akcija. Pred leti so si kr^ani prav na tak način urediU vodovod in asfaltirah cesto. Ne shki: Pri urejanju kanahzacije. j, TAVČAR 8. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL 198 Retrospektiva del Mihe Maleša Likovni salon Celje je pripravil izredno zanimivo razstavo, ki jo je z včerajš- njo otvoritvijo prenesel še v avlo Razvojnega centra Celje, kjer so predstavljeni grafični listi Mihe Maleša, nastali po letu 1945. Danes, 7. aprila pa bodo dela lani umrlega avtorja ponudili na ogled še v Likovnem sa- lonu v Celju, kjer bo pred- stavljen prerez slikarskega opusa in grafik nastalih med obema vojnama. Gre za izjemno zanimiv kulturni dogodek v Celju in na drugi strani tudi za prizadevanja Likovnega sa- lona Celje za povezovanje celjskih likovnih razsta- višč. Dela Mihe Maleša so bila občinstvu nazadnje na ogled leta 1969, ko se je predstavil s svojimi trenut- nimi snovanji, medtem ko gre tokrat za retrospektivo del nastalih od leta 1924 pa do njegove smrti. Na dre višnji otvoritvi bo spremno besedo o umetni- kovem ustvaijalnem opusu podal dr. Mirko Jeteršek, z recitalom pa bo sodelova- la igralka SLG Celje Milada Kalezič. Razstava v Razvoj- nem centru in Likovnem salonu bo še posebej pri- merna kot del likovne vzgoje učencev višjih razre- dov osnovnih šol in sred- nješolcev, na ogled pa bo do 7. m^a. M. PODJED Ob vodnjaku želja Na roh medobčinski Naši besedi 88 Naslov k temu zapisu smo si sposodili pri prvi skupini, ki je nastopila na Medobčinski prireditvi »Naša beseda« v Slov. Konjicah - to je bila mladinska gledališka skupina AG »Žele- zar« Celje Štore. Želje, ki so se rojevale pri nastajanju; želje, ki so bile prisotne ob vsaki novi uprizoritvi; ki so bile dobrona- merno izrečene na strokovnih pogovorih in seveda želje, da bi postala »Naša beseda« to, kar je nekoč v Celju že bila: vse to bi bilo resnično kulturno gibanje mladih in eno izmed velikih dejanj mladih. To bi naj bil neusahljiv vir idej, ustvarjalnosti, lepote in bogatenja mladih osebnosti! Ali je vse to letošnja »Naša beseda« bila? Lahko bi rekli, da se postopo- ma ponovno vračamo v »lepe sta- re čase,« Žal pa ne povsod. Tam, kjer so nastopili enotno in zagna- no, tam je seveda stvar uspela; tam pa, kjer si niso na jasnem kaj »Naša beseda« pravzaprav po- meni in kjer si togo delijo svoje poglede na delo (in tudi finance, čeprav jih za to prireditev skoraj- da ne potrebujemo, razen za pla- čilo neodložljivih stroškov) jim seveda to ne uspeva. V nekaterih občinah občin- skih prireditev ni bilo (Šentjur, Laško), v nekaterih so bile i2yem- no skromne (Titovo Velenje), v nekaterih skromnejše (Ža)ec) drugod bogatejše (Mozirje, Šmarje pri Jelšah), pa zopet na lanski ravni (Slov. Konjice, Ce- lje). Te ugotovitve so le kvantita- tivni pokazatelji, vsebina in ka- kovost pa je popolnoma druga stvar; čeprav lahko ponovno ugotovimo, da je eno in drugo rezultat celoletnega dela na šo- lah, krajevnih društvih, v osnov- nih mladinskih organizacijah in drugod. Na Medobčinski prireditvi (v Slov. Konjicah in Žalcu) smo si ogledali deset pionirskih gledali- ških in plesnih predstav in osem mladinskih predstavitev (ena skupina je iz objektivnih vzro- kov odpadla). Brez velikih napo- rov lahko ugotovimo, da smo »gledališko« kar lepo napredova- li, saj so bile v večini poionirske predstavitve (to žal ne velja za celjsko občino), nek^ manj pa je bilo mladinskih recitalnih, gleda- hških in plesnih postavitev. Ugo- tovili smo tudi, da so režijski pri- stopi zelo heterogeni in zanimivi, kajti niti dve skupini nismo mo- gli v celoti primerjati. To je hva- levredno dejstvo, saj si vedno znova želimo svežih idej in raz- mišljanj! Seveda so bili dosežki boljši pri skupinah, ki premorejo usposobljenega mentorja, ki je znal izkoristiti sposobnosti čla- nov skupine! Našli pa smo tudi primer izjemne ustvarjalne spo- sobnosti skupine same, kakršnih si prav gotovo želimo še več! Naj naštejemo skupine, ki so na Medobčinski prireditvi tudi nastopile: AG »Železar« Celje Štore s kratko igrico »Nana ob vodnjaku želja«, v režijski posta- vitvi Dominika Tomažina; ples- na skupina »Sanje« iz Vrbja pri Žalcu je pokazala osem minutno plesno točko z naslovom »Množi- ca«. Imenitno smo se zabavali ob mladinski igrici učencev Srednje pedagoške šole, ki so se predsta- vile z zabavno mladinsko kome- dijo »Maks žvižgač« pod režij- skim in mentorskim vodstvom Ljudmile Kajtner. V popoldanskem terminu smo bili najprej nekoliko melanholič- no resni (srednja zdravstvena šo- la - 3 a razred - »Ljubim mla- dost« - recital - mentor Marinka Marolt), nato smo se zabavali z iz- borom Mikelnovih satiričnih be- sedil z naslovom »Odlomki iz sa- tir«, pri izboru in postavitvi je pomagala mentorica Marinka Marolt (saj so ta zabavni program pripravili učenci 4. letnikov iste šole), ob koncu termina pa smo se ponovno zresnili ob primeru sodobno angažirane »Proslave za 29. november« z naslovom »Re- volucija» v izvedbi Srednje peda- goške šole in pod vodstvom Ljudmile Kajtnerjeve. Zvečer je kot prva nastopila skupina s Srednje šole za eko- nomsko usmeritev - 4. d razred z recitalom (kakršni so veljali ne- koč za tipično celjsko šolo recita- la) z naslovom »Pustite jo, ker je moja glava«; v nadaljevanju pa smo bili priča monodrame dijaka Srednje tehniške šole Janka Pe- trovca pod mentorskim vod- stvom Darje Poglžgen - predsta- vila sta izbor monologov »Hlapca Jerneja«; Za šolo za trgovinsko dejavnost je izbral besedila (šol- ska glasila) Živko Beškovnik, mentorica Duška Novokmet pa jih je zlila v uprizoritveno celoto z naslovom »Pomladni žarki«. Za zaključek konjiškega dela NE '88 pa sta nastopili še dve plesni sku- pini: Plesni studio iz Celja v ko- reografiji Igorja Jelena »Prihaja bel« in plesna skupina DPD »Svoboda« iz Slov. Konjic s ples- no točko v koreografiji Vesne Kukuč - »življenje trikotnika«. Drugi dan smo se preselili v Žalec, kjer smo si ogledali se- dem predstav: Celodnevna os- novna šola Gornji grad nam je prikazala primer priložnostne predstave za novoletno prazno- vanje z igrico »Zadnje sani dedka Mraza«. Marija Volčer je pripelja- la v Žalec skupino pionirjev z Os- novne šole »Edvarda Kardelja« iz Slovenskih Konjic, kajti zanje je pripravila besedilo in režijo z naslovom »Čisto pravo prija- teljstvo«. Plesni studio seje v pr- vem terminu predstavil pod vod- stvom Goge Stefanovič-Erjavec s plesno točko z naslovom »Pi- sarniški valček«; v drugem ter- minu so si učene; tskih osnov- nih šol ogledali top gledali- škega krožka ..;novne šole Šmarje pri Jelšah (pod vodstvom Tanje Jurjec) z igrico »Mali strah Bav - bav«. Osnovna šola »Bra- tov Letonje« pa je pripeljala ples- ni krožek (Mentor: Irena Golo- granc) in nam pripravila »Plese iz skrinje«. Pionirski dom »Cvet- ke Jeimove« - Pionirsko dram- sko gledališče, nam je to pot predstavilo igrico »Že, že, kaj pa poklic«, pod režijskim vodstvom Ljudmile Kajtner. Zadnji nastop je pripadal osnovni šoli »Edvar- da Kardelja« iz Rogatca, ki je s svojim gledališkim krožkom predstavila (režija: Lidija Zalez- nina) igrico »Čarovnica, ki ni mo- gla biti zlobna«. Ker o celjski občinski Naši be- sedi nismo posebej pisali, naj na- štejemo še preostale skupine, ki niso bile izbrane za nastop na medobčinski ravni pa so vendar- le predstavljale pomemben del- ček celjskega prikaza ustvarjal- nosti: Prva osnovna šola. Plesni studio s točkama »Izgubljeni kovček Potipitipavček« ter »Or- kester«, Srednja kovinarsko strojna in metalurška šola Štore, KUD »Zarja« Trnovlje (predsta- vitev pesmi Braneta Zupanca) Srednja kovinarsko strojna in metalurška šola Štore (Razstava del Rafka Korošca), Srednja šola »Borisa Kidriča« (Oblikovalna skupina »Kimono« tekstilno teh- nološke usmeritve). Osnovna or- ganizacija ZSMS Strmec pri Voj- niku in Srednja tehniška šola »Maršal Tito« - MKUD »Tehnik« (Življenjska usoda Hudabivške Mete). V času »najlepših let« celjske Naše besede je bila celjska ob- činska prireditev vzor in »baro- meter« za številčnost in kakovost slovenske prireditve. Vse kaže, da se ti časi ponovno vračsgo, k^ti vzdušje, kakršnega smo bili doživeli, vnaša ponovni ustvar- jalni nemir in zagon. Na razgovorih so se srečevali mladi ustvaijalci in se s strokov- nimi delavci Združenja gledali- ških skupin (Celja in Slovenije) kar dvakrat temeljito pogovorili, saj so si vzeli precej časa za ustvaijalni in pedagoško usmer- jevalni dialog. Po daljšem času so bili ti razgovori takšni, kakrš- ne si želimo! In na koncu naj omenimo še velik organizacijski napor, saj smo si ogledali kar 41 skupin in hkrati ugotovili, da bi jih bUo lahko še več - če bi se znali pra- vočasno (v občinah) dogovoriti o vlogi in pomenu te prireditve, s tem pa bi se tudi izognili časov- nim stiskam in nepopolni organi- zaciji. Regijska prireditev je torej za nami. Lahko bi rekli, da smo bili ob vodnjaku želja in ustvarjalnih hotenj, vse nam ni uspelo - veli- ko pa! In kd^ nam je že vse uspe- lo? Naša beseda ne vzgaja samo »odlične igralce in recitatorje«, daje nam možnost in motiv za kulturno angažiranje mladih. To je pa tudi največja odlika! ŠTEFAN ŽVIŽEJ Mislijo na praznik člani kulturno prosvetne- ga društva Lažiše ne pozna- jo počitka. Čeprav tudi njih pestijo denarne težave, vztrajajo pri svoji ljubitelj- ski dejavnosti, saj je mogo- če z dobro voljo in zagna- nostjo nadomestiti tudi luk- nje v siromašnem kulturni- škem mošnjičku. Amaterska dramska sku- pina, ki deluje v okviru tega društva je v letošnji sezoni pripravila kar dve uprizori- tvi. Duša te skupine je Mar- tina Jelene, sicer učiteljica na lažiški podružnični os- novni šoli, v oporo pa ji je tudi njen mož, Ivan. Dram- ska skupina izbira predvsem med veseloigrami, saj te naj- bolj pritegnejo domače gle- dalce. Tako so pod režijskim vodstvom Martine Jelene uprizoriU komedijo Velika- ška norost, Ivan Jelene pa je zrežiral drugo delo - Micki je treba moža. Obe komediji so domačemu občinstvu že predstavili in gledalci so ju navdušeno sprejeh. Zdaj si obetajo še nastope po drugih krajih laške občine. Poleg igralcev pa so mar- ljive tudi druge skupine. Mo- ški pevski zbor deluje že pe- to leto in bo ta mali jubilej počastil s samostojnim kon- certom. V bUžnjih Škofcah je precej krajanov, ki se še spominjajo ljudskega izroči- la svojih dedov in babic in ga zvesto negujejo za današnje in prihodnje rodove. V okvi- ru kulturnoprosvetnega dru- štva Lažiše se že pripravljajo za program ob praznovanju 2. julija, praznika občine La- ško, v katerem bodo prikaza- li del kmečkih običajev. V Lažišah pa znajo toplo sprejeti tudi izvajalce iz dru- gih krajev. Kulturno življe- nje v kraju ne sme zamreti, zato kulturno društvo skrbi tudi za gostovanja drugih zborov, ansamblov in skupin. NADA KUMER Reviia zborov Jutri, v petek, 8. aprila, bo v Radečah že 8. tradicionalna revija otroških in mladinskih zborov. Tokratno, že osmo revijo otroških in mladinskih zborov zapovrstjo, vsako leto priprav- lja Zveza kulturnih organizacij občine Laško. Letošnja se bo odvijala v Športni dvorani v Radečah, s pričetkom ob 16. uri. Na njej se bodo predstavili tudi cicibani iz Laškega vrtca, ter zbori iz vseh ostalih regij- skih šol. Skup^ bo na reviji sodelovalo osem zborov. M.AUŽNER Grafični blenale v Kostanjevici Galerija Božidar Jakac in osnovna šola Jože Gor- jup v Kostanjevici na Krki razpisujeta IX. grafični bienale del jugoslovanskih otrok, ki bo oktobra letos. Grafične liste naj šole pošljejo najkasneje do konca junija v Galerijo Božidar Jakac. Na natečaju lahko sodelujejo vsi otroci - učenci osnovnih šol iz vseh repubhk in pokrajin, kakor tudi otroci narodnostnih manjšin. Organizatorji pa bodo upoštevali samo prave grafične tehnike, to je tiste odtise, ki nastanejo s pomočjo dovršene matrice, ne pa razhčnih šablonskih tiskov in podobno. Grafični listi ne smejo biti starejši od treh let in so lahko tudi skupinsko delo otrok. Iz predloženih grafik bo žirija izbrala liste za razstavo po načelu likovne kakovosti. Vsem razstavljalcem in likovnim pedagogom bo orga- nizator podelil častne diplome za trud in sodelovanje. Prireditelj bo izdal tudi katalog razstave s potrebno dokumentacijo in z reprodukcijami, ki jih bo določila žirija. Vse poslane grafike bodo vključene v fond stal- nega grafičnega kabineta, ki je bil ustanovljen ob I. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok. MP Nelegalna umetnost, ali umetnost ki ]e ni Modema mesta s svojo moderno arhitekturo puščajo v svojem jedru ogromne bele površine, ki v človeku spro- žajo praznino, odtujenost in hladnost. Normalen pojav zaradi tega je težnja po pristni toplini, ki se kaže v »packa- nju« lepih belih površin. Začne se s preprostim napisom, ki je sam dovolj močan, po mnenju avtorja, da vzbudi v mimoidočem neko reakcijo. Ta je vsekakor boljša od malodušnosti do beUne. To ni umet- nost, niti ni vredno hvale, toda če gremo korak naprej, pridemo do anonimnih ustvarjalcev, ki hočejo svojo fanta- zijo dodelati in spraviti na veUk format. Celje ni izjema, čeprav se ne more primerjati z Amsterdamom, ali kakšnim drugim zahodnim velemestom. Ta anonimna in nezaželena ustvarjalnost je prisotna, pa če si hočemo priznati aU ne. E. E. S knjižnega trga Koncem prejšnjega leta je Janez Hartman v samozaložbi - s pomočjo založbe Zrinski izdal knjigo LOVSKE PUŠKE nekoč in danes. Ker je delo zanimivo, mu posv,etimo ne- koliko več pozornosti. Tekst je že izhajal kot podli- stek v Novem tedniku. Avtor gaje razširil in ga izdal v knjiž- ni obliki. Knjiga je na Sloven- skem prvi poiskus predstavi- tve lovskih pušk in njihovega razvoja. Namenjena je pred- vsem lovcem in seveda vsem, ki jih lovstvo in orožje zanima. Lovci so knjigo že kupili ali vsaj prebrali. Ostalim omeni- mo, da knjiga vsebuje poleg uvoda še dvanajst poglavij. V prvih šestih je opisan razvoj orožja od prvih lovskih pušk do risanic enostrelk. Naslednja dva opisujeta ameriške in evropske repetirke. Nato tri poglavja opisujejo sodobne puške od šibrenic in risanic do kombiniranih pušk. V zad- njem poglavju avtor opisuje strelivo. Tekstu so dodane risbe, ki prispevajo k nazornosti bese- dila. Na koncu je dodan tudi seznam izdelovalcev orožja, ta- ko da je knjiga za lovce tudi praktičnega značaja. Knjiga je zanimiva ne le za lovce. Po njej bodo segli tudi ljubitelji in zbiralci starega orožja. Nekatere pa bo mogoče tudi vzpodbudila, da bodo to tudi postali. V februarju pa je Partizan- ska knjiga iz Ljubljane izdala knjigo Sergeja Vrišerja UNI- FORME V ZGODOVINI - Slo- venija in sosednje dežele. Tudi to je prva knjiga te vr- ste na Slovenskem. Knjiga opi- suje razvoj uniform, ki so kro- jile usodo Slovencem, saj smo bili kot malokateri narod raz- deljeni v zgodovini na štiri dr- žave. Namenjena je vsem nam v informacijo in kostumogra- fom za gledališke in filmske potrebe. Zaradi večje nazorno- sti se je avtor odločil za enotne skice in risbe, čeprav bi bile stare fotografije ali morebiti grafike bolj slikovite. Knjiga ni priročnik. Za to bi moralo biti besedilo bolj izčrpno. Ker pa je besedilo na mestih kramljajo- če, je bolj poljudnega značaja. Na koncu knjige je zaradi več- je razumljivosti dodan slovar manj znanih izrazov. Z. MIRNIK-OVČARIC 25 let Šaleškega okteta Nekako pred četrt stoletja se je, v okviru DPD »Svo- boda« Šoštanj, zbralo pet pevcev, katerim so se potem pridružili še trije in tako je nastal oktet, ki se je poimenoval po Šaleški dolini. Prvi umetniški vodja je bil Pavle Bukovac, kasneje se je z menjavo pevcev zamenjalo tudi več vodij, danes pa ga vodi Danica Pirečnik. V oktetu prepev^o: Zvone Koritnik, Stojan Pančur, Slavko Kajba, Julij Pačnik, Miro Perovec, Janko Movh, Rudi Pirečnik in Anton Lenart. Šaleški oktet goji tako narodno kot umetno pesem, predvsem domačih avtorjev. Nastopali so že po Avstriji, Nemčiji in Italiji ter seveda po domovini. Nekaj so že snemali, nastopih pa so tudi že v televizijski oddegi. F. P. JI 7. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Tradicija s sodobnostjo ^oštanlskl turistični zanesenjaki skrbijo za kakovost življenjskega okolja Da bi Šoštanj postal tisto, kar je pekoč že bil, da bi se kraj kitil z lepo urejenim okoljem in organiziranim družabnim življenjem - so osrednje naloge približno 50 šoštanjskih zane- senjakov, ki so vključeni v krajevno turistično društvo. Lani so šoštanjski turistični delavci praznovali 85-letnico obstoja svojega društva in ob tej priložnosti izdali tudi zanimiv, pregledno urejen krajevni prospekt. Naključnemu obiskovalcu, Ici SI ta prospekt ogleda, seveda najprej pride na misel, da je velika škoda, ker v njem nista omenjena občinsko sre- dišče in bližnje zdravilišče Topolšica. To pa je hkrati tudi edma napaka kra- jevnega prospekta, ki jo v Šoštanju pojasnjujejo z zaokroženostjo posa- meznih turistično zanimivih okolij. Zanimanje za boljšo povezanost med društvi in turističnimi delavci v Šale- ški dolini je še vedno zelo majhno, zato pa ie toliko bolj vzpodbudna skrb, ki jo Soštanjčani namenjajo ureditvi in kakovostnejšemu načinu življenja v svojem domačem kraju. Skrbi za lepo urejeno okolje _so že pred leti dodali tudi nalogo, da Šošta- nju povrnejo vsaj del tistega ugleda, ki ga je imel nekoč. V to sodi ohranjanje in oživljanje starih ljudskih običajev ter skrb za organizirano družabno živ- ljenje. Pustni karneval, ki je že več let ena zanimivejših prireditev na našem območju, je zadnja leta dobil z organi- zacijo Soštanjskega turističnega tedna resnega konkurenta. Zadnji teden v avgustu namreč Soštanjčani name- njajo številnim kulturnim - izstopajo predvsem folklorne - pa tudi zabav- nim in športnim prireditvam. Kramar- ski sejem je v Šoštanju že uveljavljena tradicija, vse bolj pa se veča priljublje- nost »dneva najmlajših«. Ne gre, da bi otroke, ki bodo že kar hitro nadaljevali delo v turističnem društvu, odrivali, pravijo starejši So- štanjčani in ta dan pripravijo za svoje najmlajše številne igrice, ki prerastejo v pravo druženje s prilagojeno gostin- sko ponudbo. Ob tem se turistični de- lavci pohvalijo, da odlično sodelujejo s krajevnimi društvi, kot pokrovitelji posameznih prireditev pa jim na po- moč priskočijo tudi obrtniki in delov- ne organizacije. IVANA FIDLER PLANINSKI KOTIČEK Na Dobrovlie Planinski pohod na partizan- ske Dobrovlje bo letos v nede- ljo, 10. aprila ob 9.30 uri iz Letu- ša in to že devetič zapored. Zbor vseh udeležencev bo pred Sul- cerjevo hišo, ki ima vzidano spominsko ploščo v spomin na podpis kapitulacije nemške vojske. Tisti, ki se bodo odpravili iz celjske smeri, imajo odhod vlaka iz celjske železniške postaje ob 8.30 uri in se pehajo do železni- ške postaje Šmartno ob Paki, ali z avtobusom do Mozirja, od ko- der je dostop do 313 m visokega Letuša. Pohodna kolona bo kre- nila preko mostu na drugo stran Savinje v Podgorje. Nato bo pot vodila ob Savinji navzgor čez Podgorsko polje, mimo kužnega znamenja in zadnje kmetije do 475 m visokega Forštnerja in da- lje do Zgozdnika. Po poti navz- gor bo spodcu vidna Soteska, na- ravna meja med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Ob ce- sti v Soteski je spominska tabla, ki spominja na osvobojeno ozemlje. Po gozdnih neoznače- nih poteh bo tekla pot še do spo- menika pod cerkvijo Sv. Urbana. Tu bo tudi krajša komemoracija. Pot bo tekla še po novi gozdni poti in dalje po kolovozu do Do- ma borcev 1. savinjske čete na Dobrovljah. Planinski vodniki bodo pri domu žigosali pohodne izkaznice in podelili pohodne značke za ustrezno število poho- dov. Hoje je za približno dve uri, hrano pa imejte v nahrbtniku. Od Doma borcev pa bo po Sa- vinjski planinski poti, mimo Covnikovega križa, Brezovca in lovske koče, spust v Letuš ali Braslovče. Možna pa je tudi pot do planinske koče na Greti in se- stop na Vranskem. Na Ostrež v soboto, 9. aprila pripravlja- ta Planinsko društvo »Železni- čar« in planinska sekcija Ljub- ljanske banke Celje, planinski pohod na 841 m visok Ostrež. Planinci se bodo zbrali na že- lezniški postaji v Celju, od koder s bodo z rednim vlakom ob 8.26 uri odpeljali do železniške posta- je Sava, nato pa z avtobusom do Renk. Od tu naprej se bodo vzpe- njah na Ostrež, sestop pa jih bo pripeljal do prijetnega domačega gostišča Juvan, v vasici Polšnik. Tu bo tudi čas za počitek ter okrepčilo. Sledil bo še povratek v dolino in s popoldanskim vla- kom vrnitev v Celje. Prireditelja zagotavljata, da pot ni naporna in je primerna za vsakogar. Hoje je '-a približno pet ur. Na štampetov most . v počastitev dneva železni- čarjev organizira Planinsko ^ruštvo Celje tudi pohod na Štampetov most, v petek 16. aprila. Odhod iz Celja je z vlakom ob ^■26 uri do Ljubljane, kjer bo pre- !top na posebni vlak ob 8.15 uri. Približno 25 km dolga pot bo vo- ''ila od železniške postaje Verd [^'mo Štampetovega mosta, pre- Pokoj išča, Padeža, Vinjega ^rha in Lašč do železniške posta- ja Borovnica. Prijave bodo spre- Jernali v društveni pisarni, 'Aškerčeva 1. Kontrolni karton- F^^k pohodnikov bo veljal kot ^'^ezplačna vozovnica za relacijo ^Jubljana-Verd, kakor tudi za Povratek pohodnikov z rednimi J aki iz postaje Borovnica do ^Jubljane. Pohod bosta vodila Igninska vodnika. m.AUŽNER Veiiico truda za lepše mesto Premajlina zainteresiranost gostincev za ponudbo Minuli teden je bil v la- škem Zdravilišču občni zbor Turističnega društva Laško. Na njem so pohvalili številne nove pridobitve v minulem letu, ki prispe- vajo k lepšemu izgledu me- sta in podmladek, ki bolje kot kjerkoli skrbi za ogled raznih zanimivosti turi- stov. Žal pa so ponovno ugo- tovili, da je gostinska po- nudba v mestu še vedno slaba. Gostinski delavci, pred- vsem zasebniki, pa tudi Zdravilišče, še vedno ne naj- dejo poti k združitvi in se ob- našajo kar preveč lastniško. Vendar so na občnem zboru ponovno poudarili, da do- kler združitve ne bo, tudi ne bo storjen korak naprej. Be- sede so šle ponovno v praz- no. Dokaz za to je, da na zbo- ru ni bilo niti enega samega predstavnika gostincev. Na drugi strani pa je laška občina v zadnjih letih na tu- rizmu mnogo pridobila in predvsem upravičila prizna- nje Celjske turistične zveze za največjo turistično prire- ditev v letu 1987 na celjskem območju in Turistični nagelj, priznanje Turistične zveze Slovenije in RTV Ljubljana, za uspešno turistično prire- ditev Pivo-Cvetje, ki je zars prerasla že skoraj vse okvire, saj jo imajo nekateri za eno treh največjih turističnih pri- reditev v Sloveniji sploh. Prav tako se lahko Laščani pohvalijo z boljše in lepše urejenim mestom, saj so v minulem letu pridobili no- vo avtobusno postajo, novo trgovino Kmetijske zadruge, uredili so parkirišče in pro- metno povezavo s Trubarje- vim nabrežjem, uredili in zgradili so novo javno raz- svetljavo na križišču pri ho- telu Hum in še bi lahko na- števali. Znotraj so preuredili tudi samo Zdravilišče, ki s tem omogoča kvalitetnejšo ponudbo, z novo fasado in preurejenim vhodom pa je tudi zunanji izgled Zdraviliš- ča privlačnejši. Lastnike in- dividualnih hiš bodo še bolj vzpodbujali, da bodo obno- vili dotrajane fasade hiš, ki niarsikje kvarijo celotni iz- gled. Z dograditvijo novih poštnih prostorov in novo, sodobno telefonsko centra- lo, pa se bo tudi pošta enako- vredno vključila v kvalitet- nejšo ponudbo svojih stori- tev, ki spada v vsako urejeno turistično mesto. Turistično društvo si bo v prihodnje še bolj prizade- valo za izobraževanje in vzgojo prebivalstva pri ure- janju in varstvu okolja. Orga- nizirali bodo poučna turistič- na predavanja in izlete, ki se jih bodo lahko udeležili tako člani, kot vsi ostali prijatelji društva. S polno paro pa že tečejo priprave tudi za na- slednje leto, saj bo društvo praznovalo stoto obletnico delovanja, prireditev Pivo - cvetje pa bo že petindvaj- setič. MOJCA AUŽNER Čemu občni zbori? v prvih letošnjih mesecih so navadno v središču pozor- nosti takšni in drugačni obč- ni zbori vseh obstoječih dru- štev. Toda, človek se sprašu- je, čemu so pravzaprav ti zbori namenjeni? Bila sem na mnogih in udeležba na njih je bila vse prej kot poh- KOMENTIRAMO valna. Na njih so se povečini zbrali le člani upravnega od- bora, pa še tisti ne vsi; da o ostalih članih sploh ne go- vorim. Zbori navsezadnje niso na- menjeni le predsednikom in tajnikom društva, da poroča- ta o minulem delu in da izvo- lijo nov upravni odbor. Zbo- ri so namenjeni predvsem ši- rokemu krogu članstva, da poleg začrtanih, uresničenih in neuresničenih nalog, po- vedo svoje mnenje in predlo- ge, skratka, da se sliši »ljud- ski glas«. Za večjo udeležbo ne pomagajo več niti pisna propagandna vabila, niti pri- pisi: po končanem zboru bo pogostitev in družabni večer. Skrb vzbujajoče je bilo še posebej na občnem zboru la- škega Turističnega društva. Na njem je bilo bore malo turističnih delavcev in sploh nobenega predstavnika za- sebnega, kaj šele družbene- ga sektorja gostinstva. Kot da se teh turistična ponudba mesta prav malo ali sploh ne tiče... Skromno udeležbo so beležili tudi na zborih raznih planinskih društev, ki bi že po logiki morala biti zastopa- na najbolj množično. Vse kaže, da je množičnost dandanes značilna le še za štrajke, na katerih gre za po- višanje »preživnin«... MOJCA AUŽNER Delovni hortikulturniki člani hortikulturnega društva na Polzeli so minuh teden z udarniškim delom uredih zelenice v središču Polzele. Kot je povedal predsednik HD Polzela, Cveto Pavlin, je v akcijah sodelovalo po več deset članov društva. Uredili pa so tudi spominski park v Šeneku - 88 dreves v spomin na tov. Tita. Na shki: Med urejanjem gred z vrtnicami v središču Polzele. T. TAVČAR LIBELA CELJE Industrija tehtnic in finomehanike Komisija za delovna razmerja DSSS, na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih v DSSS in Pravilnika o razvidu del in nalog objavlja prosta dela in naloge konstruiranje najzahtevnejših tehtalnih sistemov (avtomatske tehtnice in strežne naprave) - 2 delavca Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba tehnično strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, lahko pa so tudi pripravniki ali - višja izobrazba tehnično strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog Pri objavljenih delih in nalogah združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite na naslov: LIBELA CELJE, Opekarniška c. 2, 63000 Celje Kadrovska služba, v 8. dneh po objavi Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni po sklepu KDR. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL 1 KOMENTIRAMO Kdor sele besede, ne bo selal žita čeprav smo množično, že skorajda evforično navdu- šenihad zdajšnjo, večjo stop- njo demokratizacie, pa lahko kaj hitro ugotovimo, da sa- ma po sebi ne bo obrodila rezultatov. Vsaj dotlej, do- kler »beseda ne bo meso po- stala«, smo lahko slikovito slišali na kmečkem parla- mentu, kot so nekateri po- imenovali mladinsko pro- blemsko konferenco o kme- tijstvu. Konfrontacija mnenj ni pomembna, pa naj nanjo ne- kateri še tako prisegajo. Tudi to, da se sme kmet danes glasno pritoževati in poveda- ti tudi tisto, kar je še včeraj premleval v sebi, ni po- membno. Besede, pa čeprav pametno in ostro zastavlje- ne, tako da se ob njih krešejo iskrice, ne bodo ničesr pre- drugačile in spremenile »ka- pitalistične mezde« v realen dohodek, ki naj bi bil obraz vloženega dela. Kmetje že vsa povojna leta socialistične revolucije mar- sikaj, včasih celo preveč, žr- tvujejo. Danes so se začeli spraševati, kaj je to kultura in ugotavljati, da so zadnjo gledališko ali operno pred- stavo videh še v času gulje- nja osnovnošolskih klopi. Slovensko svetobolje, pravi- jo, se v njih stopnjuje v pravi pravcati manjvrednostni kompleks in ni ga med nji- mi, ki bi svoje kmetovstvo s ponosom priznal. Pa iz vsega tega - morda v preveliko goro nakopiče-' nih težav - vseeno vidijo re- šitev. Pravijo, da je v bolj- šem sistemu izobraževanja in preseganju nekdanje mi- selnosti - »češ, če drugega ne, bo pa kmet«. Pa se bomo morali prenove lotiti druga- če, ne tako, da kmetje še ved- no tožijo, kako so včasih ho- dili k cesarju in kasneje h kralju, zdaj pa v Beograd. In tudi tako ne, da prihranje- ne dinarje še vedno odšteva- jo za plačilo prometnega davka za nakup osnovnih sredtev (ki ga je družbeni sektor, mimogrede, oproš- čen) namesto, recimo, za obisk kakšne kulturne prire- ditve. IVANA FIDLER Štefan in Vera Gojznikar s Tabora pri zbijanju satnic. Čebelarjenje jima je poklic. iVIed jim je icruh čebelarjenje Je lahko luči poklic Pridni liot čebelice so pri Gojznikarjevih s Tabora 10, kjer so si svoje življenje in dohodek podredili življenju čebel. Čebelarjenje je na- mreč postal kar njihov po- klic, pa še velika ljubezen povrhu. Gospodar Štefan in žena Vera sta v to čebeljo kooperacijo pritegnila še hčerko Štefanijo in vsi trije se morajo kar pridno zasu- kati, da so dnevno kos de- lavkam v 160 panjih. Pred meseci jih je bilo še 250, potoži Štefan, a je nadrye prišla bolezen, ki je tudi z zdra- vili niso mogli Zegeziti. S čebe- lami je veliko dela in skrbi, so me podučih Gojznikarjevi, ki sem jih zmotila pri zbijanju satnic. Družina je Medeksov kooperant in čeprav so zado- voljni, tudi povedo, da se pri niih ne cedita med in mleko. Štefein in Vera sta se bila če- belaijeixiu zapisala pred 39 leti. PridobivcOo tudi matični mle- ček, kar je še posebej zahteven postopek. »Ne vem, če se nam bo to delo še splačalo,« je pripove- doval Štefan, »s^ je velika ce- novna razlika med sladkorjem, ta je zd^ po 370 dinarjev in končnim izdelkom. Za med dobimo 1400 dinarjev, v trgovi- ni pa je veliko dražji. In med čebeljim zarodom se rada poja- vi kakšna bolezen, kot se je to zgodilo tudi pri nas. TedcO na- stane velika škoda, ki jo je tež- ko nadoknaditi.« Čebelarja sta tudi potamala, da so zdravila pogosto neučin- kovita in se odlikiijejo zgolj PO komercialnem učinku, cesto so stara po več mesecev in zato neučinkovita. Vsak čebelar si po tem pomaga po svoje, ka- kor ve in zna in riziko pripiše sebi. Štefan in Vera sta mne- rya, da je premalo strokovnja- kov, ki bi čebelaijem-koope- rantom in tudi ostalim sveto- vali, kako ukrepati v primeru bolezni in da bi bili dosledni pri svojih nasvetih. Neznanje pa povzroči še večjo škodo. Pri Gojznikarjevih ne pc jo počitka. Vsakdo nataj ve, kcO je njegovo delo. Nj delovnik je mnogo daljši v tovarni, pa tudi za letn« zimske počitnice se čeb< ne zmenijo. Zahtevc^o re< disciplino in treba se jim je drediti, »Največ dela je i v treh poletnih mesecih, pripoveodvala Vera. »T pridobivamo matični mle Postopek je zahteven, n^ mo povem, daje potrebno kih 72 ur vsak parg posebej preti. Izredno precizno je ranje izkopanca, kakor pr mo cvetnemu prahu. Zbi) ga vse tja do novega leta. K to delo končano, se lotim zl nja satnic. V treh tednih jih redim na stotine in stot Vsako delo zahteva točno ločen čas in zamuda nas bi 1 ko veliko stala.« Gojznikarjeve čebele tel po sočno pašo v bhžrxje goz ve in če jim kdgj kaj ni pi gospodarja tudi opikajo, a z se čebelarji ne zmenijo k^ Uko. Ker vedo za zdravi moč medu in izvlečkov in delkov iz čebelje tovarne, z jo vsako bolečino ali pa p hlad hitro pozdraviti. Pa še z nečim se lahko pi valijo pri Gojznikaijevih. M; ce in družine namreč vzrej sami, kar menda ni od mi »Če bi moredi matice kupo ti,« pravi Štefan, »ne bi b vredno čebelariti, s^j so izr« no drage. Kar zamislite si, stane danes matica, ki izgle kot malo večja muha, že 8( dinarjev. V čebelnjakih pa i nehno potrebujemo veliko š vilo mladih matic. Vsako h zato sami vzgojimo več kot s novih družin. Pravimo jim i rejenci. To je pa tudi edini hod za čebelaijervje, kadar c pove fcirmacija. MATEJA PODJE Popravelc v prispevek o ncovečjih pr izvajalcih mleka na celjske območju se nam je minuli t den vrinila napaka. Pravil« redosled največjih pridelovs cev mleka iz šentjurske, Kmetnskega kombinata , Ivan Znidar - 57.397, Ivan I vec 48.105 in Martin Zdolši - 41.583 litrov oddanega ml ka. Za napako se opravič jemo. Jože Ducman Franc Bosil Anton Rozman Varoa uničila velilfo čebel Na letni skupščini občin- ske čebelarske zveze Žalec so se sestali delegati čebe- larji iz vseh družin občine. Pregledali so delo v prete- klem letu ter si zadah pro- gram dela za letos, za bralce Novega tednika pa so med drugim potožiU, da jim je če- belje družine dodobra uniči- la bolezen-varoa. Jože Ducman iz Tmave: »S čebelarjenjem se ukvar- jam ljubiteljsko že štirideset let. Ne pomnim, da bi mi bo- lezen, ki ji pravimo varoa, uničila več kot polovico če- beljnih družin. Sami čebelar- ji se sprašujemo, kako se naj učinkovito zoperstavimo tej nadlogi.« Franc Bosil iz Topovelj: »Že 33 let sem čebelar in kaj tžikšnega ne pomnim. Varoa in verjetno še kaj drugega mi je uničila vseh 48 panjev če- bel. Ne vem, kaj naj rečem. Žalosten sem, vendar čebe- laril bom naprej.« Anton Rozman iz Ložnice pri Žalcu: »V zadnjih nekaj mesecih smo čebelarji v naši občini izgubili okrog 720 če- beljih družin, če pa ocenjuje- mo celotno škodo, znaša ta kar precej steirih miljard. Kot predsednik skupščine zveze čebelarskih družin naše ob- čine lahko povem, da takšne izgube čebel ne pomnimo.« T.TAVČAR V ribištvu še dovolj rezerv V Hmezadu ocenjujejo, da je razvoj ribištva glede na možnosti izoriščanja obstoječih zmogljivosti oziroma naravnih danosti še prepočasen. Ribištvo kot kmetijska dejavnost je organizirana v delovni organizaciji Kme- tijstvo Žalec, poteka pa na treh lokacijah: na jezeru Žovnek, v ribogojnici Lava in obalni depresiji Vrbje. Žovneško jezero meri 45 hektarov, letna proizvod- naj rib, zlsti krapov, pa zna- ša okrog trideset ton letno. Proizvodne površine so za- enkrat izkoriščene le se- demdeset odstotne^ hitrejši razvoj ribištva na Žovneku pa ovir^o čaplje, ki uniču- jejo mlajši zarod krapov. Sicer pa uporabljajo vodo iz žovneškega jezera tudi za namakanje okrog 100 hek- tarov hmeljišč v bližnji okohci. V ribogojnici Lava pri Žalcu gojijo predvsem po- strvi. Letna proizvodnja znaša okrog trideset ton rib, zadnje čase pa se pojav- lja vedno več težav, saj pri- toki vode pozimi povzroča- jo zmrzovanje, poleti pa je voda pretopla. Obalna depresija Vrbje ima sedemnajst hektarov skupnih vzgojnih površin. Ta objekt je namenjen za potrebe^ proizvodnje kra- pov na Žovneku. V Hmezadu menijo, da bo treba v prvi fazi še bolj izkoristiti sedanje zmoglji- vosti, vzporedno pa bodo morali načrtovati tudi iz- gradnjo novih objektov. JANEZ VEDENIK Pametnemu kmetu debel krompir zraste Na zadnjem zasedanju šmarske občinske skupšči- ne se je oglasil delegat Mar- ko Štadler, kmet iz Bistrice ob Sotli. Takole je postavil svoje vprašanje: »Septembra lani je šel moj oče v Hmezadovo zadružno prodajalno Dom v Šmarju in vprašal, koliko stane trideset kilogramska plastična vreča za krompir. Dobil je odgo- vor, da so vreče po 490 dinar- jev. Oče se je razjezil, češ da več kot tri kile krompirja že ne bo dal za eno prazno vre- čo. Ko sem se sam pozani- mal, koliko stane takšna vre- ča drugod, so mi v prodajalni Kmetijske zadruge Lendava povedali, da takšne vreče prodajajo po 70 dinarjev. Pri tisoč komadih je bila torej razlika v ceni okoli 42 milijo- nov ali po takratnem teč^u 1000 nemških mark...« Delegat Marko Štadler je zahteval pojasnilo, od kod iz- vira tolikšna razlika v ceni, mi pa smo šli po sledi tega delegatskega vprašanja in dobili takšne (telefonske) odgovore: V prodajalni Dom v Šmar- ju so nam povedali, daje bila pri njih septembra cena takšne vreče 322 dinarjev. V prodajalni KZ Landava smo dobili odgovor, da so bi- le v istem času pri njih vreče po 70 dinarjev, v Agrotehni- ki v Celju pa je bila takratna grosistična cena 171 dinarjev za komad. In kako je danes? V Šmarju so vreče še vedno po 322 dinarjev, v Lenda\ jih prodzOajo po 189 dinarjem pri Agrotehniki v Celju p jih je moč kupiti na debel po ceni 249 dinarjev. V Agro tehniki so nas tudi opozorili da je razlika v ceni lahko tu di iz naslova dobavitelja proizvajalca vreč. Upoštevajoč podražitve ii različne cene proizvajalce pa človek le ostrmi nad c« novnimi razlikami. Ob tefl pa se tudi vpraša, koliko jt v interesu neke zadruge, d< svojemu kmetu ponudi čin cenejše blago, torej od čini ugodnejšega prozvajalca ozi roma grosista. In samo pi nas je mogoče, da so lahk« proizvodne cene za eneiko blago enake kakovosti tak« zelo razUčne. Primer Mark« Štadlerja in njegovih tisoi mark pa opozarja na pretečo »nevarnost« delovanja trga Popotovanje od Bistrice do Lendave se mu je še kako splačalo. Od kod dejansko izvira tolikšna ralika v ceni vreče za krompir pa bo mo ral dobiti pravi odgovor od svoje zadruge, na mestu, kjer je postavil deleatsko vpraša; nje. Mi mu, kljub dobri volji in nameri, nismo bili kos. . MARJELA AGRE2 7. APRIL 1988] NOVI TEDNIK - STRAN 11 50 let I. konference KPS v ŠmiglovI zidanici v Muzeju revolucije Celje bo od 13. 4. 1988 do 3. 5. 1988 razstava o obdobju, ki ga je obranavala I. konfe- renca KPS. Razstavo bomo popestrili s predvajanjem dveh fil- mnov: Celje 1945 in filmom, ki prikazuje Celje leta 1987. Predvajanje nam je omogočila delovna organizacija Gorenje iz Titovega Velenja, ki je naši ustanovi poda- rila videorekorder. Kolektivu se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri popularizaciji naše skupne kulturne de- diščine. MUZEJ REVOLUCIJE CELJE Bila sem okradena Težko je, če nekdo sodi o delu, ki ga zelo rnalo ah skoraj nič ne pozna. Še težje je, če v sodbo vplete nekaj neresnic. Štefka Kralj iz Voj- nika v 13. številki Novega tednika (31. marca letos) trdi, da sem jo okradel. Po nje- nem se začne kraja že v trgo- vini, kjer so ji vzeli izkaz- nico. Naj povem, da si obveznih pregledov nisem sam izmi- slil, pač pa jih predpisuje za- kon (Uradni Ust SFRJ št. 24- 79). Zakon pa takšne pregle- de spet predpisuje, da bi se izognili nesrečam; ob takš- nih pregledih namreč zame- njamo dotrajane elemente (v vašem primeru cev). Zakon določa (obvezne) preglede vsaki dve oziroma štiri leta, kar po mojem mnenju vse- kakor ni prepogosto, še po- sebej, če berete črne kronike v časopisih, kjer pogosto pi- šejo o nesrečah s plinom ozi- roma eksplozijah v stanova- njih in drugje zaradi ne- ustrezne napeljave ali dotra- janih elementov. Naj še povem, da me za delo ni najela Plinarna Celje, ampak Merx, DO Potrošnik, s katerim imam tudi po- godbo. Precej^ nesramno pa se mi zdi, da Štefka Kralj, ki sem jo res obiskal 10. februarja letos, oporeka računu, ki sem ji ga izstavil. Tudi sam sem opazil, da stranka nima kaj dosti denarja, zato je bil račun manjši, kot pa bi po ceniku smel biti. Manj sem zaračunal za prevoz. Po ceniku bi namreč za prevoz lahko zaračunal 4.000 dinarjev, ker je oddaljenost stranke več kot 5 km in manj kot 10 km, v račun pa sem vpisal le 2.300 dinarjev. Za material sem zaračunal 4.063 dinarjev - v ta znesek je všteta cev, ki sem jo kupil v trgovini Izbira v Vojniku in stane 3.453 dinarjev, ostalo pa so tesnila za regulator. Vendar ne eno, ampak deset tesnil. Za delo in zamudo časa sem zaračunal 7.350 dinar- jev; po ceniku, ki so ga potr- dili na celjski občini (in, ki v primerjavi z drugimi obrt- niki sploh ni visok) lahko za pregled peči zaračunam 5.500 dinarjev, za zamenjavo cevi 95 dinarjev in za monta- žo regulatorja 900 dinarjev, kar vse skupaj znese 7.350 dinarjev. V cenah je vštet tu- di čas, ki ga porabi monter, da pride do stranke. V Voj- nik se pač nisem odpeljal na izlet, čeprav marsikdaj to ta- ko izgleda, ko stranke ni do- ma in gredo stroški prevoza in poraba časa v mojo iz- gubo. Sicer pa so glede porabe časa za pregled plinskih peči določeni normativi. Izračuni so narejeni tako^ da v takš- nem času opra^delo pov- prečno spreten in usposob- ljen monter (ki dobi pov- prečno plačo), tisti, ki delo opravi prej (tako je urejeno tudi v večini delovnih orga- nizacij), pa še vedno opravi delo enake vrednosti, le večji osebni dohodek dobi zato, ker je hitreje delal. To je ta- koimenovano nagrajevanje po delu, tovarišica Štefka Kralj. Seveda hitenje ne sme iti na račun kvalitete dela. V va- šem primeru sem peč na- tančno pregledal, napisal za- pisnik o pregledu plinske naprave (en izvod ste dobili, enega pa moram sam arhivi- rati za dobo pet let), napravil skico plinske naprave, vpisal zamenjavo elementov in vnesel vse druge potrebne podatke. Pregled sem torej opravil tako, kot je predpi- sano. Štefka Kralj mi očita tudi, da nisem vrnil razlike od za- računanih 13.713 dinarjev in plačanih 14.000 dinarjev. Do- slej sem še vedno vsaki stranki vrnil drobiž, razen če je katera rekla, da naj kar pu- stim. To je pač napitnina, ki ti jo nekdo da, ker meni, da je delo dobro opravljeno. Štefka Kralj oporeka tudi zamenjavi cevi, ki naj bi bila še dobra. Cev je bila po moji oceni dotrajana in bi lahko prišlo do nesreče. Cevi bi pravzaprav tako morali za- menjati vsaki dve leti in, če tokrat ne bi zamenjal cevi, bi bil za morebitno nesrečo sam kriv in bi za to tudi od- govarjal. Tovarišica Kraljeva, že Prešeren je rekel »le čevlje sodi naj Kopitar«! RADO STRNAD Tremerje Odprto pismo A. Lahu Ob domači nalogi A. Laha je torej mogoče reči: »Živeli kritiki T.Peršak, J.Novak, V.Taufer, H.Grandovec!!!« Začenjam s koncem Vaše domače naloge, objavljene v Novem tedniku 31. marca 1988. Citiram Vaše besede: nič ni veliko ali majhno ra- zen v primerjavi. Dajva, primerjajva samo naslove nekaj kritik. Peršak: T. Williams kot KLASIK (DELO) Novak: Lepa, premišljena uprizoritev »Steklene mena- žerije« (Ljubljanski dnevnik) Grandovec: Krhka struk- tura sanj - Resnica v preo- bleki iluzijje, ameriški sen ZA DANAŠNJI ČAS (mari- borski Večer) Vaš naslov: Skromni osta- nek preživele mode Primerjava je neznosno lahka. Moje osebno mnenje je, da je T. Williams preživel in bo preživel tako Vas kot mene. Pa Pinter tudi. Celo s Starimi časi. Bodite brez skrbi. Nekaj skromnih dejstev: T. Williams ni ostanek preži- vele mode, kajti igra ga tako Evropa kot Amerika. Se pra- vi, da je aktualen. Pred leti so posneli film z naslovom »Steklena menažerija«. rav- no zdaj pa končuje snemanje Paul Newman. Naslov tega NOVEGA filma je »Steklena menažerija«. Tekst; T.Willi- ams, Amando igra Joan Woodward. Zanimivo, a ne! Primerjava kritik Jernej Novak: »Dosledno izveden premik v igro intimnih situ- acij in subtilno izrisanih psi- holoških odnosov je bistve- na odlika NOVE uprizori- tve.« Tone Peršak, ki imenu- je Williamsa klasika, pravi: »Psihološko zanimive in z motivi bogato obdarjene li- ke, ki morajo v dveh urah preigrati zelo široko paleto ČUSTEV, STANJ, SPOPA- DOV ter ODLOČITEV, kar je gledalcem ponavadi všeč. Po premieri sodeč je bil ta moment odločilen že pri iz- boru besedila... in ravno ta- ko v RAZMISLEKU O KONCEPTU. In treba je priznati da je po tej plati uprizoritev USPELA. Če lahko sklepamo po odziva- nju premierskega občinstva, bo ta uprizoritev gledalcem zelo pri srcu.« Radi imate primerjave. Jaz tudi. Veste, človek mora te stvari slišati, videti, občutiti, dojeti. Se pravi, da mora imeti nek čut za to. BENE- DETTO CROCE pravi temu čutu umetniškega, estetske- ga dojemanja INTUICIJA. To je prirojen dar ali pa ga ni. Druga stvar, kije ravno tako pomembna pa je vedenje. a) Osebno sem prepričan, da Vaša domača naloga ni ni- ti skromna niti ostanek pre- živele mode, pač pa beda du- ha. To sklepam iz primerjav kritik, niti ne na koncu pa tudi iz reakcij občinstva, ki se na igro odziva neverjetno hvaležnp. In to vse plasti pu- blike. Čudim se Vam, da hvalite interprete vlog, tako v Pinterju kot v Winiamsu. Moja skromna pamet prihaja samo do enega zaključka: avtorja oz. drami sta po va- šem slabi, preživeti, iz tega sledi, da so interpreti vlog geniji na neskončno po- tenco. b) Občutek imam, da gre pri vas za čisto druge stvari. Pri naslednji domači nalogi se kar ojunačite! Tam, kjer bo igrala moja malenkost, me prosim raztrgajte. Mene in še koga. Ne trgajte avtor- jev. Odkrito vam povem, da mi bo to v veliko čast. Oba imava rada primerjave in na srečo obstajajo še drugi, boljši kritiki od vas. S tem boste zadovoljili sebe, pa še nekaj dežurnih prišepetoval- cev, ki si vsega tega od srca želijo. c) Ugotavljate, da sta Wil- liams in Pinter komorni igri, kar je za vas preveč za velik oder. Iz tega sledi, da bi si lahko privoščili primerjavo Pinteija z Williamsom vsaj po njuni komornosti. Zelo na hitro in poenostavljeno pa primerjate ta dva avtorja, ki sta komorna z avtorji, ki po vašem niso komorni. Se Vam ne zdi, daje komparaci- ja med lirikom S. Jeseninom in romanopiscem L. Tolsto- jem zelo delikatna in kom- plicirana. Pa vendar sta oba del svetovne literature. d) Povedali so mi, da ste amaterski režiser. Lepo. Ob- delujte svoj vrt Genija evropske in svetovne drama- tike kot sta Pinter in Willi- ams pa, lepo prosim, pustite pri miru. e) Nič ni vehko ah majh- no, razen v primerjavi. Stri- njam se s to lepo mislijo, ča- kajoč Vaše naslednje doma- če naloge, ki jo bom z vese- ljem primerjal z ostalimi KRITIKAMI. Skromni ostanek preživele mode PETER BOŠTJANČIČ, igralec SLG Celje P. S. Radi primerjate. Bo- jim se, da ostalih kritik Willi- amsa in Pinteija niste pre- brali. Fotokopije pošljem po pošti. Prosim za Vaš cenjeni naslov. Prispevek za stavbno zemljišče v Košnici v četrtek, 25. februarja smo v krajevni skupnosti Pod gradom po kandidacij- ski konferenci obravnavali še nov odlok o plačevanju prispevka za stavbno zem- ljišče v Košnici in Zagradu. Že razprava na kandidacij- ski konferenci je bila živah- na, ob obravnavi odloka o plačevanju prispevka za stavbno zemljišče pa je za- vrelo. Če povem po pravici, si nisem predstavljal, da imajo ljudje v Zagradu, Pe- čovniku in Košnici toliko problemov. Zagrad in Pečovnik imata največ problemov s streliš- čem in kamnolomom. Tu pa so še ceste, kanalizacija in vodovod. Kljub temu so predstavniki krajanov na- zadnje le sprejeli odlok o pla- čevanju prispevka. Predstavniki krajanov Košnice pa odloka niso spre- jeli. Brezmejno razočarani nad slabimi življenjskimi po- goji v svojem kraju, ob kate- rih se počutijo precej osam- ljeni, so vsa pojasnila o odlo- ku zavračali s pojasnilom, da se naj prej kaj premakne na bolje, začne z urejanjem in se sestavi »vozni red« nakopi- čenega, potem pa bodo tudi oni za odlok. Kot argumente za to so navedli, da nimajo urejene cestne razsvetljave, ceste so ozke in vse, razen ene, makadamske ter slabo vzdrževane. Cesta v Liboje je bolj podobna vežbahšču za tanke, čeprav je menda to občinska cesta. Nimajo tudi ne trgovine, ne gasilskega doma, ne gostilne, ne otro- škega igrišča. Urejen tudi ni prevoz otrok v šolo na Polu- lah; sicer je do šole le 2,5 ki- lometra, vendar pa je cesta ozka in zelo prometna (regi- onalna cesta Celje-Laško). Pešačenje po tej cesti je ne- varno, kolesarjenje pa še bolj. Starši morajo zjutraj še v temi spremljati otroke do avtobusne postaje in potem plačevati polno ceno vozov- nic; osnovnošolci niso ne di- jaki, ne delavci, da bi manj plačevali. Šola je nemočna, saj predpis o nadomeščanju voznine zahteva vsaj 4-kilo- metrsko oddaljenost od šole. Pred štirimi leti so v Koš- nici zgradili telefon in iz sa- moprispevka dobili sredstva za glavni vod. Vseeno pa je bilo potrebno še precej do- dati in opraviti veliko dela, tako da so s tistim samopri- spevkom več dali kot pa do- bih. Poleg tega imajo v Košnici precej nevarno avtobusno postajahšče, ki je ob nepre- glednem cestnem ovinku med dvema cestnima odce- poma. Ker hitrost ni omeje- na, je prečkanje ceste na tem delu zelo nevarno, pripetile pa so se že zelo hude promet- ne nesreče. Skratka, Košnica je lep kraj, a komunalno popolno- ma neopremljen. Ob vsakem pobiranju denarja se govori, daje to pogoj, da se bo v kra- ju kaj premaknilo. Ker pa potem iz tega ni nič, so kraja- ni, razumljivo, zagrenjeni. Tudi ob tej nameravani uvedbi prispevka se je poka- zalo, da se oblast spomni na Košnico samo, kadar je po- trebno kaj plačati. Krajani zagotovo ne bi bili proti, če bi na sestanek prišli z načrti, kako bodo urejah zadeve v njihovem kr^u. Tako pa imamo krajani Občino v sla- bem spominu ob urejanju lo- kacijskih in gradbenih zadev in dovolenj ter še kakšnih drugih zadev. Vedno znova se potrjuje domneva, da je Občina tu za pritisk in zbira- nje denarja, manj pa kot ser- vis za potrebe občanov in oblasti. Skratka, vse manj je ljudska. FRANC KOŠIR, Košnica pri Celju Kmečki izleti Oddajamo les na GG Slo- venske Konjice in, kolikor vem, nam odtegujejo tudi za sindikat, iz te blagajne pa po- tem vsako leto pripravijo iz- let za kmete. Mislim, da vsi plačujemo v to blagajno, pa vendar že leta in leta hodijo na izlete eni in isti. Med nji- mi so tudi takšni, ki oddajo na GG komaj 10 do 20 kubič- nih metrov lesa, mi pa ga od- damo do 80 kubičnih me- trov. V naši vasi je več kmetov in, razen enega, še nihče ni bil na izletu. Niti ne vemo, kdaj izlet je. Prav tako je na Kmetijski zarugi - večina tistih, ki gre na izlet z GG, gre tudi na zlete s Kmetijsko zadrugo. Čeprav tudi mi oddajamo ži- vino, še niso imeli priložno- sti, da bi šli na ta izlet. Zelo smo razočarani nad tem, da lahko na izlete hodi- jo samo »izvoljeni«, ne pa tu- di drugi, ki enako prispeva- mo za družbo. MARIJA JAKOP, Brezen Komasacija v Zadobrovi in Trnovljah Vsi podpisani udeleženci izvedene melioracije v Zado- brovi in Trnovljah se prito- žujemo zoper postopke pri komasaciji, ki gredo v korist samo enega kmeta. Ta nasil- no s svojim početjem in po- stopki ruši naš mir in ovira naše delo ob podpori Kme- tijske zemljiške skupnosti Celje in Kmetijske zadruge Celje. Tako nam nasilno jem- ljejo našo zemljo in zavlaču- jejo pritožbene postopke. Javno pozivamo občino in sodišče, da skličejo sestanek vseh prizadetih, da bomo vi- deh, kako goljufivo je bila iz- vedena melioracija in kako se sedaj prav tako pod krin- ko splošnega družbenega in- teresa hoče izvesti komasa- cija. Rešitev je nujna, zato je potrebno začeti z delom in upamo, da se bo le kdo zmi- gal in končno presekal ta gordijski vozel. Sledi 22 podpisov Novinarska kunštnost V 9. številki Novega tedni- ka (3. marca 1988) je bila ob- javljena novička »Kunštno«. Kljub zbadljivi osti smo goz- darji veseli, da se nas novi- narji vsaj kdaj spomnite in zapišete o gozdu in gozdarjih kakšno novičko - pa čeprav zbadljivo. Z majhno notico v zadnji številki ste namreč opozorili na problem večanja gostote populacije lubadarja, ki nam gozdarjem povzroča poleg propadanja gozdov zadnjih nekaj let velike težave pri varstvu gozdov in pri gospo- darjenju z gozdovi. Gozdarji si posebej v zad- njem času prizadevamo, da bi javnost kar najbolje sezna- nili z nezavidljivim stanjem naših gozdov. Znano pa je, da smo gozdarji premalo vešči pisci, zato se nam ne- redko primeri, da v svojih se- stavkih uporabljamo tako žargon (npr. slučajni pripad- ki) kot tudi strokovne izraze (populacija lubadarjev, kala- mitete, gradacije...). Mislim, da to ni pretirano hud greh, saj narii gre v prvi vrsti za namen; to pa je da izpolnimo vrzel, ki nastaja zaradi pres- kromnega pisanja in pre- majhne informiranosti jav- nosti o teh problemih s stra- ni novinarjev. Menim, da je tudi to eden od vzrokov, da se pri nas ekološka proble- matika tako polževo rešuje. Ni pa res, da gozdarji samo zapleteno govorimo. Za var- stvo gozdov zelo veliko tudi naredimo, žal pa vsem tego- bam in problemom nismo vedno kos. Nismo jim kos tudi zaradi tega, ker smo pri varstvu gozdov osamljeni; le gozdarji vlagamo svoje delo in sredstvo v varovanje goz- da, čeprav je le-ta dobrina splošnega družbeneg pome- na (citirano iz zakona). Tudi tu bi novinarji z realno pred- stavitvijo problema lahko bi- li v pomoč gozdu (in goz- darjem). TONI BREZNIK GG Nazarje PRIREDITVE Danes bodo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju ob 19. uri igrali Stekleno menažerijo za I. mladinski obonma in izven, jutri ob 18. uri bo predstava za abonma Laško, v soboto, 9. aprila ob 17. uri pa za abonma sobota popoldan in izven. V ponedeljek, 11. aprila bo predstava Steklene menaže- rije ob pol dvanajstih dopoldan za abonma III. mladinski, v torek, 12. aprila ob 14. uri pa za II. mladinski abonma in izven. V sredo, 13. aprila bodo na celjskem odru uprizorili dve predstavi in sicer ob 10. in ob 12. uri. Obakrat bodo igrali mladinsko igro Daleč od dvorca, predstavi pa bosta zaklju- čeni za osnovno šolo Ptuj. V Zdraviliški dvorani Zdravilišča Laško bo v petek, 8. aprila ob 20. uri predstava komedije Miroslava Vilharja Poštena deklica. Igro je režirala Ljerka Belakova, z njo pa se bo občinstvu predstavilo kulturno društvo Pivovarne. V domu kulture v Titovem Velenju bo v torek, 12. aprila gostovala opera Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Ob 19.30 uri bodo uprizorili opereto Johanna Straussa Netopir. V kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v soboto, 9. aprila nastopila plesna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Svoj nastop, v katerem bodo prikazali stan- dardne in latinsko ameriške plese, bodo pričeli ob 20. uri. V hotelu v Preboldu bo v soboto, 9. aprila razstava in pokušina kruha in pogač. Razstavo so pripravih v okviru veselega večera z ansamblom HIK, ki se bo pričel ob 20. uri. V avli hotela Dobrna je na ogled razstave slik na steklu Jaglenke Leban. Rcizstava njenih del bo na ogled do 18. aprila. V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bo v sredo, 13. aprila otvoritev razstave Arheološke najdbe na Celjskem. Razstavo si boste lahko ogledali do 16. maja. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Rifnik med varovanjem in uničenjem Črne grailnle posegalo ¥ podobo RIfnIka In njegova usoda je še vedno negotova Splošno uveljavljen način vedenja pri nas je postalo nespoštovanje najrazličnejših predpisov in zakonov, saj se kršilci po navadi kazni izognejo ali pa je ta zelo mila. Večinoma pa so tudi postopki tako dolgotrajni, da jim ni videti konca in prej obupa tožnik kot pa toženi. Vse to velja tudi za prizadevanja po ohranitvi kulturnih in zgo- dovinskih spomenikov ter njihovi zaščiti pred uničenjem. Če jim je zob časa prizanesel, jim pa zato ljudje marsikdaj niso. Za Rifnik nad Šentjurjem že dolgo velja, da je zanimiv z več vidikov. Tako je izredno pomembno arheološko naj- dišče na njegovem vrhu, kjer so odkrili poznoantično nasel- bino in grobišče, pomemben je ostanek srednjeveškega gradu na njegovem severnem pobočju, s spomeniško var- stvenega vidika pa je zanimiva tudi celotna krajinska podoba Rifnika. Vse to je narekovalo, da je bil ves čas zavarovano območje, ves čas pa tudi privlačen za gradnjo vikendov. Konfliktna situacija je prinesla vrsto črnih gra- denj na njegovih pobočjih, s tem pa je prihajalo do uničenja arheoloških najdišč in do degradacije celotne krajinske podobe. Izkazalo se je namreč, da so grobišča posejana na vseh pobočjih do nižin in da z arheološkega vidika ni zani- miv le vrh Rifnika. Novogradnje, ki so se pojavljale, so poškodovale grobišča in večkrat tudi arhitekturno nikakor niso sodile na pobočje Rifnika. Pokr^inski muzej iz Celja, ki že vsa leta vodi izkopavanja in zaščito na Rifniku, je s prošnjami in pritožbami na šent- jursko občino skušal takšno ravnanje preprečiti, pa vse skupaj ni dosti pomagalo. Do enega zadnjih posegov je prišlo prd nekaj tedni, ko so s širitvijo ceste z buldožerjem uničili dva antična grobova. Arheologi so rešili, kar se je rešiti dalo, sedaj pa lahko le s strahom čakajo, kaj bo zraslo namesto stare zidanice, zadnje na Rifniku, do katere je nov lastnik urezal široko cesto. Črne gradnje kot gobe po dežju šentjurska občina je pred leti sprejela odlok, po katerem je gradnja na Rifniku prepovedana. S tem so želeli območje še dodatno zavarovati pred stihijsko gradnjo, vendar popolne discipline pri tem ni bilo. »Pred leti, ko je izkopa- vanja na Rifniku še vodil profesor Lojze Bolta, je nenehno hodil na občino v Šentjurju in si prizadeval zajeziti gradnje. Pa ni bilo pravih rezultatov, saj ugotavljamo, daje v zadnjih letih zraslo kar precej novih vikendov,« pravi kustosinja Pokr^inskega muzeja Darja Pirkmajer. »Spodnji del je že skorgj pozidan in sedaj ljudje silijo proti vrhu, kar pomeni, daje tudi ta ogrožen.« V zadnjih letih seje silna evforija pri gradnji vikendov sicer nekoliko ustavila, kar pa ne pomeni, da je povsem zamrla. »Pred dvemi leti so skoraj v celoti uničili gomilo v Črnolici in so jo konservatorji reših zadnji trenutek. Pri vsem tem je najbolj smešno, da vsak Šentjur- čan pozna Rifnik in dobro ve za njegove najdbe. Številni domačini so nam tudi vselej priskočili na pomoč, ko smo izkopavali in naselbino zaščitno urejali. Kulturna skupnost iz Šentjurja vsako leto prispeva precejšnja sredstva v ta namen in si prizadeva, da bi Rifnik čimprej uredili in pred- stavili javnosti. Zato so ravnanja nekaterih posameznikov še toliko bolj nerazumljiva,« pravi Darja Pirkmajer. Omenjeni odlok opredeljuje Rifnik kot območje, na kate- Stara zidanica je še zadnja na Rifniku in zato etnološko zanimiva. Kakšna bo njena usoda, ni znano. Po prvotnih zagotovilih graditelja naj bi bila tole klet k vinogradu. Kaj bo zraslo na mogočnih temeljih, je drugo vprašanje. BrezovišIti Icontrasti ¥tlsl z obiska v kosovskem zimskošportnem centru Za ceno »borih« osemdese- tih tisočakov turistične agen- cije še v teh dneh vabijo na pomladansko smuko v Brezo- vico, na kosovsko stran čudo- vite Šar planine. Reklamna cena, bi lahko rekli, posebej še, ker je k sedmim polpenzi- onom prišteta tudi smučar- ska vozovnica. In kaj še dobi- te za to ceno? Nedavno novi- narsko smučarsko prvenstvo je ponudilo priložnost, da bralcem predtavimo še en naš smučarski center, ki ga Slo- venci kar množično obiskuje- jo in se, resnici na ljubo, pogo- sto kasneje tudi pritožujejo nad uslugami. Kljub temu, da so se na Kosovem zimskega turizma lotili velikopotezno, zaenkrat kriterijev ocenje- vanj za »Zlato snežinko« na Brezovici še ni mogoče upora- biti. Če pa bi le ocenjevali, si edi- no čisto desetico zasluži čudo- vita Šar planina, 80 kilometrov dolga in deset do dv^set kilo- metrov široka planina na skrajnem jugozahodnem delu Srbije in AP Kosovo in skrb- nem severozahodnem delu Makedonije. Njen n^višji vrh na kosovski strani je 2499 me- trov visoki Ljuboten, na make- donski pa 2747 metrov visoki Veliki Titov vrh. Gre sicer za povsem subjek- tivno oceno, toda že pogled na Šaro, kot ji pravijo domačini, odtehta tretjino prej navedene cene. Kljub vsej lepoti so vse možnosti za smučanj o razkrili šele pred dobrimi dvajsetimi leti študentje beograjske fa- kultete za telesno vzgojo in planinci. Ti so se v pionirskih časih na smučarijo podsgali iz Brezovice, smuči in opremo pa so tovorih z bosanskimi koivji- či, ki v teh krajih še danes zelo dobro služijo prevoznim na- menom. Idejo o smučarskem centru je v praksi uresničil Inex turist iz Beograda, ki je v Brezovici, v vasi na nadmorski višini 900 metrov, ki ima približno 80 hiš, zgradil manjši hotel Breza, so- doben hotel A kategorije Ncir- cis in še manjšo, v planinskem stilu-okusno opremljeno resta- vracijo. Osemsto metrov više, na nadmorski višini 1700 me- trov, so pri spodnji postaji vlečnic in sedežnic postavili še hotel Molika (ime je dobil po lepem avtohtonem boru, ki ra- ste blizu vrhov Šar planine). Oba hotela povezuje dvanajst kilomerov dolga, lepo speljana in tudi zadosti široka asfaltira- na cesta. Tudi ostaU »tehnični podat- ki« niso od muh, s^ center tja do višine 2250 metrov premore nekcu sto hektarov smučišč, ima pa skoraj tri kilometre dol- go dvosedežnico, tri dolge eno- sedežnice in nek^ vlečnic. Na- ravne danosti so torej odlične, »sredstva za delo« tudi, manj- ka le še tisto, kar oblikuje do- končno podobo nekega smu- čarskega centra. Domačini te- mu napačno pravijo pomanj- kanje zkušenj, kajti menijo, da je pomanjkanje teh osnovni vzrok za pritožbe gostov. Nas- ploh se pred pripombami in pritožbami kaj hitro ubranijo z »mladostno« neizkušenostjo centra češ, še pred dvajset leti so na Šciri tulili le volkovi, zd^ pa... Vendar pa center ni nič kaj starejši od denimo Rogle in Golt, s katerima pa se po ureje- nosti smučišč in ostalih uslu- gah zaenkrat ne more primer- jati. Sicer pa je del objektov, kljub temu da jih štejejo za skor^da nove, že načel zob ča- sa in tudi hotel Narcis s svojo arhitektonsko samovšečnostjo le na zun^ spominja na A kate- gorijo. Velik bazen, ki mu le- pote po oblikovni plati ni mo- goče očitati, ima le eno napa- ko. Vodo v njem so namreč imeli le enkrat - pri otvoritvi. Tristezno kegljišče je tudi le do tretjine uporabno, videz demo- liranosti pa d^e tudi velika ho- telska telovadnica, ki jo z veli- ko sreče lahko uporabljajo tu- di hotelski gostje. V glavnem jo namreč uporablj^o manjši in »večji« otroci iz Brezovice, ki jih je čisto lahko razumeti, saj daleč naokrog ni šole, kaj šele telovadnice. Tudi telefoni v sobah so bolj v okras. Prav pomanjkljiva skrb za ti- sto, kar imajo in kar naj bi ime tega kraja sčasoma pomagcdo uveljaviti tudi v svetu, je tisto kar lahko uporavljalcem naj- bolj zamerimo. K^ti, če že po- nudba ni na nivoju, ker ji do- mač gostinski kader brez tradi- cije ni kos (tako kot je bilo v preteklosti denimo z Roglo), bi vsaj za tisto, s čimer si režejo vsakdanji tanek kos kruha (na- takarji zaslužijo od 120 do 140 tisočakov, prav toliko žičničar- ji, ki skrbijo za vlečenice in po- dajc^o sidra) lahko bolje skr- beli. n, če ne bi Smučišča nad hotelom Moli- ka, spušč^o se ispod vrhov dvatisočakov, so prečudovita. A s temi nekeg sto hektarji je izkoriščena le kakšna desetina kosovskega dela Šare, na dru- gi, makedonski strani pa je za- enkrat uporabno le kcikšnih dva tisoč hektarjev smučišč na Popovi Šapki (v primerjavo, Rogla jih premorele nekeO nad sto hektarjev). Poznavalci pra- vijo daje vse skupaj po narav- nih danostih precej podobno znamenitim francoskim Trem dolinam. Seveda le po lepoti narave, kajti preden je prišlo 400 jugoslovanskih novinarjev - smučarjev na Brezovico, je po pripovedovanju turistov kljub debeU snežni odeji obra- tovala le ena vlečnica. Verjet- no zaradi strogih novinarskih oči so zato ob našem prihodu pognali še dvosedežnico in eno enosedežnico, štiri naprave pa so še vedno stale. Razen z uslužbenci pri vlečnici in se- dežnicah, ki so bih prijazni, vzrokov za pretirano navduše- nje torej ni bilo. Smuč£ir se pe more znebiti vtisa, da bi bilo lahko vse super, če... če bi znali proge urediti, speljati in Brezovici najbližje mesto je 38 kilometrov oddaljeni Pri- zren, drugo največje kosovsko in sicer tipično orientalno mesto, z veliko džamijami, turškim kopališčem, premore pa tudi kakšnih 70 zlatarjev, vsaj polovico toliko pa je še slašči- čarjev in gostincev, ki ponujajo zadeve iz domačega lonca in ražnja. Sicer pa je Prizren središče zdomcev, zato so njegove ulice ena sama menjalnica. Mogoče se bo kaj več deviz steklo v banko, ko bo Bankkos (kosovska banka) zgradil sredi Pri- zrena svojo marmorno palačo, ki nikakor ne sodi med nizke pritlikave hiše in umazane ulice. Le dobrih dvajset metrov od te palače teče reka Bistrica, ki je nastlana z avtomobilskimi školjkami, konzervnimi škatlami, cunjami, ostnaki lesa in kartona, polivinilom vseh barv... Prizren: odhod k vojakom slavi cela vas, ki z bobni, posebnimi trobili in s plesom sprtmijM bodočega vojaka iz vasi do železniške postaje v Prizrenu. Pogled na del Šarplanine iz hotela Narcis. Kompleks smučišči vse ostalo je še neizkoriščeno. V ospredju je vas Brezovica. > iOVI TEDNIK - STRAN 13 Rado Peček Fanika Bohinc Anka Aškerc eijdene pozidave. Gradi se lahko le v primeru, oLtije. kjer kmetje uveljavljajo nadomestno r želijo zgraditi objekt, ki po namenu sodi na rvji v teh primerih je treba pridobiti soglasje s d za spomeniško varstvo, ki daje smernice za 3 je z Rifnikom. To bi morali storiti tudi v pri- 1(0 za širitev ceste, česar pa Zavod sploh ni b j šele, da bi dal svoje soglasje. ,!, ravnateljica Zavoda za spomeniško varstvo {ko kot večinoma v naši družbi tudi pri varo- ii 1 in zgodovinskih spomenikov računamo na i' ir pa se je že davno izkazalo kot zgrešeno, a m naravne in kulturne dediščine sicer ima i^be in predvideva denarne kazni, če se ugo- ] vendar so te tako smešno nizke, da nimajo Itinka. Imetniku spomenika zakon omogoča (ivet strokovnjaka, več od tega pa nismo sto- la primer nekdo na svoji zemlji etnološko I vbo, nima za njeno ohranitev skoraj nikakrš- I agodnosti. Le v občini Celje smo oblikovali litem imetnikom, večinoma pa je vse prepuš- I anjem in dobri volji posameznikov. Tako se 1 a že jutri zadnje zidanice na Rifniku ne bo i Ica Aškerc. leprečevanja še manj i vsem tem vloga občine oziroma njenih ;lužb? Če muzej in zavod ugotavljata, da sta ini njuna naloga preprečevati črne gradnje na i 16 velja za urbanističnega inšpektorja občine ost pa iz njegovih izjav sledi ista ugotovitev liri vsem tem nemočen. »Rifnik si ogledamo vsak mesec in sproti ugotavljamo, če je prišlo na njem do kakšnih posegov. V zadnjih letih se je pojavilo nekaj novih črnih gradenj, za katere smo izdali odločbe o odstranitvi, ki pa niso bile izvršene. Če se bo pokazala potreba, pa se to še vedno lahko zgodi, to pomeni, da bi morali biti pritiski krajinarjev ali pa koga drugega dovolj močni. Zelo redko se namreč odločimo, da zrušimo zgradbo, v katero je lastnik Yložil več milijonov dinarjev. V zadnjih letih smo v občini Šentjur zrušili le eno črno gradnjo, letno pa jih zabeležimo približno trideset. Ustrezme prventive, ki bi že na začetku takšne posege preprečila, pa ni,« ugotavlja urbanistični inšpektor Rado Peček. Ko smo si ogledovali pobočja Rifnika; smo opazili na kmetiji Fanike Bohinc površine, ki so bile sveže zravnane z buldožerjem. »Malo smo zravnali in odstranili skale, da bomo lažje kosili,« je pojasnila gospodinja Fanika. »Kaj bi morali prej sporočiti?« je spraševala začudeno, čeprav je bila ona tista, ki je našla na svojem zemljišču prve izkopa- nine, vsa leta spremljala izkoj)avanja in s hrano ter preno- čišči pomagala arheologom. Se en primer, kako se ne velja zanašati na zavest ljudi. Usoda Rifnika je torej negotova. Že več let si prizadevajo, da bi šentjurska občina odkupila zemljo na vrhu, vendar dlje od načrtov ni prišlo. Predlog dolgoročnega načrta raz- voja občine predvideva Rifnik kot krajinski park, za kate- rega bodo izdelali krajinsko zasnovo z varstvenimi pasovi. Tako naj bi ga zaščitili tudi dolgoročno, kakšen smisel ima vse skupaj, pa ni povsem jasno. Dosedanja zaščita Rifniku ni prav nič pomagala, saj je ostajala na papirju, sankcij za kršitelje pa tako rekoč ni bilo. Če na tem področju ne bo prišlo do korenitih premikov, tudi vse oprdelitve v načrtih, odlokih in zakonih ne bodo pomagale. TATJANA CVIRN, Foto: EDI MASNEC drugače, če bi iljali tudi pono- oraii enega od- je zasul plaz, viti...), če bi, lu delalo dviga- lih nadstropjih 1 lahko smučar iilne pijače, ne di zapletenosti živčni zlom ah dobil postane- trzlega mesa, če pred našim pri- i za 50 do 100 |re cenike pa model skl i pa je varnost fih. Oznak aU i mrež ob smu- li prospektov, *iko razbral te- e moreš dobiti, >znavaje vsake zase. To je do- 1 sicer v užitek, 3zen večini do- ' je popolnoma smučarji za- lo po najtežji progi. Toliko pogumnih smu- čarjev na enem mestu redko vidiš. Vsi po vrsti, tudi začetni- ki, ki se konec tedna v prav presenetljivo velikem številu pripeljejo na Brezovico iz Pri- zrena in drugih mest, se peljejo s sedežnico na vrh najdaljše proge in se, po načelu kar bo pa bo, spuščajo po nekajkilo- metrski progi. Kakšnih smu- čarskih in drugih pravil obna- šanja ne poznajo, a začuda tudi nesreč ni veliko. Tudi ko se tej množici na spodnjih smučiš- čih priključi četa vojakov, ki jih »Janezi« vsak dan učijo pr- vih plužnih zavojev, in ko vsi skupaj cepajo kot pokošeni, zlomov in zvinov ni. Vsi samo padajo in vstajajo. Tako je si- cer v vsaki smučarski šoh, ki pa jo imajo na Brezovici kar na vseh smučiščih. Uradno šolo imcoo sicer na višini 2250 me- trov, kjer je nekaj položnih te- renov, ker pa morajo učenci nato še v doUno in to počenjajo kar na smučeh, se dogaja že prej opisano. In če se le zgodi, da komu poči kakšna kost si mora tudi za to početje izbrati pravi trenutek. Po izkušnjah sodeč si tega ne sme privoščiti med izmeno, kajti zaradi pri- mopredaje reševalci, ki jih si- cer ni, ne morejo po ponesre- čenca ... Kazen za miličnike Dvakrat sem hotel kaznovati miUčnika, a tega iz preventiv- nih vzrokov nisem storil, ker so pač mihčniki tisti, ki naj bi koga kaznovali. Tega na brezo- viških smučiščih ne počnejo. Tudi ko je neki »pobesneh« smučar s kristijanjo spodkosil moža v modrem, si je ta le otre- sel sneg z uniforme in se spu- stil v naslendji dialog: »Pa kaj delaš, človek?« »Smučam.« »Potem pa smučaj in uži- vaj,« je bil za konec dialoga učinkovit miličnik. Povem drugačna oblika pre- ventive torej, ki pa kakšnih po- zitivnih učinkov najbrž nima. Že omenjeni smučarje namreč kasneje ogrožal življenje vsaj še enega otroka z materjo, če omenim le tisto, kar ni bilo skrito našim očem. V drugem primeru pa bi kaz- noval miličnika, ki mu je bilo najljubše opravilo to, da je z motornimi sanmi in s polnim plinov vozil slalom med prese- nečenimi smučarji. Nobenega ni zadel. A kaj bi šele bilo, če sani ne bi vozil miličnik? V Brezovici bo Inex turist še vedno in še vnaprej sam sebi konkurenca. Še naprej bodo tako investirali v zidove, v nov hotel, pa v izgranjo nogomet- nega igrišča, medtem ko o kakšnem šolanju kadrov, boljši urejenosti prog itn. še ne razmišljajo veliko. Bo center, ko bo starejši, upravljalci pa še izkšenejši, kaj pridobili? Upaj- mo, kajti potem ga bomo zara- di naravnih lepot pa prijazno- sti domačinov, s katerimi hitro vzpostaviš kontakt, zelo radi priporočali. Danes tega, sicer le na osnovi subjektivne ocene in enotedenskega obiska cen- tra ne moremo storiti. Če pa bolj verjamete prospektom, potem le še opozorilo. Tudi gondole, ki vabi na Brezovico s prve strani edinega in več kot 15 let starega prospekta, na- mreč ni več, kar pomeni, da smučarski center Brezovica le ni tako mlad. RADO PANTELIČ Četudi Šarplanince, čuvarje ovc, ki jih kinologi uvrščajo med bolj muhaste a gospodarju silno zveste pse, najdemo že povsod v Jugoslaviji, je do čistokrvnih težko priti. V Spodnji in Zgornji vasi, med Prizrenom in Brezovico, od koder Sarpla- ninec pravzaprav izvira, ga je skorajda nemogoče dobiti. Lju- bosumno jih čuvajo tudi drugod, tako da smo bili pravzaprav začudeni nad tremi potepuškimi Šaroti, ki so dan in noč poležavali pred hotelom, kot bi čakali, da se jih kdo usmili in j jih odpelje na začasno delo v druge kraje. Sicer pa je Aref j Hasani iz vasi Firaja, sicer čuvaj v hotelu Narcis, svoje šarpla- i nince prodajal po ceni 200 tisočakov. To je bila sicer začetna \ cena, a težko bi pristal na zmanjšanje, saj se rad postavi s časopisnimi izrezki, kjer je opisano, kako je lani njegov ovčar pregriznil goltanec volku... oem mestu, Brezoviška nasprotja - betonski orjak sredi tipične kosov- ske vasi nudi delo domačinom. Karel je za to zimo obljubil 20 košev. Vanje vpleta čas in tudi radovedno oko fotoaparata,ga ni moglo zmotiti. Če znaš čas ustaviti... Iz blaia lahko utrgaš cvet ali modrosti Pošebalova z Miklavža nad Tabo- rom sta pravzaprav srečna človeka, me je prešinilo, ko sem se pred dne^ vi vračala z obiska pri očetu Karlu,^ ki si je bil naložil že 81 butar na pleča in njegovem bolehnem sinu. Nič ne tarnata, nič se ne pritožujeta, nikogar thdi ne pogrešata, razen rajnke žene in mame, ki pa tudi ni mogla biti kos razdrapani bajti in življenju v njej. Oče Karel, ki je za svoja leta prijet- no iskriv, a na trenutke skrivnostno molčeč, dneve in dneve plete čas. Jo- ža ga gleda in opazuje, a da bi se te veščine, ki je pri Pošebalovih že tra- . dicija - pletenje košev namreč - na- učil, je najbrž že davno prepozno. A konec koncev, zakaj bi si s tem behl glavo, si najbrž misli, ko so lah- ko misli tako razkošne in zbeže mi- mo dela, okoli bajte, tja dol v doli- no... Nič ne tarna, nič se ne pritožu- je. Tudi tedaj ne, ko kot m^hen fan- tič ubogljivo sledi očetovemu naroči- lu, da prinese domov les za koše. Ob dolgih večerih potem Karel in Jože spletata in napletata besede ali pa mish v bleščečo ogrhco in resnično jima ni mar, kaj tkejo na zborih, se- stankih, na vaških čenčah in v skup- ščini ljudje, ki so jima tuji. Tudi nji- hovi problemi so jima tuji. Moška z Miklavža nad Taborom imata svoj srednjeročni in dolgoroč- ni načrt, če že ne kar strategijo, kako bosta ukanila lastno bedo brez tuje pomoči, ki se jima iz doline sicer po- nuja, a jo raje puščata vnemar. Nič ne tarnata, nič se ne pritožujeta. »Hišo bova lepo obnovila,« je oni dan pripovedoval gospodar ne da bi se pustil motiti pri pletenju. »Res da bajta stoji na strmini, a imava 8 hek- tarjev zemlje, pa nobenega stroja in Lisko v hlevu. To pa niso mačje sol- ze! Ha!« in seje nasmejal, daje hudo- mušnost kar zažarela iz mišje sivih, drobnih oči. Jože mu je dal prav. »Hi- šo si bova uredila,« se je zavzel, »da nama ne bo teklo na glavo. Les že imava, tamle za hišo leži. Kakšen di- nar bova pa še od invalidnine prihra- nila!« Do prihodnje zime, ko bo manj hladno in bo tudi dežja manj, imata Karel in Jože še marsikaj za premleti. Na starost in bolezen ne pomišljata, in to ju drži pokonci. Tudi, če je bese- da nanesla o bolezni, sta jo znala spretno speljati na druge reči. Karla trga revma, a h dohtarju da ne gre, pravi. Bil pa je že trikrat v bolnišnici. To je bilo tedaj, ko je bil mlad in ko je dobil pri vojakih škrlatinko. Joža pa je srčni bolnik. A se ne pritožujeta in ne tarnata, tudi nad boleznijo ne. Čas jima pravzaprav ne more uiti. Tudi če jima voda kaplja na glavo, imata z njim druge načrte. Te pa ho- če zlasti Karel dosledno uresničiti: »To zimo sem naredil 16 košev. Ob- ljubil sem jih bil 20 in do prve košnje se bo treba kar urno zasukati med leskovimi šibami za vitre, hrastove- mu lesu za obod in dnu, ki je iz buk- ve.« Kar je obljubil, je obljubil, pravi, in se nič ne pritožuje in nič ne tarna. Le čas spleta v koše in je sebi in drugim vendarle koristen. Že ta ugo- tovitev je bila vredna obiska pri Po- šebalovih dveh v Miklavžu nad Ta- borom. V dolino grede pa se mi je čevelj zataknil v blatu, a me še malo ni ob- šla slaba volja: za nekaj trenutkov me je prikoval, da sem mogla obču- dovati veselo druščino pomladan- skega žafrana in zvončkov na prisoji pod Pošebalovim domom. In glejte! Nič nisem tarnala in nič se zato ni- sem pritoževala. MATEJA PODJED Hiška na Miklavžu nad Taborom je res potrebna popravila in na pomlad se lotiva obnove, pravita Karel in Joie. 14. STRAN-NOVI TEDNIK 7. APRIL 19 Zdravo! Pomlad, pomlad, po- mlad! Povsod pomlad. Na travniku, v gozdu, v mestnem parku in tudi tukaj, na moji mizi, v ma- pi vaših prispevkov. Vsi ste opazili, da se narava prebuja, nekateri pa tudi to, da se prebuja nekaj v vas. Ljubezen? Tudi ta! Želim vam sončno, raz- igrano, prešerno, svetlo, zaljubljeno pomlad! Vaša Nadja Oh, ta pomlad... Spomladi imaš občutek, da bi se zaljubil v vsako dekle, ki jo vidiš. Nekajkrat sem že poskusil pre- biti led okoli njenega srca pa mi ni uspelo. Bo pomlad odtajala ta led? Fantje smo kot vžigalice: če se vnamemo, izgubimo glavo. Pismonoša ima spomladi več dela. Spomladi se mi zdijo vsa de- kleta lepša. Rodi se mnogo novih ljubezni. Ta pomladna ljubezen naredi mnogo preglavic. Spomladi si najsrečnejši člo- vek na svetu. Vse je kot nalašč zate. To je nekaj lepega. Kdaj bo spomladansko cvetje tudi v meni zbudilo ljubezen? Do deklet smo pozornejši. Letošnja pomlad me še ni osvojila, me je pa lanska čisto znorela. Zgodi se, da se več fantov za- ljubi v isto dekle. To pa ni lahko! Upam, da bo moja lubezen pri- šla prav to pomlad. Zame je začetek pomladi utru- jenost, zaspanost. Nekaj misli učencev OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER Pomlad Pomladno prebujanje se vidi po rastlinah in živalih. Ob tem se tudi primerno oblačimo, ker po- stna topleje. V torek sem prvič v tem letu jedel regrat. Nabirali smo ga na parceli, na terasi. Ker je zraven terase Vrt, smo tudi pre- sadili nekaj lončnic. Drugi dan sva z bratom odšla v Koprivnico nabirat prve spomladanske rože. Videla sva zvončke in jih nekaj nabrala, tudi trobentice sva zru- vala iz zemlje. Doma sva jih dala v jogurtove lončke. JURE KLIMA, 3.C OŠ ZREČE Na Humu Hum je najbli^i in najvišji hrib v okolici Laškega. Najprej prideš do starega gradu, ki ga že nekaj časa obnavljajo. Nato greš po le- po urejeni poti proti vrhu. Lahko se ustaviš na Blaževi skali, od koder je lep razgled na mesto. Če se povzpneš še malo više, lahko vidiš celo mesto Laško, Jagoče in tudi del dolge vasi Rečice. Hum je visok 585 metrov in če hočeš priti do vrha, moraš imeti že kar nekaj energije na zalogi. Člani planinskega društva, ki skrbijo, daje pot vedno lepo ure- jena, so na vrh Huma prinesli klop in postavih hišico, v kateri je zvezek in svinčnik, da se lahko obiskovalci podpišejo, na klopi pa tudi počivajo. Tako je na Humu in kadar me zanese na njegov vrh, mi ni žal. MOJCA CEROVŠEK, 7. b OŠ Primož Trubar LAŠKO Sem vrečka Sem vrečka bele barve, nareje- na z plastike. Na sebi občudujem narisan šopek rož. Imam veliko prijateljic, raznobarvnih vrečk, s katerimi ležim v predalu od bla- gajno. Nekega dne pride v trgovino fantič in prosi za vrečko. Trgov- ka seže v predal in me izroči deč- ku. Pomaham prijateljicam in odidem s fantičem. Vame naloži steklenici, štiri lizike, štruco kru- ha, liter mleka in vrečko bonbo- nov. Tako se razstegnem, da mo- ram napeti vse moči, da me ne raznese. Ko prinese domov, me izprazni in že letim v koš za smeti. Kmalu se znajdem v grabnu, kjer se začnem utapljati. Takrat me vidi dobra veja in me vpraša: »Kam želiš?« Jaz ji vsa zasopiha- na odgovorim: »Gori na cesto me zaženi, prosim!« Tako pristanem na cesti. Pa pride mimo starka, ki pravi: »Poglej, poglej, vrečka!« Pobere me, zloži in odnese do- mov. Doma me umije, še enkrat vse lepo zloži in me spravi v mre- žasto škatlo, kjer me čakajo nove prijateljice. Tako ženički še danes pridem prav. JURE DOLŽAN, 4.b OŠ Frana Kranjca CELJE - POLULE Bil sem kuhar Nekega dne je mama rekla, da naj ji skuham kavo. Jaz sem dal na plin posodo z vodo. Dodal sem še sladkor. Ko je voda zavre- la, sem dodal še kavo. Ko sem mami ponudil kavo, je bila slana. Mama mi je rekla, da je slana, toda jaz nisem verjel. Ko je po- skusil kavo še ati, sem šele videl, da sem namesto sladkorja upora- bil sol. Od tedaj ne kuham več kave ne staršem ne sorodnikom, če pri- dejo na obisk. KEMAL SADRIJA, 4.c OŠ Franjo Vrunč CELJE - HUDINJA Zbiralna akcija V šoli nam je tovarišica pri uri slovenščine povedala, da so učenci iz Žirovnice razpisali zbi- ralno akcijo za odkup Čopove rojstne hiše. Ker smo tudi mi, učenci na Štajerskem, želeli, da bi Čopovo hišo žirovskim pionir- jem uspelo odkupiti, smo se z ve- seljem odzvali akciji. Na šolo smo dobili liste, na ka- terih je pisalo vse o Matiji Čopu in njegovi hiši, ki propada. Učen- ci iz Žirovnice sojo želeli obnovi- ti, zato so na vsako šolo na slo- venskem poslali liste. Vsak uče- nec naj bi v šolo prinesel 500 di- narjev. Za ta denar bi dobil na- lepko, na kateri je narisan Matija Čop. Ostali denar naj bi bil name- njen za obnovo hiše. Ta akcija je na naši šoli dobro uspela in le malokdo ni prinesel denarja. Za ta denar smo se mo- rali vsi odreči vsaj eni sladici. Čez nekaj mesecev smo v PIL-u lahko prebrali, da je akcija us; la. Vsi smo bili veseli, daje žin skim pionirje^Ti uspelo odku| Čopovo hišo in jo rešiti pred p padom. Upam, da bomo tudi mi ki imeli priložnost videti obnovlj kulturni spomenik - rojstno h: učenjaka Matije Čopa. NATAŠA KUKOVIČ, ( OŠ Štorskih železarj ŠTOI Aticina zanica Atka si je tokrat izposodila rebus pri ANDREJU PUKŠIČU, drugošolcu iz osnovne šole Stranice. Andrej in Atka ti tokrat ne zastavljata pretežkega vpra- šanja. Če si le malo pomishl, že veš rešitev! Napiši jo na dopisnico in jo do torka, 12. aprila 1988, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Vse pravočasno prispele pravilne rešitve bodo sodelovale v žrebanju za nagrado AERO. Nagrado AERA za pravilno rešitev prejšnje Atkine zanke pa dobi Anita Ivič, Ul. II. bataljona 12, 63230 Šentjur pri Celju, ki je pravilno vstavila črke v prego- vor: LAZ IMA KRATKE NOGE. (A za 1. april to ni veljalo!) 8^ /IPRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN IS NOČNE CVETKE « Miličniki so imeli zad- „j, dni kar precej dela z vi- „iriiimi vozniki, dva pa so „,„j.ili tudi pridržati. Tako 50 v torek zjutraj okrog ene jure prometni miličniki i ^stavili Zdenka K. iz Čopo- ve ulice v Žalcu. Zdenko je Itljub zelenemu balončku hotel še naprej voziti, zato je moral prespati na Ljub- ljanski cesti v Celju. Bolj I pozno, kot je računal, je prišel domov tudi Drago B. s Ceste talcev v Šoštanju. Miličniki so ga ustavili na Ljub^anski cesti v Celju, Ico je r^redil prometni pre- Icršeii. ■ Čeprav ga je imel kar "precej pod kapo, je Drago-vpil na miličnike in potem hotel še peljati proti domu. Miličnikom ni preo- stalo drugega, kot da so ga dali na varno v prostore za ; treznenje. • V soboto sta se na Cinkarniški poti v Celju stepla Mirko M., ki stanuje Pod kostanji in Dragoslav K. s Proseniškega. Pretep ni bil preveč bojevit, vse- eno pa bosta morala pred sodnika za prekrške. • Ivan S. je prejšnji to- rek že dopoldne naredil precej velik kraval na celj- ski tržnici, Ivan je vpil in vznemirjal kupce ter bra- njevce, že iz njegovega ob- našanja pa se je videlo, da je na tržnico zašel iz gostil- ne. Ivan je imel tudi nekaj sreče, ker mu ni bilo po- , trebno prespati v prostorih za trezneiTJe. V bližini je bil namreč njegov brat, ki gaje varno spremil do doma. S. Š. pretep s kamnom v petek zvečer, med 22. in 23. ro je prišlo do pretepa na Cesti dcev v Titovem Velenju. Pre- spali so se štirje moški, eden ned njimi - Z. M. - pa je pograbU ster kamen in z njim porezal po Javi H.Č. Huje ranjenega H.Č. o prepeljali v celjsko bolnišnico, I.M. pa je pobegnil še pred pri- lodom miličnikov, a so ga kmalu lato prijeli. brl v garaži [ Prejšnji torek se je v domači nraži zadušil 51-letni Edvard Pergovnik iz Topolšice. Pergov- )uk je popravljal kosilnico in ni lidprl vrat, ko jo je preizkušal. Pmamljen od izpušnih, plinov je ledel na tla, se naslonil na steno «1 umrl. Zdravnik je ugotovil, da le je zastrupil z ogljikovim mo- loksidom. rioml v kleti v noči s petka na soboto je leznani storilec(ci) vlomil v 17 letnih prostorov v Kersnikovi ilici 17 v Titovem Velenju. Vlo- milec je odnesel več orodja in Irugih predmetov, za njim pa še oizvedujejo. Nov izbruii siivane stekiine Po nekaj letih, ko se je ste- klina na našem območju ne- koliko potuhnila, se je letos spet bolj razmahnila. V prvih treh mesecih so veterinarji poslali na pregled v Ljublja- no 33 živali, od tega pa jih je bilo kar osem okuženih s ste- klino. Največ v velenjski in žalski občini, kjer so zabeleži- li po tri primere. Lani so na našem območju odkrili in pokončah devet ste- klih živali; največ v žalski (šti- ri) in mozirski občini (tri), po eno s stekhno okuženo žival pa so odkrili še v celjski in konji- ški občini. Letos so zabeležili steklino že v mozirski, velenjski, laški in žalski občini (za šmarsko občino ni podatkov). Gre za li- sice, ki so okužene s steklino in ponavadi zaidejo v naselje- ne kraje ter napadejo pse ali pa tudi ljudi. Tako je v Lepi njivi Usica napadla psa. Podobno je bilo tudi v Gorerxju v velenjski občini, dve s steklino okuženi Usici pa so pokončali tudi v Lokovici, prvo lisico so ustrelili, ko je tavala po nase- lju, drugo pa, ko je napadla motorista, vendar ga k sreči ni ranila. V žalski občini so pobili ste- kle lisice na PolzeU (v naselju), v Dobriču pri Polzeli in na Po- nikvi pri Žalcu, kjer seje hsica stepla s psom. Eno lisico so pokončali tudi v Rifengozdu v laški občini. V celjski in šent- jurski občini letos še niso zabe- ležili stekline. Veterinarji in veterinarski inšpektorji opozarjajo, da je potrebno biti spet bolj previ- den zaradi stekline. Odlok o kontumacu še velja (določa, da morajo biti psi zaprti ali na vrvici), letos pa bodo tudi bolj strogi pri cepljenju psov. Te dni je namreč cepljerye v pol- nem zamahu, cepijo pa vse pse, ki so starejši kot štiri me- sece. Gre za kar obsežno delo, saj je na primer v celjski občini kar 3500 psov, v žalski 3 tisoč itd. Vse pse, ki jih lastniki ne bodo pripeljali na cepljenje, bodo pokončali. Takšni ukrepi so potrebni, da se silvana ste- klina ne bi razširila. S preventivnimi ukrepi je to doslej uspelo preprečiti, če- prav imamo steklino na našem območju že več kot deset let. Letos lahko pričakujemo večji razmah stekline tudi za- radi tega, ker je bil zimski lov na lisice precej slabši kot prejšnja leta. Na Zvezi lovskih družin v Celju sicer še nimajo podatkov iz vseh lovskih dru- žin, vendar pa že prva poročila kažejo, da lovci niso bih pre- več uspešni. To gre pripisati mili zimi z malo snega, ki je bila zelo neugodna za lov na Usice. Ker ni bilo snega, na- mreč ni bilo mogoče slediti li- sice, slabši pa je bil tudi lov s čakanjem lisic ponoči, ker so hsice slabše vidne, če ni snega. Lovcem tako preostane samo, da sedaj odkrivajo legla in ne- kohko popravijo, kar je bilo za- mujenega pozimi, vseeno pa marsikje ne bodo tako zmanj- šali števila lisic (do dve lisici na hektar površine), da bi bila nevarnost širjenja stekline majhna. Nekaj več obeta nova meto- da, ki so jo uvedli v Švici in dosegh lepe uspehe. Lisicam namreč nastavijo vabe z lojem in ribjo moko, vanje pa natavi- jo ampule z veliko cepiva. Iz- kušnje kažejo, da tako postane imunih 70 odstotkov lisic, kar je dovolj, da se stekhna zajezi. S temi ampulami so poleg Švi- ce dosegh zelo lepe uspehe tu- di v ZRN in delno tudi v sosed- nji Avstriji, kjer so jih nastavili v precej širokem pasu ob meji z našo državo. Vendar pa so ampule tudi zelo drage. Ker pa je tudi steklina zelo draga za- deva, računajo, da bi tudi pri nas kupili nekaj teh ampul. Za začetek naj bi naredili poizkus, tako da bi ampule nastavih sa- mo na enem območju. Čeprav še ni nič odločeno, se največ govori o tem, da bi ampule s cepivom nastavih na Gorenj- skem, kasneje pa bi se odločili tudi za druga območja. Če bo seveda dovolj denarja. SREČKO ŠROT PRONIETNE NESREČE Nesreča na prehodu za pešce v petek zjutraj je 52-letna Magdalena Posel iz Celja preč- kala Mariborsko cesto po preho- du za pešce pri Celei. Poleg nje je šla tudi Darinka Josič, ko je po cesti - iz Aškerčeve ulice - pripe- ljal z osebnim avtomobilom 32- letni Jožef Čaki iz Celja. Čaki ni ustavil pred prehodom za pešce; Darinka Josič je uspela še pravo- časno odskočiti pred avtomobi- lom, Magdaleno Posel pa je Čaki zadel z avtomobilom. Peška je obležala hudo ranjena in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Tovornjak po levi v petek dopoldne je prišlo do hudega trčenja osebnega avto- mobila in tovornjaka na lokalni cesti v Tevčah pri Laškem. Voz- nik tovornjaka, 36-letni Rudolf Pušnik s Frankolovega je na- mreč v levi ovinek zapeljal po levi strani ceste, iz nasprotne smeri pa je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom 64-letni Jože Seme z Vrha nad Laškim. V nesreči seje Seme huje ranil in dan kasneje umrl v celjski bol- nišnici. Zapeljal s ceste v soboto je voznik osebnega avtomobila, 33-letni Bogomir Medved iz Ankarana vozil iz Ti- tovega Velenja proti Arji vasi. V Vinski gori ga je zaradi prehi- tre vožnje v ostrem ovinku zane- slo s ceste; zapeljal je na banki- no, po nekaj metrih vožnje pa se je zaletel v kup zemlje pod cesto. V nesreči se je huje ranila sopot- nica, 20-letna Martina Logar iz Titovega Velenja, lažje pa voznik Medved in sopotnica, 24-letna Velenjčanka Iriz Verzolak. Trčenje mopedistov v petek zjutraj ob 5. uri je pri- šlo do trčenja mopedistov na Kidričevi cesti v Rogaški Slati- ni. Po prednostni, Kidričevi cesti je vozil 19-letni Mohar Holešek iz Rogaške Slatine, iz stranske ce- ste pa je pripeljal 17-letni I. D., prav tako iz Rogaške Slatine. I. D. je izsUjeval prednost, tako da je prišlo do hudega trčenja mopedistov, v katerem se je Ho- lešek huje ranil. I.D. pa lažje. Oba so prepeljali v celjsko bol- nišnico. iMopedistka Izsiljevala prednost v soboto je v Drešinji vasi 14- letna mopedistka P. K. iz Dreši- nje vasi izsilila prednost pred voznikom osebnega avtomobila Giuseppejem Dusom iz Benetk. Dus je zaviral in se umikal v des- no, vendar nesreče vseeno ni mo- gel preprečiti. Huje ranjeno mo- pedistko so prepeljah v celjsko bolnišnico. Izsilil prednost Prejšnji torek je 45-letni An- ton Rap iz Šempetra v Latkovi vasi zapeljal s stranske na ma- gistralno cesto in zavijal v levo, v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal s tovornjakom 31-letni Alojzij Erzar iz Visoke- ga pri Kranju. Voznik tovornja- ka je močno zaviral in se umikal v levo, vendar je vseeno treščil v levi bok osebnega avtomobila. Trčenje je bilo tako hudo, da je voznik Rap umrl na kraju ne- sreče. Škoillllva iovsica strast v soboto, 2. aprila okoh 17. ure je neznani storilec s stre-] lom iz lovske puške pokončal tri tedne staro jagnje, ki ga je: istega dne zjutraj,na rudniški ovčji farmi v Skalah kupil! Franc Založnik iz Šaleka 69 pri Titovem Velenju. »Lovec« je j na jagnje streljal iz 100 metrov oddaljenega gozda. Na kraju i samem si je zadevo ogledala tudi mihca. Strel je bil dobro j odmerjen. So bile vmes lovske strasti, preizkus strelnega i orožja? Gotovo bodo to raziskah v lovski družini Velenje in! storilca odkrih. LOJZE OJSTERŠEK- ŽG - Železniška transportna organizacija CELJE, n.sol.o. TOZD ZA UPRAVLJANJE iN VZDRŽEVANJE PROG CELJE, n.sub.o. Celje, Ulica XiV. divizije 2 Delavski svet TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, n.sub.o.. Ulica XIV. divizije 2, Celje razpisuje za mandatno dobo 4 leta dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu za opravljanje razpisanih del in nalog iz- polnjevati v skladu z določili 97., 98. in 99. člena Statuta TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, še naslednje pogoje: - da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri oziroma interno priznano stopnjo najmanj višje strokovne usposobljenosti po predpi- sih JŽ ali ugotovljeno najmanj višjo stopnjo strokov- nosti po samoupravnem splošnem aktu glede na njihove, z delom pridobljene delovne zmožnosti, vendar samo v skladu z družbenim dogovorom o ka- drovski politiki, - da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta opravljanja del in nalog ustrez- ne stopnje zahtevnosti in sestavljenosti, za katera so določene tudi organizacijske in vodstvene sposob- nosti, - da izpolnjujejo pogoj zagotavljanja varnosti, ure- jenosti in pravilnosti železniškega prometa ter da imajo opravljen ustrezen železniški strokovni izpit, - da imajo ustvarjalen odnos do uveljavljanja načel samoupravljanja in sposobnosti za odgovorno go- spodarjenje z družbenimi sredstvi ter do aktivnega vključevanja v skupne družbeno-politične naloge, - da predložijo koncept o načinu izvajanja razvojne- ga programa in opredelijo svojo vlogo pri realizaciji tega programa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati pošljejo na naslov: TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, Ulica XIV. divizije 2, Celje, z navedbo na ovojnici »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Rok za prijave kandidatov je 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sklepu o imenovanju individualnega poslo- vodnega organa TOZD-UVP Celje. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL Kje bomo plavali? čeprav je do poletja še ne- kaj mesecev pa je že postala aktualna problematika celj- skega letnega bazena. Zgodba iz lanskega leta se namreč po- navlja. Vprašanje je če bo po- leti celjski letni bazen odprt! Bazen so lani sicer delno ob- novili, vendar še zdaleč ne ta- ko, kot bi bilo potrebno. Vsakdo se otepa prevzeti ta objekt, tudi Golovec, ki se sam ubada s precejšnjimi težavami zaradi vzdrževanja. Plavalni klub Neptun oz. njegovi člani so tudi pripravljeni delati, ven- dar pod pogojem, da nekdo ob- jekt obnovi in zagotovi nor- malno delovanje. Sekretar ZTKO Celje Tine Veber je ob tem povedal, da je to pri njih trenutno n£yvečji problem. Za obnovo bazena in drsališča (dotrajana strojnica, plaz za tri- buno itd.) bi potrebovali pri- bližno milijardo din, na razpo- lago pa im^o za vse športne objekte v celjski občini 150 mi- lijonov din. To pa pomeni, da ni govora, da bi telesna kultura sama zmogla obnovo prepo- trebnih objektov, še posebej bazena. »V načrte za obnovo bazena smo vložili že 13 milijonov di- narjev, kar je za nas veliko. Vprašanje pa je, kje bomo do- bili ostala sredstva, da bomo uresničili načrte,« se sprašuje sekretar ZTKO Tine Veber, ki se zaveda odgovornosti za reši- tev problema. Veber tudi pov- dari, da so sami naredili več, kot bi bili dolžni, žal pa ni po- moči od drugod objekt pa kljub lanski delni sanaciji pro- pada. V Celju sicer ponovno pri- pravljajo nekaj akcij, da bi bil bazen pravočasno odprt, ven- dar čas hiti in zaradi pomanj- kanja sredstev nas bo verjetno tudi prehitel. Ali to pomeni, da se bomo v vse večji gospodar- ski krizi, ko si bo morje težko privoščiti, namesto v bazenu kopali kar doma? Na pragu je vroča tema. TONE VRABL Soliden uspeh kegliaških vrst Vsa tekmovanja v repu- bliških kegljaških hgah so končana. Nastopilo je tudi več moštev z našega ob- močja. V prvi moški in žen- ski republiški ligi nismo imeli predstavnika, ker sta ekipi EMO Celja sodelovali v zvezni ligi. Pač pa je bilo močno zastopstvo v drugi republiški ligi. V moški konkurenci je eki- pi Hmezada iz Žalca za las ušel naslov prvaka. Zmagal je Rudar iz Trbovelj z dve- ma točkama prednosti pred Žalčani. V isti konku- renci je Prebold četrti in Ingrad šesti. V ženski drugi ligi pa je bila druga ekipa EMO Celje tretja, ekipa Šentjurja pa peta. Če se bo- do te ekipe v bodoče še bo- lje organizirale, bodo tudi uspehi boljši in kmalu bo- mo dobih tudi moštva v n^boljši republiški Ugi. J. KUZMA Košarkarji dobro opravili Zadovoljna sta zlasti Merx In Kors Rogaška Košarkarski klubi s celjske- ga so v letošnji sezoni dokaj dobro opravili tekmovanja v ligah. Košarkarji celjskega Merxa so uspeli obstati v l.B ZKL, kar je nevomno lep uspeh ob igralskem kadru, ki pred sezo- no ni vlival veliko upanj^. Ko- šarkarice Kors Rogaške so kot petouvrščene v II. ZKL ujele zadnji vlak za novoformi- rano 1. B ZKL za ženske. V re- publiški moški ligi je konjiški Comet odigral temo zadnjega kola z Mariborom že med ted- nom in tudi izgubil ter pristal na sedmem mestu z desetimi zmagami. Mesto za njim je eki- pa Rogaške, ki je v soboto do- ma porazila novomeški Novo- les s 94:75 (50:32). Za Slatinča- ne so koše dosegU: Tišma 19, Trobiš 10, Kalajdiski 1, Napast 3, Kidrič 34, Kozlevčar 2, Un- ferdorben 11 in Volarič 14. Štorski košarkarji, ki so v lanski sezoni pod imenom Kovinar osvojili prvo mesto v II. SKL, letos niso uspeli v boju za obstanek v SKL in so kot novinci razočarali, kajti na začetku sezone je začetna po- stava Železaija obetala boj za sredino lestvice ali celo še več. Na žalost so vodilni ljudje v klubu odpovedali, saj niso znali brzdati kvalitetnih košar- karjev, ki so igrali bolj zase kot za ekipo. Po odstopu trenerja Tomaža Subotiča je novi vodja Goran Jurič uspel izboljšati igro ekipe, ki pa je bila igral- sko oslabljena. V zadnjem ko- lu je Železar v Celju s 97:79 porazil kranjskega Triglava, ki je uvrščen v prvi polovici tabe- le, in kljub zmagi izpadel iz SKL. Najbrž se poznavalci stri- nj^o, da ta ekipa v nespreme- njeni postavi ne bi imela veli- kih težav s povratkom v SKL prihodnje leto, vendar je že zdaj slutiti, da bodo nekateri igralci odšli. Koše proti Trigla- vu so dosegli: Turk 18, Černak 2, Šoster 9, Kahvedžič 27, Plan- ko 11, Valant 4, Ulaga 11, Šla- tau 15. V ženski republiški 1 košarkarice Cometa os šeto mesto. V zadnjem k( v Slovenskih Konjicah i; le s prvakom SKL, lju skim Slovanom, z rezul 60:65. Koše za Comet so gle: Hren7,Šmid 11, Kla 7, Baraga 9, Šporar 12, 2 4, Kranjc 10. Usoda celjske Metke d nes še ni znana. Celjanke porazu doma z Iskro Dell žico 57:82 na lestvici dt tako da so za njo še tri e Zaradi reorganizacije II se bo v 1. B ZKLuvrstilo i ekip šele po kvalifikacijah le-teh pa bo vplival tudi i pad iz SKL. Metko bi pos ob bok Železarju, oba sta čarala, v to skupino sodijc ekipe II. SKL iz celjskeg, močja, ki se niso uvrstile \ igravanje za prvaka. Eleki Šoštanju v play-offu ni us slednji so bih ob koncu d vendar so podobno kot ob njiški ekipi in košarkarji E ške solidno nastopali v si konkurencah. DEAN ŠUS' ŽOGA JE OKROGIA Republiška liga: odigrali so drugo spomladansko kolo. eki- pe s celjskega območja pa so osvojile štiri točke. Velenjski Rudar je gostoval v Mariboru in po pričakovanju izgubil 3:0. Elkroj iz Mozirja je moral na neugodno pot v domžale, kjer je iztržil točko, kajti igral je 1:1, strelec pa je bil nekdanji celj- ski igralec Marinček. Ingrad Kladivar se je srečal na Skalni kleti s Teol Slovanom in po vodstvu gostov 0:2 preko Vu- koviča in Mlinarja le dal dva gola, tako da se je srečanje končalo 2:2, doma pa ostala dragocena točka. Z zmago je presenetil sicer zadnji na le- stvici Steklar iz Rogaške Slati- ne, ki je doma z golom Petraka 1:0 premagal predzadnjega Triglava. Lestvica: 7. Ingrad - Kladivar, 10. Rudar (TV), 11. Elkroj in zadnji, 14. Steklar. Pari 17. kola: celjski Ingrad - Kladivar gostuje pri vodeči Ljubljani, Elkroj bo doma go- stil vse boj nevarne Mariborča- ne, mali domači derbi pa bo v Titovem Velenju, kjer se bo- sta srečala Rudar in Steklar. Obema so točke za obstanek izredno pomebne. Republiška območna liga vzod 1. spomladansko kolo: Dravinja iz Slovenskih Konjic je gostovala pri vodečem Kovi- narju v Mariboru in izgubila 3:2, strelca golov pa sta bila brata Hrovat. Derbi je bil v Šmartnem, kjer je Partizan Žalec pripravil prijetno prese- nečenje, ko je premagal doma- čine z 0:1. Strelec je bil Dru- škovič iz prostega strela. Lestvica: 3.-4. Partizan Ža- lec, 8. ERA Šmartno in 11. Dra- vinja. Mali nogomet Šentjur 1. ko- lo spomladanskega dela A skupina: ŠD Cevarna - Ja- kob 2:1, Panterji - Generacija 7:3, Dramlje A - Veterani 3:2, Ponikva - Blagovna 0:5 in Aero Loka - Primož 8:3. Vodi Aero Loka pred Dramljami A, Panterji in ostaUmi. Skupina B 8. kolo: Cosmos - Eregas 8:2, Stopče - Tratna 3:9, Gorica - Vrbno 5:4 in Maratonik - Za- četniki 2:4. Vodi Cosmos pred Tratno, Začetniki in ostahmi ekipami. Zimska liga v laški občini: Tudi v laški občini so pripravi- U zimsko Ugo v malem nogo- metu, kjer je nastopilo 14 ekip, zmagala pa je ekipa Simo iz Radeč pred Aranžerji iz Laške- ga in Lipovim listom iz Rim- skih Tophc. Najboljši trije strelci: Klučevšek »Simo Ra- deče«, 2. Jajčevič (ekipa Rod) in 3. (Aranžerji). Vodi Ponikva Pri občinski zvezi za telesno kulturo Šmarje so organizirali ligo v košarki, kjer nastopa de- vet ekip. Po 4. kolu vodi Ponik- va, sledijo pa Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli, Poljčane, Šmar- je, Podčetrtek mladinci, Lesično in Rogaška. Rokomatašl Aera izgubili 2. zvezna hga: rokometaši Aera so v 16. kolu gostovali v Umagu in izgubili z Istraturi- stom 31:23. Pri poražencih sta bila najučinkovitejša Razgor in Franc, ki sta dala vsak po šest golov, z igro pa se je odli- koval tudi mladi Privšek. Ce- ljani so kljub porazu na 5. me- stu s točko zaostanka za dru- gim mestom in prednostjo treh pred predzadnjim, kar govori o izredni izenačenosti te lige. Do konca prvenstva je ostalo le še malo kol in Ivezičeva zde- setkana ekipa si ne sme privoš- čiti spodrsljaja. V prihodnjem kolu (v soboto) igrajo Celjani doma s Slobodo, ki je z enakim številom točk na četrtem me- stu. Če že točk ne prinašajo s tujih terenov, jih vsaj doma ne bi smeli izgubljati. 2. zvezna liga ženske: roko- metašice Velenja so v boju za obstanek dosegle pomembno zmago, ko so doma odpraviU solidno ekipo Podravke 28:23. Odlična je bila Gohčeva, ki je dala 11 golov. Velenjčanke so z dvema tekmama manj na 10. mestu, v 18. kolu pa jih znova doma čaka neugoden nasprot- nik, vodilni Split. Moška republiška liga: Šo- štanj je srečanje 15. kola z Ja- dranom na domačem igrišču preložil na 13. april, v prihod- njem kolu pa gostuje v Čr- nomlju. Ženska republiška liga: ERA Šmartno je izgubila do- ma tudi srečanje z Iskro 23:26, n^boljša je bila Trobina, ki je dala 9 golov. Šmarčanke so na 10. mestu, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri Polani. NA KRATKO Zlata Saška Lamut v Trzinu je bilo republiško pr- venstvo z zračno puško v vseh kategorijah, kjer je bilo med 590 strelci tudi mnogo takšnih, ki zastopajo barve strelskih dru- žin na celjskem območju. Tako je bila med mladinkami izredno uspešna Lamutova iz Škofje va- si, ki v novi sezoni nastopa za enega naših najboljših klubov SD Unior Zreče. Saška Lamut je zmagala in tako osvojila zlato medaljo. Solidna je bila tudi mla- dinka Uniorja Zreče Irena Voler, ki je bila deveta. Med članicami Šempeterski odbojkarji zmagali Odbojkarji TVD Partizana Šempeter so v nadaljevanju slovenske odbojkarske lige v telovadnici OŠ Šempeter premagali ekipo Brezovice z 3:1 (10:15, 15:11, 15:3, 15:9). Za ekipo Šempetra so nastopi- U: Kladnik, Fhs, Dvornik, Bo- žič, Dimec, Zbičajnik, Šlogcir in Zupane. T.TAVČAR so svoj nastop le delno uspešno opravile Saša Videč (SD Celjska četa Breze), Barbara Jager (Ce- lje), Blanka Kežmah in Slava Lu- garič (Unior Zreče) ter Zofija Vo- ler (Avto Celje), ki so se uvrstile med 11. in 18. mestom. Med člani je ekipa SD Žalec v postavi Vojko Škodnik, Justin Smrkolj in Mladen Melanšek osvojila solidno 6. mesto, med- tem ko je bil Kovinar Štore 11. in SD Celje 14., kar je za ti dve ekipi vsekakor neuspeh. Pohvaliti gre tudi Janjo Habjan iz Žalca, ki je bila 4. med pionirji ter Bernarda Martinoviča iz SD Bratov Hrva- tin Liboje, Franca Rubina in Cveto Ljubic SD Unior ter po- sebno presenečenje Marjana Kunsta SD Kozjanski odred Koz- je. Vsi omenjeni so izpolnili zah- tevne norme za nastop na držav- nem prvenstvu, ki bo 16. aprila v Zenici. Pet zmag za celjske karatelste člani društva za borilne veš- čine »S.Šlander« Celje so sode- lovali na 1. letošnjem turnirju za rang listo najboljših v Slove- niji, ki je bil v Slivnici. Tekmo- vanja so se udeležili tekmovalci devetih mest, med njimi s celj- skega območja tudi s Polzele, La- škega in Celja, slednji pa so dose- gh največji uspeh, saj so osvojili pet prvih in eno drugo mesto. Zmagali so v kategoriji do 63 kg Hasib Alagič, do 69 kg Andrej Kovačič, do 79 Boštjan Kranjec, do 84 kg Drago Kiš in nad 84 kg Gorazd Kupec, medtem ko je v tej kategoriji bil drugi Roman Moškotevc. Mladinci v karateju v Žalcu Sekcija za borilne veščine pri Partizanu Žalec je pripravila re- gijsko prvenstvo za mladince in kadete v karateju. Rezultati kate mladinci 1. Marko Ravnak DK Celje, borbe kadeti do 65 kg 1. Josip Bareša Žcdec, do 70 kg 1. Janko Rajgl in nad 75 kg 1. Jože Ogriz, oba »88« Šmarje. Mladinci borbe do 60 kg 1. Branko Cim- perman Žalec, do 75 kg 1. Marko Ravnak DK Celje, do 80 kg 1. Igor Vrtič in nad 80 kg 1. Zdenko Liga mora biti Občinsko sindikalno ligo vodi športni zasenjak Marjan Soršak, ki mu pomagajo tudi pri HK Cinkarna. Srečali smo ga na enem od sestankov biv- ših hokejistov: »Prvenstvo je za nami. Po- tem, ko nam TKS Celje ni več omogočila nastope v okviru sindikalnih športnih iger in je hokej izključila iz programa smo se igralci sami odločili, da liga mora teči naprej. Sami smo organizirali spomladanski del, priskočili pa so nam na pomoč HK Cinkarna in Bistro Hokej Bernarde Budje. S skupnimi močmi smo prvi del speljali, kajti sindikalne hokejske tekme imajo vse več in več gledalcev. Naš cilj za prihodnje je, da v ligo vključi- mo še igralce iz Ljubečne in Gorenja iz Titovega Velenja. Potem bo liga še bolj upraviče- na in naše zadovoljstvo še več- je. Vključeni bodo potem vsi nekdanji aktivni igralci z naše- ga območja.« J. KUZMA Polšak, oba »88« Šmarje. Abso- lutna mladinci 1. Igor Vrtič »88« Šmarje, 2. Branko Cimperman Žalec in 3. do 4. Jože Jurak in Josip Zaje, oba »88« Šmarje. Vsi omenjeni tekmovalci bodo na- stopili tudi na državnem prven- stvu. Teniške novice Pri teniškem klubu Zlatarna Celje so tudi za letošnje leto do- bro zastavili delo. Tako bo prva članska ekipa nastopila v 1. repu- bliški ligi, vodil pa jo bo Vlado Travner: »Za letošnje tekmova- nje je prijavljenih kar 38 ekip, ki bodo nastopile v štirih hgah. To kaže na veliko zanimanje za igra- nje tenisa. Celjani smo v 1. naj- kvalitetnejši skupini, kjer smo lani osvojili tretje mesto, to pa želimo letos celo izboljšati. V skupini je osem ekip, z našega območja še TK T.Velenje, tek- movanje pa se bo začelo v začet- ku maja.« Člani teniškega kluba Zlatarna Celje so v Mariboru odigrali pri- jateljski dvoboj s članom 1. zvez- ne lige Branik Gradisom in tesno izgubili 6:3. V soboto, 9. aprila se bodo Celjani pomerili tudi v pri- jateljskem dvoboju doma s TK Slovanom iz Ljubljane in sicer če bo lepo vreme dopoldne na zuna- njih igriščih Golovca, če pa bo slabo pa od 14. do 20. ure v hali C. Od nedelje, 10. aprila pa do 17. aprila bo v Katoru mednarodni pokal, kjer bo nastopila tudi močna ekipa iz Celja. Med pi- onirji do 12 let se bodo tega zani- mivega in kvalitetnega turnirja mladih teniških igralcev udeleži- li Gregor Cizej, Izlok Jurenec, Tjaša Jezernik, Ana Brajkovič, Andrej Voh in Marko Rumf, do 14 let Andrej Travner, Miha Fur- lan, Goran Brajkovič, Boštjan Doberšek in Brina Godnik ter do 16 let Vaška Sazonov. strelsko prvenstvo Šmarja Občinsko prvenstvo v strelja- nju z zračno puško so izvedli v občini Šmarje pri Jelšah. Na- stopilo je preko 80 strelcev iz vseh družin. Pionirji ekipno: Kozje 445, Le- sično 375, posamezno: Brečko (Lesično) 159, Artič (Rogatec) 158 in Mesec (Kozje) 157 krogov, žen- ske ekipno: Kozje 972, posamez- no: Posteržin 333, Kunst 332, Str- nad (vse Kozje) 307," Člani ekip- no: Rogatec 1090, Lesično 1052, Podčetrtek 1032, Buče 1024, Koz- je 1019 krogov, posamezno: Artič 367, Jutriša (oba Rogatec) 365, Kunst (Kozje) 359, Špiljak (Roga- tec) 358 in Frece (Buče) 355 krogov. J. K. REKLI SO Franc Zorko, tehnični vo- dja Košarkarskega kluba Merx Celje: »Za nami je ena najtežjih košarkarskih sezon oz. nastopanja v 1. B zvezni li- gi, kajti vse do druge polovice drugega dela prvenstva nismo vedeli, če bomo ostali v ligi. Potem se nam je »odprlo« in iz zadnjih desetih kol smo iztržiU dragocenih osem zmag, kar nam je zagotovilo 10. mesto in obstanek v ligi. Res je, da ima- mo na voljo premalo kvalitet- nih igralcev in sta glavno me nosila Pipan in Gole, časno pa so zelo dobro zaig še Urbanija, Govc pa tudi r di Sušin in še kdo. Trener ris Zrinski je pripravil ana sezone, ki smo jo opravili v rek (5. aprila), ko smo po e tedenskem premoru že za s pripravami na novo sezo ki ne sme biti takšna kot lel nja. Za uvod bomo trenirali krat dnevno in odigraU več i jateljskih tekem po bhžnji o lici Celja, kjer imamo vel prijateljev, ki so nam poma li. Pripravljamo turnir mla sti, turnejo po ČSSR in P ski, srečanje z ameriško eki ki bo na turneji po Jugoslaii Za novo sezono bodo potrebi tudi okrepitve in smo že v [ govorih z nekaterimi igral vendar bo jedro ostalo don če. Žal pri nas ni visokih igr cev in te bo treba dobiti, če bomo hoteli z ostalimi enai vredno kosati za boljša me« v ligi.« Jože Urankar, olimpijec Munchna, trener sina Mart »Sin seje šele lani koncem 1( vrnil iz JLA in treba je b začeti skoraj na novo, saj je olimpijsko leto. Zdaj tren vsak dan po dve do tri ure pi ti večeru in nabira potrebi moč. Izredno sem zadovolj« da smo dobih vso podporo ( rektorja AD Kladivarja Pet Drofenika, da lahko trenira pri njih, kajti prejšnjo dvorai smo izgubili. Marko je zdaj i cer član težkoatletskega klul Olimpija v Ljubljani, vend trenira doma, kjer je tudi zap slen. Z njegovimi rezultJ v Avstraliji in doma sem zal četek sezone povsem zadov Ijen. Bo pa hud boj za uvrstiti v olimpijsko reprezentanc kjer bo za normo treba dvigu najmanj 345-350 kg. Marko ti nutno dviguje 310 kg. NorU naj bi izpolnil na državnem f venstvu, ki bo 5. junija. Zd delava na moči, kajti v tehni je že vse izpiljeno. Zal pa mij da mora trenirati sam, saj v družbi prijetnejše. Vendar! je naša ekipa po nepotrebne' tako čudno razšla.« Marjan Goleš, tehnični v dja NK Ingrad Kladivar: ' spomladanskim startom v r publiški ligi nismo najbolj * dovoljni. Igralci so verjetno t" di utrujeni od močnih treni" gov, poleg tega pa imamo v P vih treh oz. štirih kolih za ^ sprotnike ekipe, ki se borijo ^ naslov republiškega prval^' Upam, da bomo tudi to preb^ dili.« Poiščite, izberite, kupi- te. Kje? V malih oglasih Novega tednika PRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 ada na Mars ali z iViarsa .j.^gica Kladnik - Dada ■fgentjurja je ena tistih Ljjih obetavnih pevk, ki ilio pričakujejo od letoš- pop delavnice. jena skladba Mars je tre- na šestem mestu in avičeno upa, da se bo jtila tudi v zaključno pri- tev. Glasbo za to skladbo apisala sama, nekoliko so jomagah pri ansamblu tail, pri katerem sicer )eva, besedilo pa je napi- njena sestra Milka. ada obiskuje sicer četrti ik Srednje glasbene šole ariboru in sicer smer solo le, kar pomeni, da je do- bro podkovana tako v petju kot v glasbi nasploh. To je vsekakor precejšnja pred- nost, saj ni odvisna od dru- gih piscev glasbe, še posebej ne, če bo njeno sodelovanje s sestro kot tekstopisko tako plodno tudi v bodoče. Dada zaenkrat še ne razmi- šlja o samostojni pevski kari- eri, saj ji sodelovanje v an- samblu Coctail zadostuje. Zato naj predstavimo še ostale člane te skupine. To so: Peter Kosec, Miro Pola- nec, Vojko Završnik, Brane Drvenšek in drugo dekle v ansamblu - Vlasta Tome. F. P. Romeo v velilcem slogu Ljubljanska skupina Ro- meo je kar na začetku svoje- ga delovanja dosegla precej- šen uspeh, saj je v drugem kolu Pop delavnice osvojila s skladbo Moj Romeo prvo mesto in s tem tudi uvrstitev v zaključni del te prireditve. Ansambel Romeo je sicer trio, v katerem delujejo Miha Vardjan, ki je avtor vseh pe- smi, Robert Bevc in Borut Brus. Ker namerava ansam- bel veliko nastopati v živo, pa bodo zraven njih igrali še Tomaž Černej, Robert in Mi- ha Logar ter Tomaž Snoj. Razen skladbe Tvoj Ro- meo na radijskih valovih v zadnjem času pogosto vrti- jo tudi skladbo Ana, ki po- staja njihova druga uspešni- ca. V kratkem bodo izdali tu- di kaseto, na kateri bodo tu- di skladbe Moja Julija (kaj bi Romeo brez Julije), Poletna romanca, priredba skladbe Radio Študent je že raz- pisal pogoje za sodelovanje na prireditvi Novi ročk 88. Izvajalci se morajo prijaviti tej radijski postaji, razen svojih podatkov pa morajo poslati tudi kaseto ali mag- netofonski trak z najmanj petimi posnetki. Pogoj za nastop je tudi, da še ni izšla njihova plošča in da še niso nastopili na tej prireditvi • Aprilska Lojtrca doma- čih je v znamenju ansam- blov iz našega področja, saj so s svojimi skladbami na njej ansambli: Celjski in- strumentalni kvintet, Miro Kline, Brane Kavžar, Šale- ški fantje, Slovenca in Šta- jerskih 7 • Trio Javna vaja je s svojim nastopom v Kljubu prejšryi petek na- pravil »popravni izpit«. Nji- hov nastop je bil namreč precej boljši kot pred letom dni • Na našem področju bomo kmalu dobili nov snemalni studio, ki ga bo vodil Jože Škorjanc iz Pre- bolda. Če daje studio Bon- ton prednost zabavni glas- bi, pa bodo v tem studiu imeli prednost i2:vajalci na- rodnozabavne glasbe • Člane narodno-zabavnih ansamblov bo verjetno za- nimalo tudi to, daje že izšel razpis za Števerjanski festi- val. Pogoje lahko preberejo v Stopu. Lani so se ansam- bli z našega področja zelo dobro odrezali na tej prire- ditvi, saj so CIK, Laški in- strumentalni kvintet (sedaj Lipov cvet) in Štajerskih 7, pobrah večino nagrad • Vsaico leto pripravilajo kaj novega v steklarstvu je močna jkonkurenca, a za tiste, ki ho- čejo uspeti, je to samo še do- datna vzpodbuda za dobro delo. V celjski pogodbeni or- ganizaciji združenega dela ieskošek se konkurence :v vseh enajstih letih obstoja iše niso ustrašili. Poleg kako- vostnega dela stranke pri- vabljajo tudi z novostmi. Ne mine leto, da ne bi ponudili česa novega. Letos je to pre- Idelava obstoječih oken, s či- mer jim spremenijo videz. |V času, ko denarja za nove naložbe zmanjkuje, je to do- brodošla rešitev. »Naše delo je največja re- klama,« pravi mojster Lesko- šek. Upravičeno, saj so z de- lom obloženi preko glave. De- lajo vse, kar je v steklarstvu potrebno. Seveda za znane kupce. Zaradi obsega dela se odločajo za ustanovitev po- slovne enote v Titovem Vele- nju. Dobro so se vključili tudi v program Rudis in delajo v Nemški demokratični repu- bliki za Vegrad. Obilica dela, ki ga tudi dobro opravijo, se najbolj jasno kaže v poslovnih rezultatih. Lani so imeli 450 milijonov dinarjev prihodka, leto prej 170 milijonov. Pona- šajo se s precejšnjo akumula- cijo, osebni dohodki pa so v samem vrhu branže: »Oseb- ni dohodki omogočajo dose- ganje dobrih rezultatov in ohranjanje discipline na de- lovnem mestu,« pravi mojster in priznava, da od ljudi zahte- va več kot na primer zakon o združenem delu. »Če ljudje ne bi vedeli, da je to tisto pra- vo, tega ne bi upoštevali.« Glede na to, da je kar 80 od- stotkov delavcev v pozdu že od njegove ustanovitve (in še dlje), to drži. Res pa je, da je fluktuacija pri mladih delavcih velika, saj se težko prilagodijo vsem zahtevam. Tisti pa, ki so to pripravljeni narediti, tudi ostanejo. Kot del čvrstega, do- bro usposobljenega jedra, na katerega se je mogoče za- nesti. Poleg že obstoječega programa dodatne zasteklitve z izolacijskim steklom, smo vam v POZD pripravili nove rešitve. V obstoječa stara okna vam vgradimo med steklo rebrca in dobili bomo v velikih površinah videz majhnega krila kot nekoč. Barva dodatnih rebrc je lahko bela, rjava ali v barvi imitacije lesa. Prednost take izvedbe je v tem, da je poraba osnovnega materiala znatno manjša, kot strošek za lesene prečke. Možnosti adaptacije starih oken Slika 1 : Okno z vezanimi krili Slika 2 : Okno s troslojnim IZO steklom Slika 3 : Okno z dvoslojnim IZO steklom Slika 4 : Izgled adaptiranega okna )(sa pojasnila v zvezi z vgraditvijo rebrc iz plastične mase dobite na sedežu^ f^OZD LESKOŠEK Zidanškova 17 ali po tel. (063) 22907 ali 21286 \ 18. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL 1. aprilska resničnost 1. aprila so asfaltirali prvi del ceste Medlog-Za- log. Krajani pravijo, da je v tem nekaj simbolike. Prej so jih namreč tako dolgo vlekli za nos, na ta neresni praznik pa delo res opravili. Protirazredna Naše tovarne hočejo vse bolj delati avtomobile višjega razre- da. To je pravzaprav čudno. Saj taki bodo še manj dostopni za pripadnike delavskega raz- reda. Strah Ko so na Ljubnem ustanovili kajakaški klub, so s tem močno razjezili tamkajšnje ribiče. Pravi- jo, da se bojijo, da jim ne bi ogro- zili življa v vodi. Nekateri po domače pravijo, da se bojijo, da si kanujisti ne bi tudi za malico privoščili kaj od vodnega življa. ZRCALO Riše Bori Zupančič NI RES, DA JE PRI NAS VSE ČRNO - SAJ OD SRAMU TUDI ZARDEVAMO. Za lepše Slišali smo, da je celj- ski župan Zimšek napo- vedal novo pomlad celj- skemu okolju. Ogledal si je vse črne točke. Zdaj je potreben le še majhen korak; treba jih je odpraviti. Celjski miličniki ugo- tavljajo, da so imeli la- ni manj opravka z vi- njenimi gosti po go- stinskih lokalih. Pri teh cenah to tudi ni nič čudnega. Na volilno programski konfe- renci velenjskih komunistov je eden izmed mladincev rekel, da mladi ne stojijo za komunisti. Če je s t jm hotel reči, da stoji- jo pred njimi ali ob njih, to tako ni slabo. Saj za kom se res ni dobro skrivati. Naše čiščenje Prejšnji teden so marsikje opravili domače tradicionalno velikonočno čiščenje stanovanj In hiš. Dokazi kažejo, da so to opravilo opravili res mnogi. Dokazi za to pa ležijo po bliž- njih gozdovih, v jarkih, ali pone- kod kar ob cestah. Le še majhen nasvet: Ne verjemite vsega, kar slišite, pa čeprav je 1. april že mimo. Preblisk Saj ni čudno, če nekateri vse bolj častijo cerkvene praznike. Ti, na primer, priporočajo far- banje le enkrat na leto. Velenjska knjižnica je s knji- gami najbolj na takočem. Saj imajo zelo pogoste po- plave vode. Ob dolgotrajnih pogajanjih z mednarodnim denarnim skla- dom smo lačni informacij. Bomo po sklenjenem spora- zumu lačni česa drugega! Za nasmešek Nekateri so se smehnili. Nasmehnili so se so videli, daje koorc cijski odbor za boj [ alkoholizmu svojo | sejo sklical za - 1. a Čudna razlika Ko so zvedeli vest je Tone Vogrinec od pil, so se morali mr držati za srce. Mnogi pri nas pa držijo za glavo, ker kateri nočejo odstopi FRAN SALESn-FINŽGAR 64 II. del Pod svobodnim soncem Peterica je legla k vojščakom. Tudi Iztok je sedel na trhlo deblo, se naslonil ob meč in zadremal. Preden so še zažareli nekateri že rumeni listi vrh brd v sončnem svitu, so Sloveni odjezdili proti Turrisu. Ko so zableščah šlemi pred na pol porušenim zidov- jem, je kriknila straža in zatrobila v rog. Zbor Antovje planil iz spanja, preplašen in zbegan. Čuvar je naglo prepoznal Iztoka in zaklical obupan preko ležišč nje- govo ime. Drhtavica je zgrabila Ante, carski poslanci so poble- deli in vzdihali: » Usmili se nas, Gospod, usmili sel« Vse je bežalo na obzidje, vsak je dvigal kopje, nekaj strehe je prifrčalo Slovenom v pozdrav. Tedaj je Iztok velel vojščakom, da so zaostali; pozval je dva najstarejša borca, zamahnil z roko proti obzidju: »Mir, mir bratom!« in zajezdil z njima skozi porušena vrata v Turris. Anti so strmeli z izbuljenimi očmi, polnimi sovraštva na ponosnega Slovena, ki je sedel v sedlu kakor kralj, prihajajoč med sužnje. Ko je Iztok zagledal Viljenca,je takoj razjahal in se mu približal. »Dobro jutro in tisoč srečnih dni naj ti prisodijo soje- nice, velmožni starosta, Viljenec, bratskega rodu Antov čuvar.« »In tebi, slavnega Svaruna mogočni sin!« Viljenec je govoril z votlim glasom, napolnjenim z žol- čem in studom. Besede so se sunkoma trgale iz grla. »Ne zameri, da sem te dramil. Tvoje oko je še trudno, ker si gostil v pozno noč svoje lastne sovrage.« Trije bizantinski poslanci so se ugriznili v ustnice, ko jih je zadelo mrko Iztokovo oko. »Prijatelji so našega rodu! Ne zasmehuj, da ti priza- nese bogovi! Govori, kaj je tvoje poslanstvo! Vojsko imaš zunaj, če nas pokolješ, maščevanje od bogov!« »Moj meč se ni pomočil v kri bratov in se ne bo. Zadosti mu je krvi sovragove, da se je je napil in seje še napije dosita.« »Zakaj govoriš tako oholo, če si poslanec?« Bizantinec seje drznil in stopil pred Iztoka. »Stran!« je zagrmel Sloven. »Tako govoriš ti, sluga Upravde, z menoj, ki sem magister peditum, imenovan od same svete despojne, carice Teodore!« Vsi trije poslanci so se ob tem imenu globoko priklo- nili kakor stroji brez volje. »Poslanec sem, da, in ponosen sem, ker sem zmagal kačo vaše prelesti. Mir prinašam bratom, pogibel vam, sovragom!« »Kačo naše prelesti?« je ponovil drzno Bizantinec. »Da, kačo zlogolko, kije zastrupila bratska srca! Jo li poznate, hinavci carski?« Za hip je nastal molk. Jarožir in še en vojščak, ki sta spremljala Iztoka, sta stisnila ročnike. Zakaj pogledi Antov in Bizantincev so se zgovarjali in ščuvali: »Ubij m o ga!« »Zakaj molčite? Ha, vaše oči klečeplazijo pred staro- sto Viljencem, da bi pomočil železo v mojo kri in zapisal krvavo zvezo z vami! Magister peditum, ljubeč carice Teodore, ima dobro zastražene prsi, da mu ne ukrade zlepa kdo srca. Zak^ jokala bi po tej pripravni igračici vaša sveta despojna, bivša vlačuga aleksandrijska! In sam satan krščenikov, ki jezdi na plečih Upravde, se razjoka, ko zve, da se boči nad Tunjušem in tovariši gomila, ki jo je nasul Iztok.« Ob teh groznih psovkah na sveti dvor so se spačili od črta obrazi Bizantincev, Anti so rožljali z meči in ostr- meli, ko so zvedeU o Tunjuševem porazu. Da ni zaslanjal Iztokovega hrbta strašni Jarožir, stežka bi se bili ukrotili in prizanesli drznemu Slovenu. Tudi Svarunič je vedel, da ga varuje meč starega Slovena in pred ozidjem močna četa. Zato se ni razburil, ni ganil, ko je završalo med Anti. Mirno je posegel za zapono in izvlekel izpod oklepa carsko pismo. »Starosta Viljenec, žalost vas je pograbila, ko ste culi, daje pod rušo pesjan Tunjuš, požrešni volk naše in vaše svobode. Toda žalost se ti razsledi v veselje, ko zveš, kaj govori to pismo, ki se je grelo na izdajalskem srcu pasjega Huna! Tolmača imaš, velevrednega kozelnika; naj ti čita!« Suh kozelnik, z grbo nad levimi pleči, enook, je spre- jel pergament in bral in prevajal. Bizantinci so bledeli, Antom so se razpirala usta od začudenja, s čel so ginile preteče sence. »Ukana!« je zastokal bizantinski poslanec, ko je bilo pismo prečitano. »Ni ukana, starosta Viljenec! Delo bogov je!« Kozelnik je pomolil starosti pismo in z dolgim, črnim nohtom kazal na pečat Upravde. Anti so v jezi zamrmrali. Mrki pogledi so zbodli Bizan- tince. »Srca se odpirajo!« je pomislil Iztok in izpregovoi »Bratje! Kdo je zavezal vaši modrosti oči, da ste s, jeli v dar zemljo onstran Donave! Ali ni bila zemlja i in naša ? Kdo je tam prvi pulil lan, kdo je prej p čredo ? Rod Slovenov in Antov ali grabežljivi volk bii tinski? In ta volk nam je ugrabil ovna in sedaj van ponuja v dar, hinavec! In za ugrabljeni dar zaht plačilo, da se hijete z brati, da vas koljejo Varhuni, vaše prsi brarujo mehko postelj, na kateri se v v bojazni vaš sovražnik? Culi ste strupene bes Upravde, culi prelest, ki je bila skrita na prsih najv jega izdajalca, Tunjuša, dokler ni vgriznil v grudo i gov zob. Bratje, tako mi naših bogov, ne prepirajmo Združimo se na maščevanje naših očetov in brat Preko Donave! Sedaj je žito zrelo! Posecimo ga! Pogi Bizancu!« »Pogibel!« je zarjul Jarožir, »pogibel!« so zagrn Anti. »Pogibel!« je zacvilil suhi, grbavi kozelnik in raztr, carski pergament ter usul koščke na žerjavico. Završi je po mestu, razleglo se čez ozidje do Iztokove konji \ »Pogibel!« so kričali tudi ti in stisnili konje. Zemlji i zabobnela, skozi predor so se usuli Sloveni. Preplašil je krik, da so se pognali Iztoku na pomoč. Toda v t, njavi so povesili meče, Anti so jim pomolili v pozdu roženice medu. i Sloveni so segli po ppači, zaplapolah so ognji, kom nikje sežigal buče z oljem bogovom v dar, bratje sM objeh v spravni ljubezni. I Ko so bizantinski poslanci spoznali, da so njim naklepi uničeni, daje porezan snutek za vrvi, s kateri I so hoteli povezati barbare, so hiteli, da uidejo iz njave. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE objavlja RAZPIS - ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE STANOVANJ V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI, - ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE PODSTREŠNIH STANOVANJ, PRIDOB- LJENIH Z RACIONALNEJŠO IZRABO SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANO- VANJSKIH HIŠ V OKVIRU DRUŽBENO USMERJENE PRENOVE STANOVANJ- SKIH HIŠ, - ZA POSOJILA ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA ZA NAKUP STANO- VANJ V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI ZA LETO 1988, - ZA POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V DRUŽBENO USMER- JENI STANOVANJSKI GRADNJI (ETAŽNA LASTNINA) ZA LETO 1988, - ZA POSOJILA DELAVCEM ZA INDIVIDUALNO IN DRUŽBENO USMERJENO KOMPLEKSNO ZADRUŽNO GRADNJO ZA LETO 1988 In - ZA POSOJILA DELAVCEM ZA PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI ZA LETO 1988 1. Sofinanciranje izgradnje stanovanj v družbe- no usmerjeni stanovanjski gradnji je razpi- sano: - za sledeča stanovanja v objektih SB 3 in SB 4 na Dolgem polju I s plansko ceno 2.109.341. din/m^ in predvidenim rokom do- graditve 28. 2. 1989; planska cena je izraču- nana na podlagi potrjene izhodiščne cene, ki je na dan 15. 11. 1987 znašala 829.244 din/ m^, in na podlagi predvidenega začetka fi- nanciranja s 1. 5.1988 ter na podlagi ocenje- nih podražitev do 31.12.1988; v planski ceni je upoštevano sprotno financiranje gradnje: - za sledeča stanovanja v objektih II. in III., vhodi 3, 4 in 5, na Dolgem polju III., kare III. s plansko ceno 1.919.032 din/m^ in s predvi- denim rokom dograditve 28. 2.1989; planska cena je izračunana na podlagi potrjene izho- diščne cene, ki je znašala na dan 15.11.1987 756.913 din/m^, in na polagi predvidenega začetka financiranja s 1. 5.1988 ter na podla- gi ocenjenih podražitev do 31. 12. 1988; v planski ceni je upoštevano sprotno financi- ranje gradnje: - za sledeča stanovanja v objektu II., vhoda 1 in 2 na Dolgem polju III., kare III. s plansko ceno 2.492.172 din/m^ in s predvidenim ro- kom dograditve 31. 7. 1989; planska cena je izračunana na podlagi potrjene izhodiščne cene, ki je na dan 15. 11. 1987 znašala 756.913 din/m^, in na podlagi predvidenega začetka financiranja s 1.5.1988 ter na podla- gi ocenjenih podražitev do 31. 5. 1989; v planski ceni je upoštevano sprotno financi- ranje gradnje: 2. Rok za prijavo na razpis znaša 15 dni od njegove objave. Investitor si pridržuje pravi- co do prerazporeditve kupcev v objektih na ta način, da bo zagotovljena zapolnitev ob- jektov glede na tehnične in finančne pogoje gradnje. Udeleženci razpisa bodo obveščeni o mož- nosti sofinanciranja izgradnje stanovanj v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka. Prijave na razpis je treba poslati Zavodu ob- čine Celje za planiranje in izgradnjo, Celje, Aškerčeva 15. U i! Sofinanciranje izgradnje podstrešnih stano- vanj, pridobljenih z racionalnejšo izrabo skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš v okviru družbeno usmerjene prenove stano- vanjskih hiš je razpisano za sledeča stano- vanja: - za eno triinpolsobno stanovanje s površi- no 71,80m^ in za eno dvoinpolsobno stano- vanje s površino 60,90 m^ na Slomškovem trgu 5 z izhodiščno ceno 1.400.000 din/m^ ter s predvidenim rokom dograditve maj 1989; - za eno dvosobno stanovanje s površino 65 in za eno enosobno stanovanje s povr- šino 45 m^ na Muzejskem trgu 2 z izhodiščno ceno 1.200.000 din/m^ ter s predvidenim ro- kom dograditve maj 1989; - za eno dvoinpolsobno stanovanje s povr- šino 88,24 m^ in za eno enosobno stanovanje z dvema kabinetoma s površino 79,65 m^ na Tomšičevem trgu 18 z izhodiščno ceno 1.000.000 din/m^ter predvidenim rokom do- graditve julij 1988; - za eno trisobno stanovanje s površino 69 m^ na Ljubljanski cesti 27 s plansko ceno 800.000 din/m^ ter s predvidenim rokom do- graditve avgust 1988; - za dve dvoinpolsobni stanovanji s površi- no 68,75 m^, za dve dvoinpolsobni stanovanji s površino 68,90 m^, za dve dvosobni stano- vanji s površino 62,35 m^ in za dve dvosobni stanovanji s površino 59,80 m^, ki se bodo gradila v Štorah, Cvetke Jerinove 1 in Ulica Kozjanskega odreda 4, s plansko ceno 1.131.528 din/m^ ter s predvidenim rokom dograditve za stanovanja v Cvetke Jerinove 1 31. 8. 1988, za stanovanja v ulici Kozjan- skega odreda 4 pa 30. 10. 1988. 2. Rok za prijavo znaša 15 dni od dneva objave tega razpisa. Udeleženci razpisa bodo ob- veščeni o možnosti sofinanciranja izgradnje podstrešnih stanovanj v tridesetih dneh po izteku razpisnega roka. Če se bo prijavilo na razpis za posamezno stanovanje več organizacij združenega dela, bo imela prednost pri nakupu stanovanja tista organizacija združenega dela, ki bo po- nudila ugodnejše pogoje sofinanciranja, ob enakih pogojih sofinanciranja pa tista orga- nizacija združenega dela, ki ima glede na skupno število zaposlenih delavcev več pravnomočno uvrščenih delavcev na pred- nostni listi upravičencev do stanovanj. Če se bo prijavilo na razpis za nakup posa- meznega stanovanja več delavcev ali obča- nov, bo imel prednost tisti delavec ali občan, ki bo ponudil ugodnejše pogoje sofinancira- nja, ob enakih pogojih sofinanciranja pa tisti delavec ali občan, ki živi v najslabših stano- vanjskih razmerah, ki ima, najnižji dohodek na družinskega člana v preteklem letu, ali ki ima najdaljšo delovno dobo. Stanovanjske razmere se bodo v tem prime- ru ugotavljale v skladu s točkovnikom, ki se uporablja pri sestavljanju prednostne liste upravičencev do stanovanj družbene pomo- či v stanovanjski skupnosti in ki je sestavni del Pravilnika o družbeni pomoči v stano- vanjskem gospodarstvu občine Celje. 3. Prijave na razpis je treba poslati Samouprav- ni stanovanjski skupnosti občine Celje, Ce- lje, Gledališka 4. III. 1. Pravico do posojila za sofinanciranje izgradnje stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji za svoje delavce lahko uveljavljajo orga- nizacije združenega dela: - ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe dovolj sredstev za planiran ob- seg stanovanjske gradnje, - ki izpolnujejo svoje obveznosti do združeva- nja sredstev vzajemnosti ali, ki jim je pristojen organ stanovanjske skupnosti začasno delno ali v celoti odložil obveznost plačila obračuna- nega prispevka za vzajemnost, - ki so prejele srednjeročne in letne plane ka- drov ter plane stanovanjske graditve usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, - ki so prejele samoupravne splošne akte o os- novah in merilih za zadovoljevanje stanovanj- skih potreb delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družt)enim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno eko- nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, - ki imajo v skladu s temi samoupravnimi splošnimi akti sprejete prednostne liste upravi- čencev do stanovanj, - ki gradijo ali kupujejo nova stanovanja v okvi- ru programa stanovanjske graditve stanovanj- ske skupnosti in v skladu s sprejetimi stano- vanjskimi standardi v stanovanjski skupnosti, - ki imajo zagotovljena sredstva za lastno ude- ležbo in - ki so kreditno sposobne. 2. Prijavi na razpis je treba priložiti potrdilo o pov- prečnem mesečnem osebnem dohodku na za- poslenega v organizaciji združenega dela v letu 1987. 3. Upravičenci do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, do posojila za individualno in družbeno usmerjeno kompleksno zadružno gradnjo in do posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti delavcev so delavci: - ki delajo v organizaciji združenega dela, ki združuje sredstva vzajemnosti, - ki nimajo ustreznega standardnega stano- vanja, - ki namensko varčujejo za stanovanjsko gra- ditev, - ki imajo zagotovljeno lastno udeležbo, - ki so lastniki nepremičnine, če gre za preno- vo ali gradnjo stanovanjske hiše, - ki imajo zgrajeno hišo do najmanj tretje grad- bene faze, če gre za individualno gradnjo, - ki imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup stanovanja v družbeno usmer- jeni gradnji in - ki imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o pri- glasitvi del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. 4. Delavec, ki zaseda nestandardno družbeno sta- novanje, ima pravico do posojila, če bo z grad- njo, prenovo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje in ga praznega izročil družbenemu stanodajal- cu najpozneje v petih letih po dodelitvi posojila. Izjemoma je lahko upravičenec do posojila tudi delavec, ki ima standardno družbeno stanova- nje, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom no- vega stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družt>eno stanovanje in ga praznega izročil družbenemu stanodajalcu najpozneje v treh letih po dodelitvi stanovanjskega poso- jila. Do posojila ni upravičen delavec, ki že stanuje v lastnem standardnem stanovanju ali je sam ali kdo od družinskih članov lastnik vseljivega standardnega stanovanja. 5. šteje se, da je delavec izpolnil pogoj namenske- ga varčevanja, če je pri banki že pridobil posoji- lo iz tega varčevanja. Delavec, ki je sklenil pogodbo o namenskem varčevanju za dobo, ki je daljša od dveh let, izpolni pogoj namenskega varčevanja, če je že redno in pravočasno varčeval najmanj dve leti. Izpolnjevanje pogojev glede namenskega var- čevanja se presoja po samoupravnih splošnih aktih banke, pri kateri delavec varčuje. 6. Šteje se, da ima delavec zagotovljeno lastno udeležbo, če ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, ko gre za po- sojila za individualo stanovanjsko gradnjo in če ima zagotovljeno 30% sredstev od predračun- ske vrednosti, ko gre za družt)eno usmerjeno kompleksno zadružno gradnjo ali prenovo sta- novanja ali stanovanjske hiše oziroma od kupo- prodajne cene stanovanja, ko gre za posojilo za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stano- vanjski gradnji. Za lastno udeležbo delavca se štejejo priv£ van denar, dokazan s hranilno vlogo, namei posojilo na privarčevan ali vezan denar v bi material, vloženo delo delavca in druga do Ijiva vlaganja delavca v stanovanjski objekt 7. Lastnost graditelja v družbeno usmerjeni k pleksni zadružni gradnji, ki vpliva na pra v skladu s tem razpisom, se presoja v ski s 4., 5. in 6. členom Samoupravnega sporazi o temeljih plana samoupravne stanovan skupnosti občine Celje za obdobje 1986-1 < 8. Delavec je v okviru prenove stanovanja ali novanjske hiše upravičen do posojila le za t prenovitvena dela, s katerimi se poveča sta vanjska površina ali število bivalnih prosto v okviru stanovanjskih standardov, izbolj^ očitno nefunkcionalna stanovanja ali stane nja, ki so neprimerna za bivanje, zgradijo mj kajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo trajani gradbeni elementi stanovanja ali sta vanjske hiše večjega obsega. Posojila se ne dodeljujejo za posege v stano nja ali stanovanjske hiše, ki po normativih, ki uporabljajo v stanovanjski skupnosti spad med dela tekočega vzdrževanja. 9. Delavci, ki se bodo udeležili razpisa posojil nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stat vanjski gradnji ali za nakup podstrešnih star vanj v okviru družbeno usmerjene prenove s novanjskih hiš, morajo k prijavi na razpis pri žiti: - predkupno ali kupoprodajno pogodbo, - potrdila o osebnih dohodkih in drugih p jemkih vseh družinskih članov v letu 1987, - dokaz o namenskem varčevanju in - dokaz, da imajo zagotovljena sredstva lastno udeležbo. 10. Delavci, ki se bodo udeležili razpisa posojil individualno ali za družbeno usmerjeno koi pleksno zadružno gradnjo ali za prenovo stan vanj in stanovanjskih hiš, morajo k prijavi i razpis priložiti: - potrdila o skupnih dohodkih vseh družinsk članov v letu 1987, - veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za n vogradnjo oziroma potrdilo o priglasitvi del, ( gre za prenovo, - izpisek iz zemljiške knjige, - dokaz o namenskem varčevanju, - dokaz, da so zagotovljena sredstva za lastn udeležbo, - predračun gradbenih del, če gre za prenov stanovanja ali stanovanjske hiše in - druga potrdila glede na osebne socialnomi terialne, zdravstvene in druge okoliščine posi meznega udeleženca razpisa. 11. Vsa posojila se obrestujejo po 15% obrest meri. 12. Pravice do posojila se bodo presojale v sklad s Pravilnikom o kreditiranju stanovanjske grad tve iz združenih sredstev vzajemnosti, ki je b objavljen v Uradnem listu SR Slovenije številk 6 z dne 20. 2. 1987. 13. Rok za prijavo na razpis za vse vrste posojil z stanovanjsko graditev znaša za organizaciji združenega dela in za delavce, trideset dni oi dneva, ko bo objavljen. Udeleženci bodo o rezultatih razpisa obveščen v šestdesetih dneh od izteka razpisnega roka. Prijavo na razpis za vse vrste posojil je treb« poslati Ljubljanski banki, Splošni banki Celje Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Celje, Vrunčeva 1, kjer bodo udeleženci razpisa prejeli predpisane obrazce in podrobnejše informacije. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKI _ . , SKUPNOST OBČINE CEUE J SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE ODDA v najem za.nedoločen čas sledeče poslovne prostore: Celje, Slomškov trg 5: - poslovni prostor s površino 48 m^ in - poslovni prostor s površino 62 m^; Celje, Zidanškova ulica 3 - čelni trakt: - poslovni prostor s površino 77,50 m^, ki se nahaja v prvem nadstropju, - poslovni prostor s površino 82,60 m^, ki se nahaja prav tako v prvem nadstropju in - poslovni prostor s površino 180 m^, ki se nahaja v drugem nadstropju te zgradbe; Celje, Čuprijska 9: - poslovni prostor s površino 118,11 m^; Celje, Mariborska 66: - poslovni prostor s površino 107 m^; Celje, Zidanškova ulica 7: - dva poslovna prostora s skupno površino 69 m^; možnost fleksibilne razporeditve po- sameznih prostorov med bodočima najemni- koma; Celje, Linhartova 20: poslovni prostor s površino 22,06 m^; Celje, Unhartova 22: - poslovni prostor s površino 20,14 m^ in - poslovni prostor s površino 44 m^. Skupni in posebni pogoji pri oddaji v najem so: - da morajo bodoči najemniki v celoti financi- rati ureditev poslovnih prostorov v skladu s pro- jektom, s katerim bo soglašala stanovanjska] skupnost, ki bo izvajala tudi gradbeni nadzor, - da morajo bodoči najemniki poslovnih pro- storov na Slomškovem trgu 5 in v Zidanškovi ulici 3 sofinancirati prenovo teh poslovnih pro- storov, ki se bo izvajala v sklopu kompleksne prenove obeh zgradb in - da bodo imele prednost deficitarne dejavno- sti, med njimi pa take, ki se najprimerneje vklju- čujemo v predel mesta, v katerem se nahajajo poslovni prostori. Pri najemu poslovnih prostorov na Slomško- vem trgu 5 in v Zidanškovi ulici 3 bodo imeli prednost interesenti, ki bodo ponudili najugod- nejše pogoje sofinanciranja prenove teh po- slovnih prostorov. Interesenti za vse razpisane poslovne prostore naj v petnajstih dneh po objavi tega razpisa pošljejo svoje ponudbe s predstavitvijo dejav- nosti, ki jo bodo opravljali, Samoupravni stano- vanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gledali- ška 4, pri kateri bodo prejeli tudi vse podrobnej- še informacije. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CEU^ _ 24. STRAN - NOVI TEDNIK 7. APRIL Legende in pesmi iz pozabe v Brezah nad Laškim se bodo v soboto zbrali krajani, ki še poz- najo pesmi, melodije in legende, ki so v starih časih krožile med ljudstvom. Na Domačem večeru, ki se bo pričel ob 19. uri v Strel- skem domu v Brezah, bo nastopi- lo štirideset godcev, pevcev in pripovedovalcev bajk in legend. Nekatere od pesmi, ki jih bo mo- goče slišati, so med ljudstvom že povsem pozabljene in jih pomnijo le še redki posamezniki, ki jih bo- do zdaj znova obudih. »S to prireditvijo lovimo prav- zaprav zadnje trenutke, ko še lah- ko ohranimo nekatere najdrago- cenejše ostanke ljudskega izroči- la, izbrskamo vse, kar je še v kraju živega,« pravi Vlado Marot, eden od prizadevnih organizatorjev prireditve, za katero želijo, da bi prerasla v tradicionalno. N.K. Sonce v Sončni uiici Obisk pti OO-letnIku Juriju Šumeju Ob obisku pri devetdesetletniku Juriju Šumeju v Novi vasi pri Šentjurju je človek vedno znova presenečen nad njegovo čilostjo in pokončnostjo. Jurij pravi, da si čas krajša najrajši kar z branjem in ob našem obisku je v domači hiši v Sončni ulici 8 proti soncu obračal zajetno knjigo o Soški fronti. Sicer pa je o njegovem konjičku, ki je v dolgih letih prrasel že v pra- vo strast, pričal tudi kup časopisov na mizici. »Tako vsaj vem, kaj se dogaja okoli nas in po svetu,« je pripovedoval Jurij in iz sodobnosti hitro zasukal pogovor v prva deset- letja našega stoletja. Je že tako, spomin devetdesetletnika sega da- leč nazaj in kaj bi govoril o zdajš- njih časih, ki jih vsi poznamo, če lahko natrosi kakšno zanimivost iz preteklosti. Teh pa v Jurijevi pripovedi prav zares ne manjka. Najbolj slikovito je pripovedoval o časih, ko je z osemnajstimi leti odšel kot vojak- rekrut 87. pešpolka z »marškompa- nijo« na Soško fronto. »Ranjen sem bil, nekaj časa zadržan v začasni vojaški bolnišnici, nato sem romal v Prago in prijazni češki zdravnik me je poslal za dva meseca domov na okrevanje,« pripoveduje Jurij in se spominja, da je zadnje vojno leto moral še enkrat nazaj na Tirolsko, dokončno pa se je v rodne kraje vrnil jeseni 1918. leta. Juriju je življenje med osmimi brati in sestrami hitro teklo in kar naenkrat je prišel 12. marec v letu 1928, ko se je tridesetletnik poročil z Elizabeto Mastnak iz Zlateč in za- čel ustvarjati svojo družino. »No, malce manjša je bila od naše, saj se nama je rodilo le 5 sinov in 2 hčer- ki,« se šali Jurij in naniza še nekaj spominov. Meh njimi je tudi eden najbolj žalostnih, saj mu je že po osemnajstih letih zakona umrla že- na, on pa je ostajal oče in mati, pa še gospodar in gospodinja na do- mačiji, ki je danes zrastla v sodob- no, moderno opremljeno hišo, oko- li katere so si postavili domove tudi njegovi otroci. ERNEST REČNIK Bodice Kadar volk m« dlako, imajo naj\ profit - advokati. Roka roko umije, lavski razred pa žira. Da se ne bodo na zadnje odgovorni tos ob slabih pos. nih rezultatih ii varjali na dejstvo - se je leto zat s petkom. Gole resnice ne bi našli s slačenjem nivcev. V mlekarstvu je ki zaradi tistih, ki se\ cedita mleko in mi Očitno se odgovc držijo reka - obljui in narediti je prev{ Črna mačka res la^ pomeni nesrečo, i pak samo za miši. \ Svetlejšo prihodd lahko pričakujejd tisti, ki jim je že sd njost preveč svetlA Če hočemo imeti n tabilno gospodarst moramo imeti najpi rentabilno politikd Probleme v živinah lahko pojasnn z dejstvom, da je j govedi V adminisi ciji kot pa v hlevia MARJAN BRAD/^ Pohorski cokla Prave pohorske cokl« danes izdeluje Jože Kop nik, ki pravi, da mu »1 vsako delo, ki se ga loti. 1 kolovrate zna izdelati. Ki nih 20 jih je izdelal od ka v »penziji«, letos pa tudi 8 mizarskih miz ali »oblp kov«, kot jih mizarji ime jejo. Za vse te izdelke j( med domačini precejšnje nimanje, po pohorskih klah pa radi sežejo tudi t sti, ki jih v Resniku nad! čami ne manjka. EDI MASJ Primož Ulaga na obisku v Topru Po odhčni sezoni je nekaj časa naš n^boljši skakalec Primož Ulaga, posvetil tudi obisku med delavci celjskega Topra. Poudaril je, da imajo precej zaslug za njegove uspehe tudi delavci tega kolektiva, ki so mu sešili vrhunski skakalni kombinezon in ostala oblačila, v katerih se zelo dobro počuti. Kljub številnim mamljivim ponudbam, seje Primož odločil, da ostane pri Topru še naslednjo sezono. Vse pa tudi kaže, da bo v prihodnje v zgornji del oblačil opremljena vsa naša skakalna reprezentanca, ki bo s tem ponovno ponesla ime Topra v svet. Ob obisku, so mu tudi razkazah proizvodne prostore, kjer so se največ časa ustavih pri prvem stroju Goreteks pri nas, ki bo že letos dal na tržišče v svetu zimske konfekcije znana oblačila z Goreteks materiala. Delavka Marija Vrabl pa je Primožu dala šopek rož in se mu zahvahla za uspehe. EDI MASNEC Partizanske domačije 24 I Piše MUenko Sirašek Odšla sta v dolino, iskat za- poslitev, z melovjem ni bilo nič, nove bajte ni moglo dati. Poslej seje sin šel »proletar- ca«. Ko se je vrnil od voja- kov, iz ljubljanskega šestnaj- stega polka, je kar ostal v mestu. 1930. leta se je zapo- shl pri gradnji nebotičnika, vsako zimo pa se je vračal domov, v kraljestvo srnjadi. Pa je delal še pri Dedku, kije v Šentvidu gradil vodni re- zervoar, pri Curku, ki je ško- fu postavljal hleve (»Ta si je lahko privoščil, ta, mi si še kajže nismo mogli!«), pri Mo- dročiču ... 1936. Dravinec si je služil kruh pri Modročiču v Ljub- ljani. Fantje so bili nezado- voljni z mezdami in so tri dni vztrajali brez dela, štrajkali. To je bila Dravinčeva prva tovrstna skušnja in poslej se je gibanju za delavske pravi- ce ves zapisal. Res ni zaleglo kaj prida, vendar je Dominik marsikaj spoznal, kar so mu doslej vešče prikrivali. Tistikrat jih je reševal, koli- kor seje pač dalo, ljubljanski mesar in gostilničar Slamič. Štrajkajočim je čez plot me- tal štruce... »Po štrajku sem odšel na železnico med Vinico in Čr- nomljem. Bili smo, železni- čarji, socialistično usmerje- ni, vendar nas, vsaj tam, kjer sem bil v službi, nihče ni znal prav dobro organizirati. Sam sem imel nekaj tega že od očeta, ki je bil ruski ujet- nik v prvi svetovni vojni. Ujeli so ga natanko na tisti dan kot Tita. Tam so se ga prijele revolucionarne ideje, ki jih ni nikoh več pozabil. Na dobro podlago so vsadili cepič. O ruskih novinah nam je večkrat pripovedoval. Ma- ti je bila bolj pobožna. Ko sem se vrnil od partizanov, je rekla, Dominik, vse bi bilo v redu, če le komunist ne bi bil...! V Beli krajini je bilo konec moje dejavnosti, boja za pra- vice delavskega razreda. So- Dominik Dravinec delavci so bili klerikalno usmerjeni, vendar niso bih v večini. Bilo mi je težko: v Ljubljani sem bil delavski zaupnik, deloval sem v sindi- katu, tukaj pa je bilo vse mr- tvo, nikamor nismo prilezli. Vrnil sem se domov in se na- slednje leto, 1939 poročil.« Ostal je doma, v melovju, se včasih zalezel v gozd tu in tam komu kaj postoril in ži- votaril. Že 1943. leta je dobil zvezo s partizani - k hiši je prišel neki Belina - z Velike Rud- nice. Menda je bil vodja ku- rirske postaje, vendar poslej nekaj časa ni bilo nikogar na spregled. Pač pa so se stvari spremenile, ko je stari Dravi- nec odšel za oskrbnika na Jezovškovo - domače so iz- selili, Dravinec pa je znal do- bro nemško. V dolini je zbi- ral podatke o nemških pre- mikih, o vsem, kar bi utegni- lo zanimati partizane. Vesti je nosil domov, Dominik pa naprej k Štrausovi Mariji, ki je pošto odnesla partizanom na Veliko Rudnico. Domači- ja je bila takorekoč čez noč »v«. Stari Dravinec je večkrat odšel na krajevni urad v Pri- stavo. Tam je bil za komisar- ja neki Watzl, Nemec od pet do glave, ki je možakarju preteče dejal: »Dravinec, vaš sin je vodja banditov na Rudnici, pazite se!« To seveda ni bilo res, oče pa je, ko je stopil na prag odločno dejal: »Puba, pojdi v hosto, preden te zgrabijo.« Dorninik je vede), da je na Loki Šercerjeva brigada. Bi- lo je junija 1944. Odpravil se je tjakaj. S Sercerjevo je preživel marsikaj, medtem pa so se doma še naprej tkale nevid- ne vezi drugovanja s partiza- ni. Na Babni gori so ga pori- nili v ognjeni krst, ki ga je dobro prestal, vsaj pretirano ustrašil se ni. Le tesno mu je bilo, ko je videl goreti bajte babnogorskih siromakov, ki so ostali še večji reveži. V brigado je prišel kot svat, v poročni obleki. Doma je pustil triletnega Jožo, dve- letno hčerkico in pet tednov starega zadrenca. »V prvem boju na Babni gori so me naredili za dese- tarja,« mu še danes dobro de. Če so potrebovali prostovolj- ce, seje moral spomniti le na goreče babnogorske bajte - in je šel! Nikoli se ni izmikal (»Tudi takšni so bili, saj sem jih sam videl, ko pa leta mi- nevajo, se je marsikomu za- zdelo, daje bil neustrašen, če že ne kar junak, strela božja!«). Nekje na Skomarju mi svinec prišel le nekoliko; blizu. Skupaj s komanc tom bataljona so se pripli v neposredno bližino b kerja. Tam, v tistih krajih še srečal rojaka Jožeta Vi ška, ki je pozneje padel i Dramljami. Nemci so izganjali ljudi > jih gonili v dolino. Hodili; tiho, da jih partizani ne izsledili. Vendar jih je i2 otroški jok. »Videli smo jih na čistil se spominja Dravinec. »1 mandant je zaklical. lei civili, in potem smo vž| po njih. Rešili so se. Pad so mine in naposled je za lo tudi mene. Nekako sefl privlekel do brigade. J sem ranjeni obe roki, hri Naši so se udarili z Nefl jaz pa sem se spravil v zsS je tamkajšnje mežnarije. p to so pozneje zažgali.- Nato umik za umikom' Nazarje,^ nekje nad gol grad, k Špehu nad Ljubnj na Malo planino, kjer je ' oficirska šola v neki vili-' se dozdeva Dominiku, ima sicer imeniten spo^ Tam jih je, ranjence, do kurir iz Tomšičeve briga'' (Nadaljevanje prihodfif^