278. številka. Ljubljana, v ponedeljek 2. decembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan cvečer, i zim Si nedelje in praznike, ter velja po p o 51 i prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ..a leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frauk i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. II p r a v n i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ a jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniStvo „Slov. Naroda", K valutnemu vprašanju. Spisal Vaso Petricič. IV. Iz sledečega se lahko posname, kake neprilike slede iz nestalne vrednosti denarja, tukaj posebno, ako se vrednost poviša: Nek gospodar, ki ima 25.000 gold. imetja, vzame ravno toliko od hranilnice na posodo proti tridesetletni anujiteti od 6Va °/oi to Je S °/o obresti in lx/a% amortizacije = 1625 gold. na leto, ker mu bolj kaže gospodariti s posestvom, vrednim 50.000 gold., pri katerem 'bo lahko rabil stroje, nego z majhnim, vrednim 25.000 gld., pri katerem bi se mu stroji ne izplačali. To pa more le storiti, ker si je v svesti, da mu bode posestvo toliko vrglo, da bode mogel lahko plačevati letno anujiteto od 1625 gold. Ve, da mu to ne bo vsako leto jednako lahko, jedno leto bode veliko požel in bode žito ceno, drugo leto pridelal bode malo, ali bodo cene višje. Ve tudi, da se bode včasih po žetvi uveril, da bi bilo bolje, ako bi bil to leto namesto veliko pšenice raje veliko rži sejal, da bi bil imel več dobička. Misli pa, da 66 sme na to zanašati, da bodo pridelki v teh 30 letih imeli povprečno stalno vrednost; kajti, ako bi se bil bal, da bode moral morebiti v teku teh tridesetih let dvakrat toliko pridelati, kakor takrat, ko se je denar izposodil, — da bode mogel plačati letno anujiteto, gotovo se bi ne bil lotil gespodarstva v veliki meri, nego bi bil lepo svoje majhno posestvo obdeloval, če tudi pod slabšimi pogoji. Ta primer nam jasno dokazuje škodljivost nestalnosti valute. Preustrojitev razdejane valute odpira zopet vse rane, ki so se usekale ljudskemu blagostanju vsled zmanjšane denarne vrednosti; kajti vse povišane cene blaga, plačil, mezd, sploh vsakega dobra morajo se skrčiti, da se] doseže ista cena v kovini, kakor prej pred razdejano valuto Radi tega ustavlja se produkcija, ljudstvo, ki je že dospelo do blagostanja in pridobilo kapitalij s svojim pravilnim gospodarjenjem, mora se takorekoč znova učiti štedljivosti, ali jasneje — mora se znova mučiti s prvotnimi pojmi' gospodarstva. VkUmI tega polastuje se duhov nekaka nevolja, ka« tera se opaža mej ljudstvom tako dolgo, dokler se vse cene ne izjednačtjo. Ljudje, ustrašeni, izgubili so lastnost, presojati pogoje velikih veliko let absor-birajočih podjetij, ker jim nedostaje zmožnosti računati s čisto novimi pogoji, ki se morajo zdaj uvaževati. Najjednostavnejše sredstvo pri preuatrojitvi valute bila bi odstranitev gori navedenega 20%nega ažija s tem, da se povišajo davki v tisti meri, da se doseže za prebitek državnega proračuna 20 % kolajočega papirnega denarja, to je okolu 200 milijonov goldinarjev. Ako se ta znesek odtegne prometu in uniči, ostalo bi še 80 % v prometu se na-hajajočega papirnega denarja, kateri bi potem hitro dosegel parikurz z zlatom. Ne sme se pozabiti, da ažijo nastane v mirnih časih jedino le vsled preobilnega v prometu se nahajajočega papirnega denarja, katerega se je bilo več izdalo, nego je bilo treba, ali nego ga držnvnogospodarski želodec prebaviti zamore. Smoter preustrojitve valute bi se tedaj dosegel, promet bi se mi.A„ razvijal, produkcija, notranja kakor izvozna trgovina cvetela, kocentrovanje kapitalij se omogočilo in s tem bi se dosegel, ako vlada politični mir, društveni smoter; moglo bi se popolnoma pogrešati kovinski denar, ako se ravna po onem patrijotičnem načelu, da je državljan v istini dolžan žrtvovati blago in kri domovini. To bi se vsekako zgodilo le tedaj, ako bi naša država bila v nesrečni vojni popolnoma uničena in nehala biti kot taka. Tisti pa, ki kaj posedujejo, boje se takega slučaja in silijo zato vlado, da preustroji valuto, to je, da jim zagotovi, da bodo njih bankovci kuponska obvezila obdržali svojo vrednost tudi, ako bi se država razrušila, ker bode protivrednost ostala v podobi zlatega denarja. Ne da se tajiti, da bi o naših razmerah, ko se ljudje bolj brigajo za politične kakor za gospodarstvene namene in na noben način nečejo priznati načela zdrave jednakopravnosti, skoro bolj kazalo valute ne preustrojiti, ker bi to bilo nekako prisilno sredstvo, da Be vzdrži države integriteta in bi se s tem narodi prisilili je z ozirom na svojo lastno korist državo o vsaki priliki podpirati. Jaz sicer mislim, da stvar ni tako in sem uverjen, da se bodo narodna nasprotstva brzo polegla, brž ko izumre rod zagrizencev, katerim je vodilo narodno prvenstvo, ne pa ravnopravnost, ter da bode Avstrija mogla vso svojo pozornost obračati zanemarjeni narodnogospodarstveni politiki, kakor to stori izključno in v obilnej meri Anglija. Za preustrojitev valute imamo tale sredstva na razpolaganje: 1. Pobiranje novega posebnega davka v znesku vseh proročunjenih davkov skoz dve leti, da Be s tem denarjem kovinski pokrijejo vsi nepokriti bankovci in državni papirni denar. 2. Vzvišanje našega meničnega kurza tako dolgo, da doseže parikurz z zlatom, in sicer z na vsak mogočen način pomnoženim izvažanjem, s po-vzdigo kmetijstva in obrtništva ter splošne narodne produkcije. 3. Razveljevanje vsega nepokritega denarja in LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Benes- Tfebizsky, preložil 1. Gornik. Dragi cLel. X. (Daljo.) „Za živa si baje zame molila, na smrtni postelji si baje odpustila in da se zdaj po tako dolgih letih spominjaš mene in prihajaš po mojo srečo — po jedino srečo, katero sem poznal v vBem svojim življenji! — Lucilija — Lucilija! Moriš ta nedolž-neža, ki ne moreta za otca! — Sestra moja! Ustani — ustani —" Gospod knez držal se je še sa glavo z obema rokama tako močno, kakor se bi bal za njo, da se mu ne razpoči, kakor bi hotel, da bi mu minili dnevi v letu ne zadeli se v senci, kajti gnali so se mu proti čelu močno, kakor burni vetrovi, kakor razburiene vode, kakor sivi oblaki polni toče . . . Na postelji zastokal je zopet deček, a zdaj že slabo. Roki omahnili sta mu na bele blazine, glava obrnila se je proti oni strani, kjer je stal knez . . . potem še jedno zaittenje, a tudi tako tiho . . . Gospod knez tega ni niti opazil. „Sestra Lucilija! — Usmili se — ustani!" Komornik, ki je že tretjič odprl dveri, ni niti veroval svojim ušesom, da je knez mogel tako govoriti, a oči so ga prepričale, da je njega Svetlost v istini sama. Prišel je zopet z nekim glasom, a zdelo se je, da je v zadregi, ali naj se obrne, ali naj moti knežjo milost. Že je storil dva koraka nazaj naje-denkrat pa se je prestrašil, stopil zopet na prag in rekel jecljajo: „Oni seljak se ne da in ne da" odbiti! Sedel je res na kamen pri vratih . . . Ponaša se, da bo kugo odtod odgnal, da jo bo odtod spodil . . Zdi se mi, svetlost, da sem ga večkrat videl na posestvu. Pravili so o njem, da mnogo ume, da baje kjer in komur hoče, povsod pomaga." „Da kugo odtod odžene in spodi ? Pripelji ga takoj semlu Gospod knez izgovoril je te besede, kakor v polusnu, in stoprav zdaj obstale so njegove oči na posteljici, na kateri je njegov ljubljenec ležal že kakor mrtev. In zopet zgrabil se je z obema rokama za glavo in vskriknil, da so ga morali čuti na hodnik. Potem zagnal se je k postelji in obe lici j zaril globoko v mehke, snežnobele blazinice, kakor bi hotel imeti isti dan pogreb z otrokom. V sobi pri vratih pa je že bival visoki sloki mož v suknjeni halji, v ozkih kožnatih hlačah, na nogah z razhojenimi čevlji, na katerih so se lesketale niedi.e zapone. Čepico, črno kučmo z belkastim robom držal je v levici. Oči imel je poluzaprte, in obraz njegov podoben je bil pokvarjenemu perga-menu, na katerem so peroti časa že davno zbrisale poslednjo črko. Usta njegova bila so tesno zaprta, kakor bi ne hotel niti z dihom gospoda kneza dra-miti iz globoke žalosti. Trpelo je precej časa, da je tako stal kakor duh, in prodno je knez opazil, da ima svedoka svojih solz in Bvojega težkega gorja. Gospod knez stopil pogledavši kmeta z zaro-šenimi očmi, zopet k postelji, dečku skoro k zglavju. »Prišel si prepozno . . .* Gospod knez je skoro le zašepetal, da bi ne bilo poznati bolesti njegove. „Prišel sem v najugodnejši čas, Svetlost!" Pri teh besedah, ki so tudi tiho prišle kmetu iz ust, odprli sta se mu jedva ustni. „Ai znaš mrtvece buditi? — Človek!" izdaja, in sicer v manjšem obsegujnovega, pokritega v kovini, katera bi se morala kupiti z novim po soj i lom. 4. Skrčenje papirnega goldinarja na njegovo vrednost v zlatu, katero ima po meničnem kurzu tistega dne, ko se uvede dotična postava in se iz-dajejo novi bankovci, ki bi bili pokriti z novim posojilom v zlatu. To sredstvo posebno priporoču-jejo bankirji. V drugem in tretjem slučaji morala bi država ponehati najemati zmeraj nova posojila in gledati na to, da bi se naši državni papirji vračali iz inozemstva v tozemstvo, ali bi se pa moral izvoz tako pospeševati, da bi bil pasivni saldo naše plačilne bilancije jednak aktivnemu saldu naše trgovinske bilancije. Katero izmej temi štirimi sredstvi bilo bi za nas spojeno z najmanjšo izgubo? Prvo sredstvo je nemogoče radi znanega ob-ubožanja davkoplačevalcev, torej se Se v poštev jemati ne more, akoravno bi bilo najnaravnejše. Posluževati se tretjega sredstva prepove da nam naš narodni ponos in vera na našo bodočnost; le toliko naj bode omenjeno, da, ako bi kdo hišo imel in jo prodal dan prej, predno se razglasi do tična postava, postal bi z istim dnevom berač, do-čim bi kupec niti najmanjše izgube ne imel. Ako bi pa ne bil hiše isti dan kupil in denar pustil v hranilnici, postal bi bil on berač. Leta 1849 zgodilo se je tako imeteljem Kossutbovega papirnega denarja in to je deželo bolj bolelo, nego prelita kri. Tudi četrto sredstvo bi prouzročilo velikanske premembe in uničilo marsikatero eksistenci j o, katera sloni na dosedanjih pogojih polnoveljavnega papirnatega denarja z prisiljevalnim kurzom. Ako bi se poslužili tretjega ali četrtega sredstva, ponehala bi nenadoma naša produkcija, kolikor je ne porabimo za domače potrebe, in ž njo naš izvoz v inozemstvo To bi se zgodilo vsekakor bolj počasi in manj občutno, ako bi se poslužili drugega slučaja sredstva. Ako bi hoteli uvesti v Avstrijo zlato vaiuto, priporočal bi na vsak način druzega slučaja sredstva, ker jedino ono omogoči počasno poravnanje cen in ne vzdržuje samo naše produkcije in izvoza na sedanji stopinji, ampak zadnjega celo, posebno, ako se ga dobro poprimerao, tako zviša, da bi se lahko brez strabu in škode lotili preustrojitve valute. Ako bi se za to sredstvo odločili, pomenilo bi to za zdaj odlagati preustrojstvo na poznejši ugodnejši čas. Govora poslanca Ivana Hribarja v 13. seji deželnega zbora dne 18. novembra 1889. Visoka zbornica! Rad bi poznal tistega veščaka, s katerim se je častiti g. predgovoruik pogovarjal in ki mu je zatrjeval, da bolnica, kakoršna je, odgovarja in ustreza svojemu namenu. Kdorkoli je kedaj v tej bolnici bil — in vsak izmej nas imel je že priliko obiskati kedaj kakega bolnika, moral se je prepričati, da zavod, kakoršen imamo mi za deželne bolnike, ni dostojen dežele Kranjske. Častiti gospod Knez govoril je to z brzostjo, z neko nestrpnostjo, z glasom tresočim se, kakor travica v šumečem vetru. Seljak zmajal jo samo z glavo, in oči njegove obstale so stoprav zdaj na posteljci, na zamodrelem obrazu dečkovem. „Ali se vam je dogodila nesreča, gospod knez? — Bog blagovoli vse nadaljne zlo odvrniti od vašega rodu I* „Česa torej hočeš od mene, ako nočeš mojemu ljubljencu pomoči?" Gospod knez postal je zdaj zopet odločen, in to vprašanje zvenelo je že osorno, „Na jednem iz vaših največjih posestev živi dobro, delavno in spoštljivo ljudstvo. Za svojega gospoda dalo bi, ako je le količkaj ž njim, življe nje in dušo bvojo. Kolikrat je že dokazalo, kako ljubeznjiva in detinska je njegova udanost nasproti gospodom. Uradniki Vaše Svetlosti žalili so to ljudstvo že v najčutljivejših točkah njegovega značaja. Uradniki Vaše Svetlosti posmehovali so se vsemu, kar je bilo in bode temu ljudstvu najsvetejše in najnedotakljivejše ... In ljudstvo to imajoč nikjer zavetja, nikjer uslišanja, odločilo se je, da si samo pomore ..." (Dalje prih.) predgovornik dr. vitez Bleiweis je naglašal, zakaj ne ustreza bolnično poslopje. Ti razlogi so tako tehtni, da se moram le čuditi in ne morem dosti načuditi, kako Be morej najti še kdo v tej visokej zbornici, ki more trditi, da sedanje poslopje popolnoma zadostuje in bi bilo nepotrebno zidati novo bolnico. Jaz, gospoda moja! rad priznavam, da bode to stalo veliko denarja in da je teško odločiti se letos, ko imamo toliko pritožeb od vseh atranij z dežele; ali pomisliti moramo, gospoda moja! da smo takrat, ko se je konverzija kranjskega zemljiško-odveznega dolga izvršila, veliko breme, katero bi bili morali mi nositi, odvalili na naše potomce in nekaka moralna dolžnost naša je, da sedaj tem potomcem kolikor mogoče onega denarja, ki nam je na razpolaganje, vsled konverzije, prepustimo v obliki investicij. In ravno pri deželni bolnici to lahko storimo, kajti ni dvojbe, da se zavod, kakeršen je ne more vzdržati, ker ne zadostuje zdravstvenim potrebam. Dejal sem, da se je teško odločiti sedaj, ko imamo tako bedo, v deželi za gradbo nove bolnice; ali stvar je nujna in se ne da odlašati. Zato pa bodite prepričani, gospoda moja, da boste, ko pride v razgovor, kako pomagati našim sodeželanom, našli mene, ki z veseljem glasujem za današnji, razmerno mali gradbeni donesek, mej tistimi, ki bodo radi glasovali za dovolitev izdatne podpore. Ne postavljam se na tesnosrčno stališče, da bi morali čakati prihodnjih boljših časov: ne moreni pritrditi uteme Ijevanju častitega gospoda predgovornika, ki pravi: čakajmo, da se spametujejo gospodje inženerji, da ne bodo tako sijajnih poslopij zidali, ko sedaj, kajti ta potrata se mora jedenkrat preživeti. Prepričan sem, da se to ne bode preživelo, temveč, da bode še napredovalo; kajti čim bolje se bode arhitekto-nika popolnjevala, temveč se bode potrebovala za zunanje okraševanje. S tem pa ni še rečeno, da bi mi morali bog ve kako krasno in drago poslopje zidati. Pač pa moramo zidati tako bolnico, da bode odgovarjala zdravstvenim potrebam ; kajti kakor vsi veste in kakor je to tudi častiti gospod predgovornik dr. vitez Bleivveis zatrjeval, v sedanji bolnici ni mogoče dobiti toliko zraka, kolikor se ga za zdravstvene namene potrebuje. Pomislite, koliko dežela škode trpi že samo pri tem, ako se v sedanjem poslopji bolnik, ki bi se v dobrej bolnici ozdravil v jednem meseci, zdravi po dva in več mesecev. Dežela ga mora vzdrževati in oskrbovati Ako se poslopje napravi tako, da bode mogoče z večjim uspehom zdraviti, bode se tedaj tudi deželi marsikaj prihranilo pri oskrbljevalnih troških. Častiti gospod predgovornik je naglašal, kako malo imajo nekateri okraji dežele od bolnice, ter je v dokaz tega navel, da je samo jedenkrat nek Rib-uičan hotel dati se prepeljati v deželuo bolnico ; a da je še ta na potu v Ljubljano umrl. Gospoda moja! vprašanje je, če bi ta Ribničan ne bi umrl tudi, da je doma ostal, kajti bržkone je bil že tako hudo bolan, da je moral po potu umreti. Vender pa 8 tem dokazovati, da nekateri okraji nič od bolnice nemajo, je — [mislim — pretirano. Navajalo se je v finančnem odseku tudi, da n. pr. Novomeški in drugi dolenjski okraji nemajo tako rekoč nič od bolnice v Ljubljani; ali po podatkih vodstva bolnice je vidno, da je bilo lanskegu leta iz Novomeškega okraja 148 bolnikov v deželnej bolnici. Torej tudi tisti Ribničan bržkone ni tako osamljen, temveč gotovo prihaja iz Ribniške doline iskat zdravja v našo bolnico več bolnikov, ki ne umrjo po potu. — Zaradi tega priporočam visokemu zboru, da ne bi odlašal z zidanjem nove bolnice in prosim, da vsi častiti gospodje tovariši glasujejo za predlog, kateri stavi častiti gospod poročevalec v imenu finančnega odseka znesek, kateri ima dežela izdati, ni prevelik. Samo 100.000 gld. se odločuje iz deželnega premoženja; pri tem pa od mesta zahteva precejšnjega zgradbenega doneska. Prepričan sem, da bode mestni zastop uvaževal koristi, ki nastanejo mestu, ako se bolnica premesti, in da bode dovolil svojim razmeram primeren donesek ; zato pa naj deželni zbor da mestu dober vzgled. Ako pa se tu čujejo glasovi, da nam nove bolnice treba ni, potem ne vem, kako bodo mogli gospodje mestni odborniki glasovati za izdaten donesek k zgradbi bolnice, o katerej se že naprej trdi, da je ni treba. Jaz vam torej priporočam, gospoda moja! da glasujete za predloge odsekove in da s tem priznate nujno potrebo nove bolnice v Ljubljani. Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 2 0. novembra 1889.) Poslanec Murni k poroča za finančni odsek ob ustanovitvi strokovne šole za kovinsko obrt v Ljubljani sledeče: Velik pomen obrtnega pouka pri-poznava se vsestranski ter skrbi visoko c. kr. mini-sterstvo za uk in bogočastje z tajvečo pozornostjo za gojitev tega pouka. Po uredbi obrtnega pouka spadajo obrtne šole v naslednje vrste: 1. državne obrtne šole, 2. obrtne strokovne šole, 3. rokodelske šole in 4. obrtne nadaljevalne šole. Tudi na Kranjskem se že več kot trideset let prizadevamo, po~ spešiti obrtni pouk in bili smo že leta 1872. mnenja, da bode visoka naučna uprava ustanovila v Ljubljani obrtno šolo. Toda v merodajnih krogih se je opustila ta misel in še le potem, ko se je najviše vodstvo vseh obrtnih učnih zavodov združilo v rokah visokega c. kr. naučnega miuisterstva in ko so dežela, mestna občina Ljubljanska in trgovska in obrtna zbornica prosile za ustanovitev sledečih obrtnih šol, namreč: a) za lesno obrt, katera naj bi obsegala stavbinsko in pohišuo mizarstvo, lesno rezbarstvo, delavnico za poučevanje ob izdelovanji kmetijskega orodja in pa domačo obrt za lesene izdelke; b) šolo za pletenje košev in jednakih izdelkov in za vrborejo; c) za umetno vezenje in čipkanje; — še le potem ustanovile so se preteče-nega leta sledeče šole v Ljubljani: a) strokovna šola za lesno obrt, t j. za stavbinsko in pohišno mizarstvo, rezbarstvo in strugarstvo, b) za umetno vezenje in Čipkanje. Strokovna šola za pletenje košev in jednakih izdelkov, s katero bi bila spojena vrbo-reja, utegnila bi se v kratkem ustanoviti, ker se je prevzvišeni gospod minister za uk in bogočastje izrazil, da bi na podlagi uspeha daljnega obravnavanja ne bil zoper ustanovitev take šojj^ s sedežem v Ljubljani. Ker dozdanji uspehi ustanovljenih strokovnih šol opravičujejo najlepše nade in je njih mnogobrojen obisk najboljše spričevalo za to, kako potrebna je bila ustanovitev navedenih šol, in ker se sme dalje z vso odločnostjo trditi, da je tudi od napominanih zastopov prošena strokovna šola za pletenje košev jako potrebna in da se bode tudi za to šolo oglaševalo mnogo učencev, se je nadejati, da se bode strokovna šola za lesno obrt popolnila v navedenem zmislu, kar se vsestranski želi. Deželni odbor je trdno uverjen, da se bodo tudi obrtniki drugih vrst ali strok za višje izobraženje ravno tako živahno zanimali, kakor oni za lesno obrt. V Avstriji imamo mej drugimi strokovne šole: za stavbinsko obrt v ožjem pomenu, za tesarsko, za kamnoseško, za stavbinsko-mizarsko, za stavbinsko-ključav-ničarsko, za lončarsko, za lesno, za kovinsko obrt (urezovalci, ulivalci kovin, graverji, galvanoplasti-karji, umetni ključavničarji itd.) Izmej raznovrstnih obrtnih strok na Kranjskem zasluži gotovo kovinska obrt, da se nanjo posehno ozir jemlje, ker se nahaja po vseh okrajih in ker se brezdvomno da razvijati in popolniti. Pa tudi zaradi tega je nujno potrebno, da se pri teh obrtnih strokah oživlja in pospešuje čut do umetnosti, da bodo dotični obrtniki mogli uspešno tekmovati s tistimi, kateri že uživajo dobroto stvarnega in strokovnjaškega izvež-banja. Da bodo pa te dobrote in prednosti mogli biti deležni tudi obrtniki na Kranjskem, kateri se pečajo z napominanimi obrti, se mora priznati, da je ustanovitev obrtne strokovne šole neizogibno potrebna za one, ki se hočejo posvetiti kovinskemu obrtu. Taka šola pa bi bila zaradi daljnega izvež-banja velike vrednosti tudi za tiste, ki se že zdaj pečajo s takim obrtom. Ker pa se glavna komisija za obrtni pouk drži načela, da se ustanovitev obrtnih učnih zavodov more le tedaj priporočati, ako se dokaže, da obstoji obrtni živelj, katerega obseg je tako znaten in kateri se tako brezdvomno da razvijati in dopolnjevati in katerega poseben zna-mek se tako jasno uvidi, da se popolnoma očitno pokaže, v katerem poBebnem oziru je treba šolskega pospeševanja, skušal bode deželni odbor dokazati na podlagi podatkov, došlih mu od trgovske in obrtne zbornice, da je splošno potrebna ustanovitev strokovne šole za stavbinsko-ključavničarsko obrt, za umetno ključarstvo in za kovinsko obrt. H kovinski obrti na Kranjskem se morajo prištevati: Plavži za lito železo, plavži za železo iu prečiščevaluice, plavži za jeklo, tovarne za žice in žične žeblje, tovarne za pile, izdelovalnice za kose in kladiva, tovarne za ulivanje zvonov in kovin kot velike obrti, potem kovači, nožarji, žebljarji, pilarji, ključavničarji, kleparji, pasarji, zlatarji in srebrarji in zlatoklepi kot male obrti. Število teh obrti znaša 1889. I. 790, dočim jih je 1885. 1. bilo 802, 1880. I. 691 in 1875. 1. 697. Izmej teh jih spada leta 1889 : a) na Gorenjsko z mestom Ljubljane in z političnimi okraji Kranj, Radovljica, Kamnik in Ljubljanska okolica 448, b.) na Dolenjsko s političnimi okraji Kočevje, Krško, Litija, Novomesto in Črnomelj 201 in c) na Notranjsko s političnimi okraji Postojina in Logatec 141. Gorenjsko ima torej največ obrtij ter se ve-leobrtne naprave skoro jedino le nahajajo v tem dela dežele Kranjske. Na Dolenjskem — izvzemši tovarno za lito železo v Dvoru — in pa na Notranjskem zastopana je torej le mala obrt in še celo ta je v navedenih dveh delih dežele skupaj manjše kot na Gorenjskem. V mali obrti je najprej omeniti raznih kovačev, katerih je 124, namreč kovačev, ki kujejo konje, ki izdelujejo orodje, verige Jin jednake reči. potem pridejo ključavničarji, katerih je 87, dalje je 58 žebljarjev in 39 kleparjev, ostalo število 25 pa se razdeli na no-žarje, pilarje, kotlarje, pasarje, zlatarje, srebrarje in zlatoklepe. Pri veleobrti se morajo naglašati plavži za železo in prečiŠčevalnice, tovarne za kose, sekire, plavži za jeklo, kakor tudi zvonarije in uli-valnice kovin. Pri navedenih in še pri drugih vrstah skupine „kovine in kovinski izdelki" znaša število delavcev blizu 500, mladih pomočnih delavsev pa je 90. Pri mali obrti se sme število pomočnih delavcev računati na najmanj 500, ne oziraje se na delavce pri izdelovanji žebljev v Železnikih, v Kropi in Kamnigorici, katerih je 1500. V obrtni skupini za kovino in kovinske izdelke nahaja se torej tako veliko število pomočnih delavcev, da se kaže nujna potreba, nakloniti jim tako izvežbanje, da jim bode omogočeno, prisvojiti si potrebne strokovne znanosti in ročnosti, kakor to zahteva splošen napredek. To pa je mogoče doseči le s strokovno šolo za kovinsko obrt, katera naj bi zlasti obsegala tudi stavbinsko in umetno ključavničarstvo. Na podlagi te razprave nasvetuje deželni odbor: 1. ) Deželnemu odboru se naroča: a.) obrniti se do visokega c. kr, ministerstva za uk in bogočastje s prošnjo, da ustanovi strokovno šolo za kovinsko obrt v Ljubljani, katera naj bi obsegala tudi stavbinsko in umetno ključavničarstvo, b.) potrebno nkreniti, da se na primernih krajih Gorenjske oziraje se na potrebo v tem delu dežele obstoječih obrtov ustanove učne delavnice in rokodelska šola. 2. ) Deželni zbor izreče radovoljnost, za ustanovitev in vzdrževanje strokovne šolo za kovinsko obrt dovoljevati doneske iz deželnega zaklada v istej meri kakor za strokovno šolo za lesno obrt. Resolucije pa nasvetuje sledeče: 1.) MiniBterstvo se naprosi, da s primernim poukom pospešuje lesni in lončarski obrt v Ribniški dolini. 2) Deželni odbor se pozivlje, da skrbi z ustanovami za naraščaj učiteljskih močij za obrtno Šolo-_ (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. decembra. Kazeuski odsek državnega zboru je v drugem branji rešil kazenski zakon. Danes bode ta odsek imel konečno posvetovanje. Stvar bode torej kmalu godna, da se predloži državnemu zboru. Dunajski dopisnik „Czasa" piše, da je položaj Taallejeve vlad« jako slab. Dogodki v deželnem zboru češkem in odstop princa Liechtensteina so jako oslabili vez mej vlado in desnico. Zjedi-nenje Liechtensteinovega kluba s Hohenvvartovim sta pa preprečila Lienbacher in Zallinger. Vlada je opravičena, misli dopisnik, zahtevati zmernost in krepko podpiranje politike, katere se že deset let drži Taafle iu katero odobruje krona. Vlada bode morda stavila celo kabinetno vprašanje, kakor je to že večkrat storila. Dopisnik pripisuje veliko važnost konferenciji vodij desnice, ki je sedaj sklicana na Dunaj. Dopis končuje z besedami, da je osoda sedanje vlade zavisna od modrosti eksekutivnega odbora desnice. Eksekutivni odbor nemških deželnih posiancev v Pragi sklenil je v zaduji seji, da skliče glede dopolnilne volitve za deželni zbor češki na 15. dan decembra shod zaupnikov v Prago in dne 26. jan-varja shod nemške stranke v Toplice. Novi I>imajftki župan je pri svojem nastopu posebno naglašal nemški značaj Dunaja. To obsojajo češki listi, ker na Dunaji biva mnogo tisoč Ne-nemcev in je to mesto prestolnica mnogojezične države. Naglašanje nemškega značaja utegne Dunaju le škodovati. \ nanje države. Dunajski dopisnik ruskega lista „Novoje Vremja" piše, da se je razgovarjal z visocimi uradniki ministeiRtva vnanjih zadev, ki so vsi naglašali, da Avstrija želi živeti v miru z ltusijo Pa tudi drugi ruski listi se mnogo bavijo z Avstrijoin nagla-šajo, da Rusija želi ohraniti z Avstrijo dobre odnošaje. Sploh je po ruskih listih zavladala zadnje dni neka pomirljivost, ki se pa ne ve, kako dolgo bode traiala. Po poročilih iz Carigrada je turški pod-konzul v Vranji pravilno postopal jn je le nov namestnik prefekta v Vranji nepravilno ravnal, ker ni spoštoval podkonzula, kakor se gre in je brezozirno postopal g turškimi podložniki. Turški poslanik v Belemgradu izročil je srbski vladi ostro noto, obso-jajočo postopanje prefektovega namestnika. V vzhodni PrusiJI biva kacih 360.000 Ma-zurov, kateri govore poljščini podobno narečje. Ta ljud se je dosedaj malo zavedal narodnosti svoje, zatorej ni čuda, da so se vedno bolj ponemčevali. Ponemčevanje bo pa posebno pospeševale šole, protestantska cerkev, pa tudi železnice. Poslednji čas je pa tudi mej Mazuri začela se vzbujati narodna zavest v veliko nevoljo vlade pruske. Začeli so bolj prebirati poljske knjige in liste, iu sedaj nameravajo v svojem narečji izdavati list pisan v slovanskem duhu. Mnogo se jih je tudi že pokato-ličilo, ker katoliška cerkev ni tako nevarna njih narodnosti, kakor protestantska. Nemški listi jako kriče, ker se je začelo narodnostno gibanje mej Mazuri in opozarjajo vlado, naj to gibanje strogo nadzoruje in posebno naj iztiruje Poljake, prihajajoče iz Rusije in Galicije, ki agitujejo za poljstvo. Poljske liste in knjige naj skuša spodriniti s cenimi nemškimi poljudno pisanimi časniki in knjigami, po mazurskih selili naj se tudi snujejo nemške ljudske knjižnice. Vodja angleške vlade lord Salisburrv je v Nottinghamu pri občnem zborn narodne zveze konservativnih društev govoril ob osnovi nove narodne stranke, v katero bi se spojili konservativci in uni-jonistični liberalci. On misli, da bi bila osnova take stranke velike važnosti, a pravi, da stvari ne morejo dognati samo vodje strank. Taka stranka se bode sama osnovala, kadar se bode globoko v družbene sloje ukoreninilo prepričanje, da je točka, v katerej soglašajo konservativci in unijonistični liberalci, mnogo važneja, nego so vse točke, v ka terih se njih mnenja ne ujemajo. Domače stvari. — (Gospod .Josip G oru p) poslal je županstvoma v P o s to j i ni in na Vrhniki po 100 gld., žnpanstvu v Loži pa 113 gld., vkupe 233 gld., katere svote naj se na sv. Miklavža dan razdele mej tamošnjo revno šolsko mladino. — (Za „Sokolov Dom") poslal je veleč, gospod Ant. Berce, župnik v Št. Lambertu, 10 gld. z opazko: „Da Bog narodnost našo čuva!" — Za Miklavžev dar. — Srčna hvala uzornemu dubovniku-rodoljubu ! Dal Bog uresničenje Vaših želj in nam pridobil mnogo jednacih posnemovalcev. — (Umrl) je dne 18 m. m. v Pragi gospod Ivan Fischer, bivši vodja gimnazije v Novem Mestu. — (Sokolov Miklavžev večer) obeta biti jako zabaven. Sestava programa je zelo srečna in bode gotovo vzbudila mnogo veselja pri otrocih. Skrbljeno pa je tudi za užitek odraslim p. n. obiskovalcem. Natančni program priobčimo jutri. — (Čitalnica Ljubljanska) priredila nam je včeraj zvečer prav lepo društveno besedo. Vspored obsezal je samo 6 točk, a vse bile so izredne. V II. Sattnerja skladbi „Na planine" nastopil je mešani zbor ter jako ubrano pel vrlo zloženo pesem, v kateri se je odlikoval g. Puci-harja bariton. Moški zbor pel je F. S. Viharja skladbo „Guslam". Zbor ta naslanja se na jugo slovanske motive in je deloma jako karakterističen. Na glasoviru svirala je gospodična B. Šumanova ter z izvrstnim svojim sviranjem vzbudila splošno pohvalo. Zelo je ugajal Abtov troglasni ženski zbor „Čuj glas zvouov", najbolj pa Foersterjev mešani čveterospev „Kitica". Na krasne besede Gregorčičeve zložil je mojster Foerster prelep čveteroBpev, ki pa zahteva tacih močij, kakeršne bo bile včerajšnje, da se pokažejo vse krasote lepe a jako težavne skladbe. Gospića DaneŠeva, gospa Gerbičeva, in gg. Pribil in Dečman peli so ta čveterospev s tolikim efektom, da so ga morali ponavljati. Posebno ugajal je g. Dečmana bas, ki je v višini, kakor v nižini jednako zvonk, krepak in simpatičen. Poslednja točka bil je mešani zbor iz Dvofakovega oratorija „Stabat mater", pri katerem je, kakor pri jedni prejšnjih točk na glasoviru spremljal g. vitez Ohm-Januševskv. Dvorfa-kove skladbe so svetovno slavne, pevski zbor pod g. G e r b i ć a vodstvom bil je pravi interpret skladatelja umetnika in žel jako živo pohvalo. »Beseda* bila je dobro obiskana, posebno bil je krasen Bpol mnogobrojno zastopan. — (Koncert v redutni dvorani.) Naprošeni smo javiti, da se ustopnice h koncertu, ki ga dne 7. t. m. priredita gg. M o ser in vitez Januševskv, dobivajo jedino le v glavni trafiki na mestnem trgu. Narodne kroge opozarjamo, da se mnogobrojno udeleže, ker se od nasprotne strani proti temu »slovanskemu* koncertu delajo razne ovire. j — (Kamniške ces ar ske praha rne) vodja major Ivan Schwab, ki je iznašel brezdimni smodnik, poklican je k topničarskemu adminiBtra-tivno-tehničnemu odboru na Dunaj in mesto njega imenovan je poveljnikom praharne v Kamniku, dosedanji njegov namestnik stotnik Vilj. GUnther. — (Prva no va u ra dn iš k a uniforma) videla se je v Ljubljani včeraj. GoBp. L., prišedši v novi uniformi v Ehrfeldovo gostilno »Pri slonu", vzbujal je splošno pozornost. — (Telefon v Ljubljani) namerava napraviti c. kr. privilegovani posestnik delarnice me-haniških in telegrafskih izdelkov, Josip Martini iz Maribora. — (Petdesetletnico) svoje poroke praznoval je minolo sredo v Novem Mestu gosp. Josip Tabo ure s svojo soprogo Elizabeto. — (Dolenjski „Sokol") priredi v Četrtek ob Va8 uri v »Narodnem domu" Miklavžev večer. Na sporedu je godba, petje, komičen prizor in nastop Miklavžev z angelji, Belcebubora in Luci ferje m. — (V Mokronogu) napravili so rodoljubi dijaško kuhinjo, v katerej dobiva 21 učencev in učenk hrano. — (Vreme.) Zadnje dni zapal je sneg in pritisnil mraz. Izven Ljubljane imajo več Bnega, na Notranjskem, n. pr. iz Idrije v Logatec se prav prijetno sanjkajo. Vreme je mrzlo, a suho, in tako bi nam ugajalo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 1. decembra. Naredba ob uradniških uniformah dobila bode za dodatek še predpise o bradah in laseh. (Bart- und Haar-ordnung.) Feterburg 1. decembra. Javlja se, da se je uveljavil zakon, ki mestni red po pri-baltijskih gubernijah spreminja tako, da literati nemajo več volilne pravice in se mesto nemščine uvaja ruščina kot poslovni jezik. Lizbona 1. decembra. Don Pedro br-zojavil kralju, da pride v Lizbono in bode, kakor navadno v hotelu, ne pa v kraljevem dvorci stanoval. Sant Vincent 1. decembra. Parnik „Alagoas" s cesarjem don Pedrom in njegovo obiteljo včeraj o polunoči sjmkaj priplul. Vse zdravo. Kajira 2. decembra. Emir paša obvestil vlado, da je dospel v Sansibar. Napolj 2. decembra. Tukajšnji list „11 Piccolo" dobil je sledeči telegram iz Masave: Dne 26. novembra naskočila sta Ras Alula in Mangaša Aduvo. Kas Alula hotel jo maščevati brata, katerega je Segum pustil v Aduvi na čelu posadki in kateri je pri obrambi mesta bil ubit. Posadka pobegnila je po 9 ur trajajočem boji. Vojaki Ras Alule in Mangaše oropali so mesti in posekali celo ranjence. Segum, ki je iz Mahale prihajal z 2000 možmi v podkrepljenje, poizvedel je mej potom o porazu. Bazne vesti * (Izseljenci iz Črnegore.) Zaduji doseljenci iz Črnegore dospeli so včeraj v Srbijo. Vseh črnogorskih doseljencev je G3G0. * (Močan potres) V Ljvrecsini (na Oger-skem) in po okolici čutili bo 2G. m. m. proti 10 uri zvečer silno, nekaj minut trajajoče podzemeljsko bobnenje, kojemu je sledil močan potres. Naslednji dau ponavljalo se je ob 1 uri 5 m. gromu slično bobnenje, kojemu je sledil zopet tako silen potres, da so žvenketale šipe po oknih in steklenice na mizah. Mer potresu bila je od juga proti severu. Ob jedni popoludtie pak je nastal že toli močan potres, da se je hišna oprava gugala in da je prestrašeno občinstvo kar bežalo iz hiš na prosto pod milo nebo. K sreči potres izimši velik strah in nepopisno grozo ni napravil nikake škode. li prinaša v 22. Številki naslednjo vsebino: Plodi ustavne dobe. — Slovenci in Hrvaška. — O kritiki dr. Mahniča. II. K nasprotniskini razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) — Povadilsja kuvšm p6 vodu hodith . . . Očrki iz ruskega življenja, spisal R6ščin. (Dalje.) Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „slovanski svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „Slovanskega Sveta" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in (lijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr ---BTBE ..LJUBLJANSKI IW\\ za vsa leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | j Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-8) Zahvala. Prekrasne, nepozabne bile so ure, ki smo jih preživeli Triglavani let šnjo hiukoštne pravnike mej južno-šta-jerskimi goricami v gostoljubnem Ormoži! Radovali, veselili smo se, kakor Se nikdar! — Že se neso rane zacelile, se so sveSi spomini, ki jih ima vsak udeleženec! Naj le [i- spomin pa, ker naj trajnejši ima gotovo društvo „Triglav", ki ne more in ne smo nikdar pozabiti, da ho ravno domoljubne gospice Ormoške sprožile misel, naj si vender „Triglav", ta oaza v najnemškejšem morji, omisli zantnvo! Hipoma nabrale so ljubke gospice vsoto 41 ulit. In danes zahvaljuje se akademično društvo „Triglav" najiskreneje za zopeten prispevek pet in trideset gld., kojo vsoto je nabrala ljubeznjiva gospicaTi-lika Freuensfeldova in njene dražestne drnžice! — 11 vala, prisrčna hvala vsem! — „Triglav" ne bo nikdar pozabil..... Za odbor: ('and. iur. Josip Fon, t. č. predsednik. Stud. med. Ivan Jenko, t. Č. tajnik. Tržne cene v LJubljani dne 30. novembra t. 1. d. kr. PSenica, hktl. . . . 6 <;<', Kež, „ ... & — Ječmen, „ ... 4 55 0 '68, „ ... 3 15 Ajda, „ . . . 1 5 16 Pro»o, „ ... 4 6« Koruza, „ ... ' 4 66 Krompir, „ ... 3 87 Leča, „ ... 12 — Orah, „ ... .10 - Fižol, , ... 1 8- .Maslo, kgr. 1 - Mast, „ Spt-h frifieu „ -66 i— j 50 &peh povojen, kgr. . Ki. kr. — 64 Surovo maslo, „ — 90 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... 3 S Goveje meso, kgr. 56 Telečje „ , 56 Svinjsko t — 50 Koštrunovo . . — 32 Pišancc...... _ 85] — 17 Seno, 100 kilo . . . 21321 Slama, „ „ . . . 2 50 Drva trda, 4 □metr. 7.20 „ mehka, 4 „ 4 30, Meteorologično poročilo. C:ib opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v ram. 30. nov. 7. zjutraj 'J. popol. ■ . zvečer 735 1 um. 733 2 mm. 733 2 mm. —4 2' C —18° C —2 2° C ___ si. zah. si. svz. b1. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. 1. dec. 7. zjntraj 2. popol. 'J. zvečer 734 4 mm. 735'2 mm. 738T mm. —7 0^0 -2'G'C —6 0" C si. svz. si. svz. brezv. obl. megla obl. 000 mm. Srednja temperatura — 27u in 5'2°, za 4'3° pod normalom. in (ir, ase 1 'Lcjrs Za sv. Miklavža! Kakor slednje leto po ni/Jtili cenali velika izber ^W (98a-2) raznih pekarstev. nasladna in kolačna pekarija. £ l£esto, Lingove vilice. J JT nj « i : 1. decembra. Pri Slonu : Hubcr. Stig-lic, Kreutner, Braun z Dunaja. — Scweitzer iz Bero-lina. — Perko z Ptuja. — Kojer iz llomotova. — Kob, Pekolj iz Maribora. — Ep-steiu iz Trsta — Terboglav iz ClradcR. — Lončaric it. Selc. — Lemek iz Sevnice. Pri Mall«l: Landeker, Koppel z Dunaja. — Fcdenes iz Trsta. — Lederer iz Prage. — Zanetti iz .M ■rana. — Kol-len fels iz Celja. — VVeitlich iz Zužempcrka. Pri Južnem Kolodvoru : Majaron iz Borovnice. — Hladnik li Logatca. — Kni-fic iz Vipave — Griinlaud iz Šmartua. — Hafner iz Logatcu. — Peteflln i/. Trsta. Pri Buvarstkeinđvoru : Vrumsak iz Kamnika. IDvrn-aJslsisi "borsssi dne* 2. decembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....K!d. 8595 — gld. Srebrna renta.....„ 86 25 — „ Ziata renta...... , 107-70 — ] 5U marčna renta .... , 100 95 _ Akcije narodne banke ... „ 921-— _ ' Kreditne akcije..... , 316 25 — London.......„11810 — \ Srebro........ „ —•— — Nauol......... , 9*41«/, — , C. kr. cekini ...... , 5'62 — „ Vemftke marke..... B 5a-— — 4% državi,.- sredice i* 1. 1364 260 gld. 132 gld. Državne m-ečke iz 1. 1864 10O , — „ Ogerska zlata renta 4B/0...... lul „ <*'gerska papirna renta 5°/0 . ... 97 „ b**/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. — „ Dnnava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ Zemlj. obe. avstr. 4'/t% zlati zast. listi . 118 „ Kreditne srečke.....100 gld. 185 „ daDes 86-20 86 85 107 75 10i05 919 — 31750 117 95 9-39 5-62 57-92«/, — kr. ii 10 „ 75 „ «8 50 ". Zahvala. Vsem cenjenim prijateljem in znancem, kateri so nam na tako srčen način skazovali sočutje svojo mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene tašče, oziroma matere, Btare matere, sestre in tete, goBpe Ittarije Kavčič kakor tudi onim, ki so spremili pokojnico k poslednjemu počitku, konečno darovalcem lepih vencev izrekamo najodkritosrčnejšo in najsrčnejšo zahvalo svojo. V Ljubljani, dne 2. decembra 1889. (993) Žalujoči ostali. 25.000 parov moških vrhnih zimskih hlač iz izvrstnega debelega Bmskega sukna Be razproda po neverjetno nizkih cenah. — Posestnik velike tovarne za moško obleko, ki se je pa nehala zaradi nastalega požara, mora 25.000 hlač hitro spraviti v denar, da plača upnike svoje, ter je mene poveril s prodajo. Sklenilo so je torej par teh popolnoma po najnovejfil modi i>unajnki najbolj«) narejenih, brez vtiega uiadeia, debellb, trdnih, gorkih lu dobrih (937—4) zimskih moških vrhnih hlač III. baze le po gld. 1.40 II. baze le po gld. 1.90 I. baze le po i jld.2.40 torej za tako ceno prodati, kolikor zasluži delavec, ki jih naredi. Vsakateri dobi hlače, ki se mu dobro prilegajo, če hainani koračno dulgost iu obseg trebuha. — Izjavim Se, da hlače nazaj vzniueiu, ce ne odgovarjajo gore n j i in laHtnoHttm. — V interesu častitih čitateljev tega lista je, da hitro naroče, ker pride slednji dan na stotine naročil iu vsaka stranka jih naroči najmanj 2, 5, 10 in več hlač in bo zatorej velikanska zaloga kmalu razprodana. — Razpošilja se proti povzetju ali predpošiljatvi denarnega zneska in naj se naročbo adresujejo na: Kleider-Ausverkaufsmagazine von Apfel, I., Fleischmarkt Nr. 8/71 iu Wleu. Gena zvezku 60 kr., eleg. vez. 1 gld. I JURČIČ-EVI 1 SPISI. Ravnokar je izšel in se dobiva v „NARODNI TISKARNI" VIII. zvezek Vsebina: O ve t i n sad.. Izviren roman. („Slovenska knjižnica" 1877.) Bela ruta, bel denar. Povest. (Slovenski Narod* 1874.) Zvezek stane 60 kr., elegantno vezan 1 gld. — Prt vnanjih naročilih volja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. — Dijaki dobivajo Jur-čić-eve »Zbrane spise" po SO kr. izvod, ako Bi naroče skupno najmanj lO izvodov. VALEČ. ItostMan gospodarski list s prilogo „Vrtnar" Uradno o. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetoyalpo" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudBke knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi Btrani 16 gld., na V. strani 8 gld., na */« strani 5 gld. in na »/, strani 3 gld. Pri večih naro-čiUh velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje, vse inserate zunaj Kranjskega •prejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, L, VVallnsohgasse Nr. 10). - ^ Vaa pisma, naročila in reklamacije pofiiljati je o. kr. kmetijski dražbi v IJubljftiii. v Salendrovih ulicah fitev. 5. Z 1. 1889. nastopi ..KMETOVALEC" VI. letnik. ,,KMETOVALEC" jo adlni veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako je med n- jb j _~jff razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888. prinesel je ..KMETOVALEC" /.a .12 iH0HmMHmi straneh velike oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in sicer Toijcdil-skih, živinarskih, vinarskih in gozdnankih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašnnja, katera o ili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic i. t. d. To berilo razjasnjevalo j« 50 podob. „VRTNAR« je poseben r: ,r4ki strokovni list katerega dobivajo naro-niki „KMETOV ALCA" aiaMtonj. ,,VRTNAR" je, prinesel 1. 1^-88. na 9»J straneh velike Ot ..ko Danilih sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. — Berilo v „ KMETOVALCU" in „ VRTNAR JU" .j« u,- - koristnih listov. — ,,KMETOVALEC j Jake družbe dobivajo ,.KMETOVALCA" Naročniki, ki vsiopijo med letom, dobijo številke. _ (874-12) 85 večih in 7rt man danes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh k prilo"o VRTNAR" stoji na leto 2 gld., gff. učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. kr. kinet^ zastonj. — Naročila sprejema c. kr. kmetijska druiba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 5. Nai vse izsie Izdajatelj in odgovorni urednik: Drugotni Hribar. Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne". C-B 09